špeSMoae In sMx>nuMnfo postala Poštnina plačana v gotovini Prszzo • Cena Ur 0.40 Štev. 20. V hjubljani, v ponedeljek, 20. januarja 1042-XX Leto VII. laklfaCoa pooblatteok« n oflalevanje HelHamkege lo tajega U«ora> Union« Pubbliata luiiana S. A- Milana (JredolHvo in aptata i.»pltar|eva t, Ljubljana = Kedazione Amrninutrazione lopitar)eva 6. Lotiiaoa = Concetslonaria eaclndra pet I« pnbblidtA di provenienca Itaiiane ed eatera Limona f ubblicit* iiaiiana ti A. Milana Začetek velikih nemško-italijanskih zmag v Libiji Ne le angleška vojska, temveč Churchill in Roosevelt sama pobita pri Agedabiji Ponos nemškega naroda nad moralno brco, zadano nasprotniku Uradno vojno poročilo št. 602. pravi: Včeraj so se razvijali siloviti boji vzhodno in jugovzhodno od Agedabije. Motorizirane oklepne edinice osi so obkolile in uničile nekaj sovražnikovih oklepnih oddelkov. Celotni vojni plen je do včeraj zvečer znašal 81 topov in 143 tankov; med njimi je nekaj 28-tonskih ameriške izdelave; več zajetih tankov je v dobrem stanju in se uporabljajo v naših oddelkih. Število ujetnikov je znatno, dasi še ni točno ugotovljeno. Med boji so edinice vojske sestrelile ali na tleh uničile 11 angl. letal. Italijansko-nemški letalski oddelki, ki uspešno sodelujejo v boju motornih oklepnih divizij, so napadli sovražnikovo zaledje ter obstreljevali letališča ter zbirališča mehaniziranih vozil; en »Hurricane«, ki je bil prisiljen pristati, se je vžgal. V srednjem delu Sredozemskega morja so edinice naše vojne mornarice, ki so spremljale angleški konvoj, sestrelile dve torpedni letali; tretje torpedno letalo ter en stroj vrste »Beau-fighter« sta bili uničeni po nemškem lovskem letalstvu. Nekaj članov posadke je bilo mogoče rešiti in ujeti. Akcije za uničevanje pristaniških naprav ter vojaških ciljev na Malti so se nadaljevale. Angleška letala so v pretekli noči metala za-žigalne bombe na Catanio in Comisso, ne di bi povzročila škodo. Posadka nekega letala, ki je padlo v morje, je bila ujeta. Berlin, 26. jan. Uradno poročajo: Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, je dovedel v Severni Afriki napad nemško-italijanskih oddelkov do popolnega uspeha. Severovzhodno od Agedabije so bili močni angleški oddelki z velikimi izgubami pobiti in vrženi proti severovzhodu. Zajeli smo številne ujetnike. 143 tankov in 80 topov je bilo zaplenjenih ali uničenih. Rim, 26. jan. s. Angleško uradno voino poročilo iz Kaira potrjuje, da poteka v Cirenajki »zelo zmedena bitka« na obsežnem ozemlju pri Antelatu. Poročilo ne prinaša podrobnosti o tem. Podrobnosti bi pa tudi bile nepotrebne, saj ves svet ve, da jih angleška vojska dobiva po grbi, kadar njeno vrhovno poveljstvo govori o »zmedi«. Berlin, 26. jan. s. V razlagi v včerajšnjem nemškega vojnega poročila pravi list »Montag« med drugim: Popolni uspeh italijansko-nemških sil je končno potrdilo, da velika angleška ofenziva, za katero so Združene države dale na razpolago kar najogromnejša sredstva, ni dosegla cilja. V Severni Afriki so vojaki Osi pobili nele oklepne oddelke generala Auchinlecka v bitki severovzhodno od Agedabije, temveč tudi oba vrhovna poglavarja Churchilla in Roosevelta. Ves nemški nflrod je ponosen in poln občudovanja za veličasten uspeh, ki so ga dosegli hrabri Ducejevi in Hitlerjevi vojaki, ki se bore drug ob drugem in so jo skupnemu sovražniku dali po glavi tudi v moralnem oziru. Moralni udarec je zlasti hud za Churchilla, ki se je, kakor je znano, ob začetku ofenzive osmešil z vrsto obveznih troben-lanj. Ne le, da niso mogli doseči cilja, ki ga je naznanjal on, temveč zgodilo se je skoraj ravno nasprotno. Vojne sile Osi so ostale nedotaknjene, angleške pa so bile izpostavljene hudim izgubam, zdaj pa jim daje po grbi tisto, čemur je londonska propaganda še do pred nekaj dnevi I dejala »ostanki sil Osi«. S!am napovedal vojsko Angliji in Združenim državam Siamska vojska je z Japonci vdrla v angleško Birmo Pregled japonskih operacij na Filipinih in otokih Holandske Indije Bangkok, 26. jan. 6. Siamski zunanji minister je sporočil, da je Siam napovedal vojno Združenim državam in Veliki Britaniji. Siamske čete, po številu kakih 100.000 mož, zbrane ob meji, so takoj po vojni napovedi do-’ bile nalog, naj prekoračijo mejo angleške Birme ob sodelovanju japonske vojske. Japonski poslanik v Bangkoku je ob napo-vedi vojne izjavil, da je Siam bil pripravljen na sovražni nastop zoper Anglijo in Ameriko že odkar je bila sklenjena zavezniška in prijateljska pogodba z Japonsko. Angleški letalski napadi na siamska mesta so vstop v vojno še pospešili. Tokio, 26. januarja, s. Japonsko vrhovno poveljstvo objavlja pregled dosedanjih vojnih Novi rutki napadi pri Harkovu in pri Kursku odbiti Zasedba ali izguba nekaj desetin kilometrov zaledenele pu£*ave nima nobenega pomena za trdnost nemške fronte Hitlerjev glavni stan, 25. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na vzhodu se nadaljujejo boji v hudem mrazu. Pri obrambi pred sovjetskim napadom jugovzhodno od Harkova je bilo več sovjetskih tankov sestreljenih. Kljub izredno hudemu mrazu — 41 stop. pod ničlo — so potem nemške čete prešle v protinapad in jim je uspelo, da so se polastile nekaterih krajev, Berlin, 26. jan. s. List »Deutsche Allgemeine Zeitung« razpravlja o vojaškem položaju na Nemško m finsko letalstvo je prizadejalo so- i vzhodni fronti in piše med drugim vražniku na karelijskl fronti velike izgube v lju- I deh in orožju. I Zasedba ali izguba nekai desetin kilometrov V vodah ob Ribiškem polotoku je bil potopljen prevozni parnik. Od 17. do 23. jan. je izgubilo sovjetsko letalstvo 110 letal. Od tega jih je bilo sestreljenih 59 med boji v zraku, 17 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala i so bila uničena na tleh. ■V istem času smo izgubili 16 lastnih letal. Berlin, 26. jan. 8. Severovzhodno od Kurska so bili včeraj odbiti novi napadi sovražnika. “ Slovesnosti v Barceloni Barcelona, 26. jan. s. Danes so se začele slovesnosti za tretjo obletnico osvoboditve mesta izpod boljševiškega jarma. Slovesnosti se bodo udeležili državni poglavar general Franco, vojni minister in drugi člani vlade. Mesto se pripravlja na veličasten sprejem, ki bo prirejen generalu Francu. Ogromno je navdušenje po vsej Kataloniji, ki jo bo Franco obiskoval cel teden. Hove podrobnosti o zaroti v Južni Afriki Lizbona. 26. ianuaria. s. Poročila pravijo, da je položai v Južni Afriki kljub pomirljivim noskusom angleških dnevnikov še zmeraj hudo resen in da raste zaskrbljenost v Londonu. Podrobnosti. ki jih ie pravosodni minister Stevn navedel v poslanski zbornici glede aretacije mnogih članov nacionalne stranke, potriuieio ta poročila. Deial je. da so zaprh vod.telia upo-ra Leimbranta in preiskava pri niem ie prinesla na dan listine, ki pričajo o nevarnem uporniškem gibanju. Odkrili so tudi ^,®r. izdelovali bombe, ki nai bi b e P°razde^en® med zarotnike. Vsa zadeva le bila toliko nevar neiša, ker so ugotovili, da so v »banje: bi i zapleteni številni uradniki in Pohcuslu agenU. Nekateri teh agentov so imeli bombe in letake, v katerih so uporniki zahtevali popolno svobodo JUiniezjavekperavosodnega ministra Števna so zbudile najgloblji vtis. A tudi ,z,aY®. ?' ‘?'s * upravnika, polkovnika Bartona, tisku ni so Rle olajšati mučnega vtisa. Ta ie povj*.