161. številka.
I L]ofclIiil. f Mislio II. liliji I9Z0.
LIH. leto
Ishafa vsak dao popoidne lavne ataJ nedelje Is traulkt.
\rmH t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 77 mm višine 1 K, od 30 mJm višine dalje kupčljskl In uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se prilozi znamka za odgovor
Dpr - vntttvo
„Slov. Naroda1' in .Narodna Tiskarna" ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 354.
Knallova
volja
v L{nbl|snl Is. po posti i ¥ inoseaaatve i
celoletno......K 240*—
polletno.......„ 120*—
3 mesečno 60*—
.......u 20—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na   noši jejo v prvič naročnino  vedno    .^*fT  po nakaznici. \a sam') nis ne-n naročila brez noslatve denarja se ne moremo ozirati.
MSloveae*ii Narod' v Jngoslavi|l:
celoletno naprej plačan  .   K 18^* -pollemo .......
3 mesečno ...      . .
1
45* -15
ttredmlstvo „fltv. H Dopise aprsj
* Knsnovs silos H S, U nadstropje. Telefon tttev. 34.
Is podpisan« In zadostno frankovane. Rokopisov no vrata.
Posamezna Itavilka velja 1 krono.
PeStn'na platana v gotovini.
Dr. Gustav Gregorin:
Hladno kri .. ?
Hladno kri naj si ohranimo vzpričo barbarskih grozodejstev, ki jih Je uprizorila v Trstu, Pulji, Pazinu, Buzetu in na Reki italijanska druhal ob pasivnem in — aktivnem sodelovanju državnih oblasti nad jugoslovensko državno posestjo, teptajoč z nogami našo sveto jugoslovensko zastavo, nad našimi kulturnimi in gospodarskimi zavodi in nad našim privatnim imetjem, — tako se nam priporoča od neke stran!.
Kako naj si ohranimo hladno kri, ko so naši živci v neprestani napetosti že celih 18 mesecev od premirja sem, in ko je že vsakemu, ki Ima le kaj mozga v glavi, moralo postati jasno, da z Italijani ne pridemo do nobenega pametnega zaključka v Jadranskem vprašanju, dokler se ž njimi le — pogajamo. Hladna kri, ki smo si jo ohranjevali dolgih 18 mesecev in naše dosledno popuščanje dajala sta Italijanom vsak dan večji pogum, da so zahtevali le več in več, a na drugi strani so naša hladna kri in naša popuščanja vedno bolj in bolj utrjevala uverjenje pri Francozih in Angležih, da naše zahteve glede našega po Italijanih zasedenega ozemlja niso resne, ter da bomo mirno prenašali operacijo na najbolj zdravem delu našega narodnega telesa. In morda Je bilo dobro, da smo si znali ohranjevati hladno kri do — danes! Ali pa se more pričakovati ali celo zahtevati, da naj si ohranimo hladno kri vzpričo neronskim požarom, ki so uničil! v par urah vse. kar si je jugoslovenski um na Primorskem osnoval in vse, kar s! je oridna ju-goslovenska roka zgradila v zasedenem ozemlju tekom zadnjega polstoletja, kar je predstavljalo kulturno in gospodarsko moč primorskih Jugoslovenov in kar je bilo njih največji ponos!? Ne, narod, ki b! mu vzpričo tako zlobno provzro-Čeneea pogroma ne zavrelo, ne b! sestajal !z bitij, s toplo krvjo, marveč iz bitij polžje, žabje ali ribje krvi! Tak narod, hvala Bogu, vendar le nismo!
Kaj nam je torej storiti v danem slučaju?
Udariti takoj?
Ne!
Torej vendar ohraniti si hladno kri? Ne!
Kaj torej?
Ohraniti si hladno — glavo, a kri naša, ki je bila dolgo hladna in celo prehladna, naj kuha in kuha, naj vre in vre tako dolgo, dokler bo hladna glava smatrala, da je prišel trenotek, ki si ga želi — vroča kri. V ustroju našega narodnega telesa kakor da ni bilo zadnjih osemnajst mesecev one gonilne sile, ki se ji pravi — vroča kri, a zadnji čas je, da se ta gonilna sila zapali, a regulira naj jo hladna — glava. A ta gonilna sfla mora biti tu, ker drugače naš strojnik — hladna glava — ne bo v stanu spraviti v tek kolesa narodnega stroja, ko nastane potreba za to.
Kaj pa do tedaj?
Na to vprašanje imajo odgovoriti naša vlada, oziroma njeni zastopniki pred vrhovnim svetom sil sporazuma.
Naj se li ti zastopniki pogajajo še dalje? Ne! Vsako nadaljno pogajanje, ki bi imelo v vidu le mogočnost, da se izroči z našim pristankom in brez privoljenja prizadetega dela našega naroda zasedeno ozemlje italijanskemu »trinogu, bilo bi zločin na našem narodu.
Kaj torej storiti?
Hoditi ravno pot! Povedati Italijanom, ki niso v stanu ukrotiti par tisoč albanskih upornikov, in njih od dne do dne slabejšim pomagačem, da ne pripoznamo drugih pogojev za sporazum, nego narodno glasovanje, ter da Jugoslovenska država nit? nima pravice, da odstopa de! našega naroda tujcu. V tre-notku. ko bi naša država hotela to storit?, je namreč izgubila oravico, nastopati v imenu dela naroda, ki bf ga mislila izročiti proti njega volji Italiji.
Ako Italija ne sprejme narodnega glasovanja, naj brez našega pristanka obdrži s silo, kar si je s silo in zvijačo vzela, ter naj drži to tako dolgo, dokler bo naša država smatrala, da je prišel čas, da s silo nazaj vzame, kar bi že danes no vsei pravici moralo biti njeno. Priznati krivice pa ne smemo nikdar, a še manj sodelovati. pri smrtni obsodbi najboljšega dela našega naroda!
§e nekaj! Italija je zasedla ter upravlja naše zemlje v imenu en-tente in na podlagi mandata, pode-
ljenega ji od iste — do končne rešitve jadranskega vprašanja. Ves čas zasedbe in posebno zadnje dni je Italija dokazovala svojo popolno nezmožnost, da vrši podeljen jI mandat na način, dostojen civilizirane države. Dolžnost naše vlade je, da stavi na entento kategorično vprašanje, sprejema Ii ona soodgovornost za grozodejstva, ki se v ničemer ne razločujejo od turških zverstev, ali jo ne sprejme. Ako odgovori da ne, mora zahtevati naša vlada od entente, da takoj odvzame Italiji podeljen ji mandat, da s svojo vojsko zasede naše po Italijanih zasedeno ozemlje, ter da v njem vzpostavi red in zaščito oseb in imetja, ker Italija ni tega v stanu sturiri. Ako ententa tega ne stori, bo to znak, da se ona sodalizira z divjaškim postopanjem italijanske dni-ball, a na nas je, da iz tega v našem razmerju proti ententi izvajamo svoje zaključke.
Ostaja nam še ena in zadnja pot, obrniti se je naši državi na ligo narodov, ki bo imela lepo priliko, dokazati svojo upravičenost do obstoja. Na vsak način pa mora naša država zahtevati od Italije zadoščenje za žalitev naše zastave in popolno materijalno odškodnino za milijonske škode, ki jih je povzročila italijanska druhal nad našim narodom in in katere škode italijanske oblasti niso mogle ali pravzaprav niso hotele preprečiti.
Prepričani bodimo, da vsi ti koraki ne bodo imeli uspeha, ker predobro poznamo Italijo in entento. Ali storiti jih moramo, da dokažemo svetu, da smo kulturen narod, ki zahteva le, kar mu gre in v oblikah civilizirane države. In ko vse to ne bo pomagalo nič, kaj potem? Potem: »Što Bog dade i sreća junačka« In »Da se vidimo na megdanu junačkome!«
Do takrat pa hladno glavo, trezno presojanje, a vročo kri!
fffslifss pred katastrofo.
Odkar je napadla fronta ob Pia-vi. ni v Italiji več miru. Dokler ie bila še vojna, so italijanske oblasti lahko krotile uporne elemente, ker so iih oošiliale na fronto oziroma v ječe. Pa tudi resoekt pred zavezniki, katerih disciplinirano vojaštvo se ie nahajalo še precei časa po sklenjenem premirju v Italiji, je pomaga! veliko, da se ie kolikor tol'ko vzdržal red v deželi. Seveda ie bilo takrat v Italil! še dovoli živeža, ki so ga oošilial! zavezniki »zmagoslavni«, toda siromašni Italiji. Po končani vojni te prenehal tudi dovoz živeža fn premoga s strani zaveznikov oziroma Amerike. Ko se ie vrnil velik del proletari-iata iz volne, ie našel doma skrajno mizerijo in pomanikanje vsega. Industrijsko delo ie obstalo, ker Amerika ni bila več dolžna, skrbeti s premogom za italijansko Industrijo. Po-iavila se je velika brezooselnost. skretao pomanjkanje živeža, neznosna draeinia in k vsemu temu se le pridružil ftasko italliansVe zunanje politike. Splošna nezadovolinost Je rodila stavke, izgrede In upore, ki so po vsei Ttali'1 na dnevnem redu.
Vodstvo sociialne revolucije so nrevzrli maksimalisti, ki so se na socialističnem kongresu v Bologn! meseca oktobra 1919 pridružili tretji »nternacfionali. Maksimalisti so v Ita-liii to, kar so v Pusii? boljše viki !n pri nas komunisti. Maksimalisti so izdal? manifest, v katerem zahtevajo
odstop italijanskega kralja in senata ter obsežno socijalno reformo. Podoben manifest so izdali tudi reformni socijalisti, ki jih je zastopal pokojni BIssolati. In republikanci.
Tako Je prešlo vodstvo italijanskih revolucionarnih mas v roke elementov, katerim je samo za boi-ševiško propagando, ne pa za resnično socijalno revolucijo. Država ima na razpolago vsaj zakone ln postave, anarhistični voditelji pa nimajo ničesar, v čemur bi mogli ovirati razdirajoče delo mas, ki se poslužujejo vseh metod, katere so ilm pridigali voditelji v svrho uničenja državne avtoritete. Voditelji so organizirali proletarijat v anarhističnem dahu, da morejo ob pravem času proglasiti diktaturo proletarijata, toda sedaj je masa že tako podivjana, da pleni, uničuje in mori vse. kar ji pride pod roke. Tako ne more ne država m ne socialistični voditelji več ukrotiti divjega poželjenja mase. Država zato ne, ker se ne more zanesti na socl-jalistične voditelje, ki se s svoie strani nočejo zameriti masi, voditelji pa samo vsled tega Itak niso zmožni ustaviti revoludjonarnega gibania, ki ie v polnem teku.
V tem za Italijo usodeoolnem času je moral prevzeti Giolltti vlado, ker so meščanske stranke videle samo v njem svojo in Italije rešitev. Nastop Giolittija pa Je le še bolj razburil revolucijonamo maso.  ki se
sploh ne ozira na nobeno vlado. Ka-rabinjerji, ki so bili v prejšnjih časih strah vseh banditov in upornikov, so danes popolnoma brez moči. Uporna masa jih ubija kakor muhe. Vojaštvo revoltira in odreka pokorščino. Lahko se reče, da se bo vojaštvo ob Drvi priliki pridružilo uporni masi, ker le naveličano vojaške discipline ln bi se rado vrnilo na svoje domove.
Giolittijeva vlada, ki je prevzela v najresnejšem času odgovornost za bodočnost Italije, si ne more in ne ve pomagati. Na eni strani neizogibna revolucija, na drugi pa oster konflikt z Jugosloveni — to Je položaj, v katerem se nahaja danes službena Italija. Prav je rekel socijalist Turat-ti v debati na Giolittijevo Izjavo v poslanski zbornici, da je Giolitti zadnji akt v rokah meščanskih strank« katerim zahaja solnce. Meščanstvo ni več sposobno, da vlada, proletarijat pa še ni zrel za vlado. Imperializem in šovinizem nacionalističnih strank je ravno tako usodepoln za Itaiio. kakor revolucionarno razpoloženje proletarske mase. Znani so-cijolog Chiglielmo Ferrero je popolno-* ma odkrito ugotovil prognoso agonije »zmajrovitec Italije. Ferrero piše: Ali nI ono, kar se mnogim zdi kot triumf Giolittija, samo velika pokora? Dogodki so naprtili dolžnost, da vzpostavi red v Italiji, samo onermi človeku, ki je najbolj kriv tega splošnega kaosa. Toda kako? Ali nj bit Giolitti vedno vztrajen nasprotnik vojne? Toda jaz v tem času ne mislim na maj 1915. ampak na dobo deset let preje, na pomlad 1905, ko se je izkrcal nemški cesar v Tangeru. Za vse te strašne dogodke m stiske so odgovorne vlade od 1905 do 1915, katerim je skoro vedno načelova! Ofollttf. ki niso razumele, da postaja trozveza orožje za vojno in niso rešile Italije te zveze, ki jo je podpisala Italija v prenričanju. da si s tem zagotovi mir. Kaj Je vzrok OlolitUie-ve germanofilije? Da Izvemo to, moramo poznati dušo političnega zlste-ma, ki ga je ustvarjal Giolitti v dobf 1893—1914. Ttalija ne ve. al! nal Giolittija, kateremu se fe pokoravala M let, katerega Je dvakrat vrgla v prah m ga trikrat pozdravila kot svojega rešitelja. Imenuje velikega državnika aH pa zvitega Intriganta. Treba te vedeti, da je Giolitti samo epigon one" politične generacije, h kateri so pripadali Napoleon III .. Cavour. Vltto-rio Emanuele II., Viljem I. in Bls-marek. Vsi ti so Imeli cilj. da udušio revolucionarne sile. ki nastajajo kof posledice nemirne dobe In da lih pretvarjajo v sredstva moči v korist
Roman Košir:
Hlosf u HrnllCDs
Kje je vendar že ta prokleti most v Hrušico? — Ah, končno temno pobočje Golovčevo z bori in smrekami in tu novi betonski most preko Gruberjevega kanala! A kje je moja lepa vdovica. črnooka ljubica? Oziram se, iščem, nje nikjer. A prav gotovo me pričakuje že pol ure. Le kje?
He, gospod užitninski paznik! vprašam na mitnici za mostom. Ali se ne hodi todle čez most po tejle cesti naravnost v Hrušico? — Kai-pada, naravnost tja. — A veste li še za kak drug most v Hrušico? — Nobenega več ... na kvečjemu če bi hoteli preko Stepanje vasi . . . ne-sproti cerkve le še en nov most.
Vraga, resnično! Ženska ubira dosledno napačno cesto in zato je ubrala nedvomno tudi dosledno napačni most. Hajdi torej tja! Hitim mimo »Speckhflgela« — zlomek vedi odkod to bedasto nemško ime za tisti holmec! — skozi Stepanjo vas, spotoma tečem po najvišji travi, da bi si osnaži! od prahu nevidne čevlle. odlomim si šibo ter se bljem kamorkoli dosežem, da se izoremenim polagoma is belega vsaj v sivega mo-
ža ^ . . pa hitim, hitim, se potim, pot pa mi curi, curi v veletokih za vrat, po prsih in hrbti: . . .
In prisopiham na most pred šte-pansko cerkvijo, se oziram na vse plati, a nje ni nikjer! Kajpak da ne! Je bil že oni most s Poljanske ceste pravi v Hrušico .Gotovo se ie slučajno zamudila, a zdaj me že čaka ondi nestrpna in obupana. Hajdi torej nazaj!
Hitim, sopiham, se potim. preKlI-njam, pot pa curi, curi. Prekrasne so kamniške planine, solnce zahaja veličastno, a zrak se mi zdi vroč kot žerjavica, ki Jo podpihuje še notranja mola vročina. Hu! če bi bil pes, s kakšnim veseljem bi zdajle izplazil svoj jezik! Vozovi dirjajo mimo . . . oblaki prahu vihrajo semtertja kakor ogromne zastave ter spreminjajo sivega moža iznova v čisto belega...
In prihitim zopet na most se oziram na vse strani — zaman, nje ni nikjer .. . Počasi stopam po desni strani mostu, zavijem v širokem ovinku, se vračam po mostovi levi strani, se nagnem preko ograje, ele-dam v vodo, a ne vidim ničesar, keT razmišljam 1e: kje. kje vendar le tisti salamensk! most v Hrušico? — Pri Bogu lahko prlsežem. da je nekle In ona stoji na njem. me čaka. vzdihuje, it togost žalosti in si domišlja.
da sem ji nezvest, in kdo ve, kaj 5e | vse!
In v duhu jo vidim z veliko pompadurko. polno najdelikatneiših dobrot, z belim šartljem, ocvrtim piščancem, butilfko ziatega vinca in le njena izuajdiiva glavica ve, s čim še vse: stoji, hodi tja in sem, ozira se zdaj otožno, zdaj plašno, zdai togotno, grize si ustne in vsa ie pobledela. Hodi, hodi, premetava težko pompadurko z desne lehti na levo in z leve na desno ter čaka m vzdihuje ter se v svojem glupem položaju ne more orientirati. — O. če bi mogel zdajle stopiti pred njo: kako bi Ji zagoreli črni baklji, kako bi se jI vzprožile prsi, kako bi se jI zasvetili beli zobkl In tisti pikantni Jamici na ličeclh bi se porednicl mahoma napolnili z najslajšim nasmeh-1 jajem! Toda kje. kje Je? KJe je vendar tisti most v Hrušico?
Ha, takrat se domislim: ob Zelenem hribu Je stanovala pred par leti s svojim pokojnim soprogom! Prav gotovo sta zahajala na Hrušico mimo Dolenjskega mostu. Oi. ubožica. zdaj pa stoli ondl ter čaka. čaka svojega stmadka. Gotovo Je mislita na troščavje tam za Westrovo vilo. le-ščevje. kostanjevino. orehovino ln hrastovie oa ie zamenjala s smrekami Ia boril Hajdi. haldl ono tjal
Solnce je že zašlo, mrači se... | hladen vetrec popihijava. Toda le ' prijetno mi boža čelo, pod mokro srajco, ki se mi je prilepila na hrbet in prsi, pa me ščeml povsod. Skozi Hradeckega vas hitim poln sočutja m skrbi ter jedva opažam idilo na lev! in desni. Tam visoko romantična vila, povsod zeleno drevje, vrtički, cvetlične gredice, lične kmečke hišice, svinjaki, hlevi, kurniki, spodal zelena voda m na oni strani pod obočjem Orada bela cesta.
Lepo je ondi, slikovito ... nikjer na deželi ni prijetnejše, mirnejše kot ondi. Ko se postaram — recimo, s sedemdesetimi leti! — b! hotel živeti tam: imeti pritlično hišico z vrtičem. dvema gredicama, ood lipico W sedet PuM Pipo, krmil kokoši in Sfolo-be, poslušal kruljenje lastnega ouj-ska. zrl tja dol na vodo ln na zeleni Grad ter užival znova fn še zadnjič svoje življenje v spominih. Pa bi za-mižai in puščal defilirati pred seboj vse tiste sladke in trpke, ponižne In uporne, črno-, rdeče- fn zlatolaske, sloke in okroirie deklice, ženke In vdovice, ki sem jih nekdaj Bubfl hi varal in ki so ljubile mene in ne varale . . .
Vseh bi *e spominjal s hvaležnostjo, kakor zeienfli oaz oa dobd
poti skozi puščavo živUenja večnih borb. skrbi m intrijr ...
Tako zamišljen sem dospel na* Dolenjski most; električne žarnice so že Korele. a nje, nje ni bilo nikjer. Dve uri sta že minuli, prah in vročina ter nervozno beganje sem ter trn so me dodobra utrudili, no, da. kaj bi tajil: mlad nisem več . . .
Obupan sem koračfl domov V Karunko ob Trnovski cerkvi, žejen, lačen, a pred očmi neprestano njo*: z velflco črno pompaduro z delikat**?-samd, ocvrtim piščancem, z butiljko vina stoji, hodi tja in sem. gor in dol. ozira se in me išče z očmi. kliče s s*-cem, vzdihuje ter me čaka. čaka... Toda kje, kje? — Kje je vendar tisti nesrečni most v Hrušico?! Odpusti, ljubica! Najti ga ne morem in noge ml odpovedujejo . ..
Doma je bila že tema... žena je spala — tudi Jaz sem se za ril v postelj — Jezen, žalosten, zbegan, osramočen, skratka prenapolnjen najrazličnejših Čuvstev, ki mi niso dala zaspati ure tn ure. In preklinjal sem nesramno usodo, ki me ima takole za norca, pa most v Hrušico, ki je sam Bog ve. kje . . .
V petek dopoldne je prišla k meni seveda že na vse zgodaj. Bleda je bila ln to oči so Ji kar sršeli liutl pogledi.
2. stran.
.SLOVENSKI NAROD", dne 18. julija 1920.
i6). štev.
gospodujočlti razredov. Tako 5e 1789 Napoleon premagal francosko revolucijo in tako so izrabili In umirili revolucijo Cavour. Bismarck, Vitto-rio Emanuele in Viljem. Dd L 1914 je Oiolitti lahko krotil socializem v korist svoie oltgarhične politike. Tako je L 1911 priznal Oiolitti socijalistom drobtinico oblasti, obenem pa izvedel okupacijo Tripolitanije. Ta politika je seveda potrebovala močno Nemčijo. Dokler se je dvigala v srcu Evrope visoka trdnjava Bis-marckove in Hohenzollernske Nemčije, dokler so ji stale ob strani absolutistične države Rusija in Avstro-Ogrska, tako dolgo se je mogel italijanski minister terrati z ognjem bre* strahu, da se opeče. Oiolitti je veroval da je Nemčija najmočnejši steber evropskega miru še tedaj, ko se je Nemčija neizogibno bližala svoji katastrofi. Giolittijeva iluzija je sedaj jasna. Toda s to iluzijo je uničeno tudi celo Giolittijevo življenjsko delo. Danes je ponovno vzel v svoje roke vlado in usodo Italije. Zato ne
vidim za Italijo druge alternative: ali da doživi čudež ali pa tragedijo. Do leta 1914 je Oiolitti zbiral okoli sebe najboljše ljudi. Državne blagajne so bile polne, gospodarsko življenje je cvetelo. Evropa je živela v popolnem redu. Kje je seda! vse to? Danes ni ničesar več. Italijanske državne blagajne so prazne, gospodarsko življenje uničeno. Potrošeni so prihranki vseh minulih generacij. Vsa tri evropska carstva so zrušena: Nemčija, Avstrija, Rusija. Pol Evrope je v revoluciji, pol Azije v vstali.
Pred seboj imamo slučaj, ki prav jasno kaže, kako se pri našem stanovanjskem uradu rešujejo takozvana socijalna vprašanja. »Slovenec« trdi. da je stanovanjska naredba izdana v korist revežem. Kako ta korist dostikrat izgleda, o tem naj govori ta slučaj!
Gospa Angela L. ima v Spodnji Šiški v Knezovi ulici št. 225 stanovanje, obstoječe iz ene sobe in m a-! e kuhinje. Najela je to stanovanje s svojim bratom, ki je sedaj v ruskem ujetništvu. Oprava tega neznatnega stanovanja je njena last. Ona sama je prodajalka v neki ljubljanski šta-cuni. samoobsebi se ume, s pičlimi 'dohodki. Zjutraj in zvečer kuha dolina svojo vodeno kavo, opoldne pa inora ostati v mestu, ker jo posel k itemu sili. Pristojna je v Ljubljano. •Lansko leto je vzela nekega begunca kot podnajemnika, k! stanuje z .jpjo v tem tesnem stanovanju. Ta ■podnajemnik je hodil toliko časa na stanovanjski urad, dokler se ni izdaja odredba z dne 14. junija 1920, št. 2296, s katero je stanovanjski urad !AngeIi L. kot samici brez lastnega 'gospodinjstva ponižno stanovanje odpovedal. Do 25. julija 1920 mora stanovanje izprazniti, ker bi se ji sicer na njene stroške eksekutivnim potom izpraznilo. Kam naj gre sedaj ta ženska s svojo revno opravo, ne vemo, vemo le, da se le celo njeno stanovanje oddalo njenemu podnajemniku. Tako se je socijalno vprašanje na korist »malemu človeku« rešilo v tem slučaju.
