Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 83. V LJUBLJANI, sreda, 13,. aprila 1927. Posamezna številka Din J' — LETO IV. Izhafc vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRA VNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Naši zavezniki. »j*™ Podpisan v Rimu italijansko-fejj; skl P®kt, so fašisti in vsi neprija-flili- T3Sf^. nar°da zadovoljno vzklik-sovr v Z.° c*ja Jugoslavije je dovršena, in gZni'°^r°č koli Jugoslavije skovan! n e Pogledamo resnici v oči, potem stov f10 prizuati’ da ni bil triumf faši" ko VSe Podltige. Toda tudi ne ta- jj pPrayičen, kakor so vsi fašisti misli-®s je obdana Jugoslavija danes od ^ n nasprotnikov, toda treba te nasprotnike malo po bližje pogledati iri Po em ni za nas slika nič več tako grozna. mun°ie Ualf’ Pr0t; oficielna Bolgarska, p^ttV"otl.naai.16 elna Rumunija in kSnSo^^ff plačani Ahmed beg, da je iS ; Albanijo pr,vedel v nam sovražen ta-bor. Mnogo bolj pravilno pa bi mogli tu-nam 113111 j* Mussoli“^ proti ti nams^?’ Proti Uam LJaP^v. pro-nam in Bratianu iu P™ti cionarii ni?16 g’ skratka, vsi reak-nrnf nas so se našli v sovraštvu P'°ti nam. ni slučaj, da je edin naš sosed, ki smoTmeliT Avstriia’ I)a čePrav račune t i Se ne tako dolgo uaitežie /em ' ‘oda v Avstriji ne vlada faši- in /.at« tudfA1 ie..demokracija močna rionarnih držav.8tri*a ni v taboru reak-Knako ni noben slučai ri Povsod, kjer vladajo svofttSva®0 Sa D»' in ,,e v ■! • a ]e svobodna Francija v nai Si1 kaPk°rU S faŠistično Italii° ni le samo Ram°r U‘ S'UČaj’ da se *e v"i ^£S Vlada tak° ZGl° vladala delavska v1»’h ' Angh^ se Mussolini malo J^a’P°tei» bi gospod rodov in Ti mn e i . ^ Preziral Zvezo na-božna željah 1 '« »Mal le pc- "»feMalS1188* P“ ‘udi se ie naciona?I “T''* SOCialistična inter- m 06 b° P' Vega mainika na ta maai{ ln. milij°ne dalvcev vsega sve-osnovn0estira^° za 0,10 načelo, le tudi da gre naše zunanje politike. narodom T* Balka" samo balkanskim človeštva bil&^ vedno je v zgodovini niokracijo iQ tudi boj med de- bila osnovna mlLiCi°Uarnostj°’ vedno je rodov p0 pravem wh hojev tež"’a ua' hodi. V boju za i piedl{u in po svo-ni stali stoletja v° * STno Jl|g°s,ove-s,llc‘aj, temveč hi«t« -i* '1 črti in zato ni 10 okrog nas. * r*uno6’n Pa ^ tudi i)ovedano’ kie si mo-lskati zaveznikov. Nobene konce. z Mus Sv.e^u ni' Li nas mogla zbližati reakcio^^eni, Horthyjem in sličnimi Ijivo. rjl' r° nasprotje je nepremost- Ravno tako kompromisa Pa tl,di 11' koncesije in ločiti od demok SVelu’ ki bi na* mogla sami zvesti i Ua*0v sveta, če ostanemo Sveta je n«\ eilJ°kraciji. V demokraciji '6 ustavit't 83 *e®^ev in tu je sila, ki mo-^^Popoi' VSal{ P°h°d proti nam. Toda ''Osti d, ^e’ da 'ni izpolnjujemo dolž- nj„ emokracije, da bomo deležni Zato • Zaščite-?ialistič» °b prven' n,aju niorali za so-kan | ,‘e manifestacije za načelo: Bal- 0(iPravr a“sklm narodom zahvaliti se /. £^ayo obznane. 1'tiko t namre^ vodili dalekosežuo po-toiŠei jim° se’ da ta (V;a® še ni Mednarodna albanska komisija sestavljena. Beograd, 13. aprila. Najvažnejši zi nanjepolitični dogodek je bilo vprašanje ustanovitve takozvane albanske komisije. Po komunikeju, ki je bil izdan v tem pogledu predsinočnjim, je naša vlada službeno izjavila, da je s svoje strani dala pristanek na to, da se sestavi taka komisija. Potemtakem ta komisija v resnici že obstoji. Sestavljena je iz treh članov. V njej so angleški in francoski vojaški ataše v Beogradu in 1 član nemškega poslaništva in sicer svetnik poslaništva dr. Busse. Poleg te komisije treh je še konzilij treh na našem dvoru in sicer pri angleškem, francoskem in nemškem poslaništvu. Najstarejši od. teh je nemški poslanik Holzhausen in je torej on doyen konzilija. Ako bi se na albanski meji kaj takega dogodilo, kar naj bi značilo kak konflikt, potem bi se ta konzilij treh sestal in proučil slučaj. A komisija treh naj bi odposlala na mesto konflikta svoje 3 člane. Ta komisija naj bi funkcionirala za časa pogajanj med našo državo in Italijo. Konsilij je tako urejen, da tu ne gre za kako vrsto ankete ali kontrole velikih sil v naši državi, temveč v posredovalni ulogi velikih sil, da bi se ne ovirala pogajanja, ki se morajo izvršiti. Naloga komisije je, da za slučaj konflikta poda strokovno mnenje. Boj pašičevcev proti Maksimoviču. MAKSIMOVIČ NAJ PREVZAME DRUGO MINISTRSTVO. Beograd, 13. aprila. Po včerajšnjih posvetovanjih, ki so se vodila med radikali, se je konstatiralo, da je središče cele situacije v radikalnem klubu. Neka skupina, radikalov je skušala delati za pomirjenje med Uzunovičem in pa-šičevci. Ta skupina je postavila pogoj, da naj Uzunovič pristane na to, da zapusti Boža Maksimovič ministrstvo notranjih del in da se mu odstopi kak drug resor v vladi. Uzunovič in Maksimovič še nista sprejela tega stališča, ker jima formalno še ni bilo postavljeno. Ako ne pride do pomirjenja med obema radikalnima skupinama, potem bo neizogibna posledica ne samo velika kriza vlade, ampak lahko pride tudi do cepljenja radipaliiega kluba. Beograd, 13. aprila. Značilna za včeraj je bila avdienca Bože Maksimoviča na dvoru, ki je trajala od 1. do 1. in pol. Po avdienci je imel Boža Maksimovič sestanek s predsednikom vlade Uzunovičem. Ne prvi in ne drugi ni hotel dati o tem nikake izjave. akcija ace Stanojeviča dose DAJ BREZUSPEŠNA. Beograd, in. aprila. Intervencija Ace v!°ieV1C.a Je. hi,a včeraj najvažnejši politični dogodek. Aca Stanojevič pripada onemu krilu radikalnega kluba, v katerem so nezadovoljneži. Zato ta akcija nima upanja na uspeh. Aca Stanojevič včeraj ni uspel, da bi razvil svojo akcijo, ker je porabil čas deloma za pripravo dela, deloma pa je čas pretekel izven programa, ker se Aca Stanojevič ni mogel sestati z Uzunovičem, ki je bi!, kakor tudi ostali člani vlade, zaposlen z bizantologi. Aca Stanojevič je včeraj konferiral z mnogimi svojimi prijatelji v hotelu Pariš«. Tako je imel sestanek tudi z Natasom Petrovičem. Pašičevci P* ''azšinli vest, da bodo Simonovič, s a Miletič in Slavko Miletič podali ostavko, a z njimi naj bi se solidariziral tudi Velja Vukičevič. A ni izgleda, da bi podal Velja Vukičevič ostavko, ker je določen za bodočega predsednika vlade, ako pade Uzunovič. Demisija Simonoviča, Krste in Slavka Miletiča naj bi prišla, kakor hitro odrede radikalni centrumaši svoje stališče. Radikalni nezadovoljneži pravijo, da mora Maksimovič do 19. t. m. podati ostavko. Oni ne bodo dovolili, da bi se skupščinske seje odgodile, glasovali bodo proti temu in računajo, da bodo pridobili zase najmanj 50 radikalnih poslancev. Kar se tiče pomirjenja pred 19. t. m., izjavljajo radikalni nezadovoljneži, da nikakor ne bodo pristali na to pomirjenje in tudi ne na tak sporazum, ki bi jim bil v škodo. Radikalni nezadovoljneži pravijo, da vrši poleg akcije, ki jo vodi zase Uzunovič, da pridobi ves radikalni klub, svojo akcijo tudi Boža Maksimovič pri Hrvatskem seljaškem klubu, ker pri nobeni drugi skupini ne more uspeti. Ta akcija gre za tem, da bi HS-klub glasoval vsaj z nekoliko poslanci v skupščini proti obtožnici. Boža Maksimovič bi rad videl, da bi se o priliki glasovanja v Narodni skupščini 20. t. m. vsaj del kluba abstiniral glasovanja. V vrstah HS-kluba pa demantirajo, da bi se vodila kaka pogajanja in da bi bilo sploh mogoče biti na uslugo Boži Maksimoviča, nasprotno, povdarjajo, da ' je klub kompakten in da se bo Boža ! Maksimovič zaračunal, ako računa na 1 pomoč HS-kluba. i Sicer je bilo včeraj popoldne v političnem življenju povsem mirno. Uzunovič je bil malo časa v svojem kabinetu, nakar je odšel na dvor, kjer je bila prirejena čajanka udeležencem bizanto-loškega kongresa. Tu so se zbrali tudi vsi ostali ministri in predsedništvo Narodne skupščine. Tako je cela situacija ostala za včeraj neodločena in se nadaljevanje pričakuje za danes. Izjava Spalajkoviča* Berlin, 13. aprila. Lokalanzeiger prinaša od svojega pariškega' poročevalca tole izjavo jugosloveiiskega poslanika dr. Spalajkoviča: Incident, ki je nastal vsled italijanske demarše, je pri velikih silah rešen v našo korist. Italijanske obtožbe so se pokazale neosno-vane. Jugoslavija je imela ugodno priliko, da uveri velike vlasti o svoji absolutni lojalnosti. Mussolini sam priznava, da so obtožbe nevzdržljive, in to s tem, ker je izjayil, da ni nobenega razloga za to, da bi se odposlala anketna komisija na lice mesta. Mussolini je bil žrtev prevare. Resnično je dejstvo, da se je Ahmed beg Zogu bal napada od svojih sonarodnjakov, pa je smatral, da bo najbolj zavaroval svoje osebne interese, ako poskuša izzvati revolto. Incident sam na sebi nima nikake važnosti, pač pa ima to dobro stran, da je obrnil občo pozornost na tiranski pakt. Direktna pogajanja med Beogradom in Rimom so se že pričela. V teh pogajanjih se bo pretresal tako tiranski pakt kakor tudi vprašanje nettunskih konvencij. Tiranski pakt, ki garantira istočasno nedotak ljivost albanskega ozemlja in osebni položaj albanskega politika je sam po sebi kontradiktoren. Ne morem še reči, na kak način naj se pojasni ta anomalija. Vse je zavisno od tega, ali bo mogoče revidirati ono točko pogodbe, s katero se Italiji daje pravica, da intervenira v Albaniji v slučaju notranjih nemirov. O sestavi permanentne kontrolne komisije ni govora. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, ako pogajanja ne dovedejo do pozitivnega rezultata, je dr. Spalajkovič odgovoril, da bo morala v tem primeru posredovati Liga narodov, ker je že v letu 1920 prevzela nase obveznost, da mora biti zaščitena uezavisnost Albanije. VESTI O PORAZU KANTONSKIH ČET NERESNIČNE. Šangaj, IB. aprila. Poveljnik Šangaja je izdal obvestilo, s katerim demantira vesti o porazu kantonskih čet. Da so se Kantonci umaknili, za to je bil strate-gični razlog. O porazu se ne more govoriti, ker Kantonci še sploh niso pričeli z ofenzivo. Načrt za ofenzivo bo šele določen na konferenci generalov, ki se bo vršila v Nankingu pod predsedstvom Čangkajšeka. Kantonska vlada je sklenila, da se preseli iz Hankaua v Nanking. 7,^r,.l,1Zf-fVA ‘ST- RADIČA. J f/.! ’ aprila- Sinoči je Stjepan hadic izjavil, da bo /.naSal proračun oblastne skupščine ^5 milijonov dinarjev Od tega bodo dali 35 milijonov oblastni dohodki, medtem ko bi država dala 30 milijonov. Potemtakem je še potrebno posojilo za 10 milijonov dinarjev. Kar se tiče politične situacije, je dejal, da bi Seljaška stranka glede na obtožbo proti Boži Maksimoviču, ako bi vstopila v vlado, ne bi glasovala ne za in ne proti obtožbi. Ako stvari ostanejo tako, bo Seljaška stranka glasovala za obtožbo. V interesu države in Bože Maksimoviča bi bilo, da čimprej pojde, ker ho ostal, četudi ne pade, v slučaju ankete izven vsake kombinacije. INCIDENT NA BOLGARSKI MEJI. Sofija, 13. aprila. »Utro« javlja, da' je na bolgarski meji prešel neki jugoslovanski vojak mejo. Bolgarski podčastnik je prišel k vojaku in ga opozoril, da je to bolgarsko ozemlje. Vojak se je nato vrnil v spremstvu podčast nika na mejo. Hipoma pa je vojak sne! puško z ramen in ubil bolgarskega podčastnika. Bila je takoj odposlana komisija na lice mesta. NERESNIČNA VEST 0 BEGU PANGA-LOSA. ! Atene, 13. aprila. Včeraj so se razširile vesti, da je bivši diktator Pangalos pobegnil iz ječe. Vlada pa je to vest demantirala. SEJE ZAKONODAJNEGA ODBORA -ODGODENE. Beograd, 13. aprila. Za včeraj odrejena seja zakonodajnega odbora se ni mogla vršiti zaradi odsotnosti velikega števila narodnih poslancev. Ko je predsednik Ljuba Zivkovič otvoril sejo, je uogotovil, da ni navzočih zadostno število članov, razentega tudi ni prišel minister dr. Vasa Jovanovič. Ker se je dosegel sporazum, da se seje odgode do 19. t. m., je bila seja zaključena ob 3. popoldne. Ljuba Zivkovič je naprosil prisotne novinarje, da naj objavijo dan sestanka odborove seje. NOBENE TAJNE POGDBE NI SKLENILA NAŠA DRŽAVA S TURČIJO. Beograd, 13. aprila. Te dni so se v inozemskem tisku razširile vesti, da je jugoslovenska vlada sklenila tajno pogodbo s Turčijo, da paralizira akcijo na Balkanu. Z naše službene strani se naj-kategoričneje demantirajo te vesti kot neresnične in se izjavlja, da ni sklenjena med našo državo in Turčijo nobena pogodba. Avstrijske volitve in koroški Slovenci. Dne 24. t. m. se vrše v Avstriji volitve v parlament in v posamezne deželne zbore hkrati. Koroška slovenska stranka nastopi tudi tokrat samostojno in se nadeja lepih uspehov. Na listi koroških Slovencev kandidirajo: v državni zbor: Poljanec Vinko, župnik v Škocijanu in Vošpernik Ivan, posestnik v Poddravljah, v deželni zbor pa: Starc Ivan, župnik v Hodišah, dr. Franc Petek, zdravnik v Velikovcu, Vošpernik Ivan, posestnik v Podravljah, Poljanec Vinko, župnik v škocijanu, Gastl Anton, kmet v Štebnu pri Maloščah, Kraiger Ferdo, kmet v Šteb-ui! pri Globasnici, Ogris Janko, kmet v Bil-čovcu in Wastl Martin posestnik v Dobili vasi. .Koroški Slovenec« argumentira nastop Slovencev pri teh volitvah v Avstriji s po-Sfbnini člankom, v katerem izvaja, da'pride na vsakega človeka na Koroškem povprečno' 280 šilingov davka na leto (približno 1850 dinarjev), da pa ne more slovenski kmet dobiti tega denarja brez skrajnega napora, ker ne more prodati ne žita, ne živine in ne lesa. Ta davek vzdfžuje 100.000 uradnikov, dočim ni kreditov za zadruge, za poprave cest, melioracije in regulacije rek itd. Tudi ni denarja za hrano dušam slovenskih otrok, ki bi jim jo dajal učitelj, dober in razumljiv kot mati. Dalje se v proglasu izrekajo koroški Slovenci proti takozvani Einheitslisti, zakonu krščanskih soeialcev in Velenemcev, ter ji odrekajo iskrenost, ker so tu zvezani krščanski socialci in pristaši načela »Los von Hom«. Tudi dosedaj ni ta zveza storila še nič dobrega, ne v parlamentu in ne v deželnem zboru. Enako nima tudi London pri koroških Slovencih nič iskati, ker zastopa interese nemške inteligence, zgornjekoroških veleposestnikov in heimatschtitzlerjev. Socialni demokratje imajo sicer doiber program za male kmete, toda koroški Slo-vtnci ne morejo biti za Breitnerjev davčni sistem, ne za socialistično diktaturo in so ,proti stavkam, 'ki škodujejo gospodarstvu ter proti brezverstvu in njega izrastkom. »Koroški Slovenec« zaključuje svoj proglas: >Sami smo se mučili iz dneva v dan za kruli in oblačilo, do danes in še jutri. Sami st bomo zastopali tudi v deželnem in v državnem zboru. Da nam bodo vrnili, kar jim damo, za naše narodno gospodarstvo. Da nam bodo dali možnost, da se bodo naši olioci dvignili iz hlapčevskega duha v ljudi, v zavedne kmete — v Slovence. In še veliko stvari bo treba zastopati, tu in tam. To pa samo po naših domačih ljudeh, ki jim ni irar za korita, ampak gredo na čelu le zato, ker so dobri našemu kmetu, delavcu, obrtniku. Vrnimo jim milo za drago, volimo sebe v njih.« Koroškim Slovencem želimo, da bi dosegel ta enostaven volilni oklic svoj uspeh! največjo brutalnostjo proti komunističnim agitatorjem. Mnogo nacionalistov je bilo aretiranih in takoj obglavljenih. V Šangaju vlada panika, ker se vse boji, da bodo severne čete zasedle Šangaj. 4000 Evropejcev in 100 Kitajcev je odšlo iz šangaja. Panika je nastala tudi v Hankovu, kjer se vse'boji, da bodo velesile, če bi bil odgovor na njih noto nezadovoljiv, bombardirale Hankov. Sovjetski zastopnik Borodin in njegov štab so že zapustili Hankov. — Načrti komunistov. Listi poročajo o dokumentih, ki so jih našli v sovjetskem . poslaništvu v Pekingu. Iz teh dokumentov j je razvidno da so sovjeti svojini agentom ; zaukazali, da morajo razpaliti na Kitajskem revolucijo. Kavahan je sploh samo zato prišel na Kitajsko. V nekem dokumentu se obvezuje vodstvo Knomingtanga, da postane Kitajska del sovjetske unije. Vse medna-rodnostne pogodbe bi morali sovjeti odobriti. Na zunaj pa bi veljala kantonska republika kot samostojna republika. Komunistična internacionala pa ni nato pristala. — lz drugih dokumentov je razvidno, da je dobival kantonski zunanji minister Čen visoko plačo od sovjetov. Če so vse te vesti resnične’, danes še ni mogoče reči. Ni izWJu' čeno, da so bili vsi ti dokumenti podtak. njeni. Politične vesti. — Aea Stanojevič je zopet enkrat prišel v Beograd in s svojim prihodom povedal javnosti, da v radikalni stranki ni vse v redu. Ker je za 19. t. m. sklicana skupščina in je tedaj potrebno, da bo radikalni klub enoten,je pač misija Stanojeviča v tem, da doseže med radikalnimi skupinami sporazum in da bo