Železničarska stavka na Zaloški cesti
Po prvi svetovni vojni so na-stopile za delavce obupne razrne-re. Tudi železničarji so spoznali, da bodo močnejši, če se bodo združili — in to so tudi storili. Nezadovoljstvo med železničarji je raslo. kajti niso redno dobivali mezd. Zahtevali so pogajanja med njimi in zastopniki železni-škega ministrstva. A važno mesto na ministrstvu je tedaj za-sedel eden najokrutnejših reak-cionarjev dr. Anton Korošec. Razveljavil je začasni sporazum transportnih delavcev o mezdah. Kljub višjim cenam so železni-čarjem plače znižali! — To je že-lezničarjem prekipelo in začeli so misliti na upor.   ,
Že po nekaj dneh se je na Za-- loški cesti zgodil zgodovinski do-godek: 15. aprila 1920. leta so železniški delavci organizirali splošni tridnevni generalni štrajk. V povorki so korakali v mesto — moški, ženske z otroki, vsi pa z rdečimi nageljni na prsih.
Pri Leonišču na Zaloški cesti je tedaj počil strel na delavce. Tisti, ki so bili udeleženi in so še med živimi, pravijo, da je bila to provokacija. Počilo je še več strelov in padle so žrtve, še več ljudi pa je bilo ranjenih. Neka soudeleženka stavke je tekla po cesti in stiskala v naročju petlet-nega otroka, ki je imel počeno
lobanjo. Šestletna Mimica Ho-čevar je med stavko izgubila živ-ljenje.
Tako se je zgodilo še marsi-komu, ki je hotel le svoje pravi-ce. Vsa pričevanja dokazujejo, kako grdo so žandarji ravnali z našimi delavci.
Ministrstvo je hotelo stavko zadušiti z vpoklicem vseh želez-ničarjev na orožne vaje, pa jim to ni uspelo. Te stavke se niso ude-ležili le železničarji, ampak tudi rudarji, tobačni delavci, tran-sportni delavci in drugi.
Čez nekaj dni so stavko žan-darji zadušili, vendar z delavci niso ravnali po človeško. Obna-
šali so se kot podivjane zveri in prav krvoločno so obračunavali z ljudmi. In tako se na žalost stavka ni končala v prid delav-cev a, je dvignila zavest delavske združene moči po vsej Jugoslavi-ji, tako da so se upori in stavke kar vrstili.
MAJDA KOGOVŠEK7. b OŠ JOŽETA MOŠKRIČA