Ali s tem se danes ne pečamo; pečati se hočemo z dostavkom ukrepa stanovanjskega urada z dne 14. junija 1920. št. 2296: »Proti temu ukrepu pritožba ni dopustna. Tudi sodni ugovori proti tej odpovedi niso dopustni. Enako ne veljajo zanjo določbe zakona v varstvo najemnikov.«
Pomen stanovanjskouradnega ukrepa je pač ta. da se z njim brez
»Izdajalec! Takole se igraš z menoj! — Čakala sem te do desetih in le zaradi vojakov sem končno morala bežati domov! Evo, tu imaš!«
In položila je predme črno pom-padurko, ki je kar pokala od naba-sanosti in iz katere sta gledala kar dva butiljska vratova.
»Solnčece mojega življenja! Prisegam ti... iskal sem te povsod — čakal ob vseh treh mostovih v Hrušico, toda itd.«
Povedal sem ji svojo Odisejo; Strme' me je poslušala. Iičeca so jI ljubko zardela, pokazala je svoje bele zobke in jamice na licih in na bradici so se ji napolnili s smehom in hudomušnostjo.
»A zdaj mi končno odgovori, srček zlati: kje je vendar tvoj most v Hrušico?!« sem jo vprašal, ko sem bil s svojo istorijo pri kraju.
»AH, strnadek moj!« je zagosto-lela in me osmodila s svojima bakljama, da mi Je drhtelo srce. »Most v Hrušico je vendar oni, ki so ga pravkar zgradili preko Ljubljanice s Prul na Opekarsko cesto! Ali se ne spominjaš —?«
Kajpada se spominjam: pred tedni sva gledala ondL kako stavijo mostič, in čisto slučajno sva pri tisti priliki govorila, da bi iztetela goknU
Kako naj GioHtti izpolni prevzeto dolžnost, da vpostavi red in mir v Italiji, ko so vsa sredstva uničena in ni nobenih pripomočkov uspešne politične akcije?
Take so danes razmere v Italiji, še slabše pa je v »odrešenem« ozemlju. Luigi Barzini Je te dni objavil v »Corriere della sera« članek, v katerem opisuje žalostni položaj v zasedenem ozemlju, kjer le odpor proti Rimu vsak dan večji in kjer postala situacija vedno bolj nevarna. Ni Čudno, da se v teh razmerah poslužuje Italija nacionalistične gonje v zasedenem ozemDu. Lačno in uporno ljudstvo je treba premotiti z raznimi dogodki, ki naj bi vplivali na izboljšanje splošnega položaja. Medtem, ko so italijanski barbari v Trstu po-žigali in plenili jugoslovensko imetje in morili naše ljudi, je italijanski senat razpravial o anarhistični nevarnosti, kjer se je konstatiralo, da je ta nevarnost za obstoj Italije večja nego se misli. Medtem ko streljajo Italijani naše ljudi v zasedenem ozemlju, izjavia obupani Oiolitti. da so potrebna neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za rešitev jadranskega vprašanja. Vse pa je le ostudna laž in hinavščina. brez katere Italijani ne morejo živeti. Kaj se zgodi z Italijo, pokaže bližnja bodočnost. Naše stališče je jasno. Vsak greh se maščuje nad onim, ki ga le zagrešil. Ni več daleč dan, ko bo Italija pripravljena iti v Canosso. toda tedaj bo prepozno.
Notus.
* *
vsake odškodnine razlastijo zasebne pravice uboge ženske, katere edino premoženje tiči v njeni sobni opravi. Stanovanja v Ljubljani ne bo dobila in zatorej vsakdanjega kruha ne bo mogla več služiti, recimo na kratko: revica je administrativnim potom spraviena na beraško palico. Upamo, da nam »Slovenec« ne bo ugovarjal, da je kaka milijonarka in da ne spada med tiste »male ljudi«, katere sociologi v njegovi redakciji tako toplo zagovarjajo!
Ker so se sodišča izrekla, da nimajo moči. v takih razmerah priskočiti na pomoč zatiranim revežem, moramo s to okoliščino računati. Zadeva pa s tem nikakor ni rešena, to čuti pač vsakdo. Če sodišča trde, da nimajo pravice, soditi o veljavnosti ali neveljavnosti kake odredbe, potem ne preostaja drugega, nego zahtevati, da se administrativno postopanje v takih slučajih bistveno spremeni. Vsakdo čuti, da je nečuven škandal, če se v slučajih eksproprijacije in kasiranja zasebne pravice, o kateri se je sam Protič izrazil, da je za Jugoslavijo nekaj svetega, izdajajo odloki, v katerih se lako-nično reče: Vsaka pritožba je nedopustna. Take odredbe je morda svoj-čas izdajal kralj v Dahomeju. z& naš kulturni narod v kraljevini SHS pa so naravost sramotne! Ko ti gre za življenje In smrt. pa si odkazan na eno samo osebo, ki lahko s teboj počne, kar počenja svinja z mehom! Absolutno ni več vzdržljivo, da bi dve očesi v stanovanjskem uradu brez vsake preiskave In brez vsake pritožbe odločevali o moji gospodarski eksistenci, tako da postanem kakor pes na ulici, kateremu ne ostane drugega, neira da si poišče plot. kjer mu je poginiti! Nekaj človekoljubja mora vendar tudi v naši revolucij! tičati!
Opravičeno se zahteva, da se administrativno postopanje v stano-I vanjskih zadevah — da se Ima to po-
lahko tudi v Hrušico. Ta razigovor se ji je zapičil v možgane in po svoji ženski logiki je sklepala, da greva natančno po tistem mostiču v Hrušico!
»Izvrstno, soinčece!« sem vzkliknil poražen. »Sram me Je, da sem tak tepec. Resnično: tudi preko tistega mostu se pride v Hrušico. Vse ceste vodijo v Rim in vsi mostovi v Hrušico. ampak po ovinkih, po ovinkih seveda, dušica!«--
In takele ženske naj bodo volflke. občinske matere, poslanke! Ne. ne. jaz glasujem ,contra' . . . No, kvečjemu pod pogojem, da sme vsaka poslanka vzeti na državne stroške s seboj še svojega moža ali ljubimca, bi glasoval tudi ,prof... Drugače še Beograda ne najdejo, nego nam zaidejo sam Bog ve kod in kam! Polomije bodo sicer neizogibne . . . mednarodne komplikacije neizbežne . . . riskiramo novo svetovno volno, a tepci bomo nazadnje le mi. vzvišeno modri močni spol! — Prosim, le napiši rezek uvodnik o tem: vse ti bo pritrjevalo, vse ploskalo, namreč vsi mL ki poznamo ali vsaj spoznavamo tole sladkobedasto ženstvo v praksi in ne v literaturi!« No, pa sem napisaL
stopnje za celo državo  SHS po
enakih principih rešiti, smo že večkrat naglašali — takoj in brez odloga tako spremeni, da je pritožba dopustna v vsakem slučaju, pa ne na socialno skrbstvo, temveč v drugi instanci na celokupno deželno vlado, v tretji instanci na ministrstvo v Beogradu, ker bodo drugače nastale razmere, da človek v državi SHS ne bo imel prav nobenega pravnega varstva. In marsikdo bo podoben žabi, kateri je stanovanjski urad v svoje kuhinjske namene odsekal zadnji del telesa, glava s sprednjimi nogami pa še nekaj dni okrog lazi. dokler Je smrt ne reši. Če si po Lajovfčevem mnenju kaka močna politična stranka v glavo vtepe, da mora nasprotna politična stranka v njeno kratkočis-je kelih za kelihom žolčne in pelinove pijače Izprazniti, potem bo kmalu tisti del našega prebivalstva, ki za udinjeno državo najbolj simpatizira, ki v Sloveniji visoko nosi njen prapor, v tistem položaju, kot je bil svojčas kristjan, ko mu Je Turek ljubeznivo odseka! glavo, govoreč: »Ne boj se. brate!«
Ministra Kukovca opozarjamo, da je skrajni čas, da se enotna naredba glede stanovanjskega vprašanja izda za celo kraljevino SHS !n da se proti dotičnim ukrepom dovoli med kulturnimi narod? navadno pritožbo na vse tri instance. Zadnjo besedo mora imeti ministrstvo v Beogradu, če noče postati strašilo v koruzi, pred katerim se tudi mlade vrane ne plaše*! Hočemo videti, ali se bodo tukaj napele vse moči. da ne bo država imela pri vsaki deželni vlad! svojega lastnega postopanja   v  stanovanj- '
Glas iz
>Naš Liste glasilo 1. jugoslov. polka, ki izhaja sedaj v NLkoljsku - Usu-rijsku, priobčuje v 6vaji 35. številki izpod peresa g. Pekleta tarle članek, ki ga v informacijo naše javnosti priobču-jemo. Članek slove: Prosvetno delo v sovjetski Rusiji je postavljeno na čisto novo podlogo. Sovjetska vlada je postavila geslo: »Dajte narodu šol in izobrazbe, da bode mogel vladati< v nasprotju s carsko Rusijo, kjer je veljalo geslo: »Držite narod v temi, da ga bode te mogli vladati«. Poročilo V. armije n. pr. navaja, da se je procent >ne-gramotnih« pete armije v teku poldrugega leta zmanjšal od 95% na 2%. Najbrž bode to nekoliko pretirano vendar pa bode mnogo resnice na tem. Pri prihodu regularne vojske so bili posamezni oddelki razdeljeni po privatnih stanovanjih. Vsak dan so bile odločene posebne ure za šolo v čitanju in pisanju — razumi se, da je bila to za ir-kutskega meščana precejšnja novost, videti starejše ljudi, kako se učijo az-buko. Povsod v armadi so upeljane knjižnice in čitalnice. Vojakom se brezplačno deli časopise, ki so seveda posvečeni v prvi vrsti boljševiški agitaciji, kot večina boljševiške literature. Poveljništvo 30. divizije se je obrnilo na profesorje irkutske državne univerze, da bi se udeležili prosvetnega dela v diviziji, ter jim je obljubilo za to primerno nagrado. Profesorski zbor so je vabilu odzval, prosil pa je, da jim denarno nagrado zamenjajo s produkti, na kar se je poveljništvo divizije so-glasilo.
Obisk ljudskih šol je obvezen za vso mladino. — Vseučilišče je ohranilo svojo prejšnjo svobodo, boljševik! se ne vmešavajo v naučne zadeve vseučilišča, z jediflo izjemo — črtali so rimsko pravo, ne priznavajo privatne lastnine, zato ne smatrajo za potrebno tudi predavanje prava, ki je podlaga in izvor vseh prav, pri znava jočlh privatno lastnino. Pač pa je uvedla sovjetska vlada mnogo sprememb v administrativnem ozira, ki so se pokazale, kakor so mi je izjavil prof. R., dosti praktične. — Boljševiki vabijo v svoje urade in zavode vso inteligenco, ne vprašajo za politično prepričanje, iščejo samo njihovega znanja. Pozno in šele potem, ko so bile prelite reke krvi ruskih kulturnih delavcev, je prišla sovjetska oblast do prepričanja, da brez znanja se ne more graditi države! Lenin in drugi boljševiški vodje, priznavajo svoje mnogoštevilne zmote in obljubljajo narodu, da se hočejo na svojih zmotah učiti; spoznanje je vedno lepo — toda ne da se opravičiti in zagovarjati, da je bilo treba za to spoznanje žrtvovati stotftsooe človeških življenj. In inteligenca? Mnogi, ki so na pr. ▼ februarju
skem vprašanju, tako da bomo prava federativna državica, še prej nego doživimo konstituanto. Namen koncentracijske vlade je bil. pomiriti razmere v kraievini. podati se tu In tam na zlato srednjo pot ter odstraniti tiste Lajovičeve kelihe. katere naj bi manjšinske stranke okušale, kakor Jih je moral okušati naš Jezus Kristus na križu. Tukaj bi morala koncentracijska vlada edina biti, če se v resnici zaveda svoje naloge!
Na drugo stran pa zopet dvigamo svoj glas po upravnem sodišču. Če ni drugače, naj s^ za Slovenijo ustanovi poseben idelek tega upravnega sodišča, naj ima s vol sedež v Ljubljani. Nimamo pa nič proti temu. če se ustanovi tudi v Zagrebu. Delati na to bi moralo naše justično poverjeništvo. Ali v svojo žalost moramo pripoznatl. da komaj vemo. je II to poverjeništvo £e v Ljubljani ali ne. Verujte nam. da smo prav res pozabili, kdo je danes v Ljubljani justični poverjenik. Ce nam kdo dobro hoče, naj nam to pismeno naznani in naj nam predvsem naznani, kje stanuje naš justični poverjenik, da se obrnemo do niega z milo prošnjo, naj vendar zastavi svoje izredne in energične moči, da dobimo svoje upravno sodišče. Revolucionarno pravo, kakor je dandanes, ko pri posamnih vladah počenjajo, kar hočejo, potrebuje nujne kontrole. Te kontrole danes ni. in če imamo kaj evropsko olikanih ljudi v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, morajo soglašati z nami, da je zadnji čas, ko država skoraj že dve leti obstoja, da se ustanovi upravno so-' dišče!
Siblrlie.
hoteli za vsako ceno oditi iz Irkutska v inozemstvo, so se začeli miriti s svojo usodo upajoč, da se mogoče boljševiki spremenijo v toliko, da se bode moglo ž njimi živeti pod isto streho, če se seveda sistem sovjetske vlade vzdrži* v številu evropskih vlad.
*
Kolčak je ustanavljal Družine sv. Križa in hotel zmagati v znamenju pravoslavne duhovščine. Zastarele metode, ki jih v današnjih razmerah ne moremo imenovati drugače kot politični nesmisel. Isto napako ponavljajo 6edaj boljševiki, seveda v nasprotni smeri, s sramotenjem pravoslavne duhovščine utrjujejo oni svojo oblast — irkutske ulice so polne lepakov na katerih se v besedi in sliki smeši pravoslavna duhovščina. Prebivalstvo seveda vzema vse to ne toliko na račun pravoslavne duhovščine, marveč mnogo bolj na račun pravoslavne vere. Proti slabemu uplivu duhovščine katerekoli vere, dostojna oblast more vsekakor najti ume-stnejše načine borbe kot so te poulične sramotilne slike! Ni dvoma, da je omenjeno počenjanje boljševikov samo vo-katero geslo dobiva v Rusiji vedno večjo popularnost.
V Irkutsku so 6formirali dve inter-nacijonalne divizije: zahodno in vzhodno. V vzhodni so organizirani: Čehi, Poljaki, Jugoslovani, Romuni, Madjari, Nemci in Larisi. Divizija je štela v začetku 8uŠca t. 1. 1600 prostovoljcev. Poveljnik je bil Jugoslovan Marion, njegov naslednik je Čeh Smutnv (Marion je umrl na tifusu). Jugoslovanov je v tej diviziji okoli 40, Čehov 400. Vsaka narodnost ima svojo politično sekcijo, katere naloga je potom časopisja voditi boljševisko agitacijo. Jugoslovanska sekcija izdaja list »Komunac, Čehi »Komunista«. Nemci »Spartacus«, Poljaki »Spartak«. Načelnik jugoslovanske sekcije je tovariš Verin. O kakovosti prostovoljcev komunistične divizije ne bodemo pisali, ker večina njih je preje bila v zavezniških narodnih armadah in jih vsled tega naš čitaiec pozna iz lastne skušnje. Zahodna divizija je imela v začetku aprila odpotovati v Omsk in potem dalje na zapad, bližje k svojim rodnim krajem, kot apostol novega Leninovega nauka. — Vzhodna divizija obstoji iz Japoncev, Kitajcev in Korejcev in je imela biti odpravljena na vzhod od Irkutska- Ra-zun teh dveh moram omeniti še interna-cijonalno divizijo v Krasnojarsku, v katero so uvrstili mnogo jugoslovanskih vojakov 1. Jugoslov. polka majorja Blagotića neglede na to, so-li vstopili prostovoljno ali 60 bili k temu prisiljeni.
Sicer je sedaj položaj drugačen, toda VVilsonovo delo je pustilo neizbrisne sledove. Ali se more izvesti londonski pakt brez Wilsonovega dovoljenja? Mnogi Italijani, med njimi tudi parlamentarci, menijo, da se more, toda iz angleške bele knjige in iz Izjave novega ameriškega zastopnika v Rima je razvidno, da vztraja Wilson neomajno na svojih zahtevah. Prezre Si te v proti tej tako trdni volji bi imela lahko slabe posledice. Italija nima prvin In ne more živeti osamljena. Zedinjene države morajo pomagati Italiji. Zedinje ne države so neposredni upniki Italije, katerim dolguje Italija ogromno vsoto.
Londonski pakt priznava vso severno in vzhodno obal jadranskega morja Jugoslaviji. Scialoja si šteje v čast, da je prvi postavil juridično tezo, da Izvedba londonskega pakta ne bi ovirala italijanstva Reke, ki bi bilo zagotovljeno na podlagi samoodločbe. Nobena druga država ni do sedaj priznala moči tega dokaza. Wilsonov memorandum od 9. decembra ne vsebuje ničesar novega. Gre za ustvaritev vmesne države z glavnim mestom Reko. Meja proti Italiji bi šla od rta Fi anona čez Ueko do Julijskih Alp. Druge točke so zelo težke in jih ne more za sedaj iznesti pred javnost Ustvaritev vmesne države z 200.000 Jugosloveni in 40.000 Italijani pomeni uničenje italijanstva. Obramba Italije bi bila zelo poslabšana s to mejo, ki 3© slabša nego vse druge, o katerih se je do sedaj govorilo. Poleg tega ne bi imeli nevtralne države, ampak slovansko, ki bi vojaško utrdila deželo in mi ne bi imeli pravice, da protestiramo. Vsled slabe meje 6e ne bi mogli braniti drugače kakor z napadom, s čemur bi se pregrešili proti nevtralnosti države. Iz teh In drugih vzrokov daje Scialoja prednost londonskemu paktu in si pridržuje pravico aplikacije »memoranduma«, pravico, ki jo je izročil nedotaknjeno svojemu nasledniku. Oba zistema vsebujeta velike neugodnosti, toda londonski pakt nudi z ozlrom na vojaško zemljepisno stališče precej u srodnosti, kajti od vseh mejnih črt, ki se lahko postavijo nad Istro, je najboljša ona londonskega pakta, ki je tudi strategično najbolj varna, ker dobimo Snežnik, ki tvori naravno trdnjavo. Šibenik je največje in najmočnejše vojaško pristanišče, ki bi postal v naših rokah ključ do Adrije. Brez Šibenika so vsi otoki brez pomena. Pa tudi vojaško vprašanje ne sme biti zgolj geoerafično. Via dobimo v vsakem slučaju, toda bolje bi bil kak drug otok, ki ne bi imel 11.000 Jugoelo-venov. Scialoja omenja nerodnost neposrednih pogajanj z Jugoslavijo in pravi, da vsebuje jadransko vprašanje tudi vprašanja Reke, Dalmacije, Crne gore in Albanije. Zato se Italija ne sme odreči svojim pravicam v Albaniji. Scialoja je končal: Londonski pakt je nedotaknjen. So tudi druge rešitve, katere mi lahko svobodno sprejmemo ail zavržemo. Pot do pogajanj je odprta. Položaj je mnogo boljši, neero je bil ta* krat, ko je bil on v Parizu. Sclalojev govor je sprejel senat z velikim odobravanjem in različnimi komentarji-
Tihi iunakl.
Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo praznuje dne 18. julija 1920 svojo 501etnlco. Gasilci in prijatelji gasilske misli prihite s severa, juga in vzhoda v našo belo Ljubljano, da čestitajo Jubilantu k 501etnlci. Računamo na tisoče gostov. In mi, Ljubljančani, centrala Slovenije, naj ostanemo pri tej prireditvi indiferentna, Indiferentna ob času, ko nas posetijo nositelji ljubezni do svojega bližnjega, samaritani v pravem pomenu besede. Mimogrede naj omenimo, da Je samo Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo v vojni dobi prevozilo nad en milijon ranjeicev in bolnikov. Kdo more reči, da je storil več.
Te vrste tihi Junaki posetijo našo belo Ljubljano in naša dolžnost je, da sprejmemo goste Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva na dostojen način. Dne 17. julija 1920 ob 21. uri pridejo z gorenjskim vlakom Korošci in deloma rudi že Gorenjci, ob 20. uri 44 minut Hrvati In deloma tudi Dolenjci, ob 21. uri 52 minut Hrvati, Prekmurci in deloma tudi že Štajerci, gros gostov pa pride z jutranjimi vlaki v nedeljo.
Pozdravimo goste na glavnem kolodvoru, posetimo jih pri sobotnem večernem koncertu v »Narodnem domu«, udeležimo se slavnostnega sprevoda v nedeljo ob 10. dopoldne in maše na Kongresnem trgu, narodne veselice ob 16. uri v »Mestnem.domu« in pred »Mestnim domom«. Vabljeni ste vsL
Pokažimo gostom Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega In reševalnega društva, da imamo še nekaj smisla za Idealnost in da vemo ceniti delovanje našega gasilstva.
Bodite nam pozdravljeni in dobrodošli vrli gasilci — tihi junaki!
Pristopal te h ff Jiigo-slovenski matici"!
Scialoja o londonskem paktu.
Rim, 14. julija. V današnji seji senata je govoril bivši zunanji minister Scialoja o rešitvi jadranskega vprašanja s ozlrom na londonski pakt. Scialoja le Izvajal: Senator Thaon De Reve! je vložil interpelacijo glede Izvedbe londonskega pakta. Tudi drugi govorniki so stavili vprašanje, zakaj ni vlada izvedla londonske pogodbe. Zdi se, kakor da ne bi bili italijanski zastopniki na različnih mednarodnih konferencah skrbeli za Interese Italije In da so se jim odrekli. Kdo naj bi bili ti? V prvi delegaciji so bili poleg ministrskega predsednika: Sonnino. av-ktor londonskega pakta, Salvago-Raggi ln Salvatore Barzilai. Ko je prišla druga delegacija pod predsedstvo Tit-tonija v Pariz, je dobila v prvi pozdrav noto, ki sta jo podpisala Clemenceau ln i**d 0oor*% z katari i* lajava, te M
londonski pafct ln naslednje pogodbe ne smejo smatrati za pogodbe s pravno mo£jo, ampak samo kot stvari, o katerih se lahko razpravlja. Na to noto smo energično odgovorili. Nato je prebral Scialoja noto, predsednik senata Ti t toni pa je vstavit da se bo nota takoj ponatisnila in razdelila med narod. V tej noti se zahteva, da umaknejo Italijani svoje čete iz Male Azije, nakar je Italija odgovorila, da so se poslale italijanske čete v Malo Azijo z vednostjo mirovne konference. Nato sta Francija in Anglija umaknili svojo noto. Tittoni je vedno deloval na to, da se izvede londonski pakt proti kateremu niso bili samo tajci, ampak tudi Italijani. Predvsem predsednik Wilson. ki Je onemogočil že v začetku izvedbo londonskega Scialoja je omenil Wilsonovo iz-staliftoe na pariški konieronoi.