®... v Johannisburgu morali zapreti 314 PoJj^ijsk h agentov. Vrh tega so zaprli še 59 8gentov ' lezniške milice, ki so pri njih našli načrt za rušenje in poškodovanje postal ter glavnin z -lezniških prog. Nadalje so našli mnogo orozia, nekai strojnic in topov manjšega kaliDra ter važne listine o neki nezakoniti voiaškl organizaciji. Polkovnik Barton ie policijske agente označil kot prave »napadalne oddelke«. Zaradi tega *e je morala vlada zateči k zvestim bataljonom vojske in zasesti važne kraje, ki so oni dotlej v rokah policije. Izvidniške civilne straže *n konjenice pazijo na red v Johannisburgu in T>o drugih krajih. zaledenele puščave nima niti najmanjšega pomena. Fronta drži. Po trdih preskušnjah, prestanih v teh tednih, ne more nihče dvomiti v njeno odpornost in trdnost. Moskva ve, za kaj gre. Ve, da je ta zimska žaloigra poglavitno dejstvo v velikem boju. Angleži in Amerikanci imajo prav, ko govore, da je udarlia Stalinova ura. To je res ura rdečega diktatorja. Ura, v kateri je razumel, da bo svetovna boljševiška revolucija ali zdaj zmagala ali pa je za vedno mrtva. Zaradi tega napenja Stalin vse svoje sile z vsem obupom. Zadnja Stalinova ura, je ura najtršega evropskega odpora. V ugodnem trenutku bo ta ura postala ura Evrope in Nemčija bo tista, ki bo odločila, kdaj naj napoči ta trenutek. nastopov na Filipinih ter v Holandski Indiji z Borneom in otoki Nove Britanije. _ Na Filipinih se nadaljujejo napadi japonskih sil zoper severnoameriške čete na polotoku Batangu, na južnem delu glavnega filipinskega otoka Luzonn. Japonsko letalstvo še naprei bombardira ameriške trdnjave na otoku Cor-regidor, ki leži ob vhodu v manilski zaliv, bombardira tudi ameriške ladje, ki so še tam. Jedro japonskih sil na otoku Luzonu ie zasedlo neprehodni predel Natio ter prekoračilo reko Matabang in odrinilo nasprotnika proti iugu-Druge japonske skupine nastopajo v pokrajini Olongapo in so napredovale proti Moronu. Tudi ti rinejo v smeri proti jugu. Hkratu so drugi japonski oddelki zasedli predel okoli Bagaca na vzhodnem bregu polotoka Batang. Pri zadnjih operacijah na otoku Luzonu so Japonci zajeli 20 topov ter veliko orožja in streliva, japonska letala pa so sestrelila osem ameriških letal. . Na angleškem Borneu so Japonci zasedli izkrcali na otočku Tarukanu, ki leži Ob severovzhodni obali holandskega dela otoka Borneo. Japonci na tem otoku nadaljujejo z iztrebljanjem ostalih nasprotnikovih oddelkov. Zase;dlj so nekai petrolejskih vrelcev. Pri tem so zajeli 9 topov. 56 strojnic, 15 oklepnih voz. 67 avtomobilskih vozil ter več kakor 800 mož. Japonska letala so večkrat bombardirala središče otoka Sumatra in so na tleh uničila 17 holandskih letal. Pri napadu na letališče Palenbang na severni obali Sumatre, so Japonci sestrelili pet holandskih lovskih letal, veliko letalo pa je biio uničeno na tleh. Na angelškem Borneu so Japonci zasedli mesto Kuching, potem so pa začeli napadati angleške oddelke v tisti pokrajini. Zasedli so tudi mesto Pisang na holandskem delu otoka. Na Novi Britaniji so se Japonci izkrcali dne 24. januarja ob zori. Opoldne so se polastili letališča jugovzhodno od mesta Rabaula. Pri tem so zajeli 7 topov ter veliko drugega orožja in streliva. . „ . . ...................... Šanghaj, 26. jan. e. Zadnja poročila z bojišč na Malajskem polotokup pravijo, da 60 dejansko končani boji Japoncev zoper nasprotnikove oddelke, ki štejejo 6kupitio kakih 15.000 Angležev in Avstralcev. Del teh čet 6e umika proti Johore Bahru ju in gredo japonski nagli oddelki za njimi. Japonsko letalstvo uspešno pomaga pri nastopih vojske ter še naprej bombardira ceste, koder 6e nasprotnik umika, in pa utrdbe pri Singapooreju. Ugotovitve preiskave o krivdi za ameriški poraz na Havajskih otokih Nenadni japonski napad na to ameriško oporišče je omogočila nemarnost ameriških poveljnikov in višjih častnikov častnik, ki je imel službo, obvestilo prejel, ga ie sporočil vrhovnemu poveljniku, a vendar ni 'ilo dano znamenje za alarm. Večino škode so povzročila torpeda japonskih letal. Navzlic opozorilu iz Washingtona. se je Kimmel mirno vdal domnevi, da bodo ob zračnem napadu alarmne naprave v redu delovale, ni pa nikdar napravil nooene preiskave, da bi se o tem prepričal. V resnici je delovala samo začasna naprava do 7. decembra, a ob 7 minut po polnoči usodne nedelje je ta naprava nehala delovati. Neki častnik, ki se je vežbal in ostal pri neki postaji, je ob 7,02 zapazil »velik roj letal približno 200 km severno od Oahnja in stvar 18 minut kasneje javil nekemu poročniku, ki pa je sodil, da so to prijateljska letala in 6e ni zmenil za to.« Rio de Janeiro, 26. jan. s. Poročilo preiskovalne komisije, ki naj bi ugotovila resnico glede poraza ameriških vojnih sil pri Pearl Harbo-urju na Havajih, poudarja, da so bile pomorske oblasti na Havajih opozorjene že aeset dni pred japonskim napadom, da se pripravlja nekaj proti Filipinom. Poročilo pristavlja, da si odgovorni uradniki havajskega okrožja opozorila niso vzeli k srcu in da se niso bali grozečih letalskih napadov. Admiral Kimmel in general Sliort sta po poročilu obtožena zaradi nemarnosti v služoi-Kimrael in Short se namreč nista posvetovala glede prejetega opozorila. Noben od njiju se ni zmenil z« delo drugega in sta s tem dokazala, kako malo cenija odgovornost, ki je bila na njunih ramah. Nobenega posveta ni bilo, kako bi se bilo ogniti oziroma ubraniti letalskega napada. Poročilo zaključuje, da so Kimmel in Short ter vsi višji častniki »brez izjeme* verovali, da nevarnosti letalskega napada prav za prav biti ne more. Častnikov in moštva v službi je bilo dovolj, da bi lahko izpolnili kakršnokoli nalogo. Res je sicer, da je na havajskih otokih primanjkovalo orožja, a to ne opravičuje dejstva, zakaj se niso pravočasno pripravili vsaj z orožjem, ki jim je bilo pri rokah. Napad se je pričel s treh ali štirih letalonosilk, i nekaterih vojnih ladij in manjših podmornic. 43 minut pred napadom »o v morskem oporišču Pearl Harbour prejeli poročilo, da sta neka ameriika bojna ladja in izvidno letalo zapaziila in potopila neko podmornico na morju pred Pearl Harbourjem. Kakor hitro je 134 ameriških eivilnlh ujetnikov je prispelo na Japonsko in jih bo vlada skupaj z vojnimi ujetniki z otoka Guama poslala v posebno ujet-niško taborišče. Postojnsko jamo je obiskal predsednik združenja nemških vojnih ranjencev in občudoval sijajno ureditev ter lepoto številnih jam, posebno pa se je čudil sijajni ureditvi prometnih naprav v jami. Urad ta podeljevanje ped por italijanskim vojakom, ki se vračajo iz obmorske Francije, ja bil odprt v Veroni. V prvi vrsti gre za tiste Italijane, ki so se odselili z ozemlja kneževine Monaeo. Vesti 26. januarja Nj. kr. Vel. kneginja Marija Josč je kot nadzornica Rdečega križa včeraj obiskovala goričanske bolnišnice ter ustanove Rdečega križa v Vene-ciji Juliji. Če je danes mogoče govoriti o protiofenzivi v Severni Afriki, je to največ zasluga delovanja italijanske vojne mornarice, ki je molče, toda z občudovanja vredno vztrajnostjo dovažala oskrbo italijanskim in nemškim oddelkom v Cirenajki, To dejstvo dovoljuje državam Osi, da z vedrim čelom pričakujejo razvoja bojev v Severni Afriki, piše budimpeštanski list »Maggyar Nemzety«. Predsednik nemške državne banke, minister dr. Funk, je včeraj priredil slovesno kosilo guvernerju Italijanske banke dr. Azzoliniju, ki se mudi na uradnem obisku v Nemčiji. Dr. Funk je imel pri tej priliki govor, v katerem je dejal, da Nemčija in Italija kar naj-složneje sodelujeta tudi na denarnem področju. Lira in marka sta že dolga leta najtrdnejši denar v Evropi. Ohranili sta vso svojo vrednost navzlic izrednim nalogam, izvirajočim iz vojne. Prav tako bosta sodelovali tudi pri avtarkični obnovitvi evropskega gospodarstva. Jupouski lisk prinaša uradno poročilo o potopitvi ameriške letalonosilke vrste »Lexington«. Poročilo pripoveduje, kako so japonske podmornice čakale letalonosilko, da je prišla do njih, kako so izstrelile vanjo torpede, kako so ameriški rušilci divje začeli iskati podmornice z globinskimi bombami in kako potem ni bilo več slišati vijakov letalonosilke, ko so se podmornice potopile. Ker so ameriški rušilci zelo vneto raziskavati ves tisti predel morja, niso Japonci mogli več na površje, da bi točno ugotovili, kako in kaj. Portugalska vlada je iz Lizbono poslala nov oddelek čet, da ojači portugalske posadke v vzhodnoalriški koloniji Angoli. Pri bojih med Japonci in Kitajci so Japonci od začetka decembra dalje zajeli 2819 mož, Kitajci so pa imeli 35.000 mrtvih, pravi neko japonsko uradno poročilo. Vsedržavni načrt za spomladanska kmečka dela je sestavila romunska vlada. Pri izdelovanju in pri uveljavljanju načrta sodeluje ministrstvo za kmetijstvo, notranje ministrstvo ter vrhovno poveljstvo romunske vojske. »Nimamo dokazov, ki bi potrjevali domnevo, da bi poraz Nemčije privedel tudi do zloma Japonske. Japonski uspehi bodo morali privesti angleške politike do prepričanja, da vojua z Japonsko ni drugorazrednega pomena* — piše avstralski list »Age«. Francoska vlada v Viehyjn se je pritožila Čangkaj-škovi vladi zaradi škode, ki so jo kitajska letala napravila na nekem indokitajskem letališču. Letala so zmetala 80 bomb, ki 60 ubile 8 oseb, 80 pa ranile. Vest je po Franciji vzbudila živo ogorčenje. V Berlinu so objavili seznam ladij, ki jih je v ameriških in kanadskih vodah potopil poročnik bojnega broda Hardegen; gre za britski parnik »Ciclope« (9076 ton) in za dve ameriški petrolejski ladji »Lalay« (8207 ton) ter »Marnese« (9576 ton). Vrh tega je bila med njimi še neka ameriška cisternska ladja, angleška petrolejska ladja »Coimbra« (6668 ton), ameriški parnik »City of Atlantic« (5269 ton), ameriška petrolejska ladja »Allan Jackson« (6653 ton) in parnik »Ciltvaira«. Po uvedbi nakaznic za kruh bo turška vlada močno omejila porabo maščob, premoga, plina, elektrike in papirja. Silovit mraz je zajel vse pokrajine okrog Črnega morja, zlasti Turčijo. 