SLOVENEC Političen list za slovenski narod. © Po pošti prejeman velja: Z« celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlštvo in ebspedlclja' v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob poi 6 uri pepoldne. Štev. 221. V Ljubljani, v četrtek 26. septembra 1895. Letnilt XXIII. Ljudski shod v Kozjem. Na Štajerskem, 24. sept. Zadnjo nedeljo se je v Kozjem vršil shod, ki je bil dobro obiskan, čeprav čas ni bil ugoden tukajšnjim odnošajem. Taki shodi so za nas bele vrane. Volilen shod je v našem okraju le redko kedaj in takega shoda, kakor je bil pretečeno nedeljo, sploh ne pomnimo. Zato pa gre neutrudljivemu .Slovenskemu društvu" in njegovim neumorno delavnim odbornikom velika hvala za to, da so se ozrli tudi na naš zapuščeni okraj, v katerem biva ljudstvo, ki krvavo potrebuje poduka v narodnih, političnih in gospodarstvenih rečeh. Ljudski shod se je vršil po naslednjem vsporedu : Predsednik .Slov. društva" gosp. dr. Gregorec pozdravi vse prisotne, predstavi jim vladnega komisarja grofa Schontelda d& besedo prvemu govorniku gosp. dr. Jurteli. Govornik pravi, da sedi šele drugo perijodo v deželnem zboru štajerskem, pa še to obžaluje. V Gradcu za nas ni pravice. Deželnemu zboru predseduje glavar, ki je Slovencem nepriiazen in v dež. odboru ne sedi ni jeden Slovenec in vender ima deželni odbor vlado v rokah in rešuje vse opravke. Slovenski poslanci so skorej popolnoma osamljeni, in sami ne morejo ničesar storiti, ker jih je premalo. Tudi z ozirom na podlago, na kateri sedaj temelji volilni red, je slovenskih poslancev premalo. Govornik to dokaže z zgledom Njegova volilna okraja, ptujski in rogaški, plačujeta direktnega davka na leto 184.000 gld., na Gornjem Štajerskem pa plačujejo Lietzen, Murau in Irdning skupaj le malo več nego ptujski in rogaški okraj. In vender imajo omenjeni gornještajerski okraji vsak svojega poslanca, tedaj tri poslance, njegova volilna okraja pa samo jednega. Kje je tedaj pravica ? Glede na delovanje slov. poslancev v deželnem zboru omeni, da jim je le na gospodarskem polju bilo mogoče kaj malega storiti. Zoper lovski zakon se je dandanes v širjih krogih začel odpor, katerega je treba uporabiti ; slov. kmetje naj s protesti in prošnjami podpirajo svoje poslance, da morejo proti temu nesrečnemu zakonu odločneje postopati. Prosta ženitev je materijelno jako škodljiva, ker pomnožuje uboštvo in tako občinam nalaga težka bremena; zato je tudi tukaj postaviti gotovih mej. V Mariboru se je osnovala vino- in sadjerejska šola za Slovence. Pa kaka je ta šola? Slovenski gojenci se morajo predmetov učiti v nemščini. Zato pa ta šola zelo zaostaja za jednakimi nemškimi in slovenskimi (n. pr. na Kranjskem), zato ima tako slabe vspehe. Priborimo tedaj slovenščini tudi tukaj njeno mesto ! V zadnji dobi se je učiteljem obljubilo zboljšanje plač, pa to izboljšanje hočejo omejiti na gornje in srednje Štajersko, češ, na spodnjem imajo denarja dovolj. To je krivica za ljudstvo in učitelje. Krivica pa je prišla do vrhunca povodom debate o slov. nižji gimnaziji celjski. Tu je deželni zbor nekaj potegnil v svoj delokrog, kar ga nič ne briga, ker sodi jedino prej državni zbor. Storili pa so to, da bi se drgnili ob nas in nas sramotili, zanikali so nam celo pravico do izomike v lastnem jeziku. Moška čast je zahtevala od nas, da smo zapustili hišo, v kateri so nas smatrali za dovolj dobre, da bi norce brili z nami. Vsak pošten Slovenec nam mora pritrditi. Konečno LISTEK. Brezbožne sile. (Dalje.) Jako iznajdljivi so framasoni v smešenju katoliških dogem. A upamo, da si je bralec iz že navedenega vstvaril dovolj trdno sodbo o teh ljudeh, in preskočimo to zoperno poglavje. Dveh stvarij pa nikakor ne smemo prezreti, ker sta neobhodno važni za poznavanje framasonskega delovanja: njih razmerje do pete in šeste zapovedi božje. Da je satan res .nečisti duh", pokazal je, ko je za nekako središče svojega lastnega češčenja postavil pri framasonih kult nečistosti. Polagoma se uvaja vstopivši framason v ta kult, dokler strast v njem ne dozori in ga ne naredi za pokornega slugo. V 3. (mojsterski) stopinji se pri razlaganju prostozidarskega svetega pisma omenja med napredki človeštva, da je Lameh dal ljudem prvi vzgled poligamije. Po tej pripovedi je tudi framasonstvo izvor v prešestvu, saj je Kva Eblisu rodila Kajna, in iz Kajna je Hiram, iz katerega je prostozidarsko. Panteistični nauk, kateri je v različni zmesi v framasonstvu zjedinjenih protislovij, še najbolj jasno izražen, je tudi najboljši pospeševatelj tej strasti. Nesmrtnost posameznika se taji, a vedno naglaša nesmrtnost Človeštva kot družbe, prostost od morale je framasonska morala, zraven pa je kult nečistosti jako dober pripomoček, da se družba materijalno in gmotno krepi. Satan pozna trnek, na kateri se vjame največ ribic, zato ga pa tudi rabi pri vsaki priložnosti. Svoj vrhunec je dosegel ta .kult" v „a d opcijskih ložah" (magonnerie del'adoption.) Te lože se razločujejo od drugih, da imajo v nje pristop tudi ženske, katere . •. bratje .adoptirajo kot sestre". Take ženske lože so vedno združene z moškimi, katere imajo nad njimi nekako vodilno oblast. Taxil sodi, da pride na sto moških lož na Francoskem do šestdeset adopcijskih lož. Manj jih je na Nemškem, vendar jih je toliko, da imajo lastne obrednike. .Sestre" so razdeljene na 3 stopinje. V prvi stopinji (.učenka") jo poučujejo o framasonskem