skupščina ali zavrnila obtožnico proti Boži Maksimoviču ali pa odgodila seje do 2. maja, kakor to želi Uzunovič. Mislimo, da bo misija Ace Stojadinoviča popolnoma uspela in da bo do 19. t. m. enotnost radikalnega kluba že zasigurana. Zato bodo tudi odpadle vse kombinacije, ki so zgrajene na račun needinosti radikalov. = Kastav se priklopi k Primorsko - kra-jjiiski oblasti. Oblastna skupščina v Karlovcu je sprejela predlog o priklopitvi otoka Krka in Kastava k Primorsko-krajiški oblasti. Za piiključitev Krka so glasovali vsi poslanci, proti priključitvi Kastva pa so bili samostojni demokrati. Glede priklopitve otokov Rab in Pag se še ni sklepalo, ker nista oba otoka predložila še nobene prošnje. Prebivalstvo otokov pa je za priklopitev- le, če bo sedež oblasti na Sušaku. Sklep oblastne skupščine o priklopitvi Kastava in Krka k Primorsko-krajiški oblasti bo predlagan ministrskemu svetu, ki o njem končnoveljavno sklepa. , , , — Italija vabi Poljsko v svoj blok. Grof Bithlen namerava v najkrajšem času odpotovati v posebni misiji v Varšavo. Namen njegove misije je, pridobiti Poljsko, da se priključi angleško-italijanskemu .protiruske-mu bloku. V Varšavo potuje samo grof Bethlen, ker so bili odnošaji med Poljsko in Madjarsko vedno zelo dobri, vsled česar tudi pričakujejo rimski politiki, da bi mogel Bethlen najlažje pridobiti Pilsudskega za Mussolinijev načrt. Grof Bethlen pa najbize upa, da bi pri tej priliki pridobil Pilsudskega tudi za svoje načrte, predvsem, da bi Poljska pristala na priključitev Slovaške k Madjarski, kakor to propagirajo nekateri na Poljskem živeči slovaški emigranti in re-negati. Ta priklopitev, da bi bila za Poljsko koristna vsled tega, ker bi dobila tako Madjarska (in Poljska skupna mejo in bi se s tem lahko uspešno borila proti boljševikom. Ves načrt je precej fantastičen in njegova izvedba skoraj nemogoča. Predvsem je jasno, da Poljska ne bo odstopila od svoje francoske orientacije, ker neprimerno večja nevarnost ko od Rusije preti Poljski od Nemčije. Na drugi strani pa je jasno, da bi Nemčija, v slučaju da je Poljska v vojni z Rusijo le težko ostala nevtralna in da v tem slučaju ne bi mogle pomagati Poljski ne Anglija in ne Italija, še manj pa majhna Madjarska. Zato mislimo, da bo Bethlenovo potovanje v Varšavo brez pravega uspeha. Koncert pevskega zbora Glasbene Matce =: Proccs proti Zaniboniju in tovarišem, ki so obtoženi, da so nameravali atentat proti Mussoliniju, se je pričel v pondeljek pred izjemnim sodiščem v Rimu. Kot prvi je bil zaslišan general Capello, ki je zavračal vsako krivdo, zlasti je nastopil proti temu, da se njemu, generalu, pripisuje tako nezmiseln načrt. — Zaniboni, ki je bil zaslišan za Capellom, pa je priznal, da je hotel Mussolinija usmrtiti in da bi svojo namero tudi izvršil, če bi policija prišla le par ur kasneje. Hotel je ubiti voditelja fašistov, ne pa predsednika vlade. Quaglia, glavna priča proti Zaniboniju in agent prvocateur, da ga je nagovarjal k atentatu in mu izjavil, da bo tudi on streljal na Mussolinija, če bi se Zaniboniju atentat ponesrečil. S Capellom ; a ni imel nobenih zvez in ta tudi za atentat ni vedel. Zaniboni je nadalje izjavil, da je dobil 300.000 lir in da mu je bilo za borbo proti fašizmu obljubljenih nadaljnih 5 milijonov lir, ki bi jih preskrbel Ceh Winter. Na koncu svojega govora je Zaniboni dejal, da noče nobene milostne sodbe, temveč le pravično sodbo. . . — Volitve v kmetsko zbornico na Nižje vstrijskem. V nedeljo so se vršile na Nižje Avstrijskem volitve v kmetsko zbornico. Od 121.751 glasov so dobili krščanski socialisti 90.703 glasov in so napredovali za tri odstotke socialni demokrati so dobili 11.370 glasov, napredovali so za skoro 50 odstotkov, ostale glasove so dobili velenemci, ki so izgubili dve tretjini glasov in Landbund, ki pri zadnjih volitvah sploh ni nastopil ter ji- pri teh volitvah odvzel velenemcem večino njihovih volilcev. .. — Sporazum med Anglijo in Francijo glede vojnih dolgov. Enomesečna pogajanja med angleško in francosko narodna banko glede vojnih dolgov so bila v pondeljek zaključena. Francoska banka prične odplačevati vojno posojilo v znesku 33 milijonov funtov zato pa dobi nazaj zlati zaklad v znesku 18 3 milijone funtov ki ga je med vojno zastavila v angleški banki. S tem se poveča zlata zaloga francoske narodne banke za približno 450 milijonov zlatih frankov. Pri angleški narodni banki pa ostane naloženih se 53.5 milijonov funtov, ki jih je založila francoska narodna banka kot jamstvo za francosko državno posojilo pri angleški banki. Vprašanje tega zaklada bo rešeno sele z likvidacijo francoskih vojnih dolgov. = Angleška križarka aktivno podpira severno armado. Iz Šangaja poročajo: Severna armada je pričela z ofenzivo in pregnala kantonske čete z levega brega Jongcelnan-ga. Angleška topničarka »Nettven« je izstrelila na obrežje utrdbe 80 granat in s tem omogočila severni armadi, da je prišla na UUUtiUUlUl ........7 *, lesni breg. Cangcolinovi uradi postopajo z V društvenem življenju nikoli in nikjer ne manjka na vsake svete čase poleg veselih dni tudi skrbi polnih, žalostnih dni. Nobeno društvo ni zavarovano proti notranjim krizam in stagnacijam. Tako tudi pevski zbor Glasbene Matice, ki je bil od početka najboljši slovenski pevski zbor, ki ima slavno in zaslužno preteklost, ki je v našem koncertnem življenju z izvajanjem domačih skladb, pa tudi velikih svetovnih in sinfo-ničnih del dominiral, ko so še vsa ostala pevska društva imela mnogo posla z veselicami in drugimi zabavnimi prireditvami. Z vsem ogromnim glasbenim delom Matičnega zbora od leta 1891 pa skoro do leta 1923 je tesno zvezano ime Mateja Hubada. On je bil duša in organizator zbora, ki je šel za njim brez pomisleka, mu sledil, ž njim živel in uspeval, dosegel velike in trajne uspehe. Toda naenkrat so Hubadu naprtili odijozen posel glediškega upravnika in dasi nerad, se je moral od svojega ljubljenega zbora neprostovoljno ločiti ter vzeti na svoja, čeprav krepka ramena, breme, ki mu je zaradi glediščnih praznih kas v zahvalo za trud in neštevilna pota prineslo sovraštvo od prvih solistov v operi do zadnjega pre-stavljača kulis v drami. Matični zbor je bil tačas brez svojega duševnega vodje. Na njegov stol so sedli drug za drugim Štritof, Michl, Brezovšek in Kumar, toda niso imeli vkljub svojini priznanim glasbenim zmožnostim v zboru zaupanja, ki ga je bil pri njem deležen prej Hubad. Vrstili so se koncerti, dobri in povprečno dobri, v zboru so se izmenjavala mnenja med starini in mladini, da zbor ni bit več tako dober, blestel pa še malone 'tako kot prejšnje čase, manjkalo je organizatorja. Čakati je moral na Mesijo, ki bo rešil situacijo. In 'hvalabogu! Hubad se je rešil gledišča, srce ga je vleklo tja, kjer je s svojim glasbenim delom začel. Kot šestdesetletnik je reorganiziral zbor in ga navdušil za novo delo. Hkratu so se vrnili v zbor vsi m?d krizami izgubljeni sinovi in izgubljene hčere in so se zbrali okoli svojega očeta, ki je sedel za klavir in z mladeniško živahnostjo, popolnoma miren, brez nervoze po trikrat do Stirik.ra.t na teden užil in užil. Plod tega študija je bil včerajšnji vokalni koncert. Za vzpored je Hubad izbral najboljše slovenske skladbe zadnjega časa, v kolikor jih ni bilo, pa je segel še v srbsko, hr-vatsko in češko zborovsko literaturo. Ponovno so mu očitali, da je starokopitnez m re-akcijonar. Evo, sedaj je zavrnil ta očv,f>k vsem kavarniškim politikom in je nudil poslušalcem modern vzpored. Prilagodil se je zahtevam časa, moderni zborovski glasbi, pa vendar ne za vsako cono. Izbral je skladbe z dobrim vokalnim stavkom, brez glasbepe matematike, ki imajo pa tudi mnogo občutja. Mokranjčeve ru-kovete (črnogorski in bosanski) je še danes prijetno poslušati, p. H. Sattnerjeva (zbor se ga je hvalevredno spomnil za pjegovo 75-letnico) Ruškine sanje je priprosta, naivna pesmica brez pretenzij, V. Mirkov Rokoki, dražestno stopica po romantičnih časih, E. Adamičeva »Zazibalka« je izvrstno pogojena skladba z očitno jugoslovansko narodnostjo, istega skladatelja »Tri devojke so vkljub temu, da smo jih že opetovano poslušali, še vedno mična in učinkovita