Leto LVth Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 •dffr, itnc t. frrotrfr 1939 An. T« £ena 2 Din VENE.C Cek. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.34'! za inserate Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011. Pragti-Otinaj 24.79? * Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni uredniltva ta sprave t 40-01, 40-01, 40-08, 40-04, 40-06 — Izhaja vsak dan zjutraj ratea ponedeljka ia dneva p« praznika Srečno novo le/o 1939 Voščilo prevžvišenega gospoda dr. Gregorija Rozmana l/ubi,anskega škofa Srečno smo prijadrali mimo grozeče nevarnosti vojske v leto 1959. Ne vemo, kaj nam prinese. Gotovo pa je skupna želja našega naroda za novo leto: mir. Bog vodi naše državnike s svojo modrostjo, da bodo znali tudi v novem letu našo ladjico previdno voditi mimo skritih iti odkritih čeri, ki bodo ogrožale našo pot! Želimo si mir tudi na duhovnem polju. Duhovni mir je v enaki meri kakor zunanji ogrožen. Pripravljeni moramo biti, ga braniti in očuvati za ceno vsake žrtve. V naročju lastnega naroda se vedno znova javljajo poizkusi zhraljati tisočletne temelje katoliškega življenja in ndejstvo-vanja. Še bolj pa vžigajo danes zgledi od drugod, kjer se zdi, da so dnevi katoliškega verstva šteti spričo zmag in uspehov nasprotne sodobne miselnost;. Zgodovina, ki bi morala biti učiteljica življenja — žal pa ni — dokazuje in znaki sedanjosti potrjujejo, da so te zmage navidezne, uspehi kratkotrajni. Zategadelj se ne dajmo varati. Naše delo naj gre za trajnimi uspehi, naša borba za resničnimi zmagami. Resnični zmagi živega katoličanstva pripravljajmo tla med našim narodom s tem, da mladini s temeljito in dosledno versko vzgojo damo borbenost dosledne vernosti in močne ljubezni. Novo leto bodi delovno leto na polju verske vzgoje in tihe ter dosledne izgraditve Katoliške akcije za vsa poklicna okolja. S tem delom bomo najboljše služili Bogu in svojemu narodu. K temu delu naj nas navduši in vzpodbocle še mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki se namerava v tem letu med nami vršiti. Kristus kraljuj najprej v naših dušah, potem pa ga nesimo pogumno drugim. Leto 1939 stoji v znamenju Kristusa Kralja. Kristus pa je kralj življenja in veselega optimizma. t Gregorij Rozman škof ljubljanski. Zahvala in pozdrav Vsem našim čitateljem in prijateljem želimo srečno novo lete! Iskreno pozdravljamo iz leta v lete naraščajočo množico naših naročnikov in jim izrekamo prisrčno zahvalo za zvestobo, ki jo »Slovencu« izkazujejo. Posebno v preteklem letu je število naših naročnikov izredno poraslo, kar je najlepše priznanje našemu dosedanjemu delu in vsem, ki se trudijo za prospeh lista, učinkovita pobuda za bodočnost. Tudi v novem letu hočemo biti vesten kažipot slovenskemu narodu v dobrih in hudih časih. Bodriti ga hočemo k iskrenemu spoštovanju vere naših očetov, vzgajati ga k vroči ljubezni do materinega jezika in kulture ter buditi v njem ponosno jugoslovansko državljansko zavest. »Slovenec« hoče biti marljiv sodelavec pri napredku naše ožje domovine Slovenije in sogrnditelj urejene in močne Jugoslavije. »Slovenec« je z novim letom stopil v svoje <»?. leto. Vse nnročnike in čitatelje zagotavljamo, dn se hočemo pošteno potruditi, da zagotovimo zvestobo svojih prijateljev in da njih število tudi letos še pomnožimo. „SlovenecM Voščilo ministra dr. M. Kreka »i Leto 1938 bo v zgodovini Evrope ostalo markantno. Premaknilo se je težišče in iz-premnile so se marsikatere osnove življenja evropskih narodov in držav. Stare državne meje so marsikje izginile, nastale so nove, nepričakovane. Bilo je leto velike vznemirjenosti in presenečenj. Vsaka mirna »likvidacija spornega vprašanjac je stvarno bila le kratko premirje, v katerem čete ne mirujejo; takrat delajo nove formacije. Novoletni datum ne seka razvoja. — Opravičena in utemeljena je marsikaka zaskrbljenost narodov ter zelo potrebna največja previdnost tudi v novem letu. Jugoslavija je vsako izpremembo položaja razumela in se odlično pripravila. Zanjo ni bilo iznenadenj. Njena mirovna politika je žela največje uspehe. To politiko moramo prenesti v novo leto. Morda zahteva večkrat močnih preizkušenj vztraj- nosti, potrpljenja, žrtev in neomejenega zaupanja, ali neizogibna je. Slovenija je zapadna trdnjava Jugoslavije. Tu imamo enoten, visoko-zaveden, discipliniran narod, ki se zaveda najvzvi-šenejše dolžnosti napram svoji zgodovini in napram državi. Minulo leto kaže vsakomur, ki hoče videti in slišati, da smo Slovenci v politični šoli in vzgoji g. dr. Korošca Antona tako napredovali, da predstavljamo ob dvajsetletnici države najbolje organizirano narodno državnotvorno silo Jugoslavije. V novo leto gremo opremljeni z veli-častvenim dokazom politične enotnosti, sloge in zmage, ki smo jo praznovali dne 11. decembra. V zvestobi do vzvišene vladarske hiše Karadjordjevičev in v požrtvovalni slogi našega naroda je vse naše upanje. Na teh dvojnih temeljnih kvadrih bomo gradili našo bodočnost. To je treba ponoviti posebno kadar se zdi drugo nejasno in majavo. Slaba volja v javnem življenju nikoli ni umestna. V sedanjem položaju našem ni upravičena. Le veselo naprej! Vztrajnosti in vesele delavoljnosti najvišjo mero po-nesimo v novo leto, pa bo mirna naša vest pred Bogom in pred ljudmi. Vsi, ki ste nam odgovornost naložili, bomo izgorevali v prizadevanju, da zaupanje opravičimo. Notranjemu miru in ljubezni vseh bratov v celi državi, sreči in napredku Slovencev, moči, trdnosti in nedotakljivosti Jugoslavije, naše narodne države, bomo vse svoje napore posvetili. Naše ponašanje mora biti vzor zvestobe vsem zaveznikom in sodelavcem, ne da bi pri tem padla senca na pošten slovenski obraz in naše dostojanstvo. Naša vztrajnost in lojalnost, pa tudi možata odločnost, mora vzbujati občudovanje in pohvalo na vseh straneh. miru iz Francije Sodelovanje z vsemi narodi in državami, hi so dobre volje" („Temps") ra.it, 31. decembru. Z ozirom na mednarodni položaj, ki pa predvsem označuje napetost med Francijo in Italijo, ki ni prenehala, dasi pred obiskom angleškega ministrskega predsednika Chamherlaina v Rimu ni pričakovati nobene izpreuiembe no na boljše, ne na slabše, je zanimiv uvodnik »Tempsa«, ki je zbudil še večjo pozornost nego drugi uvodnik pred enim tednom. Misli tega lista, ki podaja mnenje odgovornega vodstva francoske zunanje politike, kažejo, da je vlada gg. Ditladiera in Bonnela trdno odločena, da se mir v Evropi ohrani in da se najde nek uspešen način pomiritve in sodelovanja velesil za ohranitev miru in mirnega razvoja bodoče mednarodne politike, člankar pravi: »Prisiljeni smo priznati, da jo staro politično ravnovesje v Evropi porušeno zaradi cele vote napak, zmot in opustitev, ki so privedli do taktičnega razveljavljenja pogodb po zmagi zaveznikov 1. 1918.« »Zaradi tega nam sila dejstev narekuje drugo politiko, če se nočemo zavestno vreči v brezdno, ter moramo poiskati tiste neobhodne pogoje, pod katerimi jo mogoče ustanoviti novo ravnovesje v F.vropi. Monakovski poizkus je bil nujno potreben, zakaj, potem ko je politika vzajemne varnosti, na kateri je počivala sta"ba Zveze narodov, doživela polom, ne ostane noben drug način, da se ;agotovi vsaj v neki meri mir, kakor če se doseže siaino sodelovanje »tirih evropskih velesil.« »Naloga mednarodne politike v 1. 1939. je torej, da to stalno sObisk Chamherlaina v Rimu, kamor odpotuje 11. januarja, nam ho mogoče pokazal, kako bo možno dejansko razvijati politiko medsebojnih razgovorov in posvetov, ki jo je začel predsednik angleške vlade in kateri ostaja neomajno zvest.« Seveda ne smemo prikrivati, da dejansko stanje in razpoloženje javnega mnenja v prizadetih državah, zlasti kar se tiče spora med Francijo in Italijo, ni tako, da hi si mogli delati velikih utvar o uspehu, ki naj bi ga takoj pokazal razgovor med Mussolinijem in Chamberlainom. Zaenkrat bomo lahko veseli, če bo ta sestanek začetkom novega leta ustvaril boljše ozračje, nego je vladalo dosedaj.« Italija noče od Franciie nobenih novih ozemelj Rim, 31. decembra. Tukajšnji uradni tiskovni urad poroča, da je francoski poslanik v Londonu g. Čambon 29. t. m. na posetu, ki ga je napravil pri angleškem ministru za zunanje zadeve, annročil, da sedanji spor med (Nadaljevanje na 2. strani.) Voščilo prevzvišenega gospoda dr. Ivana Tomažiča lavantinshega vladihe Človeštvo si želi izhoda Iz sodobnih zmot in zmed, pomoči v vladajoči duhovni stiski in gmotni bedi, boljše bodočnosti, miru in složnega sožitja. Hrepeni po sreči, časni in večni. Kdo naj pokaže izhod, kdo pomaga, kdo naj nas osreči? Prorok Izaija napoveduje luč in veselje, ko bo rojeno Dete. imenovano Čudoviti, Svetovalec, Bog, Močni, Oče prihodnjega veka, Knez miru. To Dete je kralj vekov, Jezus Kristus. Edino On more s čudovito božjo modrostjo svetovati, kako najti izhod iz vseh zaplet-Ijajev. Edino On je močni Bog, ki more učinkovito pomagati, kjer odreče človeška pomoč. Edino On more s svojim nebeškim naukom resnice, pravice in ljubezni ustvariti boljše čase miru in sreče. To velja za posameznika, to velja za vse narode, kakor je ponovno naglašal papež Pij XI. v božičnem nagovoru svetega večera. V tem smislu naj katoliško časopisje, h kateremu se šteje »Slovenec«, brani resnico, prnvico in ljubezen, pa naj s temi večnimi vrednotami pridobiva svoje bralce za Kristusa in njegovo vlado v srcih in v človeški družbi. Tako bo izpolnilo svojo nalogo. V M a r i b o r ti . dne 27. decembra 193R. t Ivan Jožef škof lavantinski. Voščilo ministra Franca Snoja Stremeti moramo za tem, da vse sile, ki rastejo in kli jejo na vseh različnih toriščih našega narodnega življenja, povežemo v močno skupnost, ki naj služi k napredku in v utrditev naše narodne misli in bitnosti To zavest skupnosti, in moč, ki je v tej skupnosti, naj občuti in mora občutiti vsak posameznik, vsi sloji, ves narod! Ne tnalo-dušno — pogumno in odločno stopimo v »tovo leto, v novo delo* ki naj bo koristno narodu in državi! bil dLOVLNliCi, dne 1. juuuarja 1W3(J. Jtev. 1. (Nadaljevanje i prve strani.) Francijo in Anglijo zadeva samo obedve vladi, ki sta so I. 1935 pogodili o nekaterih izpremenibah v afriSkih kolonijah. Uradno rimsko poročilo dodaja temu, da bodo odnošaji med Francijo in Italijo kljub temu eden izmed predmetov razgovora na sestanku med Mussolinijem in Chainberlainoui v Rim« ruv oba državnika ne bosta takorekoč uradno "drobno razpravljala o sporu med Francijo ,io zanidi omenjeno pogodbe. To i... eno sporočilo se oči vidno nanaša na Francije, ki jo močno podpirajo nn^; -icionalni krogi in velik del angleškega t ki hoče preprečiti, da bi Chamberlain v K d najti kakšno rešitev spora med Italijo h ki bi pomenila ne- kak pritisk na frauc-j. !o, da odstopi od svojega dosedanjega stali:' Namera teh krogov je, ua hi Chamberlainov obisk, ki ga ni bilo mogoče preprečiti, pokazal popoln polom njegove dosedanje politike, ki skn-»a doseči roSitev evropskih sporov s pomočjo sporazuma in sodelovanju štirih velesil. To bi se-veda lahko privedlo do padca Chamberlainove vlade, nakar bi prišel na vrh Eden, ki najj bi *a-čel politiko odločnega o e nasproti zahtevam diktatorskih velesil. V Rimu pravijo, dn bi se ti računi utegnili izjaloviti, ker si angleška vlada nikakor ne more privoščiti takega stališča, to pa predvsem zaradi tega ne, ker se Anglija ravno v sedanjem trenutku na vso moč prizadeva ustvariti jasen položaj glede Španije. Zato bo Chamberlain moral govoriti z Italijo tudi o tistih vprašanjih v Sredozemskem morju, ki se tičejo Francije. Od Italije je numreč zelo odvisno, kako se ho špansko vprašanje uredilo in zato noben angleški premier ne more obiti Italije v zadevi, ki se tiče vseli velesil ob Sredozemskem morju. % Iz tega 6e razvidi, da bo italijanska vlada, čeprav je baje pustila pasti vbb teritorialne «a-»'evc, zahtevala od Francije več nego je ta pri-vvljena Italiji koncedirati. Menda je rimski vla-največ na tem. da hi se Italijanom v Tunisu •tirala polna pravica gospodarske ekspanzije »viranc kulturno- nacionalne avtonomije, s i se v korist mirn zaenkrat zadovoljila. Bitka v Kataloniji Saragosa, 31. decembra, dl. Francova ofenziva na reki Segre se nadaljuje. Boji divjajo na približno 100 km široki fronti. Na levem krilu se je posrečilo zasesti in očistili pogorje Monsech. To gorovje, ki dosega višino do 1300 m, je bilo silno utrjeno z močnimi železobetonskiuii zavetišči. Po teden dni trajajočih bojih so v gorovju zagospodovalo Frauoove čete in prodrlo še dalje proti vzhodu in jugu. Ob reki Šegre je severno od Balanguera uspel prodor Francovih čet in so včeraj aragonske čete zasedle važno mesto Artesa ob reki Segre. Artesa je oddaljena 20 km od izhodišča ofenzive in je pomembna zaradi svojih številnih elektrarn, iz katerih je z električnim tokom zalagala več katalonskih mest. Uspešno prodirajo Francove čete tudi na desnem krilu in so po zavzetju važnega mesta Orana-delle že prekoračile mejo aragonske pokrajine. Preteklo noč je bila pomorska bitka pred Gibraltarjem. V pristanišču je namreč že od jeseni bil v popravilu rdeči rušilec »Luis Diaz«. V pomorski bitki v jeseni je bil ta rušilec. močno poškodovan od Francove križarke »Canariasc. Sedaj pa je ladja bila popravljena in je hotela doseči eno izmed rdečih sredozemskih pristanišč. Toda Francove ladje so bile na straži in mino-nosec »Vulkan« je pričel streljati na rušilec ter ga prisilil, da so je obrnil proti obali. Pri kraju Spiagia je nasedel. Zaradi obstreljevanja je bilo sedem mrtvih in 12 ranjenih, ladja pa je sedaj še vedno na angleškem ozemlju. Angleške oblasti so Izjavile, da bodo rušilec zaplenile, posadko pa internirale v vojašnicah Gibraltarja. Lerida, 31. decembra. A A. Štefani: Poročilo vrhovnega nacionalističnega poveljstva se glasi: Na bojišču pri Leridi južno od Oranadelle so nacionalistične čete zavzele vas Bodero. Republikanci so pred svojim umikom vas zažgali, a se je nacionalistom vendar še posrečilo, da so jo rešili pred požarom. Sicer se je napredovanje nacionalistov od petka dalje nadaljevalo v istem tempu kot prejšnje dni. Na odseku pri Trempu smo za- Razkol na Kitajskem Večja skupina Gankajšekovlh prijateljev ponuja Japoncem mir Hongkong, 31. decembra. A A. Reuter: Podpredsednik Kuomintanga Vančinvej je poslal generalisi-mu kitajske vojske Čangkajšku brzojavko, ▼ kateri ma svetuje, da naj »e takoj začne pogajali ca sklenitev mirti z Japonsko. Vančivej poudarja, da izjava japonskega ministrskega predsednika kneza Konoja vsebuje samo sledeče tri zahteve: 1. Japonci morajo uživati svobodo na Kitajskem; 2. Japonska in Kitajska morata sodelovati proti kominterni, in 3. potrebno jc gospodarsko sodelovanje obeh držav. Kar se tiče prve točke pravi Vančinvej d»lje, bi Kitajska dobila možnost, da se ji vrnejo ne samo 6everne pokrajine, pač pa tudi vse ozemlje, ki ga je izgubila v vojni. Na ta način bi se ohranila narodna suverenost in nezavisnost Kitaj-eke. Glede druge točke pravi, da je naperjena samo proti podtalnemu delu komunistov ter nc zadeva na ta način v diplomatske odnošaje med Kitajsko in Sovjetsko Rusijo. Tretja točka hi mogla biti v načelu vedno sprejeta. Vančinvej začeti s pogajanji z japonsko vlado glede gornjih treh točk. Tokio, 31. dec. AA. V dobro obveščenih krogih na Japonskem vlada precejšen dvom glede neposrednih uspehov mirovnih pogajanj. Predsednik vlade knez Konoje in člani njegovega kabineta so naslovili na japonski narod novoletno poslanico. Knez Konoje je ▼ svoji poslanici govoril o ciljih japonske politike na Daljnem vzhodu ter naglasll, da je Japonska mogla v tem delu sveta odigrati svojo vlogo. Zunanji minister Arita je ponovil v svoji poslanici glavne točke iz poslanice ministrskega predsednika. Vojni minister Ita-gaki je poudarjal velike vojne naloge Japoncev, vzeli mesto Camarasa, 10 km severovzhodno od Balaguera, zntein vas Cubbels in razne višinske postojanke. Na bojišču jo ostalo precej sovražnih trupel. Ujeli smo vsega 1800 republikancev. Med vojnim plenom je en tank, 2 havbici in več sto strojnih pušk. Nacionalistična letala so v četrtek bombardirala vojaške objekte v Barceloni iu Kar tageui. Pri tej priliki sta bili poškodovani dve republikanski križarki in en rušilec. Pri spopadih v zraku smo sestrelili 15 republikanskih letal, zdi se pa, da je teh sestreljenih letal še več. Barcelona, 31. decembra. A A. llavas: Uradno poročilo republikanskega poveljstva pravi, da je sovražnik nadaljeval z ofenzivo v odseku Trempa in Balaguera ob dolnjem teku reke Segre. Hude borbe se nadaljujejo. Prostovoljske divizije so prodrle do Torina. Sovražni poskusi v drugih smereh se niso posrečili. Med letalsko bitko jo republikansko letalstvo sestrelilo več sovražnih letal. Dr. Hacha na Slovaškem Tastranska Lortiniea, 31. dec. A A. CTK: Predsednik republike dr. Hacha je v spremstvu predsednika slovaške vlade Tise in ministrov Sidorja in Turčainkega ter Fajerbanda, Havelke In nekaterih drugih uglednih osebnosti obiskal včaraj sanatorij katoliškega dobrodelnega društva Cirila« v Sinokovcu v Tatrah. Po povratku v Tatran-sko Loinnii'o je predsednik republike dr. Hacha sprejel mH?f Vojttska, ki eo mu je prišel zahvalit za ot'i»k v sauatorij v Smo kov cu. Zatem je predsednik republike obiskal predsednika slovaške vlade Tisa ter mu izročil vsoto 20.000 Kč ko* pomoč beguncem iz krajev, ki jih je morala Češkoslovaška odstopiti. Kardinal Kakovski umrl Varšava. 31- dec. AA. Havas: Varšavski nadškof kardinal Aleksander Kakovski je umrl snoči v 76. letu elarosti. Kardinal Kakovski je postal nadškof v letu 1913. Tudi Srbi se zanimajo za ureditev države V Belgradu je začela izhajati knjižica »Biblioteka, politika i društvo«. Te dni je izšla 1A. številka te knjižice pod naslovom »Naže narodno ujedinjenje i unutraSnje uredjenje Jugoslavije«:. V tem zvezku sta priobčena dva članka o tem vprašanju, in sicer predavanje bivšega prvaka demokratske stranke dr. Bože Markoviča, ki je o tem predaval leta 1030. v Ženevi, iu pa njegov članek iz leta 1919., ki je izšel tudi v Ženevi. Za srbske razmere je zanimivo, da so po 20 letih dali na svetlo to predavanje, v katerem je dr. Markovič takrat razlagal, kako naj bo Jugoslavija urejena. Takole pravi med drugim: »Na plemenski podlagi avtonomij ni mogoče izdelati. To bi bila separatistična nevarnost... Avtonomije pa se tudi ne morejo ustvarjati izključno na podlagi dosedanjih pokrajin, to se pravi, da v prihodnjosti ne bo mogoče obdržati tudi vseh dosedanjih dežel, kot zgodovinsko uzakonjenih. To je nemogoče najprej zato, ker so dežele tuje delo in umetne tvorbe, naperjene zoper interese našega naroda. Drugič pa je tudi stvarno težko, če ne nemogoče pustiti dosedanjo razdelitev. Število dežel bi bilo preveliko in bi po velikosti ne bile v sorazmerju druga z drugo. So pokrajine, ki ne bi mogle živeti v svojem avtonomnem življenju zaradi slabih gospodarskih razmer. To vprašanje se najbolje rešuje po istem načelu, po katerem je bilo rešeno narodno ze*inje®je in ustvarjanje skupne države — rešuje se po načelu narodne samoodločbe ali narodne volje. Do prihodnjih dežel moramo priti zgolj po samoodločbi narodovi. Narod vseh dežel mora po svoj\ volji odlofiti, ali hoče obdržati svojo dosedanjo deželo ali pa se želi spojiti s kako drugo. Take avtonomne pokrajine, med seboj krepko povezane po zavesti svojih skupnih interesov 1k>-do najmočnejši stebri, ki Do naša skupna državna zgradba najvarneje na nje položena. Država pa bo deležna takeg« poleta, da bo dostojno predstavljala narod ter da bo mogla ustvariti najbolje pogoje za njegov vsestranski razvitek. Samo taka državna uredilev bo narodni inteligenci nudila najboljše pogo;e, da bomo lahko delali za popolno zlitje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno kulturno nacionalno celino.. .< Kakor se iz navedenega jasno vidi, j« članek pisal moi srbske koncepcije, ki pa je bil v tem pogledu vendar le drugačnih nazorov kakor so bili razni slovenski jnsarski voditelji. Dasi pa je ta stvar zanimiva in jo zato prinašamo zaradi informacije, moramo vendar naglasiti, da toliko zrelo to vprašanje vendar še ni, ker je za tako novo preureditev treba revizije ustave, za kar pa manjkajo danes še vsi pogoji. »Slovenska beseda« naprednih Slovencev Glasilo bivšega bana in ljubljanskega župan« dr. Puca ter njegove skupine, v kateri je vidna glava dr. Milan Korun, je tednik »Slovenska Beseda«. Ta list je v zadnji številki od 31. decembra prinesel izpod peresa dr. Koruna članek o novem slovenskem nepolitičnem društvu »Slovenska Begam )k ^uuuoijoi rci.rvt —,,, seda<. Pravi, da bo to društvo Imelo nalogo rbi-tako tiste, ki »o bile rešene, kakor tudi one, ki jih f "»"ruti ljudi k predavanjem ter na njih obravnavati ■ t 1 1. . J * __* ■ i! _ I ' »I. ITilntcIr nm _ I_1__— I ..r^n^nnln lri UA nnmiS.a!n rt O QlA^an/>fk ITI je treba t bodoče rešiti, a ki imajo na Kitajskem protikomunistični značaj t«r cilj, da se ustvarijo prijateljski odnošajl i Japonsko. Čungking, 31. decembra. AA. Havas: Japonska bombna letala so mesto Quering spremenila v kup razvalin. Materialna škoda je ogromna, ker so za-žigalne bombe padle v trgovski del mesta. Ob 10 požar 5e ni bil lokaliziran. Kolikor je dosedaj znano, je bilo porušenih 1.500 hiš, nad 10.000 oseb pa ie dodaja, da jc po zrelem poudarku prišel do pre- no, ouo puniscaun pričanja, da mora Kitajska nacionalna vlada takoj I je ostalo brez strehe. fml mirni dogodki na Madžarskem Napovedujejo režim soroden totalitarnim državam Rerlin, 31. dec. TG. V Nemčiji z izredno pozornostjo zasledujejo razvoj na Madžarskem. V nemških političnih krogih odkrito namigujejo, da ■o bodo v letu 1939. na Madžarskem pripetile stvari. ki bodo dale koučnoveljavno obliko notranje političnemu življenju Madžarske. Kakšna bo ta oblika, niti politični niti polslužheni tisk ne objavljajo. Le »B e r 1 i n o r B o r s e n Z e i i u n g« je o Madžarski objavila članek, ki mu je dala naslov »Narod na križišču cest«, kjer pisec poudarja učinkovito vlogo, ki jo je Nemčija igrala v zadnjih mesecih leta 1938, ko je Madžarska z nemško pomočjo prišla v položaj, da je uresničila skoraj vse svoje narodnostne zahteve. To naj bo za Madžare otipljiv in viden dokaz za to, da mora prijateljstvo do Nemčije ostati osnovno načelo madžarske zunanje politike Listi tudi s poudarkom naglašajo, da bodo nemške manjšine na Madžarskem dobile polno zadoščenje, ter menijo, da je madžarska vlada modro ravnala, ko je poslušala prijateljske nasvete, ki jih je dobila iz Berlina. Glede bodočega notranjepolitičnega režima, ki ga napovedujejo, da bo zavladal v 1. 1939., menijo v nekaterih poučenih krogih, da ho zelo soroden totalitarnim režimom v Nemčiji in v Italiji. Nemško časopisje beleži tudi prizadeva ■ J a Italije, da bi izposredovala prijatelj- ski sporazum med Madžarska In J a g o s 1 a v i j o , ter v tej zvezi prepisujejo iz italijanskih listov najbolj značilne razlage o potovanju grofa Ciana v Belgrad. Presenetilo pa jo, da nemški tisk temu vprašanju posveča bolj bežno pozornost in da se vzdržuje samostojnih razlag ali oeen tega za južnovzhodno Evropo kaj važnega dogodka. Nikjer pa ni opaziti »neke ne-volje«, o kateri pišejo zapadnoevropski listi, francoski in angleški v prvi vrsti, da je prevzela nemške uradne kroge zaradi delavnosti grofa Ciana v srednji in južnovzhodni Evropi. Nemčija kot zaveznica Italije sploh ne more drugače, kakor da i zadovoljnostjo in odobravanjem sledi vsem prizadevanjem italijanske politike, da razširi mirovno področje na jugovzhodu. Iz Dunaja poročajo, da je »Neue Freie Presse« v zvezi s prijateljsko pogodbo, ki se pripravlja med Jugoslavijo in Madžarsko, objavila krajši dopis Iz Belgrada, kjer ugotavlja, da so tla za takšno zbližanje ugodna, in kjer navaja tudi članek »Slovenca« kot dokaz za to, da se posebno Italija trudi, da bi čim prej omogočila trikot Italija— Madžarska—Jugoslavija, ki naj hi bil naslednik dosedanjih političnih organizacij v srednji Evropi. kletnčija postavlja Angliji nove zahteve glede podmornic Ijondon, 31. decembra. A A. Havas: Nemška •dhteva po enakopravnosti z Veliko Britanijo glede graditve podmornic, je izzvala neugoden vtis, ki se čuti v vseh komentarjih v časopisju. »Times« pravijo med drugim tole: Če naj razgovori, ki se zdaj vodilo, omogočijo Nemčiji, da doseže v celoti gotove pravice na podlagi pogodb, tni v Veliki Britaniji nimamo nikakega razloga, da bi se pritoževali in da bi bili zaradi tega vznemirjeni. BiH pa bi vsekakor razočarani, če se uresniči, da je nemogoče obdržati omejitev v pomorskem oltoroževanju. ki je bila sprejeta kot doprinos k splošni pomiritvi. Nemška pobuda bi po mnenju >Timesat mogla dovesti do ponovnega tekmovanja v pomorskem oboroževanju. Angleško-nemški pomorski sporazum — pravijo »Times« — obstoji še naprej. Treba se je nadejali, da o tem sporazumu niti ne bo kakega dvoma, prav tako pa ta sporazum tudi ne bo oslabljen po nemški inciafivi. ki je inspirirana, kakor se zdi »po posebnih okolnostih«, katerih narave Velika Britanija še ni dognala. Prepir med Francijo in Perzijo Pariz, 31. decembra. AA. Havas: Čeprav je včeraj iranski (perzijski) poslanik uradno obvestil francoske uradne kroge o prekinjenju diplomatskih odnosa jev med Francijo in Iranom, se v Parizu vendar nadejajo, da do tega prekinjenja ne bo prišlo, to je, da ne' bodo umaknili diplomatskih predstavnikov, ki jih imata ti dve državi v Parizu in Teheranu. V zvezi s tem je fraucoski poslanik v Teheranu dobil instrukcije, da pri iranskem šahu stori potrebne korake, da bi ga prepričal o brczpoinembnosti besedne igre, ki je dala povod za incident. Prav tako v Parizu na tihem goje nado, da incident ne bo imel hujših posledic za francosko-iranske odnošaje. Znano je, da sta Francija in Iran že pred tremi stoletji imeli zelo prijateljske medsebojne odnošnje, posebno v kulturnem oziru. Najodličnejše osebnosti bivše Perzije in Irana so študirale v Franciji ter vedno s ponosom poudarjale intelektualno sorodstvo, ki veže njihove dežele s Francijo. Poleg tega v Franciji r zanimanjem in simpatijami spremljajo sijajen polet, ki ga je ta drŽava dosegla pod vlado šaha Radžaha. V Parizu bi jim bilo zelo žal, če bi se stoletni odnošaji med Francijo in Iranom kompromitirali zaradi nesporazuma pri slabem tolmačenju gotovih besed, ki niso bile napisane zlonamerno. Manila. 31. dec. AA. DNB: Tajfun, ki se je s Filipinov razbestiel proti Malajskim otokom, je podrl velik nasip, tako da se je "oda razlila po vsej dolini, v kaleri živi okoli 15.000 ljudi Prometne zveze po prekinjene. Pariz, 31. dec. AA DNB: Iz Moskve poročajo. da je bil blvSi poveljnik rdeče armade in sedanji ljudski komisar Krilenko izključen iz komunistične stranko aktualna vprašanja, ki ee nanašaja na Slovence in na njihovo sožitje s Srbi in Hrvati. Obenem pa naj to društvo dela za medsebojno strpnost, zlasti v kulturnih vprašamjih. Medtem ko bodi prva naloga poljudno - znanstvena, bodi druga kulturao-vzgojna. G. dr. Dinko Puc je za list napisal uvodni članek, ki v njem razglablja slovensko delovanje v zadnjih 20 letih. Na koncu pa pravi: »Vse naše delo naj bo posvečeno najprej moči Jugoslavije, potem šele našim slovenskim.« V. Vlahovič pa je napisal članek »Potreba prave besede«, kjer med drugim takole obračuna s tistimi, ki eo napredno Slovence zadnjih 20 let vodili: »Ob talcih prilikah ni odveč, 8e upremo svoj pogled nekoliko nazaj, ko je še gospodarila v državi znana ozka klika. Ta bi rada še danes učila politične morale vse one, ki eo spoznali še o pravem času njihovo pogubonosno početje. V dneh svoje politične moči so začutili potrebo po ljudski sankciji in so prisilili narod pod geslom: »Gre za državob, da se i volitvami dejansko s silo izrazi za nadaljevanje razkrajalnega početja nekaj osebnosti, ki so straliovale celo lastne »nezanesljive* pristaše. S takimi in podobnimi metodami je bil slovenski človek zadet na najobčutljivejšem mestu, ko je moral glasovati za nekaj, česar sploh ni bilo in proti čemur se mora upreti še tako nedosleden človek. S tem svojim načrtnim radikalnim čiščenjem se pač niso mogli osloniti na najvažnejšo bitnost, na osrčje tvojega naroda. Šli so slepo preko pravnih in etičnih vrednot naroda ter pomandrali še tako neznatne pojave, ki jim niso bili všeč. Kaj so v tem svojem početju storili za narod? Skoraj pet let so fantazirali o narodovih pravicah, zastrupili in preplavili s papirnato nacionalističnimi frazami ozračje, istočasno pa bili odmaknjeni vsem življenjskim potrebam slovenskega človeka. Zato se je njihova aritmetična zgradba 11. decembra t. 1. tudi dejansko zrušila do tal Rešil se je lahko izpod teli ruševin le tisti, ki je še pravočasno spoznal, kam pelje taka pot!« Opozorilo železniške uprave Izredno velik mraz zadnje dni je povzročil po vsej Evropi motnje železniškega prometa. V mednarodnem prometu nastajajo zakasnitve vlakov, ki zaradi zvez vplivajo tudi na točnost domačega, krajevnega prometa. Živahen potniški promet po progah ljubljanskega železniškega ravnateljstva vkljub velikemu mrazu pa zahteva na drugi strani od železniške uprave dn vozi dokaj dolge potniške vlake, ki se dajo zaradi njihove dolžine le težko ogrevati in so zlasti zadnji vagoni hladnejši. To je povsem razumljivo z ozironi na omejeno možnost vporabljanja lokomotivske pare za ogrevanje. Železniška uprava opozarja zaradi tega vse potujoče občinstvo, da naj rafuna z raznimi zakasnitvami vlakov, ker jih nikakor ni mogoče odpraviti. dokler se ne bo ves mednarodni promet polagoma zopel uredil ter postal točnejši. Dalje pa prosi železniška uprava vse potujoče občinstvo, naj se za potovanje dovo'jno toplo obleče, da se izogne m razen ju v hladnejših vagonih, ki jih ni mogoče v vsakem primeru dovoljno prekuriti. Istočasno pa prosimo potnike, naj tudi sicer pazijo na to. da bi se že razgreti vozovi ne shladili: naj ne odpirajo po nepotrebnem oken in vrat pri vstopanju in izstopanju, itd. Priporočamo tudi, naj potniki zasedajo prvenstveno potniške vozove čim bliže lokomotivi, ker so toplejši od onih na koncu vlaka. Samo s sodelovanjem potnikov z železniškimi uslužbenci se bo lahko doseglo, da bodo tudi v sedanjih mrzlih dneh ostali potniški vozovi zadostno ogreti. Srbski list o dr. Kramerjeverc žonglerstvu >Samouprav0* je na Silvestrov dan prinesla ta le člančič: »G. dr. Kramer, ki je svojo starost dobro zavaroval z raznimi veščimi potezami, spada v tisto vrsto politikov, ki ne morejo mirovati in ki je njihov glavni, če ne edini cilj in vsebina v politiki — mržnja in maščevanje. On more samo mrziti ter v tej svoji mržnji dela komplote ter išče zaveznike. Znano je, da v zadnjih volitvah nihče ni doživel večjega poraza kakor dr. Kramer. Naša stranka, v Sloveniji, z g. dr. Korošcem na čelu, je dobila vse mandate. Tolikega uspeha v Dravski banovini še nikdar ni dosegla nobena druga stranka in ga bo tudi težko kdaj katera dosegla. Kaj sedaj preostaja dr. Kramerju? Da se na milost in nemilost preda dr. Mačku (ker drugi ga nihče noče), da dolge ure čaka, kdaj ga bo dr. Maček sprejel, da pa mu dr. Maček pred nosom pobriše v Kupinec, kjer ga nato zopet ne sprejme. Ker je iz vrst JNS izginil edini načelni politik dr. Juraj Demetrovič, je bilo dr. Kramerju -kaj lahko zavesti Petra Zivkoviča in Bogoljuba Jeftiča na tenak led. To prav za prav ni bila nikaka umetnost. Danes dr. Krainer s tema dvema suverenoma razpolaga ter ju potiska iz ene skrajnosti v drugo. Badava, kad nema ljudi i Stiiša sudil« Danes so pokopali bivšega ministra dr. Markoviča Belgrad, 31. decembra, m. Tukaj je bil danes pokopan predsednik upravnega odbora PAB-a dr. Bogdan Markovič, upravitelj tega zavoda. Številna udeležba na pogrebu je pričala o veliki priljubljenosti in o slovesu, ki ga je pokojnik užival v vseh gospodarskih krogih. Od strani kr. vlade so bili udeleženi pri pogrebu kr. zastopnik polkovnik Durbešič, ministri Spaho, Letica, Kujun-džič, Stošovič in Djordjevič. Pogrebni sprevod se je razvil od palače PAB-a, kjer je bil pokojnik položen na mrtvaški oder, v saborno cerkev. Tu je duhovščina opravila pogrebne molitve, nakar so se od pokojnika poslovili podpredsednik PAB-a Andrej Radovič, v imenu Hip. banke Vojin Dju-ričič, v imenu finančnega ministrstva Stanarevič, v imenu Narodne banke dr. Markovič, v imenu Zveze srbskih kmečkih zadrug Žarko Djordjevič, v imenu uradništva Privilegirane agrarne banke ravnatelj Jevremovič. Vsi govorniki so v svojih govorih poudarjali velike zasluge, ki si jih je pokojnik stekel v našem narodnem gospodarstvu. Nato se je razvil veličasten pogreb na novo pokopališče, kjer so truplo položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Belgrajske novice Belgrad, 31. decembra, m. Belgrajska mestna občina je izdelala proračun za prihodnje proračunsko leto. Proračun znaša 355,352.350 din ter je za 16,373.762 din višji od sedaj veljavnega proračuna. Belgrad, 31. decembra, m. Na posredovanje gradbenega ministra dr. Kreka je trgovinski minister inž. Kabalin odobril Vajeniškemu domu v Ljubljani podporo 8000 din. Belgrad. SI. decenirba. m. Prosvetni minister jo na podlagi § 41 zakona o vseučiliščih predpisal uredbo o pravnih fakultetah na vseučiliščih v Belgradu Zagrebu in v Ljubljani, kakor tudi sklepi vseh fakultetnih svetov, ki nasprotujejo te] uredbi. Križanske kongregatuste opozarjamo na današnji sestanek ob 4 v dvorani, kjer je predavanj« s slikami. Po sestanku običajni mesečni shod. Zagrebška vremenska napoved: Topleje In oblačno, loknlne padavine. Zemunska vremenska napoved: Slab veter od jugozahoda in zahoda Temperatura se bo dvignila. Oblačnost se bo v notranjosti države povečala Ponekod bo snežilo, v Pri mori" pa deževalo. i Mladinski dnevi v Mariboru Od 29. junija do 2. julija 1939 Vaem je še ▼ živem spomina mogočni mednarodni mladinski tabor ▼ Ljubljani, na katerem je slovenska katoliška mladina pokazala svojo narodno in versko zavest, svojo vdanost do države, svojo disciplino in moč. V letu 1939 pa vas kliče obmejni Maribor! V dnevih od 29. junija do 2. julija bo Maribor gostoljubno sprejel v svoje okrilje evet naše mladine, naše fante in naša dekleta, in vse one, ki mislijo in čutijo z našo zdravo, požrtvovalno mladino. Od 29. junija do 1. julija bodo športne in telovadne tekme ter stanovska zborovanja. V nedeljo, 2. julija, pa bo glavni mladinski dan s sprevodom skozi mesto, slovesno službo božjo in velikim telovadnim nastopom na novem mariborskem stadionu. Fantje, dekletal Ti dnevi v Mariboru bodo dnevi obračuna vašega prosvetnega in telovadnega dela v prosvetnih domovih in telovadnicah. Naj bodo to dnevi ponosnega manifestiranja za verska in narodna načela! Naj bodo to dnevi naše slovenske, katoliške skupnosti ter naše iskrene ljubezni do kralja in države! Zato na delo posebno tisti, katerim so dnevi v prvi vrsti namenjeni, to so fantje In dekleta celjske in mariborske podzveze. Pa tudi bratje in sestre preko Save in Savinjskih planin nam bodo v teh dneh podali svoje roke in se z nami strnili v sknpne vrste. K božjemu soncu! — Bog živi! Zveza fantovskih odsekov, podzveza Maribor. Načrti za poslopje petih prirodoslovnih institutov Pred dnevi smo javnost seznanili s težavami, s katerimi se morajo boriti prirodoslovni inšti-tudti ljubljanske univerze zaradi hudega pomanjkanja prostora. Danes prinašamo kratek popis načrtov za predvideno novo zgradbo. Izdelavo načrtov za novo poslopje prirodoslovnih inštitutov je banska uprava poverila viš- Visoko pritličje je določeno za geološko-pa-1 »ontološki inštitut. Zoološki inštitut bo imel svoje prostore v drugem, botanični inštitut pa bo nastanjen v tretjem nadstropju. Vsak od teh inštitutov bo imel poleg sobe za profesorja in običajnih prostorov za knjižnico in zbirko tudi še laboratorij, temnieo in druge neobhodno potrebne pri- m m ITI m ca CD m m mmmmcnancnmm _ U uvtmmaca j emu tehničnemu pristavu kr. banske uprave g. I ing, arh. Vinku Glanzu, ki je skušal ustreči vsem ielj&m, katere so mu predložili šefi posameznih inštitutov. G. arhitekt se je namreč večkrat sestal s predstojniki prirodoslovnih inštitutov, se informiral o njihovih potrebah in se posvetoval z njimi, kako bi na najbolj ekonomičen način ustvaril najboljši osnutek za novo stavbo, ki bi res ustrezala vsem potrebam ter sodobnim in bodočim zahtevam. Zato so po njegovem načrtu vsi prostori razvrščeni tako, da bo obratovanje kar najbolj praktično, upravljanje poslopja pa čim bolj ekonomična Novo poslopje, ki bo stalo na Vrtači ob Levstikovi ulici, bo trinadstropno, na vrhu pa bo imelo manjši nadzidek. Stavba bo ob Levstikovi ulici dolga 25 m, v globino, to je na dvoriščno stran, bo segala 37.5 m, visoka pa bo 23 m. V kleti bo stanovanje hišnika, ki bo imel poseben vhod na dvoriščni strani poslopja. Poleg tega bo v kletnih prostorih tudi še kotlarna, skladišče za premog. Poseben prostor je namenjen za potresomer, manjša soba za okajevanje in fiksiranje papirjev, nadalje bo v kleti precejšen prostor za namestitev akvarijev in terarijev, shramba za fosilni material, ki čaka na preparacijo, in seveda tudi plinsko zavetišče. Ob glavnem vhodu bo ob vratarjev! sobi še poseben prostor za garderobo dijakov za shrambo koles. MESTNA HRANILNICA VMARIBORU pupilarno varni denarni zavod mesta Maribora Daje posojila na hipoteke, vrednostne papirje, menična in v tekočem računu po ugodni obrestni meri. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje. Za vse obveznosti jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Uradne ure: dnevno od devetih do dvanajstih — Orožnova ulica 2 Podpirajte domači denarni zavodi tikline. Ker se je bilo treba glede prostorov omejiti, bo predavalnica adaptirana tako, da bo mogla služiti tudi za praktikum in seminar. Za meteorolški inštitut je predviden nadzidek s 4 sobami in vremensko opazovalnico. V sredi poslopja bo v vsakem nadstropju 8.60 m širok in 26 m dolg hodnik, ki ga bo osvetljevalo veliko okno v fasadi in okenske odprtine nad vrati posameznih sob. Na tem prostornem hodniku bodo postavljene vitrine za razstavljanje zanimivejših prirodopisnih objektov. Tako se bo na vsakem hodniku sčasoma razvil majhen strokovni muzej, ki bo dobro služil slušateljem-na-ravoslovcem. Opisani načrt predstavlja najboljšo in hkratu najcenejšo rešitev perečega vprašanja. Želeti bi bilo, da bi se upravičene in dokaj skromne želje naših prirodoslovcev v novem letu s podporo me-rodajnih činiteljev gotovo uresničile. Spominski zbornik Slovenije Založba »JUBILEJ«, Ljubljana Bleiweisova e. 10 Za dvajsetletnico našega državnega zedinje-nja je že izšlo nekaj spominskih spisov in del, nekaj pa se jih še obeta. Brez izjeme vse, kar je prišlo do sedaj na trg, je po zasnovi in po vsebini priložnostnega in propagandnega značaja: blago, ki naj množice navduši ob spominu na važen mejnik, ki je bil pred dvajsetimi leti postavljen v razvoju slovenskega naroda. Nikdo pa si do sedaj ni postavil naloge, da pregleda vso našo pot zadnjih dveh deceni)ev in da na podlagi uradnih, statističnih in drugih zanesljivih podatkov z vso mogočo točnostjo in objektivnostjo ugotovi, kod se je vila naša življenjska pot, kaj smo dosegli, kaj smo morda zamudili in zanemarili. Kajti tudi iz zamujenih prilik in iz napak, ki jih narod napravi, se mora učiti, da se v prihodnjosti obvaruje. To vrzel, ki je tako vidna v poznavanju naše bližnje polprelekie dobe in sedanjosti, bo zamašila založba »Jubilej«, ki je sklenila, da z znatnimi žrtvami izda v naslovu omenjeni »Spominski zbornik Slovenije« z geslom, kakor je bil vklesan na starogrškem svetišču: Spoznavaj samega sebe I Knjiga bo kompendij vsega potrebnega znanja o našem narodnem, političnem, kulturnem, socialnem in gos|>odarskem življenju, vse to pa podano tako, da malenkostne podrobnosti ne bodo motile in obremenjevale pregleda nad celoto. Za to nam jamči tudi kader sotrudnikov. Knjigo urejujejo muzejski ravnatelj dr. Mat, univ. prof. dr. Štele in poslanec dr. J. Lavrič ter bo obsegala pregled prav vseh panog našega javnega življenja, kakor ga bodo podali za to najlM>lj poklicani strokovnjaki. Uvod knjigi bo napisal ban dr. Marko Natlačen in upati je tudi, da ho naš voditelj dr. Korošec prispeval članek o ustvarjanju Jugoslavije. Knjiga bo izSla meseca januarja-februarja 1OB0 v reprezentativnem kvartnem formatu in na najfinejšem brezi«■snem papirju na približno 330 straneh. Delo bo bogato ilustrirano: vsega skupaj bo imelo 130 kli.:odovo. Ponedeljek, 2. januarja: 1 me Jezusovo. Makarij Aleksandrijski (Htalenko), op. Letos bosta sonce in luna dvakrat mrknila. V naših krajih bosta le deloma vidna prvi sončni in drugi lunin mrk. 1». aprila bo ohročasti sonini mrk. Viden l>o v severnem delu Tihega oceana, na skrajnem severu Azije, v Severni Ameriki, na severnem Ledenem uiorju, na severu, delu Atlantskega oceana, na zapadu in severu Kvrope in v Srednji -Evropi. 3. maja bo popolni lunin mrk. Viden bo na Aljaski, na Tihem oceanu, v Avstraliji, Polineziji, na južnem ledenem morju, v Indijskem oceanu, v Aziji, na Mada«a9karju, v Afriki, izvzernši severnozapadni del, in v vzhodni Evropi. 12. oktobra bo popolni sončni mrk. Viden bo v južnovzhodni Avstraliji, Polineziji, v južnem delu .lužne Amerike in na južnem Ledenem morju. Dne 27. oktobra bo delni lunin mrk. Mrk ho skoraj po|K>ln, kajti zakritih bo 9!» stotin luninega premera. Viden bo v Evropi i. izjemo skrajnega vzhoda. v zapadni Afriki, na Atlantskem oceanu, v Severni in Južni Ameriki, na severnem Ledenem morju, na Tihem oceanu, v Polineziji, v vzhodni Avstraliji in severnovzliodoi Aziji. — Dan zraste v mesecu januarju za 50 minut. Novi grobovi + Kniunuel Hayne. V petek je umri v Mojstrani g. Kmanuel Ha.vne, uradnik Trboveljsko premogokopne družbe, zadet od srčne kapi. Pokojni, ki itna svojo vilo v Ljubljani, Zarnikova ulica 15, je bil svojefasno uradnik deželne vlade v Ljubljani in pozneje pri banovini, nakar je kot upokojenec stopil v službo TPD, kjer je zvesto nadziral njene objekte v Mojstrani. Bil je dolgoleten naročuik našega lista ter naš zvesti pristaš. Zapušča vdovo, hčerko go. Ado in sina g. Ema-nuela. dipl. pravnika, katerim izrekamo iskreno sožalje. Pokojnik naj po zvestem delu uživa večni miri Pogreb bo dne 2. januarja ob 3 |>opoldne iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. ■j- V Pristavi pri Mengšn je na starega leta dan v visoki starosti 79 let mirno v Gospodu zaspal g. Jakob Skok, posestnik. Kajni je bil odli-fen krščanski mož in velik dobrotnik cerkve in revežev. Ves čas svojega življenja je bil zvest naročnik slovenskih katoliških listov in član Mohorjeve družbe. Zapušča tri sinove in hčerko-relj napredovala. Po več letih znanstvenega preiskovanja je dala družba EUROPEAN VIBRAPHON CO. London, W, 1 svoj aparat VIBRAPHON v promet. VIBRAPHON je majhen, srebrn aparat, ki se skoro neopaženo nosi v ušesu, brez baterije, hrez žic in brez vsakega drugega priveska. Dajemo Vam priliko, da preskusite VIBRAPHON tekom enega meseca, brez obveznosti nakupa ter Vas prosimo, da nam piSete, mi Vam bomo takoj poslali brezplačno naše obširne prospekte, zdravniška potrdila in Številna priznanja naših odjemalcev obenem s pogoji za 30 d n e v no poskušnjo. VIBRAPHON APARATI (dep. 11. F.), Zagreb, BoSkovičeva 3. — Gospodinje! Za Vaše perilo uporabljajte odlični domači izdelek »OVEN« terpentinovo milo, ki bo tudi Vas prav gotovo vsestransko zadovo-ljilo. _ Vlomilec — akrobat. Zadnji čas je bilo v Zagrebu prijavljenih več' vlomov, pri katerih se vlomilec ni poslužil ponarejenih ključev ali vitriha, marveč je enostavno splezal po hišni fasadi do balkona in se od tam splazil v stanovanje. Prav nič ga ni motilo, če je bilo stanovanje v tretjem nadstropju, ker je bil tako spreten, da obvlada vse zapreke. V noči od četrtka na petek je ta vlomilec vlomil v stanovanje lekarnarja Kekiča, kjer je ukradel zimsko suknja in klobuk. V suknji je bila denarnica « 350 dinarji. Vlomilec je splezal z dvorišča v tretje nadstropje na balkon in od tam jc prišel neovirano v stanovanje. Po isti porti je tat zopet izginil. — V lastnem interesu vsakega bolnika, ki se želi znebiti astme (naduhe), bolezni pljuč in podobnih, je, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlmann & Co, Berlin, 619 MGggelstrasse 25/25a, ki deluje že več let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na str. 5. — Da boste stalno sdravt, le potrebna da redno pijete Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam obrani zdravje in ndadostno svežost _ Smrtna nesreča na lovu. V neki vasi nedaleč od Generalskega Stola sc jc zgodila 6mrtna nesreča. Žrtev je postal 19 letni gimnazijski abi-turient Žarko Strunjak. K temu je prišel njegov prijatelj in ga povabil, naj gre z njim na lov. Strunjak je šel s prijateljem in vzel s seboj dvocevno lovsko puško. Ko je hotel preskočiti neki plot, se mu je puška zapletla med veje. Strunjak je z močjo potegnil ptiško in jo nevede obrnil proti sebi. Puška se je sprožila in strel je zadel Strunjaka v trebuh. Nesrečni mladenič je kmalu nato umrl. ZFO Kot lani, bo priredilo Barjansko okrožje ZFO & januarja 1939 sniuške tekme na Kureščku. — Tekmuje lahko vsak član okrožja in pismeno vabljena društva. Tekmovalo se bo po pravilih JZSŠ v smuku in slalomu. Vožnja tja in nazaj bo znašala 10 din. Načelniki in predsedniki naj si štejejo v svojo dolžnost, da prijavijo vse_smučarje in prijatelje belega športa na to okrožno olimpiado. Vabljeni so tudi člani netekmovalci in po njih vpeljani gostje. Prijave vpoSljite do vključno 4. januarja na naslov: Jože Masnec, Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica. — Smuk! Blagoslovitev prvega Prosvetnega doma v Prekmurju Blagoslovitev prvega Prosvetnega doma v Prek-iiiurju. V Pečarovcih (pri Sv. Sebeščanu) v Prek-murjn so dogradili lep Prosvetni dom, ki je prvi katoliški dom v Prekmurju. Opis doma smo prinesli v nedeljo, 4. decembra t. 1. Zdaj prinašamo sliko. Slovesna otvoritev in blagoslovitev bo na praznik 6. januarja 1939. Na to slovesnost Vas vabimo od blizu in daleč. Pogreb Karla čapka v Pragi 29. decembra je bil v Pragi pogreb največjega sedanjega, tudi pri nas znanega, in v 29 tujih jezikov prestavljenega češkega pisatelja dr. Karla Capka. Njegovo truplo so sicer razstavili za nekaj dni v dvorani praškega krematorija, toda ker je bil pokojnik katoličan, so ga pokopali z velikimi častmi na vyšehradskem pokopališču, kjer počivajo največji češki ljudje. Pogrebne slovesnosti s svečanim rekviemom je opravil pokojnikov prijatelj, veliki češki kulturni delavec opat dr. Metod Zavoral s številno asistenco. Ob rakvi so šli njegovi najbližji prijatelji iz redakcije dnevnika »Lidove Noviny«. za njo pa njegova vdova, znana igralka in dramatska pisateljica Olga Scheinpflugova s sorodniki ter predstavniki najvišjih oblasti in kulturnih ustanov. Nad grobom se je v imenu čeških pisateljev in časnikarjev poslovil od njega pesnik Josef Hora. Čaplcovo delo je še enkrat označil kritik dr. Rutte, v imenu univerze se .je poslovil od njega, »ki je prvi v češki javnosti priznaval filozofijo praktičnega življenja«, dekan dr. Tesn.v, v imenu redakcije »Li-dovih Novin« je spregovoril nekaj besed šeiredak-tor dr. Bnss. v imenu osebnih prijateljev pa publicist dr. Peroutka. Tako bo ta veliki pisatelj počival v bližini Narodnega Panteona>Slavina«. Velika tatvina v Slovenjem Gradcu Slovenjgradec, 31. decembra. Veliko pozmost vzbuja že nekaj dni med Slo-venjgradčani zagonetna tatvina, ki je dosedaj še oblasti niso mogle pojasniti. Dogodila se je v hiši tukajšnjega posestnika g. Lobeja, pri katerem se nahaja že nekaj čas na dopustu njegova svakinja gospa Angela Margalitela, soproga inženirja, ki je uslužben v Abeelnji. Gospa stalna živi v bližini Dunaja, za praznike pa je prišla na obisk k svojim sorodnikom v Slovenj Gradec. Gospa je zelo imovita ter je prinesla s seboj tudi dragocen lišp, katerega ie hranila v omari za perilo, zavitega v nogavica in spravljenega med kosi perila. Ko je le dni zopet pogledala v omaro, je prestrašena opazila, da ni lišpa nikjer. Nogavica je bila tam, kamor jo je vložila, bila pa jc prazna. Zmanjkala je broša, par uhanov in zapestnica. Vse je bilo okrašeno z bri-Ijanti ter vredno 30.000 din. V omari je bilo tudi nekaj gotovine, katere je zmanjkala340 din, dočim je storilec pustil še 140 din. Omara pa je bila v redu zaklenjena ter je bil ključ no običajnem mestu. Vse iskanje ukradenih dragocenosti je bilo zaman Mnogo sreče v novem letu želi vsem gospodinjam in trgovcem ki knpujefo Peri on in Hubertus CELJSKA MILARNA d. i o. i. — CELJE št. Vid nad Ljubljano Stanje prebivalcev v naši župniji je po Mid-njem uradnem štetju leta 1931 z zavodom vred 7319. Seveda je danes to Število višje, ker je bilo od tedaj zidanih nad 100 novih hiš. Rojenih jo bilo v preteklem letu 138 in sicer 72 dečkov in 66 deklic; mrličev 42 modkih in 37 žensk, skupaj 79; oklicanih je bilo 119, poročenih pa 62 parov. Ob-hajanih je bilo v naši župni cerkvi nekaj nad 53.000 vernikov. Državna meščanska šola je obdarovala revne učence in učenke ludi letoe, sicer brez posebnih zunanjosti, a ni bilo zaradi lega obdarovanje učencev nič manjše. Splošno je mnenje, da so prejeli obdarovanci ob tej priliki izredno veliko in kar je glavno, potrebna darila. Obdarovanib je bilo 40 dečkov in 31 deklic. Da je bilo možno obdarovati omenjeno število učencev, so k temu pripomogli v prvi vrsti ugledni krajevni &nitelji in zasebniki, ki so se odzvali pismenim prošnjam. Učenci eo pa sami pobirali prispevke po vaseh, iz katerih prihajajo v tukajšnjo meščansko šolo. — Upraviteljstvo se v imenu zavoda, učiteljskega zbora in obdarovanih učencev vsem darovalcem iskreno zahvaljuje in se priporoča, da ohranite vsi svojo naklonjenost meščanski šoli še nadalje. Bog vam povrnil Kranj D a ni s k e klobuke in popravila dobite najceneje v salonn >Mia« Kranj, Mestni trg 17. Kamnik Prisrčna božičnica,. Prvič je bila letos v našem mestu božičnica za revno šolsko mladino. Razni dobrotniki so poklonili v ta namen čedno vsoto, h kateri je tudi občina priložila svoj prispevek. Obdarovanih je bilo 80 šolarjev z obutvijo, toplini perilom in pecivom. Uvodno besedo k bažičnici je imel župan g. Nande Novak, nato pa so nastopili šolarji pod vodstvom svojih učiteljev s pevskimi točkami, deklamacijami in recitacijami. Bažičnici šolske mladine je prisostvovalo tudi mnogo staršev. Plemenitim dobrotnikom priporočamo našo revno šolsko mladino tudi za prihodnje leto. Hvaležen občan. Kamniška občina je letos sprejela v občinsko zvezo gradbenega svetnika g inž. Evgena Stcrna, ki se ob vsaki pomembnejši priliki spomni svojih novih najrevnejših soobčanav s kakim darilom. Tako jc poslal tudi za božičnico šolski mladini in siromašnim občanom 1500 din. Prisrčna zahvala in priznanje v imenu najsiromaš-nejšihl Oder. Prosvetno društvo pripravlja poslednjo Nušičevo komedijo »Pokojnik«. Vloge bodo prav posrečena razdeljene, tako da bodo gledalci v polni meri prišli na svoi račun S 1. januarjem 1939 v splošno zadovoljstvo ceni. gostov^K&tfefim T. bom vodil znano gostilno se najtopleje priporočam irflfcelim, srečno in PRI KOLOVRATU veselo novo leto! Franc Kregar, gostilna, Štepanja vas --—— Vesela in zabavna komedija, polna smeha in komiinih zapletljajev i V glavni vlogi: R. A. Roberts. Trtide \larlen. Theo Lingen. Zabaven novoletni program ' Nespretni ljubimec KINO SLOGA tel. 27.30 ob 15., 17.. 19. in 21. uri. Hotel wPraga 4€ želi vsem svojim cenj. obiskovalcem srečno Novo leto 1939 Uprava TCf.KFON 2«-.V> kateri ai je pridobil »love« in drnkratnn priznanje nn ineilng-rnd.raztitnvi v Parlzn. Izbira ni težka. i« »e odloflite r.n dober npnrat znamke K O RTI NG * Dospela |c nora poSUlka vtah lip KdRTIHS aparata?, pa Vas »l|ndn« takima na brsrsavtitn ogiai litih Kurting, Blaupur.kt, Sachsenwerk Glavno InfOM Rfrkp LJUBLJANA. ».B«top<»To: »»vi ft MESTNI TRG AT. !> ler Kelt areCno novo leto. Ljubljanske novice Mestni uslužbenci čestitajo županu Kakor vsakega leta na starega leta dan je tudi letos župan dr. .luro Adlešič sprejel deputa-cijo zastopnikov vseh kategorij mestnega name-ščenstva, ki so mu prišli voščit srečo za novo leto. V deputaciji, ki jo je vodil magistratni direktor Fran Janfigaj, so bili direktor ing. Poženel, mestni fizik dr. Rus, inšpektor Šuštar, ravnatelj Še-benik, vodja gasilcev Furlan, služitelj Novcih in zastopnik delavstva Resnik. Magistratni ravnatelj Jančigaj je v svojem prisrčnem govoru predvsem poudarjal, da župan zadnjič na mestni seji ni podal popolne slike o svojem delu in delu občinske uprave za ljubljansko mesto, ker bi morala biti ta slika pozlačeno z zlatom vere in zaupanja v javno upravo, katero je župan dr. Juro Adlešič vrnil oziroma dal ljubljanskemu meščanu, pozlačena pa tudi z zlatom sisteinatičnosti in nepri-stranosti postopanja, katero je mogoče razgibati le ob večjih principih etike. Težak je položaj mestnega župana bil in ostane. Javno življenje terja od njega veliko in javnost je najneprijet-ncjSi upnik, ki smatra svoje terjatve vedno za prvenstvene pred drugimi, pa bodisi to s socialnega, aprovizacijskega ali higienskega vidika. Tako se dostikrat zgodi, da vlada trdota, kjer je v srcu mehkoba, neodjenljivost in ozkosrčnost tam kjer je v srcu velikodušnost. Vse te visoke gore skrbi in težav bi pa župan ne mogel nositi sam, če bi mu ne pomagalo nameščenstvo. Naposled je govornik županu zagotovil, da ga bo nameščenstvo skrbno podpiralo, ne morda zato, ker mu narekujejo to trdi predpisi, marveč iz notranje potrebe, ker mestno nameščenstvo želi, da bo novo leto srečno in veselo za župana in tako tudi za vse ljubljansko prebivalstvo. Zupan je v svoji zahvali predvsem poudarjal svojo željo, naj bi harmonija med njim in uradi še nadalje obstojala, ter podčrtal, da je bil k strogosti večkrat prisiljen, da se je v urade spet vrnil red, toda od tega ima korist vse prebivalstvo, ki ta red tudi z veseljem ugotavlja. Zaključil pa je župan dr. Juro Adlešič svojo zahvalo z izjavo, da vedno misli na povišanje plač mestnemu nameščenstvo in zato na vseh straneh skuša najti vire za uresničenje te želje vsega nameščenstva. Naposled je pa župan naprosil deputacijo, naj sporoči vsemu mestnemu nameščenstvu njegova najtoplejša voščila za srečo v novem letu. I Prisrčna božičniea ▼ hiralnici. Ljubljanska Mralniea sv. Jožeta na Vidovdanski cesti, kjer preživljajo zadnje dni popolnoma onemogli shirani in bolni ljudje, je včeraj dočakala prisrčno božičnico. Dvoranica hiralnice se je pred 4 popoldne napolnila z oskrbovalci zavoda. Točno ob 4 je prišel gospod župan dr. Adlešič z svojo gospo, hkrati pa tudi načelnik socialnega oddelka dr. Klinar, načelnik socialnega urada g. Svetel in referent g. Tomaži« ter nekateri občinski svetniki. Dvoranica je bila lepo razsvetljena, v ospredju pa je bilo božično drevcsce, po mizah pa božični darovi. Vizita-tor lazaristov g. Sedej je lepo pozdravil župana g. dr. Adlešiča in ga prosil za nadaljnjo naklonjenost mestne občine temu človekoljubnemu zavodu. Zupan je v svojem odgovoru naglašal človekoljubnost mestne občine, kakor je njena dolžnost ter zagotovil vso naklonjenost. Zupan in njegova gospa sta nato obdarovala navzočne hiralce z lepimi darili. Pevski zbor moških in pa redovnic je lepo zapel božične pesmi. Ob zaključku božičnice je m. Filipina Tomše lepo čestitala gospodu županu in njegovi soprogi k novemu letu ter se mu zahvalila za veliko dobroto, ki jo je izkazal revnim hiralcem tega zavoda. 1 Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto, Mestni dom, sprejme večje število mladeničev od dovršenega 14. do 18. leta, ki imajo veselje do gasilske službe, med svoj naraščaj. Prijave za vstop sprejema do 31. januarja 1939 v Mestnem domu. 1 Združenje trgovcev v LJubljani obvešča gg. oble gospodarje, da je pričetek Sole na trgovski nadaljevalni Soli dne 2. januarja 1939 ob 2. 1 Vodstvo banovinskega inštituta za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k prireditvi naše lepe božičnice. Zahvaljujemo se vsem, ki so počastili našo božičnico a svojim obiskom, predvsem Svoji k svojim Slovenski izdelek HUBERTUS milo je odlične kvalitete in poceni. Srečno, veselo 1939. Ido Selita vsem svojim cenj. odjemalcem in se še nadalje toplo priporočata Brata 100AB, urarja, Ljubljana, Pred škofijo 15 Med. tiniv. dr. Stanko Jereb je otvoril zdravniško ordinacijo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 29/1. Ordinira od 9—11 dop. in od 4—5 pop. Telefon 36-28. — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadle- (|oje zapeka, vsled česar imajo vrenje v že-oden in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br 15.485. 25. V. 35. Oshrbništuo hotela ..Zlatorog" ob Boh. jezeru in oshrbništuo Doma v Kamniški Bistrici odda SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO. Ponudbe je treba vložiti najkasneje do 10. januarja 1939 na pisarno SPD, Ljubljana Aleksandrova cesta 4/1. Odvetnik dr. Joža Vilfan je odprl svojo pisarno v Kranju, Vidovdan-ska cesta št. 5, I. nadstropje, poleg sodišča^ g. banu. Upravi kavarn Uniona in Emone se zahvaljujemo, da nam pošiljata strokovne liste ter obenem želimo vsem srečno in blagoslovljeno leto 1939. 1 Usmiljenim srcem! Brezposelni delavec, brez vseh sredstev in povrhu še bolan, prosi pomoči. Je poštenjak od nog do glave, veren in dober, a ubog mož, potreben vse pomoči in res vreden podpore. Darove sprejema uprava »Slovenca«. 1 Ravnateljstvo zasebne dvorazredne trgovske šole Zbornice TOI naznanja, da bodo trajale božične počitnice kakor na drugih strokovnih šolah do vključno 9. januarja 1939. 1 Redni pouk na šoli Glasbene Matice ljubljansko po božičnih praznikih se bo pričel v torek, dne 3. januarja t. L po običajnem urniku. 1 Konservatorijske počitnice trajajo do vštev-ši 9. januarja. 10. začno v vseh letnikih in oddelkih zopet redni pouk. 1 V Ljubljani so umrli od 23. do 29. decembra 1938: Korošin Frančiška roj. Nosan, 74 let, žena uradnika tob. tov., Vipavska ul. 7; Zavrl Marija, 57 let, kuharica, Sv. Florijana ul. 18; Franc Sev-šek, 58 let, čevljar. Pod ježami 15; Polajnar Milan, 10 let, sin tovarniškega delavca, Vidovdanska cesta 9; Stojkovii Gašper. 81 let, žel. sprevodnik v pok., Vodniatska ulica 10; Mlakar Marija roj. Jerina, 77 let, posestnica, Čopova ul. 10; Reining Filip, 73 let, delavec tovarne za klej, Vodmatska ulica 22; Zupančič Marija roj. Završan, 60 let, žena trgovskega zastopnika, Murnikova ulica 18a. — V Ljubljanski bolnišnici umrli: Brancelj Jože, 56 let, posestnik, Gornja Brezovica 3; Jakič Uršula roj. Erjavec, 57 let, žena trošarinskega paznika, Mencingerjeva ulica 11; Nerat Karel, 62 let, stavbni tehnik, Maribor, Maistrova ulica 17; Pokljukar Janko, 5 let, sin posestnika, Naklo 57, okraj Kranj; Kopač Jožef, 2 leti, sin delavca, Tržič 10, okraj Kranj; Bobnar Albin, 9 mesecev, sin delavca, Voglje 95, obč. Šendur; Ježek Antonija, 29 let, dninarica, Zgornje Gameljne 5; Ko-stanjšek Marija roj. Zorič, 35 let, žena kletarja, Ulica stare pravde 1. Gledališke Drama: Nedelja, 1. jan. ob 15: »Pikica in Tonček«. Irvcn. Mladinska predstava. Ob 20: »Pokojnik«. Izven. ZnižaJie cene. — Ponedeljek 2. jan.: Zaprto. — Torek, 3. jan.: »Hollywood. Premieraki abonma. Premiera. Opera: Nedelja, 1. jan. ob 15: »Ero z onega sveta«. Izven. Znižane cenc. Ob 20: »Frasquita«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 2. jan.: Zaprto. — Torek, 3. jan.: »Don Kihot«. Red B. Rokodelski oder Drevi ob pol 8 bo v dvorani Rokodelskega duma igra »Kjer ljubezen, tam Bog«. Igro je spisal po znani Tolstojevi povesti Franc Milčinski. Režijo igro ima g. Franc Gajeta, sodelujejo znani igralci rokodelskega odra. Predprodaja vstopnic je danes dopoldne c«d 10 do 12 v Rokodelskem domu. Prireditve In zabave Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ponovi drevi ob 8 v frančiškanski dvorani burko s petjem in godbo v štirih dejanjih »On in njegova sestra« v režiji Milana Skrbinška. Cene običajne. Predprodaja vstopnic danes od 10 do 12 in 5 dalje. V frančiškanski dvorani bodo na Novo leto ob petih popoldne veliki Frančiškovi križarji ponazorili zgodovinsko dramo »Ljubljana 1610«. Služkinje! Na praznik sv. Treh kraljev bo uprizorila »Poselska zveza« lepo dramsko igro »Božič sirot« ob pol 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« med tednom, na dan prireditve pa od 10 do 12 dopoldne in od 3 popoldne dalje. — Vsem služkinjam in gospodinjam želi >Poselska zveza« prav veselo, Brečno, milosti polno novo leto. Predavanja Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani pri redi v torek 3. januarja ob 8 zvečer skioptično predavanje s krasnimi slikami »Bratje Šubici«. Predava dr. P. R(\man Tominec. Predprodaja vstopnic v pisarni »Pax et Bonum«. Sestanki Podružnica SVD ia Šiško ima svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v torek dne 3. januarja 1939 oh 19 v ljudski šoli na Gasilski cesti. Vabljeni so vsi člani. Cerkveni vestnik Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela v četrtek, 5. januarja svojo mesečno po bo žn ost v Uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva »v. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane Bratovščine. Vse častilce sv. Rešnjega Telesa, vabimo, da sc v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v četrtek v Uršulinski cerkvi. Kongregacija za gospe pri sv. Jožefa ima v torek, 3. januarja 1939 popoldne ob 3 shod, nato pa čajanko v kong. dvorani. Pridite vsel II. vnanja Marijina kongregacija pri nršulin-kah v Ljubljani ima danes ob 14 shod. Pridite vsel Lekarne Nnčnn službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Zaloška cesta. V ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mostni trg 4, in mr. Ustar, Šelen-burgova ulica. Poizvedovanja Ključ je bil najden pred cerkvijo sv. Nikollaja. Dobi se pri vratarju Jugoslovanske tiskarne. M—mmmmma—^—mmmammmm Za novo leto smeh In zopet Smeh I Čudovite prigode in nezgode mladega profesorja v sijajni burki Harold Lloyd-profesor Kino Matica 21-24 Danes ob 10*30, 15., 17., 19. in 21. uri 1 Dopolnilni spored: najnovejši tednik in kulturni film. VaSa devlza danes naj bo: S smehom na licu In veseljem v srcu vstopimo v novo leto 19391 Zato pa si mora danes vsak ogledati najzabavnejšo burko, v kateri briljirajo 3 najpopularnejši komiki Heinz Riihmann • Hans Moser • Rudolf Carl 13 sfolou Predstave danes oh I0S0 dop. (po snilituib eenah) ter ob 1!>„ 17, 19. in 2L nrl. Prtporoflamo eenl. občinstvu, da si vstopnic« za današnjo predstave nabavi ie v predprodaji, ker Je zanimanje za ta program ogromno! Kino Union tel. 22-21 Mariborske novice m Kako so Mariborčani iiveli in umirali. Tozadevna bilanca za preteklo leto 1938. nam kaže sledeče številke: rojstev je bilo v vseh treh mariborskih župnijah 538 (brez porodnišnice), poročilo se je 610 parov, umrlo pa je 867 oseb (skupaj z umrlimi v bolnišnici). Na posamezne župnije se razdelijo te številke takole: Prednjači pred vsemi magdalenska župnija, ki je tudi največja po številu duš in po ozemlju, ki ga zavzema. Na desnem dravskem bregu, ki spada pod magdalensko župnijo, so imeli 340 rojstev, od tega 157 dečkov in 183 deklic. Porok je bilo 282, umrlo pa je 562 ljudi, od tega 299 moških in 263 žensk. Največ mrličev je imela bolnišnica, ki spada pod magdalensko župnijo. V frančiškanski župniji, ki je po obsegu in številu duš druga najmočnejša farna edinica v Mariboru, so imeli: 109 krstov, 224 porok in 108 smrtnih primerov. V najmanjši, pa najbolj gosposki župniji — v stolni in mestni župniji je bilo vsega skupaj sicer 654 rojstev, od tega pa odpade na samo župnijo le 81 novorojenčkov, in sicer 37 dečkov in 44 deklic. Poročili so se v stolnici 104 pari, umrlo pa je 197 oseb, in sicer 52 moških, 69 žensk ter 39 otrok (večinoma umrli v porodnišnici). m Fantovski odsek n. ima prihodnji redni sestanek šele 9. t m. v navadnih prostorih. m Upraviteljstvo krčevinske šole se toplo zahvaljuje vsem, ki so omogočili, da je bilo ob letošnji božičnici obdarovanih nad 200 najrevnejših šolskih otrok z oblačilnimi potrebščinami, predvsem s čevlji. m Žetev smrti. V Streliški ulici št. 3 v Novi vasi je umrl v starosti 71 let Matej Potočnik. Pokojnik je bil ugleden posestnik, ki je po prevratu vodil dolgo vrsto let radvanjsko občino kot gerent. Bil je vedno zaveden Slovenec ter zvest pristaš katoliške misli. Dasi hudo bolan, se je udeležil tudi zadnjih volitev ter je oddal svoj glas za JRZ. Na volišče so ga morali pripeljati. Pokopali ga bodo v ponedeljek na radvanjskem pokopališču. — V bolnišnici je umrla v starosti 65 let zaseb-nica Katarina Kozel, na Pobrežju v Cankarjevi ulici 3 pa 70 letna zasebnica Ana Rodež. Svetila pokojnim večna luč. m Vlomilec v limbnško pošto pod ključem. Orožniki v Studencih so napravili racijo ter so pri tej priliki prijeli več sumljivih ljudi. Najbolj nevaren med temi je 26 letni Josip Planjšek i/. Podlehnika, ki je zagrešil v Mariboru in okolici številne tatvine koles, sumijo ga pa tudi, da jo vlomil v poštni urad v Limbušu. Poleg njega so prijeli tudi Franca Lebana, ki je bil letos obsojen na leto dni ječe zaradi številnih tatvin, pa je prišel s prvodecembrsko amnestijo na svobodo. Ker pa je za stalno izgnan iz naše države, ga bodo sedaj poslali čez mejo. m Huda avtomobilska nesreča. Težki tovorni avtomobil prevoznega podjetja >Tapred« iz Zagreba je zavozil v Morju pri Framu v osebni avto Višnja gora Preteklo leto 6e jc pomnožila župnija Višnja gora za 42 novih prebivalcev, izgubila pa jih je 24; 6kupni prirastek je torej 18 duš. V zakonski stan jc stopilo 22 parov. Dejstvo, da je bilo novorojencev lc 42 pa ni kar nič razveseljivo, če pamisli-mo, da je bilo pri nas leta 1840 101 rojstvo! Prav posebo važno za vsako faro je, koliko in kakšno časopisje prihaja v faro. V naši fari gre v tem pogledu v zadnjem času od leta do leta vsaj malo boljše. Sedaj smo sledeče število naročnikov katoliškega časopisja: »Slovenec« prihaja k nam v 32. izvodih, »Slovenski dom« v 7., »Domoljub« v 181., »Bogoljub« pa v 80. izvodih. Nasprotno časopisje pa je razdeljeno tako-le: »Jutro« prejema 16 naročnikov, »Slovenski narod« pa 9 naročnikov, »Domovin« je 6edem; Pucljevega »Kmetskega lista« pa petero izvodov. — Vsa nova naročila katoliških časopisov sprejema Zupančič Alojzij, Krnico 12. kot zastopnik »Slovenca« in »Domoljuba«, slovenjebistriškega grofa dr. Ferdinanda Attemsa. Osebni avto je popolnoma zdrobljen, Tapredov avto pa je nadaljeval po karambolu vožnjo ter se za ponesrečence sploh ni zmenil. K sreči ae osebam, ki so se vozile v Attemsovem avtomobilu, ni ničesar zgodilo. m Krznarstvo P. Semko, Gosposka ulica 37, Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. m Nesreča pri smučanju. Za Kalvarijo se je ponesrečil pri smučanju 15 letni dijak Mirko Skok iz Studencev. Pri padcu si je zlomil desno nogo. m Znižana žigovina za pregled sodov. Kontrola mer v Mariboru nas obvešča, da je v smislu rešitve ministrstva trgovine znižana žigovina za pregled in žigosanje sodov od sedanjih 5 din na 3 din za vsakih začetih 100 litrov. Ostanek, manjši od 100 litrov, se računa za polnih 100 litrov. Gledališke Nedelja, 1. Januarja, ob 15: >Pesem s ceste«. Zadnjič. Globoko znižane cene. — Ob 20: »Vse za šalo«. — Ponedeljek, 2. januarja: zaprto. — Torek, 3. januarja, ob 20: »Kralj na Betajnovic. Red. D. Celje e Ljudsko gibanje v žnpniji sv. Daniela v Celju je bilo v preteklem letu prav živahno. Če primerjamo statistiko iz leta 1937 s številkami, ki smo jih dobili iz župnijske matične knjige za 1. 