življenju. Ker ženske, ko vstopijo, navadno še niso popolnoma pokvarjene, ampak vstopajo navadno iz radovednosti, pripravljajo se polagoma na satanski poklic. Njihov obrednik uči n. pr. o čistosti: .Absolutna in zistematična čistost (to je: popolna čistost, katero uči evangelij) ni nikaka čednost, ampak je greh zoper naravni zakon". Nravnost je .določena po dogovoru". Pohlevnost je .znanost o mikavnem kre-tanju" itd. Kadar je te nauke, če ne teoretično, vsaj praktično razumela, je zrela za 2. stopinjo (.pomočnica"). In če vidijo .bratje", daje njihova vredna .sestra", postane .mojster". Z ozirom na zahteve javne nravnosti se ne spuščamo dalje v dogodke, kateri se vrše v tej družbi, navedemo le besede, katere je izrekel br. •. Charles Fauvety, »ravnatelj stola častitljive lože La Renaissance" v Parizu, o nji: .Tempelj našega ljubega francoskega framasonstva je res čudno podoben starobabilonskim, Veneri Militi posvečenim tempeljem, ki so bili polni žensk, katere so se prodajale ptujcem ... Prostozidar- pozove slovenske kmete, naj volijo pri bodočih volitvah može slov. jezika in krščanske vere, in zakliče : .Stojmo trdno kot skala, slov. možje !" Glasno odobravanje je sledilo tem lepim besedam. Potem se prebere resolucija, v kateri se utemeljuje in odobruje izstop slovenskih poslancev iz deželnega zbora štajerskega. Resolucija se sprejme z vsestranskim pritrjevanjem. Nato nastopi drugi govornik gospod Dragotin Hribar, ki govori o šolskih in gospodarstvenih razmerah slovenskih. Šola je človeku dandanes potrebna kakor vsakdanji kruh. Vsikdar ni bilo tako. Nekdaj je bilo šolstvo in sploh omika v rokah menihov, ki so skorej jedini gojili vedo, plemiči, grofi in baroni so bili čestokrat le toliko vešči pisave, da so podpisali svoje ime. Dandanes se omika širi mej vse sloje. Sinu pastirja je dandanes odprta pot do knežjega prestola. Da pa doseže šola svoj namen, mora biti utemeljena na pravi-podlagi. Vprašam vas, ali pri nas sloni šolstvo na pravi podlagi ? Ne. V naših šolah se otrokom še vedno preveč ubija v glavo nemščina, ki kmalu sfrli, kakor če bi sežgal olje in smolo. Otrok kmalu vse pozabi, na vse zadnje ne zna prav niti brati, niti pisati, niti računiti. Taki vspehi niso vredni tisočakov, ki se dado za šole. Ljudska šola bodi utemeljena na materinščini, in vspeh bode večji. .Slovenski se boš doma naučil, v šoli se uči nemški", tako pravijo naši zviti nasprotniki. Kaj pa hočejo s tem ? Vriniti se hočejo mej nas, in ker se sami ne morejo priučiti slovenščine, zato se naj mi učimo nemščine. Toda narod se zaveda, nekaj smo že dosegli. Pa mi še hočemo več, kar je našega, to hočemo imeti. Borimo se tedaj stvo in prostitucija delujeta tako vzajemno, kakor dva na jedno verigo vklenjena jetnika". Te besede je izrekel mož, ki je na lastne oči videl vse to, mož, kateri je videl v tem napredek in omiko. Toliko naj zadostuje o tej točki, dasi je največjega pomena za framasonstvo. Vsa skrivna znamenja, katera rabijo framasoni, vse na videz učene in skrivnostne prispodobe, svete besede in .častitljiva" znamenja se nanašajo na ta kult nečistosti, tako, da ue pozna framasonstva, kdor se ne vglobi v taka ostudna razmišljevanja. Če kdo hoče dokumentarnih izvirnih dokazov za to trditev, naj prečita konec s prilogo drugega zvezka Taxilove knjige .Dreipunkte-Briider" , .Allgemeines Hand-buch der Freimaurerei" (prostozidarska enciklopedija!) in 4. zvezek Taxilove, prej navedene knjige: .Les socurs msgonnes". — Satan je dosegel , kar je hotel! Najbolj pa se kaže zavrženost in nevarnost framasonstva v 30. stopinji .viteza Kadoša." Vse, kar se govori o .humaniteti", dobrotnosti, človekoljubju framasonskem, je laž, katero .bratje" sami o sebi trosijo po brezverskih listih, laž, katera odmeva tolikokrat iz tudi — katoliških ust. Veliko nesramnosti in predrznosti je treba, da se opisuje kot človekoljubno taka družba, katera uči in zapoveduje umor. .Vitez Kadoš" se polagoma pripravlja na svojo častno stopinjo. V nižjih stopinjah se mu le vedno zabičuje, da se mora iztrebiti protiframasonsko gibanje, da se mora kruto kaznovati vsak br.'., kateri izda družbine skrivnosti. Citatelj je razvidel iz prejšnjih odstavkov, da framasonstvo more obstati o> 7 F! v krepko in vitrajno za to, da bo naša ljudska šola res naša, da bo slovenska. Mi pa tudi hočemo svojim sinovom dati priliko, da se v materinščini tudi višje izomikajo, mi hočemo tudi slov. srednje šole. V zadnjem času se nam je dala drobtinica naših pravic, dobili smo slov. nižjo gimnazijo v Celju. Pa kak vrišč zbog tega mej našimi nasprotniki! Govornik prebere nekaj vrst iz »Štajerskega kmeta" in zavrne ostudne napade na slov. razumništvo, posebno na duhovščino. Potem preide na očitanje, da smo Slovenci ubog narodič. Res, ubogi smo, pa drugi so z nami ubogi. Prebere nekaj statističnih podatkov, kateri kažejo velike državne dolgove in osvetljuje strahovito, vedno bolj in bolj naraščajoče uboštvo mej kmeti in sploh delavskimi stanovi. To je plod nemško-liberalnega gospodarstva. Hvala Bogu, da ta stranka propada. Tudi mi se moramo otepati takih mož. Okleniti se moramo svojih poslancev, ki hočejo le narodov blagor, in jih podpirati. Delajmo krepko, složno in vstrajno in izbrisali bodemo dolg, ki tlači našo posest, in naša dežela bo ostala naša. (Živahno odobravanje.) Tretji govornik je g. dr. Gregorec, ki govori o vzrokih, zakaj se