Dr. Ivan Tavčar:
fleka! se mora it oriti!
161. štev.
.SLOVENSKI NAKOU-, one 18. julija
suan. o.
TeF Ionska In brzolaona poroClla.
ITALIIANI SE PRIPRAVLJAJO.   I  POLJSKO - RUSKO PREMIRJE. -   *£V P*kar« 16- W*l Na demar- j      LDU London,  16. julija. (Dun. kacijski crti se opaža novo  gibanje   kor. ur. — Reuter.) Sovjetska vlada italijanskih   čet.   Število   vojaških   je izjavila,  da bo sprejela po Llovd enot je ojačeno ter se opažajo še no-   Gecrgeu   določene   pogoje za pre
S? hi^,86 ie 0Pa**° Zla" i mirje;   za sestanek  mirovne konfe-
iT a 111 PIL* U? 1 ans^eza topništva, j renče pa predlaga sovjetska vlada ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET. . Brest-Litovsk namestj I ondona.
LDU Trst, 15. julija. Listi poročajo iz Rima- Včeraj dopoldne se je sestal ministrski svet in je podrobno
razpravljal o notranjem poiožaju, zlasti z ozirom na razne stavke in na včerajšnje dogodke v Trstu. Ministrski svet je sklenil uvestr preiskavo, da ugotovi odgovornost.
GlOLITTI V KRIZI. LDU Dunaj, 16. julija. (ČTU) Listi citirajo Giolittijevo »StamDO«. Ministrstvo Giolittijevo se nahah v veliki krizi. Pripravila se močna koaliciia za padec Giolittiia.
ĆMŠKI GLASOVI O ITALIJANSKEM BARBARSTVU. LDU Praga. 15. julija. (CTU) Glede na italijanska zločinstva pišejo »Narodni Listv«: Italijanska izzivanja in divja grozodejstva govore sama proti Italijanom, ker noben kulturen narod ne sme braniti svojin zahtev z nasilnostmi. »Venkov« Diše: Italija nai ne nozabi starega veljavnega pregovora: »Živeti in dati živeti!« Ako so jugosiovenska poročila docela resnična, bi morala Italija svoje mornarje strogo kaznovati.
AGRARNI ŠTRA.TKI IN UPORI V ITALIJI.
Rim, 15. julija. Po vsej Umbriji je Izbruhnil velik agrarni štrajk, ki se še čiri na soseščino. Kmetijski delavci hočejo doseči izpolnitev svojih zahtev.
Bari, 15. julija. V Pugliji je prišlo do velikega kmečkega upora. Spori med gospodarji in delavci so se hudo poostrili. Bati se je izgredov. Kmetijskim delavcem so na fronti obljubljali, da bo zemlja njihova, ko se povrnejo. Namesto tega jim ponujajo gospodarji še slabši zaslužek kakor pred vojno in jih gonijo z zemljišč, katera hočejo obdelovati.
KONFERENCA V SPA. LDU Berilu. 16. julija. (DKU) Kakor poročajo listi, ni do ponedeljka Še došla v Berlin gotova vest o odločitvi nemške delegacije. Gotovi razlogi govore za to. da bo Nemčija mirovno pogodbo podpisala s pravnim pridržkom proti zasedbi po zavezniških četah.
LDU Amsterdam. 16. julija. (DKU) Wolffov urad poroča: Kakor javlja »Telegraaf«, je nemška delegacija k premogovnemu dogovoru stavila nastopne pogoje: 1, Zavezniki prejmejo gotovo količino rjavega premoga namesto črnega premoga. 2. Anglija se obveže, nemške dobave izpopolniti, ako bi bilo Nemčiji po elementarnih nezgodah onemogočeno predpisano množino dobaviti. 3. Anglija postavi na razpolago Nemčiji gotovo množino tonaže v svrho preskrbe z živili.
LDU Sna. 16. julija. (DKU — Wolff) Danes popoldne ob 16. se Je vršila v gradu Freineuse konferenca, katere so se udeležili nemški delegati.
LDU Soa. 16. julija. (DKU — Havas) Konferenca bo. ako nemški delegati danes podpišejo protokol glede premoga, takoj začela zopet obravnavati obnovitveno vprašanje. Llovd George je Izrazil željo, zapustiti Spa v petek. Francoski minister za javna dela Le Trocaueur se je proti posebnemu poročevalcu Agen-ce Havas izrazil, da je s premogovnim dogovorom zelo zadovoljen. Franciia bo mesečno spreiemara 1,600.000 ton, Italija 250.000 ton. Belgija pa ostanek. Deficit Francije I dospelo na Malto in pripeljalo iz Ca- j na premogu se s tem zniža na pet I rigrada deportirane turške politične milijonov ton letno. I voditelje.
TESINSKO VPRAŠANJE. LDU Pariz. 16. julija. (DKU — Havas) Poslaniška konferenca te včeraj sklenila, pozvati politične m geosrafične izvedence, da izdelajo poročilo o tešinskem vprašanju. Konferenca bo to ooročilo v soboto proučevala. Odločitve ne bo izrekla, preden začetkom bodočega tedna nc zasliši češko - slovaških odposlancev. Konferenca bo obravnavala tudi vprašanje mejne regulactie med Ceško-slovaško in Gornin Sleziio.
LDU Sna, 15. rulija. (ČTU) Be-nešjn Grabski sta sklenila, spreieri končnoveliavno rešitev spora v tešinskem vprašanju po zaveznikih. Izjavila sta v imenu svojih vlad. opustiti ljudsko glasovanje. Po zaslišanju obeh strank bodo velesile končnoveliavno rešile to vprašanje. Ce-ško-slovaška in poliska vlada se zavežeta, izvesti rešitev velesil.
RATIFIKACIJA ST. GERMAINSKE POGODBE.
LDU Pariz, 15. julija. (Dun. kor. ur. — Havas.) V petek se bodo v dvorani na Ouai d' Orsav svečano izmenjale ratifikacijske listine saint-germainske pogodbe.
FRANCOSKO - NEMŠKI INCIDENT LDU Berlin, 16. julija. (DKU WoIff) Policiji se je posrečilo oriieti krivca, ki je snel zastavo s francoskega poslaništva.
VOJAŠKO SLUŽBOVANJE NA FRANCOSKEM. LDU Pariz, 16. julija. (DKU — Havas) Francoski vojni minister I.e-febre predloži te dni v zbornici načrt o zopetni uvedbi dveletnega vojaškega službovanja. Doba obveznega službovanja se raztegne na trideset let, in sicer dve leti aktivno, 18 let v rezervi in 10 let v črni vojski.
AVSTRIJA IZPUSTI MADŽARSKE KOMUNISTE. LDU Dunaj, 16. julija. (Dun. k. ur.) Avstrijska vlada je na podlagi sporazuma s sovjetsko vlado dala na Dunaju pridržanim Članom prejšnje madžarske sovjetske vlade priliko, preseliti se na Rusko. Sovjetska vlada je od tega sklepa avstrijske vlade naredila odvisen transport avstrijskih vojnih ujetnikov v domovino. Glavni odsek narodne skupščine je ta sklep odobril
BELA KUN.
LDU Dunaj, 16. julija. (DKU) Kakor poroča »Neues W. Abend-blatt«, še ni gotovo, ali je bil Bela Kun in njegovi spremljevalci, ki so ob prihodu v Bohumin izginili, odpeljan ali je pobegnil.
BOLJŠEVIKI NA KRIMU. LDU Amsterdam, U5. julija. (DKU) »Times« javljajo, da je general Wran-gel z ozirom na poročilo, da je Anglija priznala premirje, izjavil, da Krima nikakor ne zapusti in da ne more prepustiti prebivalstva boljše-.viškemu gospodstvu.
TURČIJA IN MIROVNA POGODBA LDU London, 16. julija. (DKU
— Brezžično) Bonar Law je v poslanski zbornici izjavil, da turška vlada mirovne pogodbe še ni sprejela.
LDU Londonu 16. julija. (DKU
— Brezžično) Pet angleških ladij je
Politične uesfi.
=r Dr. Korošec in rokonstrokcija pokrajinskih vlad. Beograd, 16. julija. Na večrajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo tudi o vprašanju rekonstrukcije pokrajinskih vlad. Do pozitivnega rezultata se ni moglo priti radi pretiranih zahtev ministra saobračaja dr. Korošca. Le-ta je zahteval za svojo stranko v dalmatinski vladi poverjeništvo za notranje zadeve in socijalno politiko, v bosanski vladi poverjeništvo za socijalno politiko in poljedelstvo, v hrvatski vladi poverjeništ-
vo za socijalno politiko, v slovenski vladi pa: predsedstvo in poverjenistva: za notranje zadeve, prosveto, socijalno politiko in poljedelstvo, skupno torej skoraj več, kakor ima , Jugoslovenski klub v parlamentu zastopnikov. Ministrski svet vsled pretiranih zahtev dr. Korošca ni mogel z mrtve točke in se bodo detajlne razprave še nadaljevale. V slučaju, da pride do sporazuma, bi prevzel predsedstvo v Bosni srbski radi kaleč, poverjeništvo za notranje zadeve pa demokrat. V hrvatski vladi sta se imenovala kot kandidata za poverjeništvo notranjih zadev demokrata Sveti-slav Popovič in Milan Roje Za vlado v Sloveniji zahtevajo demokrati brezpogojno   zase peverjeništvo M notno}«
zadeve, na katero mesto kandidirajo bivšega deželnega predsednika dr. Žerjava. — Demokratski klub je sklenil na svoji včerajšnji seji, da se mora to vprašanje rešiti čimprej in ugotovil, da so se volitve zavlekle brez krivde demokratske zajednice. — Pod temi okol-nostmi ni čudno, da so se raznesle včeraj po Beogradu vesti o krizi kabineta. Te vesti sicer doslej še ne odgovarjajo resnici, res pa je, da je situacija, v kateri se nahaja vlada vsled pretiranih zahtev poeamnikov, v silno težkem položaju.
= Ministrski svet. Beograd, 16. julija. Včeraj je razpravljal ministrski svet od 10. do 13. ure o vprašanju izvoza. Minister za konstituanto g. Stojan Protić je zelo omilil svoje orejšnje nepopustljivo stališče in zahteval, da se reši to vprašanje prvo v kabinetu in ne v parlamentu. V tem oziru je velika razlika med zadnjim ministrskim svetom in današnjim, ker se je razpravljalo o celem vprašanju pri zadnjem ministrskem svetu tako. da se je bilo bati, da pride do vladne krize.
= Dokumenti Korošcev* stranke ia leta 1914 v založništvu »Domovine« — so važen memento ia preteklih dni. Vaak kkrtkaJao bi Jo moral ponovno
pročitati,   da bi osvežil duh in videl,
kakšno lopovščino so počenjali v jugo-slo venski politiki pred razsulo m Avstrije. V tej brošuri vidimo karakter te podle naznačajne stranke. Na mestu bi bilo, če se izda kot dodatek še seznam vseh onih nesreč nežev, kateri so bili radi panslavizma na priporočilo ' ' *i-kalne duhovščine pognani v fron* i internat in kakšne posledice je i .i!o to preganjanje naprednega življa. So to edina sredstva a katerimi bo mogoče tem ljudem dok zati, da so volkovi v ovčji koži, da im ijo skoz in skoz pokvari ono dušo.
— Nekaj o »grenkem kelihn Sedaj,, ko nas Lahi hočejo po vi si i zaplesti v novo vojno  ko nam a jo naše imetje in mene n.-še brate    *■ Jo po naših konzulatih ter javno /a ramu-je.io našo državno zastavo, ni časa, da bi so s nrejšnio intenzivnostjo pečali z notranjimi zadevami  ki so vse stopile v ozadje pred zadnjimi izbruhi divjaške in nekulturne suro1 osti degenc i ranih Lahov! Ker sta se dr. Gosar in dr. Korošce v«aj v glavnih točkah ne-ki i ko sporazumela,   pričakujemo da poverjeništvo za socijalno skrb v J i ubijani ne bo naših ljudi na ulico T tnlo v času. ko nam iz Logatca grozo dalekosežni laški topovi, ko torej ni Izključeno, da postane Ljubljana žrtev obstreljevanja, ki bo usmrtilo tako poverjeništvo za socijalno   skrb, kakor tudi hišne posestnike ljubljanske. Tak čas ni primeren za notranje krutosti, in to mora gospod dr. Gosar sam sprevi-deri. Tudi ima pri tem zadoščenje, da se mu je ljubljansko sodišče hvalevredno podvrglo, prejkone vsled pritiska poverjenistva za pravosodje, ki je tudi v klerikalnih rokah. Kakor rečeno, o vtem tem nočemo dalje pisati, ker imamo druge, važnejše skrbi. Gospod La-jovic, ki v >Slovencu« razvija svoje teorijo o takozvanem >revolucijonarnem pravne, nam bo odpustil, Če mu ničesar ne odgovorimo, dasi je z njegovo teorijo obešeno vse: tako enotna država, kakor neodvisnost sodnikov. Po ti famozni teoriji šla je v franže enotnost, ker lahko vlada v Ljubljani ukrene s svojimi naredbaini, kar hoče, iji ban Lagi-nja v Zagrebu istotako. Vse visi v zraku, posebno še tedaj, če se naši sodniki trudijo dokazati, da govori >prae-sumptio iuris et de iure< za to, da se imamo v dvomih odločiti za nered, ne pa za red, ki je tako potreben državi. — O eni točki pa   moramo vendarle sprogovoriti. Gospod Lajovic s svojim ^revolucionarnim    pravom« zastopa mnenje, da gre moč pred pravico in da tisti, ki nima politične moči, mora pač do zadnje kaplje izsrebati grenki kolih. To je tisti vae vietis. katerega za-terega zastopalo dandanes pri naši deželni vladi.   To stališče   je mogoče v barbaričnih državah, ne pa v pravni državi, In tudi gosp. Lajovicu bodi enkrat za vselej povedano, da pred pra-vieo ne moro biti   ne zmagovalca, ne premaganca! Ce se bo pilo iz grenkega keliha, ne bodo pili samo eni, drugi pa bodo pili samo medico!   Ravno to je, kar je razburjalo naše živce, in zatorej pričakujemo, da bo teorija o grenkem kelihu mrtva v trenotku, ko se je rodila! —r.
== Javen protestni shod jugoslovanskih železničarjev. 16. t. m. zvečer se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma protestni shod Zveze jugoslovenskih železničarjev proti povišanju cen premogu. Shodu je predsedoval g. Ivan D er ž i č, ki je obširno poročal, da je deželna vlada v Ljubljani kar čez noč dovolila trboveljski premogokopni dražbi pod pretvezo investicij 65% podra-ženje premoga. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani je dobilo z Dunaja brzojavko, da so se cene premogu od 15. t. m. povišate za uslužbence na K 55008 na tono. Ta brzojavka je prišla preje z Dunaja, kakor pa uradna razglasitev deželne vlade, ki je dovolila nemškim čifutskim in madžarskim kapitalistom povišanje cen na lastno roko brez posvetovanja z odsekom za ureditev cen, kakor je bilo to do sedaj v navadi. Govornik je ostro napadel sedanji klerikalni režim v Sloveniji, ki podpira tuje kapitaliste na račun domačih železničarjev in drugega delavstva. Zborovalci so bili zelo ogorčeni nad takim škandalozn. ravnanjem klerikalne vlade. Z Dunaja se je pripeljal v Ljubljano glavni ravnatelj trboveljske preroogokopne družbe B e 1-1 a k , ki je na skrivaj zmešetaril z deželno vlado povišanje cen premoga, nato pa je dal v TJnionn dine, katerega se je udeležil tudi »zastopnik proletarijata« dr. Koran. Govornik je apeliral na zborovalee. naj se odzovejo v velikem številu vabilu na prihodnji shod, ki se vran prihodnji teden in kjer se bo sklepalo o nadaljni taktiki železničarjev, ako vlada nemudoma ne prekliče povišanja cen premogu na škodo slovenskega delavstva. Nato je bila sprejeta soglasno sledeča resolucija:
Na javnem železničarskem shodu Zveze jugoslovanskih železničarjev dne 16. julija 1920 v Mestnem domu zbrani zborovalci in zborovalke
L najodločneje protestirajo proti nečuvenemu povišanju cen premogu potom deželne vlade za Slovenijo. V času, ko od vseh strani pritiskajo stari sovražniki, je skrajno predrzna žalitev jugoslovanskega delavstva, da deželna vlada dovoli tujemu, od nem. in 4nad-žarskih čifutov vodenemu podjetju v svrho nekakih investicij preko noči 65% povišanje cen premogu. Investicjje naj se krijejo iz posojil, a ne ia žuljev najnižjih slojev;
2. zahtevajo, da obratno ravnateljstvo južne železniee takoj prekliče a Dunaja zapovedano povišanje cen premogu in to brez vsakega pridržka. Zatiranja a atraoi namaka gospodo to aa>
venski JužnoŽelezničarji do grla siti in izvajajo v slučaju neupoštevanja skrajne konsek vence;
3. zahtevajo od centralne vlade ta* kojšnje razveljavljenje ukrepa deželne vlade in kaznovanje krivcev. Na narod ne predstavnike vaeh političnih stran1 apeli   ;o zadnjič, naj ne tirajo s svo brezu   nostjo ljudstva v obup.
S shoda eo bile poslane protestn-brzojavke ministru   saobračaja, ministru za socijalno politiko  in ministru za šume in rude.
=- Madžarski interesi ita pristan* Šču na Reki. V >Pester Llovdu« pi!"* [ osl^nec dr. Desider Darday - Adria da je Madžarska kljub teritorijalni < dalienoSti živo interesirana   na u reškega pristanišča, Hira skoro neu pažeri" č!°ne mirovne pogodbe, po katerih se ne sme Izvršiti   ni kak sklep gjed^ Reke brez zaslišanja Madžarske marveč M <e moral tekom treh mese-
- 6 ratifikaciji pogodbe skleniti po-
: sporazum dede pristaniška zone na R^ki. ki se ima določ.'i za Madžarsko. Da i da v • Adriani pravi, da podpira Madžarsko v njenih pravicah do pristaniškega dela na Reki Anglija, da pa tudi Italija želi, da naj ostane Reki, pa naj pride pod to ali ono državo, značaj madžarskega pristanišča. Anglija baje hoče predlagati, da naj se Madžarski kot teritorijalno neprizadeti državi izroči morska nolicija v severni Adriji. — Precej živo fantazijo ima, Madžar Dardav - Adriani in nekaj starih madžarskih skomin po Reki je še v njegovem članku, pa ne bo nič iz te-sra. Nikdar več ne bodo gospodovali Madžari na P* ki. Ako jim Anglija rea kaj obljubuj* išče svojih koristi v Madžarski, kaj hočejo Italijani z Reko, bi pa vendar moral vedeti tudi Adria-niur. (
= Malo pesmi, malo istine. Poljska vlada je poslala pisatelja V a c -lava Sieroszewskega v Ameriko, da bi tam med ameriškimi Poljaki agitiral za poljsko državno posojilo. Na krovu ladje >Adriatic<, ki se je na njej peljal v Am9riko, se je seznanil z nekim mladim Srbom Sieroszewski poroča o tem v varšavskem >Narodu« (15. junija), češ, spomnila sva se v razgovoru ljubke pesmi, zdi se, da je Petroviča, hrvatskega pesnika: >Luna sije, kladvo bije trudne pozne ure že . . .« Srb je pripomnil: >Hrvatje, ali to je isto kar je Srb, isti jezik, ista rasa«. Pesem sta torej poznala, a pesnika ne. Bog ve, kako je »Petrovič« postal avtor pesmi (Petrovič" Njegoš?) Srbu se je zdelo besedilo toliko posebno, da je v pesniku videl — Hrvata! — Srb je bil vnet rusofil in »kakor se je v daljšem razgovoru 6 Srbom pokazalo, si je v Beogradu zvila gnezdo ista rusko-eml-grantska komrra (z opremo Denikinov-sko), ki je še nedavno grasirala na po-brežju baltskega morja obenem z armado Goltza. V Srbiji izhaja 50 ali več časopisov ruskih . . .< To zadnje seveda tudi ni res. Opomba o zvezah ru« skih emigrantov z nemškim generalom Groltzem pa me spominja nekega drugega poročila, ki nam pravi, da ruski emigranti v Beogradu dajejo svirati >Wacht am Rhein«. O Sieroszewskem samem pa poročajo poljski listi, da je v Ameriki malo p orno gel poljak emu državnemu posojilu, ker je govoril le o socijalistički stranki in presidentu Poljske Republike, ki ni »buržuj, ampak siromašen Človek, živeč samo od skromne penzije, ki mu jo je nakazal Državni Zbor«.
es češka socijalna demokracija proti komunistom. Češka socijalna demokracija je imela v Pragi konferenco, ki so se je udeležili tudi mnogi ministri, predsednik poslanske zbornice ter vsi najodličnej&i člani stranke. Soglasno so sklenili izjavo, ki se ostro obrača proti separatističnim stremljenjem komunistične skupine v čehoslovaiki socijalistični stranki, ker ugroža plodonosno delovanje stranke. Razpor gre le zaradi metod proletarskega boja. Ceho-slovaška socijalna demokracija stremi prav tako, kakor socijalnodemokracije drugih narodov, za tem, da bi dosegla svoje cilje s popolno osvojitvijo politične moči. Konferenca si je popolnoma svesta težkoč, ki izvirajo iz današnjega koalicijskega sistema, toda prepričana je, da doseže delavski razred Že v bližnji bodočnosti nove uspehe, ako ostane delavstvo složno in ako ne bo razoep-Ijalo svojih moči v bratomorni borbi. Konferenca smatra za svojo dolžnost, ohraniti republiko pred poskusi anarhističnih komunističnih metod, ki niso zrasle na domaČih tleh, ki ne nahajajo v mednarodnem položaju nobene opore in ki bi stranko uničile. Zato poživljajo čehoslovaški socijalni demokrati vse sodruge, naj se anarhistično komunistični agitaciji upro z vso odločnostjo in zvesto vstrajajo na načeUh socijalne demokracije. — Razkol med čehoslova-škimi socijalisti je torej pravtako oster kakor med slovenskimi.
es Poslednja carica. Sotrudnik >Manchester Guardiana« je dobil v roke 150 pisem, ki jih je pisala carica v dobi od ZL januarja do konca decembra 1915., to je v dobi največjih ruskih zmag do končnega velikega umika. Angleški novinar je mogel pisma eks-cerpirati le tekom 24 ur, vendar poroča zelo zanimive stvari. Vse dokazuje, da je nosila carica hlače in da je bil car resnično slabič. V vseh pismih Igra ai-birski pustolovec Razputin veliko vlogo. Razputiu je imel moč dumo odgoditi In zopet sklicati, ministre odpuščati in imenovati, ukazovati celo najvišjim poveljnikom ruske armade ter končno celo carju veleti, kdaj se ima v Petro-grad vrniti in kdaj ima oditi zopet k armadi Carica imenuje Razputina ved-no> naš prijatelje, »božji mož« ali pa kratko >&.<. to jo GrigorU> Kadar fQ*
I vori o nJem, piše >On<, >Njegov<, torej
vse z veliko začetnico. Carica je bila jako pobožnjaška in praznoverna. Avgusta 1915 je pisala carju: >Ne pozabi ter se pred vsakim važnim sklepom in ored vsakim važnim razgovorom počeši z malim glavnikom, ki ti bo gotovo po-magal.c Častnikom na fronti je pošiljala >molitvene pasove«, češ da bodo gotovo ostali živi, ako jih bodo nosili. Pošiljala je na fronto neštevilno svetniških podobic in pisala v nekem pismu: >Daj sliko Ivanovo Aleksajevu ter mu sporoči moj blagoslov in iskrene želje. Ti pa nosi pri sebi sličico sv. Nikolaja, ki jo je dal >Gr.<, ki te bo varovala in vodila.« Carica je carja vedno spodbadala, naj bo energičen, naj pokaže voljo gospodarjevo, naj bo pravi samodržec, naj ve. da z dobroto nikamor ne pride. Glede dume je trdila, da ruski narod ni zrel zanjo, da Rusija ni ustavna država hvalabogu in da mora car v vsem svojem nastopu kazati več moči in odločnosti. Opetovano ga je nagovarjala, naj dumo razpusti ter je vzdihovala, zakaj ni mogoče Gučko-va obesiti. Od 29. avgusta je pisala: >Jaz bi najraje vse ministre pretepla.* Ko se je Bolgarija pridružila centralnim velevlastim, jo pisala; >Moje oseb-; no mnenje je, da bi morali vse naše di-: plomate obesiti.« Carja je tudi vzpodbujala, naj zatira časopisje ter da je treba najbolj energičnih odredb proti časnikarjem in >dumcem«, ki pisarijo ^ v Časopise. Zabavno je, kako je zani-čevala Sazonova in druge ministre ter je pisala: >Vsi naši možje nosijo zdaj krila, in meni se zdi, da so moje črne hlače že prav potrebne! Zagotavljam te, da bi tem bojazljiveem rada pokazala svoje hlače!« — Zelo je bila ljubosumna na velikega kneza Nikolajeviča, češ da ga ljudje imenujejo >Nikolaja III.« ter je izrecno opozarjala carja, da so v kazanski katedrali razdajali slike velikega kneza. Razputin in carica sta končno dosegla, da je bil veliki knez odstavljen ter poslan na kavkaško fronto. Kakor znano, se je s tistim trenutkom tudi prenehala disciplina v ruski armadi ter je bil odhod velikega kneza Nikolaja začetek ruskega poloma. Angleški poročevalec aklepa, da je bila pobožnjaška in hkratu skrajno nemoralna carica Nemka — hesenska princezinja, najodločnejša zastopnica ruske reakcijonarne politike in da je bilo vse njeno delovanje za carja in Rusijo usodno.