1938., vdimo, da je bilo v 1. 1938. 236 porok, do-čim je bilo v letu 1937. 185 porok. Prav razveseljivo je število rojstev, katerih zaznamujejo knjige 800. Od teh se je rodilo 407 dečkov in 393 deklic. V župniji sv. Daniela se je rodilo 353 otrok, 442 pa v porodnišnici celjske bolnišnice. V letu 1937. se je rodilo v Celju 723 otrok, torej 77 manj kot v preteklem letu. Število umrlih se je zmanjšalo od 1. 1937. od 515 na 492 oseb (268 moških in 224 žensk). V župniji je umrlo 236 ljudi (137 moških in 131 žensk), ostali so umrli v celjski bolnišnici. Posebno razveseljivo je, da je bilo v celjskih cerkvah, ki spadajo pod opatijo sv. Daniela razdeljenih okrog 200.000 sv. obhajil. Plašč — jopico — perilo — nogavice — itd. itd. kupite poceni in dobro v manufakturni trgovini Gasti Vraiko. c t Uršula Klenovšek. V Zavodni pri Celju je umrla v 84. letu starosti vdova Uršula Klenovšek. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 2. jan. ob 4 popoldne na mestno pokopališče. Naj v miru počival c Na družabni večer vas vljudno vabi krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju v četrtek 5. januarja ob 8 zvečer v vrtni dvorani »Evrope«. Vstop prost. c V novi dvorani Salezijanskega mladinskega doma v Gaberju prirede salezijanski gojenci z Radne danes ob pol 5 lepo moderno dramo »Nova pot«. KINO METROPOL od i. do 3. januarja „i»loJa mala ženha" 01 4. dalje ..Olumpllafla" i. in II. del. c Velik živinski in kramarski sejem v Št. Jurju ob juž. žel. bo jutri, v ponedeljek, 2. jan. Prodajalci in kupci vabljeni I c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo bo v torek, 3. jan. od 8 do 12 popoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Uboj pred sodiščem. V petek dopoldne se je zagovarjal pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča 38 letni Olirulj Jože iz Skale pri Konjicah. V podivjanosti je pred hišo posestniškega sina Šajtegla Ivana dvakrat zabodel z nožem naravnost v prsa, da je v nekaj minutah izkrvavel. Sodišče ga je obsodilo na 5 let robijc. e Celjski radlonarofniki ae zadnje žaso vedno bolj pritožujejo zaradi velikih radiomotenj v Celju. Te motnje ae večajo tako, da res fce nima smisla, da bi imeli radioaparate. Vsi ti prosijo poštno upravo, da vendar enkrat napravi red. KINO UNION Od 1. do 3. januarja „|ieldl*' (▼ nemškem jeziku) Od 4. januarja dalje ,.liava|SHI WOhi"_ e Nekaj iz celjske statistike. Meseca decembra je obiskalo Celje 920 tujcev, med temi 799 Jugoslovanov in 127 inozemcev. Meseca novembra je obiskalo 1.078 tujcev, lanskega decembra pa je obiskalo Celje 934 tujcev. V preteklem mesecu decembru je umrlo v Celju 34 ljudi, med temi 24 v bolnišnici. 10 pa v mestu. o Dva padca. V Braslovčah je udaril drog pri oranju snega 63 letnega cestarja Rožnika Jakoba po roki s tako silo, da mu jo je zlomil. Pri telovadbi je padla v Celju hčerka kontrolorja mestne užitnine in orožniškega poveljnika v p. Anica Kočar in sd zlomila desno roka Ptu) Nesreče: 56 letni kočar in 80% vojni invalid Ca-futa Štefan iz Tržca. občina Sv. Vid pri Ptuju, je padel doma na ledenelih tleh m si zlomil levo nogo. Munda Cecilija, 4 letna viničarska hči iz Save, občina Sv. Tomaž pri Ormožu, je zvečer 28. t. m. bila sama doma. Starši so nekam odšli po opravkih. Cilika je sedela pri peči in tam zaspala. Kar naenkrat se ji je vnela obleka. Ubogo dekletoe je dobilo hude opekline po hrbtu. Pisatelj-krčmar. Naš mani pisatelj igre »Micki je treba moža« in več drugih, Vinko Kprže bo odprl z novim letom na Bregu v Ptuju gostilno (prej Stanitz). G. Korčetu želimo mnogo uspehov pri njegovem podjetju. Sava pri Litiji Dne 6. januarja ob pol 3 popoldne bo Prosvetno društvo uprizorilo v društvenem domu zanimivo igro iz vojnih časov »Njega nic. Vabimo domače in sosede k obilni udeležbi. Igra^ so bo ponovila 8. januarja takoj po deseti maši. Jesenice Stavbna zadruga »Družina in dom« ima svoj letni občni zl>or dne 3. januarja ob 8 zvečer v spodnji sobi Krekovega doma. Agilni SK Gorenjec priredi v sredo 4. januarja ob 8 zvečer v veliki dvorani Krekovega doma predavanje o lepotah domačih planin, spremljano z skioptičnimi slikami. Predaval bo g. Janez Gre-gorin iz Ljubljane. Ljubitelji športa vabljeni I Kino Krekovega Prosvetnega društva predvaja na novega leta dan ob 3 popoldne in ob 8 zvečer opereto »Gasparon«. Sneg naj bi valjali kakor v Švici. Pri društvu za tujski promet je padel predlog, naj bi v našem kotu zimskega športa sneg raje valjali kot pa da ga orjejo. Tako baje delajo v Švici, da so pota čim bolj ugodna za zimsko veselje. Vprašanje pa je, da bi tako bilo bolje, kajti predolgo bi potem spomladi ležale po cestah ledene kače. Pot do Sv. Križa bi morda valjana res bolj ustrezala tako za spravljanje lesa kot za sankarje. Odsevi plavža manjši. Žar jeseniškega plavža se vidi po vsej dolini. Ko priteče grodelj, zažarijo bregovi hribov, kar da posebno lepo sliko sedaj v zimi. Tovarna pa je zaradi drugih okolnosli sedaj še bolj zagradila prostor in ti odsevi so slabši, vendar še vedno lepa slika plavžarskega dela v tej starodavni železarski dolini. Advokat Dr. IVO ŠTEMPIHAR na Jesenicah naznanja, da ima odslej svojo pisarno v novourejenih prostorih v hotelu »Triglav«, I. nadstropje. Stran g >SLOVENEC<, dne 1. jnnunrja 19H9. Rtev. 1. Anton Končani irana agrarna banka V uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov je določna Privilegirana agrarna banka kot inlcasant glede sprejemanja plačanih obrokov dolgov in kot posrednik med državo in kmečkimi dolžuiki za račun države. Denarni zavodi in zadružne ustanove so izročile l'AB za približno 3 milijarde dinarjev kmečkih dolgov v obliki menic, zadolžnic itd ter z obračuni po določilih uredbe. Plačilo dolgov, je razdeljeno na 12 letnih obrokov, k: so točasno Številčno še samo približno določani, dokler PAB ne pregleda izročenih ;i obračunov. Do sedaj sta zapadla dva obroka (anuiteti). Na račun teh dveh obrokov so dolžniki plačali PAB do 27. decembra L 1. skupaj 263,200.000 din, od tega letos 119 milijonov 726.000 din, in sicer: na področju centrale Belgrad 66,968.000 din na področju podružnice Zagreb 19,049.000 • na področju podružnice Ljubljana 24,538.000 » na področju podružnice Sarajevo 9,171.000 » Zneski Se vedno pritekajo ter bodo do konca tekočega leta plačila na račitn drugega obroka znašala okoli 125 milijonov. Na račun prvega obroka je PAB Izplačala 3232 denarnim zavodom in zadružnim ustanovam do 27. tega meseca skupaj 124,351.000 din, in sicer: na področju centrale Belgrad 59,008.000 din na področju podružnice Zagreb 26,737.000 » na področju podružnice Ljubljana 24,519.000 » na področju podružnice Sarajevo 14,087.000 » Kdaj in kako bo izplačan bankam in zadrugam drugi obrok, ki bo do konca leta znašal predvidoma 125 milijonov? Letošnje leto je PAB vso skrb posvetila pregle-dn dolžniških listin in kontroli obračunov. Je to ogromno, težavno in odgovorno delo, v katerem je zaposleno preko en tisoč nameščencev. Do tedaj so ti uradniki pregledali in končnoveljavno prevzeli listine in obračune 309.295 dolžnikov, k: so zadolženi za 500,157.805.70 din: Na področju centrale Belgrad: dolžnikov 159.699 znesek 238,575.401.20 din 1485 zavodov. Na področju podružnice Zagreb: dolžnikov 76.778 znesek 98,252.042 din 6% zavodov. Na področju podružnic« Ljubljana: dolžnikov 24.894 znesek 94,720.985 25 din 449 zavodov. Na področju podružnice Sarajevo: dolžnikov 56.924 znesek 68,609.374.25 din 266 zavodov. Po čl. 14. t. 2. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov je določen rok za izplačilo 11. obroka 31. december t. 1. Ta člen t. 1. določa, da se denarnim zavodom in zadrugam izplača priznana terjatev na tekočem računu. Na osnovi tega določila je izvršni odbor PAB sklenil: 1. Da se bo drugi obrok izplačal na podlagi zneska, ki bo na dan 31. decembra t. 1. odobren na tekočem računu in če bodo banke in zadruge soglasne s prejetimi obračuni. 2. Da se bo v toku prihodnjega leta izplačeval pripadajoči znesek II. obroka tudi na tisti del terjatev, ki bo med letom končnoveljavno sprejet. 3. Da se bodo zneski med letom 1939 sprejetih terjatev odobravali na tekočem računu bankam in zadrugam z valuto 31. decembra 1938. Po uredbi je PAB pooblaščena, da je mogla na račun prvega obroka, zapadlega pred 31. decembrom 1937, izplačati bankam in zadrugam še pred končno-veljavnim prevzemom predujem do višine začasno določenega obroka. PAB je v najtežjih dnevih, ko so se povsod brezuspešno iskala posojila, omenjeno pooblastilo širokogrudno izkoristila in izplačala večje zneske, kot bi jih posamezne ustanove smele sprejeti. Pri pregledu listin in obračunov je namreč PAB ugotovila, da so mnogi obračuni napačni, da listine ne odgovarjajo predpisom uredbe in je morala nepravilne dolžnike vrniti ustanovam, čeprav so le-te že prejele izplačilo I. obroka tudi za take dolžnike. Do sedaj je vrnila ustanovam za približno 200 milijonov dinarjevo dolgov. Da ne bi posamezne ustanove z event. izplačilom tudi celega II. obroka pred končnoveljavnim prevze-momo dolgov prejele toliki znesek, ki bi morda celo presegal višino vseh 12 obrokov, je izvršili odbor PAB glede izplačila II. obroka utemeljeno in upravičeno sklenil omejitev. Precej krivde na dejstvu, da točasno še niso obračuni pregledani, nosijo denarni zavodi in zadružne ustanove same, ker ne dostavljajo PAB dokumentov in pojasnil, ki so po uredbi nujno potrebni za končno-veljavni prevzem dolgov. Kot likvidator kmečkih dolgov bo PAB pregled listin in obračunov zgotovila najbrž do konca junija prihodnjega leta ter bo mogla izročiti bankam in zadrugam tudi pripadajoč« jim 3% obveznice. Takrat bo ta zavod postavljen pred drugo nalogo, zaradi katere i« prav za prav bil ustanovljen: kako bo z dovoljnim cenenim in dolgoročnim kreditom podprl malega kmeta in zadrugarstvo. Kakor življenje okrog nas potrjuje, ne smemo sanjariti o nekem novem kreditnem sistemu privatne iniciative. Ona pač ne razpolaga s tolikim lastnim svobodnim kapitalom, da bi mogla koristno zadovoljiti najnujnejše potrebe narodnega gospodarstva, ki se bo moralo prej ali slej podrediti nekemu načrtnemu upravljanju. 15 let Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Za 15 letnico je izdal Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu posebno številko svojega glasila »Delavska zaščita>, v kateri prinaAa mnogo zanimivih in važnih podatkov o našem socialnem zavaro/anju v zadnjih 15 letih s številnimi statistikami in grafikoni. I* statistik posnemamo podatke o bilanciranju vseh krajevnih organov Osrednjega urada v zadnjih 16 letih. Vai krajevni organi so izkazali od 1922—1987 v 15 Mih 171.02 milij. din prebitka in 134.24 milij. din primanjkljaja. Tako je znašal presežek po uradih: Banja Luka 6.56, BelgTad 47.83, Bjelovar 0.75, Brod na Savi 0.56, Ljubljana 13.7, Niš 3.7, Novi Sad 5.5, Sarajevo 0.17, Sombor 2.27, Vel. Bečke-rek 0.67, Vršac 4.0, zagrebški Merkur 9.1, Trgovsko bolniSko in podporno društvo v Ljubljani 3.4 milij. Večje izdatke kot dohodke so izkazovali v Mdnjih 15 letih naslednji uradi: Karlovas 9.9, Mostar 1.5, Osijek 5.5, Skoplje 2.8, Split 18.87, Subotica 1.3, Sušak 5.1, Travnik 0.06. Tuzla 0.97, Varaždin 1.55, Zagreb 4.4, Ze-mun 1.4 in Bolgrajska trgovska omladina 0.007 milij. din. Mnogo teh uradov je bilo zaradi deficitov likvidiranih. Od »kupno 27 naštetih uradov, oz. blagajn jih posluje danee le še 20. Skupno je Izkazalo nezgodno zavarovanje od 1922 do 1937 1.291.4 milij. din izdatkov in 91.6 milij. din primanjkljaja in 19.84 milij. din presežkov. Bolniško zavarovanje izkazuje v teh 15 | letih 4.007.9 milij. din dohodkov, primanjkljaja 38.0. presežkov pa 154.3 milij. din, poslovni primanjkljaj razrešenih uradov pa znaša 9.45 milij. din. Ljubljanski Okrožni urad izkazuje v 15 letih 000.16 milij. din dohodkov, belgrajski 586.9 in zagrebški 486.75 milij. din, TPD pa 55.7 milij. din dohodkov. Proti zaprtja AngleSki funt za uvoznike po 238 samo za državne dobavitelje. Dne 29. dece>mbra je bil izdan naslednji odlok o tem, katerim uvoznikom se sme prodajati angleški funt po 238. Odlok pravi, da more uvoznik suravin, ki želi kupiti funt po tečaju 238, dobiti funt samo v primeru, če surovine porablja za dobavljanje državi, ali kot surovine ali kot finalne proizvode iz teh 6urovin. Vsak uvoznik surovin kot dobavitelj države mora poleg prošnje, da se mu odobri nakup funtov, predložiti pooblaščenemu zavodu tudi pogodbo, iz katere se vidi, da »e morajo dotične surovine v resnici dobaviti državi. Tako je prenehaila ugodnost domači industriji nabavljati funte po 238 za uvoz bombaža in volne in bo morala tako plačevati tečaj 262 din za funt. K temu pripominjajo vesli iz Belgrada, da je to zelo težko izvedljivo in da bo zato ta ukrep kratkotrajen. mmKino Kodei/evo tel. 41-64 Danes ob pot 3., pol 6. in ob 9. ter jutri ob 8. uri Antonio Adverso Ne zabi me! (Oigto Ytrfn OjUj iti- S br. 3236 dot 19. II. I«3«. Obtok bankovcev Francoska banka izkazuje od 15. do 22. decembra 1938 povečanje obtoka bankovcev zaradi potreb gospodarstva za 518 na 108.531 milijonov frankov. Angleška banka. Od 22. do 29. decembra 1938 je obtok bankovcev narastel za 1.7 na 504.7 milijonov funtov. Holandska banka Od 20. do 27. decembra se je obtok bankovcev povečal za 24 na 992 milijonov goldinarjev. Poljska banka. V drugi desetini decembra 1938 se je obtok bnnkovecv zmanjšal za 11 na 1.336.5 milijonov zlatov. Madžarska Narodna banka. Izkaz za 3. decem-ber kaže v primeri z izkazom za 15. december povečanje obtoka bankovcev za 9.1 na 776.58 milijonov pengo. ^ Vzajemna posojilnica, r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva ccsla 7, oprošča s 1. januarjem 1939 vse stare vloge do 10.000 din. Kdor teh vlog ni dvignil, ker ne potrebuje gotovine, se mu s 1. aprilom 1939 prenesejo na nov račun, ker znaša obrestna mera 4%. Posojilnica bo začela tudi z novim letom z II. varčevalnim krožkom. Izpreniemha odloka o nakaznicah v inozemstvo do 300 din meseno. Finančni minister je odločil, da se razveljavi odlok št. 100147-11 z dna 29 decembra 1984 in da se izplačila do 3<>0 din, v kolikor ne gre zn izplačila v smislu R 3 m 4 deviznega pravilnika, lahko izvršujejo samo na osnovi predhodno nabavljenih pjsmenih odobreni Narodne banke in njenih podružnic. Bolgrajska gospodarska tedonskii revija »Narodno blagostanje« osnovana 1929, izhaja že deseto leto Industrijska zbornica ▼ Zagrebu je imela dne 29. decembri svojo prvo sejo predsedstva pod predsedstvom g. Vladimirja Arka. Iz tajniškega porqčila je razvidno, da je organizacija zbornice v teku in bo v kratkem končana tako, da bo januarja 1939 lahko že prva plenarna seja te zbornice. Nadalje je predsedstvo mnogo razpravljalo o industrijski politiki mesta Zagreba. Kajti industrija se vedno bolj razvija v vzhodnem delu države, posebno v Belgradu, Zemunu in Pančevu. Pri mestnem poglavarstvu v Zagrebu naj se ustanovi poseben referat za proučevanje in pospeševanje industrijske delavnosti v Zagrebu. Predpogoj za in-dusitrijalizacijo v Zagrebu je nabava zemljišč za industrije, preskrba s cenenim električnim tokom z zgradbo velike električne centrale. Posebej so obravnavali vprašanje mestne uvoznine, ki naj bo elastična in prilagodljiva potrebam gospodarstva. Niso pa mogli tudi preko odnosa Zagreba do banovine glede obremenitve zagrebškega gospodarstva z banovinskimi davščinami. Osebne izpremembe v Poštni hrMjici. Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika v centrali je postavljen dr. Nikola Gačeša, do sedaj ravnatelj podnižnice v Zagrebu, za vršilca dolžnosti inšpektorja je postavljen Djordje Rajilič, do sedaj vršilec dolžnosti ravnatelja podružnice v Skoplju. Za vršilca dolžnosti ravnatelja podružnic v Zagrebu je postavljen Ljubomir Mandič, doslej šef knjigovodstva zagrebške podružnice. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini reg. tvrdke »Zora«, kom. družbe v Ljubljani, narok za sklepanje poravnave 9. februar 1939. oglasiti se jo do 28. januarja 1939. Konec poravnalnega postopanja: Verslovšek Ivan, trgovec v Župelevcu pri Brežicah. Likvidacija: Zadružna elektrarna v Spodnji Polskavi. r. z. z o. z. Odlog plačil jc dovolilo kmetijsko ministrstvo Kmečki hranilnici in posojilnici v Sv. Pavlu pri Preboldu, r. z. z n. z., za 6 let od 14. marca 1936 dalje, odlog velja za dolgove nastale do 25. novembra 1935, obrestna mera 1% od 25. novembra 1935 dalje. Nova družba z omejeno »avezo. V trgovinski register je bila vpisana »Sana«, industrijska in trgovska družba z omejeno zavezo v Mariboru (svrha je posebno izdelovanje in prodaja čokolade in kanditov Itd.). Glavnica 100.000 din, poslovodja Borošič Jela, Zagreb. Francozi so delež pri Škodi prodali Čehom, francoska družba Union Industrielle ie prodala svoje delnice Skodovih tovarn češkoslovaškim finančnikom no tečaiu 30 dolarjev za eno delnico. Nova delniška družba. Znana belgrajska tvrd-ka Jovan T. Markovič za trgovino in predelavo vseh kovin in se pretvori v delniško družbo, katere glavnica znaša 0.5 milij. din. Ustanovitelji so Jovan T. Markovič, Vojislav J. Markovič, Miljutin J. Markovič, M. Grubič, R. Dingarac, M. Krestič, V Mihailovič in Stojan Petkovič. Družba bo zgradila na Čukarici moderno tvornico za predelavo kovin in bodo prve investicije v novo tovarno znašale okoli 2 milijona din. Čehi bodo izvažali pivo v dozah. Ker ovira izvoz češkega piva v zadnjih tednih pomanjkanje steklenic, bodo češke pivovarne izvažale pivo v pločevinastih dozah. To je delala že dolgo časa Amerika, vendar se v Evropi ta način odpreme izvoznega piva ni obne-sel, ker so konzumenti tak način splošno odklonili. Velesejem v Plovdivu, Pomladanska prireditev velesejma v Plovdivu (Bolgarija) bo od 10. do 23. aprila 1939. Za prevoz blaga, kakor tudi za posetnike velesejma, so dovoljeni znatni popusti na tarifah tako bolgarskih železnic kakor tudi železnic drugih držav. Dne 31. decembra. Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 10.96 milij. din v primeri s 15.513, 15.011, 8.431 in 6.598 milij. din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 11.655, London 20.606, Newyork 443.25, Bruselj 74.70, Milan 23.32, Amsterdam 241, Berlin 177.70, Stockholm 106, Oslo 103.50. Kopenhagen 91.90, Praga 15.17. Varšava S3.50, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.085, Bue-nos-Aires 101. Živina Mariborski svinjski sejem 30. decembra. Pripeljanih je bilo 37 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov 130 do 170 din, 3 do 4 me- 9m 300 leti so pripisovali z Kogaško .slatino dosežena r.dravlienja neki tajinstveni aili. o odstotkih od glavnice in so odstotki manjši, čim večja jo glavnica. Ni pa ta odstotek za vse zavode enak. Zalo vprašajte pri vašem zavodu in povedali vam bodo, koliko vam morajo od vaše vloge izplačati. Radio kupčija. R. T. - Hoteli ste kupiti nov radiio aparat in je zastopnik vzel vašega starega v račun. Slari aparat je dal takoj na poskušnjo raznim stranka n, ki so bili zanj interesenti. Medtem pa med vama ni prišlo do kupčije in zastopnik vam je vrnil stari aparat, ki pa ni več igral Dal ga je je popraviti in zahteva, da mu račun plačale. Ker računa ne plačate, vam pa noče vrniti aparata. Kdo ima prav? — Vi imate pravico zahtevati aparat v takem stanju nazaj, v kakršnem ste mu ga izročili, če se je aparat medtem pokvaril, mora zastopnik poskrbeti za potrebno popravilo, ki gn vi niste dolžni plačati. Služba pri policiji. K. J. Za službo pri policiji vložite prošnjo pri banski upravi. Ako želite biti sprejeti, morate izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih. Ta zakon je bil objavljen v Službenem listu banske uprave dravske banovine dne 12 decembra 1930. Preberite § 10 tega zakona, pa boste videli, kakšni pogoji so predpisani. Davčna posvetovalnica A. K. v K. Zgradarina. — Imate prav! Pri zgradbah ali pri delih zgradb, ki ee oddajajo rodno zdravje zdravniki niso primorani nikomur sezonska najemnina za letno najemnino! Ako davčna uprava v vašem primeru ni postopala v tem smislu, vložite pritožbo. Vložiti jo je pri davčni upravi v roku 30 dni izza dne, ki sledi dnevu vročitve davčnega plačilnega naloga. Pritožbo je kolkovati s kolkom za 30 din E. Š. v C. — Zdravniki niso dolžni davčni upravi na njeno zahtevo predložiti izkaze v preteklem letu izdanih receptov in vrednosti izdanih zdravil, ker po določbah zakona o zdravnikih in naredbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje zdravniki niso primorani nakomur pokazati svojih receptov in vrednosti izdanih zdravil. S. F. H. — Oddali ste v najem odnosno v zakup: a) obratne prostore v svoji zgradbi za mesečno najemnino v znesku 200 din, in b) obratni inventar, dvorišče, studenec, drvarnico in klet pa proti meserni odškodnini, istotako v znesku 200 din. Davčna uprava vam je odmerila ad a) zgra-darino, ad b) pa rentnino. Ali je to v redu? Odgovor. Pravilnik k členu 35 zakona o neposrednih davkih določa: Če se odda stanovanje ali zgradba v najem skupno z vrtom, opremo, pri-biklinami. orodjem, stroji in s čim drugim, se plačuje davek na dohodek od zgradb samo za oni del najemnine, ki je bil dogovorjen posebej za zgradbo samo. V takem primeru mora navesti davčni zavezanec v prijavi posebej najemnino za zgradbo in posebej 06tale dohodke v zvezi z zgradbo. Po tej zakonski določbi se obdavči z zgrada-rino le zgradba in oni deli zgradbe, ki tvorijo z njo enoto. N. pr. dvorišče se smatra za del zgradbe, kolikor njegova površina ne presega 500 m'. (Glej pravilnik k členu 29 zakona o neposrednih davkih.) Zato je najemnino, ki odpade na tako dvorišče, obdavčiti z zgradarino. Kolikor pa površina dvorišča presega pravkar navedeno maksimalno površino, se odpadajoča najemnina obdavčuje z rentnino. Istotako je z rentnino obdavčiti odškodnino za uporabo obratnega inventarja in za pravico uporabe studenca. Kleti, kakor tudi drvarnice 6e običajno smatrajo za pomožine prostore v najem dane zgTadbe (odnosno v najem danega stanovanja ali v najem danih obratnih prostorov), ker se tako kleti kot drvarnice običajno nahajajo v Kmetijski nasveti Travno-deteljna mešanica za travnike. A. S. R. Travnik v izmeri enega orala ste pred nekaj leti preorali ter na njem gojili njivske rastline. Sedaj bi ga pa radi zopet spremenili v travnik. Želite vedeti, katere vrste trav in detelj bi posejali in kakšno množino teh, da dobite dobro travniško rušo. — Za to površino potrebujete 30 kg semena in sicer za vašo sipno zemljo najbolje sledeče vrste: 1.5 kg domate detelje, četrt kilograma bele detelje, &trt kilograma lucerne, 5 kg pasje trave. 5 kg francoske pahovke, 2 kg mačjega repa, 3 kg laške ljulke, 3 kg angleške ljulke, 4 kg travniške bilnice, 2 kg pasjega repa, 2 kg mehke stoklase, 1 kg travniške latovke, 1 kg ovčje bilnice, skupaj 30 kg. Vse to seme zmešajte skupaj in ga enakomerno posejte po vsej njivi. Najprej pa posejte oves (bolj na redko) ter ga dobro za-branajte. Šele na to posejte travno-deteljno mešanico ter jo zavlečite plitvo z brano, prepleteno z • vejevjem da ne rije pregloboko. Da ne bi oves škodoval z zasenčenjem mladih trav, ga pokosite takoj, ko gre v lat je. Travišče se bo potem kaj dobro vkoreninilo in razraslo ter napravilo bogato travno rušo. Že prvo leto jo boste lahko dvakrat kosili, glavni pridelek bo pa v drugem letu. Gnojnična črpalka, ki ostane na mesto. I. Z. V Imate betonsko gnojnično jamo. za katero bi si radi nabavili primerno črpalko, ki bi naj stalno ostala v jami. ne da bi jo bilo treba jemati ven in noter. — Take črpalke so iz litega železa in so tako močne, da se v gnojnici ne kvarijo, četudi stoje v njej leto in dan. Tudi niso predrage. Dobite jih v trgovini z železnino, oziroma s kmetijskimi stroji Pazite pa, da kupite dovolj dolgo, torej primerno za vašo gnojnično jamo. Obrezovanje rosnih korenin pri trti. M. R. G. — Nekateri vinogradniki vam priporočajo, da pri vsaki kopi obrežete gornje ali rosne ko-renine, drugi vam pa to odsvetujejo, češ, da se s tem trs šibi. Kaj je pravilno? — Pravilno je obrezovanje rosnin korenin. Trta ima namreč troje vrst korenin: spodnje ali glavne, ki so najkrepkejše ter dovajajo vlngn in hrano i? spodnjih zemeljskih plasti. Zlasti skrbijo te, da trs ne trpi suše. Rasejo na spodnjem delu podzemnega debla, to je tistega, ki smo ga ne- koč posadili. Stranske korenine poganjajo iz srednjega dela podzemnega debla ter dovajajo glavni del hrane trsu. Rosne korenine se razvijajo tik pod zemeljskim površjem in močno rasejo, ker imajo tam obilo hrane in zraka. Te korenine odstranimo pri vsaki kopi, ker bi se sicer razvile v škodo glavnih korenin. Tudi stranske korenine bi zaradi tega trpele in za-kržljavile ali celo pognile. Trt pa ni nikdar mogoče pravilno okopati, ne da bi pri tem poškodovali rosnih korenin, zato je najbolje jih vsakokrat pri deblu gladko odrezati. Edino izjemo bi si lahko dovolili na mokrih tleh, v katerih g^ ne korenine trpe zaradi prevelike vlage. Tak svet pa itak ni primeren za vinograd. Pujski prvega gnezda so tudi dobri za pleme. A. H S. — Rekli so vam, da pujski iz prvega gnezda niso dobri za pleme. Želite vedeti, če je to pravilno. — Pravilno to ni, kajti tudi prvi mladiči so dobri za pleme, toda le -tedaj, če je bila svinja pripuščena, ko je bila že dovolj razvita in krepka. Zalibog se pri nas dogajajo največkrat pogreški, ker se ženejo k mlademu mrjascu premlade in prešibke svinje, ki so še v polnem razvoju. Razen tega dobijo še slabo krmo in posledica je, da so mladiči šibki in malovredni. Taki seveda niso za pleme. Če pa svinja-prvesnica vrže krepke mladiče, ki se tudi povoljno razvijajo, tedaj jih lahko mirno vzamemo za pleme. Razklojena kostna moka — Tomasova žlindra. 1. N. R. — Želite pojasnila, kakšna razlika je v kakovosti in učinkovitosti razklejene kostne moke in Tomasove žlindre. — Razklejena kostna moka vsebuje 30% fosforne kisline, ki je pa v zemlji težje raztopna. Prednost tega gnojila je v tem, da je domačega izvora in da ostane ves izkupiček za njo v domačih rokah. Tomasova žlindra ima le 18% fosforne kisline, ki je v vodi lažje raztopljiva in je zato bolj učinkovita. Tudi apno v tem gnojilu zelo dobro učinkuje, zato je uspeh gnojenja s tem gnojilom večji knt nn z enako množino razkleipne kostne moke. Gospodarska neugodnost obstoji v tem, ker je ne izdelujemo doma, ampak jo moramo kupovati in inozemstva. zgradbi sand ali pa poleg nje. Zato je od najem nine, ki se plačuje za klet, odnosno za drvarnico, plačati zgradarino. Ako sle letos drugače sestavili prijavo za zgradarino, pojdite čimprej k davčni upravi in popravite ž'? vloženo svojo davčno prijavo za odmero zgradarine. Za odškodnino, ki podlega po zgoraj navedenih pojasnilih rentnini, pa vložite takoj prijavo za odmero rertnine.. Ako ste pa tudi to prijavo že vložili, jo |»opravite po zgoraj danih navodilih. Ako vam davčna uiprava za davčno leto 1939 odmeri zgradarino. odnosno rentnino protivno vašim davčnim prijavam, vložite pritožbo, in to v roku 30 dni, šteto od dne, ki sledi dne^u vročitve davčnega plačilnega naloga v vaše roke. Pritožbo, kolkovano h kolkom za 30 din. vložite neposredno pri davčni upravi, ki vam jo odmerila osporavani davek. R. 0. t K. — Odbitek za otToke, ki so prekoračili 18 let starosti, se ne priznava pri odmeri uslužbenskega davka. Glej čle-n 90, t. 6 zakona o neposrednih davkiih. Postopek davčne uprave torej ustreza ot>stoječiin zakonom. M živinozdravnik F. K. S. A. v SL G.: Imate kobilo staro 5 let, ki je pred dvema letoma dobila oteklino pod kolenom na zadnji desni nogi. .Ta oteklina traja žc dve leti brez spremembe. V jeseni, ko je mrzlejše vreme, in ko 6toii v hlevu brez dela, ji tako močno oteče, da nekaj časa prav težko hodi. Sosedje vam priporočajo, da jo obrejite, da ji bo žrebe morda to bolezen odvzelo; ali tega si ne upate, ker se bojite, da ne bi noga še bolj otekla in kobila ne bi mogla vstajati. Odgovor: Tako 6taro bolezen je res težko zdraviti. Zrebe na tako bolezen ne more imeti dosti vpliva. Pač pa njegova teža lahko nepovoljno učinkuje na bolezen. Kobila bi se morala čim več gibati zunaj, V6ak dan po nekoliko ur, ker mirna stoja v hlevu škoduje tudi popolnoma zdravim konjem. Zima nima dosti vpliva na bolezen. Da bi vam mogel dati točnejših nasvetov, bi mi morali oteklino bolj natančno opisati. Živinorejec! Imate štiriletnega vola, ki ga od avgusta vedno napenja, in to redno vBak večer, ko pride s paše, pa tudi, če se ne pase, naj jč zeleno ali suho krmo. Če 6e ne najž suhe krme do sitega, potem ga navadno ne napenja. Napetost traja približno eno uro, potem pa počasi popušča, vol se uleže in nedolgo zatem začne prežvekovati. Ne bi ga radi prodali. Odgovoj: Če je bolezen že tako stara, jo Imenujemo »kronično«. Kronično napihovanje prežvekovalcev se pojavi v toku različnih obolenj želodca, siriščnika, požiralnika ali pa čreves. Količina plinov ostane pri tem dostikrat normalna ali pa se razvija več plinov. Pogosto nastane kronično napenjanje zaradi oslabelosti želodca. Večkrat je vzrok vnetja želodca zaradi ran, pri teletih in janj-cih včasih obolenje siriščnika, ki tudi povzroča kronično napenjanje. Drugi vzrok je zoženje požiralnika, ki onemogoča rigalico in tudi prežvekovanje. Zoženje požiralnika povzročajo pri govedu dostikrat od sušice spremenjeni mezgovni vozli, pa tudi ra-r.nl zajedavci. Oni navadno zožijo kraj požiralnika, če tudi se nahajajo v jetrih. Tudi razširjenje požiralnika povzroča stalno napenjanje, ker se dostikrat zgodi, da sc požiralnik začasno zapre in postaja neprehoden. Kronično napenjanje se razvija navadno počasi, traja tedne pa tudi mesece. S stalnim pritiskom povečanega prežveko-valnika nastane sčasoma slab okret hrbtcnice okoli podolžne osi. Po tem se včasih lahko presodi trajanje temeljne bolezni Kronično napenjanje samo po sebi ni nevarno za življenje, vendar njegovo, ob gotovih časih se ponavljajoči nastop, do gotove mere moti prehrano, če tudi poznejše 6hujšanje navadno nastopi samo zaradi temeljne bolezni. Zato bi se V6ak nasvet moral ravnati po temeljni bolezni. BANKA BARUCH 11. Rno Auber. Pariš (9*) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje ln pr najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posl> najkulantneje. Poštni uradi v Helgiji, Francij' Holaiidiji in Luksemhurgu sprejemajo plačila m< naše ček. račune Belgija: št. 80H4-«4, Bruzelles Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: ftte vilka 1458-6S, Ned Dienst; Luksemburg: Ste vilka 5967 Luxembourg. — Na zahtevo pošljemc brezplačno naše čekovne nakasnice. Zahtevajte povsod naš list! Vremenska tabela za 1.1939 December 19!18 Meseci Opazovanje od 0.0 do 12. ure Opazovanje od VI. do 24. hip Napoved 13. decembra januar mileje, jug lepo vreme prvo polovico Jug, sicer malo padavin 14. decembra februar južno malo padavin v drmji polovici dež. sneg 15. decembra marec jug severovzhod, dež—sneg ▼ prvi polovici dež, sneg. v drugi mrzlo, lepo 16. decembra april vzhodnik, mrzlo nestanovitno, nevihte v prvi polovici nestario vitno, v drugi lepo 17. decembra maj sever, lepo vzhodnik, lepo prevladuje lepo, suho vreme, vroče 18. decembra junij vzhodnik vzhodnik, lepo malo padavin, vroče 19. decembra julij vzhodnik vzhodnik, lepo malo padavin, vroče, su^a 20. decembra avgu9t sever jug, nevihte prva polovica malo pa davin, druga deževno 21. decembra september južno vzhodno, padavine prva polovica deževno, dru^a lepo 22. decembra oktober južno, lepo južno, lepo prevladuje lepo južno vreme 23. decembra november jug vzhodnik, dež, sneg prva polovica mrzlo, druga dež, sneg 24. decembra december vzhodnik vzhodnik, mrzlo prevladuje suho, mrzlo vreme Po večletnem opazovanju na gori omenjene dneve od sv. Lucije, t. j. 13. dec. do svetega večera 24. dec., kažejo ti dnevi vreme 12 mesecev v prihodnjem letu. Kakor sem opazoval 1. 1937, se je točno izpolnilo, Leto 1939. ne kaže slabo, pomlad in poletje bosta ugodna. RUDOLF T KRČE L.T, stavbeni podjetnik Ljubljana VII (pri novi šišenski cerkvi) Radio Programi radio Ljubljana: Nedrja, 1. jnuunrja: S Voapl novoletni pondrnv (ploJfe). 8.30 Kvartet trobil. 9 Napovedi, ploSče: L'Ar-Ipsienne, uvsrtura. 9.1 Ti Prenos ccrkvene clasbe ii frančiškanske cerkve. lO.lfi Verski novor (provzv. g. dr. dregori) Rozman). 10.TO Vsnkomu nekaj (ploiče). 11 Radijski Sramel 12 Slovenske narodne pesmi pojo: Fantje na vasi in sestre Stritarjeve. 13 Napovedi, poroiila. 13.20 Opoldanski konrert Radijskeca orkestra. 17 Kmetijska iirft. 17.30 Koncert pleane irlasbe. Sodeltijola: Adamičev jazz-orkesler iu Ciinmermenov kvartet. 14 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Koncert vojaške sodbe. 21.45 Napovedi, poročila. 