našemu narodu gode take krivice. Leta 1867. so naš presvetli cesar podpisali postavo, vsled katere so vsi narodi v državi jednakopravni in ima vsak narod pravico, gojiti svoj jezik, torej je tudi naš narod jednakopraven v šoli, v uradu, v javnosti. Nadalje je postava, da se mora, kjer je več narodnostij skupaj v deželi, dati vsaki priložnost, da se izomika v lastnem jeziku. In na te postave so zapriseženi vsi ministri in uradniki. Od kod pa vender pride, da so te postave za nas ostale na papirju? Vzrok je v tem, ker so tisti, ki so glasovali zanje, glasovali le za Nemce, na Slovence niti mislili niso. Nemško-liberalna stranka je bila takrat vsemogočna. Sedaj ta stranka umira, za njo pa prihaja stranka, ki nam ni nič pravičneja. Govornik razmo-trava parlamentarne razmere. Slovani imajo v drž. zboru 157 poslancev, Nemci pa 177; in vender je po zadnjem ljudskem štetji le 8 milijonov Nemcev in 14 milijonov Slovanov. To je glavna zapreka, da se ne more izvrševati 19. člen državnih postav. Govoreč o posamnih strankah omeni glede na krščansko-socijalno stranko, da ima na Dunaju čudovite vspehe. Pričakovalo se je od te stranke, da bo prijateljica Slovencem, toda pri glasovanju za slov. gimnazijo celjsko se je postavila proti nam. To moramo obžalovati, vender smo preverjeni, da je skušnja za to mlado stranko prišla prezgodaj, in upamo, da bo nam odslej pravična, ker stoji na krščanskem temelji. Zbornične volitve se vršijo v 4 skupinah : veleposestniki volijo 85 poslancev, mesta 118, trgovske zbornice 19 in kmetje 129. Mesta in trgovske zbornice glasujejo skupaj in imajo proti 129 kmečkim glasovom večino. Pa poglejmo, kako je v armadi ? Največ vojakov pride izmej kmetov, iz dežele. Dolž- le, dokler je ljudstvu neznano njegovo bistvo. Tudi nižje stopinje ne smejo zvedeti, kaj se godi v višjih, drugače bi izstopili vsi, kateri so vstopili ali pre-slepljeni po obljubah, ali misleči, da je družba res človekoljubna, ali iz same radovednosti, kake skrivnosti bodo zvedeli. Zato se mora vsak br. •. zavezati s strašnimi prisegami, da ne bo ničesar izdal in kruto kaznoval vsakoga, kdor se pregreši zoper dolžno molčečnost. Pri teh prisegah se vedno očitneje govori o pravem umoru. Kadar se vsprejme kak br . •. v 9. stopinjo (..izvoljeni") mora priseči: „Pri-segam, da hočem... žrtvovati izdajske brate, kateri povedo katerokoli našo skrivnost ljudem, ki niso v naši družbi. Ako ne bom zvest tej svoji obljubi, naj se kaznujem z najstrašnejšo smrtjo ; oslepite mi oči z žarečim železom, vrzite moje telo jastrebom za živež, moj spomin bodi preklet pri vsih framasonih celega sveta". (Dalje sledi.) Prijatelju v spomin. Spisal Vilko M . .. Pred nekaj časom so poročali časniki o nesrečni smrti kadetnega gojeuca Mihaela Bayer-ja. Dasi se ne bode pisalo njegovo ime med velmoži našega naroda, ker se je snovalo njegovo življenje tiho in mirno, vendar mu na tem mestu postavljam skromen spominek. Srce mi tako veleva in blagohotni bralci gotovo oproste prijatelju, da pišem svojemu rajnemu prijatelju in stanovskemu tovarišu par besedic v spomin, nesrečnim starišem v tolažbo. V zlati Pragi sem bival, ko mi je došla tužna vest o smrti drazega mi prijatelja. Ubogi Mihael 1 nostim bi morale odgovarjati pravice in takih ima kmet bore malo. V tem je vzrok, zakaj se dandanes za kmeta ničesar ne stori, čeprav bi mu bili ministri naklonjeni: preglasijo nas vedno mesta in zbornice. Nedavno se je v državni zbornici predložil nov domovinski zakon, ki ima dobro jedro in bi kmetom mnogo koristil. Mesta pa so se na vse kriplje npirala, tako da se je cela stvar zavlekla. V zadnjem času so nekateri poslanci jeli to stvar zopet brskati, opiraje se na peticije izmej kmečkih krogov. Jaz sem, pravi govornik, v „Slov. Gospodarju" podal vzorec, kako se naj sestavljajo take prošnje. Toda dobil sem samo 82 prošenj in moj tovariš gospod Vošnjak jih je dobil 20, gospod Robič pa 30. — Češki kmetje pa so poslali 2000 prošenj. Slov. kmet, zakaj se bolj ne brigaš za-se ? I Dolgovi se mej kmeti strahovito množijo, grunti so že zelo zadolženi. Prejšnji poljedelski minister grof Falkenhayn je nameraval na Dunaju osnovati banko, ki bi kmetom dajala posojila z 2—3 odstotki obresti. Pa denarni mogotci so mu obrnili hrbet, češ za kmeta nimamo denarja. To je tedaj resnica, da se s sedanjim drž. zborom ne da ničesar doseči. Treba je novega zbora in novih močij, zato pa je treba tudi novega volilnega reda. O tem so tudi preverjeni naš presvetli cesar, ki so grofu Taaffeju bili dali dovoljenje, da sme v državni zbornici predložiti premembo volilnega reda. Storili pa so to iz politiških in vojaških razlogov. Politiški razlogi: Liberalci so z Ogri sklenili nagodbo, ki je za Avstrijo zelo krivična; v zadnjih 10 letih je Avstrija za Ogersko plačala celih 960 milijonov gld. To nagodbo hočejo liberalci podaljšati ; vsak kmečki zastopnik pa mora biti proti nji. Vojaški razlogi: L. 1890. je moštva s 24 leti bilo 5 milijonov. Od teh jih je V/% milijona imelo volilno pravico, drugi so bili brezpravni. Ali se bodo taki ljudje hoteli nadalje žrtvovati za domovino ? Nato se prebere resolucija, naj se spremeni volilni red. Resolucija se jednoglasno vsprejme. Koncem povabi govornik vse, ki so prisotni, naj so zavedni Slovenci, naj stori vsak pri vsaki volitvi svojo dolžnost, naj se potegujejo za svojo materinščino v javnosti, v šoli in uradu, naj delujejo za svojo domovino, zakaj naša krasna domovina je tega vredna. Potem z mogočnim trikratnim „2ivio" na svetlega cesarja zaključi ljudski shod. £rne bukve kmečkega stanu. 