skladba. »Kdo dobi dekle« skromen, pa prijeten moški zbor. Vzor pevskega vokalnega stavka so kazale ruske pesmi: GreČaninova »Sever in jug«, Tanjejeva »Sončni vzhod« in Kirnova »Dve roži«, iz repertoarja najboljših čeških zborov so bile vzete Sukova »Dojcin Petar«, »Ban Varadinski« in »Kralj Matijas« ter Novakova .»Božična uspavanka«. Naj®fr dernejša in najtežja skladba vzporeda je t#-la Slavenskega »Molitva dobrim očima«. Hubad -je te bisere skrbno in vestno obrusil naštudiral je skladbe temeljito, minuet-jozno, izvajane so bile tehtno, a finim Pr®“' našanjem, s poglobitvijo v njih vsebino- 1 izvrslno dinamiko, umerjeno agogiko in JaS' no vokalizacijo. Mešani zbor (okoli 100 P®£ cev in pevk) je homogenejši od moškega, “J ni popolnoma enotno zvenel in so teriorj1 uhajali iz skupnosti. Materija] zbora je j$° dober v vseh glasovih, poznalo se mu je, & je skladbe študiral dirigent, ki je obe®-® vzoren učitelj solopetja. Hubad je s tem'®' pilil koncertom na tihem praznoval svop šestdesetletnico in takih praznikov ifhu žeh1" iz srca še mnogo, mnogo. Na koncertu je poleg zbora sodelovala ga. Zinka Vilfan-Kuncova, koncertna pevk® iz Zagreba z 10 izbranimi solospevi iz ruske-nove hrvatske in slovenske literature. ,Z nj° smo s poznali pevko odličnih umetniških kvalitet, silovito kultiviranega, mehkega, nežnega in gibkega glasu, ki poje z nenavadno inteligenco in globokim občutjem. Na klavirju jo je spretno spremljal njen soprog, | g. Božidar Kunc, rodom Slovenec. Za svoje krasno, sugestivno, prepričevalno petje j® žela viharna priznanja. Včerajšnji koncert — nekoliko predolg pomeni za pevski zbor Glasbene Matic® četek nove dobe. In upravičeno je t>il° P ^ čakovati, da se bo v Unionu glasbeželjfi”J Ljubljančanov in Ljubljančank kar trlo. p je pa ravno narobe. Morda niti polovica dv rane ni bila zasedena. Res, da se je konC®r vršil v neugodnem času, tik pred praznik*’ res morda, da gospodarska kriza tare vse, res, da so uradniški žepi domala Pra® in res, da dijaštvo že misli na pirhe i® tiče in vendar je za Ljubljano škanag prezre .tako lepo pevsko prireditev- ., ^ ' prazne prve vrste! Zgornji desettfs(lc '„eV-pa (udi razne korporacije, poznajo n8®..' za ska društva le takrat, kadar jiii v.a^!rH.ah štafažo na raznih slavnostih in prire*11 ‘. za narodov bkigor ali pa za pogrebe. VIOen Ila Malienem konoorlu naše jugoslovanske vojske, ki jim je Maticam ljubeznjivo včasih koncertirala, kje je bila I vsa pravoslavna cerkvena občina, ki ji J® Matični zbor letos tako prijazno pel na sve-itosavski proslavi na Taboru, kje naroan dame, ki so že tolikrat pri naših društvu* stokale za pomoč, kje juristi, ki jim ie . tiča lansko poletje na kongresu koncertin la itd., itd. Drugače bo treba bratje 1® ‘ stre! Kdor tihih in idealnih kulturn™ “.jj lavcev na njihovih z znojem prinravJjr m; prireditvah ne pozna, tega v bodoče,^^ad ne bomo več hoteli poznaiti. In ali ni ‘ zaslužil, da mu polna dvorana izreče pr®1 nje za njegovo delo? Seveda,^Slovenci vsa-kega kuiturnega delavca pri življenju dajo do kosti in naštevajo po njegovi smrti mu pa pišej • I bombastične nekrologe ter hvalijo njegova dobra dela, ki jih prej iz zavisti ali pa n zlobe niso hoteli videti. — Dovolj. Prirediteljem in izvajalcem koncerta ter Hubadu pa za lepi večer najiskrenejša zahvala in čestitke! —c.— Na naslov koncertne poslovalnice. Ali b' utrpela veliko škodo, če bi recenzentom po-leg vstopnic za koncerte pošiljala tudi vzpO' rede? Povsod drugod je to namreč v navadi- iz Churchillovih vojiih spomin w Ko je Nivelle kot poveljnik poslal Haigu instrukcije v formi ukaza, naj preneha z daljnim pripravljanjem napada na Vimy Rid-ge v korist operacij bolj južno od Arras, se je Haig uprl temu povelju. Obrnil se je na angleško vlado in zahteval, naj mu razjasnijo, zakaj se mora poveljnik angleške armade pokoravati ukazom mlajšega, tujega poveljnika. Konflikt je bil precej oster. Bil je sicer končno dosežen sporazum, toda prijateljsko in intimno skupno delo, ki je tako dolgo eksistiralo med angleškim in francoskim generalnim štabom, je bilo omejeno. Nivella so kritizirali višji francoski vojaški krogi in ga dolžili, da je on povzročil to neprijetno zadevo. V trenutku se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ludendorf! je interveniral in Nemčija je prešla k dejanjem. Velika vojaška osebnost, ki jo je Nemčija v dneh potrebe odkrila pod Hindenburgovo egido, je z eno samo potezo prevrgla vse Nivellove strate-gične načrte. Koncem februarja so pričeli Nemci izpraznjevati cel odsek od Arras do Noyona. Nemška vojska se je umaknila za 50 milj in zasedla na liniji, ki so jo odslej imenovali Hindenburgova linija. Nemški generalni štab je krstil to operacijo z imenom j-Alberich", po hudobnem škratu '.z Niebe-lungov. Umik Nemcev, o katerem se je govorilo več dni, so najprej ugotovili na fronti pete angleške armade, 24. februarja je vzbudila šum nemška artilerija, ki je razbijala lastne jarke. Angleške straže so našle sovražnikove jarke prazne. Komunike pete angleške armade je ponoči 24. februarja javljal, da se sovražnik umika. Veliki oblaki dima in zarja požarjev je spremljala njegov odhod -o-februarja je bil sovražnik oddaljen ze 18.000 vardov in 28. februarja omenja že angleški komunike o umiku ,Nemcev k takozvani Ilin- denburgovi liniji. . Neobhodno potrebno, pa posveti poveljnik sem in tam pozornost sovražniku, pa naj bo še tako poglobljen v svoje lastne načrte. Joffre je nameraval v februarju ni? nemško, naprej potisnjeno fronto. Ce bi imel uspeh s lem načrtom ali ne, ne more nihče razsoditi. iNivellov načrt pa je bil, da napade Nemce z ojačeno armado v aprilu. Toda marca meseca že ni bilo več nemške naprej potisnjene fronte. Tri od petih Niveljovih armad, ki bi naj izvedle ta napad, je dehl zdaj od sovražnika širok pas uničenega ozemlja Vse železnice, vse ceste, vsa skladišča 'so bila tako daleč od sovražnika, da bi bila potrebna najmanj dva me^ea za vpo-stavitev potrebnega kontakta. Izbruh. Painlevč je postal minister vojne 19. mar-ca Razsežne priprave so silile k trenutku izbruha. Angleški kabinet je bil pridobljen, ’ angleški generalni štab je bil prepričan. velikim naporom je bilo doseženo skupno delo, z velikim zaveznikom, z Anglijo. Zoperstaviti se sprejetemu načrtu, izneveriti se poveljniku, bi ne pomenilo samo ministrske in parlamentarne krize, pač pa bi razbilo strategični načrt tega leta in še več — inci-jativa akcije bi bila prepuščena Nemcem. Nivelle in Painleve, ta dva moža, katerih najvišje ambicije so bile skoro istočasno izpolnjene, sta bila naenkrat v težki situaciji. poveljnik, ki bi moral riskirati največjo nevarnost in je imel najbolj skeptičnega sefa, minister, ki bi moral prevzeti odgovornost za grozni pokolj na povelje generala, o ka-terega sposobnostih ni bil prepričam in pa odgovornost za vojno politiko, o katere blaznosti je bil prav dobro prepričan. Taka je v resničnosti velika moč! Ne bom zapisaval poteka francoske ofenzive, pričete 16. aprila, niti sijajnih predhodnih operacij, pri katerih je ar- mada v bitki pri Arras osvojila Vimy Ridge. Zvečer 16. aprila so se velike nade Nivellove razblinile kakor njegovo zaupanje in njegova povelja za obnovo ofenzive 17. aprila niso oibsegala samo taktičnih izprememb, pač so bili tudi strategični cilji v njih že precej skromnejši. Poslednje farze bitke so bile v nekaterih smereh uspešnejše od začetka. Toda f™™o-ske izgube nis'' oile to..AK večje od nemških, kakor je b\>, ob Joffreovi ofenzivi. V resnici je bila Nivellova ofenziva od vseli doslej še najmanj »razkošna« v primeru s so- vražnikovimi izgubami. 