22 Izseljenska oddaja. Sodelujejo: Radijski komorni tbor in orkester ter Kmečki trio. Prispela nova pošiljka odličnih holandskih radio aparatov 1 Ugodni plačilni pogoji I Zaloga: ..Kapsch" ..Blaupunkt*. i. t. d. radio aparatov! Tehnik" Jos. BAN3AI Ljubljana, Miklošičeva 20. ff Ponedeljek, 2. januarja. U Balalajke igrajo (plo 56«), 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Radijski orkester. 14 Napovedi. 18 Zgodovina psihiatrije (K. dr. Ro-j?omir Mugajnn). 18.20 A. Szlcmlnflka poje poljske narodne (ploSče). IS.40 Kulturna kronika: O Ptujski ffori (vseuč. prof. k. dr Fr. Štele). 19 Napovedi, poročila. 19.:)0 Nac. uro 19.50 Zanimivosti. 20 Koncert Radijskega orkestra. 21.15 Koncert dvuBpevov. Izvajala sa. Dragica Sokova in (;dč. Štefka Korenčanova, pri klavirju a. prof. M. LipovSek. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona. Igra orkester S'r\v melody hoys«. DrugI programi: Xeiirlja, I jan.: Hflffrad: 20.10 Nar. pesmi in pk*l, 21 Ork. koncert, 22.211 KavaraiMca godba — Zagreb: ai /ztior, 21 MuUovo Božična kantata.. 22.20 Ples. glacba — Praga: 19.2n Ork. koncert, 21.10 N'ar. glasba 212.35 Plesna glnaha — Variava: 19.35 Ploiče, 21.90 Plesna glasl>a — Sofija: 19 Nar. glasba, 111.30 Violina. 20 Vok. koncert, 20.55 Nar. glasba — Hudim;)eita: lfl.50 Ork. koncert. 32 Jaaz, 23.10 PloJ&r — Trut-VUan: 17 Siiuf. koncert. 21 Opereta »Orof IjiiksembnrSki- — Rlm-B.tri: 21 Koncert iT. poeamcznlh i tal. pokmjin — /Ji maj: 19 NVeberjcva oper« »C.-vrontreloc- — Herlbn: 39.10 Slavnostni novoletni koncert — Hamburg: 19.10 IVizetova opera Ormeni — Bratislava: 20.10 Klaisič. opm-ntna gln^ha — Slutlgart: 20.15 Wairnor.1eva trpera »Mojstri pevci noriinl>crški< — Monakom: 1H (.»losbeni parere« sko-,,1 lolo 1988 — Slrasuhourg: '21 l^-liurjrva opereta PaganlnU. Ponedeljek. i. jan.: H uigrati - Zagreb: .ti Oper« — Praga: 20.10 Hodni«. 20.30 Prfdnvanjc n Katoliški akoi-ii. 2.1.10 Ork. koncert Sofija: 19.30 Simf. kmicert — Vdr.vnra; 1K..10 Pisnu koncert. 21.15 Klavir. 22 Simf. koncert — Huriiinpešlu: 11».25 Plošče, 'JO.tn Operni or kostor. 22 Cignn. orkester. 28.10 Salonski kvintet — Trst-.Vilan: 17.1$ SonTHii. 21 Sodobnn Itnl. simf. glaa lin — /fini Ran: 21 Kitmičnu gUisba. 32 Plamino — Dunaj: 10 Kitar«. Ji. 10 Zimski čar v av..»lr.. dufelah — Kiinigsberg: 20.10 Pl Plošče Tr*t-1 lilan: 17.15 1'lo.nn flnRbn, 21 Verdijeva opera Don ('arlos- — Ilim-Rari: 21 Igra — Dunaj: IS Bonalski Nomei 20.10 Plošče. 30.53 fllusbena akademija — /in- 20.HI Opera SevilNkl hrivec - Kiinii/vficrJ: JO. 10 Opereta /Tntnfkn — KtVn: 20.30 Plesni večer. Tržič Keilni letni občni »hor poilmillico .SPI) v triifoi l>o v soboto 14. januarja 1939 ol> pol 8 /veder v gofliini Javornik /- dtievnim fruom; zapisnik, poročila, letni rakuni, proraJun za 1. 193S. volitve, sprememba priivil, predlogi ?lanov in sln-thijnosti, Ako občni zbor ni ob napovedani uri sUlepfcn, bo pol uro pozneje drug občni zbor. ki »klopa ob vsakem žtevilu udclcžcnccv. — Odbor. Dovje-Mojstrana Mačkovci divjajo. Prepričevalna zmaga dr. Korošca v Sloveniji je tudi tukajšnjim m-ačkov-cem zaprla sapo. Saj »o imeli rmago tako rekoč že v žepu! S kakšne* vnemo so šli v boj za »skupne ideale« in kako ski-bno so pripravili vse, da bi zmago čim slovcsneje praznovali, je bilo gledati »pri delu«. Čez dan so si do zmage otirali pot t grožnjami in psovkami, ponoči pa — s kamenjem. Posebno dovSki pirosvetarji, ki so mirno in dostojno lepili lepake po Mojstrani, so jim bili velik kamen spodtike. Zato so ta »kamen spod-tike« v okrilju noči nekajkrat pobrali in ga iz rasede metali y nič hudega sluteče prosvetarje. Prava sreča je bila, da niso nikogar ranili. UbiH eo samo Sipo na oknu mojstranske hiše. S kamenjem so med drugim napadli tudi tuk. župana g. Viktorja Janšo, ki je zman po svoji miroljubnosti in včasih že kar preveliki popustljivosti. G. župan je namreč enega izmed napadalcer spoznal, a niti v sanjah mu ni prišlo na misel, da bi ga naznanil. Pri metanju kamenja in psovanju se je posebno odlikovalo mladoletno fante iz Mojstrane, za katerim je oblast že nekajkrat poizvedovala pri tukajšnji občini in bi bilo v fantovem interesu, da bi se najprej 9pokoril za svoje prejšnje grehe ter se šele potem spet prikazal na beli dan. Izbira ni težka kadar je treba določit! časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri te«n upošteval list, b katerim bo prišel zagotovo v stik e najširšim) kupnomoflnlml elojl prebivalstva. In to Je n a S dnevnik »SIjOVENBG«, ki ga bere, posebno ob nedeljah, b: malo Izjemami vsaka slovenska hlSa. En poskus Vas o uspehu prepriča. ZAHTEVAJTE 8EZPIA«EN CINW 1480: MElNEbHEROLD M-W-I« m»l»U GtAJMLA MARIBORbr102 Srečno novo leto želi cenj. gostom Gostilna pri »Lovcu« Rimska cesta 24 Bleiweisova c. 2 Danes in vsak dan velika izbira okusnih jedil. Zajamčeno pristna domača in dalmatinska vina. I>ingač original 12 din. Express-kaTa 1 din. Jugoslovanski patent št. 10.624 od 1. junija 1933 z naslovom »Postupak za izradnju koncentrovanih, pro- tiv iskvarenja otpornih hranivih sretstava« se prndn, oziroma se daje licenca. Ponudbe je poslati na: Ini). Drago Malanovit, patentni inženir v Ljubljani, VVolfova 1. Za nego lica in rok rabite Benkovo poiuado i„Violette-kremo! Lekarna pri Sv. Troiici F. pl. DEIMKO, imm Odobreno S. Er. 833J/KB7 i S. Kr.ffiiW1987 !z lastne pSetarne Ooplco In palover)* ,:a decu iit Din, loploe >& dame 25 Din puloverle sta tnoike 3S Din m bol)ie v veliki izbir) pri „LUNA", «a rno Glavni tre .«t. 24 v Mariboru Konfi Ahafiič: 25 Jaka Spaka in čudodelna dlaka .,-rM Prašič neha jokati in se hvaležno nasmehne: »Zdaj mi še ne moreš pomagati, dobri deček! A prejmi plačilo za svoje usmiljenje! Dvigni levi uhelj, izpuli izpod njega veliko kocino in vzemi jo. Komur jo vtakneš v uho, se bo spremenil v prašiča in bo tak, dokler mu ne odstraniš kocine. Pojdi v svet, deček, in osrečuj ljudi s čudodelno dlako.« Jaka je vzel dlačico, se zahvalil, jo vtak-riU ▼ žep — in pozabil, nanjo. Nekoč pa je beda v čevljarjevi družini zrastla do skrajne meje: vsi lonci prazni in trinajst nenasitnih otroških ust prosi skorjice kruha. Tedaj se spomni Jaka čudodelne dlake. Najboljše novoletno darilo je Steinway, Ehrbahr, Forster. Stingl, Seiler itd. klavir iz klavirskega salona M. Bauerle, Maribor, Gosposka 56-1. Začasna dobava ortopedskih pripomočkov Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagreb« bo imel v ponedeljek 16. jan. 1939 ob 11. uri v uradnih prostorih v Zagrebu, Mi« hanovičeva ul. 3./III. prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za začasno dobavo ortopedskih pripomočkov. Ponudbe, pravilno kolkovane o odredbi T. br. 25 Taksne tarife akona o taksah, naj se izroče ali pošljejo po poŠti t zaprti in zapečateni kuverti do zgoraj označenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba it. 305). Varščino v znesku 5% *a domače, 10% pa za tuje ponudnike je treba položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba št. 420) vsaj do 10. ure na dan odrejene licitacije. Pogoje 1'citacije in tiskovino »Ponudba« interesentje lahko dobe brezplačno pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305). Letna vrednost nabavke znaša cca 200.000 Din. Št. 64.390/1938. 29. decembra 1938. Iz pisarne Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Drokoieaa, ttralnl »troji »otom.trtSim ihSSISm Po zelo nizki oanll Omiki franka I BATJEl- UUBUNNA. KarlovMca « rodrntalca: Maribor. Aleksandrova ceste M ZAHTEVAJTE BSE5PLAČNI CENIK miiiiiiiiiiim i i L* • • •ji 1 Nft|PDPDLNEj5E GENERALNO ZA5TDP5TV0 HARMONIKE 5 VETA F. SCHNEIDER ZAGREB NIKOLItEVA ID Dražba lesa iva razlaščenih gozdov v •a št. 24-1., proda na javni Začasna državna upra' Ljubljani, Cesta 29. oktobra dražbi dne 26. jan. 1939 2.240 m* tesanih tramov produkcije 1938 fco vagon Straža pri Novem mestu. Pojasnila, pogoji in tiskovine za ponudbo so na razpolago pri gornji upravi in šumski upravi razlaščenih gozdov v Straži. Naznanilo! Naznanjam, da otvorim s 1. januarjem 1939 stavbeno in pohištveno mizarstvo s strojnim obratom v Mariboru, Meljska cesta itev. 25 Na podlagi moje mnogoletne prakse v mizarstvu tvrdke Rudolf Kiff-mann in v inozemstvu, zagotovim najboljšo strokovno postrežbo ob zmernih cenah in prosim za cenj. naročila. Josip Mesaric, mizarski mojster OTVORITEV PODJETJA Naznanjam, da otvorim dne 1. januarja 1939 novo stavbeno podjetje s trgovino z letom in stavbenim materijalom v Maribora. Meljska cesta 25 v dosedanjih prostorih likv. tvrdke Rudolf Kittmann. — Na podlagi moje mnogoletne prakse se priporočam za izvršitev vseh tehničnih del, kakor nove stavbe, prezidave in popravila vseh vrst po zmernih cenah in solidni postrežbi Stavbenik FRIC KIFFNANN ■H j ZAHVALA Vsem, ki so nas ob težki izgubi našega dobrega soproga, papana, starega papana in tasta, gospoda JEVNIKARJA EDVARDA šolskega nadučitelja v pokoju tolaiili v težkih trenutkih ter spremili nepozabnega nam pokojnika v tako častnem številu na poslednji poti, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni gospodu dr. Polcu za izkazano nam sočustvovanje in naklonjenost, prav tako tudi družinam Steklasa, Bervar m Zorč za vso neprecenljivo uslužnost in požrtvovanje. Kamnik-Skofja Loka, dne 31. decembra 1938. Globoko žalujoči rodbini JEVNIKAR in SUBIC % Srečno novo leto želi trgovina s semeni stavbenik želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto SREČNO NOVO LETO ZELI Zahvaljujem se Vam za v vsem letu izkazano zaupanje in pros m, da nam isto še nadalje ohranite. Želim Vam srečno in uspehov polno novo leto Pohištvo ŠENK FRANC ŠT. VID nad LJUBLJ. IIJJJO dJllUfl Al UUCkjl&o gostilna pri Stadionu, Tyrševa c, 82 Obilo sreče in blagoslova v novem letu želi vsem svojim odjemalcem ter se priporoča še za radaljno naklonjenost VINKO CUNDER torbarstvo, sedlarstvo in jermenarstvo LJUBLJANA, Igriška 3 Cankarjevo nabr. 3 podr. Tyrševa c. 51 stojnica Nabrežje 20. sept, Srečno in veselo novo leto želi vsem sttankam IVAN VRBOSEK slikarstvo, pleskarstvo Ljubljana, Tržaška cesta 10 LJUBLJANA Srečno in veselo novo leto želi cenj. strankam ZALAZNIK JOSIP splošno mizarstvo Ljubljana, Napoleonov trg 7 Srečno in veselo novo leto želiva vsem znancem in prijateljem ter se pr poročava za obilen obisk in na dobro kapljico Franc in Iva Strniša DEV. M. V POLJU vsem cenj. odjemalcem, ter se še nadalje priporoča tvrdka Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom in se priporoča IVAN ZALAZNIK kavarna in slaščičarna Stari trg 21 - Stritarjeva ul. 6 ANDREJ KREGAR STROJNO MIZARSTVO ŠT. VID NAD LJUBLJANO Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Jože Andlovic Škofljica pri Ljubljani Srečno novo leto želim vsem svojim cenienim odjemalcem železolivarna Podsmreka p. Dobrova pri Ljubljani Telefon 38-34 Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem VIKTOR KLEŠNIK sedlar, jermenar in torbar LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 49 Srečno in veselo novo leto žali vsem svojim cenj. odjemalcem Krašnja Mirko, krznar Ljubljana, Frančiškanska 1 BALON FRANC stavbenik in tesarski mojster modno krojaštvo za gospode in dame LJUBLJANA, Gosposvetska c. 10 Tvrdka MOTOROIh LJUBLJANA, Zibertova ul. 11 telefon 20-50 Gradbeno in tesarsko podjetje ter tehnična pisarna. Izvršuje vsa v graditeljsko in tesarsko stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih Prijetna nam je dolžaost, da se Vam za dosedanjo naklonjenost najlepše zahvalimo. Istočasno Vam želimo veliko uspeha in sreče v novem letu m se za v bodoče najtopleje priporočamo želi vsem odjemalcem srečno novo leto Jos. Zalta&Co trgovina e železnino LJUBLJANA, Tyrševa c. 9 želi vsem svojim cenienim odjemalcem Srečno in veselo novo leto želi tvrdka srečno in veselo novo leto! kleparstvo, vodovodne instalacije ter sanitarne opreme zlatnina, urar, optika CELJE Kralja Petra cesta 26 LJUBLJANA, Slomškova ulica 4 SREČNO IN VESELO NOVO LETO že i vsem obiskovalcem ter se nadalje priporoča flLEKSdNbEK n/UCEN gostilna pri »STARI POSTI« MOKRONOG, Dolenjsko ^KeiKO kom/> tata želi vsem ceni. odjemalcem veletrgovina z vinom, žganjem in tvornica penečega vina S» >5? ®3 -4 Sa BEOGRAD - ZEMUN Moserova ulica 1 Telefon: Zemun 37-555 in 37-556 Veselo in srečno novo leto 1939. želi vsem ceni. gostom in odjemalcem gostilna in mesarija FRANC PLAUSTEINER SEVNICA ob SAVI Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem JOSIP KRIVEC KRŠKO ob SAVI Srečno in blagoslovljeno novo leto 1939. želi vsem svojim gostom in odjemalcem RAJČEV1Č NIKOLA gostilna in trgovina vina RAKEK Obilo sreče v novem letu 1939 želi svojim cenienim odjemalcem tvrdka IVAN WRACKO, Maribor lesna trgovina, električna žaga KAMNICA - MARIBOR Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem KAROL KUKEL modno krojaštvo MURSKA SOBOTA KOVINOLIVARSTVO TRATA 18, pošta Št. Vid nad Ljubljano Srečno in veselo novo leto 1939 vsem ccnjenim odjemalcem želi AVGUST in ROZAL1JA JEGLIČ RADEČE na DOLENJSKEM Srečno in veselo novo leto želi PRODUKTIVNA ČEVLJARSKA ZADRUGA ČRMOMELJ HRANILNICA IN POSOJILNICA V CERKNICI registrovana zadruga z neomejeno zavezo želi vsem svojim članom in vlagateljem srečno in veselo novo leto MIRT1Č LUDVIK. Maribor soboslikar in pleskar Miklošičeva ul. 2 in Slovenska ul poleg tovarne Neger Srečno in veselo novo leto želi MATKO JOSIP tesarsku podjetje ČRNOMELJ eno in o novo lelc CERNE ALOJZIJ krojaštvo DOURUNJE PcilfHiniro SUntuiicvc uprave MARTIN RITONJA gostilna in mesarija Gornja Radgona JOSIP SEŽON. Cerknica modno krojaštvo za dame, gospode in uniforme Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem KMETIJSKA ZADRUGA r. z. z o. z. ŠMARTNO PRI LITIJI Vsem svojim odjemalcem želi srečno novo leto in se priporoča v- LEKARNA M novo IZ RAZNIH KRAJEV Srečno in veselo novo leto želi ceni. odjemalcem D. PERKON auto — elektro — postrežba Celovška c. 32 Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem ter se priporoča Franc Pungartnik trgovina z mešanim blagom LUKOVICA pri Domžalah Srečno in veselo novo leto vošči vem cenj. odjemalcem in prijateljem ter se nadalje priporoča Blatnik Franc žganje In likerji na debelo LUKOVICA pri Domžalah Blagoslovljeno novo leto želi vsem svojim članom Obilo sreče v novem leta! Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 3t. 25 Glavna kolektura državne razredne loterije Srečno novo leto želi Autobusni promet Brezno-Ribnica VASLE STANISLAV Srečno novo leto želim vsem, ki so mi zaupanje izkazali v letu 1938 in se nadalje priporočam stavbena tvrdka Franc Sekne v Kranju Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom HOTEL »JELFN« Kranj Fani in Joško Pajer gostilna Hrušica — Jesenice Srečno novo leto želi cen1, odjemalcem in se priporoča Perpar Alojzij ipeceriisks trgovina Valsnt Jesenice, Ilirska c, IS Šorli Marija gftlsnterijsks trgovina Jesenice, Obrtniška 1 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim prijateljem in znancem ter poslovnim prijateljem Kristan Valentin tesarstvo Selo 7 — Bled I — telefon 240 Srečno in veselo novo leto želi fosip Debelak tvornics cementom Novavas 15 p. Lesce pri Bledu F. Šr&mek inštalater, klepar in kotlar ▼ TR2ICU ' fev Svojim cenj. odjemalcem se toplo priporoča tvrdka 0 trgovina - SV. VALBURGA-SMLEDNIK Srečno in blagoslovljeno novo leto želi Gradbeno podjetje O pooblaščeni stavbenik Kranj, Cerkvena ul. 6 Vsem našim cenjenim klijentom želi prav srečno in zadovoljno novo leto ter prosi za nadaljno zaupanje HraMtaam to posojilhoritoa pri D. M. na Jezeru v Prevaljah r. z. z n. z. Trgovina s konfekcijo in manufakturo flNTOfl JVIflCUfl V Mariboru, Gosposka ulica 8 - 10 JOSIP WiplDlSCHEt} HOTELIR, MESAR in AVTOGARA2A KANDLJA — NOVO MESTO Vljudno sporočam, da sem PRESELIL SVOJO DELAVNICO od trgovca g. Jazbeca v svojo hišo na „SKALI" št 3 (poleg hotela „Stare pošte". Na zalogi vseh vrst obleke. 2elim srečno novo teto ŠTEFAN CENČIČ - krojač - KRANJ Srečno in veselo novo leto želi ter se priporoča Franc Svetlin izdelovatelj vozov z gumastimi kolesi - Radomlje Srečno novo leto želi TOMAŽ PREVODNIK, mizarstvo Brode 13 — Skofja Lok« Srečno novo leto želi vsem svojim gostom in se priporoča 2UMER MARIJA gostilna pri Bjolu SP. GORJE Veselo in srečno novo leto želi ULČAR IN DRUG splošno kovaško, ključavničarsko in inštalatersko podjetje SP. OORJE Srečno novo leto želi in se priporoča stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo CERNE MATIJA Gorje 49 Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem in se priporoči ANDREJ MAV, splošno mizarstvo Rafalče pri Lukovici Vsem cenj. zadrugarjem in vlagateljem želi srečno novo leto 1939 in se pr. poroča Hranilnica in posojilnica ▼ Lukovici r. z. z n. z. pri Domžalah Obrestuje vloge 4—5%. posojila daje 6—8% Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom GOSTILNA - KOPALIŠČE GRAD MARIJA CRNUCE Vsem zagrebškim Slovenkam in Slovencem želi SREČNO NOVO LETO T O ni Še JOŽC, proda slec »Slovenca t, »Domoljuba* in »Bogoljuba«. ZAGREB, Tržnica, Sv. Rok, Kučarins nlic« 50 Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem Simon Vertnik prvi valčni ml n Slov. Konjice Vsem cenjenim odjemalcem Zastopstvo m kolportaža »SLOVENCA« — Fram Kolodvorska restavracija Maribor gL koL ALOJZ MAJCEN r.:# '¥Jy ■ IZ NOVEGA MESTA HOTEL METROPOL teli mm svojim cenjenim gostom J\o£m> moko teto- Jjisčno novo lotof TOVARNA MESNIH IZDELKOV MURSKA SOBOTA Srečno in veselo novo leto žefi ALOJZIJ PETRUN, trgovec Ribnica na Pohorju FABJAN DORE nrarstvo NOVO MESTO RESTAVRACIJA bo' CELJE Srečno in veselo novo leto želita BRICEU F. m M. gostilna, trgovina m kleparstvo Sostro 9 Srečno novo leto želiva vsem najinim cenjenim gostom, ter se za nadalje priporočava FRANJO in MARIJA ALATIČ ao OB Zagreb, Hatzova ulica 12 SreSno hi veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem J02EF PIBERNIK mesar in prekajevalee VELENJE KNAFL1Č & MIRTIC klfafiavničarstvo in vodovodne inštalacije NOVO MESTO — KANDIJA Novobor splošna industrijska d. d. LJUBLJANA - NOVO MESTO želi vsem cenjenim naročnikom srečno in veselo novo leto SREČNO NOVO LETO želi ter se cenj. občinstvu priporoča Anton Koncilija mesar in prekajevalee Novo mesto Srečno b veselo novo leto I BEVC ADOLF stavbeno in umetno mizarstvo NOVO MESTO, FLORJANOV TRG 11 Priporoča se za nadaljnja naročila! Srečno in veselo novo leto želil LUDVIK RODIČ splošno čevljarstvo NOVO MESTO, DILANCEVA ULICA 1 Svojim cenjenim obiskovalcem želi •rečno in veselo novo leto RUDOLF SMOLA, kavarna NOVO MESTO Srečno in veselo novo leto želi ZIDARSKO PODJETJE Entnjj Prasnjo NOVO MESTO Želim vsem svojim cenj. odjemalcem brivskega in damskega salona, prija-l|em, znancem in odjemalcem Burgita srečno novo leto Ivan Svetec NOVO MESTO, TRG KRALJA PETRA II Želim vsem cenjenim odjemalcem SREČNO NOVO LETO Alfonz Oblak NOVO MESTO dolenjska opekarnšika komanditna družba Prečna (pošta Novo mesto) Telefon! Novo mesto 27 — Prodajna pisarna v Ljubljani: Novobor, Tavčarjeva ul.13, tel.20-52 Zidaki: polni, votli, fasadni. — Strešniki vseh vrst. — Radijalna opeka za tovarniške dimnike po meri itd. želi cenj. odjemalcem srečno novo leto Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto DELIKATESNA TRGOVINA Ml loki NOVO MESTO Vsem svojim odjemalcem želim srečno in veselo novo leto Sknšal bom tudi v letu 1939. postreči Vam k dobrim blagom in nizkimi cenami IVAN MEDIC, trgovec, Novo mesto FRANC JERMAN tapetnik in dekorater NOVO MESTO TRG SV. FLORJANA 3 ZIDARSKO PODJETJE VALENTIN VRHOVNIK Novo mesto MARIBORSKA INDUSTRIJA Predilnica, tkalnica, belilnlca, aprelura, barvarna In tiskarna tkanin Izdeluje vsakovrstno bombažno prejo, surove moline, belo blago v širini od 70 do 200 cm, gladko in tiskano umetno svilo, kot specijali-teto gladek in tiskan Cord-žamet, barhente, flanele itd. MARIBORSKA TEKSTILNA TVORNICA DRUŽBA Z O. Z., MARIBOR MARIBOR - MELJE Telefon 24-15. Brzojavi: Tekstlltvor ELEKTRARNA IM\ D. D. dobavlja pod ugodnimi pogoji električni tok za razsvetljavo in za pogon obrti in industrije Posebno pa nudi tok pod ugodnimi pogoji za električno kuhanje Informacije pri ravnateljstvu Elektrarne Fala, d. d., Maribor, Vrazova ulica 2/1 • in pri Mestnem električnem podjetju, Maribor, Frančiškanska ulica 8- umm INŽ. J.&K.BUHL ZVONOV TVORNICA KOVINSKIH IZDELKOV D. Z O. Z. IN KOVIN mHRIBOR - RHČE -fi/2 I PREDILNICA BOMBAŽA IN MEHANIČNA TKALNICA ■H tm E. tf ELENKA & CS MARIBOR Telefon interurban št. 20-15. Post. ček. rač. Ljubljana 16.022 Telegrami: Zelenkakompany S j s^fta. »SLOVENEC«, dne 1. januarja 1939. « ■pn 0: v * & MARIBORSKA INDUSTRIJA S* m m< m m m M m « m m iiiiih m m || S m tižra I TVRDKA HRLICH Predilnica za vigogne odpadek in Česano prejo izdeluje: bombažno, polvolneno in čisto volneno prejo, vigogne prejo in česano prejo v številkah 1—20 mm, nadalje prejo iz stapel-vlakna, buret preje, mešane preje vseh vrst v istih številkah za industrijske svrhe, tkalnice, pletilnice i. t. d. Razen tega izdeluje čisto volneno prejo za pletenje v pletilnicah in za hišno industrijo in volneno prejo za ročno pletenje. V tovarni vate: a) vato za blazine iz bombaža, polvolneno in iz ovčje volne; b) konfekcijsko vato v ploščah in zvitkih v vseh kategorijah. Oddelek za izdelovanje za-vojev: zavojni material s čvrsto vtkanim robom« kalico in muli od 1—20 centimetrov širine- Oddelek vatelina: vatelin iz ovčje volne po najrazlič. cenah. Tkalnica: bombažne hlačevine vseh vrst, damskega blaga iz bombaža, gladka in v najrazličnejših efektih in robo iz stapel-vlakna. Nadalje moške blagoveiz čiste volne, česane preje, polvolnene in čisto volnene štrukse itd. 1 d m I m wm ftž aH fiffiftl M M m <& m i m m m PK »m M m M Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem „AGA" d. d., Ruše ■■i i« Srečno in veselo NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem OSTALI MARIBORSKE Tvornica za dušik, d. d. if tffll" m Hb -VS m m m .»in JUGOSLOVAN S K A TVORNICA ZA IMPREGMRANJE LESA GV1D0 RUTGERS D. D. Tel.lnterurt. Maribor 21-42 HOČE PRI MARIBORU Brz. na jI.: RUtgerj Maribor DOBAVLJA: Impregnirane drogove za telegrafske, telefonske in električne vode, impregnirane želez, prage, impregnirane kocke za leseni tlak IZVRŠUJE: Tlakovanje z impregniranimi lesenimi kockami na cestah« mostovih, delavnicah, dvoriščih i. t. d. terpentin krema, mast in pravi gumitram Vas varujejo pred prehladom v dežju, snegu in blatu. Zato jih priporočamo vsakomur! 99 DRflVfl 66 gospodarska zavarovalno zadruga MARIBOR, Aleksandrova ccsla štev. 144 Račun poštne hranilnice v Ljubljani 16.718 Račun poštne hranilnice v Beogradu 58.551 Telefon 23-40 GLAVNO ZASTOPSTVO: LJUBLJANA, Mestni trg 1M SUDOTICA, Manoiloviteva St. 5 (v lastni palafl) ZAVARUJE: za slučaj smrti, doživetja, dote in rente (penzije) Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi! Sprejemajo se zas topniki it S i s1 , „:M»i„ p■ 'm tvfipiiii 'v.».-dE. y;.'v, l-••>•■ s ■ '{*.> i; m^^m-^MSB^mf t. 37,000.000"- dinarjev: t*eei: Sedemintrideset milijonom Je že izplačala Ljudska samopomoč v Mariboru po svojih umrlih in polnoletno postalih članih kot P0$r€bllln0, odnosno dOtO od početka svojega obstoja do danes, torej v razdoblju LET 1927—1938 • Ves ta denar je ostal večinoma v Sloveniji v korist upravičencev, ki so si s tem olajšali marsikatero britko uro in žalost, kakor tudi težek položaj, katerega jim je povzročil smrtni slučaj svojcev • LJUDSKA SAMOPOMOČ ima svojo lastno palačo in še dve trinadstropni hiši v dovršitvi, ki tvorijo s svojim rezervnim skladom nad T Ifllll-fOllOV Din jamstva za trajen obstoj tega domačega socialnega podjetja • Kdor še torej ni član te naše domače ustanove, naj ne odlaša s pristopom in naj zahteva hrezobvezno pristopne izjave za pogrebnino in doto • POVERJENIKI SE SPREJEMAJO ZA VSAK KRAJ DRAV. BANOVINE 8t©?. L ♦SLOVENECc, dne 1. januarja 1930. Stran f 3 asi V malih oglatih valja vsaka boteda 1 din, tenltovanjski oglasi 2 din Debelo tiskana naslovne bateda te računajo dvojno Najmanjil znesek ta mali oglas 15 din. — Mali oglasi ta plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka potllne vrstica po 5 din. — Za pismena odgovore glede malih oglasov traba priložiti znamko II Trgovski pomočnik mlad, vojaščine prost, želi nastopiti službo kjerkoli. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 20240. (a Kakršnokoli službo v trgovini ali slično takoj sprejmem. Grem tudi kot blagajničarka-začet-nlea. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmotna kavcije« 20.315. (a) Ekonom absolvent kmet. šole. lsče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3018«. (a) Mizarski pomočnik lsče delo za fino pohištvo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Priden« St 301»7. (a) Prodajalka mlajfla moč, Izučena v trgovini s ročnimi deli In galanterijo, želi službo v Ljubljani alt izven. Ponudbe opravi »Slovenca« pod St. 20165. (a Mladenič vojaščine prost, išče službo r gostilni, ▼ trgovini, r župnisču aH t kakem drugem podjetju. Naslov r upravi »Slovenca« pod St. 80088. (a.) 18 letna absolventka drl. dvorazr. trgov, iole, perfektna v slov. tn nem. Jeziku, lsče namegčenje za t»koJ. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiva ln zanesljiva« 20.108. (a) Uradniško mesto UHSe Inteligenten mladenič, samski., veren, posten, celo marljiv, vo sten maturant. Obvlada perfektno knjigovodstvo, lesno, ključavničarsko m druge železarske stroke. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 2011». (a Začetnica absolventka enoletnega tečaja »Hermes« v Marl boru. e znanjem slov. In nemškega Jezika, obeh Btenograflj In strojepisja , 186« nameščenje v kakem trgov, ali Industrij skem podjetju. Ponudbe upravi »Slov.« pod »K«, St. »0135. (a) Ekonom-upravitelj samski, s petletno prakso na veleposestvu v Jugoslaviji. a osem mesečno v Nemčiji, star »8 let, posten, trezen, želi aaradl vrnitve t« Nemčije - takojšnje namestitve. VeSč je nemščine, kmetijskega knjigovodstva ter praktičnega vodstva v vseh kmetijskih panogah. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Sposoben«., M. 20351. Knjigovodja Korespondenti trg. akad., a dolgoletno prakso, ver-zlran v kartot. knjigovodstvu, perfekten v sloven skem. nemškem ter srbohrvaškem Jeziku, slovenski tn nemSkl stenografiji. Ima prakso tudi ekspedlcljt tn blagajniških poslih, želi 1. februarja 1939 premenltl služ bo. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožen knjigovodja« -it 2008». (a) Dekle s gospodinjsko Solo, malo maturo in z znanjem nekoliko nemščine, lsče mesta kot kuharica pri dobri krščanski družini ali boljši gostilni. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 20089. (a) Zaslužek Zastopnike sprejme povsod Llndlč, Ljubljana 245. 10 vzorcev stane 30 din. a Službodobe Hlapca k živini sprejme MIha Anžič, gostilničar, Dobrunje 57. b Mizarskega pomočnika ln vajenca takoj sprejmem. Rtmto-, Šenčur pri Kranju. (v) Šofer dober mehanik, »e takoj sprejme k avtotaksiju. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trezen« 3010«. Služkinjo starejšo od 24 let ki je vajena vseh hiinlh del -sprejmem. - Dvoržakova ul. 18-111. (b) 2.500 din potrebujete da doma zaslužite mesečno 1000 dinarjev. Pl-Slte: »A N O 8«, Maribor, Orožnova. (a) mm\ Učenec ia sprejme v trgovino stekla, porcelana In barv, Hrana In stanovanje v hiSl. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Učenec« St 20.302. (v) Dekle s kmetov pridno, pošteno, se želi lauHtl za Šiviljo. Ker ne more plačevat). M bila v pomoč tudl-prl gospodinjstvu. — .Naslov v upravi »Slovenca« pod 20.291. v Trgovsko vajenko za. malo manufakturo, galanterije, konfekcije - ln Šiviljsko vajenko sprejmem. Pogoji: 3 leta, stanovanje ln hrana v hisl proti plačilu. Trgovina ln salon, Jesenice, Gospo-svetaka 13. (v) i! T Franc Jager tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17 telefon 20-42 Velika zaloga vseh vrst žlmnle, otoman, najmodernejših couch-zof. - V žalost vedno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva itd. - Solidno delo i Točna postrežba! Konkurenčne cene! BENEŠKI JARMENIKI KOMPLETNE 2 AGINE OPREME VODNE TURBINE, TRANSM1SIJE STROJNO PODJETJE ING. BOR$TNAR LJUBLJ AN A'$ISK A, J E R N E J E V A C. 18.. TEL. 49-60 Hlapca vajenega kmečkih del — sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 20275 (b) Čevljarje za navadna ln boljša dela na dom, lSčem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Velik promet« it 20233. Več pomočnikov krojaških. In vajenca — sprejme Jernej Toporš. krojač, Kopališka ul. 5, Kranj. (b) Pridnega hlapca in deklo vajeno vseh kmečkih del. sprejmem takoj ali 1. februarja. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Priden«, št. 20353. (b) Mizarskega pomočnika sprejme večjo podjetje v stalno službo. Istotam se sprejme mizarski mojster. Nekaj kavcije potrebno. Obširne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Eksistenca«., St. 20177. (b Spretno in snažno dekle ki bi. Imelo vesel jo do samostojnega gospodinjstva, doM takoj službo pri boljši rodbini v Mariboru. Ponudbe upravi »Slovenca pod »Boljše dekle« 085 H Kupimo Zlatnike in zlato vsakovrstno, kupim. — F. Čuden. Prešernova 1. Posnemalnik za mleko SO I, malo rabljen, kupim. Naslov v upravi lista pod St 20218. Vsakovrstne zlato kupuje po najvtžjih cenah CERNE, fuveltr, LJubljana Woltova ulica šL» Ženske mešane lase kupuje po najvišji ceni M. Pleterskl, Cerklje ob Krki. (k) Telefonski aparat avtomatski, kupim. Avtobus Strojlna, Zg. Slika St 83. Štedilnike, peči, pisalne mize, omare, derhamer ln Jermena kupi ABC, Medvedova cesta 8, telefon 24—ln 23-88. k Staro zlato, zlato zobovje in srebrne krone ktnroiem ©o nairiliih dnevnih cenah. A. KAJFE2 ar ar Ljubljana, Miklošičev« 14 SEMUdl Dve težki kravi s teletom proda, Filip Bohinc, Medvode. (j) STRODI Shaping stroj 300 mm huba, tovarniško nov, takoj ugodno naprodaj. . Ludvik Ilerili, Ljubljana, Rimska 13. (1 Slamoreznico na motorni, ročni ali vl-telnl pogon, ln bencin-motor 6—8 HP, prevozen, proda Martin Krevel-, Novo mesto, Sukljetova 11. Motorje Dlnamo 220 lstosmerne struje, 4 Kff, do 1600 obratov ln brojlla - kupuje Prometno društvo, Zagreb, Dalmatinska 11. Kravo dobro mlekarlco - proda lleplč, sodar, Ljubljana, Trnovo. ' (J) Bernardinca 9 mesecev starega, čistokrvnega. dobrega čuvaja, prodam. Jakob Regvart, Čopova 21, Pobrežje pri Mariboru. (J) šivalne stroje rabljene, čevljarske, Cy-ltnder, 49 cm rokav, ln druge, od «00 din naprej prodaja Triglav, Resljeva cesta 16. (1) šivalne stroje prvovrstnih znamk — ln krojaške, tudi brzošlval-ne, prodaja najceneje, z garancijo, Triglav, Resljeva cesta 16. (1) Vež šivalnih strojev prvovrstnih znamk, po-grezljlvlh ln s pokrovom, novih ln rabljenih, prav poceni naprodaj pri »Promet« v LJubljani, nasproti krlžanske cerkve. I Auto-mofor Tovorni avto I Štiri kompletna kolesa za »Forda«, 21/5, poceni proda Pungeršek,. Stra-žlšče. (1) Magirus Diesl Vit tonski, v najboljšem stanju, nove sume 34 z Tv zaradi nabave večjega -ugodno prodam. Pojasnila : Franc KolSek. bufet Tyrševa 47, LJubljana. Sodna dražba tovornega avtomobila 6-clllnderskega Chevrolet. 3Vi tonskega, v najboljšem stanju, bo dne 7. Januarja 1939 v Ljubljani, Frankopanska ulica 21. -Kupci vabljeni. pov* " tfrm&l MMI/HEROLD ds a j io/. trornre* A/f MARIBOR* 102 Gramofon kovčes, dobro ohranjen, s <0 ploščami, poceni prodam. Vidmar Vinko, Ber-nekerjeva lft, Ljubljana, Moste. (g) Prilolnostne prodaje ne iščite, ker dobite tovarniško nove plošče v poljubni izbiri že po Din 30 —. KLAVIRJE vijoline, kitare, tambura J Enosobno stanovanje podpritličje, oddam za fe* bruar ali takoj. Cesta v Rožno dolino 11. Sodarsko delavnico oddam v najem z vsem orodjem. - Orodje ln les (doge) eventuelno tudi prodam. Egge Johanna, Petrovče. Trgovski lokal na prometnem kraju (križišče cest), popolnoma opremljen, se takoj odda v najem za daljšo dobo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 20266. (n) Enosobno stanovanje se odda s 1. januarjem v Ljubljani, Mala Čolnarska St. 4._(č) Dvosobno stanovanje s kopalnico, kabinet in vrt, takoj oddam. Predjamska št. 74, Rožna dolina. »č) Stanovanje eno- ali dvosobno, tako) oddam v Kamniški ulici« vila Marija. (č) Enosobno stanovanje samsko, oddamo 1. januarja 1939 v najem. Pojasnila dobite v GaJevI ulici 8-1, soba it 128. Zelo lepo stanovanje štirih sob, s prltlkllnamlj oddam takoj ali 1. februarja v bližini sv. Jožefa. Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »Prav lepo« št. 20278. (č) Pozor! Upokojenci in prevžitkarji. Nudim lepo stanovanjsko hišo na deželi, blizu cer-kve, v dosmrtno stanovanje, proti malemu posojilu. Vknjižba oa prvo mesto. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Udobno življenje« št. 20256. (č) Dvosobno stanovanje z zaprto verando, novo čl-ščeno, z vsemi pritiklinami in vrtom, zraven cerkve v Studencih, na Aleksandrov: cesti 48, pri novem sejmišču, oddam s 1. januarjem v najem. Vprašati pri posestniku Posti, II. nadstr., dopoldne. (čj V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, gospod Avgust Loschnigg lesni industrijalec in veleposestnik po kratki, mučni, z največjo potrpežljivostjo prenašani bolezni, dne 30. decembra v starosti 71 let, mirno ▼ Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki blagega pokojnika se bodo po svečani blagoslovitvi v nedeljo, dne 1. januarja ob četrt na 4. na župnijskem pokopališču pri Sv. Lovrencu na Pohorju položili k večnemu počitku. Sv. Lovrenc na Pohorju, Zagreb, dne 30. decembra 1938. Marija Loschnigg, roj. Ruschnik, soproga, Bertn, Ivan, Avgnst, otroci, Otto, Kamilln. vnuka in ostalo sorodstvo. štev. 1. /SLOViiNEC«, dne 1. januarja HO). Strun |5 (EEEMI Kratek kožuh prodam. Rožna, ulica 29, I. nadstropje. (1) Za vsako priliko najboljie Hubertuse tn vsa druga oblačila nudi ceneno Preaker, Sv. Petra eesta 14. Sani ▼ obliki zapravljlvčka ln salonski gramofon poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 20.286 (1 Lepa suha bukova drva brez vkrogllc. vam dostavim na dom. Dobi se lahko vsako količino od ene do trideset klafter. -Rudolf Peterlln. Komenda pri Kamnika. (1) Rabljen Inventar kakor: stelaža, omare, elektromotorje, stikala, parni stroj, parne črpalke., mizarsko orodje, pe-trolejske barelo Itd., prodaja Gospodarska zveza, !TyrSeva o. 2», LJubljana Sveže najfinejše norveško rible ©lie iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani s« priporoča bledim ir slabotnim osebam Šivalni stroji s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj I Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). Ta varstvena znamka NA STEKLENICI Vhnij>CAZITB NA VARSTVBNO ZNAMKOI ^ Pozor! X Prvovrstni premog, drva, koks po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. tfi — tel 33-1? Prvovrstne fige za žganjekuho, po najnižji ceni, franko Ljubljana • nudi »Import« - Sušak, poštni predal 54. črn ženski kožuh eleganten, ugodno prodam. KrlževnlSka 4. (1) Stelaže in pulte rabljeno, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t 20241. <1) Prodam za 16.000 din 10 nabožnih, na steklo slikanih starinskih »lik. — Sedem allk velikosti 21 x 30 cm, ena slika 30 x 40 cm in dve sliki 29 x 30 cm. Ivan Kramberger, Selovc, pošta Moža. ( (1) VINO pristno in poceni dobite pi Centralni vinarni v Ljubljani TELEFON STEV. 25-73 Srečno in veselo Novo leto leti podružnica Pašičeva ulica IOII MIZARSTVO VENTURINI LUDVIK LJUBLJANA - BARJE želi vsem svojim cenj. odjemalcem veselo in srečno novo leto toplo priporoča Zd nadaljnja naročila! Kožuhovinast plaši dobro ohranjen, cona Je bila 7000 din, prodam za 3500 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 20274. (1) Frizerji! Inventar brivskega ln frizerskega salona prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Brivski Inventar« St. 19822. (1) Drva najboljša ln najcenejša, ter prvovrsten trboveljski premog dobite pri Franjo Kržlč, Ljubljana VII — Gubčeva ulica 22. (1) Sanke v obliki koleslja ali za_ pravljlvčka Imam na «»-logi ln poceni prodajam Plrnat Jernej, Izdelovanje vozov, Jarše, Domžale. (D Zmleti deteljni odpadki vsebujejo 37'/. beljakovin ln tolšče ter so lanenlm tropinam enakovredno močno krmilo, 100 kg 90 din. — Sever & Komp. LJubljana, Gosposvetska cesta 5. (1) Šivalni stroji po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini Splošna tro. družbo z o. z. Št. Vid nad Ljubljano Rabljene stroje vzamem v račun. Prodam šaplrograf ln akordne filtre, oboje event. zamenjam za radloaparat. — Naslov v upravi »Slov.« pod 8t. 20169. <1) Poivelajte svojo pažnjo, Nabavite si tudi Vi za Vašo pralnico ta čudežni električni pralni stro „VIKTORIA" Glavno zastopstvo in za loga »VIKTORIA« električnih pralnih strojev in centrifug Gustav Pik, Ljubljana Tržaška cesta 9 Telef. S6-07 Poročne prstane ur«, verižice, uhano, kakor tudi očala - kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. Hrastove plohe 26—46 cm debele, 2—4 m dolge. Ima naprodaj Josip Vračko, zasebnik, Sv. Lovrenc na Pohorju PREPRIČAJTE SE IN SODITE I GIF BATERIJA DE IZREDNO DOLGO UPORABLJIVA I IMA NEOMEJENO TRAJNOST SHRANJEVANJA) IMA ODLIČNO MOŽNOST REGENERACIJE! Zupni uradi, pozor! Električne pečice za pečenje hostlj Ima v zalogi Fr. Kosmač. Jeranova 5 Ljubljana. (1 Lepe zvonce in sani v obliki kočije ter opremo prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 20343. (1 Frizerji pozor! Zaradi odpotovanja takoj prodam salon za dame in gospode. Ivan Wolf, Tyr-ševa c. 31, Ljubljana. Mreže za postelje Izdeluje in sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovic, Gregorčičeva ulica št. 6 (pri Gradišču). (1) Mlin oddam takoj v najem. Pogoj: ugodni. Mesečna kapaciteta 10—15.000 kg. Even-tuelno tudi s posestvom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 20260. 0) Za rajanje: srčke kolače medene. Za Svečnico: knjižce izdelke voščene, in medu domačega po 18 din kg ima »Sveča« Ljubljana Stritarja ulica 6. Splošnii zavarovalna družba »ANKER« podružnica Ljubljana Kralja Petra trg 8 sprejme več zastopnikov proti proviziji in fiksumu ! Iččemo za takojinji nastop predilnega in mikalnega mojstra, ali eventu-elno samo periektnega mojstra za selfaktorje, po možnosti jugoslovanskega državljana, kateri obvlada nemški jezik vsaj v govoru, ea vigogne-predilnico, predilnico odpadkov in predilnico mikane preje. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe skupno t življenjepisom, navedbo dosedanje prakse in navedbo zahtevka plač« na upravo »Slovenca« pod št. 20142, Alojzij Vodnik kamnoseška Industrija Ljubljana KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH! pri glavnem kolodvoru ustanovljeno leta 1860 „tiiošnl proizvodi iz marmorja in granita DINAME p" A. VERBAJS LJUBLJANA, (poleg Slamiča) do '/a-6KS izredno ugodno na prodaj! mmm^^^m Ja«&«> notto tot&f Izdelovalnica likerjev, desertnih vin, sirupov in žganiarna Jakob 9er1)avec Maribor - Gosposka ulica štev. 9 Telefon 25-80 Na drobno in na debelo Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovača Speci/a/iteta: Grenčak m vermut ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Dovoljuje kratkoroine kredite v tekoCem raiunu - Eskontlra trgovske menice DELNIŠKA GLAVNICA Din 20,000.000*-Vlog. obrestuj« po <%, v.zane na odpoved po 5 K Nove vloge inalajo nad din 67,000.000'- Vrii v«, banču« po.I* n a j k u 1 « n t n . Ir Dolores Viesers 14 Podkrnoški gospod Roman. — Poslovenil Janez PucelJ. »Blagor — blagor I Gospod Jezus, če naj ti povem krvavo resnico — blagor meni ni! Je čast, je milost, je dolžnost in bi bilo morda za marsikoga veselje, biti gospod in prošt Pod Krnosom... toda, Gospod, zame je to premalo! — — — Sem lačen in žejen — sam ne vem česa. Grem k ljudem in bi bil rad dober — posmehujejo se mi. V prošlijo hodijo, se vrtijo okrog mene in kar bi Dilo opravilo pro-štovo, to dela Rutar. Vse, kar mislim in hočem — morda kdaj obrodi sad — toda, Gospod, manjka mi potrpljenja, da bi ga čakal! Hočem imeti kaj v pestil O Gospod — če bi bil šel nad pogane . ne! Lenart si povzame vse moči. povzdigne oči in roke k Materi božji na zidu pred njim. Mati božja ga gleda kaj ljubo in milo. Ampak dom Silvester — preden ta zmoli predglasje — prav nalašč se tako obira, kadar mašujc! Po maši bo jahal v Gore. Divji prašiči se valjajo po kalužah prav doli do Gline. Pruv lahko da bo še te tedne imenitna gonja. Ali {»a tudi ne. Če je ali ne! Prav za prav ga tudi ov nič več tako ne veseli. Kaj pa ga veseli? — No saj: da je mati tako srečna! Bila je v nedeljo pri njem. Solze so ji stale venomer v očeh od veselja. Govorila je z njim kaj nežno in spoštljivo: njegovo skopost v besedah jc imela za ponos in dostojanstvenost in zdelo sc ji je povsem samo ob sebi umevno, da nc govori tako zaupno z njo. Saj ni vedela, kako rad bi ji bil položil vročo glavo v naročje in izvpil svojo stisko. Ah, ««j toliko ni vedela! Postala je njegova povsem mala, šibka mamica. On je •nočni. On lahko sam opravi vse. prav sam! Ko ie Dovzdieovanie že zdavnaj minulo, se vrata še enkrat odpro in tuj človek stopi v cerkev. Poklekne na tla in skloni glavo kaj nizko k tlom, kakor da jih hoče poljubiti. Potem se pomakne v temo h klopici za berače, tam pobožno obsedi, se ne gane in ne odtrga pogleda od oltarja tudi tedaj ne, ko kmetje po ite missa est že ropotaje odhajajo iz cerkve. Gospod Lenart se zdaj tudi dvigne in, čeprav bi skozi stranske duri prej prišel v pro-štijo, pre vendar mimo tujca. Ta jc ubožno opravljen — romar ali berač. Nemara bo vedel kaj pripovedovati o Rimu ali Dunaju. Lenart odveže usnjen mošnjiček, vzame iz njega denar in ga vrže v romarski klobuk, ki leži na klopi poleg moža. Mož se ne gane. Lenart ne more v senci kora spoznati njegovega obličja. Ko pa gre počasi skozi dvorišče, se ga nekdo rahlo dotakne za laket. »Oprostite, gospod,« reče romar za njim, »tukaj nate nazaj svoj denar. Bog vam povrni dobro delo, toda jaz ne smetn vzeti.« Lenart pogleda moža začudeno v prijazni, od sonca ožgani obraz, iz knteregu sijeta dve temni očesi s prečudno silo. »Ti si — pu kakor hočeš!« Vzame bakreni denar iz ponižno stegnjene ozke roke, se urno okrene in stopi v hišo. Nato pošlje no dvorišče lilapčfca, naj povabi čudnega moža na zajtrk, toda romarja ni že nikjer več. ' * Na celovškem trgu se gnetejo kmetice s svojimi košarami in mestne gospe sc prerivajo med njimi sem in tja, se prerekajo in pogajajo. Tu se ponuja sveža, čvrsta, še od rose vlažna zelenjava; tam kokoduknjo kokoši in gagajo gosi iz ozkih kurnikov; kakor kamen trde pre-kajene klobase in sočne kmečke gnjati leže na stojnicah, zraven surovo maslu in »ir in jajca in črni kmečki kruli. Tudi sodček medice stoji na vodnjakovi krivini in v kotu poleg -Zlate goske« čepi stara, postavna ženska za svojimi stoternimi zdravilnimi zelišči. Danes kar ne nekdo umrl za črno kugo, in nočni čuvaj je verge iz krošnje, kajti zdolaj v Velikovcu je more razložiti dovolj smolovja, limonke in lat-kar tri noči zapovrstjo slišal tožiti neznano čuduo ptico. Flegarjeva Katrica pogleda skozi okno doli na trg. In ko vidi, da so se ženske razšle, si sramežljivo natakne avbo in skoči doli k ženici z zelišči. Je seveda kaj neprijetno priti tako blizu Mojci-Komeljci. Liza pravi o njej, da zna več kakor hruške peči. Sama pu ni kar nič videti po tem. Okrogli, rdeče zagoreli obraz se ji vesel osmeje iz črnih, volnenih gub naglavne rute in za breški vinarček, ki ji gu položi Katrica v sklcdico, ji Komcljca pomoli polno pest brinja čez krošnjo. Poleg tega še sveženjček smolovih jagod, šop sladkih koreninic in limonke, tudi gorčičnega zrnja in kndilu. Ko hoče deklica smukniti mimo Marijinega vodnjaka, jo nekdo, ki počiva na vlužnih stopnicah, nagovori: »Dete moje. kaj meniš, du ni božja dobrotu močnejša kakor kadila in zdravila?« Katrica zadrži korak. »Kajpada je.< reče urno, brez božje milosti zdravila seveda nič ne pomagajo!« Nato zapazi, da je mož tuj iii ubog in da mu leže na zarjavelem obličju sledovi obilnega trpljenja. To ji gane mehko srcc: rada bi mu storila dobro, toda ne upa se dati mu miloSčino, ko je ni prosil. Z oklevujočimi malimi koraki odide. Kaj če je lačen? — Ampak berač gotovo ni. Navsezadnje bi gu še raz/alilu, če bi mu ponudila vinar! Toda — človek mora storiti dobro, kjer le more — svetniki... Kradomn se ogleda. Tujec sedi še vedno pri vodnjaku in niti nc onnzi. dn go obmetujeta dva pocestna paglavca z drobnimi kamenčki. Zdaj si Katrica povzame moči. gre k tujcu na- zaj, ljubeznivo zardi in ga vpraša s toliko ponižnostjo, da še knezu ne bi moglo užaliti: »Če bi baš hoteli, bi vum rada dala malo juhe!« Zazdi se ji na vso moč čudno, da ji reče tujec tako prisrčno »Bog Iona j I« in gre potem za njo čez trg do Flegurjeve hiše. Je vsu srečna zastran tega, malce hudo pa ji je vendarle, ko jo dve, tri ženske tako radovedno gledajo. V veži, kjer je lepo hladno in pada luč tako pomračno skozi mali linici v vratih, sede tujec na kamenito klop in Katrica mu primakne bliže vežno mizo. Potem gre urno gori v kuhinjo in dene v skledo dobrih reči, ki brbotajo nad ognjem na ognjišču: sočne zeleniadne juhe, vanjo dene grižl jaj prekajenega, drobljanec polente: k vsemu temu pa še kos črnega kruna. Je vse jako vroče. Vzeti mora desko za rezanje, da na nji nese skledo, tudi leseno žlico — nožič bo pač sam imel. Zadnji trenutek se /misli, dn bi Liza na vso moč zmerjala, če pride iz hleva — pa to nič ne de — oče bo že z njo potegnil! Urno skoči spet doli po stopnicah in prijazno se smehljajoč postavi skledo na mizo. Tujec se pokriža in začne počasi jesti. Katrica se ukeri njemu nasproti na stopnice in mu resnobno gleda v obraz. Kako mu tekne! »Odkod pa prihajate?« vpraša slednjič boječe, medtem ko si popotnik reže meso. Tujec jo prijazno pogleda »Od daleč.« »Ah!« veli deklica. Romate? Na Svete Vi-šarje — ali k sveti Hildegardi Za Kamnom?« »Tam sem bil včeruj,« odvrne romar. Katrica si »odpre komolec ob koleno in si položi lice v dlan. Boječe ji sprašujejo oči romarju v obraz. Slednjič reče in beseda ji zastaja: »Tedaj ste — od daleč videli tudi Podkrp' — cerkev in hišo — gori v pečevju?« otran J g »SLOVENEC«, dne 1. janoarja 1939. Slev. 1. ({£}). - \ v, (r - ^ - ZAKAJ je biološka kultura lepote samo pri Schrftder-Scbenke? "R-.|ll ker so to najstarejše, narav-^nfln ne in zajamčeno uspešne metode negovanja lepoto. • Nečista polt • Posebna prehrana snhe kože 9 Odstranjevanje gob • Nagnvanje mastnih lic • Odstranjevanje razširjenih znojnic, mozoljev in nadležnih dlačic na licih • ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTRIRANI'.; K ATA LOGE I Parf. i kozmetika »OMNIAc. odio J/2 Zagreb. Gunduličev« ulica 8, polukat. --rELEFON 07 07- SPECIJALITETA FIRME Druno Hoser K RZINARSTVO SMOLE JOSIP Izdelovanje po najnovejši modi in prodaja kožuhovine vseh vrst, kakor tudi za pomlad srebrne lisice itd. Sprejemam kože divjačine v stroj in barvo. Shrambi kožuhovine čez poletje. Ljubljana, Šelenburgova ulica 8t 6, L nad. Poleg glavne pošte Telelon 38-37. VELETRGOVINA Z VINOM Zemun Moserjeva ultea 1 — Telefon 87-555 Zalogo tudi v ____________ lovnem skladišču v llublfani F RUSKO GORSKI BISTO ki je z zakonom zavarovan in v | kakovosti neprekosljiv. Najugodneje kupite vsakovrstne trgovske knjige, kot amerikanake iurnale, glavne knjige, blagajniške knjige ttd. itd. pri A. JANEZIC Ljubljana Florjanska ulica 12-14 ^Kg^^UF^S ker amo cene istim vsled velike zaloge ^B^T^f v engroa- in detajlni prodaji globoko mižali. • Trgovina b papirjem, šolskimi, pisarniškimi in knjigoveškimi potrebščinami na debelo in na drobno Lastna Industrija trgovskih kn|lg In Selških zvezkov Ker se širijo neresnične vesti, da nisem več solastnica Daj-Dama, kar pa nc odgovarja resnici. 0 Želim vsem cenjenim gostom zadovoljno in srečno novo leto 1939. Justi Oset-ova solastnica Daj-Dama družba z o. z. Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v UuMfanl, raiftlošICcva cesta 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. PO V@ŠI Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 v svoji črtalnid razne poslovne knjige, afco niso ie v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knpgoveška dela, posebDo razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za izdelovanje damskib torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, mo d»>rnih fasonah. Cene skrajno nizke. Poslulite sel >;.. V«.,- -; v&Vf o 7 Zahvala Vsem, ki so na kakršenkoli način lajšali moje veliko trpljenje ob smrti mojega predobrega moža, gospoda Jožeta Burgerja inž. arhitekt ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvctja in zapeli ganljive žalostinke — izrekam iskreno zahvalo. Ljubljana, Kržičcva ulica 6. Žalujoča žena PAVLA in sin JOZEK. Kdor želi prodati ali kupiti posestvo, hišo. vilo. zemljišče, obrt, gozdove itd. Kdor hoče v najem vzeti ali oddati obrt. trgovino gostilno, pekarijo in slično. Kdor išče ali oddaja stanovanje, sobo. posojilo Vam preskrbi najhitreje v Ljubljani Realitetna poslovalnica - Masarykova cesta 14-11 Zagorski, podružnica palača Grafika Vodimo skrbno upravo hiš in posestev. Smuči in vse zimskošportne potrebščine dobite najugodneje pri Banjai LJubljana, Miklošičeva 20 ' 'A Velik nasad okrasnih rastlin in rož dobro uveden, v neposrednji bližini velemesta zaradi odhoda zelo ugodno naprodaj z rastlinjem, inventarom, zemljiščem in zgradbami. Posredovalci izključeni. Re«ii interesent: naj se obrnejo pismeno na »Inter-reklam«, d. d. Zagreb, Masarykova ul. 28, pod št. 396/B ► AM Rolete rešetkaste »Detektiv« (kakor pri trgovinah ljubljanskega nebotičnika) in jeklene iz valovite pločevine za trgovine izdeluje solidno m povoljno Silvester Bernold industrija železnih konstrukcij in rolet NOVI SAD Ustanovljena L 1885. Zahvala Za Juposlovansko tiskarno v Linbliani: Karel Cel Pazite na kotle! „TEPALIN" Made in U.S.*. ICdinstveno čisti in preprečuje kamen v vseh parnih kotlih, nc da bi jih bilo treba razdirati. — Preizkusila in priporoča Inšpekcija 'a kotle ministrstva zgradb. — Zahtevajte prospekte od genernlnega zastopnika H0BBY, R. R„ Beograd, Uskolka 5, Telefon 23-013 Izdajatelj: inž. Jože Sodja Elektromotorji fa WB8 Je minilo tri leta, odkar ]• državno frmllo v Jugoslaviji prevzela v svoje roke trojica mož: Korošec—Stojadinovič in Spalio, kateri so šli na delo ter s trdim delom rešili državo in ljudstvo. Dve važni gospodarski In socialni zadevi Izmed važnih vladnih ukrepov moramo iz tega leta omenjati zlasti veliko zaslugo, ki si jo je bil pridobil naš odločni socialni minister Dragiša Cvetkovič, kateri je izdal še eno važno uredbo za delavce, in sicer zavarovanje delavcev la slučaj brezposelnosti. Naglasiti pa je treba, da je tudi pri tej uredbi sodeloval naš slovenski minister dr. Miha Krek, ki je sodeloval tudi pri prejšnjih važnih socialnih uredbah. Drugo nad vse važno delo vlade pa je bilo, da Je po neumornem prizadevanju naših slovenskih mož v vladi, zlasti pa našega voditelja dr. Korošca, bilo sklenjeno, da se naši denarni zavodi, zlasti pa naše podeželske posojilnice in hranilnice podpro, da bodo dobile dovolj kapitala in začele lahko izplačevati zamrznjene vloge. Krivda prejšnjih režimov je bila, da je na slovenskem denarnem trgu zmanjkalo tekočega denarja, zaradi česar je bilo tudi slovenskim denarnim zavodom onemogočeno izplačevati vloge. Sedaj se je naše gospodarsko življenje poživilo in zopet zadihalo s polnimi pljuči, kar se je poznalo ne le kmetu, temveč prav vsem stanovom. V tej vrsti naj omenjamo fte podvojeno eflrrB, Id Jo je vlada in vsa naša javnost začela izkazovala n.tSira izseljeqncem. Pred vBem ipa je važno, da je bdla v Ljubljani ustanovljena posebna zbornica za izseljence in da se je tudi Rafaelova družba pre-osnovala ter z novimi silami začela delati za naše brate v tujini. Drogi vainl dogodki ThHia, ld Je morala delati a Jefttčervfml po-■fatncL, je leta 1938 prvič brez večjih težav spravila pod streho državni proračun. Sprejet je bil v ■kupščini dne 24. februarja s 183 proti 96 glasovom. Malo poprej, t» Je aka pravoslavna cerkev izvolila novega cerkvenega poglavarja. Izvoljen Je bil za patriarha srbske pravoslavne eerkve Gavrilo Dožiž. Slovenski župani In novi senatorji Dne 6. februarja m ee v LJubljani zbrali slovenski župani, člani banskega sveta ter poslanci, da izvolijo enega senatorja. Volivnih upravičencev )e bilo 474, volilo pa jih je 418, ki so vsi oddali svoj glas za dir. Franca Schaubacha, ki je bil tako izvoljen za semaforja. Istega dne so se župani slovenskih občin zbrali na svoje veliko zborovanje, kjer so med drugimi važnimi »klepi sklenili tudi zahtevo, naj so takoj izvedejo bano-vlnske samouprave, v koliikor jih dopušča sedanja mrtev«, obenem pa naj se tudi vse naše upravno delovanje decentralizira. Po dolgih letih je bila to zopet enkrat odločna beseda svobodnih slovenskih mož, ki so govorili kot svobodno izvoljeni zastopniki slovenskega ljudstva. Kako Jo slovensko ljudstvo mislilo, so najboljši dokaz občinske volitve, ki so bile 9. sušca v 40 slovenskih občinah. V 41 občinah je zmagala ,TRZ, to se pravi, da so v teh občinah slovenski ljudje z veliko večino izglasovali zaupnico možem dr. Koroščeve politike. Le v 8 občinah po se še s težavo obdržali pristaši prejšnjega nasilnega režima. Poleg Izvoljenega senatorja 'dr. Schaul>a«Jia Je bi dme 9. euSea imenovan v senat tudi bivši minister in glavni tajnik JRZ za Slovenijo dr. Franc K u lovec. Ljudstvo, zlasti na Dolenjskem, je bilo veselo, k« je videlo, kako na najvišjih mestih cenijo delo moža, ki je bil pod prejšnjim režimom preganjan in interniran, ki pa je ves gorel v želji pomagati slovenskemu narodu. Dr Kulovčevo delo je tudi prepotrebeni vodovod v Suhi Krajini, ki že več kot pol stoletja moleduje za vodo. Lela 1938 spomladi so ga začeli delati. Slovenstvo na pohoda Slovenska misel, M je bila od prejšnjih režimov preganjana in zatirana, je pod vlado, v kateri jo sedel dr. Korošec skupaj z dr. Krekom, našla polnega razmaha. In pokazalo se je, da ta misel nikakor ni v opreki z državno mislijo, temveč jo celo krepko izpopolnjuje ter krepi. Slovenec se je začutil kot polnovrednega državljana ter je z vsem srcem vzljubil svojo državo. Mladina je tega leta storila veliko narodno delo. S prostovoljnimi prispevki je slovenska šolska mladina na pobudo banske uprave zbrala denarje, s katerimi je odkupila rojstno hišo največjega slovenskega pesnika Prešerna ter io poklonila slovenskemu narodu. V tej hiši bo shranjen nekak Prešernov spominski muzej. Prešernova hiša je postala skupna narodna slovenska last. Po zaslugi slovenske šolske mladine! Naše slovensko vseučilišče ]e dobilo tega leta 'denar za novi strojni zavod, kar bo velikanskega pomena za ves razvoj naše univerze . Dne 1. aprila pa je stopil v veljavo tisti člen finančnega zakona, ki pravi, da se pooblašča prosvetni minister, da sme predpisati uredbo z zakonsko močjo ustanovitvi ter ureditvi slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. S tem je slovenska kultura dobila svoj vrhovni zavrni in « tem je bila samoniklost slovenskega kulturnega življenja priznana tudi od strani Belgrada. Tudi to je zasluga našega slovenskega voditelja dr. Korošca, s čemer pa ni zmanjšana zasluga tistih mož srbskega imena, ki so to veliko slovensko misel pomagali ustvariti. Med temi možmi naj bo omenjeno ime prosvetnega ministra Ma-garaševiča. Pri tej priliki se je pa znova pokaralo, kako politiko zoper Slovence so vodili jnsarski prvaki. Kramerjev politični prijatelj dr. Grga Andjelinovič je 21. sušea v senatu hudo napadel vlado, češ ker hoče Slovencem omogočiti slovensko Akademijo znanosti in umetnosti. To ie ta gospod razglasil za državi nevarno dejanje. Glejte, tako so nas Slovence taki gospodje dotlej v Belgradu zastopali in opisovali. Vpričo vsega tepn nikakor ni čuda, če se je slovensko ljudstvo s še večjo zvestobo in ljubeznijo oklenilo svojega narodnega voditelja dr. A. Korošca. Mnogo slovenskih občin ga je izvolilo za svojega častnega občana, njim na čelu pa glavno slovensko mesto Ljubljana, ki je na svoji seji dne 3. majnika dr. Korošcu slovesno izročila svoje častne meščanstvo. Ljubljani so sledila tudi druga slovenska mesta in podeželske občine. Velika slovenska zadeva je bilo tudi popotovanje ljubljanskega župana dr. Adlešiča v Ameriko, kamor je bil povabljen od elevelandskih slovenskih rojakov, ki so majnika meseca odprli v mestnem parku slovenski kulturni vrt. Ljubljanski župan je odšel v Ameriko dne 5. majnika ter ipoifem v teku svojega bivanja v Ameriki med tamkajšnjimi Slovenci ter tudi med angleško govorečimi Američani silno populariziral slovensko ime in slovensko miiseL Slovenija v znamenju taborov Leto 1938 je bilo leto nepopisno lepih tn veličastnih taborov. Najiprej so bili po vsej Sloveniji krajevni mladinski tabori, katerim je potem v dneh od 26. do 29. junija sledil nad vse veličastni mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Na tem taboru 60 bili zastopani Cehi in Slovaki, Poljaki, Belgijci, zlasti pa Francozi. Tabora, ki je bil pod najvišjim pokroviteljstvom kralja Petra II., se je udeležil sam knez namestnik Pavle s kneginj« Olgo, dalje več ministrov, njim na čelu predsednik vlade dr. Stojadinovič. V sprevodu je korakalo nad 15.000 glav mladine, nad 3000 narodnih noš, na Stadionu pa je bilo nad 50.000 gledalcev, zunaj pa jih je stalo še 50.000, ki niso vsi mogli v Stadion. Ti dnevi ostanejo v trajnem spominu vsakemu, ki jih je doživljal. Ce na Eonen na zunanjepolitičnih dogodkih tako bogatega leta 1938 pregledujemo napovedi, ki so jih v začetku leta napisali priznani državniki in časnikarji s slovečimi imeni, bomo ugotovili, da so zelo redki tisti, ki so pravilno gledali v bodočnost. Pri vseh opažamo, da so se dali vse preveč vplivati od do sedaj veljavnih vrednot mednarodnega življenja in niso računali z novimi silami, ki so se pojavile v prvi polovici 1. 1937. in so ee nenadno poveljujoče uveljavile v letu, ki ga zaključujemo. Nekateri preroki so računali z okrepitvijo angleške politike, ki bo šla braniti dosedanja ravnovesja. Drugi so računali na duhovni preobrat v Franciji, ki bo zaustavil razvoje, ki uvajajo nova načela v mednarodno sožitje ter pripravljajo pot novim razmerjem med narodi. Zopet so bili nekateri, ki so se zaverovali v sovjetsko Rusijo kot tisto »tajinstveno nepoznankot, ki bo vrgla svojo težo na vstajajoče nove sile in njihovo rast zaustavila. Vsi ti računi niso bili točni, ker postavke, ki so se jih posluževali, niso več predstavljale vrednost, ki je nekdaj pripadala njihovemu imenu. Morda največji nauk zunanjepolitičnega pregleda lanskega leta je ta, da so vrednote, k&T na primer Francija, Anglija, Zveza narodov, voja-Ske zveze, mirovne pogodbe, na borzi mednarodnega življenja zelo padle, padle pod njihovo »nominalno vrednost«, da so danes vredne le polovico tega, kar so predstavljale pred leti, in da so nekatere izmed njih izgubile sploh vsako ceno, med tem ko so se pojavile druge vrednote, ki jih pred enim letom nikdo maral ni ali za nje le malo kaj ponujal, naenkrat poskočile in zagospodarile na zunanjepolitičnih tržiščih, kjer se odločujejo usode narodov in držav. Trlkot: Italija-Nemčija-Japonska Pregled dogodkov 1. 1988. nam zapušča vtis, da je nad zunanjepolitičnim življenjem Evrope in sveta na splošno vladal trikot Italija-Ncmčija-Japonska. Ta trojna zveza, ki pod imenom »Pakta proti Komintcrnk, sklenjenega dne 25. novembra 1936 med Nemčijo in Japonsko, dne 6. novembra naslednjega leta 1937 pa med Nemčijo, Japonsko in Italijo, predstavlja popolno zunanjepolitično sodelovanje treh velikih sil na pogodbeno v naprej določenih področjih, je bila prvenstveno gibalo sveta v 1. 1938. Nemčija, Japonska in Italija so tri velesile, ki so iz svetovne vojne izšle oznevoljene in ki so sklenile, da si bodo same ter v brk vsemu ostalemu, od zmagoslavja preveč in predolgo pijanemu svetu, vzele, kar potrebujejo za razmah svojih nacionalnih držav. Japonska, hoče svojo nadoblast raztegniti nad Kitajsko, Italija si želi razširiti in utrditi svoj afriški imperij, Nemčija hoče zbrati vse Nemce pod ostrešje svoje, države in od zmagovalcev leta 1919. izsiliti, da ji vrnjo njene nekdanje kolonije. To so trije ogromni načrti, ki dmg v drugega prav nič ne silijo, kajti japonski zadeva samo Daljni vzhod, italijanski samo Sredozemsko morje in severno Afriko, nemški pa je takorekoč za enkrat omejen le na evropsko celino. Imenovane tri velesile, ki iniajo v notranjem državnem življenju podobne režime, so se med seboj povezale z obljubo, da bodo druga drugo podpirale pri zasledovanju vsaka svojih zunanjepolitičnih ciljev. Odkar je bil ta velikanski trikot ustvarjen, se je začela čutiti tudi premoč vseh treh zaveznikov na zunanjepolitičnem polju. Vodstvo zunanje politike in dajanje pobud je iz rok Francije in Anglije prešlo v roke te trozveze, ki je, če se smemo tega izraza posluževati, prešla v ofenzivo in ostale velesile potisnila v obrambo. Vse leto 1938. stoji v tem znamenju. Načrtno sodelovanje trikota V 1. 1937. imamo celo vrsto zunanjepolitičnih dogodkov, ki so sodelovanje med evropskima udeležencema tega trikota, to je med Italijo in Nemčijo organizirali do zadnjih podrobnosii. Za grofom Cianom, ki je dne 25. oktobra 1936 v Berrh-tesgadenu podpisal »protokole«, ki so ustvarili »nsišče R i m - It o r I i n« je v januarju 1937 prišel v Rim maršal Goring, ki mu je v maju sledil takratni zunanji minister Neuratii, v juniju pa takratni vojni minister maršal Blomberg. Dne 28. oktobra 1937 je obiskal Nemčijo sam Mussolini in takrat so je dejansko sprožilo delovanje italljnn-sko-nemško-japonskega trikota, ki je napolnilo vso zunanjepolitično leto 1938. Trikot Nemči ja-Italija-Japonska si je sodelovanje zamislil po določenem načrtu. Začetni signal je bil izstop Italije iz Zveze narodov dne 11. decembra 1937. Potem naj^ bi začela Nemčija kol prva uresničevati svoje težnje in bi jo Italija v Evropi, Japonska pa na Daljnem vzhodu z vso svojo diplo-matično in, če potrebno, tudi vojaSko silo podprli, Takoj za temt veličastnimi mladinskimi tabori pa so s« po vsej Sloveniji začoli veliki slovenski narodni tabori, ki so imeli izrazito domoljuben značaj. Na njih je prišla do polnega izraza slovenska in jugoslovanska misel našega naroda. Zlasti važni so bili tabori v tistih krajih, ki so zaradi bližine narodne ali državne meje najbolj izpostavljeni ter najbolj važni za Slovence in za Jugoslavijo. Tukaj imenujemo veličastne taliore pri Sveti Trojiic.i v Slovenskih goricah, v Murski So-lx>ti, v Kočevju in drugod. Povsod tod je nastopal sam voditelj slovenskega naroda dr. Korošec, ki je že s svojim nasto|>om dal tem tal>orom tisti pomen in poudarek, kakršnega so morali imeti. Voditelj slovenskega naroda je na teh taborih vodil svoj narod in mu dajal smernice za delo v svoji državi Jugoslaviji in za delo v svoji Sloveniji. Pod vodstvom dr. Korošca je tukaj slovenski narod sam od sebe v vsem svojem slovenskem prepričanju dal izraza svoje neomejene zvestobe Jugoslaviji. Ti tabori so bili zmagoslavje slovenske in državne misli na Slovenskem, bili pa so obenem zmagoslavje dr. Korošca in njegovega nesebičnega dela za to državo in za svoj narod. To si je moral zapomniti vsakdo, ki jo doživel vsaj enega teh taborov. Na koncu pa volitve I*a je dr. Korošec res nesporni voditelj slovenskega naroda, to so nazadnje pokazale tudi volitve dne 11. decembra. Dr. Korošec, ki je kot Ko bi Nemčija dosegla glavni del svojih evropskih namenov, bi prevzela vodstvo Italija ih bi pri tem smela računati na brezpogojno podporo Nemčije v Evropi, Japonske pa na Daljnem vzhodu. Istotako bi evropski zaveznici trikota tudi dejanski jemali obzir na japonsko zaveznico ter svoje pobude v Evropi in svoj pritisk na velesile uravnali tudi po potrebah Japonske na kitajskih bojiščih. Avstrija Delovanje trikota je bilo vzorno In so vse tri zaveznice druga drugi zvesto in lojalno igrale v roke. Že dne 12. februarja 1938 je Evropo prese-tila vest, da je bil avstrijski kancler šušnik povabljen k Hitlerju v Obersalzberg pri Berchtesgadenu, kjer je bil napravljen sporazum, na podlagi katerega so avstrijski narodni socialisti dobili pravico do svobodnega razmaha. Italija je ta sporazum podprla s slovesnimi izjavami odgovornih činite-ljev. Toda razmere so se razvile tako, da ta sporazum ni mogel zaživeti in že dne 13. marca 1938 jo Hitler svoji vojski zaukazal, naj vkoraka v A rs tri jo in jo zasede. Italija je to dejanje podprla in se je nemški kancler Hitler Mussoliniju zahvalil v zgodovinski brzojavki, kjer mu pravi >da tega ne bo nikoli pozabil«. Italija je priključitev Avstrije k Nemčiji olajšala tudi na ta način, da je z raznim premikanjem čet po Sredozemskem morju, v severni Afriki in v Španiji navezala in zaposlila zapadni velesili, da se nista mogli vtikati v srednjeevropske dogodke, medtem ko je Japonska iz istih razlogov prvič objavila težnje po južnokitajski obali ter s tein pritisnila na Francijo in jo nekoliko bolj navezala na Daljni vzhod. Nemčija je priključitev Avstrije izvedla v polnem miru in brez kakšnih mednarodnih zapletljajev. Obračun z Anglijo v Sredozemlju Ko je bil avstrijski cilj nemške politike dosežen, je pobuda prešla zopet na italijansko zunanjo politiko, ki je hotela na vsak način Anglijo prisiliti na kolena, da prizna Italiji polno enakopravnost v Sredozemskem morju kakor tudi zasedbo abesinskega imperija. Dno 16. aprila 1938 že je bil podpisan tako imenovani sredozemski sporazum, ki jo Italiji ugodil v vseh njenih težnjah, le da je uveljavljenje podredil umiku italijanskih prostovoljcev iz Španije. Nemčija je naslop Italije zvesto podpirala na diplomatskem polju in tudi s tem, da je koncu maja začela graditi ogromen trd-njavski pas na francoski meji ter tako navezala pozornost Francije na to področje in Italiji olajšala položaj na Sredozemskem morju. V to dobo pade na Daljnem vzhodu s|>opad med sovjetsko Rusijo in Japonsko pri Cankufengu, s katerim je Japonska privezala na sebe sovjetsko Rusijo in jo odvrnila od evropskega vmešavanja, če se je sploh kdaj mislila vmešavati. Češkoslovaška kriza Za tem pridejo avgust, september, oktober in november, ki so vsi izpolnjeni s češkoslovaško krizo, ko je zopet Nemčija prevzela vodstvo politike in sprejemala od Italije trdno podporo Dno 30. septembra se je v Monakovem sestala konferenca 4 ministrskih predsednikov, kjer je bila Češkoslovaška razkosana. Italija in Nemčija sta tamkaj v polni meri uveljavili svoje zahteve, ki sta jih Francija in Anglija skoraj brez odpora sprejeli, pri tem pa še odnesli občutje hvaležnosti, da jima ni bilo treba v vojno. Mesec dni pozneje je bil v prilog Madžarom rešen še obmejni spor med Madžarsko in Slovaško, ko sta grof Ciano in von Rib-bentrop na konferenci v Belvederu na Dunaju dno 2. novembra 1938 diktirali novo mejo med Slovaško in Madžarsko. Italija je ves čas lojalno podpirala Nemčijo. Isto se lahko reče tudi o Japonski, ki je v teh mesecih navalila na južnokilajsko priv stoiiro Kanton in močno vznemirila Francijo in Anglijo, tako da sta bili v Evropi še manj odiočni. Obračun s Francijo v Sredozemlju Z mesecem decembrom smo stopili zopet v novo poglavje v