=r Ivan Orth — umrl, >Messaggoro« poroča ob priliki smrti nekega Ho-landca z imenom Molkenboerg, ki Je umrl te dni v hotelu Kvirinal, da je hll tujec najbrž habsburški nadvojvoda S&lvator, ki ge je svoječasno skrival pod imenom Ivan Orth. Kakor znano, je moral Ivan Salvator leta 1887. zapustiti avstrijsko vojsko, ker se je vmešaval svojevoljno v zunanjo politiko in se poetavil za kandidata na bolgarskem prestolu. Molkenboerg je zahajal okoli deset let v imenovani hotel in nI govoril z nikomur. Zadnja leta je tudi stanoval v hotelu, kjer ni prejel nikdar nobenega pisma. Na prsih je nosil sliko avstrijske, cesarice Elizabete. Zadnje dni pred smrtjo je govoril samo nemški Holandski konzul je sprejel v svojo varstvo ves inventar umrlega.
Iz naše hralfeuine.
— Napredovanje častnikov. LDU. Beograd, 14. julija. Na Petrov dan je v naši vojski napredovalo 610 častnikov, ki so prej služiH v avstro-ogrski vojni. Napredovalo js tudi 160 častnikov bivše srbske vojne. Rezervni častniki tokrat niso napredovali.
— Število občinskih volilcev v Beogradu. LDU. Beograd, 14. julija. Število volilcev za občinske volitve v Beogradu znaša 11-958. Naknadno se je priglasilo še okrog 1000 volilcev, tako da bo končna vsota znašala okoli 13.000 volilcev.
— Nima srečo v lotriji. >Beogradski Dnevnik« priobčuje pod tem naslovom tole notico: >Včeraj je v parlamentu ponudila neka gospodična poslancu drju Shweglu v nakup srečke, ki se prodajajo na korist našim invalidom. Gospod poslanec je odbil ponuđeno mu srečko s pripombo: >Pustite me na miru, jaz ne morem vzeti nobene srečke, ker nimam sreče v lotriji.«
— Šolnina. Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo za vse srednje šole ▼ državi, da morajo vsi učenci za šolsko leto 1920/21 plačati šolnino in sicer učenci nižjih razredov 20 dinarjev, učenci višjih razredov pa 40 dinarjev.
— Naš sastopnik na zdravniškem kongresa. Zastopnik ministrstva dr. Andrija Nikolić Je odpotoval na zdravniški kongres, ki se bo vršil te dni v Parizu. Dr. Nikolić je imenovan za zastopnika naše države na tem kongresu.
Poslopje pravosodnega ministrstva. LDU. Beograd, 15. julija. Stavbno podjetje >Pionir« je dobilo dovoljenje za zgradbo poslopja pravosodnega ministrstva, ki bo stalo 1,256.000 dinarjev.
—■ Ponavljalni izpiti. LDU. Zagreb, 15. julija. Današnji >Službeni list« objavlja naredbo poverjenistva za prosveto in vero, s katero se dijakom srednjih šol dopušča ponavljalni izpit iz dveh predmetov.
— Hrvati in učiteljsko ujedinjenje. LDU. Zagreb, 15. julija. Včeraj je bila tu skupščina delegatov hrvatskega učiteljskega društva, na kateri so pretresali vprašanje vstopa v centralno zvezo učiteljev v Beogradu. Skupščina je sprejela sklep, da hrvatsko učitelj-stvo vstopi v centralno zvezo samo po svojih delegatih, ki bi z drugimi delegati iz drugih pokrajin tvorili centralni odbor, dočim bi dosedanja zveza najflia tudi nadalia avtonomna
4. stran.
.SLOVENSKI NAROD*| dne 18. julija 1990.
štev. 16 i.
Proces proti Radiću.
UDU. Zagreb, 16. julija, (Radićev procee.) V nadaljnjem poteku včerajšnje razprave je zagovornik dr. Wal-ter predlagal, naj ae zaslišijo kot priče iWilder, dr. Tomljanovič. Kara, Dujak in Krizman, ki so v svojih listin pisali o Radićevi zvezi z Italijani. Državni pravdnik je navedel vse gradivo o Ra-jaicevi zvezi z Italijani, ki obstoji v .tem, da je neki italijanski častnik iskal 9T Bakru Radića. Nekatere priče trdijo. pA je bil Radić 19. marca 1919 na Reki rjpri Consigliu Nazionale. Med tem pa tr-;di ljubljanska policija, da je bil Radić 17. marca v Ljubljani. Po navedbah komande 4. armijske oblasti bi se imelo jfconcem maja peljati v Pariz z orient-lekspresom pet oseb, da tamkaj realizira "osnovanje hrvatske seljaške republike. ]0b tej priliki je bil aretiran dr. Kež-faan in italijanski novinar Morpurgo. j;I)r. Kežman je pri zaslišanju izjavil, da ■ie bil v ta namen že prej v Trstu. Isto •trditev je potrdil rudi italijanski novinar Morpurgo. Dr. Kežman je bil v Trstu v zvezi z italijanskim podpolkovnikom Finzdjem. Iz izkaza izhaja na-joaJje, da je hotel Finzi vplivati na dr. vKežmana, da bi ne nastopil proti Ion-rdonak. pakta, ako pride v Pariz k mirovni konferenci. Tega pogoja pa,'dr. ^Kežman na sprejel. Dr. Kežman pa je priznal, da so mu sli Italijani v vsem ina roko in bi tudi odpotoval iz Trsta v ^Pariz. Ker pa niso došli še trije Člani seljačke stranke, se je vrnil v Zagreb. 'Državni pravdnik je naglašal, da Radić 'ni obtožen zveze z Italijani, vsled če-aar se protivi zaslišanju dr. Tomi j a-'noviča, Krizmana in drugih prič, ki jih Se predlagal zagovornik. Nato je govori zagovornik dr. Walter, ki je opozarjal na pisanje gotovega tiska, ki prinaša dejstva v popolnoma drugi luči, kakor pa jih je opisal državni pravdnik. — V današnji razpravi je zagovornik dr. TValter govoril o političnem preganjanju, povdarjajoč pravice poslanske imunitete.
tleodrešena dumo-
in silila nam svoje italijanske delavce!
Skrajno nespametni so oni, ki ae dajo zapeljati v zabavljanje. Italijanski delavec naj rajše misli na to, da je mnogo pametnejše in koristnejše zanj, ako je lepo prijazen Jugoslovenom, ker jih bo še rad prosil zaslužka.
— Društvo »Ladja« v Devina Je proslavilo pred kratkim svojo 20-letni-co. Marljivi Devincl vetvarjajo na razvalinah nov Devin, v katerem bo krepko kipelo slovensko življenje. >Ladja< živi in deluje marljivo. Prireditev v proslavo 20-letnice je vspela sijajno. JDomačinka Josipina Legi Seva je gin-ljivo deklamirala Gregorčičevo* Domovini«. Naj prospeva društvo in silno naj doni slovenska pesem ob Adrijil
— V goriških Brdih so si ustanovili > Zvezo po vojni poškodovanih«. Gospodarsko udruženje je jako potrebno. Sami si morajo Brici pomagati, ker italijanska oblast jim ne bo pomagala. Niti centezima denarne podpore ni dobil še nihče, nikakega gospodarskega orodja, sploh nič, obljub pa, kolikor jih hoče kdo nesri. Težke čase preživljajo naša goriška Brda, saj je tam kruto divjala vojna, sedaj pa trpe pod italijansko peto. Ali Brioi čutijo, da ne bo vedno tako. S ponosom so pravili po vojni tja do s lim angleškim poročevalcem, da so Jugosloveni in da nočejo pod Italijo- Poročevalci so začudeni gledali na Slovence tam, kjer so Jim Italijani lagali, da prebiva tlačeni italijanski narod.
— V Renčah na Goriškem so zaključili 50. pr. m. strokovno šolo za zidanje. Pet let je počivala šola, sedaj je
aopet oživela. Veliko koristi jo it dal« Renčanom, To koristno delo nadaljuje tudi seda| sredi tako težkih razmer. Slovenci na zasedenem ozemlju ne opuščajo strokovnega in splošnega izobraževanja, dasi se morajo včasih hudo boriti i italijansko oblastjo, ki bi najraj-še pahnila Slovence v globoko temo nevednosti. V Renčah mislijo na bodočnost in krepko delujejo za njo.
— Kako le v Zadru. Iz nekega pisma posnemamo: Po ulicah drve patrulje (to je tolpe zadrsklh dobrovoljcev) in trobijo alarm. Kal bo? Mihove čete so zasedle poslopje Sokola, srbsko cerkev in hišo deželnega odbora. Pričele so se premetačine. Obenem so razpustili vsa jugoslovenska društva. Na ulici so začeli pretepati Jugoslo-vene. Guverner pa ]e poklical k sebi jugo-slovenske narodne predstavnike in jim zapreti!, da bodo odgovorni za vsak najmanjši nered. Barbarsko so divjali Italijanaši po ulicah, napadali so gospe, gospodične, moške in otroke, ako so le slutili, da je Jugo-sloven, metali jim klobuke z glav in jih pretepali z žilavkami. Dva težko ranjena so uklenjena odpeljali v bolnico in ko ju je tam zdravnik obvezal, so ju odpeljali karabin jer jI v zapore. Ko pride na trg kmetica z Jsjci In zelenjavo, Jej mestni redar vzame košaro iz rok, kar je boljšega, pridrži zase, drugo pa proda po ceni zadrsldm italijanskim Ženam. Na obali pehajo ljudi v morje. Okupacijska oblast je prepovedala v hrvatskih Šolah vsako petje, po ulicah naj hrvatski otroci govore italijansko. Kje le enten-ta, da dopušča tako italijansko divjanje nad našim narodom? Vsakega potrpljenja le enkrat konec, tudi našega bo kmalu konec.
Sefa narodnega predifaunlf^ia,
— Kongres delegatov jugoslov. akad. omladine iz zasedenih krajev se je vršil dne 9* 10. in 11. t ra. v Ljubljani. Na tem se je sklenilo, da se preosnuiejo dosedanja Udi teženja jugoslov. akademičara begunaca v skupno »Udruženje jugoslovenske omladino Iz Primorja« z osrednjim odborom v Ljubljani in vseh vseučiliških mestih tu- in inozemstva. Vse zadeve, ki se tičejo društva kot takega, naj se od sedaj naprej naslavljajo na ta osrednji odbor. Slavno občinstvo, kateremu leži usoda našega dijaštvo In s tem blagor našega naroda na srcu, prosimo (vsestranske podpore. Odbor. Pražakova ulica št 3/1.
— Klic od Soče. Pod sivim Krnom se ivije Soča, hči planin, mimo, tiho se stiska v svojo strugo, saj rudi ona žaljuje z nami Vred, pričakujoč svobode. Večkrat se vidi [ob Soči koga v solzah, ker neznosne so boli, ;Jd nam jih prizadeva tujec. Simon, naš SI-trnon, vstani, poslej svoj zasužnjeni narod, .kako truden je njegov pogled, kako se plaho 'ozira proti vshodu, Simon, vstani in govori teran svojemu narodu. Tvoj spev, spočet v anu srca, bi dal novega okrepila, nove za-slombe sredi krutega trpljenja, kateremu pa mora slediti dan radosti, zažareti mora nase vstajenje. Živa je naša vera, da bomo svobodni, živo naše koprnenje po svobodi domovine, o kateri si ti, naš Simon, tako lepo pel, ali sedaj trpimo, oj, trpimo že dolgo časa strašne muke pod tujčevo pestjo. Brez pravic smo, kar hočejo početi z nami, pa počno. Nikjer ni zaščite za nas na našem zasedenem ozemlju, samo tja čez se oziramo, tja čez gredo naše misli, združene s pričakovan jem, da objame svoboda tudi nas. Kje si dan našega vstajenja in našega maščevanja? Kako težko te pričakujemo. Trpimo, trenotno, včasih sili obup v nas, ali silnejša je zavest, da ne bomo In ne bomo nikdar robovi italijanskega tujca! Prebode-no je bilo naše srce, ko ste se tam na svobodi najbolj veselili. Svojega kraljeviča ste Imeli v svoji sredi. Tudi naš Je on in ogrele so nas njegove besede. Verige rožljajo okoli nas, bajoneti in revolverji nam groze, fapljenie se podaljšuje, toda ljubezen do slovenske 'domovine, do naše rodne grude, ie Velika in ta nas krepi In bodri, da ne bomo omagali. Jugosloven Je močan in kar je njegovo, mora biti njegovo. Potem bo naša Soča zopet sveža in živa med srečnim narodom. Sedaj pa sloji ob njej zvesta straža, fiehrjoca za naše osvoboJenje.
— Srbska uniforma, to je nekaj, kar pretrese Italijanu živce. Iz Drniša je šel 4 letni deček k svoji tetki v Ki-, stanje. Ta deček družine Ustićeve je oblečen v srbsko uniformo in srbsko kapo ima na glavi. Videl ga je italijanski kapetan tamošnje infanterije. Strasna jeza ga je prijela in ker se boji krča ob pogledu na srbsko uniformo, je takoj ukazal, da morajo karabinjerji za 'dečkom. Sli so, junaško so ga slekli in prinesli uniformo gospodu kapetanu. Dal jo je spraviti k vojnim trofejam >zmage< pri Kobaridu.
— Talci. Še sedaj jemljejo Italijani ▼ Dalmaciji talce. V Kninu so pred dnevi odpeljali na glavarstvo 13 uglednih mož, jih proglasili talcem in jim zagrozili, da s svojim življenjem in imetjem odgovarjajo za vsak italijanski vojski storjeni neprijazni čin.
— Italijanski delavci, zaposleni sedaj na Bovškem, se obnašajo tako, da je tako obnašanje za delavca jako nedostojno. Dober kruh si služijo med Slovenci, v zahvalo za to pa jih zmerjajo in zaničujejo. Ravnajo se po zgledu oblasti, ki Slovence povsodi šikanira in drači. Preveč potrpežljivi smo Slovenci. Kadar se bodo uredile razmere med Italijo in Jugoslavijo, po-
iiaOJianak
Laška dlvjašrva pred parlamentom.
LDU Beograd* 16- Julija. Današnji 112. redni sestanek začasnega Narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik dr. Ribar ob 6. popoldne. Med vloženimi interpelacijami je bila tudi Interpelacija poslanca dr. Dinka Puca radi tržaških dogodkov. Po končanih formalnosti je prišlo na vrsto vprašanje, ki ga je stavil poslanec Jože Gostinčar na ministrskega predsednika radi dogodkov v Tolminu, Prvači-ni in Gorici povodom proslave praznika sv. Cirila in Metoda. Prej nego je odgovarjal ministrski predsednik. Je izjavil predsednik Narodnega predstavništva dr. Ribar:   Ker le še več podobnih Vprašanj,
hočem dati besedo še ostalim vprašalcem, da more ministrski predsednik odgovoriti skupno na vse.
Nato je dobil besedo poslanec Aleksa Zujovic (Sumadinec), ki Izjavi: »V našem tisku se piše v zadnjem časn mnogo o raznih dogodkih in nasiljih, ki jih vrše Italijani v zasedenem ozemlju. Znano Je, kaj so storili pred nekoliko dnevi s srbsko šolo, srbsko cerkvijo In našo delegacijo v Trstu. Bil sem ves začuden, ko sera čita! v listih, da je naša vlada zahtevala zadoščenja v Rimu, In ko sem kot odgovor na to čita! v listin o zavzetju Bakra. Hočete li podvzeti vse energične ukrepe, ki so dostojni našega naroda proti takemu nasilju. Naj oni vedo, da se Je to, kar se fe zgodilo v Trstu in ostalih krajih, docodtto v sam! ŠumadHi. (Burno odobravanje.) Ml bmo z ramo ob rami storili vse v obrambo naših pravic.
Poslanec dr. Cok Iz Trsta je navajal nato dogodke poslednjih dni v okupiranih krajih zelo izčrpno. Med njegovim govorom Je padlo mnogo ogorčenih medkll-cev raznih poslancev. Na koncu svojega govora je hvalil Italijanski proletarijat, kl se nI hote! udeleži« plenjenja Jugosloven-skega imetja. Tržaški proletarijat Je izjavil, da tega noče storiti in ako bi Jih Italijanski nacijonalisti hotel! siliti k sodelovanju, bi delavci stopil! v stavko. Izrazil je svoje sožalje trpečim bratom ter zahteval popolno povrnitev škode, predvsem za Narodni dom v Trstu. Na konca svojega govora je zahteval, naj vrhovni svet v Parizu sklene, naj se Italijanom odvzame mandat nad zasedenim ozemljem ter da se naj Italijanska vojska zamenja z vojsko zaveznikov, v kateri naj bo zastopana tudi jugoslavenska vojska. Zatem je stavil vprašanje na ministrskega predsednika poslanec dr. Akačlč radi dogodkov na Rek!. .
Izjava ministrskega predsednika dr. Vesnlća.
Nato je povzel besedo mlnf sirski predsednik dr. MHenko Ve sni 6 in Izjavil:
*Gosr>odaf Hočem prosio odgovoriti na vprašanta, kakor so bila stavljena. Do teta trenutka krallevska vlada nima o tem obvestila, đa h Bakar zavzet. Vest o tem fe bila prinesena po raznih osebafi, toda uradnega poročila ni. Ml tudi ne verujemo, da se fe to zgodilo, lstotako krallevska vladi nima uradnega poročila, kakšni so bili dogodki v Gorici povodom proslave narodnega praznika sv. Cirila in Metoda, razen v kolikor stoft v časopisih. O dogodkih' na IReki nimamo določnih podatkov ht Je potrebno, da se prepričamo o nfih. Kolikor bomo mogli, bomo naše pravice vffro-vall. Narodno predstavništvo fe lahko prepričano, da ne bomo od teh pravic odsto-pili. Kar se tiče Trsta, trna kraljevska vlada v rokah poročilo našega delegata v Trstu. To poročilo fe bilo tukaj sprejeto dne 14. i. m. in se glasi:  »Včeraj Je drhal de-
monstrirala povodom splitskih dogodkov. Tolpa Je popolnoma uničila pohištvo delegacije na Beneškem trga (Piazza di Vene-zla) in moje lastno. Pisarna oddelka za izdanje potnih listov v Mazzintjevi ul. Je bila istotako opustošena. Storil sem potrebne korake pri glavnem mestnem komisarju.* Po sprejemu te brzojavke fe takoj istega dne, 14. t. m., kraljevska vlada poslala svojemu zastopniku v Rlmn nastopno brzojavko: »Pri demonstracijah včeraj zvečer so na konzularni agenciji v Trstu demonstranti oplenili in opustošiti pohištvo agencije. Prosim zahtevajte nastopno: 1. Poročilo generalnega civilnega komisarja v zadevi agencije. 2. Pravično povračilo škode za opustošene stvari. Prosim, izvršite to takoj in poskrbite, da dobite čimprej odgovor.* Ta brzojavka Je bila odposlana dne 14. t. m. takoj po sprefemq poročita, ki sem ga vam prečita!, in do tega trenutka, ko mi je Čast, govoriti pred vami, Še nhnam poročila iz Trsta, niti izvestUa iz Rima. Jutri bo naročeno zastopnika v Rimu, da pričakujemo možnosti, da se bo za ostale zadeve v Trstu čimprej zavzel in bolje ter točneje informiral ter da pošlje tozadevno poročilo kraljevski vladi. Po tel ugotovitvi smatram za svojo dolžnost, da v Imenu kraljevske vlade Izrazim sofalle, gg. poslanci, našim bratom, ki so v teb razmerah In pri teh dogodkih po dosllh vesteh toliko prestali In pretrpeli. Imeli M pravico, da ta čustva sožalla Izrazimo tudi državljanom druge krvi In narodnosti, s tem večjo pravico In večjim srcem jih moremo Izraziti našim bratom ne glede na to, na kateri strani naših mej se nahajajo v tem treuot-ku. Ako so, gospoda, točna poročila, ki so Uh prinesla Javna glasila o tem, kar se Je zgodilo v Trstu m dragih mestih, kf so v tem trenutku zasedena po ItnH}!, potem meče to temno senco na sosednega, Se vedno rečem, prijateljskega Italijanskega naroda. (Hrupni protesti In medklici.) Jaz trpam, gospoda, da se bodo potomci Garl-baldUt In Mazzfciija, prvakov v zgodovini velikih narodov, da se bo I tali lanski narod kot tak zaveda! svojega položaja v svetu ter zavedal odgovornosti, ki Jo nalagajo s takimi dogodki na njegova ramena storilci, za katere v tem trenutku nima polne možnosti, da odgovarja, da bo ta Italfansk! narod našel pot In način, da se v teh dneh opre na svoje dostojanstvo In čast. Jaz verujem v to, ker verujem v zdravo zavest tega naroda, ter upam, da bodo to potrebo uvideli vsi resnični italijanski patrioti in vsi čestiti državljani Italije. To pa med tem ne oprošča kraljevske vlade od nlene dolžnosti, da mora v prvi vrsti skrbeti za varstvo svojih interesov, svojih pravic in svojega dostojanstva. Tudi kraljevska vlada se zaveda svojih dolžnosti, upošteva istočasno težavne razmere, v katerih se nahaja vsa Evropa in ves svet spričo dogodkov, skozi katere smo Sli in kakršnih v zgodovini Človeštva ni podobnih. Kraljevska vlada, zavedajoč se svojih dolžnosti, bo vedno storila, kar se v interesu svetovnega miru zahteva od nje in vsakega, in to fe, da se obrne na vrhovni svet zaveznikov ter ma predoči položaj, kakršen je, vzroke ter vtise, ki jih trna J o taki dogodki na celokupen naš narod, da mu položi na dušo, da je moralna odgovornost in njegova dolžnost, da stanju, ki so mn izvor taki žalostni in težki dogodki, čimprej napravi konec. To fe gospoda, kar mi fe v imenu kraljevske vlade čast odgovoriti. V tem trenotka vas prosim, da se s tem odgovorom zadovolftte.* Zbornica je sprejela odgovor ministrskega predsednika odobrnje na znanje.