1 oda general D' mogel uiti svojim prejšnjim proglasitvam-Trdil je, da so vsake nadaljne operacij® brezciljne, če ne doseže popolne zmage *® tekom prvih 24 oziroma 48 ur. Prerokoval je tako zmago z mnogimi podrobnimi okoi-nostmi. Skoro vsak je dvomil, da se bod® ta prerokovanja izpolnila. In zdaj so tor®) bili vsi dvomi gola gotovost. Njegova zelja da bi bila velika operacija nadomeščena akcijo manjšega obsega, je bila zavrnjen«; 29. aprila je postal Petain kot šef geneia nega štaba svetovalec francoskega kabineti1 o celotnem vodstvu vojnih operacij. Zdaj, ko je ibila ofenziva pričeta se J angleški generalni štab odločil vztrajati. D seči je bilo treba za vsako ceno, da nap®, . Dnla T 1 mr/] n a rv rrfa lP U Francozi vse svoje »ne. L,ioyu ueuigo ognjevit pripadnik te koncepcije, ki je ^ pa tudi razumljiva. Število ladij, umče^ od nemških podmorskih čolnov, je vst8aj9 naraščalo. Pomorski čolni so uničili že , tisoč reg. ton ladijskega prostora in to ge vilo se je lahko povečalo vsak dan. Cu ^ je klic- »Pustite armade, da se borelf ^g-Meški ministrski predsednik, vrhovni ^ veljnik vojske in sir William Nobers« , skupno odšli v Pariz, kjer je I,loyd »0l)h « “• mednarodni kongres bizantologov. gnDP0o\ 10‘ / .Prispel v dvorano kralj v fiutinovi6a ^mirala Priče, polkovnika Dra-zavzel svoje mS°rJa p.°8a8n.ik.a- Kralj ie del patriiarh ?a nJeSovl desl11 Je se-v Beogradu p S ie in katoliški nadškof Predsednik n0 > na levi Pa ministrski ndnislri dr nZUP0v^- Prisotni so bili tudi žič in Mn. dr. Srskič, generala Had-skupščine usa','ie'vič, predsednik narodne univerzitetn* Trifkovič, diplomatski kor, f’1 univ. nmfLrttfesP,^i„itd- Kongres je ottvo-Je eo\mrur dr' Radonjič; za Radonji-zdravil dd« k m™signor Derbini, Iki je po-slovanski n 0 Prisrčno kralja in ves jugo-so govoril -310^- v francoskem jeziku. Nato univ n. I , imenu ruinuinske akademije denhpi' v imenu Nemčije Hai-striipn ancoz Millet, Anglež Benz in Av-Keusch, v imenu Poljske dr. Vojeslav >111 Tnonotwor»il/ AV /i T’ Mole . usch, v imenu Poljske dr. Vojeslav Ivan’ V.ime«u bolgarskih znanstvenikov dr. kraT°V 12 Sofije in drugi. Po odhodu Nj. Vel. je ja Ts.° se konstituirale posamezne sekci-Ljubljane so se kongresa udeležili ter Stel° P,ledavali: dr. Izidor Cankar, dr. Fran “!'• Niko Zupanič, Mihajlo Jasinsko, dr. «adoj&6 in dr. France Grivec. ža™^™ kongres. Glavni savez di-meseeiv nu*°T.n °V in službenikov bo imel gres C V Be°gradu redni letni kon- drlave. se udele^ delegati iz vse — 350.000 Amerikam,., Iz naročil voznih listkov Jnd* v Evropo, oceanskih paroplovnih družbah kih Pl'ek°-sob '"londonskih, pariških in d.uSihnaroi!il pejskih hotelih, je sklepati, da poslu p^0' po v letošnji sezoni tako veliko številn Amerikancev, kot doslej še nikdar. Razven StevOo tn^M Pnde • v- Ev,'°P° tudi veliko in dtuJotnikov 12 Južne Afrike, Avstralije so °ddaUSfpvz Mnogi londonski hoteli začetka iunii/^ S^°'|e sobe za ves Sas 0fl je obiskalo Evrn ca septembra. Dočini ameriških v za mi-iudzornikoin okrožnico, v kateri "ort so.lski»i ,maJo srezki šolski nadzorniki J 6Ja’ da 2 inspiciraujeni osnovnih s i J°J priče‘' zih, v kaliko. seToT nf v “/lhovih sre- — Pio,. l 111 Zgodilo. niinistrstvo je ^‘10 "*iteliif- Posvetno naredbo, s kateri znano, lansko leto v Slgyeniji možitev preP°veduje učiteljicam voljenja od strani min^? Predhodnega do-se je raztegnil;, sedaiT 'Stva' Ta Prepoved cegovmo. Prosvetno “dl-n.a Bo^o in Her-os ej že veliko število 5e izdaJo , T ' Prašanje mest. h • dovoljenj. J?rjev. Na podla ' 111 srezki*i desinfek- finančneea IT8 zadevne določbe novesa faktorji , .; Zakot;a, se prevedejo vsi desT reterentih „iS1!fZ oblaslnih sanitetnih mouI>ravnp u de KV0Jlh Prejemkov na sa-sl° mora t udgete. Vsak srez, oziroma ine-vsaj na vsakih 30.000 prebivalcev nastavljal^ ®slnfektorja. Desinlektorje bodo kvalifii{acjje aynoupravna telesa. Za oceno ministrstvo Za e®mfektorjev pa je pristojno iu ^os°jilo ž1ai.odn? zdravje. sli it°° 6en da sm .e' .Finančni minister Srne3 Za narodn0 zd?81? na zahtevo K "a razPolago np avje iz državne bla-bolnice k; soJdo 15 milijonov di- n« rje V Zq hn7. ag° r Dolnice. k; iiinijuiiov ui- b£ t°V’ Pos0jila se V^^^jo iz lastnih ? hrane in ^ ^odo izdajala za na-anJe bolnikov potrebščin za vzdrže- oblastila/ lfi°'ga Simnazijc. Na podlagi po- mael j-ex “dr^^ prtv^nf^S6 fUP' I®« Pn2etl začetkom prihodnjega S’old? 86 reorgamzacijo vseh nepopolnih gf®a PoC ■ lmal° vec kot 4 razrede. Te nep„. R‘mna,”1,nnazl'ie se pretvorijo v 4 razredne '6' vse*1 gimnazijah bo letos a 0 uk'n.ien. Nato se ukine vsako j r . P/estop iz 4. v 5. ‘‘ani lansko leto ' PredPisov, ki so bili flM« a<>ro(|I-!!'!,^*'a letalska oficirja obiskala • Savnik odredil, da se avtonomne doklade odslej zopet izplačujejo v polnem znesku predpisa, ne glede na stanje vplačil. — — Požari ob železniških progah. Vsako leto nastajajo v zgodnji pomladi vsled isker iz lokomotiv pogosti požari na gozdnih in poljskih parcelah meječih na^železniško progo. Taki požari nastajajo in se širijo ponavadi samo radi tega ker niso obmejne poljske ali gozdne parcele očiščene v zmislu § 99. železniškega obratnega reda (ces. nar. z ene 16. novembra 1851 drž. zak. št 1 ex 1852) suhega listja, dračja, suhe trave in drugih lahko zanetljivih snovi. — Vsi prizadeti mejaši ob železniških progah se opozarjajo na določbe § 99. železniškega obratnega reda s pripombo, da bode železniška uprava, kadar se bode ugotovilo kot vzrok požara zanemarjenje v § 99. ž. o. r. navedenih dolžnosti železniških mejašev, vsako povrnitev škode odklonila, proti krivcem pa se bode vrhutega postopalo po določilih g 101. železniškega obratnega reda. — Kongres dobrovoljeev. Meseca junija t 1. se vrši v Beogradu kongres saveza do-brovoljcev. — Razpisana mesta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje štiri mesta kategorije C, položaja IX. pisarniške stroke. Podrobnosti glej v »Uradnem listu.« — Redukcije v gumarski službi. Z ukazom ministra za šume in rudnike sta odpuščena iz državne službe Julij Lavrenčič in Zmago Trček, računska oficijala šumske direkcije v Ljubljani. — Iz vojnega ministrstva. Na lastno prošnjo je upokojen dosedanji šef kabineta ministrstva vojne in mornarice, polkovnik Vojislav Andjelkovič. S polkovnikom Andjel-kovičem gre v pokoj hraber in zaslužen oii- ^ cir, ki si je pridobil v svetovni vojni in sicer veliko število odlikovanj. — Iz rudarske službe. Za prometnega upravitelja pri direkciji državnega rudnika v Mostaru je imenovan starešina pri okrožnem rudarskem uradu v Celju Kornelij Ferjančič. — Umrl je te dni v Prevaljah tajnik okr. glavarstva g. Franc Robar. Pokojnik je bil loaom iz Slov. Bistrice ter je služboval pred pi e vratom v Velikovcu. Bil je vsikdar, tudi za casa Avstrije, vrl Slovenec. Bodi mu ohranjen časten spomin. „ Krvav boj z volkom. V bližini sela Se-ceva so se pojavile te dni cele tolpe volkov. linHi0^^°6ajo veliko škodo ter napadajo tudi ljudi. Kmet Mahmud Ahmetovic je nesel te dni iz svoje hiše v mlin žito. Ko je prišel v bližino vasi Bajevice, mu je zaklical z vrha bližnjega griča neki mož, da naj se obrne in pogleda kdo gre za njim. Mahmud se za to opozorilo ni zmenil, temveč je korakal mirno dalje. Nenadoma je začutil, da ga je nekdo krepko zgrabil za hrbet.Zato se je obrnil. Na svojo nemajhno grozo je zagledal velikega volka, ki se je pripravljal za drugi napad. Mahmudu se je posrečilo, da je zgrabil volka tako močno za smrček, da voik ni mogel odpreti gobca. Pričel se je besen boj med človekom in zverjo. Končno se je posrečilo volku, da se je osvobodil ter ugriznil Hahmuda v desno roko. Kmet se je branil kakor se je pač mogel. Posrečilo se mu je, da je vrgel volka na tla ter pokleknil nanj, vendar pa se mu je volk končno izvil in pobegnil. Mahmud je odnesel iz boja težke poškodbe na roki in hrbtu. Kmalu nato je srečal isti volk kmeta Azema Drašenina, katerega je tudi takoj napadel. Azem je padel na tla. Volk pa mu je skočil na prsi ter ga opetovano močno ugriznil. Ker je klical Azem iz vsega grla na pomoč, se je zver prestrašila in pobegnila. Pozneje je naletel volk na kmeta Šerifa Pančineca. Tudi lega ■'^v.rsel na tla, vendar pa se je Šerifu po-iih.JJn S..V5 zgrabil volka za grlo ter se ga Njegovo vn Hp ‘emu dobil več poškodb, njegovo vpitje je priklicalo več kmetov ki so volka po daljjem boju ubitlf Vse anience so prepeljali v Skoplje v bolnico, ke, mneva, da je bil volk stekel. — Gladovna stavka političnih kaznjencev v Mitroviči. Dne 5. t. m. je pričelo v zaporih v sremski Mitroviči 6 političnih kaznjencev z gladovno stavko. Med njimi se nahajata tudi Mošo Piade in čolakovič, ki sta obsojena radi atentata na Draškoviča ter Lajoš Czakv, ki je obsojen radi vidovdanskega atentata. Kaznjenci so predložili upravitelju kaznilnice spomenico, adresirano na ministra pravde, nakar so pričeli takoj stavkati. V spomenici zahtevajo, da se s političnimi zločinci bolje postopa ter se jih loči od navadnih zločincev. . — Samomor orožnika. Predvčerajšnjim je Mark*1 z orožniške postaje Čabaru orožnik vali so rodom Dalmatinec. Doume- mneva’paa Pobegnil na Italijansko. Ta do-utemeljena. j£kaza,a ^?' P0P°lnoma ne-nji dan v podstres1uS° ^našli namreč nasled-tvega. Pognal si je bil postaje mr- ,4 trojijo Skoži sggTjnS: ber in vesten orožnik. V sm« nesrečna ljubezen. Zapustil je več p?sem !naldr“P'n eno! naslovljeno na svoje to-\diise. v tem pismu prosi svoje tovariše da naj mu postavijo nagrobni spomenik’ .Napisal je tudi verze, ki naj bi se udolbli v njegov nagrobni spomenik. Konec se glasi: »1 ako konča svoje življenje mlad Dalmatinec.