sodelovanju držav trikota Itnlija-Nemčlja-Japotiska. Vodstvo je prešlo zopet v roko Italije, vlogo brezpogojne podpore pa je prevzela Nemčija. Italija je nenadno sprožila celo vrsto novih teženj v Sredozemskem morju, in sicer tokrat v zvezi s Francijo. Pojavile so se zahteve po Tuniziji, po Korsiki, po soudeležbi pri Sueškem prekopu in po odstopu kolonije Džibuti, ki je »vratar« v abesinskl imperij Italije. Ves mesec december je prešel mimo v znamenju tega spora, ki je od dne do dne zavzemal hujše oblike. Nemčija stoji Irdno notranji mfnoMer vodH te volitve, Jih Je vodil v vsej državi tako pravično, da so v Srbiji izjavljali, da talcih volitev tako brez pritiska v Srbiji še nikdar ni bilo. Pri teh volitvah ee je pokazalo, da ima dr. Stojadinovič med Srhi veliko večino, da ima veliko večino za seboj tudi dr. Maček na Hrvaškem. Pokazale pa so tudi, da je edini vo-ditolj Slovencev dr. A. Korošec, ki je dobil vse mandate, ker so njegovi možje v vseh okrajih Slovenije dobili absolutno večino glasov, česar niti dr. Maček ne more trditi o sebi na Hrvaškem, dasi so tamkaj Mačkovi ljudje delali prav ree z nasiljem. Za državnike je sedaj prosta pot k sporazumni ureditvi naše države, le dobre volje je treba. Trije možje med Slovenci, Hrvati in Srbi so Aedaj dobili legitimacijo za sklepanje sporazuma. Od strani vlade ne bo manjkalo dobre volje, saj je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič na veličastnem shodu 8. grudna v Ljubljani napovedal najširše narodne samouprave. Slojadinovičeva vlada je bila seda) po volitvah rekonstruirana ter v novo vlado ni dr. Korošec več vstopil. Naši domači nasprotniki ter nasprotniki slovenskega imena so zaradi tega zagnali velik krik in veliko govorjenja. Dr. Korošec se jo sedaj po volitvah umaknil za nekaj dni v inozemstvo, da si odpočije od naporov in truda. Zato teh govoric svojih večnih zopernikov ne 6liši. Pa tudi, če bi jih slišal, bi na nje no odgovarjal. Saj je vseeno, kaj govore. Mi pa vemo, da je dir. A. Korošec slovenski narodni voditelj vseeno, ali sedi na ministrski ali na poslanski klopi, ali je v Belgradu ali pa na livarn. Te zunanje okoliščine nič ne spremene na njegovi notranji vrednosti in na zaupanju, ki ga neomajno uživa v svojem narodu. ob Italiji, zagovarja njene težnje hi n« stori ničesar, kar bi moglo nastop italijanskega zaveznika oslabiti. Tako bo trajalo, dokler Italija svojih ciljev ne doseže. Tudi Japonska je svojo zavezniško dolžnost storila, ker je za časa češkoslovaške krize vezala sovjetsko državo nase in onemogočila vsak njen nastop v Evropi, v decembru pa objavila svojo zahtevo, da hoče vpliv evropskih velesil na Kitajskem sploh iztrebiti, s čemer je povzročila novo razburjenje v Angliji in Franciji ter pri obeh oslabila odpor proti italijanskim zahtevam v Sredozemlju. Ukrajina Ce bodo načela, H m veljala v letu 11)68. ohranila svojo veljavnost tudi v nastopnem letu 1939., smemo pričakovati, da bo po uresničenju italijanskih teženj, ki gredo na račun Francije, vodstvo zopet za nekaj časa prešlo v roke nemške diplomacije, ki že pripravlja v ta namen ukrajinsko vprašanje, ki ga hoče — po pisanju nemških listov — sprožiti spomladi in ga rešiti v skladu s svojimi interesi, pri tem pa zopet računa na brezpogojno podporo Italije in Japonske. Trikot Itnlija-Nemčija-Japonska je potemtakem v preteklem letu zares dal vsebino vsemu zunanjepolitičnemu snovanju. To delo jo rodilo ogromne uspehe. Japonska je zavojevala najbolj rodovitne kraje Kitaja, Nemčija je od države s 66 milijoni zrasla na državo s skoraj 80 milijoni. Italija je dobila od vseh velesil priznanje svojega imperija in polno enakopravnost na Sredozemskem morju. Nobenega razloga ni, da ne hi sodelovanje trajalo dalje, ter rodilo še naprej koristne uspehe za vse tri zaveznic* Ostale države — v obrambi Spričo vodilne delavnosti trikota Italija-Nem-čija-Japonska — smo pri ostalih državah opazili le malo ofenzivne pobude. Ostale države, velike kakor male, so bile prezaposlene že s tem, ker so morale vsak hip zavzemati stališče do vedno novih pobud, ki so prihajale od trozveze proti Korn-interni. Pri malih driavah, kamor štejemo Belgijo, Nizozemsko, Dansko, Švedsko, Norveško (pod skupnim imenom skandinavskih držav, ki so v pogodbi, sklenjeni v Oslu dne 18. marca 1937 sprejele načelno nevtralnostno zadržanje), Finsko, Latvijo, Letonsko, Litvo in Estonsko (pod skupnim imenom Baltskih držav, ki so takisto sklenile popolno nevtralnost napram trenjem med velesilami), Romunijo, Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo in Bolgarijo (ki so v okviru Balkansko zveze odločene, da oslanejo do velesil nevtralne), smo v preteklem letu opazili, da so skrbno izogibljejo vsakemu vmešavanju v napetosti med velesilami in da se prilagodijo dejanskemu položaju, ki je nastal odkar so zapadne velesile vodstvo zunanje politike predale v roke trikotu Italija-Nemčija-Japonska. Pri veli ki h državah, kamor štejemo zapadni velesili Anglijo in Francijo, Poljsko, Ze-dinjene države severne Amerike in sovjetsko Rusijo pa srno v teku 1. 1938. imeli priložnost nekajkrat videti bežne poskuse, da bi se obnovilo ravnovesje med velesilami in da bi tudi one prevzele vodilno vlogo v vodstvu Evropo in sveta na splošnem. Med te poskuse spada potovanje angleškega kralja Jurija VI. v Pariz dne 20. julija 1938, ko je bila sklenjena trdna fronta med Francijo in Anglijo, nadalje francosko-turška prijateljska pogodba sklenjena dne 4. julija 1938, s katero je Francija hotela Turčijo privezati na sebe, dalje trgovinska pogodba med Ameriko, Anglijo 'n Kanado, sklenjena dno 15. novembra 1938, s katero so angleško govorečo države ustvarile ogromen gospodarski imperij, ki ga hočejo postavili v službo demokracije, kot se je izrazil ameriški zunanji minister Hull, dalje še vseameriška konferenca v Limi, ki se jo končala 26. decembra 1938 b celo vrsto sklepov, ki imajo namen »utrditi fronte demokracije« in organizirati vse tri Amerike v eno samo veliko gospodarsko in politično skupnost, ki naj bi jih »ščitila pred totalitarnimi režimi«, končno pa tudi zbližanje Poljske s Sovjetsko Rusijo, ki naj bi bil odgovor na pojavo ukrajinskega vprašanja. Drugih pomembnejših samostojnih potez velesil v prošlem letu 1938 ne moremo zapisati, s čemur pa ni rečeno, da v nastopajočem letu 1939 njihovo zadržanje ostane isto. V okviru tega bežnega pregleda zunanjepolitičnega življenja moramo h koncu omeniti še Jugoslavijo, ki si je ohranila zavidanja vreden prostor med evropskimi državami, saj se lahko imenuje tista redka država, ki ima na vseh svojih mejah mir in ki med velikimi kakor malimi državami nima nobenih nasprotnikov, ki bi stregli po njenem ozemlju ali po njeni samostojnosti. 1938 - zunanjepolitično V znamenju trikota Italija-Nemčija-Japonska ✓CJLO VENEC«, dne 1. januarja 1933. Kako bi prebil današnji dan čez 300 let? A pomočjo novoizttmljenega aparata fanta-*nopa lahko vidite vse, kar želite, zato ni potreben šesti čut jasnovidca. Izumitelj fantaskopa je bil inž. van Trnjden iz Haarlema na Holand-skem — nesrečen srečnež, ki je dobil milijone goldinarjev za svoj izum v Evropi in Ameriki, in ki je konec koncev zblaznel, ker je bil obseden od misli, da je utelešen duh sv. Frančiška. Toda kljub žalostnemu koncu inženirja van Trajdena ostane fantaskop eden izmed najge-nialnejših izumov človeškega duha. Besede uganka niso več rabili, ker je novi izum razpolagal z brezkončnimi možnostmi, razjasniti največje uganke, prežeč iz zasede na človeka z vseh strani. Ni bilo več skrivnostnih zločinov, ne ljubezenskih varanj, tudi niso poznali nika-kih presenečenj s strani verolomne sile, ki se imenuje »usoda«, V vsaki hiši so imeli fantaskop in vsi so bili obsedeni od neozdravljive epidemije, da bi gledali neprestano skozi privlačno okence bodočnosti. Kaj pa je bil prav za prav fantaskop? Čisto preprost aparat, kockasta škatla, podobna miniaturni panorami s samo to razliko, da je bilo v ozadju namesto slike zrcalce. Na obeh straneh škatlice je bila po ena kovinasta tanka žica, pritrjena na tanki magnetični ploščici. Magnetični ploščici sta bili v zvezi s slušalkami, slično kakor pri radijskem aparatu. Ako si si nadel slušalki in koncentriral svoje misli nekaj minut, nato pa pogledal v veliko lečo okulnrija, takrat si videl v zrcalcu čisto jasne slike in predstave, pričarane iz tvojih misli. Na ta način je fantaskop uresničil legendo o čarobnem zrcalcu v »Tisoč in eni noči«. Kakšna modrost se že nahaja v svetopisemskem izreku: »Bisere nikar ne mečite svinjam pod noge!< Da, vse na svetu se zlorablja. Polagoma je raba fantaskopa zavzela take meje, da so mnogi začeli objavljati intimnosti svojih znancev in prijateljev ter jih zasmehovati. Potom fantaskopa so opazovali vse, tudi take stvari, ki so že z ozirom na moralo nedovoljene. Z drugimi besedami: zidovje in stene so postale prozorne kakor steklo in posebno radovedni delomržneži so mirno lahko opazovali, kaj se je dogajalo v sosednjih sobah. Naravno, da je v tem ozračju nebrzdane radovednosti in vohunstva, silno nevarnem čistosti morale, morala nastopiti z vso avtoriteto tudi Cerkev. Nekaj politikov je tudi pričelo godrnjati proti tej iznajdbi, ker njim bi bilo zelo nerodno, če bi se kaj več izvedelo o njihovih skrivnostnih delih. Končno je mednarodni odbor prepovedal izdelavo fantaskopov na debelo, rabili so jih samo še znanstveniki in policija. Svet se je torej zopet odel z belim plaščem nedolžnosti in se zvito smehljal.., » Pisatelji že od pnmtiveka trpe na pomanjkanju domišljije, moja skromna oseba se tudi brez debate uvršča v to skupino ljudi, katerim primanjkuje domišljije in ki rabijo fantaskop jv posebne svrlie« — z drugimi besedami: v znanstvene svrlie. Dovolite mi torej, da vam pripovedujem, kaj sem nekoč videl v zrcalcu svojega fantaskopa. Bil je vroč poletni dan meseca julija. Sedel sem v svoji sobici pri zastrtem oknu in zehal od Vročine. Znoine kaplje so mi drsele s čela, trudil sem se, da bi v čudežnem aparatu ujel kako zanimivo idejo za umetniško razpravo. Nenadoma, najbrž zaradi dolgočasja, mi šine v glavo misel: Kako bi prebil današnji dan čez 300 let? Da, kako bi prebil današnji dan po 300 letih? sem venomer ponavljal ter gledal v lečo okularija. Nepričakovano se je zasvetilo zrcalce fantaskopa in pred mojimi očmi se je začel vrteti neskončen trak s čudnimi slikami. Sedel sem na terasi mogočnega hotela »Uni-kum< ter zajtrkoval kroglice iz ogljikovega hidrata, pomazane s smetano nebeške mane. kar se mi prikaže nestvor s štirimi pari rok. Glava je bila cilindrasta ter je imela samo eno oko, pod njim pa se je šopiril dolg rilec namesto nosu. Neznanec me je pozdravil s povzdignjenimi pari rok ter je začel v esperantu: »Moje ime je Lunč.c »No, kaj želite, gospod Lunč?« sem odgovoril. »Ali bi kupili srečko? Danes bo velika loterija, ki jo prirejajo brezposelni mediji na Marsu.« »In kolikšen fe glavni dobitek?« sem se radovedno zanimal, obenem sumljivo opazoval osmorokeira od nog do glave. »Tri kilograme teleplasme, kar popolnoma zadostuje, da v nekaj minutah lahko utelesite vsakega duha, čisto po vaši želji.« »No, dobro, rlajte mi srečko!« In gospod Lunč je izvlekel izpod slamnatega plašča sveženj srečk ter mi ga ponudil, da naj izberem. »Izvolite!« je rekel prijazno in njegov rilec se je nabreknil od dobrodušnega nasmeška. Izvlekel sem iz svežnja srečko, jo pazljivo zganil ter vtaknil v žep svojega telovnika. Gospod Lunč se je priklonil, pritisnil na svetel gumb na desnem čevlju, s čigar pomočjo je uničil skrite atome v podplatih. Močan pok in istočasno je izginil prebivalec Marsa v štiridimenzionalno realnost. Zrakoplov me je pripeljal na dom moje zaročenke. Na nebeškem svodu pa so zablestele velikanske rumene črke; Mitingi MedplaneTno protestno zborovanje proti no-»im carinskim taksam na luksuzni zrak. Govoril bo profesor ilibi Tini, častni predsednik svetovnega udruženja pneumatikerjev. Začetek: točno po 3 minutah. Kraj: veliki stadion na Saturnu. Čez nekaj minut sem bil že v budoarju svoje ljubljene zaročenke Alfe. »Knik!« je zavpila ter se mi vrgla okrog vratu. »Danes me pa manj ljubiš kakor včeruj.« »Alfa, nehaj vendar s temi neumnostmi,« sem ji odgovoril, poljubivši njen nosek. Nežno sem jo odrinil od sebe. »No, Knik, dokazala ti bom, da me danes manj ljubiš kakor včeraj,« je odvrnila zaročenka. »Ali pristane.? na to?« »Dobro! Dokazil« Usedel sem se udobno v aluminijast naslonjač pri helioskopu (aparat za merjenje in opazovanje mrkov). Alfa je stekla k nočni omarici, izvlekla iz predalčka rdeč aparat za merjenje ljubezni, nato je prihitela t mcnL »Ne dihaj!« je zapovedala, odpela mojo srajco ter mi na srce pritisnila mrzlo platinasto elipso. Kazalec merila je poskočil na 100 kakor vedno, blažena stopnja velike in nespremenljive ljubezni. »Ali vidiš!« sem ji godrnjaje zaklical. »Od danes naprej ti prepovedujem, da bi me še mučila s takimi suinničenji. Drugače ne bom odgovarjal, če te boin res nehal ljubiti zaradi tvojega bedastega aparata.« Alfa me je gledala z motnimi očmi. Njen pogled je meni bolj jasno govoril kakor vsak aparat za merjenje ljubezni. »Oprosti mil« je šepetala, božajoč moje lase s tetovirano roko. Moje stanovanje je bilo v 608. nadstropju, obširna steklena dvorana, polna različnih aparatov, da je bilo prej podobno fizikalno kemični delavnici kakor pa človeškemu stanovanju. Ravno sem odprl usta, da bi žalil svoj votel zob, ko sem iz ozadja dvorane zaslišal hri-pav glas: »1'a, pa, pal Radio postaja Mars! Pa, pa, pa! I Glavni dobitek loterije brezposelnih medijev je | brizgnila modrikasta para, ki se je razpršila v zraku ter tvorila oblak. Iz oblaka se je razvila visoka človeška postava v starodavni noši z obrito glavo in pipo v ustih. »Kaj želite?« je polglasno vprašala postava preteklosti. »Oprostite, gospod Edison! Ali mi ne bi mogli popraviti električne svetilke na oni omarici?« »Zaradi take malenkosti me ne bi smeli klicati ter motiti mir mojega prihodnjega pre-rojenja. To vam lahko popravi vsak elektrotehnik,« je jezno odgovoril Edison ter se približal svetilki. Začudeno je pogledal. »Čemu pa ta trojna žica?« je vzkliknil. »Kakor vem, je elektrika samo dvojna: pozitivna.in negativna.« »O, elektrika je tisočerna!« sem odvrnil samozavestno. »Posebno v tem primeru je elektrika poleg pozitivnosti in negativnosti še kro-matična.« »Kakšne neumnosti!« odvrne stari znanstvenik ter me neprijazno pogleda. »Da, da, kromatična!« sem ponovil. »S pomočjo te vrste elektrike sveti elektrika v raz- Na novega leta dan zadela številka 7777777! Pa, pa, pa! Imejitelj srečke naj pošlje svoj naslov potom ultravio-letnili žarVdv,- ilVmV lahkri •tfostatflrtb* glS-Vrtl dobitek: 3 kg teleplasme! Pa, pa, pa!« Segel sem v žep in izvlekel Prečko. Kakšna' Srečal št. 7777777] .....................< »Povej, Alfa, katerega duha ti naj sedaj vtelesim?« »Se razume, da takega, ki je že zdavnaj odplul v večnost,« reče Alfa. Malo se je zamislila in nasmešek je zjasnil njen obrazek. »Knik,« je zavpila moja zaročenka, »včeraj sem poslušala po septofonu predavanje o genijih pretočenih stoletij. Med drugimi se je imenovalo tudi ime Tomaž Edison, izumitelj električne žarnice. Ali ne misliš, da bi bilo dobro, če bi ga poklical, da mi popravi električno svetilko pri postelji?« »Izvrstno, Alfa! Ti imaš vedno sijajne do-misleke!« Vzel sem z mize parafinast stožec, polnega teleplasme, ga položil na sredo sobe ter odstranil pokrovček. Nato sem trikrat zaklical: »Tomaž Edison, pridi ven! Tomaž Edison, pridi ven! Tomaž Edison, pridi veni« Skozi ozko odprtino parafinastega stožca je ličnih barvaK, ne da bT za to nporabljali raznobarvne žarnice. Če ne verjamete mojim besedam, pa odprite, katerokoli. učno knjigo iz fizike, pa *'Se boste sami prepričali, da govorim resnico, Danes je električna energija preživela >že toliko metamorfoz, da..,.* »Tra, tra, tra! Radio postaja Jupiter! Oddelek za znanstvene izume. Tra, tra, tra! V tukajšnjem električnem laboratoriju je uspelo produeirati elektriko v tekoči obliki. S pomočjo te elektrike dozore semena že v enem dnevu.« Edison ni zinil niti besedice. Približal se je parafinastemu stožcu, se spremenil v modrikasto paro ter izginil izpred oči. * Moje potovanje po čudežni resničnosti v zrcalu fantaskopa bi morda trajalo še nekoliko časa, da ine ne bi bil prekinil visokospoštovani gospod urednik časopisa, pri katerem sodelujem. V mojo sobo je vstopil popolnoma neopa-ženo ter mi brez, ceremonij odvzel slušalki. Ko sem ga začudeno pogledal, mi reče mirno: »Vaša povest naj obsega samo sedem strani. Ne pozabite, da ima časopis še druge rubrike: raznoterosti, članke, ocene novih knjig itd.« (Bolgarsko napisal Svetoslnv Minkov. Iz esperanta prevedel G. P.) Podprtnik svetih Treh kraljev Bilo je še tiste dni, ko je podprtnik svetih -Treh kraljev še zbira! družine krog sebe. Bilo je takrat, ko si še mogel videti vesele obraze in ko so 6e ljudje znali še iz srca smejati. Odtlej pa je že dolgo, dolgo, ♦ Številna družina sedi za mizo in vsi so dobre volje. Smejejo 6e, pogovarjajo in čakajo na podprtnik. Otroci nestrpno pozvanjajo z nogami, in njih starši so veseli radosti 6vojih otrok. Slednjič pride na mizo podprtnik in obraze vseh spreleti prisrčen sijaj. Samo ded je 06tal resen. In vendar v. je videti, ko da so bili vsi člani te družine ene.; misli in enega srca. Čitatelji na) oprostijo majhni" verjetnosti tega, kar sledi; to bo namreč samo legenda, legenda iz minulih časov in da se dotaknem tiste strune, ki njenega zvoka dandanes skoraj noben človek nič več ne sliši. * Ker so bili torej v tisti družini vsi ene misli in enega srca, je oblak, ki je bil zasenčil dedov obraz, omračil tudi obraze V6ch teh, ki so sedeli za mizo. Celo otroci so začeli nemirno drug drugega pogledavati, ne da bi vedeli, kaj se dogaja z njimi. Žalost, ki je izhajala z dedovega čela, je težje in težje padala na obraze teh ljudi, ki so sedeli krog njega, kakor postajajo tudi sence, ki na večere padajo z gori, zmeraj daljše, čim globlje se sonce pogreza za obzorje. Mati otrok, ki je bila starčkova hči, je povzela besedo, rekoč: »Oče, kaj vam je? Nekaj vam ni prav. Pravkar je bil moj pogled uprt na vaše sive lase, pa sem se pri tem tako nečesa ustrašila in sem tak strah občutila samo še dvakrat v življenju; zdajle ga občutim v tretje.« »Ljubi moji otroci,« je začel ded, »tu imate podprtnik svetih Treh kraljev pred seboj in vendar ste pozabili na delež za Boga. — Nekdaj, ko sem bil še majhen, so na večere prav tako prinesli podprtnik na mizo, a preden so ga začeli jesti, so odrezali že prej drobceni kos stran, in najmlajši otrok v družini, tisti, ki je bil še ncomadeževan i in ned'ižcn. ie stopil na hišni prag in ie zaklical: I »Delež za Boga! Delež za Boga!« »In prvi siromak, ki je prišel nato po poti, je vzel tisti kos podprtnika; njemu je bil namenjen. Nato šele, ko je podprtnika doletela taka čast, da ga je okusil jezik reveža, ga je začela jesti tudi družina in vsi so bili jako veseli, zakaj, Bog je bil prejel svoj delež Dandanašnji pa ni nobenega pravega veselja več na svetu, ker 60 ljudje pozabili na delež za Boga. Pri tej priliki, dragi moji otroci, vam bom povedal povest, ki jo je nekoč povedal moj ded, ko smo v januarju, na takle dan, kakršen je danes, sedeli za mizo in so tudi vsi pozabili na delež za Boga. Odtlej je minilo že mnogo let, zakaj, jaz sem bil v teh letih, v katerih 6te zdaj vi, moji ljubi vnučki. Tedaj sem bil jaz najmlajši v družini, a zdaj sem najstarejši. Nemara da bo nekoč prišel dan, ko bo najmlajši od vas potem najstarejši ud nove družine, in takrat se bo tudi on spominjal mene in tega dne, kakor se jaz nocoj spominjam 6Vojega deda.« »O!« so vzkliknili otroci, ki so bili koj potola-ženi in so se veselili, da bo podprtnik zadobil neki skrivnostni čar, »povestica, povestica!« »Res je, dragi moji,« je dejal ded, »to je povest. Ko je bil takrat moj ded začel pripovedovati svojo povest, mu ie bil obraz prečudno zmeden, in mi smo razsajali okrog njega, kakor tudi vi zdajle sedite okoli mene.« »Povej, dedek: ali bo ta povest zaresna?« ga je prekinil najmlajši. »Človek bi skoraj dejal, da se prav potrudite, da bi podali isti prizor, kakršen je bil takrat, zakaj, tudi jaz sem bil isto vprašal deda,« je dejal starček. »A moj ded mi je odgovoril: ,Da, to je resnična povest in je še bolj resnična, kot vam jo morem povedati. To je — kako bi dejal — jako jako resnična zgodba'.« A jaz sem še tiščal vanj in sem vprašal: »Ali si to, kar nam boš povedal, sam videl?« In tedaj se je na obrazu mojega starega očeta pojavila prečudna zmedenost, ki sem vam jo tudi 1 prefle omenil. Spričo te zmedenosti na dedovem obrazu, sem se kar zgrozil, daai sem bil ie tako majhen. In čeprav ni bilo odgovora na moja vprašanje, si le nisem upal ponoviti ga. Moj ded pa mi je začel takole pripovedovati: »Bilo ja v davnih časih. V deželi je bila kar množica beračev, kakor je pač v sleherni deželi tako. Toda med njimi je bil eden, kateremu so dejali kar samo: berač. Ničesar ni imel in je bil vsega potreben. Strašna je bila njegova revščina in rekali so mu revež, ker so bili drugi reveži kar bogati v primeri z njim. Hodil je od hiie do hiše in je prosil vbogajme. Na plečih je imel bisago; njegov hrbet je bil ves sključen. V roki je imel palico. Se zdajle mi je, ko da ga vidim živega pred seboj.« »To je pa slišati, kakor bi ga vi, dedek, sami poznali,« je vzkliknil eden otrok. »Tak molči vendar,« so zavpili drugi ko iz enih ust. »Če bo zmeraj kdo vmes posegal, ne bo moči ničesar pripovedovati. Bodi zdaj lepo tiho in daj, da dedek govorijo!« »Torej — hojeval je od hiše do hiše,« je starček spet povzel besedo, »-in bil je bled, zakaj želodec mu je bil prazen. Če so ljudje iz tistega kraja kam šli, je pokleknil kraj ceste na tla, in v praznikih je klečal pred cerkvenimi vrati; njegov glas te je do mozga pretresel. Prosil je, d» bi mu dali kaj jesti, piti, kaj obleke, kak prostorček za čez noč. Saj ni ničesir imel in je bil prav vsega potreben. Bil je tako rekoč velikan revščine, in še tistega malega, kar so drugi imeli, on ni imel. Večkrat je sredi ceste omedlel in potem nekaj časa ni imel nobenega glasu, da bi mogel prosjačiti. A čim je imel spet toliko moči, da je mogel mimoidoče prositi, je spet začel stokati in ječati in moledovati kakor prej. Če je stal na pragu kake hiše in so ga gostoljubno sprejeli ali so ga spodili, je s svojo palico napravil znamenje čez vrata in je molče odšel. Nekega lepega dne pa, bil Je šesti januar, fe bilo neznansko mrzlo in snežilo je v gostih kosmičih. A v sobi neke hiše — zdi se mi, da jo kar vidim pred seboj, tako živo mi jo je opisal moj ded — so sedeli ljudje in so jedli, pili in se smejali. Ze je bil podprtnik na mizi in niti drobtinice ga ni ostalo. Nenadoma so vsi zaslišali stokajoč in ječeč glas To je bil berač, klečal je v snegu in je bil že čez in čez zasnežen. Videl je bil od iu-naj luči v razsvetljenih sobah in je bil slišal radosten smeh. In je pomislil, kako njegova žena nekje sedi in čaka nanj in vedel je, da se po tihem izprašuje, ali je kaj naberačil ali ne. Zakaj, otroci, v življenju revežev je nebroj grenkob in bolečin, ki vi o njih prav nič ne veste. Tisto siromaštvo, ki ga mi vidimo, je samo pajčolan, ki ogrinja zemljo, in treba je mnogo dobrote in dosti pozornosti, da zaslutiš le senco tistega gorja, ki se skriva pod cunjami kakega reveža. Tu pa je pretresljivo vpil: .Delež za Boga! Delež za Boga!' Dolgo je vpil, ne da bi roti bil kdo odprl vrata. Slednjič pa je bil tistim ljudem v sobi nadležen in rekli so mu, da naj se pobere izpred hiše ali pa bodo pse naščuvali nanj. Ker je pa le še stokal in javkal in prosil, so zares nagnali pse nadenj. Otroci za njim in so stekli ven, da bi ga »kamenjali in okepali. Psi so lajali ko besni, in gospodar hiše, ki je ves čas sedel pri peči in se grel, si je pomen-cal roke in dejal: »■Človek ne bi prišel do nobenega konca, če bi hotel misliti samo na te berače. Poslednji kos podprtnika smo pojedli. Ali misli dedec, da je samo on za take reči na svetu?« In medtem ko so otrooi lučali kamenje v berača, bi bili odrasli skoraj od sineha popokali. Kmalu zatem pa se je vsa tista dežela «pre-menlla v puščavo. Neki ne preveč brihten kmet je pa le hotel poskusiti, kako bi mogel kos zemlje obdelati, ki je bila njegova last. Kar naglo se je odločil in ae je < plugom In z voloma odpravil na pot tjakaj, kjer je tistega 6 januarja stala tista hiša, ki sem pravkar pripovedoval o njej. Čim bolj se je bližal tistemu mestu, tem bolj sta se njegova vola vznemirjala. Slednjič se sploh nista hotela več prestopiti, in ko ju je hotel nagnati s palico, sta se divje obrnila in sta z rogovi orala zemljo. Eden od njiju pa je planil na svojega gospodarja, kakor da bi se hotel maščevati za to, ker ju je s silo prignal na to zakleto mesto. Potem je nabodel gospodarja na roge in ga je zagnal prav pred podrto hišo. Nesrečnež je zaradi padca omedlel in je obležal na tleh.« »Toda, dedek,« se je vmešal eden izmed otrok, »saj kmet vendar ni ničesar zakrivil? Zakaj pa je bil kaznovan? Saj ni on berača zapodil?« »Pomiri se, 6in moj,« je smehljaje se odvrni! ded, »saj je kmet tudi spet V6tal. Torej ni bil kaznovan, ampak je bil samo opominjan. Otroci moji, vi še ne veste, kaj se pravi, da si odvisen od dobrodelnosti ljudi — in Bog daj, da bi tega nikoli ne poskusili! Vendar vam moram povedati le nocoj, preden vas bi skušnja vzela v šolo, če bo kdaj kak siromak potrkal na vaša vrata, da ste bili s tem deležni velike milosti. Bog, ki si je berača izbral za svoje orodje, vam da s tem nalogo, da za hip za-vzamete prostor spričo berača. Če stoji revež pred vašimi vrati, se morate z drhtečimi rokami dotakniti njegove posvečene roke. In pazite, če odide od vas brez tolažbe, pazite, vam pravim, da se zemlja ne odpre pred vami!« Ded je dokončal svojo povest. Globoka tišina e zavladala nad hišo, ki je bila pravkar še tako glasna. A ta molk ni bil molk žalosti. Tedajci so se kar v sredo tišine zapičili trije razločni udarci na hišna vrata. Čudna mrzlota je bolestno spolzela preko kože slehernega, v praznični sobi sedečih ljudi, bodi velikih ali majhnih. Nihče ni spregovoril besedice, a vsi so vstali, da bi šli odpirat vrata. Ves podprtnik so bili že pojedli, samo majhen kos ga je bilo na mizi. Najmlajši otrok se je bil namreč tako poglobil v dedovo povest, da je pozabil pojesti ga. In stopil je pred hišo in ga oddal tresočih se rok. (Švedsko E. Hello.) Sv, Trije kralji na poti v Betlehem II Volim dr. Korošca..." V Ljubljani, 31. decembra 1938, Ko ob zaključku leta razmišljamo o vsem dobrem in o vsem težkem, kar nam je prineslo leto 1938., ugotavljamo z veseljem eno zelo pozitivno postavko v politični bilanci leta, ki z današnjim dnem tone v preteklost: nikdar ni slovenski narod pri volitvah pokazal take enodušnosti in sloge, kakor dne 11. decembra 1938. Po deželi je šel val veselega navdušenja in mirnega zaupanja v sedanje politično vodstvo slovenskega naroda, da je ta val potegnil za seboj ne samo ogromne večine vseh, ki so se udeležili volitev, ampak tudi večino vseh vpisanih volivcev sploh, česar doslej pri nas nobena stranka ni nikdar dosegla. Od okroglo 320 tisoč vpisanih volivcev, jih je volilo JRZ okroglo 170.000. Vsi sloji so se strniil v eno falango: kmetje po ogroimni večini, tako da so nasprotni glasovi komaj prihajali v poštev; delavci v večji meri, nego je kdo pričakoval; trgovci, uradniki v tako velikem številu kakor še nikdar doslej; odlični znanstveniki, na katerih delu sloni naša univerza; veličine iz našega umetniškega sveta — JRZ je pri nas skoraj izgubila značaj stranke, bila je narod. Značilno je pa, kaj so pripovedovali predsedniki volivnjh odborov: da so prihajali volivci po vseh krajih Slovenije pred volivni odbor z izjavo, da volijo »dr. Koro,šca«, čeprav v tistem kraju dr. Korošec ni bil krajevni kandidat. Nehote je tako prihajala do izraza ena važna resnica: da je JRZ dobila v Sloveniji tako presenetljivo večino zaradi tega, ker je v njenem vodstvu dr. Korošec. Koro-ščevo ime je v tem volivnem boju v odlični meri olajšalo volivno agitacijo. Hvaležnost nam narekuje, da posvečamo danes temu dejstvu kratko razmišljanje. Vprašati se hočemo: katere lastnosti ima dr. Korošec, da je spoznal v njem naš narod kladivarja, okrog katerega 6mo se zbrali vsi? Skušajmo odgovoriti na to vprašanje « tisto stvarnostjo in objektivnostjo, ki je potrebna pri osebi, ki 6toji še sredi aktivnega političnega življenja in ki bo v 1. 1939. brezdvomno sitala prav tako ali še bolj v središču vsega političnega dogajanja pri nas nego doslej. Zato želimo ugotoviti samo nekatera dejstva, ki niso nikomur neznana, kdor je nekoliko zasledoval Koroščevo politično delo v skoraj 33 letih njegovega javnega življenja, dejstva, ki razlagajo Koroščevo priljubljenost in njegove uspehe v preteklosti in jamčijo za uspehe tudi v bodočnosti. Poskušali bomo razložiti, zakaj ima Korošec tako velik ugled ne samo med Slovenci, amprak prav tako tudi med Srbi, od katerih lahko večkrat slišite, da so mirni in brez skrbi za državo takrat, kadar sedi Korošec v vladi; morebiti nam bo postalo razumljivo tudi, zakaj cenijo Korošca tudi Hrvatje mnogo bolj, nego bi to sodil površni opazovalec. Najpreprostejši odgovor na vprašanje, zakaj hoče narod vedno videti Korošca v vladi, je pač ta: Korošec je rojen za vladanje. To čuti vsak, kdor ima ž njim posla. Kar nekako prirojeno mu je pravilno pojmovanje politike: da politika ni nič drugega in ne sme biti nič drugega, nego skrb za javnost; da je prva zahteva, ki jo stavi narod na pravega politika, ta, da naj politik ne išče svoje koristi, ampak koristi naroda. To so v resnici kraljevske lastnosti. Za vladanje je rojen tisti, ki ima največ smisla za blagor celote, ki mu je skrb za druge nekaka potreba ne samo srca, ampak tudi razuma. Za vse Koroščevo javno delo je značilno to, da je povsod gentleman; kakršnakoli umazanost, nizkotnost, malenkostnost mu je tuja. Vse so mu že očitali, kar je pač skoraj prirodna usoda človeka, ki stoji na tako vidnem mestu; toda nikomur ni prišlo niti na misel, da bi Korošcu očital kakršnokoli navezanost na denar. On je res človek, o katerem velja beseda, da gre mimo kupov zlata, ne da bi se nanj ozrl. Nekaj te lastnosti zahteva Korošec od vsakega, ki prihaja ž njim v kakršnekoli stike: če opazi Korošec na njem sebičnost, samo-goltnost, malenkostnost, zanemarjanje dolžnosti, ga tako nažene, da »nobena noga ni zadnja«, ko beži od njega. Če pravi Homer o Kralju, da »ne sme spati vso noč svetovalec, ki so mu izročeni narodi in ki ima toliko dolžnosti«, velja to v odlični meri tudi za Korošca. On namreč dejansko zelo malo spi, zato pa zelo mnogo dela; dela za vestno vršenje svojih vsakokratnih — recimo — poklicnih dolžnosti, dela pa prav tako neprestano za svoje lastno izobraževanje. Mnogo dela zahteva tudi od vseh svojih sodelavcev; o tem bi lahko marsikaj povedali uradniki, ki so delali več ali manj neposredno ž njim skupaj. Vsak, ki prihaja h Korošcu po kakršnih koli poslih, se zaveda, da je treba dobro premisliti in pretehtati, kaj bo govoril, da bo zadel žrebelj na glavo brez nepotrebnih besedi. Korošec se rojenega voditelja ni Ičazal samo v delu, ampak tudi — v trpljenju; tudi kot konfini-ranec ni storil ničesar, kar bi bilo vladarja nevredno. Niti s prstom ni mignil, da bi bil izboljšal svoj položaj ali celo zadobil svobodo. Ničesar nisem zakrivil; kriv;co naj popravi tisti, ki jo je storil, sam, brez moje prošnje — to je bilo njegovo stališče. Sicer pa iz njegovih ust skoraj ni prišla beseda žala. Tako mirno prenaša svoj križ samo tisti, ki ve, da čas dela zanj in da se krivica uje sama. Pravijo, da imaš dosti prijateljev, dokler si srečen; v nesreči si pa sam. V tem oziru je pa Korošec lahko na sebi ugotovil izjemo. Na Hvar so ljudje romali v takem številu; da so se že šalili, češ, Hvar je postal slovenska božja pot Brez ozira na trenutne mogotce je slovenski narod dobro vedel, kdo je njegov pravi vodja. Tisti, ki so Korošca preganjali, so mu nehote storili uslugo: povečali so njegovo popularnost. Ljudje so rekli: Korošec ne trpi zase, ampak za nas — in so mu bih boli vdani nego kdaj poprej. In pri minulih volitvah je žel Korošec tudi sadove — svoje konlinacije. Toda samo Koroščeve voditeljske lastnosti bi ne bile sprožile takega vala navdušenja, kakor so ga pokazale minule volitve. Korošec ima tudi neko drugo lastnost, ki jo sam zelo skriva zunanjemu svetu, ki jo večkrat tudi prevleče s trdo prevleko, da bi se ne videla, ki je pa kljub temu ne more zakriti. Ta lastnost je — njegova velika dobrotlji-vost. Treba ga je bilo samo videti na shodu. Vsakdo, ki ga je prvikrat videl, je bil očaran, kakšna očetovska ljubezen in skrb je govorila ne samo iz njegovih besed, ampak že iz njegovega nasmeha in njegovega pozdrava. Njegov politični govor ne blati nikogar, ne odbija nasprotnika. Brez strasti in )cze ošvrkne sicer mimogrede tudi nasprotnika, toda bolj zaradi ugotovitve nego zaradi boja. Sicer pa gleda v poslušalcih nasprotnega mišljenja ljudi, ki sicer še niso njegovi politični prijatelji, toda še bodo. Kajti pamet in poštenje končno zmaguteta po naravnih zakonih, ker njiju zmago zahteva zdravo življenje. Prijetno preseneča politične nasprotnike na Koroščcvih shodih tudi dejstvo, da niti z najmanjšo besedico ne omenia krivice, ki se mu je zgodila. Nikake maščevalnosti ni v njem; niti z besedico ne omenja ljudi, ki so sami poskrbeli za svojo sramoto s tem, da so ga preganjali. Sicer je pa politikova naloga skrb za druge in pri tem ni *aea govoriti o lastni osebi. Korošec je poleg tega t fl ■:<*>-*< ■•■ 't ■ ^ - silno realen človek brez nepotrebne sentimentalnosti. Ta zunanja prisrčna, nenarejena dobrota, ki; jo opazuje ljudstvo na Korošcu pri javnih nastopih,, je samo posledica in nehoteni izraz neštetih majhnih in velikih dobrot, ki jih izkazuje Korošec tako, da javnost o njih ne Ve ničesar, da jih včasih komaj slutijo tudi njegovi najožji sodelavci. Kakor je pri Korošcu vladanje nekaka prirojena potreba, tako mu je skoraj prirojena tudi potreba, da daje; kajti dajati je slajše nego jemati. Ce bi se danes oglasili nešteti, ki jim je KoroSec pomagal v zadregi, ki jim je z denarjem pomagal v stiski — o, to bi se ljudje čudili! Čudili zlasti, ker bi videli med njimi tudi ljudi, ki niso niti njegovi politični pristaši, oziroma pravilneje: ki takrat niso bili njegovi pristaši, ko jim je Korošec pomagal. Politiki se bodo čudili, če izdamo tole skrivnost: da Korošec direktno v politične namene, za strankino organizacijo da •— razmeroma malo, to 6e pravi: manj nego javnost misli. Veliko več daje v namene ,ki so čislo kari-tativnega (dobrodelnega) značaja. Korošec ne deli Zlati jubilej brežiške bolnišnice Danes preteče 50 let, kar je bila na novega leta dan 1. 