0 mrazu in o veliki škodi, ki jo je povzročil, poročajo tudi iz Romunije in iz Madžarske. V Švici so imeli včeraj ljudsko glasovanje o tem, ali naj zvezni svet, t. j. osrednjo švicarsko vlado s predsednikom, volita zbornici, ali pa okrožna zastopstva. Socialisti, ki so predlagali, da bi volila okrožna zastopstva, so s svojim predlogom pogoreli z 250.000 proti 500.119 glasovom. Večine za svoj predlog niso dobili niti v enem okrožju. Hitler je odlikoval generala von Gilsa, poveljnikn neke nemške divizije, z odlikovanjem hrastove-vejice na viteškem križu reda železnega križa. General je 68. odlikovanec te vrste v nemški vojski. Grčija lahko živi kot sama sebj ustrezajoča gospodarska enota, toda mora popolnoma obnoviti svoje gospodarstvo, zlasti poljedelstvo, da ne bo navezana na dvomljivi uvoz živeža iz tujine. Priti mora do prepričanja, da je kmečka, poljedelska država in nič drugega. Zaradi tega bo uvedla obvezno delovno službo za mladino, spremenila svoje zadružništvo v korporativnem smislu ter izdelala finančni in obdelovalni načrt za kmetijstvo, piše glavni tajnik grškega kmetijskega ministrstva v listu »Kahmerini«. Indijska zveza v Londonu je včeraj poslala angleški vladi resolucijo, naj takoj prizna neodvisnost Indije ter začne z indijskim kongresom pogajanja glede začasne vlade. Tej resoluciji se je pridružilo več uglednih angleških osebnosti, ki pravijo, da bo Anglija morala v vsakem primeru, tudi če vojno dobi, spremeniti svojo politiko do Indije. Do novega kršenja španske ozemeljske nedotakljivosti je prišlo pred pristaniščem Cadt*. Tam je bil torpediran španski parnik »Na-venar« (5400 ton). Domnevajo, da je podmornica, ki ga je torpedirala, bila angleška. Vsa posadka je pri torpediranju izgubila življenje. Madridska policija je v nekem vrtu v okolici mesta odkrila cel zaklad zlatih palic, platine in starinskega zlatega denarja, vrh tega p* še stekleno cevko, polno biiljantov, veliko zlatega nakita in draguljev. Donmcvajb, da Izvira aaklad iz ropov med «lr»avlj. vojno. Holandsko-indijske vojaške oblasti so pričele v okolici B&tavije delati velike obrambne naprave in utrjene postojanke na 80 km dolgi črti V »Slovenčevi knjižnici? pripravljamo dve bogati knjigi, ki bosta kmalu izšli. To sta: ,Dekle z biseri" s.rsirr.r. „0včar Marko“ bi pa Hajltpia povest i Uga pisatelja L. 'Ov^ar Marko« še prekaša povest »Trop brez zvon-ev«, po kateri ste vsi tako z veseljem segli Letni obračun sadjarskega in vrtnarskega društva Zdaj, ko mnogo meščanov kmetuje, ima društvo velike naloge Ljubljana, dne 28. jan. V soboto popoldne je imelo sadjarsko :n vrtnarsko društvo za naše mesto svoj letni abčni zbor. Zbor je bil v gostilni pri Mraku in ga je vodil predsednik dr. Spiller-Muya. Kot prvo je bilo na programu predsednikovo poročilo, ki je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Najvažnejšo pa je bilo gotovo tajnikovo poročilo iz katerega povzemamo nekatere stavke, ki naj povedo, koko delavno je bilo to društvo v preteklem letu. Društveni odbor se je v minulem letu sestal na pet rednih sej, ki so bile v prostorih Kmetijske družbe. Društveno delovanje je bilo v preteklem letu zelo veliko, saj se je ljudi med letom polotila prava manija obdelovati polje -n ni ga skoraj bilo človeka, ki ne bi hotel imeti v posesti koščka zemlje, ki bi ga obdeloval. Vsi so čudili potrebo, da postanejo kmetje in da pridelajo vsaj zase, če že ne nekaj še za prodajo. Prav’ v preteklem letu ie bilo v ljubljanski okolici, pa tudi v mestu, obdelanih precej novih zemljišč, saj so preorali celo lepe vrtove, ki so bili doslej hišam le v okras. Vrednost vrta in sadovnjaka, ki je prej niso znali ceniti, se je pokazala posebno v zadnjem letu. Ni čuda, da prvič ni vsakdo tako uspel knkor je pričakoval. Vrtnarjenja in kmetovanja so se lotevali ljudje, ki nikdar tiiso imeli s kmečkimi deli opravka. Mnogo je bilo storjenega v naglici in brez izkušenj. Marsikaj je bilo tudi narobe in v tem letu bo morala biti podružnica še bolj marljiva in bo morala svetovati in poučevati, ko j ti potreba po pridelkih bo morda še večja kakor pa je bila dozdaj. Podružnica bo v tem letu popravila na-, pake. ki jih je storila v preteklem letu in bo zaupanjem v končni uspeh nadaljevala svoje delo po vrtovih in sadovnjakih. Veliko koristnega je podružnica storila, ko je prirejala in še prireja strokovna predavanja, ki so vsako sredo v kemični dvorani I. drž. gimnazije. Pri vsnkeni predavanju je najmanj 50 do 60 poslušalcev. Predavajo vedno strokovnjaki. Društvo je storilo tudi letos vse. kar je bilo mogoče v tem pogledu. Svojim članom in tistim, ki se za to zanimajo, je priskirbelo škropljenje sadnega drevja. Na raznih predavanjih je dalo tudi pobudo za biološko zatiranje vseh vrst sadnih in vrtnih škodljivcev. V ta namen je društvo prodajalo za nizko ceno ptičje valilnice. Za društveno orodje in škropilnice uporablja društvo še vedno shrambo, ki jo je dal na razpolago g. Olup. Društvo je nabavljalo sadna drevesca pri Kmetijski družbi, pri kateri je tudi včlanjeno in uživa vse ugodnosti. Drevesca je članstvo dobivalo v drevesnici na Kodeljevem. Žal je saditev preti i«ej oviralo neugodno vreme. Podružnica je imela prijateljske stike ne le s centralo, pač pa tudi z okoliškimi podruž-,i nicami. V preteklem letu je podružnica priredila na velesejmu zelenjadno razstavo, ki je prav dobro uspela. V preteklem letu je pristopilo precej novih članov. Sobotni občni zbor je bil že 18. Vsak član društva, in teh bo kma- Novice Iz Ribnice Veije tatvine lesa na ribniški postaji. Na ribniški žel. postaji je zadnje čase zelo velik promet z lesom, b posiaje odvažajo vsak dan po ieč vagonov lesa, tako da ga vozniki ob tem hudem mrazu, ki je zavladal preteklo dni, komaj sproti dovažajo. Večje količine lesa je tudi zmanjKilo, vendar tatovom do sedaj Se niso mo-■ yii priti na sled. V nedeljo zjutraj ob petih pa .^o Kustljevi delavci zalotili na tovorni postaji dva delavca, ki sta bila pravkar zmetala s kupa j.80 kub. m rezanega lesa. Ko so ju delavci opozorili, da to vendar ne gre in da sta les ukradla, sta se iz njih začeta norčevati. Stvar so ovadili karabinerjem, ki zdaj stikajo za pobeglima delavcema. Les je bil vreden 3800 tir. 84 stop. mraza. Iz nekaterih krajev na Dolenjskem poročajo, da je bil najhujsi mraz M stopinj. V Ribnici pa smo imeli pretekli petek iudi 34 stopinj mraza, v Kočevju pa tudi toliko. Regulacijska dela na Bistrici pri Sodražici so bila zaradi izredno hudega mraza, ki je vladal tod zadnje dni in dosegel celih 34 stopinj pod ničlo, tudi ustavljena. »Earl Derr BI«er« lu 500. ve, kaj mu je društvo, kakšne koristi ima od organiziranosti. Po tajniškem poročilu so sledila še poročila drugih odbornikov. Potem pa je bila na vrsti debata. Med pogovori 60 bili predlagani nekateri pametni nasveti. Tako je nekdo predlagal, naj bi društvo dobilo v Ljubljani poskusni vrt v zvezi z vrtnarsko šolo ali pa po- sebnim vrtnarskim domom. Upoštevanja vreden nasvet jc bil tudi ta, naj bi mestna občina dala društvu na razpolago več zemljišča, ki naj bi ga potem društvo razdeljevalo družinam, ki se za obdelovanje zemlje zanimajo. Vrtne gredice in vrtiče naj bi predvsem dobile uradniške in delavske družinice. Podružnica bo prav tako predlagala centrali, naj začne izdajati priročne knjižice, ki naj bi bile polne praktičnih nasvetov. Po razgovorih sta bila izvoljena še odbora za vrtnarski in sodjarski odsek ter delegati za občni zbor centrale Lepega občnega zbora se je v imenu mestne občine udeležil inž. Levstik, v imenu centrale pa se ga je udeležil inž. Jeglič. Ob koncu so bile še volitve novega odbora, ki so ga sestavili takole: predsednik dr. Spil-ler-Muys, podpredsednik Lovše A., tajnik Fr. Pirnat, namestnik R. Barle, blagajnik F. Dre-nig, namestnik Fr. Jelcnik odborniki: inž. Fajdiga G., J. Jermol, A. Kaluža, inž. Levstik, Av. Ložar, J. Olup zn preglednika pa 6ta bila določena J- Štrekelj in A. Šušteršič. Nove cene za meso vseh vrst Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podstavi čl. 5 naredbe št. 1? z dne 9. maja I941-XIX Sl. 1. 