Predsednik dr. Ribar Je zaključil zatem sejo In določil prihodnjo za Jutri ob 4. popoldne z Istim dnevnim redom.
OdBlfcnoanja zi hrabrost na koroSkl fronti.
reda Josip Jaklič, z istim redom V. razreda Beno Seilhofer in Jurij MuSič, z redom belega orla z meči XV. razreda Alfred LavriČ z redom belega orla TV. razreda generalštabni major Lev Rup-nik, z istim redom V. razreda generalštabu! major Rudolf Lukanc, infanterij-ski major Fran Globočnik. kapetani: Fran Mulaček, Jakob Sagadin, Otmar Langerholz in Miroslav Strel, artiljerij-
Za zasluge, pridobljene v borbah na koroški fronti leta 1919, so odlikovani: z redom belegra orle z meči IV. razreda polkovnik Teodor Raktelj, major Viktor Andrejka, generalštabni kapitan Anton Lokar in poročnik Ivan Novak; z redom belega orla z meči V. rnzreda: podporočnik Fran Miklavčič, z redom belega orla V. razreda inženirski major Ljudevit Skuhala, z redom
kapetan dr. Miroslav Vrečko administrativni kapetan Josip Pretnar, konjeniški kapetan Vekoslav Fon, artiljerijski kapetan Bogomil Armič, fregatni poročnik Ciril Metod Wilfan in inženirski podporočnik Milan Habjan, z redom Sv. Save IV. razreda inženirski podpolkovnik Lavoslav Sedlar, z istim redom V. razreda sanitetni podpolkovnik dr. Andrej Korenčan, inženirski major Gustav Brni d, fregatni poročnik Metod Pire, inženirski poročnik Anton Požun in dr. Ivan Matko; z zlato medaljo za hrabrost major Anton Kos, artiljerijski major Ivan Logar in Bogomil Burnik, kapetani Fran Grušelj, Marij Grizold, Metoda Rakufia, Karel Potočnik, Ferdo Piaskan, Ivan Rojnik. Ciril Rakusa, Hinko Karel in Rudolf Knez, poročniki Miloš Gnus, Ivan Pl-bernik, Janko Ahačič, Josip Hočevar, Vladimir feuput, Peter Kiler in Janko Juvanc, poročnik Josip Kos, rezervni poročniki Luka Demšar, Martin Bek, Adolf Bezjak, Bogomil Vizjak, Vinko Vošnjak, Vladimir Kalan in Ivan Ju-vančič; podporočriik Božidar Bauer, Janko Milavee, Ivan Pečar, Vojteh Knop, Prago Janežič, Anton Kervin, Vladimir Vodopivec, Ivo Pertot, Rudolf Adamič in Janko Gačnik, s srebrno me-
daljo za hrabrost poročnik Pavel LoČ-niker, Oton Pečar, Oskar Umek, Jakob
Potočnik, J ko Pikus, Viktor Naglas, podporočniki T nko Drnovšek, Mirko Podgornik in Janko Kovač; z zlato medaljo za požrtvovalno službo konjeniški major Josip Vodopivec, kapetani: Fran Mulaček, Edo Stefin, Mihael Lukanc, Fran PiSlar, Viktor Garzaroii, poročnika Branko Pogačnik, Fran Ferjančič in podporočnik Rudolf Likar, s srebrno medaljo za požrtvovalno službo poročniki Fran Sinkovič, Fran Srebot in Vilko Križanec, podporočniki Fran Juh ar, Ivan Križaj in Karel Mikufi; i zlato medaljo za hrabrost Ivan Orehek, Josip Rus, Mirko Peterlin, Milozvan Janež, Anton Slander, Josko Majaron, Anton Koemelj, Lojze Ude, Cvetko Božič, Srečko Žitnik, Ante Frlič, Vekoslav Savsek, Dušan Podgornik, Ivan Gračnar, Bogomil Seban, Milan Mak, Josip Bricelj, Drago Senekovič, Dimitrij Svirčevič, Josko Bergač, Milo Trost in Vinko Zore; srebrno medaljo za hrabrost Ljudevit Pogačar, Viktor Babnik, Andrej Likar in Viktor Rode, zlato medaljo za požrtvovalno službo Fran Sirca, Viktor Rabič, Rihard Debeljak in Alojzij Dejak, srebrno medaljo za. požrtvovalno službo A. F. Brilej.
Dtieune uesii.
V Ljubljani, 17. julija 1920.
Poziv! Poživlja se, da se do 25. t. m. gotovo javijo v svrho evidence Narodnemu svetu v Velikovcu vsi oni, ki so bili primorani zapustiti glasovalno cono B (Celovec) ali bili iz nje izgnani. Borovlje, dne 16. julija 1920.
— Obč. svetovalce vseh strank nujno pozivamo, da se zanesljivo udeleže prihodnje občinske seje, ki bo v soboto 17. t. m. ob 17. Ker je to proračunska seja, je potrebna kvalificirana večina, na kar posebno opozarjamo.
— Ali je res? Iz vseh strani nam prihajajo poročila, da se širi med našim vojaštvom protidržavna propaganda. Središče te propagande je Celje. Človek bi menil, da stoje na čelu te propagande tujerodni elementi. Temu pa ni tako. Po zanesljivih poročilih so niti te propagande v rokah ljudi, ki se prištevajo baje levemu krilu Slov. ljudske stranke. Zatrjuje se celo, da ima svoje prste vmes eden izmed politikov, ki je še v polpreteklem času igral veliko vlogo. Tudi na Gorenjskem se imenuje nek kraj kot gnezdo protidržavne gonje. Poklicane oblasti so o stvari gotovo informirane, zato se nadeja- j mo, da bodo poskrbele, da se tej dr- j žavi sovražni propagandi čim naj- j preje z najenergičnejšo gesto zavije vrat.
— Kip prestolonaslednika regenta Aleksandra da napravit! mestna občina ljubljanska. Izvršitev tega dela je izročila, kakor čujemo, aka-demičnemu kiparju Franu Berne-k a r j u, ustvaritelju Trubarjevega spomenika, ki je priznano eden najlepših umetniških tvorb v Jugoslaviji.
— Glede otvoritve demarkacijske Črte na Koroškem in uvedbe svobodnega osebnega in trgovskega prometa med glasovalnima conama A in B se je postavila naša vlada, kakor čujemo, na docela pravilno stališče, da pod nobenim pogojem In za nobeno ceno ne dovoli, da bi se ugodilo tej nemški zahtevi. Uverjeni smo, da bo našla deželna vlada v tem oziru najkrepkejšo oporo tudi pri vojaški oblasti, pred vsem pa pri centralni vladi v Beogradu .
— Plebiscitne komisije na Koroškem. Včeraj zjutraj ste dospeli v Celovec angleška in francoska sekcija plebiscitne komisije.Pripeljal ju je poseben vlak iz Ostende. Predsednik glasovalne komisije polkovnik Poch in načelnik francoske sekcije grof Chambrun prideta v Celovec te dni. Takisto tudi italijanska sekcija s svojim načelnikom princem Borghesom.
— Pred izoraznitviio Radgone?
Nemški listi poročajo !z Raderone: »Dne 14. t. m. je prispela semkaj an-tantina komisija, ki ima nalogo, da ukrene vse potrebno glede izpraznitve Radgone. Komisiji načeluje neki angleški polkovnik. Člani komisije so posetfll župana, okrajnega glavai-ja in komandanta mesta- Na pošt! so se Juffosloveni že pripravljali na odhod in so spravljali že zadnie pohištvo iz uradnih prostorov, ko le do-šel angleški polkovnik ter jim ukazal, naj pohištvo zopet spravijo v pt>-štni urad. Iz Radgone je že odšlo vefi jugoslovenskih vojakov in orožnikov. Ob demarkacijski črti so Jugosloven! močno ojačili svoje straža«. V kolikor so resnične te vesti nemških listov, ne moremo vedeti, mnenja pa smo. da bi bil že skrajni čas. da se nam elede Raderone natoči čisto vino. Slepomišenje, ki sedosedaj uganjalo erlede Radgone, nima prav nobenega smisla.
— Vest o - Dodraženfi! sremona le silno razburila vse sloie našeg* prebivalstva.   Konsumentje so osti-
Ča taka ataka na prebivalstvo ob času. ko so začele cene odnehavari. Z enim mahom se hoče izmozgane-mu mestnemu prebivalstvu naložiti neznosno breme. Pri 100 kg premoga se naenkrat zahteva povišanje 20 kron. Kaj je sto kil slabo Izbrana« ga premoga« kakor smo ga vajeni se>-daj* od trboveljskega podjetja, vedo naše gospodinje. In ta malenkost bo stala 54 in pol krone, zraven pa &e dovoz. To -povišanje pomenja za podjetje kolosalno ugodnost. O tem bo gotovo še izpregovorjeno podrobnejše. Kaj pa je naša vlada mislila pri tem, ljudstvo ne razume. Dejstvo Je, da vlada molči in da klerikalni listi nimajo besede za težko udarjeno ljudstvo. Ljudstvo nai paČ uživa surovo hrano In pozimi prezeba, kaj ne?
— Nesramnost aH malomarnost.
Iz Tržiča na Gorenjskem smo dobili pismo s poštnim pečatom »Neu-marktl bel Krainburgt. Skoraj bo že dve leti, odkar smo se osvobodili nemškega jarma, vendar pa Imajo v Tržiču še vedno nemški poštni pečat! Radovedni smo, kdo odločuje na tr-žiški pošti? Domnevati moramo sa* mo, da je dotičnik zagrizen nemšku-tar, ki hoče z nemškim pečatom izzl-vati,ali pa tak malomarnež.da mu je vseeno, da-li se rabi na tržiškl pošti slovenski ali nemški pečat. Stavimo, da bomo na to našo notico dobIH, kakor v vseh sličnih slučajih, pojas« nilo, da se je dotični pečat pomotoma rabil ali pa, da je tržiška pošta tako siromašna, da si še v dveh letffi ni mogla nabaviti bornega novega pečata. Pozivamo poštno ravnateljstvo, da napravi red.
— Italijani priiell turiste, Poročajo nam z Gorenjskega: V soboto sta napravila g. dr. Sternad in Božo Borštnik v spremstvu dveh gospodl-čen izlet na Crno prst. Ker so nevede prekoračili demarkacijsko črto. jih ie italijanska patrulja aretirala pođ siirrmjo. da so jugoslovenski špiionL Odvedli so iih v Trst.
— Nemški strali pred cepljenjem koz. Kakor je znano, je naša zdravstvena oblast odredila splošno cepljenje koz na Koroškem. To je dalo nemškemu zaupniku Ehke-hardtu povod, da je pisal odboru »Nationalpolitischer AusschuB« v Št. Vid pismo, v katerem pravi med drugitn: »Razglas o cepljenju koz nam daje misliti. Zdi se, kakor da bi ta naredba imela namen, da prepreči prihod antantine komisije v Velf-kovec ter s tem zavleče glasovanje v svrho, da pridobi ria času. Takisto tudi ni izključeno, da bi Jugosloven! ne posegli po najpodlejšfli sredstvih, to se pravi, da bi ne povzročili z vcepljenjem opasnih bak-cilov kakšno kužno bolezen. V tem oziru je treba tekom 24 ur kaj ukre-> nit!. Prebivalstvo je v velikih skrbeh. AH bi ne bilo dobro, ako bi se nekaj gospodov zglasllo pri medza« veznišk! komisiji?c — Brez komentarja.
— Da se ne pozabi. Iz Oomfega grada nam pišejo: Med volsko je bil za kratek čas dodeljen naši sodntif dr. Fischinger. Po odhodu smo bil! kar pozabili na njega. Ker pa skuša zdaj v »Slovencu« nekdo zamorca oprati, smo pa dolžni v Javnosti priobčiti sledeče: Takoj po prihodu k nam Je pisal dr. F. orožnikom nemško pismo, nat mu sporočilo, katere gostilne v Oorniem gradu so »noli-tiseh einwandfrei«. Koncem Disma vpraša dr. F. orožnike. Če rabiio to bak in konča pismo z vprašaniem: Saj me razumete? — To pismo ie ru še v onVinalu na dalino vporabo. Pr F '*e bil torei tak austro- in *er-manofil. da še v tiste gostilne ni hotel zahaiati, kier se govori slovensko. Bal se je okuženja v družbi, ki bi žutila ing^lovenjkkCL No. A& čudimo
161. štev.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 18. julija 1920.
5. stran.
se dr. F. kar nič. saj ie imel menite še v semenišču nemško štipendijo. Pravijo, da se tudi z mirnim pokojnim Seliškarjem ni mogel razumeti.
— Cene mesu tudi padajo! Včeraj 16. t. m. je bila licitacija za oddajo mesa garnlzljl v LJubljani, katero oddajo je prevzela Vnovčeva!-nica za živino in mast v Ljubljani in sicer za ceno po K 19.45 za kg mesa brez privage t. j. nog, glave in pljuč, od te cene mora dobavitelj plačati še kolekovino po lestvini 2 In 3 s 100 odst. poviškom koleka, tako da velja meso kg K 18.50. Kljub tej ceni pa še prodajajo mesarji meso po K 24 in 26, torej je razvidno s kakšnim-' dobički si polnijo žepe. Magistrat pristojna oblast kje si?
— Povračilo pridržanih nežigo-sanih bankovcev. V zmislu naredbe ministrstva za finance z dne 22: apr. t. L J broj 14.163 je vrniti o priliki kolkovanja pridržane nežigosane in neveljavno žigosane bankovce. Stranke se poživljajo, da se zaradi izročitve teh bankovcev zglase pri onem davčnem uradu, v katerega okraj spada ta zavod, ki jim je bankovce pridržal. Stranke, katerim so bili bankovci pridržani pri ljubljanskih denarnih zavodih (razven davčnih uradov za mesto Ljubljana !n za ljubljansko okolico, ki vračata bankovce neposredno), naj se javijo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. Pobotnice, ki so se svojčas izdale o zaseženih bankovcih, naj stranke prlneso s seboj in jih naj oddajo blagajn!, ko bode vračala dotični denar.
-r- Ouosrjsue tandem abutere Ita-12a pa t len t ia nostra? Koliko časa še bo zlorabila Italija našo potrpežljivost? Pobila mirne Jugoslovene v zacedenem ozemlju, v katero se je upala vstopiti samo z belimi zastavami miru, poliva s petrolejem in požiga naše banke, naše Narodne domove v Trstu, ostalem Primorju in Dalmaciji! In naša pokrajinska vlada ne vpliva v Beogradu, da bi se takoj ustavilo ogromno izvažanje lesa za stavbe in kurjavo v Italijo, ki je z ozirom na les v velikem pomanjkanju. Še snoči. dne 15. julija, smo videli vlak južne železnice z več negro 20 vagoni lesa in desk peljati mimo Ljubljane proti Logatcu. — Ne da-jajmo orožja sovražniku v roke, ne oodpirajmo soseda, ki nam hoče vzeti vse: domovino. Jezik In nas imenuje le »ščave«.
— Češka podružnica Sfov. plan. društva. Podružnica Slov. plan. društva v Pragi je likvidirala, kef po obstoječih čehoslovaških zakonih" ni dovoljeno, da bi imela Inozemska društva svoje podružnice v Čehoslo-vaškt. Podružnica je Izročila svojo kočo pod Grintavcem Slov. plan. društvu, ki jo je že prevzelo v oskrbo.
— Razglednice o regentovem sprejemu v LJubljani se naročajo pri »Društvu jugoslovenskih novinarjev« v Ljubljani. Serija 8 slik stane 16 K. Trgovci in prekupcl Imajo pri večjem naročilu znaten popust.
— Prošnja do fotografov. Mestni magistrat bi za svoj arhiv rad sestavil čim najbogatejši album fotografij o bivanju regenta v Ljubljani. Zato prosi vse one, ki so katerekoli prizore fotografirali, da mu za denar ali brezplačno prepuste po en komad svojih posnetkov. Tudi fotografije majčkene oblike so dobrodošle. Čuditi se je. da je -doslej na prodaj tako malo različnih fotografij. Ali stole naš! obrtni fotografi tako malo na višku časovnih zahtev? Že 29. oktobra 1918 so nas pustili skoro popolnoma na cedilu pri manifestaciji, katero bi vsak drug narod bil ohranil v nebroju momentnih slik.
— Promočila. Dne 15. t. m. Je bil na kr. vseučilišču v Zagrebu promoviran doktorjem prava g. Joško Janež iz LJubljane.
— Iz Pilberka nam poročajo, o! a je tamkaj umrla vdova po železniškem portirju Schvvablneku, ki je, kakor znano, napadel In težko ranil odvetnika dr. Viktorja Sušnika, tet se na to obesil. Vdova Je zapustila precejšnje premoženje. Istočasno nam poročajo Iz Maribora, da se na^ haja dr. Sušnik že Izven vsake nevarnosti.
— V imenik odvetnikov Je vpisan g. dr. Josip Grablovic, ki je otvo-ril svojo odvetniško pisarno v LJubljani.
— Državni urad zoper navrktlce cen, verlžnike Itd. Dne 15. t m. je pričela poslovati podružnica Maribor državnega urada zoper navijalce cen. verižnike itd. Vodstvo urada se je poverilo oolic. svet dr. Mlekušu.
— Iz Sibirije (1. lugoslov. oolk) se je vrnil danes preko Rige in Nem-čiie štepanlskl Sokol podporočnik Ivan S  1 a n.
— Poroka. V Beogradu se Je poročila gdč. Andrejina Tomažičeva, hčerka g. Andreja Tomažiča, nad-učitelja pri D. M. v Poolju z g. Caha-rijem Jankovićem, carinskim uradnikom v Beograda. Bilo «eš8*_
— Za Boris Mirana ie nabrala
učiteljica Minka Gajšek pri zborovanju brežiško-sevniškega učiteljskega društva v Dobovi dne 8. julija 440 K.
— Dimnikarska dela. Prvo društvo hišnih  posestnikov v Ljubljani opozarja hišne posestnike ljubljanske, da ministrstvo trgovine in Industrije, oddelek v Ljubljani ni odobrilo zahteve dimnikarske zadruge gle-'e razdelitve mesta Ljubljane v de-et ometalnih okrajev. Vsakemu hiš-emu  posestniku je torej dano na :bero, da obdrži svojega prejšnjega lojstra ali pa se pogodi z novim In
:c torej neodpustno, da bi se mojstri amovoljno menjavali ali pa sami določevali, katerega ponudba naj se sprejme. Dalje se objavlja, da se je cenik za dimnikarska dela šele od 1. julija 1920 zopet nekoliko poviša! in je tedaj sedaj zapadlo polletno pristojbino plačati še v prejšnji oblastveno povišani izmeri. Dotični ceniki, kakor tudi dimnikarski redi se dobe v ekspeditu mestnega magistrata, vsa potrebna pojasnila in pregled dimnikarskih računov pa v naši društveni pisarni.
— Griža fdizenterija) nastopa kakor že v zadnjih letih tudi letos precej pogosto. Povzročajo jo bacili griže, ki s hrano pridejo v Črevo in tam povzročajo vnetje, je torej nalezljiva bolezen črevesa. Krčevite bolečine spremljajo pogosto izločevanje jako žlemnatega, včasih krvavega blata. Bacil griže, povzročitelj bolezni, izloča se z odpadki, in se drž! vsega, kar se ž njim! neposredno ali posredno onesnaži f roke, perilo, posode, stranišča). Muhe, ki oblezejo izločke, prenašajo bolezenske kali tudi na jestvine. Po umazanih prstih', žlicah Itd. in po jestvinali pridejo te kali v preba-vilne organe zdravega in povzročajo tako obolenje. Po zraku se bolezen ne prenaša. Vsaka nerednost v prebavtlniH organih pospešuje okužbo. Da se ubranimo griže, pazimo na sledeče: 1. Varujmo se vseh težko prebavnih jedi, predvsem onih, ki so morda onesnažene, ne vživajmo neolupljenega sadja, ne kumar, ne solate. Ne plimo surovega mleka. V obče uživajmo Ie kuhane Jedi. 2. Na straniščih paziti je na največjo snago; po možnosti uporabljati je le domače stranišče. 3. Osnažimo si roke po vsaki uporabi stranišča in pred vsakim kosilom oziroma fužino. 4. Pri sumljivih znakih (bolečine v trebuhu, bljuvanje, driska) povprašati je iako] zdravnika.
— Pri državnem zdravilišču v Ro-caški Slatini sta razpisani začasni mesti zdraviliškega knjigovodje In blagajnika. Prošnje je vlagati do 28. jnMja t. 1. pri poverjeni^tvn za javna dela v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz tozadevnega razpisa v ljubljanskem > Ura dnem Listne.
— StrokovnjaSko vpeljavo električne luč* in drnjsrih elektrotehničnih naprav oskrbuje h'ubljanska tvrdka Mi-helčič in Janezi?.. Gosp. Mihelčič je v Ljubljani znan po svojem delovanju pri mestni elektrarni, g. Janežič pa po svojem delovanju pri elektrarni v Celju. Glej današnji o z las! 6226
Kultura.
— Poziv jugoslovenskih skladateljem: Pevsko društvo >Vranska Vila« na Vranskem razpisuje tri nagrade za tri najboljše, izvirne skladbe in sicer po 250, 150 in 100 K. Skladbe naj bodo mešani zbori, ne pretežki in zloženi v narodnem jugoslovenskem duhu. Ozirati se je tudi na to, da naj bo najvišji ton za soprane »g« in ravnotako najnižji za bas »g«. Prva nagrada se prisodi efektni skladbi s spremljevanjem klavirja. Posamezni deli te skladbe se naj ponavljajo, ali pa naj obsegajo besedilo več kitic. Vsakemu skladatelju je prosto, potegovati se za v«e nagrade. Skladbe, ki jim bo prisodila nagrade posebna jurv sestavljena iz glasbenih strokovnjakov, se naj pošljejo do 30. septembra t. 1. pevskemu drušvu »Vran-ska Vilac. Natančno ime skladatelja se naj priloži v zaprtem kuvertu, na katerem naj bo zabeležen naslov njegove skladbe. Vransko, v juliju 1920. — Ivan Jakše, t. c. predsednik.
Sokolstoo.
— Sokol v St. Vidu nad Ljubljano — odsek za zgradbo sokolskoga doma priredi v nedeljo 18. julija ob S. uri popoldne na solčnatem Frnadovem vrtu ljudsko veselico s sodelovanjem domžalske godbe in pevskega društva >Zarja< iz Tacna. Paviljoni bodo nudili vsakovrstna okrepčila in za razvedrilo je poskrbljeno. Ker Je čisti dobiček namenjen za zgradbo Sokolske-ga doma, katera akcija v zadnjem času nepričakovano dobro uspeva, zlasti med mlajšo štviško generacijo, je odbor za zgradbo doma uverjen, da bo od strani si. občinstva, zlasti ljubljanskega prireditev dobro obiskana, da se okrepi tako nadaljno delo — k končnem cilju. Odsek za zgradbo Sokolskega doma vx St Vidu nad Ljubljano.