15. Slovanska organizacija. b) Ruski mir. (Dalje.) Leta 1893 je divljala grozna lakota po Ruskem; ljudje so se hranili s travo, a še te je zmanjkalo; gladu so cepali in umirali. Tedaj se je pokazalo, koliko škoduje kapitalistično žitno trgovstvo kmečkemu stanu. Žita pridela Rusija ogromno: po 200 milijonov hektolitrov pšenice in Poln nad in idejalov iti si moral v večnost! Valovi Save upihnili so ti luč življenja. Kako vesel, kako živ je bil. Z vsakim bil je znan, vsak ga je ljubil. V svojej mladosti bolehen, ukrepil si je telo na srednjih šolah s telovadbo. Cešče sem se čudil, s koliko pogumnostjo je delal najtežje telovadne vaje. Svoj pogum pokazal je tudi kot hribolazec. Ko smo s tovariši pred štirimi leti obiskali Grintovec, bil je on prvi, ki je z največjih strmin nam prinesel šopek planik in drugih planinskih cvetk. Toda kmalu se je naveličal gimnazijskega ži-venja. Že od mladosti naudušen za vojaški stan, izbral si ga je za svoj prihodnji poklic. Skrbni sta-riši so radi ustregli njegovi želji in ga dali v kadetski ustav v Inomost. Dasiravno so naju ločile Alpe in široki Dunav, nisva se pozabila. Iz njegovih pisem sem uvidel, da je z dušo in telom udan svojemu poklicu. Večkrat mi je rekel: „Kako sem srečen, da sem vojak." Ker je bil izboren tenorist in za petje zel6 naudušen, sestavil je o počitnicah s tovariši kvartet in mnogo veselja je napravil v prijateljskih ljubljanskih rodbinah ta „ferijalni kvartet". Večkrat smo peli. Dovršil je leta 1891 tretji letnik vojaških šol. V Inomostu mu ni več ugajalo, radi tega se je dal premestiti v novo ustanovljeno vojaško šolo v Mariboru. Ko sem ga vprašal, zakaj da noče več biti v Inomostu, rekel mi je: ..Ljubljani hočem bližje biti." 2e v Inomostu znan kot izvrsten telovadec, zaslovel je tudi v mariborskem ustavu kot tak. To- jefimena, po 260 mil. hektolitrov rži, po 168 milijonov hektolitrov ovsa in po 570 mil. hektolitrov turščice.') Zemlje je primeroma zelo malo nerodovitne. Razdeljena je tako le: Polja 25 odstotkov (v naši državi 39 odstotkov), travnikov in pašnikov 15 odstotkov (pri nas 23 odstotkov), gozdov 40 odstotkov (pri nas 32 odstotkov), nerodovitne zemlje 20 odstotkov (pri nas 6 odstotkov).8) Gospodarski pomen ruske države je iz teh podatkov vsakomur razviden. Mnogo več sicer proizvaja, nego potrebuje, in vendar ji je — pred par leti manjkalo kruha. Žitni špekulantje so namreč vse sproti po-kupovali in prodajali v druge dežele. Odvisnost ruskega kmečkega stanu od teh skoraj brez izjeme židovskih špekulantov je jedna njegovih največjih ran. Nadejamo se, da jo bo občinska organizacija srečno prebolela. Omenili smo že kmečke kreditne zavode in po njih blagodejnem vplivu, smemo soditi, da se bodo kmetje še vedno bolj gospodarski združevali, napravljali si skupna velika gospodarska društva, ki bodo skrbela za izboljšavanje zemlje, za potrebni kredit in ki bodo uničila špckulacijske pre- ') Da se ložje izpozna plodovitost ruske zemlje, podajemo tukaj nastopni pregled, koliko pridelajo posamne evropske in zvezne severno-ameriške države. Pšenica in ječmen Rž Oves Turščica hI hI hI hI Švica 1,450.000 700.000 1,600.000 — Portugalsko 3,000.000 2,000.000 400.000 6,000.000 Grško 3,000.000 — 40.000 1.500.000 Nizozemsko 5,000.000 3,500.000 4,700.000 _ Švedsko- Norveško 8,000.000 9,000.000 24,000.000 — Belgija 9,000.000 8,000.000 9,000.000 _ Dansko 10,000.000 7,000.000 12,000.000 — Romansko 30,000.000 1,500.000 2,500.000 21,000.000 Španjsko 33,000.000 13,000.000 6,000.000 8,000.000 V. Britanija 45,000.000 61,000.000 — Rusko 50,000.000 1,500.000 7,000.000 23,000.000 Nemčija 90,000.000 120,000.000 116,000.000 — Avstro- Ogersko 115,000.000 50.000.000 61,000.000 52,000.000 Francosko 120,000.000 24,000.000 106,000.000 10,000.000 Zvezne države 300,000.000 12,000.000 233,000.000 570.000.000 ») Nerodovitne zemlje imajo: Zvezne države . . . 3 odstotkov . 5 n . 8 n , 13 n . 15 n . 18 . 20 n . 29 n n . 32 n Grško...... . 35 n . 46 ii Švedsko in Norveško . . 54 variši morali so ga celo zadržavati, da si ne kvarja zdravja. Toda ni mu bilo namenjeno uživati življenja. Zadnjič videl je letos o binkoštih Ljubljano. Binkoštno nedeljo sedel je s svojjmi stariši še v vrtni lopi in jim častital k jednaindvajsetletnici, kar sta se poročila. „Oče," rekel je, „ta dan obetam Vam, ki ste bili sami dolgo let v vojaški službi, da bodem vse svoje življenje marljiv, srčen iu poslušen vojak. In Vi, mati, zagotovim Vam, da dobrot, katere ste mi izkazali, ne zabim in da bodem vedno Vaš hvaležni sin." Pač bi bile solze, katere so materi in očetu pri teh besedah porosile oko, solze žalosti, ne pa solze veselja, če bi vedela, da so to zadnje besede, katere govori sin svojim starišem. Šel je, a ni ga bilo več nazaj. V nedeljo po sv. Petru šel se je naš Mihael v Savo kopat in tam je vtonil. Bog vedi, kaj je bilo vzrok, da ni mogel elementa nadvladati, ko je bil vendar najboljši plavač. Milo so peli zvonovi, ko se je pomikal vojaški sprevod proti pokopališču pri sv. Krištofu, kjer počiva sedaj truplo rajnega Mihaela. Niti jednega suhega očesa ni bilo, vse se je solzilo: oče, mati, katera sta zgubila svojega nadepolnega, pridnega sina, brat, kateri je zgubil svojega ljubljenega brata, tovariši, prijatelji i znanci, kateri so zgubili spoštovan in dragocen biser. Lahka mu žemljica I kupce. V skupnih skladiščih bi moralo ostati vedno dovolj zaloge za domače potrebe, če se to zgodi, potem se ne bo več ponavljala revščina 1. 