38-4-1 določil naslednje najvišje cene za nadrobno prodajo mesa Te cene stopijo v veljavo dne 24. januarja 1942-XX 1. Voli, telice, biki: meso zadnji del 1 kg lir 9.40, meso sprednji del 8.50. 2. Krave: meso zadnji del 1 kg lir 8.—, meso sprednji del 7.40. 5. Goveje drobovje: jezik 1 kg lir 9.60. pljuča 5.50, srce 7.50, jetra 7.50 vranica 7.50. ledvice 8.—, vampi 4.—, glava 3.50, možgani 8.;—. Teleta: meso zadnji del 1 kg lir 12.—, meso sprednji del 10—. 5. Telečje drobovje: pljuča in srce 1 kg 10.— jetra 12.50, rajželc, komad 10.50, vranica 2.— prižeijc 4.5p, jezik 6—. možgani 4.50. 6. Svinjina sveža: meso zadnji del (stegno, hrbet I kg 22—. meso sprednji del (pleče, rebra, vrat. flam) 19.—, jetra, jezik, drobovje 16.— pljuča, srce, ledvice, vranica 11.—, glava in kračice 11.—, klobase krvavice 8.—, klobase jetr-nice 10.—. ?. Svinjina suha in klobase: gnjat sušena za narezek 1 kg 40.90, gnjat za kuho 53.90, salama, surova 33.90, salama kuhana 24.90, vratovina 34.60, mortadela S. B. alla Bologna 20.30, kranjske klobase (150 gr) komad 6.10. hrenovke (62 gr) komad 1.75. Opombe: 1. Cene vsebujejo vse pristojbine in davščine. — 2. Meso brez kosti sme biti največ za 25% dražje. Priklada od kosti ali drobovja ne sme tehtati več kot 20% od kupljene teže. — 3. Ta cenik je obvezen za mestno občino Ljubljana. Pristojna okrajna načelstva lahko določijo n-ižje cene sama, višje pa le po predhodni odobritvi Visokega komisarja. — 4. Cenik mora biti pritrjen na vidnem mestu v vseh mesnicah in prodajalnicah ter bodo kršitelji cenika kaznovani po naredbi o cenah z dne 12. marca 1941 M. 6. n. 358 in ostalih zakonitih predpisih. V Ljubljani, 23. januarja 194C-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. ŠPORT Tekme v spustu v Bardonecchiji Včeraj 60 bile v Bardonecchiji velike državne 6nručarske tekme za ženske v spustu. Za tekme je bilo zelove liiko zanimanje, ker je šlo todi za to, katera^ ekmovalkasi bo priborila lepo darilo princese Piemontske Rezultati 6pusta 60 bili naslednji: Mathieud Felicina v času 3 minut 55 sek. in 4/10 6ek. Zmagovalka je članica GUF-a v Turinu. 2. RobusteSi Laura, članica GUF-a v Šantl riji. Progo je prevozila 3 min., 56.2/10. 3. Prem en t Albertina GILL iz Aoste v času 4 min. 8 in 5'10 sek. 4. Astagneri Maria, GILL, Torino. Dragoceno darilo si je potem takem priboril GILL iz Torina. 14. kolo nogometnega prvenstva Tudi včeraj 60 po celi kraljevini nadaljevali e prvenstvenimi nogometnimi tekmami. Odigrali 60 14. kolo. Včerajšnja nedelja m mogla prinesti kakšnih večjih sprememb v prvenstveni tabeli. Včeraj je veljalo največje zanimanje za tekme: Triestina: Torino, Bologna:Fiorentina in pa Milano:Ambro-siana. Trie&tina bi se z včerajšnjo zmago lahko približala vodeči Romi, pa ji sreča ni bila naklonjena. Na domačem igrišču je izgubila z dvema goloma razlike in se je še bolj oddaljila od prvega mesta. Bologna je imela več »reče in je doma odpravila nevarno Fiorentino in to precej odločno. Bologna torej le počasi »rine« proti vrhu, čeprav je imela vse dozdaj precej veliko 6molo. Domači der-by med Miilanom in Ambro6iano je končal v dobro za Milano. Venezia je igrala doma z Ligurio, in je tudi zmagala. S to zmago je tik za petami vodeči Romi. VT orinu je Jirventus samo remiziral z Na/polijem, vendar pa ni padel kam nižje in se še vedno tesno drži vodečega kluba. Rezultati včerajšnjih leketn so pa naslednji: Firenze: Bologna-Fiorentina 5:2, Torino: Ju-ventus-Napoli 1:1, Genovi: Genova-Modena 6:0, Roma: Roma-Livorno 4:0, Milano: Milano-Ambro-6iana 2:1, Venezia: Venezia-Liguria 2:1, Trieste: Torino-Triestina 3:1. * Prav tako so včeraj nadaljevali s tekmami v B diviziji. Rezultati: Fiume: Fiumana Spezia 3:2, Lucca: Lucchese-Udinese 2:1, Novara: Novara-Vi-cenza 2:1, Siena: Siena-Prato 4:0, Brescia: Bresoia-Bari 1:1, Lodi: FanJuIla-Sfvona 3:1, Pisa: Alesean- Iz'el je znameniti roman o judovstvu, njegovemu denarju in skrivnostih ZLATO VEČNEGA JUDA Knjigo dobite po vseh kn igarnah in trafikah, kakor tudi pri vseh naših zastopnikih. Roman obsega 264 strani nadvse napete vsebine Vsaka knjiga ..Slovenčeve knjižn ice“ stane le 5 lir. Vez8na v platno pa 11 in 20 lir Opozarjamo »se naročnike .Slovenčeve knjižnice* da sprejemamo tudi broširane (zbite) knjige v vezavo. Za vezavo je doplačati 6 lir Naročila spre ema Upravo. Slovenčeve hnjižnlCB11, Kopitarjeva 6 Ljubljana diria-Pisa 2:1, Reggia: Reggiana-Propatria 2:0, Padova: Padova-Pescara 1:0. Vrstni red po včerajšnjem tekmovanju. V A razredu: Roma 21 točk, Venezia in Torino po 19, Ata-lanta, Triestina, Liguria, Ambrosiana m Juventus po 14 točk, Fiorentma 13, Bologna, Milano, Lazio m Livorno po 12 točk, Napoli 10, in Modena 8. Stanje v B razredu: Bari 22, Vicenza 21, Ales-6andria in Novara po 19, Padova 18, Faniulla 17, Brescia in Pescara 16, Udines* 15, Spezia 13, Siena, Savcma 11, Propafria, Reggiana, Pisa in Prato 10, Fiumana 7, Lucchese 3. Včerajšnja nedelja Ljubljana, 27. januarja. V petek in soboto je bilo nenavadio mrzlo, v noči od sobote na nedeljo pa se je vreme sprevrglo.' Že v soboto zvečer je postalo toplejše in je tudi začelo snežiti. Zapadlo je nekaj centimetrov snega, kaj več pa ne. Včeraj je bilo vreme prijetno, skoraj bi rekli, da »toplo«, pa čeprav je bilo živo srebro še vedno nekaj stopinj pod ničlo. Tudi včeraj so imeli prvo besedo smučarji, ki so zadeli na rame svoje smučke in odšli na smuk. Sicer ni bilo nikjer kaj prida, kajti snega je še vedno premalo. Smučali so se le za silo. Tudi z malo smuke so bili zadovoljni. Vlaki proti Dolenjski in pa Vrhniki so bili polni smučarjev. Prav dobra pa je bila smuka v Ribniški dolini. Tudi na domačem Rožniku in Golovcu je bilo živahno. Dil-carjev se je kar trlo. Tudi drsalci so prišli na svoj račun. Led je bil prav dober, še skoraj pretrd. Kar pa ni bilo meščanov, ki se zanimajo za zimske športe, so pa imeli spet svoje vrste zabave: gledališča in kina. Vse predstave so bile lejx> obiskane. Mnogo meščanov je odšlo popoldne tudi iz mesta, bil je pač lep dan za izprehod. Zabave^ je hilo tudi včeraj dovolj, le denar si moral imeli v žepu. Toda bili smo že 25. v mesecu. Reševalci so imeli še precej mir, le Jožica Fabjančič si je pri smučanju zlomila desnico. Prepeljali so jo v bolnišnico. Zanimiva slikarska razstava Zorana Mušiča jo podaljšana do četrtka, 29. t m., svečerl Razdelitev poslov na sodišču Ljubljana. 26. januarja Kakor vsako leto, ie bila tudi letos z novim letoin objavljena nova razdelitev sodnih poslov, tako na okrožnem, kakor tudi na okrajnem sodišču. Ni v davnem večjih sprememb. Referati so na splošno ostali neizpretnenieni. Vodstvo posameznih civilnopruvnih, kakor tudi knzenskih oddelkov ie ostalo staro. Izvedene so bile le nekatere osebne spremembe. Na ljubljanskem okrožnem sodišču ie vodstvo sodišča, kakor tudi vodstvo poslov sodne uprave poverieho predsedniku okrožnega sodišča e. Adolfu Hudniku, nasledniku lani upokojenega g. Keržiča. S. o. s. g. dr. Leon Pompe. ki je bil lani dodeljen kazenskemu oddelku kot sodnik-poedinec za zadeve glede prestopkov pobijanja draginje in prestopkov uredbe o cenah, je sedai dodeljen k L civilnospornemu oddelku tako kot član senata in kot sodnik-poedinec. Vodi zadeve s črkami tožnikov I—L in ima razprave v sobi št. 13 ob petkih. V senatu II. za trgovinske in rudniške zadeve ie določen za predsednika dr. Boris Mihalič. Njemu so poverjene tudi kot sodniku-poedincu zadeve za izdaio plačilnih nalogov v mandatnem, meničnem in čekovnem postopanju. Za predsednika III. oddelka (senatne stvari nepravdnega postopka) ie določen s. o. s. g. Ferdinand Merala, ki ie bil premeščen na okrožno sodišče od ljubljanskega okrajnega sodišča, kier ie vodil nesporne zadeve. Na kazenskem oddelku ie izvedena ta sprememba, da ie prevzel posle kazenskega sodnika-poedinca namesto g. Zorka sodnik dr. Alojzij Fant. Naviialske zadeve pa je prevzel g. Anton Sporn. Ta vodi razprave o prestopkih po uredbi o cenah in drugih protj-draginiskih uredbah. Za preiskovalnega sodnika na X. oddelku ie določen sodnik Josip Zorko. Sodnik Karel Pleiweis, ki ie bil doslej preiskovalni sodnik, ie bil premeščen k okrajnemu sodišču na izvršilni oddelek. Vodstvo okrajnega sodišča ie povrt-fano s. o. s. g. Franu Orožnu. Na okrajnem sodišču drugače ni bilo večjih osebnih spremeriib. S tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod Ivan lljaš po kratkem, a mukapolnem trpljenju, v starosti 34 let, mirno v Gospodu zaspal. , Pogreb bo v ponedeljek, 26. januarja, ob 4 popoldne od župne cerkve na Viču na viško pokopališče. Vič-Glince, 25. januarja 1942. Žalujoča rodbina Iljaš-Wohinz. IL> M. Charlie je stopil ob vrstah stolov proti odru. Neki moški, ki je nosil klobuk, globoko potisnjen na čelo in ki je z rokopi-som ▼ roki sedel na majhni mizici na odru, je očitno nejevoljno pogledal detektiva. »Kaj želite?