— Telovadno društvo Sokol Moste vabi vse člane in članice, da se udeleže jutri, v nedeljo, ob pol 9. sestanka pri I br. Prusnikn. Pridite zanesljivo! k
— Telovadci Ljubljanskega Sokola, J w qb oodataraU pri jŠajpejuj ?S i*XL
ni telovadbi, se poživljajo, da pridejo v ponedeljek, 19. t m ob 8. zvečer zanesljivo v telovadnico Narodnega doma. k
— Na «let v Svetni vasi na Koroškem dne 25. julija vabi Gorenjska sokolska župa. Koroško vprašanje stopa v odločilni Stadij. V teh zgodovinskih trenutkih se zbiramo pred durmi Celovca. Pokazati hočemo koroškemu ljudstvu, kar smo že dokazali v bojih za Podrožčico: da smo veren in odločen zaščitnik njegovih pravic Pokazati mu hočemo silo svojih mišic in disciplino svojih mas in ga vzpodbuditi v boju za sveto zemljo goeposvetsko. Svojemu naraščaju hočemo pokazati staroslavno zemljo, da jo vidi in vzljubi. Vzdramljena narodna zavest koroškega ljudstva sili baš zdaj z elementarno silo na dan. Zletnemu vabilu se je odzvalo koroško ljudstvo z živim zanimanjem in neutrudljivo pomočjo pri pripravah. Kujmo železo dokler je vroče; pokažimo koroškim rojakom s svojo prisotnostjo, da smo z njimi eno za vselej. — Prijave naj pošiljajo na: Starešinstvo Gorenjsko Sokolsfee župe v Kranju. k
— Telovadno društvo Sokol Moste priredi dne 25. julija svojo javno telo-
vadbo, spojeno z veliko vrtno veselico, v parku graščine Kodeljevo, nasproti vojaškega oskrbovaliača, na kar se bratska društva opozarjajo. k
— Zlet novomeške sokolske župe 8, avgusta v Novem mestu. Spored: 7. avgusta: sprejem telovadcev na kolodvoru ob 18.; družabni večer v Narodnem domu ob 21.; 8. avgusta (nedelja): ob 6. zjutraj tekma na Loki (ob Krki); ob 11. sprejem gostov pri opoldanskih vlakih in obhod po mestu; ob 16. javna telovadba na Loki. Zvečer velika ljudska veselica na Loki. Sodeluje godba >Zveze jugoslov. železničarjev«. Sokoli in prijatelji sokolske ideje! Pohitite 8. avgusta v prijazno in gostoljubno mestece ob zeleni Krki, da vidite sokolsko delo zadnjih let. Karlovčani pridejo s posebnim vlakom in tudi od drugod se pridno oglašajo bratska društva. Podrobnosti tekme in telovadbe se Še objavijo. Za prenočišča je preskrbljeno! — Zdravo! k
— iMesto venca na krsto SreČku PuŠar-ju so darovali sorodniki: Neimenovani 100 kron, Ivanka 60 K, Marica 50 K, rodbina Merljak 400 K za zgradbo Sokolskega doma v Spodnji Šiški
Odtneoi tržaških dogodka«.
UGOTOVITEV O PRIPRAVLJENIH IZGREDIH.
Trst, 17. julija. Italijanski nacionalistični listi se zelo trudijo, da bi odgovornost za težke in grozne pogrome naprtili Jugoslovenom. češ da je bilo streljanje iz »Narodnega doma« neposredni in edini povod za začetek izgredom. Temu nasproti pa je sedaj z vso zanesljivostjo ugotovljeno, da ie bil napad in vandalsko pustošenje v uradih Jugosloveu-skeea konzulata prei izvršen kot oni pred Nar. domom. Vse je bilo skrbno organizirano. Po shodu na trgu Uni-ta (Veliki trg pred magistratom) ie naravno, da so divji izgredniki nai-preje na svojem pohodu dospeli pred konzulat, kjer se je nahajal konzularni tajnik dr. Novačan. slovenski pisatelj. Njega je množica in-sultirala in pretepla. Jasno je torej, da naših Jugctelovenov ne zadene nl-kaka krivda. Izgrede so provocirali za to najeti temni elementi. TUDI »EDINOST« POŠKODOVANA.
Trst. 17. julija. Tržaška druhal je znatno pošodovala rotacijski strot v tiskarni »Edinosti«. Štiri glavne dele so demontirali ter jih potem med hruščem in svečanim truščem vrgli v kanal pri sv. Antonu. V tiskarni so pustili listek: »Ce hočete tiskati. Iščite jih v kanalu.«
POSLANIK HRIBAR O DOGODKIH V PRIMORJU.
LDU. Praes. 16. julija (CTU). Jugoslovenski poslanik v Pragi za svojo osebo ne veruje, da stoje za dogodki v Splitu In Trstu odgovorni italijanski činitelji. Zanaša se na popolno italijansko korektnost. Dogodki v obeh mestih dokazujejo šibko disciplino italijanske vojske in slabo italijansko upravo, ki popušča ravno v trenotkih, ko ju je najbolj potreba. Samo ob sebi se razume, da morajo ti dogodki zbuditi med Jugosloveni vihar ogorčenja. Jugoslovenska vlada se gotovo na vso moč prizadeva, da ljudstvo pomiri. Toda. kaj bo. ako mine ljudstvo potrpežljivost? Poslanik je zavrnil kot brezvestne spletke poročila nacionalističnih italijanskih listov, da je Jugpslavija iskala povoda za konflikt in da le pozvala iz Italije vse, ki so podvrženi vojaški dolžnosti. Dalie je Izjavil, da nima uradnega poročila o senzacijskih vesteh graških listov, da je Jugoslavija Italiji že odposlala ultimat. Poslanik meni. da z Italijo ne pride do oboroženega konflikta, ker ima italijanske državnike za preveč previdne, da bi v bodočnosti poravnali spore z orožjem. Ako pa pride do vojne, se bo Italija prepričala, da je Jugoslavija oreh, nad katerim si bo polomila svoje zobe.
PRIZNANJE KRIVDE.
Rim. V>. julija. »Messaggero« piše o tržaških dogodkih in pravi: Naša vlada je zahtevala v Beogradu zadoščenje za splitske dogodke, toda ta akcija, ki Izvira iz zavesti poteptane pravice, ie poslabšana zaradi manifestacij v Trstu, ki nričato o pomanjkanju samoobvladanja in discipline v Italijanih. — Predrznost italijanske vlade, ki zahteva zadoščenje, ker so Italijani napadli naše ljudi, je že sama na sebi brez primere in niti priznanje pomanjkanja discipline je ne more omiliti. Zadoščenje bo že priSlo. čeprav v drugI obliki, kakor pa ga pričakujejo Italijani
ČESTITAJO DIVJAKOM . . . Rim. 16. julija. Izgon Jutros! o veno v zahteva »Popolo Romano«, ki priporoča italijanski vladi omejitev potnih dovoljenj in strogo kontrolo obmejnih oblasti. List končuje: Čestitamo tržaškim Italijanom, ker se pokazali svojo enersUo v obrambi
Oblasti bodo gptpy_Q (amatoJ
vse sumljive elemente, kar bi se moralo zgoditi tudi drugod v Italiji, predvsem v primorskih mestih, kjer prebivajo Jugosloveni v velikem številu pod napačnimi imeni. Pri zadnjih dogodkih v Anconi, je padel tudi neki Karel Plevel, pristaš Zanellijev« avtonomistične politike, kar dokazuje, da se nahajajo povsodi jugoslov. agenti in agitatorji.
ZAPRIMO VRATA!
Trst, 16. julija. Pod tem naslovom piše tržaški »Piecolo« med drugim: Dokler se je zdela Italija pred par meseci vkljub diplomatič-nim neuspehom, sovražnosti s strani entente in nemirnim razpoloženjem političnih strank organična celota, si niso upali Slovani v Julijski Benečiji in Dalmaciji kazati tako odprto svojega sovraštva do nas. Nekaj manjšin meščanske inteligence, ponajveč odvetniki, duhovniki in učitelji, so skušali kaliti mir na deželi in vzbuditi nezadovoljnost ob demarkacijski črti, toda brez uspeha. Dosedanji incidenti se niso mogli smatrati za znamenje tajnega upora proti italijanski okupaciji. Za časa Nittijeve politike je padla Italijanska državna avtoriteta, zrasla pa sta jeza in apetit Jugoslovenov. Ju-goslovensko časopisje, ki sme svobodno prihajati v zasedeno ozemlje, je vabilo panslavistično inteligenco, naj se vrne in nadaljuje v zasedenem ozemlju svoje politično delovanje. Sledili so nemiri ob demarkacijski črti in demonstracije slovenskih kmetov, ki so jih nahujskali jugoslovenski agenti, katerim je prost prehod čez mejo. Neuspehi našega orožja v Albaniji so povečale jugo-slovensko fantazijo. Od Matulj do Kobarida se je razširila govorica: Ce je par Albancev prisililo Italijane, da so se morali umakniti, zakaj bi tega ne zmogli mi, ki nas je več in smo močnejši in odločnejši. Naše oblasti so morale konstatirati pojav jugoslovenskih zastav na zvonikih, prisostvovati narodnim manifestacijam in poslušati odkrita izzivanja. Jugoslavija ne more začeti vojne z Italijo, ker ji manjka razvoj industrije, kar je neobhodno potrebno za vojna podvzetja. Zadnji dogodki kažejo, da so Jugosloveni prepričani, da je Italija ob robu prepada in da je izpraznitev Valone prvi korak do splošne izpraznitve, ki se bo končala tedaj, ko bo Soča definitivna meja med Italijani in Jugosloveni. Službena jugoslovenska politika smatra Gorico, Trst in Istro za kraje, ki jih je treba odrešiti. Dokaz za to je tudi govor regenta Aleksandra. Ne smemo pozabiti, če se Trumbič odreče Trstu, Krasu in Istri, da se bo to zgodilo brez privoljenja celokupnega jugoslovenskega naroda, ki se poslužuje glede Trsta, Pule in Gorice metod Italijanske iredente. Soča je cilj celo jugoslovenskih socialistov. Zato je treba zapreti naše meje pred jugoslovenskim pohlepom. Italijanska meja mora ostati na Julijskih Alpah. Tako argumentirajo italijanski nacionalisti upravičenost svojega barbarskega divjanja n§i naši zemlji. Italijani vedo dobro, da se naš narod ne bo nikoli sprijaznil z njihovim imperijalizmom, zato hočejo pomnožiti persekucije v zasedenem ozemlju, toda nasilje rodi le odpor in maščevanje.
IZLIV DVATISOCLETNE KULTURE ... Reka, 16. julija. Po končanem demoliranju Jugoslovenskih podjetij se je zbrala ogromna množica reških italijanašev pred bivšo guvernerjevo palačo in zahtevala, naj govori D' Annunzio. In res D* Annun-zio je stopil na balkon in govoril podivjani množisU JVted cUugifiLifi.ra«
kel: »Nevarnost je torej tu. Cesare Bat tis ti je bil živa obsodba Avstrije, reški komandant — D' Annunzio — pa je živa obsodba nizkotne kolonije angleško - francosko - ameriške, ki se imenuje Jugoslavija . . . Kvišku astave! Kvišku orožje! Umazani bski prašič je prelil plemenito la* nsko kri, jugoslovenska beštija, rojena Iz zadnjega kozlanja smrtno ranjenega Jastreba, Je napadla sramotno neoborožene. Jugoslovenska ka-nalja je napadla zahrbtno naše oficirje v Splitu.« V takem tonu Je govoril In hujskal »nežni pesnik in junak« D' Annunzio podivjano množico.
TRAGIČNA USODA LEKARNARJA1 ROBLEKA IN NJEGOVE 2ENE.
Trst, 16. julija. Kakor je znano, sta stanovala lekarnar Roblek in njegova žena Pavla, rojena TominŠek, v III. nadstropju hotela »Balkan«. Njihova soba 60 je nahajala v središču hotela, vsled česar je ogenj del j časa ni dosegel. Ko pa se je požar razširil tudi V; tretje nadstropje, sta Roblek in njegova žena hitela k oknu in jela klicati na; pomoč. Množica na ulici je jima jela klicati, naj se rešita s skokom na ulico, kar bi pomenjalo gotovo smrt Med tein je več mladih ljudi prineslo veliko rjuho, v katero so hoteli vjeti Robleka in njegovo ženo, ako bi skočila skozi okno. Par trenutkov, predno se je Roble-kova dvojica odločila, da skoči skozi okno, so prispeli na trg gasilci, ki so takoj pričeli postavljati lestev, da bi rešili oba nesrečnika. Toda Roblek ini njegova žena nista imela toliko duševr ne moči, da bi počakala na rešitev, da^ si bi lahko čakala še dokaj časa, precV no bi jima grozila resna nevarnost. In' res se je gasilcem še tri ure kasneje'
posrečilo rešiti vso osebe, ki so pobeg-' nile pred ognjem na streho. Predno staj se Roblek in njegova soproga odločila,; da skočita skozi okno, sta odprla vrata in klicala na pomoč. Na hodniku sta1 srečala nekega moža, na katerega se je gospa obrnila s prošnjo, naj ju rešiv Mož ju je pozval, naj ma sledita po stopnicah doli, kar pa je gospa odklo-' nila, češ, da ni več mogoče po stopnicah priti doli na ulico. Vrnila sta se v sobo4 in zapored sko&la skozi okno. Hugou Roblek je ostal na mestu mrtev, ker st je zlomil tilnik, njegovo ženo pa so sicer vjeli v nastavljeno rjuho, vendar pa je pri tem dobila težke zunanje in notranje poškodbe. Gospo so takoj pre-1 peljali v žensko bolnišnico, kjer p Igj nudil prvo pomoč prof. dr. Massapust Gospa ima najhujšo rano na Ucu ob če*i ljustih. Pri padcu si je izbila vse spred-' nje zobe. Gospa je vso noč ležala v ne^i zavesti. Se le proti jutru se Je zavedlaJ
Proti jutru je tudi jela ginevati vro>
čica. Ko je prišla k zavesti, so jo Jeli izpraševati, kdo je in od kod. Povedal^ je, da je njen mož Roblek, njen oče paj? odvetnik dr. Fran Tominšek v Ljubljani. S svojim možem je prišla dve urtj pred katastrofo v Trst in si najela soboj v »Balkanu«. Ko je prišla v »Balkan<? se jo je polotilo neko čudno čustvo stnvd hu in bojazni. Zato je prosila svojega?! moža, naj bi se ne ustavila v Trstu* marveč da bi takoj odpotovala na Općino, o čemur pa mož ni hotel ničesar slišati. Pred svojim prihodom sta bila,1 z možem v Bolcanu, kjer je imel njen: mož tudi posestva* Pred par dnevi sta1 odpotovala iz Boicana, hoteč so vrniti v Ljubljano.     V Trstu sta se hotela1 ustaviti samo par ur. — Gospa Roble-. kova Se ne ve ničesar o tragični smrti! svojega moža, ker j! v bolnišnici skrbno prikrivajo resnico, ki bi lahko ime-j la zanjo nsodepolne posledice. Kmalu, ko se je zavedla, je poklicala k sebij bolničarko in ji rekla: »Moj oče me pričakuje v Ljubljani te dni. Za božjo voljo vas prosim, brzo javite mu in ga' prosite, naj pride k meni. Pa nikar ga| ne razburjajte. Sporočite mu, da je mo-j je zdravstveno stanje dobro in da ni-za me nobene nevarnosti.« Brzojavko; so takoj odposlali in dr. Tominšek joj je dobil še isti dan. Danes se gospa počuti dobro. Nadejati se je, da bo popolnoma okrevala, ker niso niti notranje, niti zunanje poškodbe smrtnonevarne. Danes je prispela semkaj mati Pavlej Roblekove ga. dr. Tominškova iz Ljub-; Ijane ter obiskala svojo hčerko. Mrtvo: truplo lekarnarja Robleka leži v mrt-; vašnici tukajšnje javne bolnišnice. Ker, nameravajo   pokojnika  prepeljati na Bled, so dali truplo v cinkovo krsto.
NAŠ ULTIMATOM ITALIJI.
Gradec 16. falila. Graški listi poročajo: »Tukajšnji antantni zastonj nik! so dobili obvestilo, da je Jugo»< slavija vročila radi znanih dogo*«] kov v Splitu in Trstu ulthnatum Ita-liJB. Službeno ta vest še ni potrjena«.4 (Kolikor smo informirani, je vest q ultimatu popolnoma izmišljena. Uredništvo).
NE VERUJEJO V VOJNO!
LDU. Praga, 16. Julija. (ČTUjJ Glasilo ljudske stranke »Čech« se nadeja, da bo konferenca v Spajl uvaževala pravične zahteve Jugoslavije. Ni potreba, da bi se iz teh konfliktov pričela vojna. »Narodni Politika«, zastopajoča narodnodemo-kratske interese, je uverjena. da navzlic razburjenosti ne bo vojne med Jugoslavijo in Italijo. Bilo bi pre-strašno in perverzno, kar najbjll čutijo sinovi čehoslovaškega naroda po oboroženem konfliktu na SIo-
vaškem.
6. stran.
i_
p.....- ■■.....
.SLOVENSKI NAROD-, dne 18. julija 1920.
161. ttev.
SPOPADA PRI RAKEKU NI BILO! ; Ljubljana, 17. julija. Ljubljanski 'dopisni urad je od merodajne strani pooblaščen k izjavi, da so vse vest! listov o spopadu jugslovenskih in italijanskih obmejnih straž pri Rakeku neresnične in izmišljene.
NEMCI SO SE UKLONILL LDU. Spa, 16. julija. (DKU). Na današnji plenarni seji konference je nemška delegacija sprejela in podpi-;sala zahteve entente v premogovnem vprašanju, ko se je Nemcem obljubilo, da se bo v gornješlezij-skeim vprašanju razdelitve premoga oziralo na nemške zahteve in ko se je odklonil § 7 pogodbe, ki vsebuje klavzulo glede ukorakanja. Posvetovanje o reparacijskem vprašanju se ©dgodi za novo konferenco, ki bo v Ženevi__
Gospodarske uesli.
— g Neresnične vesti glede kup-cijskih zadev v Splitu. Vesti, ki se širijo, da se trgovcem, ki prihajajo v Split, delajo zapreke glede bivanja tamkaj, po poročilu trgovske in obrtniške zadruge v Splitu niso resnične. Nasprotno se gre vsem trgovcem, ki .pridejo v kupčijskih zadevah v Split, v vsakem oziru ni roko. S svojimi željami naj se trgovci za posredovanje obrnejo do navedene zadruge.
— g Angleški denar. Po naročilu naše trgovske agencije v Londonu nimajo novci po en funt sterlinga ter deset šilingov izdani 1. avgusta in 1. septembra 1914 ter 1. januarja 1915 več značaja zakonitega plačilnega sredstva. Ti novci se lahko zamenjajo do septembra v popolni vrednosti z novci, ki veljajo kot zakonito plačilno sredstvo.
Borza.
LDU. Zagreb, 16. julija. Devize: Berolin ček 156—157. Berofin izplačila 160—161, Italiia 0—390. Novi Jork 0— 64, Pariz 500—510. Praga 13S—140, Dunaj 33.75—37. Valute: dolarji 59.50 do 61.50. avstrijske krone 40—41, carski rabili 121—130. 20kronski zlati 276—283, francoski franki 530—0, napo-leondor 2S0—282, nemške marke 186— 170, leji 170—175, italijanske lire 380— 390. turske lire 300—0, sovereign 32-V-335._
Tiiri5fika In sport.
— Prvenstvena tekma Ilirija : Slovan. Lj. nogom, p od? a voz je določil za prvenstveno tekmo Ilirija:Slovan termin 18.7. Slovan, ki je vsled zadnjih vojaških vpoklicev zgubil več najboljših igralcev, se brani v sedanji šibki sestavi nastopiti proti Iliriji. V zmislu pravilnika bi Slovan v tem slučaju zgubil tekmo z 0:3. Namesto njega bi potem igralo proti Iliriji kombinirano moštvo vseh ljubljanskih klubov v precej močni sestavi. — Tekma se vrši na prostoru Ilirije pred državnim kolodvorom. Pričetek ob 19. uri, vstopnina običajna. (k)
— Cestna dirka 150 km nfc progi Ljubljana - Celje - Ljubljana, se vrši v nedeljo 18. t. m., prirejena no klubu kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani Start dirkačev v nedeljo dopoldne pri 1 km na Dunajski cesti ob
9. uri za seniore, pol 10. za težka in ob
10. uri za lahka kolesa. Cilj istotam okrog 3. ure pop. Prireditev je v letošnji sezoni ena najdaljših prog ter obeta biti boj med posameznimi vozači zelo bud. Startno listo in podrobna določila za dirko priobči sobotna številka
>Sporta«. Opozarjamo občinstvo na to
interesantno tekmo. k Wiener Sportklub v Ljubljani. V torek in sredo, 20. in 21. Julija se vršita na prostoru Ilirije dve veliki internacijonalni nogometni tekmi med prvimi moštvi Wie-ner Sortkluba in nirijo. VViener Sportklub ie eden najmočnejših dunajskih klubov, ter je dosegel pri letošnjih prvenstvenih tekmah med 12 prvorazrednimi klubi tretje me-sto. Preteklo soboto nedeljo in torek je igral v Zagrebu proti Hašku, Gradjanskemu in Concordiji ter zmagal proti prvima dvema s 4 : 1 proti Concordiji pa s 2 : 1. — Vstopnina: sedež I. vrste 24 K, II. vrste IG K, stojišče 10 K, za dijake in člane (toda le v predprodaji) 6 K. Predprodaja vstopnic se vrši za sedeže in navadna stojišča v drogeriji Kane. Židovska ulica in pri tvrdki Svetla, Mestni trg. Dijaška in članska stojišča se dobe le v predprodaji in sicer pri blagajni na športnem prostoru Ilirije v soboto od 17. do 20. ure. v nedeljo od 11. dopoldne do pol 1. popoldne in v ponedeljek od 19. do 20.30. ure Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. k
Društven«? wgsfi in prfredifus.
— Sprevod došlih gasilcev se bo razvil v nedeljo, dne 18. julija 1920 iz Vodnikovega trga, Pred škofijo, Mestni trg, Stari trg, Sv. Jakoba trg, Breg, Turjaški trg. Gosposka ulica, na Kongresni trg, kjer se bo vršila ob 10. uri sv. masa, nato se nadaljuje obhod po Šelenburgovi ulici. Dunajski cesti, Sodni ulici, Miklošičevi cesti, 8t Pe-trski cesti čez Zmajski most na Vodnika trg. kjer ie razhod.
— Udeležencem obrtnega shoda v Borovljah se poroča, da ministrstvo saobračaja v Beogradu prošnji za posebni vlak in polovično vožnjo Ljubliana-Borovlje ni ugodilo. Vsled tega se udeleženci odpeljemo s turistovskim vlakom, ki odhaja v nedeljo zjutraj ob 5. uri 15 minut iz Ljubljane glavni kolodvor in se vrnemo z istim vlakom, ki odhaja iz Borovelj ob 19. in pol in pride v Ljubljano okoli polnoči. Načeistvo zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
— V nedelio vsi v Borovnico! Kdor hoče biti vesel in bi se rad znebil za nekaj ur duhomomih skrbi, ta naj se udeleži veselice C. M. podružnice. Opozarjamo še enkrat, da odhaja po-=e^ni vlak iz Ljubljane ob 14.30. Za z"»Mvo, kakor tudi postrežbo je preskrbljono. Slovenci, posetite toraj veselico, da čim izdatneje pomoremo glavni družbi, katera ima mnosro skrbi za zasedeno ozemlje, prispevkov pa zelo malo. Na svidenje!