« — Krvav napad na predsednika okrožnega sodišča v Beogradu. Iz Beograda poročajo: Neki kmet iz Kosmaja je napadel na ulici predsednika beograjskega okrožnega sodi-šEa Veljo Markoviča ter ga težko poškodoval. Kmet je pričakal Markoviča v kavarni Pariz, kamor je sodnik vsak dan zahajal. Markoviča so prepeljali v bolnico, kmeta pa so utaknili v luknjo. Kot se trdi, je napadel kmet predsednika sodišča radi tega, ker so mu neki ljudje natvezili, da je Markovič ra- dikal ter odlaga vsled tega razsodbo o neki kmetovi civilni pravdi. — Stekla mačka. Posestnik Krempelj v Podturjaku pri Ljubljani je imel izredno veliko mačko. Te dni je začela kazati žival nenadoma znake stekline. Grizla je kamenje in les, nakrat pa je popadla domačo 5 letno hčerko Karlino ter jo težko ranila. Nato se je zakadila v dva fanta, ki pa sta jo s koli ubila. Poklicali so živinozdravnika, ki je ugotovil, da je bila mačka stekla. Malo Karlino so prepeljali v Pasteurjev zavod v Celje. — Oee toži varuha, da mu je odvedel otroka. V Vršcu vzbuja veliko pozornos: *= navadna afera. Dr. Zivan Ivanovič je služboval leta 1922 kot profesor v Novem Sadu ter se je tam poročil. Žena mu je rodila tri otroke. Pozneje se je od nje ločil ter se preselil v Vršac. Tu se je seznanil z mladim dekletom, ki ga je sklenil poročili. V to svrho je prestopil v mohamedansko vero ter se dal prestaviti v Bosno, kjer se je poročil. Pa tudi ta njegov zakon ni bil srečen. Kmalu potem, ko mu je rodila nova ženka otroka, jo je zapustil. Ker je prestopila njegova žena zopet v krščansko'vero ter dala tudi otroka krstiti, je veljal otrok za nezakonskega. Pred kratkim sta umrli otrokova mati in stara mati. Po stari materi je podedoval otrok veliko premoženje. Kakor hitro je dr. Ivanovič, ki se doslej za otroka ni brigal, to zvedel, se je pripeljal v Vršac, ter zahteval od varuha, da mu otroka izroči. Varuh, dr. Nikolajevič, splošno spoštovana oseba, je zahtevo zavrnil ter zahteval, da naj dr. Ivanovič dokaže, da je res otrokov oče. Vsled tega je vložil dr. Ivanovič zoper dr. Nikolajeviča tožbo na iz- 'ZTV o*r°ka' za potek procesa vlada v u veliko zanimanje. VIf,Kk'V™EHJV ™“«* modernih bluz, nogavic Ud. BO dobJ po nizkih cenah pri Igri. Žargi, Sv. Petra cesta .....—— ra^=3caaanHnHM. — Proces Marek. Iz Dunaja poročajo: Državni pravdnik je priglasil zoper oprostitev inženerja Mareka et cons. ničnostno pritožbo. Obenem je priglasil vzklic zaradi prenizko odmerjene kazni v zadevi obrekovanja in napeljevanja h krivemu pričevanju. — *' clikanska davčna goljufija v Nemčiji. V Nemčiji so razkrili velikansko davčno goljufijo, vsled katere utrpi država, kolikor je doslej ugotovljeno, 40 milijonov mark. Gre za ponarejanje banderol za svalčiee. Našli so v raznih nemških mestih celo vrsto delavnic, v katerih so se banderole fa-bricirale. Bilo je izvršenih več aretacij, glavnega krivca pa še niso izsledili. — Nenavadna vročina v Bukarešti. V Bukarešti vlada že par dni velika vročina Toplomer kaže v senci 30 stopinj, na solncu pa 40 stopin Celzija. — 120 rudarjev zasutih. Iz Pariza poro-r'J0: V premogovniku v področju Betune je bilo zasutih te dni 120 rudarjev. Po 11 ui 11 ajajočem napornem delu so ponesrečence rešili. Poškodovan ni bil nihče od njih. Ženske in moške nogavice, najfinejše kvalitete se dobijo pri Franc Pavlin. Gradišče 3. — Frizerja zadela kap. med tem ko je ImjI. Na Reki se je pripetil te dni nenavaden slučaj. Brivec Cesare Girllo je bril nekega delavca. Nenadoma je prenehal ter se je zgrudil na tla. Navzoči so poklicali zdravnika, ki je ugotovil smrt. Brivca je bila zadela kap. —- Kmetje, ki so hoteli biti sodniki, strogo kaznovani. V Pulju se je vršil te dni pioces zoper 4 kmete in eno kmetico, ki so bili obtoženi radi zločina izsiljevanja. Enemu od obtožencev je bila namreč ukradena ovca. Sumil je, da je ukradel ovco sosedov sin, njegov pastir. Zato je poklical v svojo lnšo tri svoje prijatelje in eno od svojih prijateljic. Nato se je podal k svojemu sosedu ter ga prijazno povabil, da naj pride k njemu na kozarec vina. Nič hudega sluteči možakar se je povabilu odzval. Komaj pa je vstopil v hišo svojega soseda, so mu jeti vsi navzoči očitati, da je ukradel nje-aovor‘niphK-',lenlu gospodarju ovco. Vsak iz-izsilili od mJakaHa !.n kmetil’a s(! obljubo, da bo dal oškodovan"H,el dene mu ovce o svojih ovac, ki si jih oškodovanec lahko sam izbere. Naslednjega dne je prišel oškodovanec res k svojemu sosedu, si izbral 5 najlepših ovac ter jih odpeljal. Toda ni naletel na pravega. Kmet je hitel na orožniško postajo ter stvar priia-vil. Orožniki so ljudske sodnike aretirali, sodisče pa jih je obsodilo na ječo od enesa do treh let. — Poizkus samoumora dunajskega siikar-ia VValdemarja Ludwiga. Na Dunaju je izvršil te dni poizkus samomora znani aka-demični sljkar VValdemar Ludvvig. Zabodel se je z nožem v srce. Prepeljali so ga umirajočega v bolnico. Vzrok samomora je ljubosumnost. — Virtuozno zna nositi monokelj. Neki nemški letalski oficir je padel te dni v finskem zalivu s svojim aparatom v morje. Plaval je več ur, držeč se neke deske. Končno je prišla rešitev. Priplula je neka ribiška ladja, ki je potegnila nadporočnika iz vode. Vse je bilo pre- i treseno, samo monokelj, ki ga je imel nadporočnik na očesu, ne. Kaj bi dal marsikak gizdalin za to, da bi sedel monokelj tako trdno v njegovem očesu. Seveda, kje drugje — pri nas kavalirjev z monoklji ni vpč, smo preveč »demokratični«. — Kuga na poštnem parniku. Kot poroča berlinski »Lokalanzeiger« je izbruhnila na krovu poštnega parnika >Arundale Castle«, ki je imel odpluti iz Capstala v Southliampton, kuga. Doslej se je pripetil en smrtni slučaj. KJO SS HtSTM TRC Ljubljana. 1— Bančni zavodi na Veliko soboto ne bodo poslovali. Na to opozarjamo p. n. občinstvo ter prosimo, da svoje bančne posle opravi na Veliki petek. — Društvo bančnih zavodov v Sloveniji. 1— Občni zbor invalidov. V nedeljo se je vršil v Ljudskem domu občni zbor kraljev-ne organizacije invalidov za Ljubljano. Pretresalo se je predvsem vprašanje finančne konsolidacije organizacije. Sprejet je bil predlog, da se izreče prejšnjemu odboru radi nerednega poslovanja graja. Predlog, da naj se tožijo vsi člani uprave na solidarično plačilo manjkajočega zneska, je bil odklonjen, pač pa je bil sprejet predlog, da se zahteva od bivšega predsednika povračilo ne samo 10.000 — na kolikor je bil od sodišča obsojen — temveč 13.500 Din. — V novi odbor so bili izvoljeni: H. Chrištof, Čiri1 Tavčar, dr. Anton Kodre, Zvonko Satler, Vinko Hrovat, Marija Stanič, Leopold Bizjak, Josip Rebolj, Fr. Stopar* Leopold Kržišnik, Evstahij Lipec in Iv. Šušteršič. Zadnja kot namestnika. Končno je bila sprejeta resolucija, da naj se prenesejo vse agende, ki se nanašajo na invalide v Sloveniji na oblastni skupščini v Ljubljani in Mariboru, kamor naj se stekajo tudi vsi dohodki iz invalidskega davka v Sloveniji. — Občni zbor »Društva trgovskih potnikov«. V nedeljo dopoldne se je vršil v Ljubljanskem dvoru«, redni letni občni zbor Društva trgovskih potnikov.