« je zamrmral. »Neiaj besed bi rad »pregovoril z mr. Fyfejem!» je odvrnil Cban. Igralec je stopil naprej in Tadovedno pogledal v temno dvo- rano. , _ . »Aah tako... Komisar Chanc, je potem rekel. »Prosim, pridite gori« . ... , S precejSnjo muko in naporom se je Chanu posrečilo, da je spravil svoje ogromno telo čez ograjo. Fyfe se mu je ljubeznivo nasmehnil. »Kaj bi lahko danes storil za vas, gospod komisar?« je povpraševal. Cbarlie ga je preizkušajoče motril skozi napol zaprte veke. >Ne preveč, bojim s« pa, da niste morebiti vi svojega mnenja spremenili čez noč. Prav gotovo se boste spomnili, da sem vam — brez dvoma proti vaši volji — dobavil popolen alibi. Rad bi to stvnr natančno in do konca izpeljal. Le iz formalnih razlogov.« »Seveda«, je pritrdil Fyfe. »Halo, Wayne«, je zaklical. Nerad je mož s klobukom na čelu sledil temu klicu in stopil k njima. »To je mr. Wayne, naš režiser, — komisar Chan od tukajšnje [Hjlicije. Gospod komisar prihaja zaradi včerajšnje zadeve. Kdaj jo bilo, Wayne, ko ste včeraj dali znak za začetek?« »Osem ur dvajset,« je zabrundal Wayne. »Pet minut zamude.« »Jaz sem stal uraven vas,-ko ste pritisnili na zvonec?« »D« potem že. Kje pa ste bili takrat, ko smo razbijali po v«*ih vratih, pa vedi vrag.« »Gospod komisar ve prav dobrot« je odgovoril Fyfe. »Je to vse mr. Chan?« »še sekaj«, se je Chan obrnil k režiserju. »Ali mora imeti mr. Fyfe kot igralec v igri tega tedna pri svoji vlogi kakšen nož?« »Nož?« je začudeno ponovil Wayne. »Čemu neki? V vsej igri ne pride do veljave. To je čisto navadna salonska igra.« »Stokrat vam hvala«, se je priklonil Charlie. »To bi bilo vse.« Pozorno je pogledal iproti Fyfeju. »Ali bi hoteli, prosim z menoj?« Odpeljal ga je skozi temno gledališko dvorano. Misli v nje-, govib možganih so vročično delovale. Dvajset minut čez osem | je Shelah Fane še živela. Robert Fyfe je stal dvajset minut čez t osem že za kulisami gledališča pripravljen za nastop. Le osem minut je bilo vme* — bilo je nemogoče v tem času priti iz Wai-| kikija v mesto. Fyfejev alibi je bil neoporečen. Pa vendar....« Pri zadnjih vrstah zadaj je detektiv obstal in se naslonil na ograjo lože. »Še vedno se ubijam z vprašanjem, mr. Fyfe«, je rekel. »Zakaj ste vi podali krivo priznanje za umor Shelah Fane?« »Tudi sam mislim na to, gospod komisar.« »Saj je vendar jasno, da niste imeli e tem nobenega opravka.« »Bojim se, da me smatrate za malce vsekanega«, je menil Fyfe. »Nasprotno, smatram vas za nenavadno prebrisanega.« »Res? To bi bilo silno laskavo.« »Vi ste gotovo imeli razlog, ki vas je prignal do tistega priznanja, mr. Fyfe.« »Morda je bilo res tako, toda žalibog sem ga sedaj že pozabil, gospod komisar,« »Boljše bo, če mi končno vse natančno poveste. Sicer mi brez potrebe delate ovire na poti.« »To bi morali pač prepustiti moji presoji, mr. Chan- Prav gotovo ne miMim otežkočati vašega dela. Nasprotno: silno radovedno in neučakano pričakujem izida vaših preiskav.« »Težko mi je. ker vam ne morem brez nadaljnjega verjeti.« ! Naredil je kratek odmor. »Vi ste danes zjutraj videli svojega prijatelja, tistega Smitha?« Fyfe je okleval. To svoje' javno srečanje s Smithom je obža- loval bolj kakor kdaj prej. Potem je vrgel glavo nazaj in se zasmejal, sicer nekoliko prepozno, je ugotovil Chan. »Seveda sem ga videl«, je potrdil igralec, »Poiskal me je že tedaj, ko sem se bil komaj prebudil.« »Iz katerega razloga?« »Seveda je hotel imeti denar. Mislim, da tako navrta vsakogar, ki ga je bil kje spoznal. Videti je bilo, da ga sklenitev poznanstva že opravičuje za take izsiljevalne poskuse.« »Nekam preveč razsipavate z množino«, se je vtaknil Chan. »To velja najbrže le za vas!« Igralec je molčal. Denar ste mu dali?« je vztrajal Chan. »Hm, da — nekaj dolarjev. Tega ubogega človeka mj je žal. Saj ni slab slikar...« Nenadoma je umolknil. »Od kod veste, da ni slab slikar?« se je glasilo naglo Cha-novo vprašanje. »No ja — pustil mi je sliko...« »To tukaj?« Charlie je stopil po hodniku in dvignil nekaj z enega izmed sedežev.« »Videl sem jo, ko sva šla mimo«, je pojasnil, »če vam je prav, jo bom nesel proti svetlobi in si jo ogledal?« »Prosim, prosim«, je vljudno odgovoril igralec. Cahrlie je »topil k vratom, jih odprl in molče nekaj časa ogledoval slikarijo. Nenavadno živo ga je gledalo dekle. Zamišljen je stopil nazaj k Fyfeju. »Imate prav«, je rekel in položil sliko na stol. »Mož ima brez dvoma talent. Škoda, da je navzlic temu postal izsiljevalec.« »Kdo je govoril tukaj o izsiljevanju?« je vprašal Fyfe. »Jaz pravim tako, mr. Fyfe. Lahko bi vas dal zapreti...« »Toda moj alibi je neoporečen«. »Brez dvoma. Toda vi ovirate mojo preiskavo. Poslednjič vam rečem: Kaj je slišal Smith od vašega pogovora s Shelah Fane?« Režiser je stopil pred oder in ga poklical. »Oprostite mi,« je rekel Fyfe, »dokončati moram 6kuSnjo. Zares moram iti...« Chan je skomignil z rameni. »Preiskava se je komaj začela. In jaz bom vse zvedel prej, preden bo končana, da veste mr. Fyfe. Na to se lahko zanesete.« Preparalo con |u>ioni di «rba alpailrL Oltimo digaslivo. tonlco. Pripravl|«n Is raznih planinskih rastlin. Pomaga prabavIN In |a krapllan. B ARBIEr' Nagli skoki toplote od sobote do danes Ljubljana, 26. januarja. Sv. Pavel je v nedeljo 25. t. m. prinesel velik ‘edu mraza, ki je še v iti 6voj položaj na vsej vremenski preobrat v pogledu mraza, ki je še v zjutraj skušal ohraniti črti v naši pokrajini. Pojavljali 60 6e namreč zna- soboto zj ki, ki 60 dajali upanje na izboljšanje vremena. 2e v 9oboto (»poldne j« močno odjenjalo in je bilo za več stopinj topleje. Proti večeru je začel naletavati mehak in droban sneg. Do nedelje zjutraj je bila po ravnini na staro podlogo razgrnjena nova, tenika plast 6nega. Sv. Pavel navadno prinaša znatne spremembe v vremenu. Na ta dan 6e prikažejo berači in drug drugega pozdravljajo, kako in kje je kdo zimo prespal in v kakšnem brlogu. Po sv. Pavlu, ko je vreme še toplejše kakor letos, navadno prilomasti iz svojega brloga — medved, ki pa 6e 6pet skrije in zadela, kakor hitro občuti hud mraz, drugače pa začne po svečnici že gledati, kje je sončno in toplo. Nedeljo, ki je bila obdarovana z zmernim mrazom, so ljubitelji belega športa na vse strani izrabili in hiteli s smučmi na razne smučarske terene. Ob 8 iz Ljubljane na Dolenjsko odhajajoči v laik je bil do zadnjega kotička zaseden 6 smučarji iti drugimi izletniki. Glavna skupina je krenila na Polževo, drugi še dalje proti Velikim Laščam in Ribnici. Mnogi so odkrili prav lepe im prijazne smučarske terene. Več skupin je krenilo e smučmi na Notranjsko proti Rakeku. Pri barjanski šoli je toplomer od sobote e v tramvajskih vozovih so bile davi otajane.. Tudi po oknih'ni bilo več tako velikih in pestrih _ ledenih rož. V mestu je toplomer zaznamoval najnižjo temperaturo od —7 do —8 stopinj C. Barometer na drugi 6trani ne kaže večjih sprememb. Veseli teatri ali kako nam je fletno »Ringa raja rajamo, smeh srebrn prodajamo!