—- Čevljarska zadruga za Lirtb-ljano in okolico naznanja da se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. preiz^r.šnia za po-magalca. Pri grla siti se je do sre^o 21. t. m. pri Čevljarski zadrugi (Karel Kordelič), Rimska c. 5. Na poznejše prijave se ne bode oziralo.
— Društvo slovenskih nrofosorjev do septembra ne posluje. Fedni občni zbor se vrši 13. septembra. Dnevni red se pravočasno naznani: eventuelni samostalni predlogi naj se vpošljejo vsaj do 2. sent.
— Zveza trg. in priv. nas*n^iienc?v se je ustanovila s sedežem v Ljubljani. Posluje sedaj vsaki dan od 18.—19. ure zvečer v svojih prostorih, Stari trg 2, I. nadstr. Člani in članice, kateri še niso podpisale pri^tonnie izjave, naj se zsrlase- v omenjenih prostorih.
— Zahvala. Vsa društva in vsi udeleženci tabora v Zrelcu dne 6. junija' 1920. naj prejmejo tem notom prisrčno zahvalo za moralno podporo, katero so izkazali koroškim Slovencem s sodelo-
vanjem in s p ose tom v tako sijajnem
številu. Velike mase slovenskih mani-festantov so navdušile Korošce, jim dale poguma in uverjeni naj bodo vsi, da uspehi ne bodo izostali. Temu primerno je tudi čisti dobiček dosegel nepričakovano višino 50.000 kron; ta znesek se bo porabil kot temeljni kamen raznim gospodarskim in kulturnim napravam za tukajšnje ogrožene kraje ter v podporo raznim važnim društvom. Krajevni odbor, Narodnega sveta za Žrelec.
— Narodno slavje. V sedanji dobi splošnih prireditev na prostem je bil >Slavecc, ki je imel srečno misel, spojiti v nedeljo se vrtečo prireditev z vrtnim koncertom, ki je joko leno uspela na idiličnem vrtu hotela >Tivoli< in je ponovno pokazal, da uživa društvo splošno priljubtjenost. Občinstvo je bilo jako mnogo. Največ pozornosti je osredotočilo društvo na koncertni del. Pod 6pretnim, mnogoobetajočim pevo-vodjem g. Heri Sveteljem je pevski zbor (90 pevk in pevcev) v splošno za-dovoljnost izvajal pevski del sporeda in dosegel obilo priznanja. Ravnotnko je bil vojaški orkester pod g. dr. Čeri-nom povsem na svojem mestu. Pri ljudski veselici razvila se je živahna zabava in so imele marljive društvene pevke in pevci polne roke posla v paviljonih in z razpečavanjem raznih predmetov v društveno korist ter je tako tudi gmotni del dosei^l svoj namen. Vrt je bil kraarae oz&rf^nn. k
— Izkaz posredovalnice društva »Merkur«. Sprejmejo se: 4 knjigovodje, 3 poslovodje, 2 pomočnika mešane stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 3 blagajničarke, 5 prodajalk in 6 učencev. Službe iščejo: 1 knjigovodja, 2 kontorista, 7 pos'ovodij, 25 pomočnikov mešane strokes 7 pomočnikov železninske stroke, 16 pomočnikov manufakturne stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 22 kontoristinj, 8 blagajničark, 20 prodajalk, 5 učencev in 3 učenke. Posredovalnica poslme za delodajalce, člane društva, učence In učenke brezplačno, za druge pa proti maih-nl odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega In drugega osobla vedno poslužuiejo naše posredoval-rice ki bo skušala željam ustreči kar naina-tančneje.
Ooolsl.
Rogaška Slatina. Letošnja nolna sezona je dosecJa svoj vrhunec. Zasedeno je vse do zadniega kotička in nekateri f:o=rie se morajo zadovoljiti s prenočišči v konalnih kabinah. Vkljub temu pribajnjo vsak dan novi in stari letovišč rji iz širne Jugoslavije, ker ne morejo živeti brez >Roiča<:. Splošno se opaža, da je letos bolj mešana družba r.e«rr> lani in tudi švabari se mnogo več. V ta visokosezonski direndaj je prihitela >GIasbena Matica« iz Maribora s svojim znanim moškim pevskim zborom. Zanimanje gostov pa je bilo tako obrnjeno na nrinrave za nedeljsko veselico, da so komaj zapazili, da je v soboto konoert. Ko so druei dan na promenadi govorili o sijajnem usoehu >Gla<5bene Matije« je bilo marsikomu žal. da je zamudil ta izredni užitek. Pa na Slatini je vedno tako. da prej vkrjub vsem plakatom nihče ne ve. kaj je na programu, pozneje pa je vsakemu žal, da >nije znao«. Koncert >Glasbene Matice« je bil eden najlepših večerov letošnje sezone. Mnogi gostje so trdili, da takega ubranega zbora 45 pevcev še niso čuli. Nas veseli ta uspeh, ker bo >Matioa< pridobila med eosti znano ime. V nedeljo je bila velika veselica
na promenadi. Klub Primork in akademiki so imeli srečen dan. Gostje so se odzvali povabilu in vreme je bilo ugodno: prostor je bil lepo dekoriran, srbska kavarna je izgledala naravnost razkošno. Sodelovale so domače dame in gostinje. Veselica je bila vesela in zabavna, in je donesla lep gmotni uspeh. Petrov dan je bil slavnosten. Hoteli so bili v zastavah, zjutraj je bila maša, zvečer akademski ples. — Ta teden nas obišče Kovačev kvartet, v nedeljo pa se veselimo na ljubljanski Zvon«. Letošnji program je torej izredno bogat. Toda star sluga mi je rekel, da sedanji svet nima več >kunst-sinna«; svojčas — pravi — so bili koncerti bolje obiskani. Mogoče je to res. Današnji svet si želi samo zabave: zato komaj čaka na bar — pa to je samo del publike: prava jugoslovenska družba se rada udeležuje prireditev in tako vsaj na teh večerih čutimo, da smo v drž. jusroslovenskem kopališču, 6iccr pa Slatina sijajno — izgleda. Vsled velikega navala gostov, bo poslej broz zdravniškega spr'čevala dovoljeno prebivati le po 4 tedne na Slatini.
Iz Kočevja nam pišejo: >Kočevskh čitalnica« snuje svojo knjižnico. Odbor se je zato obrnil na vsa slovenska založništva, knjigarne in tiskarne ter na nekatera društva s prošnjo, da podare novoustanavljajoči se knjižnici nekaj knjig iz svojih zalog. Tej prošnji so se doslej odzvali s prav lepimi darili knjigarna Krajčevih nasled., Leonova družba, Učiteljska tiskarna in Ribniška čitalnica. Bodi jim na tem mestu izrečena najj?krenejša zahvala. Razun omenjenih darovalcev je tudi mnogo domačih Čitalničarjev naklonilo društvu precejšnje število knjig. Tudi njim iskrena hvala! Obenem pa ponavljamo svojo prošnjo, naj bi tudi druga založništva pomagala s svojimi darili ustanoviti in pomnožiti prepotrebno slovensko knjižnico v Kočevju. Podarjene knjige naj se naslovijo na Kočevsko čitalnico. Tmena darovalcev bo odbor objavil svoječasno v časopisju.
Dne 23. junija t. 1. je priredila Kočevska čitalnica odhodnico svojemu marljivemu odborniku g. nad geometru Vlad. Vrtelu povodom njegove premestitve v Ljubljano. Pri tej priliki se je nabralo za slovenske knjižnice na novoustanovljenih slovenskih šolah, oziroma razredih po kočevskem ozemlju 430 kron. za Kočevski dijaški dom pa 140 K. Vsem darovalkam in darovalcem najprisrčnejša hvala!
Dne 30. junija t. 1. je v gimnazijski risalnici predaval mnogoštevilno zbranim kočevskim Slovencem g. nadučitelj Jos. M a c a r o 1 iz Dragograda o Koroški. Predavanje je bilo zelo zanimivo in je misel narodneca sveta za Koroško le odobravati, da je izvedel ta predavanja po širni Sloveniji ter tako zainteresiral najširše sloje za tisti del slovenske zemlje, za katerega se bo v bližnji bodočnosti bil hud glasovalni boj. — Po predavanju izvoljeni >Koro-ški odbor« se je takoj in z vso vnemo lotil svojeca dela ter je v ta namen priredil v nedeljo dne 11. t. m. v prostorih gosp. Beljana prav dobro obiskano ljudsko veselico, katere čisti dobiček v znesek 5000 K se je poslal na Koroško. Nad vse marljivemu >Koroškemu odboru« vsa čast in hvala!
Darila.
Upravništvu  našega  lista  so po-,slali: za »Oslepele slov. vojake« g. Josip Maček trgovec K 100 mesto venca na krsto g. Iv. Bonaču.   Za »Ciril M. družbo« g. Antonija Kadivec K 100
mesto venca na krsto blagemu in plemenitemu značaju Iv. Bonaču. Srčna hvala!
Upravništvu našega lista so poslali: za Jugoslovansko Matico: K 100, podčastniki Drav. art. polka nabranih v podčasniski obednici dr. art. polka na dan slavlja Nj. Vel. kralja Petra L; za Plebiscit na Koroškem: K 1000, daroval g. Marko Deisinger iz Trsta. Srčna hvala!
Upravništvu našega lista so poela-Ii: za »Družbo sv. Cirila in Metoda«.
G. Gaspari, mešč. šola v Velikovcu K 480, nabrano pri kresovanju v Velikovcu; za »našo slepo deeo«. Štefka Kresnikova tu, Jenkova ulica K 40, nabrala o priliki predstave >Kraleva oporoka« katero so priredili učenci Iz Jenkove ulice. Živeli mladi igralci. Srčna hvala!
HproulzacIJa.
-f- Samopomoč v Ljubljani oddaja «vojim članom, dokler zadošča zaloga, podplatovo usnje in notranje podplate ter zgornje črno in rjavo kozje usnje. Vsak član dobi lahko poljubno množino usnja. Nadalje se oddaja moka, bela 0 in št. 1, pšenični in koruzni zdrob, čevlji ter ostalo blago. Člani od št. 1 do 600 naj se zglasijo z nabavno knjižico v ponedeljek od 8. do 12. in popoldne od 2. do 6. ure v zadružni pisarni, da dobe članske izkaznice in pravila. Nadaljni člani naj se zglasijo prihodnje dni.
Poizvedbe.
Pozor, vozniki! Ukradeni so mi bili trije vozovi, dva težka, eden lahek. Dva sta mi bila ukradena na Reharje-vein dvorišču, eden pa pod kozolcem v Trnovem. Svarim pred nakupom. Kdor bi kaj vedel o tatu, naj mi proti nagradi sporoči. Fran K r a p e ž, Narodna kavarna. k
— Uboga vdova je zgubila 14. t. m. od 6.—7. ure zvečer od Kongresnega trga po Vegovi ulici do Gradišča bel >Tul-sal« srebrno vezen. Ker isti ni bil od nje bi bila primorana plačati ga, ne razpolaga pa z denarnimi sredstvi, prosi torej uljudno, da ga dotična oseba, ki ga je pobrala prinese v upravn. >Slov. Naroda«.
— Na poti na Vrtačo in sicer od lovskih koč pod Srednjim Vrhom, pa do sedla za Si jo (1 uro), najbrže kmalu pri lovskih kočah, je bil zgubljen v četrtek 8. t. m. trieder firme Heiseld, povečava 8. Ker je šlo to pot se več turistov, ki so trieder našli, naj ga odda najditelj preti dobri nagradi v našem upravništvu.
— Izgubilo se je 14. t m. dopoldne od pol 10. do 11. ure 10 do 13 bankovcev po 100 dinarjev (400 kron) v justič-ni palači, davčni oddelek, pri vratih 5—6 in naprei po mostovžu. Oseba je šla od justične palače po Dalmatinovi ulici, po Dunajski cesti v Prešernovo ulico v stranišče pri frančiškanskem mostu. Pošteni najditelj se prosi, da odda denar na upravništvo »Slov. Naroda« proti dobri nagradi. Denar je bil izročen od neke nepremožne stranke.
Ustnica isredtilšfua.
G. pisca o »Kočevski razmerah« obveščamo, da smo stvar morali odložiti do ponedeljka.
Glavni urednik: Ras t o Ptistosiemšek. Odgovorni urednik: Boffdar Vodeb.
dnhrn hfifo se sprejmejo takoj ku-(lUhlU Hlall harica, pestunja in natakarica. Poizve se: Karlovska cesta 19 v pritličja. 5296
9<*A<tamA tr\ konje, Dorabne za tek JiVJa\WS kakor tudi za težko vožnjo Ogledajo se lahko vsak čas na Zelenem hribu v Ljubljani, ceno pove centralna pisarna »Vnovčevalnica za živino ia mast", Krekov trg štev. 10., II. nadstr.
5248
. Z posestvi Moj pro^a Ivan Drofe-'tii, Polirane, Štajersko. 52i7
i----——---—■——
f.vnmnfnn   švicarsko  precizijsko delo BlBuiulDll, z 211 ploščami se proda. Vprašanja: Vila Skalak, Zidan mo9t 5288
•limn prvovrstno, 3 vagone, ima od-fl r II U  dati M. Lavrenčič, Frančiškan-
Iska ulica 10.
Pređa se malo raMjen torek
z oljnatimi osmi.
Ogleda se pri Ivanu Logar, sedlarja, Cosposvetska c 13.   . 5266
Slfalflinrei Oproda«'
ste 48, Kranier.
Selo, Mo-5301
proda se otroška posteljica
bela z medenimi okraski Rožna dolina St 223. 5302
Melje Rozman
Vrnila vs1eJ preselitve velik do-JMUUn *K bro ohranjen železen štedilnik s tremi obroči. Naslov pove upravništv Slov. Naroda. 5235
sprejme izurjene pomočnice in učenke. Zatiska ulica št. 1. 5273
l/oliki Ulorlhoimnvi Manami št- 3+5
I Glini nuluctlullfI Uldyu|ill se ceno prodajo Jožef Kiš Maribor. Kar če v ina 150.
_5221
tudi začetnico sprejme
F. Batjel, Ljubjjana, Stari trg 27. 5268
fltfiriniffl (Hobelbank) s stružnim stro-ulIUIullu jem,  v  perfektne m stanju, skoraj nova se proda. Več povo FRAN KOVAČ ZgoSa pošta Begunje. 5278
Gospodično za trgovina.
Zahvala.
Ob izgubi in smrti mojega nadvse ljubljenega sina
Miha Baloh
poručnika kr. 40 p. p. Triglavskega
izrekam najtoplejšo zahvalo g. majorja Orehku In podporočniku Kodelju za prijateljsko pomoč in častniškemu zbora za obilno udeležbo pri zadnji poti mojega ljubljenca. Iskreno-se zahvaljujem policijskemu nadzornika g. Josipu Grudnu za njegovo nad vse požrtvovalno posredovanji in iskanje, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za častno spremstvo pri pogreba.
Ljubljana, dne 17. julija 1920.
Amalija Baloh.
Ireztifcn moško kolo s,CtsSS
za oamsko kolo. Naslov: Lnnder, Po-1 anska cesta 73, I. nadstr.  * 5294
Instrukcije
daje za časa počitnic visokošolec tehnik. Ponudbe pod: »Tehnik 5284« na upravništvo Slov. Naroda 5264
Klavir fcrateK n proda za 5000 K.
Hilšereva ulica §t 5, I. nadstr. Bartov«. V11
5298 'DomlaIe'
Hatarnti Mn s Prik|°Pnlm vozom dva
mUlUlllU nOlU sedeža močno v najboljšem stanju se zaradi pomanikanji prostora proda. Pavlin Franc, Za gradom (Nad ojvode Friderika cesta) 9. 5271
Kopi se transmisijska os
dolžina SbO m, premer, 65 mm, druga v dolžini 11 '50 m. premer 60 mm z 7 stenskimi konzoli (MauerstOtzen) in spoiniciml (Kuppelungen). BISTRA.
53 3
jRyAA Puch, T VIH. 39 HP za 10 #*WoW oseb, dobro ohranjen in motorno kolo 3^2 HP, se ugodno proda. Pojasnila se dobijo: Rimska c. 2t.
Oeori brastoii listki sodi d"1,
se kuni jo po primerni ceni. Ponudbe rod šifro .sodi- na upr. SI. Nar. 5277
sko obrt. Oglasit se je vsak dan od 12. do 14. ure opodne. KOŠEN1NA mesar, Kolodvorska ulica 6. 5272
flrtllfa V0 5e skoro nova kompl. spalna rlUiid OC  soba z žimnicami, mizo in 4 stoli po jako nizki ceni. Ogleda se lahko vsak dan od 13.—15. ure. Jenkova ulica 13, IL nadstr. 5265
Leso, telo posestvo. &^eXsr.
skega poslopja, ki leži na lepem kraju ob Savi prodam. M. Majcen. Deleijika cesta 4, LJubljana. 4303
*PlK]ulB K gom gospodična, ki je že v tej stroki delala. Ivan Globeviik, Skoči jan pri Mokronoga. Plača po dogovoru. 5135
Vaai ta bani  visok.    star, pameten HDPI H IBDK dober za vožnjo in tek in 30—40 m3 samotnega tlaka (kara-mit) Naslov pove upravništvo Sloven skega Naroda. 5208
Kvodna turbina 35—80 konjskih sil, sistem »Crard« s stoječo osjo za 2*5—3 m padca. S turbino se odda tudi pritisni regulator. Pojasnila se dobijo In ogleda se lahko
pri It. Farba, Veri it U tri Trfeafki.
0243
UUBMM
Kitali»lit mili Med
eno dobro ohranjeno in drugo brez pnevmatike. Ogledati ae v Hrenovi ui. 14/L nadstropje. 5256
Klhaanala    »a deželi za 2 ilOHflljC dami čez počitnice Ponudbe pod .Mllai S." Maribor, Hotel
Zamorec
5253
I HI It7 °prema in sedlo je na proda j-USp fliff Naslov pove upravništvo Slo. venskega Naroda. 5251
jena vjeltii uUtiata
za Babeock-WiIcox-kotao traži se za nastup za odmah os povoljne uvjete. Pismene ponude uz pri'og svjedožba •lati na: Tvaraka taalaa a. d a Slaka.
P{-a u *ti A skoro nov, se radi od oto-IđnSRUt van ja proda. Cena 25000 K.
Streitz, Stari trg 17. II. desno.
5286
ProBa'e se o8mah: Jore,eskatrT°a:
žnom strujom (Drehstrommotor) 100 PS 5CjO volta, 104 Ampere, 750 okretaja, sa priborom i baterijski parni kotao (Batterie-Dampf-Kessel) 125 qm ložne povrSine, 10 atmosfera, sa reSetkom (Treppenrost, 2 godine bio u pogonu. Upitati kod inženjera Citrona, tvornica anina, d. d. Sisak 5258
floscianreiloololei ŠSŠgŽ
opravila. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5212
Proda se ll.
TiAnn nnnbft zarezno futorno) in navali 0 U U|lelU dno strešno opeko dobavlja »AVA« Lubečno. 5145
Izveibanega kontipiieota, V'đi"-
sprejmem s 1. septembrom ali pre|. Plača do dogovoru. Dr. Igo Jane, od?et-nlk v Murski Soboti. 5171
EaoDSdstropaa hiia šižijš l
.roda. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5160
Vino belo in ritefe, ^,0^««
DrnoTšek, posestnik, Raka pri Krškem.
5237
Kina ielezHto liio
lekarja Piccollja t Ljubljani, Dunajska cesta, krepča malokrvne. nervozne, oslabele odrasle in otroke. Naročila proti povzetju. 108CK)
PrvofTstna laka jssg&Ll^
po 50 vin. nudi Em. Saaaac v Rogatca.
Telefon 5t. 1. v Rogatcu.
Tntie za sirot iznloje to prodati
na debelo in drobno m3 po K 4*80 pri večjih naročil h znaten popust Mtatuer AbIoo, LtaMJano, Jaraaova alloa 11, Trmovo. 4256
Ralafllii   doD€ Prvovrstne plašče in IICMIII cevi za kolesa in vse druge Dotrebscine najceneje pri znani tvrdki ga. Volt, LjeiUaaa, Saeaa uL 2. 4066
kopirna stiskalnica z mizo' sni na miza, obešalo, steklena stena primerna za pisarno, manjša omara za led, veliko zrcalo In podobe. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5300
FrnAatfl prvovrsten "čv predvojn I UUaiU gramofon »Pathe« brez lijakov s 29 ploščami in 58 komadov polovica slovenskih. Ima tudi pripravo, da igra navadne plolče na iglo. Poizve se pr! Francu Miklavec, čuvajnica S48, Zidini most. 5238
Mag nekaj avto plaščev, cevi in tB površnikov za iste. Cenjene ponudbe na postal predal štev. !2o\ Ljubljana 51931
■ AM auiaa# na prijetnem kraju UM Vol v Ljubljani, obsegajoč 2 stavbni In 2 vrtni parceli, skupno 2800 qm. se ugodno proda. Natančneje se poizve Vojiode Milica cesta ?3 pritličje, leva. 4978
Vetja salouka Min ^t:
pravna za gostilne in kavarne, kakor tudi privatnike se proda. Cena 2000 K. Ogleda se pri Jožetu šeniea. mizarstvo Dunajska cesta (za Bežigradom).     52 S
Mae dvigalo za 4000 kg, nov pa-•6 tentni gepelj, 30 m kompletne jeklene transmisije, ležišča viseča in stoječa, par mlinskih kamnov, 20 m kompletne vrtne Železne ograje z vrati, visoka 180 cm, stroj za rezanje repe in zelja. Franc Kovač, Zgoia, p. Begunje _5279
Dva mlada gospoda
vesele zunanjosti, želita korespondirati z Istotaklmi gosplcami stari 17 do 20 let Prednost dve prijateljice pod šifro »Mlajši* In »Starejši- poštno ležeče LJubljana.
testen tmonki sotniiik. ay
manufakturi, železnini Špeceiljl in galanteriji, vešč tudi knjigovodstva, strojepisja, slovenščine in nemščine v govoru In pisavi, tudi srbščine in hrvaščine v govoru in cirilice, je popolnoma prost vojaščine, išče mesta na dežeii ah v mestu Ponudbe pod »Marljiv 5241« na upiavo Slov. Naroda. 1241
783704
161. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne IS. julija 1920.
7. stran.
Dr. Volavšek I Trgmc z
I
ne ordinira do 8. avgusta 11. lfi?EJS£ lw,dmo Podru*n,«> *» po-
■nioč Sefu. Pisma se prosijo aa oprav
oc75259\ 5259
liiar Id Žagar r^^^l?
takoj proti zelo dobri plači: Andi Sorčićj mlin in žaga, Rigonce. 5284
tega lista pod .pome
Proda«fino žensko kolo
formacije Ziblar, Trtic, Gorenjsko.
v Ljubljani. In-5281
Uglaševanje in popravljanje klavirjev
tudi na deželi.