1893 in ruski kmet bo korakal na čelu vseh kmetov s svojim vzgledom, spričujoč, da je najpreje treba osloboditi kmeta kapitalističnega samo-silstva in da je še le potem možna njegova rešitev. Žitni trgovci — kapitalisti na jedni strani — kmetje na drugi strani, bijejo sedaj na Ruskem boj. če tu zmagajo kmetje, kakor upamo, potem tudi našim kmetom zašije boljša zarija. ,Barbarska' Rusija bo učila oholi zapad. Morda se marsikdo temu porogljivo zasmeje. Kakor mu drago! Naše znanstveno prepričanje je, da je jedina Rusija še sposobna za to rešilno delo, ker se je ona še najbolj ubranila pogubnemu liberalizmu. Nikakor ne preziramo pri tem hib sedanje uradne Rusije. A ta uradna Rusija ni mogla doslej uničiti plodov čile slovanske organizacije in po pravici smemo reči, da se bo naposled tudi uradna Rusija popolnoma prilagodila naravi te organizacije. To je naše utemeljeno upanje in v tem upanju si krepimo svojo slovansko samozavest in zajemljemo tolažbo za bodočnost. Zopet tu pa moramo povdarjati, da je rusko kmečko organizacijo blažila in branila krščanska vera. Vez rodovinske ljubezni, iz katere je nastala, je utrdil Kristusov nauk in v lepi slogi in vzajemnosti so občanje živeli in, ko so prišli dnevi trpljenja, tudi po Zveličarjevem vzgledu potrpežljivo trpeli. Krščanstvo je oslobodilo vse zatirane stanove in čim se je utrdilo na Ruskem, je tudi ruski kmetič slobodno zadihal. Do konca 16. stoletja ni bilo niti sledi suženjskega tlačanstva, katero nam v živih bojah slikajo nebrojni spisi zapadnih liberalcev, ki so do zadnjega časa po vsi Evropi kandidirali za — odrešenike. Hvala Bogu, da sedaj s svojo kandidaturo tako sijajno propadajo! Suženjsko tlačanstvo je delo uradne Rusije. L. 1597 je prepovedal Boris Godunov kmetom zapuščati svojo zemljo, to je občino, kateri pripadajo. S tem se je posredno začelo stalno suženjsko stanje. Preje so bili suženjski tlačani le vojni jetniki in tisti, ki so se sami prodali. Odslej se je to iz-premenilo. Vendar do revolucijonarja na carskem prestolu, v surovosti, brezobzirnosti, nenravnosti velikega Petra, ni bilo še tako hudo. Osebe brez zemlje se namreč niso smele prodajati, torej grajščak ni mogel slobodno razpolagati z osebami, da si so bile te navezane na svoje občine. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 26. septembra, Mladočehi o novem ministerstvu. Mlado-čtško glasilo priobča v zadnji številki neki članek poslanca Eima, v katerem se slika politični položaj in razmerje mej Mladočehi in grofom Badenijem. Gledd zadnje točke piše omenjeni list: Grof Badeni nikakor ne smatra Mladočehov kot ekstremno stranko in se razlikuje v tem prav znatno od svojih prednikov. On ne računa z zatiranjem mladočeške stranke in ne želi, da bi zopet prišla na krmilo staročeška stranka; on pripozua važnost češkega vprašanja in se je že opetovano izrazil, da ga bodo sodili čehi po njegovih delih. Toda, pravi omenjeni list dalje, zelo bi se varali, ko bi mislili, da se bodo ta dela kmalu pokazala. Badeni hoče čakati ugodne prilike za rešitev češkega vprašanja, iu vsled tega tudi Mladočehi niti za korak ne bodemo odstopili od svojega opozicijon&lnega programa. Mi bodemo tudi nadalje energično zahtevali, da se odpravi izjemno stanje za Prago in da se pomilostd politični kaznjenci. Tega ne zahteva samo pravičnost, ampak je tudi v interesu grofa Badčnija samega. S tem, da bo nova vlada ustregla splošni zahtevi, ne bode storila nikako posebno uslugo, za katero bi se moral češki narod hvaležnega skazovati. Avstrijsko poslanstvo v Rimu in italijanski neodrešenei. Italijanski listi in njihovi zagrizeui somišljeniki še vedno strastno napadajo avstroogerskega poslanika v Rimu, ker ni dal razobesiti zastav povodom italijanskega narodnega praznika. Vsi taki napadi pa se morajo smatrati za jako neopravičene in nesmiselne; kajti razuu augleškega poslanika, čegar palača se nahaja v neposredni bližini Pijevih vrat, ni razobesil zastav noben poslanik zunanjih držav. Posebno pa se hudujejo Italijanaši nad Avstrijo zato, ker je italijanska zaveznica. Tudi ta napad je popolno neopravičen, ker tudi Nemčija, ki je ravno tako zaveznica Italije, ni postopala drugače. Sploh pa ravno to dejstvo najbolje dokazuje, da je ravno italijansko ljudstvo najbolj brezbožno in da se razun Italije ne veseli nobena država onega sramotnega dne, ko se je vzela prostost sv. Očetu. Rusija. V Moskvi se že pripravljajo za carsko kronanje, ki se bode vršilo v maju prihodnjega leta. Mesto bode tem povodom ustanovilo zavetišče za 200 vsled starosti onemoglih oseb; ustanovni troški znašajo 200.000 rubljev. Za slavnostne priprave je mesto določilo 250.000 rubljev. Razsvetljava bode stala do 100.000 in pogoščenje vojakov 45.000 rubljev. Italija. Kralj in kraljevič sta v spremstvu vojnega ministra in neizogibnega Crispija v ponedeljek ogledala si zbrane veterance, med katerimi je bilo mnogo rudečkarjev. Zvečer je bil obligatni umetalni ogenj, ki stane vedno ogromne svote denarja. — Mnogi liberalni italijanski časniki se re-penčijo, ker 20. t. m. avstrijsko veleposlaništvo ni razobesilo zastave na palači Venezia. Čudno, da ti