« Ljubljana, 26. januarja. Kdor bo kdaj popisoval psihološka gibala, ki odločujejo v vsem dejanju in nehanju ljuh" Ijanskega meščanstva, ne bo smel pozabiti, kak čaroben vpliv ima nanj nekaj nečasovnega in neosebnega — gneča. Ni ga ljubljanskega dneva, ki ne bi potrdil te velike, neomajne resnice: če zacvili pes, ki ga je smetar s škornjem okrcnil, ker nemarno stika po zabojih za odpadke — če po Ljubljanici plava crknjena mačka — če šolarja po pouku na cesti obračunavata zaradi pivnika — če je vajencu kolo spodneslo, ker je na vogalu prav po dirkaško zavrl kar z nogo — če se je pred kako hišo ustavil xeševalni voz — itd. itd. — prav povsod nastane takoj »ljubljanska« gneča. Kaj bi_ bilo torej čudno, če pride do gneče tudi v našem veselem teatru, kjer prodajajo smeh, kakor da bi bil slanina brez kart in po najnižjih cenah. Pač ne bi bilo po ljubljansko, če bi šlo brez gneče. Pred dvoranami se zbi-rajo_ smeha željni kakor živali vseh vrst pred vrati Noetove barke, preden so se odprle nebeške zatvomicc. Odkar Ljubljana stoji, še ni bila tako vesela ko danes: veseli teatri rastejo ko ščavje, okrog njih pa se meščani gnetejo in gnetejo... Ta ko je bilo tudi snoči pri nekem veselem teatru, ki ni niti »vesel« niti »teater«, pač pa zmrcvarjena šemarija plehkih in prežvečenih »vicov«. Od vseh šal bo menda Veseli teater sam največja šala: v kotu se gnete godba, pred odrom se gnete otročad, okrog stebrov se gnete nedorasla mladina, na stolih pa se krohoče »gospod« — tako naslavlja poslušalce z vsako drugo besedo polikani prireditelj, ki je hkrati ureditelj, razoelitelj in krotitelj. In hvaležno je to občinstvo: če tak veselo-tcatrski igralec nakremži obraz in se dvakrat zareži »ha-ha«, mu poslušalci vrnejo s štirikratnim »ha-ha-ha-ha«! Če pa celo reče: »hudičeva baba« ali »prekleta baraba«, tedaj osiviš, preden dočakaš konec krohota. Da bi na bil »nmetnostni« užitek zares popoln in ti aiiša prekipela v globokem ter iskrenem doživljanju nevenljivih lepot, ti še namečejo kak »kuplet«, ki je približno tako dolg in neokusen, ko kak preznojen trak za čevlje; vrh tega pa ti postrežejo še s hollywoodsko babbvjevsko limonado in španskimi kastanjeta-mi. Celota pa je prepletena s samimi omlednimi zapletki »ljubčkov« in »ljubic«, ki so za krepke gostilniške »vice« še nekoliko prerahli. Tako vračaš v S e z .. našimi veselimi teatri! Ko se . jubljansko meglo, ne veš, ali bi se smejal igralcem ali občinstvu. Zakaj pa ne bi j u vesTr ’ K0 nam v žalostnem mrtvilu vedri duha »Veseli teater« z nasledniki in nam je vsem tako neizrečeno fletno? Okrog veselih teatrov pa se gnete ljubljanska gneča. Vse gre po tistem starem varietejskem pozivu: »Le noter, gospoda moja, samo da gre ,kšeft‘ naprej!« Ali se vam pa, gospoda moja, včasih ne zazdi, da imamo za vesele teatre in za kšeft s smehom danes kaj malo razlogov? Kroji za službeno osebje, ustanove, denarne zavode, druitva itd. Z okrožnico z dne 1. decembra 1941, VIII, No. 4776/183-41, toč. 1, jo bilo rešeno vprašanje krojev za osobje pokrajinskih in občinskih uprav, ustanov, zavodov, bank in podobno. V bistvu je bilo dovoljeno v gotovih mejah izdajanje nabavnih bonov za blago, ki je potrebno za kroje samo določenih kategorij službenega osob-ja, medtem ko je bilo za vse druge primere določeno, da se morajo uporabiti osebne oblačilne nakaznice. Več ustanov in zavodov je dozdaj nabavljalo neposredno in brezplačno svojim uslužbencem (kakor manipulantom, strojepiskam, slugam, vratarjem in sličnim) kroje in halje, in te ustanove in ti zavodi sedaj iz različnih razlogov zahtevajo, da bi smeli nadaljevati to prakso in uporabljati v to svrho osebne nakaznice svojih uslužbencev. V teh primerih se dovoljuje, da smejo ustanove, zavodi, banke, društva in podobno, ki nameravajo še nadalje nabavljati svojemu osobju kroje ali enotne obleke v sporazumu s svojim osebjem odrezati od oblačilnih nakaznic svojih uslužbencev potrebno število odrezkov za nabavo dotičnega blaga. Tako odtrgane odrezke je treba obenem s poimenskim seznamom lastnih uslužbencev in * označi«) številk oblačilnih izkaznic izročiti Trgo-vinsko-industrijski zbornici, ki po prejšnjem uničenju odrezkov priskrbi izdajo novih nabavnih bonov, odgovarjajočih številu izročenih odrezkov. Podoben postopek se lahko uporablja v primeru zasebnih uradov ali oseb, ki bi nameravale brezplačno nabaviti svojim uslužbencem (kakor vratarjem ali komijem) krojem podobne obleke. Una macchina per seriver« da uiiicio eh* apporti snelUzza. precisione e rendl menio nel lavoro * la nuova Pisalni stroj za pisar, no. nov* oUgantna linijo, precizne konstrukcija. trpaian in mazivan. tace zalo lahko in Uho Rappresentante esclusivo pot la Provincla di Lubiana; A. K O V A C I C Prestrnova ul. 44 Teh 26-36 pre) 1*0» l*»ot Omejitve izdelovanja steklenih in keramičnih predmetov Rim, 24. jan. Da bi se zmanjšala poraba goriv in električne sile, je objavilo ministrstvo za korporacije v Uradnem listu posebno odredbo, ki je stopila v veljavo en dan po svoji objavi, to je 20 januarja, in se tiče omejitev v industriji za steklo in žgane ilovnate predmete. Uredba prepoveduje izdelovanje tistih predmetov, ki so luksuznega značaja, dovolila pa je izdelavo sledečih predmetov: napisne table, stekleničice za lekarniške potrebe, cevčice za injekcije, razne vrste tube, toplomere, epruvete, steklene in keramične predmete za znanstvene laboratorije, tekstilno blago iz steklovine, zelene steklenice za rudninsko vodo, steklenice za mleko, razne merilne predmete, pletenke in steklenice, posode ze shranjevanje živil, stekla za svetilke raznih vrst, raznih vrst stekleni material za električno razsvetljavo, fotografske plošče, stekla za signalizacijo, stekla za optiko in ure, steklene ali porcelanaste izolacijske potrebščine, zdravstvene in higienske pripomočke, pa naj bodo stekleni ali keramični, katerih teža pa ne sme presegati 50 kg za vsak predmet, umetni kamen za vodovodne naprave in kanalizacijski predmeti itd. Seveda pa so iz prepovedi izvzeti vsi steklarski ali keramični izdelki, če gre za naročila vojaških oblasti. Prodajanje predmetov, ki jih je odslej prepovedano izdelovati, pa je dovoljeno še do 3. juliju letos. EIAR - Radio Ljubljana Torek. 27. januarja. 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15 Poročila. 12.15 Koncert Šramel iz Ljubliane. 12.40 Simfonična glasba. 13 Napoved časa in poročila. 13.15 Vojno poročilo. 13.17 Ljubljanski radijski orkester. 14 Poročila. 14.15 Pisana glasba. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Prenos iz Fircnze: Koncert kvarteta Ferro. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Duet harmonik Malgaj. 20 Napoved časa in poročila. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. 20.30 Pisana glasba. 21 Prenos iz milanske Scale: Puccinijeva opera Turandot, v odmorih: pogovor v slovenščini in objave. Za zaključek poročila. Sreda, 25. januarja. 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Operetna glasba. 8.15 Poročila. 12.15 Na citre igra Marijan Hebein. 12.40 Šramel pod vodstvom M. Prata. 13 Napoved časa in poročila. 13.15 Vojno poročilo. 13.17 Orkester pod vodstvom Arlandiia. 14 Poročila. 14.15 Orkester Cetra. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Koncert kmečkega tria in Fantje na vasi. 19 Pouk italijanščine. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Koncert kitarista Stanka Preka. 20 Napoved časa in poročila. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. 20.40 Dunajska glasba pod vodstvom Mnxa Schonherrja. 21.40 Zanimivosti v slovenščini. 21.50 Orkester pod vodstvom Bojana Adamiča. 22.10 Violinski orkester. 22.45 Poročila. Četrtek, 29. januarja. 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Pisana glasba, v odmoru napoved časa. 8.15 Poročila. 12.15 Komorni zbor. 12.40 Koncert violinista Karla Sancina. 13 Napoved časa in poročila. 13.15 Vojno poročilo. 13.20 Popevčice, ki jih izvaja komorni zbor pod vodstvom Gftllina. 14 Poročila. 14.16 Prenos iz Nemčije. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.16 Nove plošče Cetra. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Operna glasba. 20 Napoved časa in poročila. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. 20.30 Koncert sopranistke Kseniie Kušei, pri klavirju Marijan Lipovšek. 20 Prenos iz milanske Scale: Seviljski brivec. V odmorih: predavanje v slovenščini in poročila. Petek. 30. januarja. 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Slovenska glasba. V odmoru napoved časa. 8.15 Poročila. 12.15 Trio Emona. 12.40 Pisana glasba. 13 Poročila in napoved časa. 13.15 Vojno poročilo. 13.17 Ljubljanski radijski orkester. 14 Poročila. 14.15 Violinski orkester. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Tercet sester Stritar, pri klavirju Marijan Li; povšek. 17.35 Koncert klavirista Uga Dammer-tija. 19 Pouk italijanščine. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Na saksofon igra Miloš Ziherl. 20 Napoved časa in poročila. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. 20.30 Operetna glasba. 