« Predsednik Karl Seljak je v svojem govoru povdarjal, da je bilo preteklo leto vsled vladajoče gospodarske krize tudi za trgovske potnike zelo težko. Odbor se je trudil, da bi dosegel za trgovske potnike ugodnost polovične vožnje po železnici, v čemur pa ni uspel: iz Beograda je prišel odgovor, da zato ni zakonske podlage. Obravnavala so se še razna druga stanovska vprašanja, nakar so sledile volitve. Izvoljen je bil stari odbor, le namesto odstopivšega člana odbora Ranta je bil izvoljen Gril. — Najstarejši član društva Fran Šifrer je bil izvoljen za častnega predsednika in predsednika razsodišča. — Tombola. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev krajevna skupina v Ljubljani priredi, kakor običajno vsako leto, tudi lelos svojo veliko četrto dobrodelno javno tombolo in sicer z 10 glavnimi tombolami in z več manjšimi dobitki, v korist onemoglih bolnih članov, vdov in sirot. Tablice bodo prodajali vsi pismonoše in trafike od 15. t. m. dalje. Cena tablici je 2 Din. — Prosimo tudi letos blagohotne naklonjenosti sl. občinstva. — Odbor. 1— Nezgoda. Kmečki fant, izpod Trojan doma, je nesel v ponedeljek popoldne dva zaboja sladkorja mimo trgovine Magdič v Šelenburgovi ulici. Pri tem se je fantu spodrsnilo in mu je padel zaboj v izložbeno okno. Ubila se je šipa, vredna 1200 Din. 1— Poskusen vlom. V paviljonu konserv-no tovarne »Globus« na Gosposvetski cesti« je bil v nedeljo ponoči poskušen vlom. Verf-dar pa se je neznani vlomilec malo opekel. Pobil je nekaj šip v vrednosti nekaj nad 150 Din, ni pa mogel prodreti skozi lesene žaluzije, ki so bile trdno zaprte. Poskušen vlom je zjutraj opazila Marija Metlarjeva, prodajalka v paviljonu, ki je zadevo ovadila policiji. DOPIS. Središče ob Dravi. Sokolska godba priredi na velikonočni pondeljek zvečer svoj običajni koncert. Priprave so v polnem teku. Na sporedu so povsem novi slovanski komadi. Ker deluje naša sokolska godba rie samo lokalno, ampak je vedno in radevolje na razpolago tudi širši domovini, jo toplo priporočamo vsem sosedom in domačinom v izdatno podporo in mnogoštevilen obisk. Ker so železniške zveze na vse strani prav ugodne, naj nikdo ne zamudi te lepe prilike! Zdravo! kratke vesti. • nov*. atenski poslanik Miša Popovič je bil sprejet od predsednika Grške republike v svečani nastopni avdienci. Kellog, državni tajnik za zunanje zadeve je sporočil Coolidge-u, da bo demisioniral. V Maroku pripravljajo Španci in Francozi novo ofenzivo proti vstašem. Ker sta bila komunista Sacco in Vanietti znova obsojena na smrt, organizirajo ameriški delavci generalno stavko, da tako izsilijo njih pomilostitev. Po mnenju delavce^ sta bila oba po nedolžnem obsojena. Šport. Ilirija : Uertha (Dunaj). Gostovanje profesionalnega nogometnega moštva dunajske Herthe, ki odigra na velikonočno nedeljo in pondeljek dve mednarodni tekmi z našim podsaveznim prvakom, prinese Ljubljani po dolgem presledku zopet prvorazreden -iport. Obe tekmi bosta gotovo zainteresirali tudi širšo publiko, ki za domače prvenstvene tekme zaenkrat žal še ne kaže večjega zanimanja. Profesijonaluo 1. moštvo Herthe, o katerem smo že včeraj prinesli nekoliko podatkov ,bo za Ilirijo' sedaj, v začetku sezone pač nadmočen nasprotnik, na vsak način pa nasprotnik, kakorSnih je 1. moštvu Ilirije treba, ako se hoče resno pripravljati na uspešen uastop v bližnjem državnem prvenstvu. (I. kolo že 29. maja). Ilirija se tega popolnoma zaveda in nas obvešča, da bo igrala zato po Veliki noči še nadaljne mednarodne tekme. Z Dunaja dobi te dni tudi prvovrstnega nogometnega trenerja. Vodstvo SK Ilirije pa mora pri tem v gotovi meri apelirati tudi na javnost: Vsaka velika nogometna prieditev je zvezana za klub z velikim finacijelnim rizikom in prizadevanja Ilirije vobče z žrtvami ki jih zmore klub le, ako ima za seboj celo Ljubljano, katere mestne barve nosi Ilirija in katero je Ilirija poklicana zastopati v državnem prvenstvu. SK Ilirija upa, da bodo našla njena prizadevanja podporo in razumevanje celokupne naše javnosti in da bo publika dokazala to z mnogobrojnim pose-tom vseh prihodnjih klubovih prireditev, začenši z gostovanjem dunajske Herthe. Profesionalne rokoborbe na svetovno prvenstvo na Dunaju. 26. dan. Nedeljski boji so podali sledeči rezultat: Francoz Chevalier dvigne Dunajčana Kavvana s podprijemom i od zgoraj in ga z mlinom položi na obe ra- j meni v 21. min. Monakovčan Sehwarz vrže riancoza Verveta v 13 min. s podprijemom V lahki teži nastopita Dunajčan Pereles in uger Barothy, kateri boj pa prekine sodnik po 4 min. radi poškodbe Perelesa. Dunajčan Steinbach premaga v odločilnem boju Amerikanca Bahna v 33 min. v parterji11 boju s potegom za roko. V revanžnem boju porazi Estonec Jaago Rusa Paradanova v 32 min. , BORZE Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 86.5— 87, Vojna škoda 342.5—344, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197 (197), Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 99—100, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0—430, Vevče 136—0, Stavbna 55 do 65, Še-sir 104—O. — Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke mlačna. Zaključenih 5 vagonov lesa. Zagreb. Dunaj izplačilo 800.5—803.5, Berlin izplačilo 1350—1353, Italija izplačilo 274.44—276.44, London izplačilo 276.2 do 277, Newyork ček 56.75—56.95, Pariz izplačilo (zaključek 223.755), Praga izplačilo 168.3 do 169.1, Švica izplačilo 1094—1097. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.23, Ne\v-york 519.875, London 25.2475, Pariz 20.36, Milan 25.2875, Praga 15.40, Budimpešta 90.6875, Bukarešta 3.20, Sofija 3.75 Varšava 58, Dunaj 73.10. To in ono. ZANIBOMJEV >ATENTAT« PRED SODI ŠCEM. V ponedeljek se je začel pred posebnim sodiščem za zaščito države v Rimu proces proti Zaniboniju, generalu Capellu in petim drugim obdolžencem radi nameravanega atentata na Mussolinija. Pri vsej stvari gre le za navadno provokacijo policije. Vsa stvar je zasnovana po človeku, o katerem se je pozneje izkazalo, da je navaden konfident policije. Ta človek je advokat Quaglia, na katerega izpovedi sloni vsa obtožba. Zaniboni je sicer priznal, da si je želel Mussolinijevo smrt, ni pa nikdar prešel k udejstitvi te misli. Povsem druga stvar pa je z generalom Capellom, ki je svoječasno poveljeval italijanski armadi ob zavzetju Gorice. Leta 1922 je bil še fa-sist in je sodeloval pri fašistovskem zavzetju Rima. Preokret v njegovem mišljenju proti fašizmu so povzročile šele gotove fiksne ideje Mussolinije proti prostozidarstvu. Capello pa jejbil znan navdušen prostozidar. Policija skuša sedaj dokazati, da je Ca- pello zasnčaral in finansiral atentat na Mussolinija. Vsa krivda Capella pa je v tem, da je svoječasno spregovoril nekaj besedi na cesti z Zanibonijem ter mu pri tem posodil nekaj sto lir. To so opazili policijski detektivi, več krivde pa Capellu ne morejo dokazati. Zaniboni je vsekakor zanimivejša, Capello pa je politično bolj važna oseba. S Capellom namerava fašizem udariti vse italijansko prostozidarstvo. Zaniboni je zelo temperamenten človek romantik in don Quichotte obenem. Je preje lahkoživec in lahkomiselnež, kakor pa mučenik. Iz socialistične stranke je bil izključen že avgusta leta 1925, ker še je neopravičeno izdajal v inozemstvu za zaupnika stranke. Atentat pa je po trditvah italijanske policije zasnoval šele novembra leta 1925. Iz tega atentata je svetovno humoristično časopisje zajemalo zase dovolj zelo primerne snovi v opisovanju takozvanega »strela okoli ogla«. Kako bo proces proti Capellu in Zaniboniju izpadel, je ob poznavanju fašistovske justice mogoče že naprej vedeti. O procesu bomo še poročali. Problematična rešitev težkega problema v Franciji. Kakor v ostalih civiliziranih državah, tako sili tudi v Franciji podeželsko prebivalstvo iz dežele v mesta. Vsled tega primanjkuje ha deželi delavnih moči ter se zaposlujejo inozemci. Ta pojav je z ozirom na primeroma majhno število prebivalstva v Franciji problem, ki povzroča kompetentnim francoskim oblastim mnogo razmišljanja. Predlagane in izvedene so bile že različne mere, toda ! brez uspeha. \ V nekaterih krogih se smatra za glav- j ni vzrok priseljevanje podeželskega : prebivalstva v mesta dejstvo, da so postala podeželska dekleta z napredujočo kulturo zelo gizdava in zabave željna. Dekleta bi rada nosila svilene nogavice ter obiskovala zabavne lokale. 