neodrešenei nimajo graje za druga poslaništva, ki tudi z zastavami niso hotela proslavljati surovosti. Japan. Vlada se močno prizadeva, da pomnoži ne samo svoje brodovje, s katerim bi bila kos ruskemu brodovju, ob enem skuša tudi pomnožiti vojno moč na suhem. Z ozirom ua veliko ener-žijo, katero so razvijali Japonci v teku let, je upati, da se jim ta poskus tudi posreči. Japonci dosedaj niso popolno izrabljali vseh svojih močij, kajti od 300.000 za vojaško službo sposobnih mož so odbrali vsako leto le kakih 20.000 novincev. Aktivna služba je dosedaj določena na tri leta. Sedaj pa nameravajo službeno dobo za polovico znižati in odbrati vsako leto 45.000 novincev. Poleg tega hočejo tudi temeljiteje izvežbati nadomestne rezervnike. Na ta način jim bode mogoče razpolagati s 480.000 dobro izvežbauimi vojaki, ne vštevši močne nadomestne rezerve in deželnih brambovcev. Tem potom, kateri se pri 41 milijonih prebivalcev prav labko da izpeljati, upa doseči Japan na morju in na suhem toliko moč, da se bode kosal z ruskimi četami v vzhodni Aziji. Šolstvo. Po inicijativi visokega deželnega odbora voj-vodiue Kranjske so prejeii krajni šolski sveti, kjer so večrazrednice, ukaz, da morajo poročati, ali bi odgovarjalo dejanskim potrebam, če bi se na vseh slovenskih štirirazrednicah od tretjega razreda naprej učila nemščina obligatno in na nemških štirirazrednicah slovenščina obligatno, da bi se to potem vzakonilo. Pripomniti moram, da se na slovenskih štirirazrednicah že dogaja, na troške drugega poduka, a na nemških se uči slovenščina neobligatno. Moje mnenje je tako: Po mestih iu večjih trgih, kjer so c. kr. uradi in trgovina, naj se uči nemščina od tretjega razreda naprej obligatno, iu sicer zato, ker otroci uradnikov in trgovcev gredo navadno v srednje šole. Tudi kmetje, kateri so namenjeni dati svoje otroke v šolo, šolajo jih na tacih šolah. — Drugače je na štirirazrednicah po vaseh iu trgih brez uradov (n. pr.: Smartino pri Litiii, St. Vid, Logatec, Devica Marija v Polji, Dobrepolje i. dr., ki se v kratkem otvorijo), kjer hodijo v šolo samo otroci poljedelcev in rokodelcev, ki komaj čakajo, da dobe otroke iz šole iu jih porabijo za delo. Na tacih šolah je obligatno učeuje nemščine naravnost n e z m i s e 1, in sicer za-to : 1. Otroci se ne naučč toliko, da bi bilo imena vredno. 2. Nima nemščina za take otroke, ki se bodo pečali z drevesom in drugim orodjem, nobenega pomena. 3. Trpi splošni napredek, ker se na korist nemščine odtrga sloveuščini in drugim potrebnim predmetom 8 tedenskih nr. Vspešen poduk je na takih šolah nemogoč, ker je v nižjih razredih navadno poduk poludneven in pridejo otroci v 3. razred slabo pripravljeni. Ko bi imeli največ prilike naučiti se slovenščine in drugih rečij, mučijo se z nemščino. Trda je tudi za denar, kar najbolj vedo učitelji sami. S kako težavo se kupijo nemške knjige, a šolski sveti je tudi ne kupijo. Na takih šolah naj se uči nemščina neobligatno in vspehi bodo gotovo lepi vsled tega: 1. Učili se bodo le taki otroci, ki pojdejo v srednjo šolo. 2. Učili se bodo zmožni otroci, ki se bodo res lahko učili, ne pa mučili. Tako se bodo dosegli lepi vspehi in pa namen, ki ga ima pri nas učenje nemščine. Dokazati se dd še mnogo in lahko, mislim pa, da sem pisal dovolj jasno. Prizadeti krajni šolski sveti naj pa blagovolijo poročati v tem smislu, ako se bode pa kak nadučitelj upiral, gotovo ne dela iz prepričanja, najbrž da bi se prikupil navzgor. Visokemu deželnemu odboru pa gotovo ni bila pri srcu toliko slovenščina kakor nemščina. O nemških štirirazrednicah na Kranjskem govoriti je nezmisel, največ jih bode 10 res potrebnih, in na teh naj se uči slovenščina tako, kakor se, včasih nič, ali pa le po imenu : obligatno. — Pri vsem tem se gre le za razširjevauje nemščine po deželi, za spretno germanizacijo, da bi se vzgajali zopet stari kmetski nemškutarji, ki so v zadnjih letih precej izmrli. Ali visoki deželni odbor res nima drugih nuj-nejših skrbi ? — Ako mu je do slovenščine toliko mar, zakaj ne skrbi, da bi se slovenski otroci po Kočevskem podučevali v materinem jeziku? Začnite pravem kraju ! — S tacim razširjenjem nemščine se ne bode doseglo ničesar, narod bode tudi to mučenje z nemščino prenesel, mlajši se bodo pa posmehovali osivelim birokratom, ki v skrbi za nemščino ue morejo počivati. Upajmo, da krajni šolski sveti in drugi poklicani faktorji ne bodo obsedeli na spretno nastavljenih limancah. F. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. septembra. (»Narodove" laži.) Kakor kaže, treba bo napraviti pod tem naslovom poseben oddelek v našem listu, kajti laži v »Narodu" so sedaj tako v navadi, da jih treba skoro vsaki dan zavračevati. — Danes navedemo vzgled laži »Narodove", ki se lahko prime z rokami. — »Slovenec" je pisal dne 24. sept.: »Ako že nič ne pomagate delavcu, gospoda na-rodno-napredna, vsaj to mu privoščite, da on s svojo družino spije v nedeljo v pošteni družbi liter na-toruega vina po 80 kr., dočim je poprej po beznicah dobival ponarejeno vino iu je plačeval po 40 in 48 kr." — Narod pa 25. t. m. na to piše: »Ljubljanske gostilničarje opozarjamo na sinočnega »Slovenca" prvo notico, v kateri se brez ovinkov trdi, da prodajajo vsi ponarejeno vino." — Takega ostudnega zavijanja je res zmožen le žurnalističen bandit! Sram ga bilo! (Iz kočevskega okraja) se nam poroča, da c. kr. okrajni šolski svet pošilja v zadnjem