20.45 Simfonična sezona EIAR-ja: Simfonični koncert pod vodstvom Alberta Frede. V odmoru predavanje v slovenščini. 22.45 Poročila. Sobota. !i1. januarja. 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Popevčice, v odmoru napoved časa. 8.15 Poročila. 12.15 Trio Prek. 12.40 Trio Ambrosoiano. 13 Napoved časa in poročila. 13.15 Vojno poročilo. 13.17 Ljubljanski radijski orkester. 14 Poročila. 14.15 Violinski orkester. 17.10 Simfonični orkester. 18 Dr. Malka Simec: Zdravje gospodinje. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Pisana glasba. 20 Napoved časa in poročila. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. 20.30 Ljubljanski radijski orkester, sodeluje sopranistka Valerija Hevbalova. 21.15 Koncert tenorista Ivana Frnncla. 21.35 Koncert komornega dvojice Trost-Slajs. 22.10 Koncert sopranistke Albe Anzelotti. 22.45 Poročila. Vlaganje prijav za odmero narodno obrambnega sklada za leto 1942 1. Zaradi pravilne odmere obrambnega fonda morajo predložiti davčni upravi nekolkovane prijave vsi moški davčni zavezanci, stari preko 30 let, ki imajo predpis na neposrednih davkih in to samci, oženjeni in vdovci brez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in sedaj nimajo nobenega otroka, prijav ni treba vlagati. 2. Vlože naj prijave tudi oni davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti. Te prijave morajo biti kolkovane s 4 lirami. V prijavi je navesti imena in rojstne podatke otrok ter nato resničnost podatkov na prijavi potrditi na mestnem poglavarstvu. 3. Prijave naj vlože tudi vsi oni davčni zavezanci, ki imajo skupen predpis na zgradarini ali pridobnini. Vsi solastniki naj vlože skupno prijavo, na kateri naj bo razvidno, koliko solastnikov je, s katerim deležem je kateri soudeležen in podatki pod tek. štev. 1 in 2. v 4. Davčni zavezanci, ki plačujejo samo usluz-benski davek, naj teh prijav no vlagajo. Prijave je vložiti v času o preženo, strele so švigale in debele kaplje so padale izpod neba. Jambori so začeli pokati, kakor bi se hoteli vsi zlomiti. Zdaj je bilo treba zbrati ves pogum in previdnost. Kapitan je velel zadrgniti prav vsa jadra. Ka-' kor bi trenil, je bilo delo narejeno. 351. Valovi so vedno bolj rasli. Orabili so ladjo in jo nesli kvišku. Bruhali so čeznjo, da ie voda lila na popotnike. Krmilo se je odlomilo s strašnim pokom. Nihče si ni upal spustiti držajev, da bi se splazil v spodnje prostore. Nihče ni vedel, kam žene vihar ladjo, ki bi zdaj utegnila zadeti kam ob čeri. Vamamoto, vrhovni poveljnik japonskega brodovja Slavni mož, ki mu fe njegov oče del namesto krstnega imena kar številko Te dni 60 »Le uit ime notizie« prinesle obširen članek iz Berlina o admiralu Yamamotu, ki danes poveljuje vsej japonski mornarici. Iz tega članka posnemamo naslednje podaitke o možu, ki mu v prvi vrsti pripisujejo zatdugo za V6e dosedanje uspehe japonske mornarice. Vzor poveljnika japonske mornarice je bi! admiral Togo. Poosebljenost tega zmagoslavnega admirala je admiral Inoroku Yamamoto, sedanji poveljnik vsega japonskega brodovja. Ko je bul Yamamoto novembra meseca lani imenovan za admirala (to je najvišja stopnja, ki jo more doseči japonski mornariški častnik) in je prevzel poveljstvo nad V6em japonskim ladjevjem, je bilo kaj malo znanega — piše »Da« Reich«.Ni bilo znano drugega kot le nekaj skromnih splošnih podatkov o njegovi karieri: Leta 1904 je dokončaj mornariško akade-p^ijo in poetal častnik. V vojni z Rusijo leta 1905 je.^lužM kot kadet na vojni ladji Okinošitna in ga je granata ranila v levo roko, da je izgubil na me*., dva prsta. Leta 1925 je postal mornariški aiase na japonskem veleposlaništvu v Washingto-nu. Pozneje se je udeležil tudi londonske pomorske konference. Leta 1936 je postal zastopnik mornariškega ministra, potem pa postopoma načelnik tehničnega urada, načelnik mornariškega letalstva in slednjič njegov vrhovni poveljnik. O Yamamohi kot človeku pa ni znanega prav ničesar v zunanjem svetu in to dokazuje, kako se je točno ravnaJ po izročilih admirala Toga, ki nikdar ni hotel, da bi se kdo podrobno seznanjal z njegovim zasebnim življenjem ter iznašal stvari, ki po njegovem mneniu javnosti ne brigajo. Tudii Yaman*oto ©e strogo drži tega »molka«, te zasebne »umaknjenoeti«. »Havajski« junak Yamamoto 6e je izkazal zelo sposobnega poveljnika v sedanjih bojih za Havajske otoke in pri Kuamtanu. Drzno je napadel ameriško brodovje v njegovem oporišču ter mu prizadejal težke izgube, ter tudi angleško brodovje »olajšal« za nekaj najtežjih vojnih ladij. V tem kratkem času, odkar traja sedanja vojna, ga je sam cesar že dvakrat po-hvailil. Kljub vsemu temu pa zaman 6tikamo po časopisih, da bi odkrili izčrpen življenjepis tega moža. Taiko strogo molče o njem! V6i, ki Y a mamo ta poznajo, so 6i edini v teni, da ni samo strasten igralec pokerja, pač pa, da je v njegovi krvi tudi to, da zelo rad kaj tvega. Oe ameriško brodovje pri Havajskih otokih ne Ed bito 6palo in preveč zaupalo samo eebi in če ne bi tako površno razmestilo svojih pomorskih patrol, bi se bila tam prav gotovo vnela velika pomorska bitka. Ko se je Yamamoto podal v boj proti Havajskemu otočju, je prav gotovo pri tem boju v tujih vodah tvegal. Sreča pa je priskočila na pomoč pogumu, štiriindvajset ur pred tem, ko se je japonsko brodovje pojavilo pred Havaji, se je razbesnila 6ilna nevihta z dežjem, ki je prisilila ameriške patrole, da 60 se umaknile v pristanišča. In Amerikanci 60 doživeli od Japonske, ki so jo hoteli 6treti, najtrši poraz. usodna zmota Ameriški strokovnjaki so desetletja vzdrževali napačno mnenje, da je bila japonska vojna mornarica zgrajena samo za vojskovanje v japonskih vodah in da Japonci z njim pač ne bi mogli na noben način napasti oddaljenih Havajskih otokov. Yaimamoto je — pravi isti poročevalec dalje — hudo kaznoval to zmoto Združenih ameriških držav. »Kadar Yamamoto poveljuje ...« Admiralovi prijatelji soglasno povzdigujejo veliko izobraženost Yamamota, njegov smisel za sodobnost, njegove hitre odločitve, zlasti pa njegovo vztrajnost. Če mladi častniki govore o njem, navadno pravijo takole: »Kadar Yamamoto povelj uje, vidi brodovje pred &eboj zvezde in i6kre«. Pri tem ne misLijo morda na admiralske zve/de, niti ne na zvezde na nebu, ne na ogenj, ki ga bruhajo topovi, pač pa hočejo reči, da se tedaj japonsko brodovje bori tako, da se kar iskre krešejo ... Japonski častniki in mornarji 60 zmerom imeli radi takšne podvige, ker so dobro vedeli, kdo jim poveljuje, da je to mož, ki ne samo z V60 pozor- nostjo zasleduje potek operacij, pač pa tudi 6am posega vanje, ne da bi bil medtem kje na varnem. Zato govore o Yamamotu, da je pri veliki paradi v Jokohami leta 1940 ob priliki 2.600 letnice japonskega cesarstva, paradi, ki jo je gledal tudi cesar sam, poveljeval brodovju kot udom lastnega telesa. Vrhovni poveljnik japonskega vojnega brodovja ie kljub 6vojim poslanstvom in nalogam, k' jih je bil opravljal v tujini, ostal vedno samo Japonec do svojih mislih, čustvih in po svoji zunanjosti. Njegova skoro popolnoma plešasta glava bi 6e kaj dobro jx>dala kakšnemu budi6tovskemu duhovniku Naslednja anekdota pa priča o njegovi, zares pravi japonski skromnosti. Ko so mu podelili invalidski znak. kakršnega 60 na Jajxmskem uvedli šele leta 1938 in ki ga je Yamamoto dobil tedaj, ko je bil že pomočnik mornariškega ministra, zaradi poškodbe za časa rusko-japonske vojne, pravijo, da je dejal: »Ce me bo odslej kdo videl s tem znakom na tramvaju, mi bo gotovo odstopil -prostor.