1889 otvorjena sedanja brežiška bolnišnica, ki' slavi torej zlati jubilej svojega dela na polju ljudskega zdravja in v korist trpečemu človeštvu. Dasi segajo njeni početki že v leto 1872, vendar je bilo pravo delo omogočeno šele z zidavo sedanjega poslopja. Podajamo v kratkem zgodvino te za Brežice tako važne ustanove, da bo razviden njen velik razvoj in napredek. Štajerska deželna vlada je z odlokom z dne 10. oktobra 1872 odobrila ureditev javne bolnišnice v Brežicah, za katero je dala mestna občina na razpolago svojo hišo, ki je stala tik sedanjega vodovodnega stolpa, brezplačno za dobo 10 let. Slovesno je bila odprta dne 5. februarja 1873. Za prvega zdravnika je bil določen dr. Karel del Cott. Ker ta bolnišnica zaradi nezadostnih prostorov ni mogla delovati, kakor bi bilo potrebno, je deželni zaklad 1. 1878. najel še sosednjo hišo trgovca del Cotta ter jo primerno adaptiral. Istega leta so prevzele oskrbo zavoda usmiljene sestre, dočim sta dotlej skrbela za hrano in postrežbo bolnikov le 1 strežnik in njegova žena. Ob prevzemu so bile v bolnišnici 3 sestre, 1 strežnik in 1 strežnica. Uspeh izvršene reorganizacije je bil ta- Dne 31. decembra 1888 je bila nova bolniška stavba popolnoma gotova in opremljena in se je preselitev izvršila še isti dan. Nova bolnišnica je bila slovesno odprta dne 1. januarja 1889 ob navzočnosti številnih predstavnikov javnega življenja ter okoliškega ljudstva. Leži ob cesti proti Bizeljskem, je zidana v italijanskem renesančnem slogu s pročeljem proti jugu. Bila pa je za takratne razmere odlično urejena. Imela je 60 postelj za bolnike, 2 operacijski sobi, ka- fielo, stanovanja za osebje, centralno kurjavo in top-ovodno napravo, lasten vodovod na parni motor itd. Prvi zdravnik v novi bolnišnici je bil dr. Matija Schmirmaul lumrl 1. 1936.), upravitelj pa Jožef Potočnik. Zaradi bolezni je dr. Schmirmaul 1. 1893. zapustil službo. Bil je kot zdravnik in zaveden narodnjak pri ljudstvu zelo priljubljen. Za naslednika mu je prišel dr. Hans Holler ter ostal na tem mestu do prevrata 1. 1918. Število bolnikov pa je v novi stavbi od vsega začetka stalno rastlo. Dokupovala so se zemljišča, da se je mogla uvesti lastna ekonomija, uredil se je lep vrst in zasadil sadovnjak. Povečalo se je število zdravnikov, sester in strežništva, bolnišnica je pridobivala na ugledu. Med svetovno vojno so se zdravili v bolnišnici številni ranjenci raznih narodno- koj viden. Dočim je bilo n. pr. 1. 1877. oskrbovanih v bolnišnici le 254 bolnikov z 4841 oskrbovalnimi dnevi, je že v letu 1879. poskočilo število bolnikov na 440 z 10.420 oskrbovalnimi dnevi. Upravitelj le bolnišnice je bil Potočnik Jožef, ki je bil pozneje tudi prvi upravitelj sedanje bolnišnice. Ker je število bolnikov stalno naraščalo, je bil 1. 1881. imenovan za pomožnega zdravnika dr. Maks Brežnik. Neprimerni in ozki prostori so onemogočali nadaljnji razvoj zavoda ter uspešno zdravniško delo. Zdravniška veda je, posebno še kirurgija, v tej dobi doživljala svoj veliki preobrat. Morali so začeli misliti na gradnjo novega poslopja, kar je bilo sklenjeno in odobreno z odlokom deželne vlade z dne 25. novembra 1884. Deželni zaklad je kupil primerno zemljišče od posestnika Franca Lenčka za 3278 goldinarjev. Za gradnjo pa je najel pri Mestni hranilnici v Mariboru amortizacijsko posojilo v znesku 200.000 kron in spomladi 1. 1887. je začel stavbenik Viljem Fritsch z gradnjo. sti v posebej organiziranem rezervnem vojaškem oddelku, ki je bil urejen na kirurgičnem oddelku bolnišnice. V 1. 1916 je zavod dobil elektriko in mestni vodovod in je bil nabavljen prvi rentgenov aparat, kar je pomenilo velik napredek zavoda. Potres I. 1917 je tudi bolnišnico močno prizadel in so bila potrebna velika popravila, Po prevratu 1918 je bolnišnica prešla v upravo Zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro. Vojne razmere in potres so povzročile, da so poslopja začela propadati in dediščina ni bila lihka. Mesto dr. Hol-ierja je prišel novi primarij dr. Josip Cholewa, sedaj šef banovinskega zavoda za raziskavanja novotvorb v Ljubljani. Njegov prihod je pomenil novo dobo v zgodovini bolnišnice, dasi se je moral borili z velikimi težkočami, ker je stalno primanjkovalo kreditov za najnujnejša popravila. Kljub težkim razmeram povojne dobe pa se je dvigal ugled zavoda. Število sprejemov se je dvignilo letno nad 1000, dočim je znašalo pred in med vojno 600 do 800 letno. Tudi v znanstvenem svetu, še posebno mednarodnem, je po- Novoletna Vse, kar je starega, vrzimo vdiram, in žalost in brezplodne sanje, le kdor jo delaven iz dneva v dan, lahko ob konru leta žanje. Tako naj vsak zdaj pohiti, naj priden bo kot je čebela, ki se za zimo oskrbi žo takrat, ko je ajda zrela. Tegol>o in brezbrižnost vstran, junaško pojdi vsak na delo, da boš v starosti spoštovan in bo srce ti bolj veselo. ZdraVko Oevirk. ljudi toliko v »naše« in »nasprotne« kakor v dobre delavce in slabe dclavce, v bolj poštene in manj poštene,, v bolj potrebne in manj potrebne. In tudi to njegovo stališče rodi — nameravane — politične uspehe, ker vsi čutimo, da je tako pojmovanje zdravo, da takih ljudi zahteva življenje samo kakor svežega zraka in svetlobe. Narod v celoti pač nikdar ne izgublja smisla za zdravo rast. Med Koro-ščevimi pristaši dobile take, ki so iz zagrizenih Savlov postali odkritosrčni Pavli. Nobena sila jih ni preobrnila; bili so v stiski, spoznali so Korošca na tak način, da javnost o tem ni niti najmanj vedela, in — spregledali so. Korošec pač ni nikdar smatral za višek politične modrosti, če se da političnemu prijatelju groš, nasprotniku pa knof. Tako je torej Korošec na eni strani človek »reda i rada«, kakor pravijo Srbi, človek, ki zna pokazati zobe, če je treba — in še kakol — na drugi strani pa človek, ki skuša vladati tako, da bi zaradi njega ne nosil nobene Atenec žalne obleke. Tudi kol nolraji minister je bil tak. V vsej državi jc močno dvignil zavest pravne varnosti, zavest, da je politična oblast s svojo oboroženo silo zato tukaj, da brani poštenost, red, zakonitost. Posebno v Sloveniji smo lahko zadnja tri leta in pol z veseljem opazovali, kako se je med narodom razvijalo pravilno razmerje širokih ljudskih plasti do države in kako je rasla navezanost na državo. Tudi o pravkar minulih volitvah moremo reči samo to, da smatra vsa država za srečo, da jc bil med volitvami Korošec na tistem položaju, ki odloča o svobodi volitev. Svoboda volitev, ki so jo ugotovili inozemski časnikarji in diplomatični zastopniki, je dvignila ugled naše države pri sojsedih — brez ozira na to, če se je svoboda tu in tam tudi zlorabljala. Ko pišemo te vrjrtice, je Korošec v inozemstvu in nam je prihranjena skrb, da bi mogel Korošec že kar jutri nad nami zarohneti zaradi tega članka. Smatrali pa smo za svojo dolžnost, da na eni strani nekoliko pojasnimo izredno ugodni izid minulih volitev, na drugi strani pa damo dolžno priznanje možu, na katerega zre danes Slovenija in Jugoslavija še z večjim zaupanjem nego pred volitvami, in mu obenem želimo za novo leto, da močno uveljavi politični kapital, ki si ga je nabral v vsem 33 letnem javnem delu in ki ga jc kronal z volitvami 11. decembra, v to, da se izpolnijo velike nade, ki jih po zadnjih volitvah opravičeno stavi nanj Slovenija in vsa Jugoslavija. stal zavod znan po svojem onkološkem laboratoriju, ki ga je večinoma iz lastnih sredstev vzdrževal primarij dr. Cholewa. V zvezi s tem je začelo primanjkovati prostorov za bolnike, ker je bil« bolnišnica zidana samo za 60 postelj. Zato je bilo treba razne prostore, ki so bili prvotno namenjeni v druge namene, preurediti v bolniške sobe. L. 1919 in 1920 se je povečala in modernizirala izolirnica, ki ima sedaj 19 ličnih prostorov, med temi 6 bolniških sob z 26 posteljami. Ko je prešla I. 1927. bolnišnica pod upravo oblastnega odbora, je ta za časa svojega kratkega obstoja izvršil več, kakor se je prej naredilo desetletja. V prvi vrsti je rešil gotovo eno najbolj perečih vprašanj, ko je da! pozidati veliko enonadstropno stanovanjsko hišo za stanovanja upravitelja, sester, zdravnikov in ostalih uslužbencev. Obenem je dokupil lepo stanovanjsko vilo poleg bolnišnice za iste namene. Dal je preurediti bolniške prostore, izvršena je bila nova električna napeljava, prepleskani prostori, dokupil se je inslrumentarij. — Dalje dragocen rentgenov aparat za obsevanje, na novo opremil operacijsko sobo. Nabavil je veliko novega perila, dokupil zemljišče za bolniško ekonomijo. Postavil je novo centralno kurjavo in napravo za toplo vodo, ker je bila prvotna že neuporabna. Število postelj za bolnike se je zvišalo na 156. Število sprejemov se je od leta do leta stalno večalo in danes ob zlatem jubileju beleži bolnišnica nad 2800 sprejemov letno in okrog 1000 operacij. Leta 1932. je izbruhnil v bolnišnici požar ter uničil srednji del podstrešja ter poškodoval I. nadstropje, pa je bila škoda z zavarovalnino in podporo han-ske uprave popravljena in poškodovani prostori moderno renovirani. Po odhodu zaslužnega primarija doc. dr. Chole-we v Ljubljano vodi zavod od 1. avgusta 1937 dalje g. dr. Berglez Vladimr. Z njim sodelujeta še dva sekundarna zdravnika, 15 usmiljenih sester in 15 ostalih uslužbencev, strežnikov in strežnic. Upravitelj bolnišnice je sedaj g. Remic Srečko, kateremu so dodeljene še 3 uradniške moči. Poleg navedenih gg. zdravnikov, ki so 7,avod vodili v 50 letih, jc sodelovalo še 24 pomožnih zdravnikov. Upravo bolnišnice pa je vodilo skupaj 11 upraviteljev. Od prevrata do konca letošnjega leta je bolnišnica sprejela nekaj manj kot 30.000 bolnikov. Bolnišnico radi obiskujejo številni bolniki tudi iz daljne okolice, celo iz hrvatskih krajev ter se z zaupanjem podajajo v zdravljenje. Za vso širšo okolico je zavod neprecenljive vrednosti in pomena, ki se ga tudi prebivalstvo popolnoma zaveda. Razvoj in potrebe časa pa zahtevajo neizprosno, da se razvija in razširja tudi tukajšnji zavod. Nujno mu je potrebna nova porodnišnica, nadalje oddelek za tuberkulozne, pa tudi celotna modernizacija bolnišnice, če hoče iti sporedno s časom in vedno se izpopolnjujoče zr-»-nostjo. Nastajajo tako novi pereči problemi in kakor izgleda, se bližajo ob zlatem jubileju bolnišnice k odločitvi in rešitvi, kajti iz več milijonskega posojila naše banovine, ki ga je najela za povečanje in modernizacijo banovinskih bolnišnic, bo tudi za brežiško bolnišnico odpadel odgovarjajoči del. Tako praznujemo zlati jubilej bolnišnice v Brežicah, 50 let naporov in uspehov v službi naroda, s hvaležnostjo v srcu do onih, ki so v njej požrtvovalno delovali, ter s trdnim upanjem, da bo v bodočnosti bolnišnica mogla še bolj uspešno delovali v prid trpečega ljudslva. MNOGO PRIHRANITE re kupujete kvalitetno blago za zim ske suknje, plašče in obleke pri tvrdki i! Dugr Stlramb Ilzgotovljene zimske suknje, obleke itd. lliilJ vedno v zalogi _ Lastni Izdelki! Moderni krojil »SLOVENEC«, dne 1. januarja 1939. M£AT*I SLOVENEC M. K.; Staro in novo leto Sredi tihe STlvestrove noči sta se ob samotnem križpotu srečala staro in novo leto. Staro leto je imelo dolgo sivo brado, globoko sključeno telo in trudne oči, novo leto pa je imelo snežno-bel obrazek, kakor iskra živo oči in kot srna gibke noge. Novo leto je spoštljivo pozdravilo častitljivega starčka in ga povprašalo: >Kaj neseš v vreči?« Staro k'o je položilo vrečo na tla. Novo leto je radovedno pokukalo vanjo in prestrašeno od-skočilo. Samih skrbi, tožb in solza, samih vzdihov, kletev in črnega obupa je bila vreča polna. »To, samo to so mi ljudje ob slovesu dali na pot,« je potožilo staro leto. »Mene se pa ne bodo iznebili tako pocenil« je reklo novo leto in se samozavestno nasmehnilo. »Kakor se posojujejo, tako vračuje. Tudi ti jim nič dobrega nisi prineslo, ko si se rodilo. Poglej, kaj jim nosim v vreči jaz!« In je novo leto odgrnilo svojo vrečo in staremu letu so se ob pogledu na vso krasoto oro-sile oči. Vroča je bila polna najlepših upov, najslajših tolažb in na jveselejših sinehov... »Z veselim smehom na ustnih prihajam in z veselim smehom na ustnih se bom na prihodnji Silvestrov večer poslovilo od tega svetal« Staro leto je žalostno odkimalo in reklo: »Mlado si še in neizkušeno. Nočem ti kaliti brezskrbnega veselja,a čez leto dni osorej se spomni name!« Dobra Karjanca Niste videli Marjanee, ko na pošto mimo vas tekla je z zavitkom v roki? Svetel bil je njen obraz. Svoj najlepši dar Marjane« v rdeč papir zavila je, vanj ljubezen svojo vročo skrbno, skrbno skrila je. Včasih pa Marjanca nesla je vsak dinarček drugam: v trgovino za sladkorčke in jih hrustala: hain, haml Pa jo v srčku je zapeklo... Leto dni hranila je dinarčke — za revčke lačne zdaj jih poklonila je. Čudna ura Da nekoč zdavnaj ur, s katerimi dandanes merimo čas, šc niso poznali, gotovo veste. Poslušajte zgodbico iz tistih dni! V začetku devetega stoletja je znameniti kalif Ilurnn al Rašid poslal Karlu Velikemu dragoccno darilo: »bronasto vodno uro«. Na dvoru Karla Velikega so se tej uri na vso moč čudili. »Ali vi nimate nobene ure, s katero bi merili čas?« so vprašali kalifovi odposlanci. Dvorjaniki Karlu Velikega so jim pokazali sonce: »To je naša ura!< »Dobro, kaj pa, kadar je oblačno in kadar je noč? Kako veste tedaj, koliko je ura?< so izpraševali kalifovi odposlanci. Eden izmed dvorjnnikov Karla Velikega je prinesel omarico in jo pokazal kalifovim od-]>oslancem, rekoč: »Glejte, v tej omarici je polno drobnih kamenčkov. Vsako noč mora eden izmed služabnikov kamenčke dvigati iz te omarice in jih polagati v drugo omarico. Izračunali smo, da mine ura, ko se omarica izprazni in spet napolni.« Kalifovi odposlanci so si z zanimanjem ogledovali omarico. Zdajci pa se je eden izmed njih nečesa domislil. Vprašal je: »Kaj pa se zgodi, če služabnik zaspi?« »Potem dobi batine!« so odgovorili dvorjaniki Karla Velikega. 1/ tega odgovora lahko sklepamo, da takrat niso bili bogve kako natančni glede določanja časa. Niso si kdo ve kaj belili glave, če jim je »ura« včasih zaspala... Leto dni mojega življenja v številkah i. Celje In si Je staro leto spet oprtalo težko vrečo na ramo ln ■ krevsajočlmi koraki odžlo dalje. Novo leto pa je šlo med ljudi in kjer se Je prikazalo, povsod bo ga sprejeli z veselo pesmijo in godbo. Novo leto je radodarno delilo med nje svoje darove. Tako radodarno jih je delilo, da je bila vreča kmalu prazna. Ko «o ljudje sprevideli, da se Jim upi ne izpolnijo, da so tolažbe samo od danes do jutri, da jim smeh ne more utešiti gladu in pregnati revščine iz hiše. so se jim obrazi zmračili. Začeli so se pritoževati, da jih je novo leto ogoljufalo, da jim ni izpolnilo niti desetinke tega, kar je obetalo. Sprva so zabavljali potihoma, potem zmerom glasneje, nazadnje pa so začeli novo leto preklinjati na ves glas. Novo leto je žalostno hodilo od hiše do hiže in skušalo ljudem dopovedati: »Potrpite, saj še ni vseh dni konec!« Ljudje pa so grdo gledali in mu niso privoščili lepe besede. Snežnobeli obrazek novega leta so začele pre-predati tenke gube. Čedalje več jih je bilo in čedalje ostrejše so postajale. Oči, prej tako vedre in jasne, da so se zvezde zrcalile v njih, so začele ugašati. Novo leto se je staralo. Od razočaranj in grenkega spoznanja. In ko je prišla spet druga Silvestrova noč, se je na samolnem križpotu za las natančno zgodilo tako, kakor se je zgodilo pred letom dni: staro leto in novo leto sta se srečala... In zmerom znova se bosta srečala tako, dokler bo na tej zemlji živel človeški rod. Tako številne, tako velike so želje nekaterih ljudi, da jim jih nikoli nobeno novo leto ne bo moglo do kraja izpolniti. V novo lato Zbrali smo se v strumno četo, s smehom gremo v novo leto. Z nami gredo svetle sanje: zvezd si nalovimo vanje, sončnih žarkov, zlate STeče, volje zidane tri vreče. Novo leto uresniči upov sto nam kar pri priči: Metki punčko bo prinesel in cekinov ji natresel. Francek si želi konjiča, zdirjal z njim bo preko griča k dobrim vilam rasovat. Ko se vrno — bo bogat! Mogočnega kralja sveti vešer (Legenda.) Živel je kralj, mogočen ln brezsrčen, ki ni privoščil svojim podložnikom božičnega veselja. »Božično veselje naj bo samo zame, ki sem slaven in znamenit vladar!« je sklenil in naročil svojemu slu, naj po vsej deželi razglasi njegovo zapoved. Sel je vestno izvrši) zapoveda svojega gospodarja. Hodil je iz kraja v kraj in oznanjeval: »Naš veliki in mogočni vladar prepoveduje podložnikom, da bi postavljali jaslice in božična drevesa. Pravico postavljati jaslice in božična drevesa ima odsihdob samo kralj. Kdor se ne bo ravnal po njegovi zapovedi, bo vržen v ječo in obešen!« Velika žalost je zavladala po deželi. Ljudem je bilo vzeto edino veselje, ki so ga že imeli v tisti deželi... Sveti večer je prišel. Kraljevi služabniki so postavili sredi kraljevske dvorane velikansko božično drevo in čudovito lepe jaslice. Kralj je hotel obhajati sveti večer kot še nikoli. Najižbrancjše jedi, ki jih je znal pripraviti njegov dvorni kuhar, so mu položili na mizo. V kotu pravljično okrašene dvorane pa je igrala godba ubrane božične pesmi. Ko se je zmračilo, je kralj ukazal: »Zdaj pa prižgile svečke na božičnem drevesu in pred jaslicami!« Trije služabniki so prihiteli in hotoli nemudoma izpolniti kraljev ukaz. A glej — lučke so jim sproti ugašale med prsti. Niti ena ni hotela goreti. Kakor da jid nevidna roka utrinja, se jim je zdelo. Kralj se je raztogotil: »Vrzite nerode v ječo in pokličite druge!« A tudi drugim služabnikom lučke niso hotele goreti Kraljeva jeza je rasla z vsako minulo. Že je hotel zapovedati, naj tudi te služabnike odže-nejo v ječo, pa je v tem hipu prihilel v dvorano dvorni sel in se vrgel pred njiin na kolena. »Milostni gospod!« je ves prestrašen zaklical. »Prepričati sein se hotel, kako podložniki izpolnjujejo tvojo zapoved — a kaj so videle moje nevredne oči?! V vseh hišah tvojega kraljestva gorijo svečke ob jaslicah in božičnih smrečicah in ljudje veselo pojo kot še nikoli I« Kralj je planil na noge in zakričal svojim vitezom: »Za menoj! Vzemite meče e seboj!« Vitezi so se oborožili od nog do glave in mu vdano sledili. Pred prvo hišo. ki je stala v bližini kraljevske palače, je kralj obstal. Čudovito jasna svetloba je lila skozi okno in zvoki vesele božične pesmi so odmevali v zvezdnato noč. »Tako torej podložniki izpolnjujejo moje zapovedi!«! je zakričal kralj, do smrti užaljen in jezen. »Zvežite upornike in odženite jih takoj pod vislice!!« Prvi je hotel prestopiti prag podložniške hiše. Tedaj pa je zrastel pred njim velik angel in mu zaprl vhod z besedami: t jO kralj, tako ti rečem: Veliko je tvoje junaštvo, a majhna tvoja ljubezen in modrost! Bog je pogledal naravnost v sredo tvojega srca in je videl v njem toliko napuha, da se je zgrozil. Svečka na božičnem drovesu in pred jaslicami, ki ni prižgana z verno, pobožno roko, ni vredna, da gori. In zato je 6am Bog sproti ugaševal tvoje svečke. Tebe, nevernika, je ponižal do tal. tvoje verne podložnike pa povišal do nebes! Glej, jaslice in božične smrečice, ki po teh hišah gore, so angeli sami prinesli iz raja in jih siromakom poklonili. En sam pravičen, veren podložnik je Jezuščk u stokrat ljubši kot sto krivičnih in nevernih vladarjev tega sveta!!« Na te besede je angel izginil, mogočni kralj pa je padel na kolena, dvignil ves presunjen roke " proti nebu in skesano zaklical: f, »Odpusti mi, Bog! Velik je moj greh, do smrti naj se zanj pokorim I« In je še tisto noč razdal vse svoje bogastvo siromakom, sam pa je odšel v samostan in tam živel ob kruhu in vodi do smrtu Slikanica za nm Isto 19 Kotičkov striček je na razpisano uganko »Kuharica Mina in cmoki« prejel vse polno rešitev, a niti ena rešitev ni bila pravilna. Zato ta uganka pade v vodo in žrebanja za nagrade ne bo. Pač pa so božično slikarsko nalogo nekateri mladi risarji imenitno rešili. Tako lepih slikanic Kotičkov striček že dolgo ni prejel. Segel je z roko v velikanski kup in privlekel iz njega pet slikanic. Žrebanje je bilo s tem končano. Prehodil som (peš) okoli 80 kilometrov, to jo približno tako daleč, kot jo od Ljubljane do Celja..t (Halje prih nedeljo,) Nevarna pestunja V mesto je prišla zamorka Junga. dn bi si poiskala slu/bo. Izvedela je, da išče gospa Bn-benčknva novo pestunjo za svoje otroke. Oglasila se je pri njej in se ji predstavila. Gospa Bobenčkova si je zamorko ogledala od vseh strani in rekla: »Povedati vam moram, da imam mnogo otrok. V službo sprejmem samo takšno penstu-njo, ki ima rada otroke in ki lepo ravna z njimi « »O, potem je ta služba kot nalašča zame!« je navdušeno vzkliknila zamorka Junga. sjuz Nagrado je žreb prisodil naslednjim mladim risarjem in risarkam: 1. Matiji Golobu, učencu II. razr. v Rogatcu. 2. Henriku Ncubauerju, učencu IV. razreda na Golniku. 3. Olji Knrctovi. Zagorje ob Savi. 4. Mariji Plostcnjakovi, učenki I. razr. mošč. šole v Lichtcnthiirnnvem zavodu v Ljubljani. 5. Pavlini Doreani, učenki III. razr., v Rožni dolini št. 19. imam otroke zelo rada. Veste, ko sem bila še v afriškem pragozdu, sem najrajši jedla — meso nežnih otročičev!« Sreča Kmet je šel na polje, da bi pokosil travo. Pa se je kmalu naveličal dela. Legel je v senco in zaspal. Prav tn Pas je sreča hodila po svetu. Prišla je do km rta. obstala za trenutek in rekla: »Lenuh nemarni, danes, ko je lepo vreme, spiš, jutri, ko bo deževalo, pa boš vso krivdo zavalil name in tarnal: »Oh, jaz pa res nimam sreče!« Mlada njiva Naš Jakec Naš Jakec je navihanček, klobuk ima postrani, ponosno, moško kot gospod vam hodi po Ljubljani. A kadar mami grenka skrb zmrači visoko čelo, oči prijazno v njo upre in se smehlja veselo. Naš Jakec je navihanček, a dušo ima lepo: do Jezuščka tam v hostiji goji ljubezen sveto. Olga Kuretova, Zagorje. Metka, Janezek fn angelček Nekoč sta živela Metka in Janezek, ki sta imela bolno mamo. Slišala sta o čudodelni roži, ki ozdravi vsako bolezen. Šla sta jo iskat na Silvestrov večer. Dolgo sta hodila skozi samoten gozd. Ob nekem drevesu sta našla revnega dečka, ki je ves premražen čepel na mehkem mahu. Metka mu je podarila svoj plašček, Janezek pa svoje čevlje. Revni deček pa ni bil nihče drugi kot angelček. Prijel je dobrosrčno deklico in usmiljenega dečka za roko in ju povedel na kraj, kjer je rasla čudodelna roža. Bratec in sestrica sta jo utrgala in radostna hitela z njo domov. Ko je bolna mama čudodelno rožo použila, je v hipu ozdravela. Janka Golmajer, učenka II. razr. ▼ Ljubljani. Zakleta princeza Pred davnimi časi se je dvigal pod Triglavom mogočen grad. V njem sta živela grof in grofica. Grof je bil zelo dober do 6vojih dveh otrok. Grofica je bila vsa drugačna. Sovražila je svojo hčerko Marjetico. Nadvse pa je ljubila svojega sina Jurčka. Poletna vročina je izvabila grajsko družino v hladno senco pod mogočnim hrastom ob potočku. Marjetica in Jurčck sta šla potiliem v gozd, tako da ju starši niso opazili. Lovila sta veverice in ptičke. Nikdar se še nista tako dobro zabavala. Starša sta opazila, da njunih otrok ni nikjer. Preiskala sta ves vrt. Poklicala eta vso svojo slu-žinčad. A vse zaman. Niso ju našli. Mati je bila hudo jezna na Marjetko, in ▼ nagli jezi je zavpila: »Prekleta bodi, kača, ld si izvabila mojega Jurčka!« Pri priči se je Marjetka i spremenila v kačo. Ko je Jurček zagleda) kačo pod nogami, je začel klicati na pomoč Klic so slišali tud: starši. Hiiro so mu šli na pomoč. Kača pa je medlem rekla JuTČku: »Jurček, jaz nisem strupena kača, jaz sem tvoja sestrica Marjetka, zaklela me je moja mati. Rešena bom šele čez sedem let. Rešil me bo neki mladenič iz vasi!« Tedaj je prišel grof izza bližnjega grmovja. Ko je zagledal Jurčka, je hotel k njemu. A sapa mu je zastala, ko je videl pod njegovimi nogami kačo. Kača se je hitro zvalila proti luknji Jurček je hitro povedal očetu, da je Marjetica — kača. Oče je hudo žalosten odšel s sinom domov. Vedel je, da je tega kriva njegova žena, ki jo je zaklela. Gredoč v grad je srečal ženo in ji to povedal. Žena se je pri priči zgrudila na tla Bila je mrtva. Tudi oče je kmalu umrl. Ostal je na gradu sam Jurček s služinčadjo. A še njega je vzala teta na sosednji grad. Ta grad je čakal, kdaj se vrne Marjetica. da bo v njem prebivala. Mindo je sedem let. Lep mladenič je Sel kosit v gmajno. Sredi poti je zagledal kačo Hitro jo je hotel ubiti, ona pa mu je povedala, kaj se je z njo zgodilo. Povedala mu je tudi to, da jo lahko reši samo on: »Ob štirih zjutraj bodi pri studencu, ki teče ob vznožtu gradu. Ko bo odbila cerkvena ura štiri, bo priplavala po studenčku navzgor majhna riba. Ujemi jo in mi jo prinesi jutri.« Na te besede je kača izginila. Mladenič je zgodaj zjutraj vstal in Sel proti studenčku. Storil je vse tako, kakor mu je kača povedala. Drugo jutro je počasi šel proti gmajni z ribico v roki. Sredi poti je spet zagledal kačo. Hitro ji je vige! ribico A čudo! — Pred njim je stala lepa princeza Marjetka. Prosila ga je za roko in postal je princ. Peljala ga je v svoj grad, kjer sta se poročila in živela srečno in veselo do smrti. — Marija Kocjan, uč. III. mešč. r. pri Uršulinkah v Ljubljani. Iz torbe Kotičkovega siriška I. B., dijak v Ljubljani. Sprašuješ, zakaj v božičnem »Mladem Slovencu« ni bilo nadaljevanja listka »Kako živijo in se učijo sloni otroci v Kočevju«. Božična, novoletna in vel'ko-nočna priloga »Slovenca« jo zmerom posvečena samo tem trem praznikom, zato vse druge stvari v teh dneh odpadejo. Nadaljevanje listka sledi prihodnjo nedeljo. K. M., dijak n. razr. v Ljubljani. Zgodba o zeljnati glavi ni zrasla na Tvojem zelniku, ampak si jo prepisal iz šolskega berila. Takšnih zgodb mi ne pošiljaj več! 0. K.. Ljubljana. — Pazi, da bodo rime čiste! V Tvoji pesmi o Jakcu niti ena rima ni čista. Kako naj se rima: postrani — pozdravi, čelo — vcsdlo. Ičpo — sveto? Prvo rimo sem popravil, drugi dve sem pa pustil. Pesmi, ki jo vrJeš na papir, no odpošiljaj takoj, ampak jo položi v milnico, čez nekaj tednov pa spet privleči na beli dan. Skrbno jn še enkrat opili in ubrusi, predvsem pa pazi na čistočo rim (stihov) i Kjtktlinka eerkeT »v. ttiliaela t Kraljev« nizacrje nimajo. Med sabo pa vzdržujejo stalno »tke in se medsebojno obiskujejo. Vsi t Kniševctj ie živeči Slovenci m le vedno spominjajo prijetnih ur, ki »o jih pred leti preživeli z (j. ravnateljem Remcem, ki je stalno zahajal med nje ter jim pomagal kjerkoli in kadarkoli je bilo potrebno. G. ravnatelj Remec je zapustil tudi najlepše spomine med srbskim prebivalstvom, predvsem med mladino, ki m ie dane« živahno udejstvuje v raznih športnih organizacijah, ki jih je g, Remec ustanovil v Kruševca. ¥ Vrnjački banfl S svojimi toplimi in mrzlimi vrelci spada med najzdravflnejie in tud najbolj obiskano srbsko zdravilišče, katerega slove« gre že daleč preko mej naše države v svet Število obiskovalcev raste iz let« v leto. Letos jih je bilo okoli 34.000. V samem zdravilišču je zdraviliška uprava pred leti zgradila moderno kopališče. Gosti imajo na izbiro več modemih hotelov in privatnih viL Vseh je do 300. Vmjačka banja je po imena znana slehernemu zavednemu Slovencu. Protfljudski jeenesarski režim je preječasno pregnal tja voditelja Slovencev biv. notranjega ministra g. dr. Korošca, ki uživa v teh krajih, kakor tudi drugod po Srbiji velik ogled in spoštovanje. Tudi v Vrnjački banji živi par Slovencev. Trenutno j! je pet. V sezoni »e pa njihovo število dvigne. Tedaj pride tja več Slovenk, sobaric in kuharic, ki so zaposlene po posameznih hotelih in vilah. Od Slovencev s« j* pa v Vmjački banji stalno naselil g. Franc Teropšič, prava dolenjska korenina. „V Vrnjce je prišel že pred dobrimi 17. leti. Pričel je n&jpreje z lesno trgovino, ki jo je pozneje opustil. Sedaj vodi trgovino predvsem z mlečnimi izdelki in najfinejšim pecivom. V samem zdravilišču ima naj-moderneje urejeno mlekarno in pekarno, ki jo vodi sam s svojo ženo. Slovenec, kakršnega ga je Bog dal, v jesenskih, zimskih in zgodnjih pomladanskih dneh, pač ni maral držati rok križem ter se udajati brezdelju. S prihranki si je kupil precejšen kos neobdelanega, z grmičevjem zaraslega zemljišča nad samim zdraviliščem. Z ženo sta vzela kramp v roko in dan za dnevom izkopavala trnje in ostalo grmičevje- Dejala sta si: Če lahko uspeva na tem prostoru grmičevje, potem bo zraslo tudi še kaj drugega. Na preje pustem prostoru se je najpreje dvignil prijeten, topel, bel, slovenski dom, okoli njega je pa posel lep sadovnjak z najžlahtnejšimi sadnimi vrstami, le dalje vstran pa vinograd. Tako sadovnjak, kakor tudi vinograd sta vzorno urejena ter prinašata Teropšiču že danes prav lep dohodek. V tem pogledu je bil Te-ropšič domačinom pravi učitelj. Ko se je lotil napornega dela z urejevanjem zapuščenega zemljišča, so se mu domačini skoro smejali; ko so pa videli sadove njegovega dela, so ga pričeli po vrsti posnemati ter sedaj samo zdravilišče obkroža že lep venec goric. Teropšič pa ne bi bil pravi Dolenjec, če si ns bi zgradil tudi prave slovetiske zidanice, Id nadvse gostoljubno sprejme vsakogar, posebno pa le Slovenca, če ga pot nanese v ta kraj. G. Teropšič pa v Vmjački banfl ni samo trgovec, vinogradnik in kmet, temveč posveča vso svojo skrb tudi tamošnji kat oerkveni občini, ki jo vodi že od ustanovitve sem polnih šest let Cerkvena občina sama šteje okoli 50—60 članov. Prvo sv. ma&o so imeli v Vrnjački banji leta 1930. Bila je kar na prostem pod hruško na Teropšičevem domu. Ker pa prihaja vsako leto v zdravilišče vedno več katolikov, namerava cerkvena občina spomladi pričeti z zidanjem katoliške kapele. Zemljišče ima že pripravljeno. Kapela bo posvečena Marijinemu Vnebovzetju. Mali oltar bo pa posvečen sv. Urbanu. Njegov kip je cerkveni občini podaril ljubljanski ordinariat Katoličani in pravoslavni, kakor drugod, Sv« tudi v Vmjački banji v najlepši harmoniji. Teropšič* domačini stalno kličejo samo »Franc« ali pa »Franjo«. Za naše praznike povabi na svoj dom vse svoje prijatelje in sosede, kjer jih nadvse gostoljubno postreže njegova gospa, istotako Slovenka. Za pravoslavne praznike pa g. Franc obiske vrača. Pri domačinih uživajo Slovenci zaradi svoje pridnosti in poštenosti najlepši ugled. K temu je brez dvoma mnogo pripomr>gel voditelj Slovencev g. dr. A. Korošec, ki je v teh krajih skoro tako znan, kakor doma v Sloveniji, na drugi strani ima pa zato precej zaslug tudi g. Teropšič, katerega dom je postal pravo slovensko ognjišče, kjer se poleg Slovencev stalno zbirajo tudi domačini ter uživajo ob lepoti slovenskih pesmi. V Kraljeva Kraj, ki zaradi velikega razvoja industrije obeta postati eno najlepših srbskih mest ob izlivu Ibra v Moravo. Lep je posebnb novi del mesta, kjer se vrste stanovanjske hiše in vile m uradništvo in delavstvo tamošnjih železniških delavnic ter ostalih industrijskih podjetij. V Kraljevu samem živi okoli 800 katolikov. Približno polovica je Slovencev. Kraljevo je tudi sedež kat župnije z prostrano cerkvijo, ki je zaradi visokega zvonika vidna daleč naokoli. Farni patron je sv. Mihael. Slovenci za svoje kulturne potrebe nimajo na razpolago pravih prostorov ter so zaradi tega navezani na prostore v posameznih gostilnah. Slovenci v Belgradu in še dalje na jugu Desel tisoč Slovencev v Belgradu misli na svoj dom ftelgrad, koncem decembra. Še danes je številčno težko točno ugotoviti koliko Slovencev je prav za prav v Belgradu. Nekateri jih cenijo na šest tisoč, drugi zopet na petnajst in še več. Toliko uh ni. Večina Slovencev, ki že več let žive v Belgradu ter pozna vse njegove okraje in prebivalstvo je mnenja, da živi v Belgradu nekaj nad deset tisoč Slovencev. Motijo se pa vsi, ki mislijo, da sestavljajo večino našega življa v Belgradu in njegov, bližnji ter daljni okolici državn. in privatni uradniki. Teh je razmeroma zelo malo Ogromno večino pa tvorijo srednji, nižji in najnižji sloji. Vse panoge so zastopane Precej slovenskih ljudi se je v prestolnici dobro uveljavilo. Predvsem trgovci in obrtniki. Tudi delavstvo uživa št vedno dober glas. Istotako ie poštene in nepokvarjeno slovensko dekle še vedno zaželjeno v boljših srbskih družinah, čeprav so nekatera pokvarjena slovenska dekleta zelo škodila ugledu slovenske služkinie. V Belgr.idu so Slovenci razkropljeni po vseh okrijih ter jih je zaradi oddal]eno«ti zelo težko zbrati na slcunncm mestu, kar sv je vedno opazilo pri raznih grireditvah, ki sta jih imeli obe slovenski društvi v elgradu. Na prired'tve so prihajali skoro vedno eni in isti ljudje. Do najnižjih plasti našega življa v Belgradu se do danes še ni moglo prikopati ne Prosvetno društvo in ne Društvo Slovencev .