času dostikrat nemške dopise krajnim šolskim svetom. Mi ue vemo, ali se to dogaja po kakem višjem nalogu, ali se slavi s tem mati Germanija. To pa vemo, da vsem krajnim šolskim svetom niso na razpolaganje plačani tolmači, ki bi oskrbovali prevode takih nemških dopisov. Gotovo bode g. glavar naročil svojim uradnikom, naj pošiljajo slovenskim krajnim šolskim svetom slovenske in nemškim nemške dopise. Slovenci v tem okraju hočejo biti tudi ravnopravni s svojimi kočevskimi sosedi. Sicer pa naj krajni šolski sveti vračajo nemške dopise in zahtevajo slovenske. (Ogenj.) Iz Selc se nam poroča: V torek dne 23. t. m. je pogorelo pohištvo Pintarčku v Prevalu. Ker je hiša na samem v gozdu, ni bilo mogoče dobiti nobene pomoči. Dobro, da so obvarovali hišo. Pogorelec je zavarovan. (Osebna vest.) Računski preglednik pri ministerstvu za uk in bogočastje, g. Karol Franzl.jepo dovršenem 40 letnem službovanju stopil v pokoj. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera nti Wien, I. Bezirk, nsplafts , Parterre. Jubilar je najstareji sin umrlega gimnazijskega sluge, Ant. Franzl. * * * (Iz Celovca) dn<5 25. sept.: Nj. ekscelencija, prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski dr. Jakob Missia dospel je dne 23. t. m. semkaj, obiskat mil. knezoškofa dr. J. Kahna. — Rahel potres čutili so, kakor se poroča, dne 22. sept. ob 3. uri 20 m. zjutraj v Pliberku. Tudi prej se je tam precejkrat opazilo rahlo gibanje in zibanje zemlje. — Zgodovinsko društvo za Koroško praznuje v soboto dne 12. oktobra v (Jelovcu petdesetletnico svojega obstanka in stoletnico rojstva koroškega zgodovinarja Gottlieba pl. Ankershofena. Predpoludnem bode slavnostni shod v ,W a p p e n s a a 1 u". Govorila bodeta kustos Laschitzer o delovanju zgodovinskega društva in prof. dr. Fr. Hann o zgodovinarju Ankershofenu. Popoludne bodejo skupno ogledovali zbirke v muzeji, zvečer je obed. — Minister notranjih zadev je imenoval ministerskega podtajnika v notranjem ministerstvu Ernsta van G d t h e m de St. Agathe okrajnim glavarjem na Koroškem. (»Narodni dom" v Celji.) Piše se nam : Gradba celjskega „Nar. doma" ob lepem vremenu hitro napreduje in je zidovje malone že do cela dovršeno. Te dni so začeli že postavljati ostrešje. Krasen je razgled od vrha velikanske gradbe. Gledaš po celem mestu po okolici; — visočina zidovja je tolika, da gledaš od tu naravnost v line stolpa pri nemški cerkvi. 2e sedaj spoznaš, kako impozanten bode naš »Narodni dom" in kako praktično ter lepo uravnan. Kaj čuda, da si domačini in došli slovenski rojaki gradbo z mnogim veseljem ogledujejo, — a »nemški" gospodje nas zavidajo 1 Vsak po svojem ! Za leto dnij, če Bog da, bomo novi »dom" celjskih Slovencev otvorili I * * * (Požar.) Danes zjutraj ob 4. uri so zapazili sta-novniki hiše št. 2 na Križevniškem trgu ogenj, ki se je nagloma razširjal. Vkljub nagli pomoči od strani mestnih gasilcev in navzočega občinstva niso mogli vdušiti velikega plemena. Šele okoli 6. ure se jim je posrečilo, da so pogasili vsaj deloma na pol vničeno poslopje. Pogorelo je skladišče trgovca Jebačina in strešni del celega poslopja. Dosedaj še ni znano, kako je nastal požar; vender se splošno trdi, da vsled nepazljivosti. (Premeščenje I. poštne podrnžnice.) Pričetkom prihodnjega meseca se premesti I. poštna filijala iz Kordinove hiše pred škofijo na cesarja Josipa trg štev. 12. Društva. (Kat. delavskemu društvu v Mariboru,) ki je izrazilo svojo udanost cesarju, je došlo potom okrajnega glavarstva pismo iz kabinetne cesarjeve pisarne, v katerem se društvu sporoča cesarjeva zahvala za izraz udanosti. — Katoliško delavsko društvo v Žalcu napravi dne 29. t. mes. v Pletrovičah javen shod. Telegrami. Dunaj, 26. septembra. Občinske volitve v prvem razredu se vrše v najlepšem redu: vdeležba je jako živahna. Protisemiti so oddali v prvem okraju prazne glasovnice. Dunaj, 26. septembra. Vdeležba pri volitvi je ogromna. V mnogih okrajih prihajajo volilci polnoštevilno na volišče. Vspeh je dosedaj še negotov, vendar se meni, da dobe protisemiti 14 ali še več mandatov. — Na željo vodstva se mesto ne bo razsvetlilo. Levov, 25. septembra. Od 74 deželno-zborskih volitev iz kmečkih občin so dosedaj znani vspehi 72 volitev. 33 poslancev je znova izvoljenih. Med izvoljenimi se nahajajo vitez Zaleski, minister Javorski in deželni maršal knez Sanguszko. Dalje je izvoljenih jednajst kmetov, mej njimi štirje od osrednjega odbora; Rusinov je 14. — Podlegli so grof Stadnicki, Eomanczuk in Micinsky. Levov, 26. septembra. Pri deželnozbor-skib volitvah je popolno podlegla rusinska opozicija s svojim voditeljem Eomanczukom. Od 14 izvoljenih Rusincev pripada jih 11 spravni stranki. Dalje je podlegel Adam Sa-pieha proti kmetskemu kandidatu Novakov-skemu. Heb, 25. septembra. Pri današnji dopolnilni volitvi je izvolila trgovinska zbornica z 19 glasovi dr. Plenerja državnim poslancem. Budimpešta, 26. septembra. Danes ste se otvorili obe državni zbornici. Predsednik se je v toplih besedah spominjal umrlega člana nadvojvode Ladislaja. Kolin, 25. septembra. Danes dopoludne se je pričel 43. shod filologov in učiteljev. Vdeležba je ogromna. Zastopane so Nemčija, Švica, posebno pa Avstrija. Zborovanje bode trajalo tri dni. Rim, 25. septembra. Kralj in kraljica sta odpotovala danes popoludne v Monzo. Ministri in načelniki raznih oblastij so se poslovili na kolodvoru. Petrograd, 25. septembra. „Novoje Vremja" se poroča iz Vladivostoka, da so si Japonci osvojili na Formozi po vročih bojih koncem avgusta mesti Chan-gua in Tai-fen-wu. čete so potem odšle proti jugu, koder so nastanjene vstaške čete. Japonska armada šteje sedaj 60.000 mož, vendar jo je treba pomnožiti, ker je 3200 utrujenih mož v bolnišnicah. Bern, 25. septembra. Cesarica Elizabeta je dospela danes dopoludne ob 4. uri 5 m. na tukajšnji kolodvor, vračajoča se iz Francije, ter po kratkem odmoru nadaljevala svoje potovanje. Tujci. 