M sreiroio kros,
FeNks Povie, ueiatevalec
inttitio.it 49.
virjev, Llnbljana,
Motorno kolo
Klavirje
moško   kolo z novo pnevmatiko, 14 trdo vezanih knjig (povesti), ve čja množina ptičjih kletk novih, in ru java koža za zgornje dele čevljev se po nizki ceni proda. Istotam se ku p! kanarček (dober pevec). Polse, Dn
sajska cesta 47 v baraki. 5282 I s priklopnim sedežem, prvovrstna znam---- 7"-—■—--- ka, dobro ohranjeno se proda. Ponudbe
Pasejo ■Mr0^a7?i|H z""ps,T0 iBi[M,0T- "'ribor
vsem gospodarskim poslopjem, pohištvom in letino. Posestvo je oddaljeno 3 ure od mesta Maribor, pol ure od glavne cente in pošte. Hiša je močno zidana s 3 sobami, shrambo, kuhinjo, kletjo, skednjom in parno. Vrt, lepo pianine^ in harmonije, prodaja in izpo-tadno drevje, vse v lepem redu. Ogleda soJf Alfonz Breznik, največja zaloga se lahko od 18. do 20, julija. Cena vseh glasbil, mnzikalij in strnn, Ljnblia vsemu stotisoč kron. 5291 |M> Kongresni trg 15. 2587
~ Eteri Bier i »nori, Movar,
prodaju: 3200 komada pekmezarskih buradi (sodov), 5000 hekti buradi (sodi) novi 1 stari od 200 do 700 lit., 4 nove preše za vino, 2 kazana za peči rakije (kotla za žganjekuho), svaki od 400 lit, 1 lokomobil, 12 HP, skorom nov., 1 parni kotao (kotel) 55 m* u dobrom stanju.__5174
Mta ini.
vorečega srbohrvatsko, slovensko in nemSko, z repre/.entantnim nastopom, y! je že uspeSno deloval v tem svojstvu k večjem podjetju, po mogočnosti Iste stroke, se išče za večjo, že obstoječo tovarno kož in Čevljev na Hrvatskem Ponudbe z referencam! in
Stenice
in njihova zalega poginejo, ako opo*
MORTIN
steklenica Jaaker,
s. m.
K  12 —   pri zavodu Petrsejsks
allee
3815
Prodam
10 različnih voz za težko vožnjo In lahke na peresih z oljnatimi osmi, novo na pol krito kočijo, ter več kompletnih novih prsnih opiem, komatov za težko in lahko vožnjo. Mihael OsoHn, sedlar, Domžale. 5102
Konji.
Par kočijskih konj, 8 let starih. 15 pesti visokih, belcev, (Schlmmelvvalchen), zdravih, brez napake, dalje 2 kobili z žrebcema, za težko vožnlo se prodajo pri Tovarni ereelovtne vMateoer-
rpenta Ptejska g*ra, brbotam a telefonska itaclfa 8 trni*6e
in m
, Via San Paolo N
San Paolo   No. 1. Union Comptolr
npravniStvo .SI. Nar-, pod »Kapaciteta«
Zenitna ponudba!
Starejša dama, z lepo opremljenim stanovanjem, se želi seznaniti v svrho ženitve z inteligentnim, dobro situiranim gospodom. Ponudbe pod .Zagreb 529S" na npravniStvo Slovenskega Naroda. 5293
Železnatf lak
(rudi na vagone), firneže, firnežev nadomestek, terpentin, lake, oljnate barve, olja, vozno mnst nudi Chemlsehe Fa-brik Kohler Wlen XXI., Planken-bftclUerejesse 15. 5202
MHano,
M. Demayo - de Commerce —
vrši eksport tekstilne i nirbeške robe pogoji na J po povoljnim usiovima za sopstveni račun i za račun največih talijanskih kuća u pojedinim artiklama. 5041
Primari!
Dr. Josip Stoje
ne ordinira do 12. avgusta 1920.
1) goetilnai s prostori za prodajalno, enonadstropna hiša, ledenica, mesnica, hlev, sadonosnik, štirl orale njive s travnikom pri Sv Benediktu ? SIot. goricah. Cen* K 240 000.
2.) vinograd no antesttoi 2 orala amerikanskega vinograda izbornih vinskih trt, 7 oralov travnika in njiv: 6 oralov polnega bukovega gozda z vi nogradnlmi potrebščinami v GrnSovi dobro uro od Marlbore. Cena K160 000.— Pojasnila daje notar pri Sv. Lenartu
Fran Stupica.
5260
Nudim
vsakovrstne
ilvllne potrebščine
Gjorgje Grujič
Bcogra), Jfiletiiia nL IS.
Pozor! Pozor!
dobavljam in popravljam, cena po dogovoru. Prevzemam tudi vsa sed'arska dela in popravila, v to stroko spadajo-, ča. Ivan logar, sedlar, Oosposvetska zdravniško priporočeno vmo v stekle- cesta It. 13. 5267
cicah se zopet dobiva »pri Dalmatincu*---—-
r Sodni nad št 4. 4743 j   A j i i I
Slamnike in klobuke U D V e S1110.
meh vrat sprejema w popravilo Franjo CEDAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.
V Ljubljani se sprejema pri tvrdki Kovacevio in Tertan, v Prešernovi uLci šl 5, kjer so na razpolago tudi najnovejši vzorci. 1771
Svoje cenj. odjemalce vljudno obveščam, da ostane moja trgovina vsled počitnic ter mojega rahlega zdravia od
18 julija do konca avgnsta zaprta. Modna trgovina Peter Sterk, Ljubljana, Srari trg 18. 52*9
Bi a ■ d lii j.
Kavo
Prvovrstna
kolesa
s fino pnevmatiko po znižanih cenah priporoča
Ign. Vok
LJubljana, Sodna ulica 7.
Iv. Jax in sin
Dunajska c. 15., LJubljana.
šivalni stroji
in stroji za pletenje
Miku!
Nastal Vi Itn.
rnporoča svojo zalogo
de2attiovrBSoHi^lkrjv palic
it
CEMENT
Rosna« SHIkat
dobavlja
,AVA' Laško
Poziv!
Frane Masten si iz novela
št, 1, občina Temnica, sodni okra Komen, je že več let neznanega bi vallšča In je popolnoma zapustil svoja nedoletna otroka, bivajoča v Novelu — Zanj je v tusodnih depozitih shra njena tudi precejšnja vsota denarja. — Poziv a se France Masten, da prijav' podpisani sodniji čimpreje svoj naslov
Okr. aođtlee odd. L Komen
dne 16 junija 1920.
■ v Jugoslaviji najbolje uvedena tvornica namerava v Jugoslaviji  ustanoviti podružnico,
parfumeril
kjer bi se vsi predmeti tudi Izdelovali. V ta namen se išče Lanlfalict če m°g°če x iolcall, event. se pridružim že KaPliail3i9 obstoječi parfumeriji. drogeriji itd. Kapitala je treba 1,000.000 jugoslovanskih kron. Ponudbe pod Jugoslavija 7S0" as Haasenstein & Vogler A. O,, Wien, L, Schuler-
straaao 11.
5280
Domača tvrđka.
Gričar & Mejač
Ljubljana. Mmm nlita 9.
Solidne cene. Velika izbira storjene oblake vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke,
Natječaj
U kr. zemaljskom zavodu za urno bolne u Stenjevcu ima d u se popunit 10 mjesta bolničara sa placom mjesečnih 100 K.— i dodatkom za skupoću od 120 K.— mjesečnih.
Bolničari, koji su već kao takovi služili I koji su bili vojni bolničari imadu veću početnu plaću a prema tome I veći dodatek.—
RaiMtiljstro hr. znuljstog moda za umobolne
Stenjevec, dne 12. srpnja 1920.
Uradno dovoljena, fe 20 let obstoječa na|stare|ia lfubl|anak.a
fiesredovatnica stanovan] in sliiS
G. Flux
Gosposka ulica 4, L nadstropje levo. namešča službe iščoče boljše vrste.
gospodične k otrokom za Vinkovce, Pečub, Zeman, Izgovori In predstavlja se ta, mnogo kuharic, 6—8 komornih sobaric, plačilnega natakarja za Roga ško Slatino, 2 natakarja za toplice Dobrna, drugo kuharico za hotel v letovišču, 3 privatne sluge za tn in proč, 2 kontoristinjl v Zagreb itd. Priporoča se angležinja za družabnico k večjim otrokom, ima dobra spričevala.
Pri nasutih nnročHIh z nastka za odgvoor
t
novi, za parni pogon, Blitz št 36, |za kg dokler traja zaloga. Odjem %%f£&SV^^S^ najmanj eno vrečo, do 10 vrec,
kolutom in jermenom. Cena Iz Gradca | večje    množine   ceneje Oddaja K 140000 nem. avstr. K, brez motorja 90000 K- Blreonaner Jonami, Annen-Etrasse 08, Oraz. 5276
Jos. Zidar, LJubljana.
Jakob Foruma
mizarski mojster
Žiri St. 32, na Gorenjskem
Izvršuje sobne in vrtne stole, ravnotake sobne in vrtne mize ter se priporoča za abilne naročbe. Izvršujem iz mehkega n trdega lesa. 5158
Erjavec & Turk
vodno močjo v Sloveniji.
J. Radii, Laško.
Paprika zmleta
se dobiva stalno v poštnih zavitkih na drobno in debelo.
L vrsta, sladka kg K 80-— H.   „    huda    ,   , 70*—
Aleks. Blosortnaez, Čnrng (Bačka).
it
Obl. konces. Informačni zavod
aa
Ljubljana, Cankarjevo nabr. S tobavlja vse kreditne in privatne in-brmadje v tu in inozemstvu. V abone-nentu   ter posamezno cene zmerne
lesna ženitna ponudba!
Trgovec in posestnik na deželi, sta: $ let, sa želi »poznati z gospodično srednjega stanu, če mogoče trgovsko naobraieno, s premoženjem, tudi vdove riso izključene. Le resne ponudbe, če Bodoče s sliko, katera se na zahtevo >od strogo diskretnostjo vrne je poslati od »Srečat bodočnost 5213" na uprav-ttvo Slov. Naroda, **ie i
pri „Zlati lopati'4
preje Hammerschmidt,
Ljabijana. Vafvazorlev trg štev. 7.
nasproti KriŽanske cerkve.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena 1. 1867
ftznjt aaitcjs ■Ttrplafto
Pisalni stroji .Adler4
Ceniki zastonj In Iranko.
Kolesa Iz pnrili ffooarn:
Dnrkopp, Styrfa9 Wattenra<L
Začasno znižane cene.
KEMIKALIJE.
Araun.
Boraks krfst.
KarooHia kislina 100 %.
KaHiev oksalat (Kleesalz).
Mramorni ptovec mljeveni (Blms-
stein).
Nstiium benzolcuBi.
Hatrkim fetrocvanatoaL
Olovna gfedia.
Olovni secer.
Pariško modrilo 100«/«.
Sal alcall krtst
Salmlak za lotanlo.
Steklo topivo (Wa$$erglas 36)
380 Be\
vinski kamen (eremor tartsrf) I dmee kemikalije prodaje na veliko tvrtka
Igei. Milan Rojan
Tehaička poalovalea za kenijska iadsstrlju, Zagreb, Petrin lak a nI. 17. Brzojavi: Rojan Zagreb Ttlefon 11-03.
4C49
Blagajne
pristne  VVertheim, št.  1, 3, 4, odda po ugodnih cenah
Karel RorjančK, Celje,
Olanl trg 16.
Vsakovrstne slamnike,
rarlifne torbice, predpražnike! slamnate Solne in druge ple-tarske izdelke priporoma po primerni ceni g. trgovcem
■ranio CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta pri Ljubljani.
Domžale 1772
najceneje naravnost od
Ivana Marotit,
Žalec. SlOTenlJa.
Preparacija Ženskih las, izdelo-valnica lasnih mrežic. Najmanjša oddaja 6 tocatov.
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu in interesentom vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem otvori! avtogaražo In montažo. Garaža je odprta ves dan in vso noč, tako da p. n. občinstvu lahko vsak moment postrežem z vsem potrebnim. Prane Puh, Dunajska cesta štev. 47. 5290
Napravo električnih central, napeljavo luči, telefonov in zvonil ter vsa popravila te stroke izvršuje točno in vestno tvrdka
Mihelčič in Janežič,
etektrotehniini zavod v Ljubljani, Hrenova trtica itev. 18.
Vftnlke in suknja, dalje bat« Najnovejši kroji.     Točna postrežba, za krojače v kosih in na metre.
Zavod za tehnične in elektrotehnične
naprave
Vojnovii & Cie.
Lastna
tovarna trgovina ONncs) St. 6« Telefon št. 43 Dunajska e* 22. Tele?, st 466
en priporoča.
Manufakturna trgovina na drobno in debelo
J. Kostevc,
LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 4
priporoča veliko zalogo manufakturnega blaga po znižanih cenah, dalje preproge srbsko domaČe roCne Industrije po
ugodni ceni, v zalogi so še velikosti 45/45, 43/110, 64/136, 67/ 194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274,235/300, 272/304.
Kras jngoilfli3BJ|{6fla staasianja je les zastor! m
,,ŠTORA"
dr. z o. s.
Št. Vid nad Ljubljano, tvornica za vezene zastore, bonfams in pregrinjala iz tulja, platna, ripsa, kongre itd. Zavese za kavarne in hotele,
1 9
kompletne, vsake razsežnosti, za ceste In železnice, prestavljive, na vijake napravljene, prav hitro postavljive, prodaja z žerjavi inj orodjem Vernrer tanga etelle I tir Brucken, Wien9 IV., Gusa-haussh asse 16, Tele!. 54-1 98. 4201
Kremo za čevlje
Ia voščeno blago prosto in v pločev. škatljah, loitilo (bika) za čevlje, kovinska čistila, prosto ter v steklenih in ploč. posodicah, parketni vosek v Vi kg škatljah, apretnrn sa nanje, voska
in vse druge izdelke za izlikanje usnja dobavlja Kemična tovarna „Libenia" dr. z om. z. Praga-Liben. Tvornica je opremljena
najmoderneje, da se lahko v najkrajšem času izvrše naročila na cele vagone. — Telefon 9190. Brzojavi: Libenia, Praga. 5133
dobro restavracijo, prvovrstno podjetje, v večjem p oznano lepem garnizijskem mesiu % velikim tujskim prometom, v najboljšem obratu se proda radi ženitve lastnika. Ponudbe pod »Redka prilika* na Anončni zavod DRAGO BESEUAK Ljubljana, Cankarjevo
nabrežje 5. 5297
—h i|r=
3C
3
Proda se posestvo,
ležeče v bližini postaje Dobrepolje na Dolenjskem, obstoječe iz skoro popolnoma nove hiše, ki or> stoji iz pet sob, dveh kleti in pritiklin, vrta in dveh njiv po zelo ugodni ceni. Posestvo je zelo priklad« no za kakega penzionista ali manjšega obrtnika. Od istega posestva se prodasta tudi dve lahki kočiji, ki sta skoro popolnoma novi. Nadaljna pojasnila daje iz prijaznosti Anton Gros, posestnik na Krki pri Stični. 5249
fe kavčuka
Ciril
U0BUASA
Smrekov les
posekan ia r kepe spravljen loco gozd, razpisale oakrbniitvo grofa Thurna v Radovijfd I. s. v Pera&d ca. 140 plm, na grofoff planini ca 100 plm In nt Lemovd ca 100 plm. Tozadevne ponudbe je vlagati za vsak gozd posebej do 26. julija opoldan pri oskrbni3tvu ozir nadzornika. Oakrbniitvo nI vezano v slučaju prenizkih ponudb, oddati les katere mn izmed ponudnikov. Stioike sekanja v zneska SO K sa plm ima kunec povrniti oakrbniitvu. £029
na Bregu pri Ptuju
Iz najfinejšega uanja.
V zaloti ino tudi prvovrstne gamaie lastnega izdelfta. I
Naročila ee izvršijo po najnižjih cenah.
r
82
6449
8. stran.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 18. julija 1920.
i 61. štev.
«* SE I SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1. =_ INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO* IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU. =
—essss izvršuje vse benCne transakcije nejkulentneje. ■
DENARNE VL06E. - NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT. - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR. - AKREOIKTIVI.
BORZA
Staro ielezo lito, kovaško
deli starih železnih strojev in kovine kupuje za celo Jugoslavijo po najvišjih cenah FRANC STUPICA v Ljubljani, Gosposvetska
(Marije Terezije) cesta 1. 5127
Prirodni malinov sirup
z rafinadalm sladkorjem vkuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. — Nadalje: Ekstrakti — za umetne soke i. t. d. pri tvrdki —
Srečko Potnik, Metelkova ulica (poprej zaloga mengeškega piva).
Mmm
gonila, vretena, okrogla ležišča, kovine, kroglasta ležišča, les, pločevina, liti koluti, Sledilne peti NlkOlo, vse točno dobavno, a) tvornice strojev, b) fužine HAN S WOTTLE, Wien X. Fernkorngasse 56 T 52288 b ftl. Arenbergrlng 11 T 11861.
Razpošilja
v ledu zavito najcenejše: prima spodnfeštajerske ooiščeae piščance (Brathnhner), volovsko pljučno pečenko, šimbas
(Beiried) in telečja stegna
Eksport perutnine Ivan Loschnigg, Maribor,
Pod mostom št. 3. — Brzojavi: Ivan Ldschnigg. Maribor.
Iz Havre * Ameriko
samo 6 dni.
Bgj r "šs vrta. Vozne listke sa vse lbi|e, vozne
listke za spalne vozove Simplon-Orient-Express (Ljubljana-Paris)
ta vsa zadevna pojasnila daje
edino koncesijon. potovalna pisarna
Gosposvetska (Marije Terezije) c- st. 13 (Kclizej) 3936
Naznanilo.
Vesja poiiliatev prvovrstnih
PFAFF šivalnih strojev
BaF" za šivilje, krojače is čevljarje dospe v kratkem v Ljubljano.
Za cenjena naročila se priporoča
r <^   j specijalna trgovina s šivalnimi stroji,
h k: .. 5   kolesi ter v to stroko spadaiočimi deli,
Li ubijana, Sodna ulica štev. 7.
$$   Hi poteč ni zavod Mestn
hranilnic
v Mariboru.
Telef. Int. 3. Rezerve 1,500.000 K. (C)
dovoljuje posojila po 4 72%, izdaja 4Vi%ne zastavnice, ki uživajo sirotinsko varnost, ter se lahko uporabljajo za plodonosno naložbo Jcapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Denar je najvarneje naložen, ako si kupite zastavnice hipotečnega zavoda v Mariboru, ki se visoko obrestujejo in za katere jamčijo pupi-larnovarno vknjižena posojila. Ker se izda samo omejeno število 4Y2%nih zastavnic, si jih je treba pravočasno zasigurati. Zavod stoji pod stalno državno kontrolo in je edini zavod te vrste v Jugoslaviji
Bencinov motor
18 HPf skoro nov, se proda. Naslov pave npravn.
5114
Tovarna
Jr»s. Reich
Barva
vsakovrstno - ------- blago.
Kemično {isti
obleke.
Ljubljana. Poljanski nasip 4 Svetlollka SStSR Podružnica: Selenburgova ul. 3 =
Podružnice
Maribor Novomesto Kočevje
Gosposka nI. 38. Olovni trg
štev 39.
r
93
CROATIA
zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Ustanovljena lota 1834.
7aifarillO*   Življenske rente, doto otrokom, glavnice na živ-LuVariijC •   ljenje, zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene Sipe proti razbitju, proti vlomu in vlomski tatvini kakor tudi proti telesnim nezgodam pod najugodnejšimi pogoji.
Posebno zavarovanfa proti nezgodam na železnici In parobroda za celo ilvijeiisko dobo !
Ceniki in pojasnila brezplačno! Dobri posredovalci se vedno sprejemajo!
je najboljše in najcenejše povsod za dobiti
Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to-sveče in toaletno milo. varna mila Maribor.
Za kipvulce!   Za kupovalce!
Salmijakova sol,
pristna, za telegrafične elemente in električni materijal, za močni in slabi tok dobavlja od skladišča Maribor: Mellstrola, d. z o.
z. Centrala: Gosposka ulica 8. Telefon 267. Obrat: Aškerčeva ul. štev. 22. Telefon 94. Brzojavi: Melistroja, Maribor. 5033
Jančar&C=
LJubljana, Slomikova ul. 19.
Lastni izdelek oljnatih barv, firneža in steklarskega kleja. Velika zaloga kopalovega ter belega emajlnega laka, sikativa, brunolina, laka za kočije, usnje, polituro in železo, suhih barv in mizarskega kleja. 5099
Tvrdka A. Lavrentit, Dunajska cesta 47, kupuje po najugodnejših dnevnih cenah v vsaki množini
bukova drva, hlode vseh vrst, trame, rezan
les i. t. d.
: Biele bučko vino:
puno okutnije i tečnije od banatskoga prodaje se na vagone uz vrlo povoljne ciene kao i cd 50 lit. dalje, te razna hrvatska, moslavačka i dalmatinska vina Poslovnica Joriiić ni. 10. Telefon 20-16. — Podrum Nikoli* si. 12. Teleks 10-76
Andrija Golublf, Zagreb, Ha vina ia veliko.
Zastupnik za Sloveniju Ivan Koželj, Ljubljana, Tržaška cesta br. 27.
iz tovarne
Leopold Cassella & Kom., d. z o. L
v Frankfurtu a/M.
Barve za usnje, svile, volna in dno po najniljili cenati!
Zaloga je v Beograda v ulici Kralfs Petra itey. 48.
Generalni zastopnik za Jugoslavijo Izak B. Salomon, Beograd.
'm-'
Razstava pri več kot 100 tvrdkah od
2 — 9. avgusta.
Pojasnila radi olajšave vožnje, katalogov etc potom poslovalnice
Wien I., Stubenring 8, Handelskammer
Jefftinbeni poziv
(za dobavu gorivog drva i drva za potpaljivanje)
Zagrebačka direkcija državnih željeznica kraljestva Srba« Hrvata i Slovenaca razpisuje ovime ponovnu javnu jeftirabu (licitaciju) u svrhu osiguranja dobave gorivog drva potrebnog u godini 1920/21 i to:
a) u qepanicama ili b) u oblicima ili c) u ograncima ili d) u kurgama u ukupnoj količini od 170.500 ma zatim e) 770 vagona drva za potpaljivanje.—
Na uredovnoj bjelici sa biljegom providiana ponuda imade se do 5. augusta 12 sati u poldne podni jati (ili putem pošte pri-poslati) odjelu ove direkcije za nabavu materijala i inventara.—
Samo propisno izdane i na uredovnej bjelici prema posebnim opčanitim uvjetima sastavljene ponude če se raspravljati — Ove se bjelice i posebni i općeniti uvjeti mogu nabaviti kod odjela Direkcije za nabavu materijala i inventara (soba br. 11.)—
Ponude će se otvoriti i čitati u odjelu Direkcije za nabavu materiala i inventara dne 5. augusta ove god. u 12. sati u poldne.
Na jeftinbenoj raspravi mogu prisustovati i nudioci ili njihovi zastupnici.—
U ZAGREBU, mjeseca jula 1920. 5133 Direfeo!|a SI8 državnih tallezn'ca
„13 A    K A
Trgovska Spedlcijska in komisijska dalnllka družba. — Brzojavni naslovi „Balkansped"-
LJUBLJANA,  MARIBOR,   TRST, UflEN.
Špedicija vseh vrst Sprejemanje blaga v skladišta. Zacarinjanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. Skladište spojeno s tirom južne železnice. — L HaMjaasko |avao sUmdiiie.
Naivečie domače spediciisko podietie.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
PelniSka glavnica 30.000.000— kron.
Stritarjeva ulica štev. 2*
Rezervni fondi 20,000.000*— kron,
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju
aV Sprejema "*M
vloge na kniiiice in tekoči račun
proti ugodnemu obrestovaniu
Kupuje in prodale vse vrste vrednostnih papirjev, valut
in dovoljuje
vsakovrstne KREDITE
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*
Za inseratni del. odgovoren Valentin Kopitar.
6332
LY2
10
FL
37