0 teni je prepričan tudi najstarejši član pariškega občinskega sveta Ambricse Rendy. Gospod Rendy misli, da je našel sedaj sredstvo, kako preprečiti priseljevanje z dežele v mesto. Po njegovem načrtu naj ' ‘i država vsa podeželska dekleta zavarovala za slučaj poroke tako, da se izplača vsaki, ki dopolni 21. leto 10.000 frankov. Premije naj bi plačevala delnimi država, deloma občine. Realih#* Rendy-ovega načrta bi stala državo\eto» okoli 10 milijonov frankov. Senzacionalen proces zoper »Le Journal« v Colmarii. Te dni 86 ie pričela v Colmaru porotna obravn^ zoper pariški »Le Journal« in njegove' ga sotrudnika Edvarda flelsey-a, ki ie objavil meseca januarja serijo članko' o nezadovoljnosti v Alzaciji. Helsey ie med drugim očital abbeju Haegy-u, k' zavzema eno vodilnih mest v politikiin novinarstvu v Alzaciji, da ima zveze s politiki v Nemčiji ter da podpira tako-zvano avtonomistično gibanje. Kadi t®#8 ga je tožil abbe Haegy radi obrekovanja. »Journal je poslal k obravna«71" manj kot pet advokatov, med njimi danjega ministra Leona Berarda. 0® obeh strani je bilo predlaganih nad prič, od katerih pa večina, med drugi1” tudi grof Westarp in industrijalec Roech-ling k prvi obravnavi ni prišla. : Smrt italijanskega politika in nacij0' nahiega ekonoma. V Rimu je umrl v starosti 85 let znani italijanski politik in nacijonalni ekonom Luigi Luzzati-Luigi Luzzati je bil 9 let italijanski finančni minister in leta 1911 ministe1*' ski predsednik. Kot nacijonalni ekooo"' je bil Luzzati Schulze Delitschev e ' v iggo CaTlmg: Školjka. Pot je vodila zopet preko mreže malih ulic, po katerih so se podili roparji in zasledovalci. Naenkrat so se znašli zasledovalci v temni ulici poleg reke, roparji pa so izginili, kakor da jih je pogoltnila zemlja. Po kratkem posvetovanju pokaže policijski častnik na dolgo, temno poslopje, katerega temna okna so bila zaprta. »Če se ne motim, so se roparji »krili v tem poslopju,c pravi, »najzanikarnejši tatovi v Tokiu 'tiče pod eno odejo s posestnikom te hiše.« Orožniki so pričeli tolči s puškinimi kopiti po vratih. Duhovniki so splezali na streho in so skušali odtod udreti v notranjost poslopja. Povsod je bilo vse zaprto in ui bilo čuti žive duše. Tu brcne kapitan s tako silo v hrastova vrata, da so se debele deske kar prelomile. Udrli so po ozkem hodniku v poslopje in se znašli v visoki, zelo razsvetljeni dvorani. »To je kitajska opijska beznica, zamrmra kapitan. Alfred, da si je ogledal prostor, kolikor mu je to dopuščala opijeva pijanost. Na širokih klopeh ob steni so ležali vsevprek sključeni Japonci in Kitajci. Pred vsakim leži- ščem je stala mala špiritova svetiljka, ki je preskrbovala dišeče pipe z ognjem. Čudno je bilo, da niso vzbudili novi nasilni gostje nobene pozornosti. Kadilci opija so se smehljali v svojih sanjarijah, na njihovih obrazih se je lesketal sijaj vzvišenega miru. Kaj jih briga nekaj Evropejcev in nekaj policajev! »To prokleto beznico moramo očistiti in zapreti,« zamrmra častnik jezno. Preiskali so vse natančno, strogo zaslišali lastnika lokala ter prebrskali vse kleti in shrambe, toda brez rezultata. V naslednjem trenutku so bili zasledovalci že na vrtu, ki je po kitajskem običaju ločil sprednji in zadnji del poslopja. To je bil prav lep vrt. V grmovju so se svetile male lučke v pestrih barvah, kamenite jame in umetna jezerca so bila umetno razsvetljena, zadnje poslopje pa je bilo od vrha do tal vse razsvetljeno s kitajskimi svečami. Tekli so preko vrat, ko naenkrat začuje Altred krik. Bil je kapitan, ki si je pri skoku zvil nogo. »Ne brigajte se zame!« zakliče, toda brez potrebe, kajti Alfred je bil ves preveč razburjen, da bi se kaj obotavljal. Sedaj so bili zasledovalci že pri zadnjem poslopju, iz katerega je zvenela v noč godba, petje iu trkanje s kozarci. Planili so v poslopje s sabljami v roki. Tu nastane strašna zmeda. Gejše v svilenih oblekah so pričele cviliti in kričati, velika igralna miza, na kateri je ležalo zlato v kupih, se je prevrnila, gostje so pričeli kričati, da so izdani policiji ter se vrgli z obrazom na tla. Alfred si s pogledom ogleda dvorano. Stene so bile zastrte z debelimi svilenimi draperijami, tla so bila pokrita s finimi rumenimi preprogami, na njih so ležale kadeči' se pipe, iz votlin po oglih pa so zrli na ves hrup kipi Bude z ravnodušnimi smehljaji. To 'je bila ena najbogatejših igralskih beznic v Tokiu, kamer je policija udrla povsem neopaženo. Toda tu ni bilo niti sledu za »roparji. Orožniki so v hipu zasedli vse poslopje, policijski stražnik je stekel kvišku, po stopnji-cah, ki so vodile v zgornja nadstropja. Sledila sta mu Beit in Alfred. Mali podjetni Japonec je planil na balkon, ki se je vzpenjal v ozadju hiše nad reko. Naenkrat zakliče: »Tukaj so! Tukaj so!« In res v temi so opazili roparje, ki so ravno v naglici odpenjali čolne v rečnem pristanu. Hura! Zasledovalci so izstrelili svoje revolverje. Čolni so odrinili ter v nekaj minutah izginili v temi po reki. Roparji so bili tako zmedeni pri begu, da se ni med njimi POMLAD T Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za Oblelce, otroške majice, nahrbtniki, pall e, dežniki, klotl v vseh barvah, Sifoni, S >llngen škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, Šivilje in sedlarje, Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Ljubljana Najnl£|e cene. ToCna postrežba. Carinsko posredniški in ipedieiitNi tsureau »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkam: „GROM“. Telefon 2454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhiireje in pod kulantnimi pogoji. Zastopniki druSbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi iiajfirtejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. Telefon Stev. 2389. Tehniino in higijeniino najmotierne^e urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Ounajska cesta it. la, II. nadstr. MALI OGLASI Za vsako besedo se plaža 50 par. Za debelo tiskarni pa Din 1.—. Kontoristinja samostojna moč, vešča knjigovodstva, korespondence, stenopisja in strojepisja, išče službe. Ponudbe prosi na upravo Usta pod značko >Večletna praksa«. Zastonj - spalno sobo novo kompletno dobite pri tomboli »Dom ubogih« na velikonočni pondeljek. — Srečke v trafikah ali zadružni pisarni »Mojmir«. Maribor, Koroška c. 10-1. nihče spomnil ua to, da bi odpel še ost»'e sampane na reki in tako preprečil zasle(^ valoem vsaj za nekaj časa pot za njuni-Reitove ljudi je bila sedaj zadeva jasna trenutku. Skočili so v čolne in odbrzeli 2,1 roparji. Dva sampana sta z vso hitrosfJ° " . plula po reki. V prvem je sedel p ^ častnik s tremi, v drugem P11 in z dvema orožnikoma. Kaj sedaj? _ j Altred je bil utrujen do snnti, V^tfesJhj inu ie žuit*®!** zaspanosti. Medtem, ko l^j? tu sedel z vesli v tresočih rokah, se je nej1 nadoma zgrudil. Bilo je ob dveh ponoči, ose$ ur je trajala ta grozna gonja. Vse se mu J® a zdelo, kakor da se vrši v sanjah. Najprej rop in krvavi umor v bančnem poslopju, nato divja gonja po ulicah, dež k rogelj, ogeaj na hribu Ueno, smrt Petra Bajmakova izgred v kitajski opijski beznici. Sedaj m je počutil tako šibkega, da je kom»J Se d'Z'' vesla v rokah. Nasprotno pa ni bilo na jekleneia ^ vem obrazu opaziti nikake utrujenosti. ^ mož se je nagnil preko čolna, kak°‘ hotel s svojim prodirajočim P°Se 0111 1” sekati temo. Sefov vzgled je okrepil Alfreda. 1’omočil si je obraz v reko in osvežil. (Dalje prih.) Premog - Čebin W»1Ut* l/II. - Tri«!. H Simon K 11 m a n e k, LJUBLJANA, šelenburgova ulica št. 6 de po najnovejši modi izdeluje obleke za gospo-ine zmernih cenah. V zalogi ima vedno najboljše češko in angleško sukno. Oddajo se s 1. julijem l. 1. 3 sobSf primerne za zdravnik8 j ali za pisarne. Našlo* iH pove uprava lista. Lahek postranski zaslužek na domu, za obojni sp« že od 14 let naprej, bi*1 posebnega znanja; dne^ zaslužek 20 do 25 D**1 Kdor se zanima, naj jf šlje za pojasnilo za p^ in vzorec dela 10 P’® kateri znesek se pa tr#f ako delo prevzame. ^ kaka prevara, za ml«®1 no je velikega poni^ Ponudbe na upravo o* pod šifro: »Čas je zl®*°_ Oglašujte v »Narodnem „ Dnevnih Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno /Merkur? odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.