24. septembra. Pri Slonu: Warell, Rueff, Oberlando, Ornstein, Pollak z Dunaja. — Ganzon, Dobra iz Trsta. — Bauer iz Draždan. — Dekorti, Pehek iz Ljubnega. — Gregorič z Vrha. — Peris iz Jalke. — Pauer iz Požuna. — Karpeles iz Prage. — Burger iz Kočevja. — Mencinger s Krškega. — Jeglič iz Kranja. - -Ilovar iz Bovca. — Kragelj iz Trente. — Zupane iz Motnika. — Purtseher iz Komorna. Pri Malidu: Brunner, Miiller, Schingl z Dunaja. — Turak iz Alture. — Warinuth iz Gorij. — Achatz iz Bistrice na Žili. — Seitz, Grosa iz Gorice. — Erhartič iz Novega Mesta. — Wittig s Češkega. — Ortner iz Monakovega. — Paulier, Kubalek, Koelpacher iz Gradca. — Novak iz Celovca. — Cvistic iz Zagreba. — Tredonzani iz Trsta. — Jemy iz Linca. — Schlott iz Hirschwang-a. Pri Lloydu : Malaverh z Rakeka. — Feler iz Solno-grada. — Lebonski iz Gradca. — Blechner z Dunaja. — Jaklič od Sv. Martina. Pri Juinem kolodvoru: Žmilerčič iz Ilir, Bistrice. Wurzinger iz Hardega. Pri bavarskem dvoru: Fischer iz Novega Mesta. Pri avstrijskem caru: Raunikar, Jazbec iz Gradca. Piegl iz Beljaka. — Bauschek iz Trsta. Meteorologično poročilo. 0 P čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 25 9. zvečer 7440 148 brezv. jasno 26 7. zjutraj 2. popol. 7446 743-9 98 130 si. svzh. si. jvzh. megla jasno 00 normalom. Dr. lakso Pire, linka Pire roj. Pajser, poročena. V Ljubljani, dne 26. septembra 1895. Mesto vsaeega druzega naznanila. 576 1-1 Zahvala. Slavno ravnateljstvo kranjske hranilnice v Ljubljani izvolilo je podariti podpisani kmetijski podružnici sto goldinarjev v nakup kmetijskih strojev. Za ta veledušni dar je najtoplejše zahvaljuje načelništvo kmetijske podružnice v Predosljah, dne 24. septembra 1895. Drag. Česnlk. Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočena V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na Koroškem patentovano, na posebni način prirejena oglje za kadilnice 100 komadov gld. 1 80, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba ie res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-15 PR&KT1SCH undGUT * Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Zeliščni sirop od občinstva navadno zahtevan pod imenom za prsi, Dinca in prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 46 Ubaldu pl. Triik6ezy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. as t* <0 pf 5 p p n i o- o N << O P a £. B K D u n aj 8 k a borza. Dn6 26. septembra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru..........100 , 90 „ Avstrijska zlata renta 4%......121 » 40 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 100 „ 90 „ Ogerska zlata renta 4%.......121 . 50 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ 20 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1059 » — , Kreditne delnice, 160 gld............403 „ — . London vista ...........120 »15» NemSki drž. bankovci za 100 m.nem.drž.velj. 58 „ 87», 80 mark............11 „ 77 » SO frankov (napoleondor)............9 „ 53",. Italijanski bankovci........45 „ 35 » C. kr. cekini......................5 „ 69 „ Dn6 25. septembra. 4% državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . Državne srefike 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srefike 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srefike 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . » » južne železnice b% . „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 kr. 159 „ 50 » 195 „ 50 O 98 „ 60 n 146 » 50 n 130 „ 75 n 107 » 76 n 112 „ — n n 25 n 99 „ 70 n 222 » 25 n 1«9 „ 50 n 131 » — n 99 „ 50 n Kreditne sreCke, 100 gld................202 gld. 50 kr. 4% srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — » Avstrijskega rudeCega križa srefike, 10 gld. 17 » — „ Rudolfove srefike, 10 gld.......23 „ 60 „ Salmove sreCke, 40 gld................70 „ — „ St. Gendis srefike, 40 gld.......71 „ 50 „ Waldsteinove srefike, 20 gld......53 „ — „ Ljubljanske srefike..................23 „ — B Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 177 . 50 „ Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3540 . — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 540 . — . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 111 , 30 » Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 78 „ — » Montanska družba avstr. plan.....101 „ 20 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 » — „ Papirnih rubljev 100 ................129 » 37 » Nakup ln prodaja 8 vsakovrstnih državnih papirjev, sreAk, denarjev itd. ^ Zavarovanj« K «ian t n a z«ur a pri irebanjlh , najmanjšega dobitka, izvršitev narodll na prt izžreb&nju borzi. Menjarnična delniška družba LEKCIJ VoUzeili it. 10 Dunaj, ItriahilfirstrasiB 74 B. 66 Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visocega abrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik : Ivan Rakovec. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.