« Yantaimofo ie odgovoren tudi za nastope mornariškega letalstva, ne samo za tiste, ki jih uprizarja ladjevje. Mornariško letalstvo namreč mm a svojega lastnega poveljstva. Z? to ima Vama moto tudi vse zasluge za uspehe, ki jih je doseglo mornariško letalstvo. Ya mamo to pa je — čisto na koncu povedano — tudii mož, ki nima 6vojega pravega »krstnega« imena. Beseda »Inoroku« r>omeni samo številko »56«, zapisano z besedo, številka, ki jo je njegov oče izbral za tega svojega, zdaj tako sjavnega sina, namesto imena. Ko se je Yatramoto rodil, ie bil njegov oče namreč star 56 let. »Mitropa« - družba za spalne in jedilne vagone Jedilni vagoni postajajo premajhni, ustreči pa tudi ni mogoča vsem tistim, ki bi si radi kupili listek za spalni voz Minulo je 25 let, odkar je bila ustanovljena, oziroma odkar je začela obratovati »Mitropa«, srednje-evropeka družba za graditev spalnih ra jedilnih vagonov. Tedaj je ta najpomembnejša železniška družba na evropski celini uresničila načrte, ki jih je snovala že nekaj desetletij. Podjetje je bilo ustanovljeno prav za prav že 24. novembra 1916, pri čemer 60 bile udeležene nemške in avstro-ogrske železnice ter vodilne banke v teh deželah. »Mitropa« je imela monopol v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem ra naj bi svoj delokrog razširila predvsem tud* na podonavske države ter na Balkan. Svetovna vojna in njen izid pa sta izvedbo teh načrtov onemogočila Sele od leta 1920 dalje 60 mogli 6praviti v obrat večje število 6palnih m jedilnih voz Posrečilo se je takšne vagone vpeljati tudi na nizozemskih železnicah, vsaj delno. V Avstriji in na Madžarskem pa 60 izpodnesli temelje za udejstvovanje »Mitrope« na ta način, da je mednarodna družba za 6palne vagone s pomočjo francoske .vlade izsilila nove pogodbe, piše poročevalec »Donauzeitung« v svojem poročilu iz Berlina. Celo v Nemčiji je versajska pogodba povzročila omejitev monopola, kajti nemške želznice so morale vse vagone, ki so prišli iz Nemčiji sovražnih dežela, sprejeti in jih odpremi ti dalje V zasedenem Porenju »Mitropa« ni 6mela delati. Razmah po prejšnji vojni V poletju 1924 je vozilo 100 spalnih in 138 jedilnih voz »Mitrope«. Dohodki 60 znašali 12.8 milijonov nemških mark pri delnišk: glavnici približno 21 milijonov mark. Se vedno pa 60 bili prometni odnošaji s tujino zelo otežkočeni zlasti še po pogodbi, ki jo je »Mitropa« morala skleniti v okviru Dawesovih zakonov z Mednarodno družbo za 6palne vozve in ki naj bi veljala še do leta 1943. Leta 1926 je prevzela »Mitropa« promet 6 spalnimi vozovi v Nemčiji. Lotili so 6e tedaj novih velikih načrtov za graditev takšnih vagonov. Vse dotedanje spalne in jedilne vagone so modernizirali. Pritegnili 60 k temu delu najboljše inženirje-gradbe- nike, da bi takšni vagoni nudili potnikom čimvečje udobje. Izbor in izobrazba osebja Posebno pozornost je »Mitropa« posvetila izbiri in izobrazbi svojega osebja. Prirejala je strokovne učne tečaje za ljudi, ki naj bi potem opravljali službo po spalnih in jedilnih vozovih. Da bi tudi jedilne liste čimbolj izpopolnili in da bi si potniki v jedilnih vozovih lahko pr voščili vsega, kar bi si poželeli, so v Berlinu celo ustanovili posebno kuhinjo ki naj bi služila za vzor in v kaleri 60 6e kuharji, namenjeni za jedilne vozove, morali prej seznani'i z vsemi podrobnostmi kuharske umetnosti. »Mitropa« je prevzela na raznih krajih tudi kolodvorske re6tavracje, s čimer je dobila potrebna »of>orišča«. Vsi vlak: pa ni60 mogli jemati 6 seboj jedilnih vagonov. Oskrbovanje brzovlakov je bilo omogočeno 6 tem. da so ustanovili kuhinje v tovornih vagonih. Tudi v številnih nočnih vlakih 60 f>oskr-beli za pijačo in mrzla jedila. K temu so prišli potem posebni vlaki, ki 60 na debelo lahko oskrboval kuhinje po jedilnih vagonih. Leta 1937. je bilo tako oskrbovanih 1775 vlakov Koliko so potniki v enem samem letu popili in pojedli Vsaj približno predstavo o veličini »Mitrope« lahko dobimo če si ogledamo številke iz leta 1938: Po jedilnih vagonih »Mitrope« so tega leta potniki popili 6.6 milijonov steklenic piva, 3.5 milijona steklenic mineralne vode, 1.5 milijonov steklenic jabolčnega 6oka, pojedli 700.000 kg mesa, 5 milijonov jajc, 100.000 kg 6irovega masla, pokadili pa 2 milijona cigar in 17 milijonov cigaret. Z izbruhom vojne je promet sicer nekoliko zastal, toda spalni in jedilni vozovi so kmalu začeli 6pet voziti, čeprav v omejeni meri. Jedilni vagoni so skrajno izrabljeni in prav tako tudi ni mogoče 061 reči vsem, ki bi si radi kupili listek za spalni vagon. »Mitropa« je medtem svoj delokrog na evropski celini znatno razširila. Prevzela je oskrbovanje jedilnih in spalnih voz tudi na bivšem Poljskem. od poletja 1940 dalje pa še na Nizozemskem. To službo je dalje prevzela tudi na glavnih belgijskih in francoskih železnicah in lansko leto spomladi tudi v podonavskih in balkanskih deželah. Tako vozijo zdaj 6palni in jedilni vozovi »Mitrope« danes po za6edenem ozemlju tja do šoanske meje na iugo/ahodu na vzhodu pa preko Budimpešte, Bukarešte in Sofije do Soluna. Albanski prostovolfci na vzhodnem bojišču Iz Bukarešte piše poročevalec »Centraleuro-pe«, da je na rusko bojišče pred kratkim prispelo tudi nekaj oddelkov albanskih prostovljcev. DOBRI »Kaj yi pomenila beseda; »kaj molčite?« »Ne vem.« »Pa zakaj mati ni dovolila, da bi to rekla?« »Ne vem. Vedno sem tako govorila in mati me je zato vedno zmerjala.« »Kdaj?« »Na sprehodu.« »Kje si bila na sprehodu?« »Pri gospodu Ladroniju.« (Stric ji je tako olajšal profesor, jevo im«*) »Ali si začela pri gospodu Ladroniju tako praviti?« »Ne, gospod Ladroni je rekel tako materi. »Kaj je r°kel?« »Ah, očka, ničesar ne razumeš! Rekel je: »Za božjo voljo, molčite!« Franco nj vež govoril. »Mati je strgala tudi neki papir pri gospodu Ladroniju,« je dodala Marija. Čutila je sedaj, da očeta tembolj razveseli, čim več mu pripoveduje o tem obisku. Velel ji je, naj molčL Ko an je vrnil v hišo, je vprašal Luizo z ne prav prijaznim obrazom, zakaj je spravila deklico v jok Luiza ga je pogledala. Zdelo se ji je, da nekaj sumi. Ostro ga je vprašala, ali se mora zaradi tega opravičiti. »O ne!« je hladno odgovoril mož. Odšel je na vrt, da bi pogledal, ali je suiho listja ob vznožju pomaranč in slama okoli debla v redu, zakaj zdelo se je, da bo mrzla noč. Ko se je ukvarjal z drevjem, je z bridkostjo mislil: »če bi drevj- imelo razum in govor, bi bilo sedaj pred njegovim odhodom, bolj hvaležno in bolj nežno kakor sicer.« Lulzino srce pa je do njega tako neprijazno. Da je bil neprijazen tudi on, mu ni prišlo na misel. Luizi je bilo takoj žal, da mu je odgovorila taka A ni ga mogla zadržati, se mu vreži okoli vratu in zapečatiti stvar z dvema poljuboma. Preveč jo j- težila tista druga reč. Franco je končal z ovijanjem pomarančnih dreves. Vrnil se je v hišo, da bi vzel plašč ter šel v cerkev v Albogasio. Luiza je bila v kuhinji in lupila kostanj. Slišala je njegove korake na hodniku. Za trenutek je negotovo obstala in se borila sama s s. boj. Nato je planila ven in ga dohitela vprav, ko je hotel iti po stopnicah navzdol. »FTanco!« je rekla. Franco ni odgovoril. Zdelo se je, kakor da se je hoče ubraniti. Prijela ga je nato za roko in ga poteg nila v spalnico. »Kaj želiš?« je rekel neodločno, a z željo, da bi vztrajal v jezi. Luiza ni1 odgovorila, ovila mn je roke okoli vratu, ietudi se }n branil, naslonila glavo na prsa in tiho rekla: I »Ne smemo biti sprti v teh dneh, veš.« Franco, ki je priča- koval, da se bo opravičila, je odtrgal njene roke od vratu in in suho odgovoril: | »Jaz niSem sprt. Povedala mi boš potem, kakšne skrivnosti ti je zaupal gospod profesor Gilardoni, da te je moral prositi, da molči.« Luiza ga je pogledala začudeno in žalostno. »Ti si mo sumi-čil,« je rekla, »in spraševal otroka? Si storil to?« »No,« je rekel, »in če bi bil tudi storil? Sicer pa misliš vedno najslabše o meni, to se vidi. Toda, vedi, ničesar nočem slišati.« _ »Vse ti bom povedala, vse ti bom povedala«, ga je ustavila Luiza. Franca je malo pilila vest, da je spraševal Marijo. Ko je videl, da je Luiza pripravljena vse povedati, ni in ni hotel ničesar slišati, ter ji je prepovedal vsako i>ojasnilo. Toda srce mu je bilo polno grenkobe in moral si je dati duška. Pritožil se je, da že od božične noči ni več prejšnja Luiza. čemu ugovori? Dobro čuti to. Sic-r je pa že dolgo, odkar je nekaj spoznal. Kaj? O, nekaj naravnega! čisto naravnega! Ali zasluži, da ga ima rada? Prav gotovo ne! Ubog postopač je, nič drugega. Ali ni potem čisto razumljivo, da ga zdaj manj ljubi, ker ga je bolje spoznala? Ker to je čisto gotovo, da ga ljubi manj kakor n-kdaj! Luiza je vztrepetala pri misli, da je mogoče to res. Rekla je: — - * -g--—— I-------- ' »v » J v- I »Ne, Franco, ne!« Toda bojazen, da ne more reči tega dovolj odločno, ji je vzela glas. Pričakoval je burnega dokazovanja, zato je zdaj prestrašeno zavzdihnil: »Moj Bog!« Zdaj se je pa ona prestrašila. Obupno se ga je oklenila In ihtela: »Ne! ne! n !« Za Ljudsko tiilimc * Ljubljani) Jota KramarM — Izdajatelj UU Sodja — Urednik Mirko Javornik — Rokopisov n« vračamo - »Slovenski dom« izhaja *iak delavnik ob ta HmCM umtalai h I Mr. ■ IramHit M Kt - Uredaillto: «Lou»'vJe*a attea fc/111 - Uprava) Kopitarjeva alka t, Uabljana - lalalaa itei. 10-41 de MM — Sod rala leti Nevo mesto,