<>iij ,v juri) » Vmjački banji, v katerem je bil pod režimom JNS interniran g. dr. Anton Korošce Politična in kulturna opredelitev je med bel-grajskimi Slovenci točno ista, kakor doma v ožji domovini Točno se ve, komur je mesto v Prosvetnem društvu in za kogar je bilo pred leti ustanovljeno Društvo Slovencev Starejše je Prosvetno društvo. Pred več leti je bilo ustanovljeno iz nujne potrebe, da zbere pod svojim okriljem socialno najnižje stoječe naše sloje, za katere se dotedaj ni nihče prav brigal. Svoje namene je društvo dosegalo z raznimi prireditvami in javnimi nastopi ter prosvetnimi večeri Najpreje je imelo društvo svoje prostore v Krunski ulici na dvorišču. Z dotokom novega članstva, je bilo treba misliti na nove prostore ter je dobilo društvo zavetišče pri šolskih sestrah v Slomškovem domu v ulici Vojvode Milenka 46. Pa tudi ti so biK premajhni ter so ovirala večji razmah društvenega življenja, zato je društveni idbor najel večje in prostornejše stanovanje najpreje r ulici Jovana Rističa, nato v Svetosavski in končno zopet v ulici Jovana Rističa št. 34. V teh prostorih nudi Prosvetno društvo zavetišče Fantovskemu odseku, starešinskemu klubu, klubu slov. kat. akademikov in Julijski krajini Društveno delo je razdeljeno v več odsekov. Dobro deluje pevski odsek. Fantovski odsek se pripravlja na spomladansko telovadno akademijo. Sestanke imajo tudi akademiki Pa tudi pred kratkim ustanovljeni starešinski klub misli na uvedbo rednih mesečnih sestankov. Dobro je obiskana društvena čitalnica in knjižnica, ki je največja slovenska knjižnica v Belgradu. To pa po zaslugi številnih dobrotnikov, med katerimi zavzema prvo mesto biv. notranji minister g. dr. Korošec, ki se je kljub veliki zaposlenosti in drugim skrbem, ki mu jih je nalagal resor stalno zanimal za društveno delovanje ter je društveno knjižnico obogatil z najnovejšimi deli j: slovenske, srbske in hrvaške književnosti. Ravno tako sta se stalno zanimala za razvoj in napredek Prosvetnega društva sedanji gradbeni minister g. dr, Krek ter belgrajski nadškof prevzvišeni g. Mgsr. dr. Ujčič. Glavno nalogo je Prosvetno društvo že več let sem posvečalo pros.etnim večerom, ki so bili vsi dobro obiskani ter je bilo med članstvom zanje precejšnje zanimanje. V letošnji sezoni bodo v Prosvetnem društvu predavali še naslednji gospodje: Belgrajski nadškof prevzv. Mgsr. dr. Ujčič o nalogah kat Slovencev v Belgradu, senator g. Smodej o narodnih manjšinah, načelnik g. dr. Andrejka o lepotah slovenske zemlje, ravnatelj g. Končan o slovenskem narodnem gospodarstvu, prof. Ulaga o duhovnih potrebah današnjega časa, g. dr. Bizjak o ustavnih borbah v Srbiji dr. Pire in dr Košar bosta imela medicinski predavanji, Krošelj pa o časnikarstvu v Jugoslaviji. Izven Belgrada so pa naprošeni kot predavatelji: g. dr. Ahčin, glavni urednik »Slovenca« za predavanje o borbi proti komunizmu, urednik g. Kuhar o naših izseljencih, urednik dr. Debeljak o slovenski književnosti po zedinjenju, g. Tone Potokar o kulturnih stikih Slovencev pred in po zedinjenju ter o stikih Slovencev z Bolgari, prof. Sever o političnem sodelovanju Slovencev s Srbi preje in danes. O Hrvaško-slovenskih odnosih v preteklosti bo pa predaval konzultor bel-grajske nadškofije g. dr. Juretič. Za predavanje o slovenski prosveti je naprošen tudi predsednik Prosvetne zveze iz Ljubljane vseuč. prof. g. dr. I.ukman. Prosvetno društvo se že več let trudi, da bi po možnosti zbralo pod svojim okriljem vse v Srbiji živeče Slovence. Za dosego tega cilja ustanavlja povsod, kjer je to le mogoče prosvetna društva, katerim po potrebi in možnosti pošilja slovenske knj:ge in časopisje. Društvo samo s svojimi skromnimi sredstvi teh velikih nalog ne bo moglo izvesti ter se zaradi tega obrača za podporo na vso slovensko javnost Poleg že navedenih organizacij deluje vsporedno s Prosvetnim društvom v Belgradu tudi Slomškova družina, organizacija slovenskih deklet v Belgradu. Slov. dekleta se navadno zbirajo v Slomškovem domu, ki ga vodijo slov šolske sestre, ki imajo v domu tudi slovensko menzo. Dosedaj so dekleta imele ie več uspelih samostojnih nastopov v dvorani v Krunski ulici. Precej slovenskih deklet ie organiziranih tudi v Marijni družbi, pri slov usmiljenkah Emigrantsko društvo »Julijska krajina« ki ima tudi prostore v Prosvetnem društvu, enako prireja redne sestanke z zanimivimi predavanji Na predzadnjem sestanku tega društva ie poročal o manjšinskih kongresih g. dr Besednjak. Govornik je poudarjal dobre stran teh kongresov ter zavračal neutemeljene napade na"l'e, obiavljene v ljubljanski »Sodobnosti«. Na tem predavanm je bil tudi predsednik manjšinskih kongresov g. dr. Viiia»i, ki je islul^ku puae^el v de- Prv« cerkveno opravilo t Vrnjački banji leta 1930 pod Terapšičeva hrušk* bato. Zadnji sestanek Julijske krajine je pa bil posvečen istrski glazbl Predavanje je imel znani skladatelj Ivan Matetič, ki je ugotovil, da je istrska pesem podobna makedonski, gradiščansko-hrvaški in ukrajinski Po njegovem predavanju je operna pevka gdč. Ko-cijančičeva odpela več istrskih pesmi med drugimi smi »Ča je more« in »Ni mi ne piščl ni mi ne poj«, lo toplo je izvenela tudi Gounojeva »Ave Maria« ob spremljevanju harfe in klavirja Z dosedanjim delom se je »Julijska krajina« že prav lepo uveljavila v naši prestolnici čeprav njena stremljenja razni gospodje iz slične toda nasprotne organizacije niso v ničemer podpirali ter so celo ostentativno bojkotirali vse njene prireditve. Na drugi strani deluje v Belgradu že par let »Društvo Slovencev«, nastalo iz prejšnjih treh društev »Edinosti« »Cankarja« n »Družabnega kluba Triglav«. Po notranjih razprtijah, ki so novo društvo razjedala prva leta, so se razmere v nem sedaj nekako ustalile. Sedanji odbor pod predsedništvom g dr. Goriška, govornika na znanem protestnem shodu beograjskih »naprednih« Slovencev proti narodnemu voditelju g. dr. Korošcu in njegovim najožjim sodelavcem gg. dr. Natlačenu in dr. Kulovcu za časa vladavine JNS, se trudi, da pod svojim okriljem zbere belgrajske »napredne« Slovence. Društvo ima svoje prostore r Lomini ulici Svoje delo je porazdelilo v več oddelkov, kakor v prireditvenega, pevskega, planinskega in akademskega. Vsporedno s tem društvom deluje v Belgrada tudi »Slovensko žensko društvo«. »Društvo Slovencev« izdaja tudi svoje glasilo mesečnik »Slovenski odmevi«. Obe društvi belgrajskih Slovencev sta se zaradi visokih najemnin, ki jib je treba plačevati za večje dvorane v mestu, omejili na prireditve v društvenih prostorih. To tem bolj, ker se skoro nobena večja prireditev v materialnem ozira ni izplačala, ker je bilo treba samo za dvorano v Ruskem doma plačati nad tisoč dinarjev. Zaradi tega postaja vedno bolj pereče vprašanje slovenskega doma v Belgradu. Ali prav za prav ni žalostno, da je vprašanje ostalo nerešeno do današnjega dne in to po dvajsetih letih obstoja naše narodne države? Ali to vprašanje še ni žalostnejše, če upoštevamo, da imajo v Belgradu svoj dom Ličani, Južnosrbijanci da Nemcev, Rusov, Čehov in drugih sploh ne omenjamo? Dejstvo je še vedno samo to, da dfeset tisoč Slovencev v Belgradu še vedno nima hiše, za katero bi lahko dejalo, da je njegova in belgrajski Slovenci še vedno namesto svojim društvom nosijo teiko nabrane prispevke drugam! Med slovenskimi delavci notna neizrabljena. Prosvetnih organfzacf Slovenci v Ravni reki ie nimajo. Dosedaj so imeli samo cerkveni zbor, ki ga vodi istotako Slovenec g. Kukovič. Pred kratkim je bilo ustanovljeno še Slovensko pevsko društvo. Za veliko noč se pripravlja ustanovitev Prosvetnega društva. Ob tej priliki bo obiskala kolonijo v Ravni reki članstvo belgrajskega Prosvetnega društva s svojim pevskim zborom. Pošteno delavstvo ima v obeh slovenskih inženirjih na rudniku dobre zagovornik« in zalčitnike ter zaradi tega vlada med rudniško upravo in delavstvom /rav lepo razmerje. V sanjskem rudnika Kakor na vseh srbskih privatnih, je tudi na tem državnem rudniku zaposlenih več Slovencev. Njihovo število se ceni na 40. Z družinami vred živi v Senj-skem rudnikn okoli 100 Slovencev. Večina slovenskih rudarjev je prišla na ta rudnik iz Vrdnika, kamor so pred desetletji prišli prvi rudarji iz Trbovelj. Nekaj rudarjev je tudi iz Idrije. Na rudniku je zaposlenih pet inženirjev. Med njimi tudi Slovenec g. inž. Černač. V Senjskem rudniku je tudi sedež ravnateljstva za oba državna rudnika v Senjskem rudniku in v Ravni reki Cerkveno spada t« kraf pod župnijo v Ravno reko. Prosveitne organizacij« slovenska kolonija nima. V Barah Močna rudarska naselbina, oddaljena dobri dv« uri od Ravne rek«. Rudnik j« privaten ter spada v koncem Jocičcvih reeavskih rudnikov. Rudnik sam je na premogu izredno bogat Poleg drugih rudarjev je na njem zaposlenih tudi kakih 50 Slovencev. Ve-l činoma so rudarji iz Trbovelj. Vseh Slovenoev j« v tem okraju približno 100. Njihovo Število ni stalno | ter s« vedno menja, ker rudarji odhajajo za zasluž-I kom v druge srbske rudnike. Centrala odnosno ravnateljstvo resavJtih rttdni-' kov je v Belgradu, kjer je istotako zaposleno nekaj j Slovencev. Poleg Ravne rtke, Serijskega rudnika in Bar je tucfi večja slovenska naselbina tudi na rudnikn v Sisevco, ki istotako spada pod župnijo v Ravno reko. V Paračlnu Parafinski Slovenci so ožji domovini Im precej znani Zaposleni so večinoma v tamošnji steklarni Nekaj jih je v službi tudi v največji srbski tovarni , suknja pri bratih TeokaroviSh. Paračinski Slovenci imajo U par le< »roje prosvetno društvo, tamburaški zbor. Med njimi neumorno deluje slovenski duhovnik g. Mecilošek. V Paračina delujejo tadi č. šolske sestr« ter vodijo otroški vrtec. Vsa skrb parafinskih Slovencev j« usmerjena v akcijo za zgraditev kat cerkvic«, ki j« v tem kraju res prepotrebna. V Kruševcn Mesto, kamor je svoječasoi jeenesarski režim prestavil za ravnatelja tamošnj« gimnazije sedanjega upokojenega gimnazijskega ravnatelja g. Bogumila Remca. V mestu samem in njegovi okolici živi par sto katoličanov. Med njimi j® tudi več Slovencev. Večinoma so strojevodje, geometri in uradniki v zavodu ObOičevo. V Kruševcu, ki cerkveno spada pod žttpn^o v Paračinu, je tudi cerkvena občina. Katoliki imajo sedaj vsako nedeljo sv. mašo v prostorih ljudske iole, dru-gač« pa po privatnih hišah. Sloveoci kultum« orga- V Kragujsvcu Važno industrijsko in trgovsko mesto v srcu Šu-madiie. V njem živi okoli 500 Slovencev. Večinoma 60 kvalificirani delavci. Pred desetimi leti so si ustanovili »Delavsko kulturno društvo »Triglav«. Na zadniem izrednem občnem zboru dne 17. decembra 1938 se spremenili društvena pravila ter se društvo danes imenuje »Triglav, društvo Slovencev v Kragu-ievcu« Svoje prostore ima društvo v gostilni Makedonija, kjer je tudi društvena čitalnica in knjižnica. V Ravni reki Poleg Senjskega rudnika edini državni rudnik ▼ Srbiji. Vodi ga Slovenec inž. Anžič, kateremu stoji ob strani še drugi slovenski inženir na rudniku inž. Ficke. Rudnik sam je najmoderneje urejen. Uprava pa kljub temu skrbi še vedno za nove investicije. V kratkem bo rudnik dobil nov izvozni stroj, s katerim se bo sedanja produkcija dnevnih 900 ton še povečala. Na sedanjo kapaciteto sta rudnik dvignila g. inž. Anžič in Ficke, la sta sploh edina inženirja na rudniku. Trenutno je v rudniku odprtega premoga za 3 in pol milijona ton. Venomer se pa vrše še stalne preizkušnje z globokim vrtanjem Rudnik sam je v primeri e bližnjim rudnikom v Senjskem rudniku visoko aktiven. Katoliška cerkev sv. Barbare r Kavni Reki Število delavstva se je zadnje čase zvišalo na 1050. Med rudarji je mnogo Slovencev. Večinoma so iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Vsa slovenska kolonija v Ravni reki šteje okoli 630 članov. Vseh katolikov je pa približno 1000. Delavstvo ima reden zaslužek ter »praznovanj« sploh ne pozna. Uprava rudnika je n. pr. prejšnji mesec delavstvu izplačala nad 1 milijon dinarjev. V stanovanjskem oziru je za delavstvo dobro preskrbljeno. Stanovanja imajo v zidanih hišah in ne v barakah. Poleg rudarjev je v Ravni reki zaposlenih tudi več izučenih slovenskih mesarskih pomočnikov, ki so s svojimi privatnimi službami precej zadovoljni. Ravna reka je sedež kat. župnije s prelepo^ cerkvijo, posvečeno zažčitnici rudarjev sv. Barbari Po svoji zunanjosti in notranji opremi je to najlepša kat cerkev v notranjosti Srbije. Pod cerkvijo je prostrana dvorana, predvidena za razne prireditve. Žal, veči- ^SLUViiNi!*;«;, dne 1. januarja 193y. K U £ T_V R A Po petdesetih letnikih Doma in sveta 50 letnikov Doma in sveta (1888—1938) tej sli Id prvi zvezek in zadnji obsegata po dva letnika.) Pravzaprav bi petdeset letnikov te najstarejše katoliške literarne revije morali imeti pred seboj že lani v tem času, toda naše notranje slovenske razmere so jubilej zaključitve letnika zavlekle za eno leto, tako, da je jubilejno leto, ki se je tako lepo in slovesno začelo že v začetku leta 1937, dozorelo šele to zimo s Kazalom za vsa petdeseta leta nazaj in z osmrtniro uredniku, ki je zadnje sile posvetil kontinuiteti revije. Zdaj stoji pred nami petdeset letnikov, žetev polstoletnepta napornega duhovnega dela, zakladnica misli in doživetij vsaj štirih slovenskih, v besedi ustvarjajočih rodov. Kaxak> je ob petdesetletnici, da je pot pripeljala do slepe ulice, kjer je tema in konec sveta, toda človek, ki hoče hoditi, najde še vedno pot, ki mu morda odpre nov razgled v novo pokrajino. In >Doin in svet« stoji zdaj po petdesetem letniku na robu, s katerega se odpira nova jasa in v njem gori želja in čuti moč prenesti se tudi preko prepada in stopiti v novo polstoletje morda mlajši in zato manj izkušen, toda e toliko veojo željo po novih uspehih. Kako je bil »Dom in svet« ustanovljen in zakaj? »Dom in svet« je bil ustanovljen kot katoliško preporoditeljski list v času največjega razmaha liberalizma, katerega prvi poborniki so bili prav pisatelji, ki navadno prvi prisluhnejo valovom časa, novemu utripu velikega sveta, navzamejo novega duha in ga dajo dihati svojim junakom. Toda kakor je tako svetovljanstvo plodno za razvoj, p« je koristno tudi zvonenje doma, navad, običajev in domače vernosti, tradicije, s tem romantike, ki je izhajala še vsa iz časov stroge katoliške moralnosti. In da se ta katoliška dediščina ne uniči v navalu novega naturalizma in celo materializma in nevere, je dobri filozof dr. Frančišek Lampe ustanovil »Dom in svet«, kot nekak višji dijaški, list, »poduku in zabavi«, kot nekak kažipot dijakom, ki gredo iz doma v svet, kjer je nebroj nevarnosti za izgubo idealov slovenskega doma. To je povedal v svoji uvodni pesmici, edinici pesmici, ki jo je zložil za list, in v kateri se otrok poslavlja od očeta v svet in mu oče svetuje samo: »Le hodi, gledaj, delaj, skušaj — aebeški glas vesti poslušaj 1« To je bila prva doba »Dom in svetovega« življenja: doba pridiganja idealov in vzorov, za kar je dalo zunanji podnet pastirsko pismo slovenskih škofov, ki so ga napisali po izbruhu Hostnika v »Slov. narodu« na papeža, kot »izvržek človeštva«. »Kaj bi dali rodniki, ko bi mogli dobiti varuha in vodnika otrokom v tujini?« je koj nato pisal Lampe in poslal čez nekaj tednov Slovencem »Dom in svet« kot »samosrajčnika«, namreč v tako skromni obliki, da ni imel niti platnic. Toda odslej je rasel in se krepil in preko mladeniške dobe, ko je bil še ves v varstvu družinskega vzdušja, je kmaln stopil na krepke mladeniške noge in se razvil v moža, ki gleda v svet s samozavestjo, lepoto in misel ustvarjajočega duha. Zanimivo pri rojstvu »Doma in sveta« je to, da je nastal ob času prvega Mahničevega preloma z liberalizmom, istočasno z njegovim »Rimskim katolikom«, toda proti Mahničevi volji in deloma celo proti njemu in njegovim nazorom, ki da niso za tako revijo sprejemljivi. 2e tu se je pokazala mehka umetniško dojemajoča osebnost Lampetova v nasprotju proti razumski analizi in logiki železnega »kladivarja«. In ta spor je postal nekako hronična usedlina — ne v listu samem, temveč v razmerju javnosti do njega. Toda s srčno milino in ljubeznijo je premagal Lampe porodne l>olečine in vzgojil nov rod marljivih sotrudnikov, pesnikov in pisateljev, ponajveč duhovnikov, ki so zoreli v semenišču v Cirilskem društvu in v Pomladnih glasih, ter mladih učiteljih, v obeh poklicih, ki sta kot voditelj in vzgojitelj naroda z vsem srcem in voljo prisegala na nravni in vzgojni program »Doma in sveta«, družinsko in dijaško vzgojnega lista. To je bil namen >Dom in svetovemiK rojstvu in tak je bil oh svojem začetku in je na prvi pogled razločna velika njegova različnost od »Doma in -veta«, kakor je zadnja desetletja stopal in kakor misli stopati med slovensko občinstvo Kakšna je bila njegova rast v petdesetih letih? Lampe je začel z mladimi ljudmi, z hogoslov-i in sam je rekel pri novi maši Toneta Hribarja, edaj župnika v Zalem logu, da bi brez njega ne lilo »Doma in sveta«, kajti na njegovi pesniski nadarjenosti je zidal Lampe svoje lilerarni del. In res je Hribar pokazal velik epični talent v nekaterih pesmih, ki bi prav gotovo danes zasluzile posnažen ponatis, čeprav je v poznejših padel v hanalnost in se dal ustrašiti kritiki. Toda dokaz pa je„ da je ta doba lista zidala na tradiciji Va-ijavčeve epike proti Aškerčevemu socialnemu realizmu in naturalizmu ter da je bila povsem nesodobna v času subjektivistične moderne, ki je kmalu nato začela vstajati v Zvonu, oz. uhajati vanj. Na Cimpermanovem rezljanju zvonkih in pravilnih rim, na pridigarskem prizivanju vzorov in poudarjanjem idealov, na klasicistični estetiki in schillerjanski baladi ter njegovem miselnem pa-tosu so tedaj pisali prvi in najvidnejši pesniki tega rodu z Medvedom, Ušeničnikom, Opeko itd. ter Debevcem v prozi, s katerega pismi o »Vzorih in bojih« pa se je ta. vzgojna tendenca povsem notranje skladno ujemala in dala klasično delo tega rodu. Drugi pripovedniki pa so pisali meščansko romantiko, kmečko narodopisne opise, zgodovinske dogodbice, dokler ni časopis z Detelo, Prclesnikom, Faturjevo in Finžgarjem ustvaril pravega temelja za slovensko ljudsko povest, ki je postala značilna za »Dom in svet«. Ta realistič-no-romantična struja, ki je nadaljevala in vzdrževala zvezo s starejšimi slovenskimi klasiki Jurčičem, Mencingerjem, Kersnikom in drugimi, je stopala spričo modernega lirizma nekako v ozadje, ko se je v Domu in svetu pojavljala že nova struja po modernih umetnostnih načinih oplojenih pisateljev Meška in Sardenka, ki sta predstavljala modernejšo smer: zvezo psihološkega romana in narodne pesmi z moderno čuvstvenostjo. In tako se je v »Domu in svetu« v predvojnih letih vršil proces izenačevanja dveh'tokov, ki sta si vedno nasprotna in vedno živa v vsakem času: olVjekJivne' realistične povesti ln subjektivne dušesloyie črtice, ki je že zapadala medli čuvstvenosti/Tako je predvojni »Dom in svet« dal med najboljšimi Finžgarjeve drame in povesti, med njimi najpri-ljubljenejšo slovensko povest »Pod svobodnim soncem«, trilogijo Bogdana Veneda, na katero so danes ljudje že pozahili, Faturjeve realistično romantične povesti, Detelove ljudske povesti, Meško-ve črtice, Medvedove drame in Sardenkovo pesem ter Lampetovo ostro idejno politično kritiko kar je najboljši prinos k naši iiterarni zgodovini. Ni bilo sicer izrazitih pisateljskih osebnosti in del, kajti vsa literarna dela omenjenih pisateljev so se v tem času gibala nekako med zgolj nazornim pripovedovanjem in rahlo vzgojnostjo ter nekim strahom, da ne bi posegli globlje v dno, kjer je pretilo vse polno nevarnosti snovnega značaja. Ni bilo še namreč rešeno vprašanje snovi in umetniške vporanbosti pa tudi ne določen značaj lista samega kot takega. Pod uredniki Fr. Lampetom, Mihaelom Opeko, Evgenom Lampetom in prelatom Kalanom je »Dom in svet« prehajal iz dijaškega lista v očiten družinski list z vsebino, vzgojno primerno za vse člane družine, na drugi strani pa se je že kazala premoč na literarnem delu in resni, izrazito umetniški literarni tvorbi, kjer so dosegali največ priznanja imenovani pisatelji. Ves ta čas je tudi bila »dominsvetova« pisateljska družina nekako v toku proti toku, v defenzivi proti napadajoči in zmagujoči »moderni« iz konca staletja ter ni bila toliko priznana pri odločujočih ocenjevate-ljih, kakor pa brana pri ljudstvu. Gradili so na široko, ne pa na globoko, toda zmagovali počasi s tem, da se je mladina naslonila nanje proti Cankarjevi secesionistični romantiki ter nastopila z njimi in v njihovem listu z novo ofenzivo tik pred svetovno vojno. To je rod »dominsvetovcev« iz'1!. 1914., je podrgl še zadnje ovire razmahu umetnosti v »Domu in svetu« in z Izidorjem Cankarjem postavil 1. 1914. »Dom in svet« v središče slovenskega književnega življenja in na čelo novega umetnostnega razvoja. Novi ljudje so izrastli iz starega realizma, nasičenega z novo duhovnostjo, ter so tako začenjali tam, kamor se je razvijal Ivan CankaT sam, za kar mu je bilo lahko stopiti k njim in z njimi ob stran »Doma in sveta« kot umetnostno knjižne revije. Tako je torej »Dom in svet« do vojske prehodil razvojne stopnje od dijaškega lista v družinski in od vzgojnega v katoliško ume)-nostno revijo. In to je bilo veliko dejanje. Vsa vojna leta, ko je ta pisateljski rod krvavel na vseh frontah, je »Dom in svet« rasel in vzdrževal najvišji vrh tedanje revijske produkcije tako po svojih literarnih doneskih — v njem je Cankar priobčeval »Podobe iz sanj« — kakor tudi po umetnostni opremi ter je to voditeljsko mesto zavzemal tudi še desetletje po vojski pod ured-nišvom dr. Steleta in prof. Koblarja — vmes je bil interregnum Silvina Sardenka kot urednika 1. 1922, — ki sta varovala do zadnjega umetniško svobodo in ustvarjala pogoje za najvišje ustvarjanje pisateljev katoličanov. To je doba Pregljevih najmočnejših romanov, ki so dali času pečat in so postali za oznako časa to, kar so bili predvojno dobo Cankarjeve knjige. Bevk, Velikonja, Majcen, Lovrenčič, Vodnika, Jarc, Seliškar itd. itd. ves slovenski ekspresionizem, ki je bil duhovna reakcija na materializem in liberalizem prehodnega rodu, se je zbirala okrog te katoliške revije, ki je značaj katolištva ne le ohrnnila, temveč tudi poglabljala v nove perspektive, v notranjost in v brezmejnost. Tako sta se v tem desetletju duh revije in dobe krila ter je ta spoi obeh dal čudovito mlade in polne ter plodne povojne letnike do 1. 1930. Tedaj je bil »Dom in svet« vodilna revija povojne slovenske književne generacije, ki ni ustvarjala le iz zgolj umetnostnega povoda, temveč je tudi bojevala boj z dobo in življenjem, z ostanki starih življenjskih nazorov. Tedaj nekako pa se je v slovenskem literar nem življenju začel prelom: pojavljati se je začela nova generacija z drugačnimi ideali kot prva povojna. Ni bila več tako duhovno usmerjena, tako religiozno romantično uglašena, ni več mogla slediti slubitlni liriki in fantastični simboliki, ni razumevala odpora proti zemlji, čutom, zlasti ne stvarnemu vidu, ni se zanašala več samo na notranji vid. Nov rod je bil že stvarno uglašen, realistično vzgojen, bolj naklonjen opisovanju narave kot omejenih stvari kakor pa dovzeten za boli duše in hrepenenje srca. Celo sami in najboljši privrženci dominsvetove duhovno družine so se prestavili na drugi breg, padajoč najprej v dekadentsko romantično ironijo, potem v frivol-nost in novi naturalizem gole stvarnosti, demaski-ranja do dna. Začela se je krhati dominsvetova družina, in izgubljati »trg«, ki so ga prevzemali novi tokovi, bližnji dulia mladine, ki nd pristajala v »Dom in svet«, da. celo odhajala. Za uredništev R. Ložarja, A. Vodnika in Tineta Debeljaka ter pozneje F. Koblarja. F. Steleta in F. Vodnika je celo doživel prvo secesijo, ki je bila šla v »Krog«, ne po krivdi uredništev, temveč razmer, ki so iz javnosti vplivale na list. Pisatelji in pesniki v »Domu in svetu« so iskali novo pol do zemlje, ustvarili novo poduhovljenost gmote, ki je največji umetniški prinos zadnjih let — toda brez pravega naraščaja, ki je rasel v drugih duhovnih plasteh, na realistični gladini tudi na naši strani, tam, odkoder bi mogel priti dotok v tako duhovno revijo, kakor je bil »Dom in svet«, ki se je tako znašel v veliki, a tragični defenzivi proti vsem, domu in svetu. Bila je to veličina, ki je družila sotrudnike v tesen krog osamljencev, toda borcev za čistost javnega življenja, borcev za nov družabni red, ki bi na duhovnih osnovah ustanovil novo stvarnost, ne tako, kot je in ne odgovarja religioznemu in etičnemu imperativu v dnu Ustanovitelj dr. Fr. Lampe bogate duhovno razgibane duše. Romantični sen tragičnih boriteljev za lepšo podobo sveta je zamiral v krutosti sedanjosti, v realizmu stvarnosti, sili kolektiva, ki je bila močnejša kot volja velikih poedincev. Na pragu petdesetletnice je dotik romantične čuvstvenosti in realistične objektivnosti na teološki gladini privedel do nove secesije, ki je ustvarila »Dejanje«. Tako je kazalo, da bo »Dom in svet« ob svojem petdesetem letu, še preden bi dozorel jubileju, legel v grob In sedaj? Jubilejno leto se je raztegnilo na dve leti in rodilo po zamisli pokojnega msgr. dr. Debcvca in zaslugi direktorja Dokierja veliko »Kazalo k petdesetim letnikom Dom in sveta«, ki pokaže v jasni obliki vso to pot, ki jo je revija prehodila v teku polstoletja. Človek vzame v roko kazalo in čeprav naleti na kake pomanjkljivosti, je vendar vesel, ko gleda v njem zabeleženo vso ogromno kulturno delo vseh štirih slovstvenih rodov, ki so pri njem sodelovali, od najstarejših do najmlajših, ki so dajali barvo listu zapovrstjo, toda vkup ustvarjali najboljša dela. Koliko rojstev in smrti je šlo skozi zgodovino te revije, katere prvi mojstri so danes na višku svoje delavnosti in sodobnejši kot so bili v svoji mladosti. Ni mogel lepše Dom in svet zaključiti petdesetega letnika, kakor s takim obračunom, ki bolj kot kaj drugega potrjujejo zgodovinsko poslanstvo »Dom in sveta«, njega delo in pomen, pa tudi vpije po potrebi take centralne slovenske katoliške literarne revije, kakor je vse do sedaj bil prav »Dom in svet« in kot tak priznan petdeset leti Kaj pa v bodoče? Po smrti urednika dr. Debevca, ki se je resnično žrtvoval, da »Dom in svet« pripelje do spodobnega jubilejnega zaključka, je bodočnost »Doma in sveta« stala na tehtnici. Toda potreba po reviji, kakor je bil »Dom in svet«, je po tem in-termezzu bila še vse večja, nasprotja pa po spremembi v vodstvu lastništva vse manjša in ko je padla tudi zahteva po cenzuri, ki jo je sicer prvi v javnosti stavil dr. Breznik že 1. 1922, in bila pripuščena odobritev doneskov uredništvu in uredniškemu konzorciju, kakor je navada pri vseh redakcijah, je bila e tem odprta pot za novo delo, na katero stopa »Do min svet« z novim ena in petdesetim letnikom. Težka je bila kriza »Doma in sveta«, toda kljub temu obeta novi letnik »Doma in sveta«, da bo mlad in živahen in da bo iz osamljenosti, ki jo je poudarjal ob naslopu petdesetletnice, kamor ga je postavil čas, zopet zrasel v občestvo, trdno se postavljajoč na realna tla, ne pa pozabljajoč. da je Duh, ki daje podobo vsaki stvari^ in vrednost gmoti. »Dom in svet« stopa novemu življenju nasproti. Urednik ki v sedanjem času prevzema dediščino dr Fr. Lampeta, je ne prevzema v lahkem času. 2e zato one ker je dveletna kriza spremenila položaj na revijskem trgu pri nas in otež-kočila nadaljevati »Dom in svet« svojo smer. V tem času so se namreč marsikatere panoge, ki so prej dobivale v »Dom in svetu« lepo zavetje, osamosvojile in ustanovile svoja glasila. Tako ima likovna umetnost svoje glasilo »Umetnost« ter »Umetnostno zgodovinski zbornik«, književna zgodovina »Slovenski jezik«, pedagoška i® filozofska vprašanja »Pedagoški zbornikt in vsa dnevna aktualnost pa »Cas«. ki je sicer tudi publicistično glasilo katoličanov in terja prav tako vso podporo od strani naših razumnikov in oblikovalcev časa. Prav zaradi tega specializiranja hoče »Dom in svet« postavili glavni poudarek na književnost in na probleme, zvezane z njo, na domačo in tujo, pa noče zanemarjati pri tem tudi umetnosti in kulturnih vprašanj, lei jih nudi dom in tudi svet. Prav v tem hipu pa sem 6e spomnil na Bfezinove spomine, kakor jih ppdaja župnik in pisatelj Jakob Deml in ki so v zvezi tudi s pravkar umrlim Karlom Čapkom, pa morda tudi z »Domom in svelom«. Tudi to načelo more morda v golovem smislu koristiti tudi uredništvu. Toda »Dom in svet« hoče biti katoliški in nekatoliških dol ne bo prinašal. Veselo delo, delo In delo bo rodilo uspehe in prepričan sem, da bo »Dom in svet« znova našel svoje občinstvo. Ko danes pregledujemo preteklAst »Dom in sveta«, mislimo že tudi naprej in predstavljamo si prvo številko, ki bo zaradi prevzema po novem uredniku in organiziranja novih sotrudnikov, izjemoma dvojna (pozneje bo izhajal list redno vsakega 15. razen julija in avgusta), iri bo izšla 31. januarja 1939. V prvi vrsti lahko napovemo doneske sledečih starejših sotrudnikov »Dom in sveta«: Ivana Preglja, ki je napisal za uvod mičen spominček na svojo mladost in drago Tolminsko »Za zarjo«. Franceta Bevka, ki bo pisal celoletno kmečko povest »Domačija«, problem kmečke hiše, ki jo razjeda dolg, torej psihološko socialno studijo naše vasi; Matija Malešiča, ki je napisal gotovo svojo najboljšo stvar, polno in čudovito plastično črtico »Zelena jasa v gozdu«; dalje priljubljeno Leo Faturjevo. ki je napisala jezikovno bogato in umetniško preprosto ter zato zrelo staro romanco v prozi »Mali hlovar«. Svoje sodelovainje je obljubil tudi Janez Jalen. Ivan Matičič in drugi iz tega rodu, ki pa bodo prišli na vrsto šele v poznejših številkah. Izmed proze prvega zvezka imenujemo še črtico Mirka Javornika »Stopnice navzgor«, dalje zanimivo sličico iz naše dobe »Moderni časi«, ki jo je napisala pisateljica Helena Jakličeva, »Prleški motiv« L. Staneka. ter no-velico mladega, mnogo obetajočega epika Jožeta Krivca »Pomlad je mimo šla«, kakor tudi polno podobo iz kmečkega življenja »Marica«, prav tako plod najmlajšega rodu (V. Zorinan), izmed katerega je prispeval svoj donesek tudi Vinko Be-ličič (Grič) in drugi (Kolinan, Čampa itd.). Toda posebno v pesniškem delu lahko obljubimo nekaj »dobrega blaga«: tako bomo že v prvi številki prinesli ciklus pesmi najboljšega pesnika iz najmlajšega rodu Severina Šalija, dalje Dušana Ludvika ki bo sicer v prvi številki zastopan, toda v pravi podobi prikazan šele v naslednjih, Južc Dular je napisal lep gradnikovski ciklus sonetov »Življenje«, v katerem kaže paralelno razvoj leta in živlejnja dveh, od pomladi do jeseni in zime, ko si že želita počitka. Poleg sodelujejo še Ivan Campa, Tone Cokan. Imamo tudi lep ciklus »Kras in Koma«, katerega pesnika pa zdaj še ne moremo izdati. Svoje pesmi bo objavljala v »Doni in svetu« gotovo najboljša slovenska pesnica Vida Tauferjeva, dalje Jože Lovrenčič, St. Vuk in tudi drugi pesniki, ki se že oglašajo. Posebno privlačnost te številke pa bo pomenila nova drama znanega dramatika Joka Zigona pod naslovom »Nikdar več vojske«, ki je vzeta prav iz psihoze sedanjega časa, dasi nas prestavlja nekaj let v bodočnost.-^Polog',tega in takega leposlovja pa bo »Dom in svet« prinašal tudi pesniške in pozaične prevodt; iz svetovnega slovstva, ter bo v tej številki predštavljefcslovaški katoliški pesnik P. Hibi na s pesmijo »Molitev tu pesnike«, ter mladi češki katliški pesnik, urednik in inženir F. Lazecky s »Psalmom«, napisanim v oktobru 1938 kot molitev katoličana v katastrofalnih dneh CSR. To bi bilo leposlovje".' Izmed drugega gradiva omenjam samo zanimivo odkritje predstavnika naših beneških Slovencev msgr. Ivana Trinka-Zamejskega, ki je ob priliki 250'letnice učenjaka Stelina, ki si ga zdaj prisvajajo Italijani pa tudi Furlani, šel gledat rojstne knjige, odkril njegovo rojstno vas v slovenski župniji pri svetem Lenartu ter trdno postavil, da je bil Slovan in posebej beneški Slovenec. Z njegovim doneskom bomo Slovenci mogli ob stran naših Velikih mož postaviti tudi beneškega Slovenca Štelina, katerega rod je še zdaj živ in še zdaj slovenski. Dr. Grafenauer bo raziskoval skozi vse leto s kulturno-zgodovinskega stališča slovenske romance in balade. S. Mikuž je napisal studijo o Jakčevi grafiki, T. Čokan o umrlem pisatelju Francisu Jammsu, poroča pa tudi o francoski religiozni prozi ter o novih pogledih na Verlaina. O Šenoi in njegovih stikih s Slovenci piše Jože Gregorič itd. itd. Bogat bo razglednik in zapiski, v katerem bodo kulturna pisma iz različnih evropskih prestolnic poročala o književnem življenju v svetu. Tako bo že v prvih številkah pismo iz Budimpešte (Vilko Novak, ki se je v decembru mudil tam), iz Prage (Ludvik Dušan), iz Gorice (Rado Bednarik), iz Zagreba (Jože Gregorič), dočim bo pregled srbskega književnega dela v L 1938 podal v drugi številki Tone Potokar. Posebno bogat bo kritični del, v katerem bodo pisali Stane Mikuž Vratuša, A. Žavbi. F. Jesenovec. Jože Gregorič umetnostni kritik A. Moder, M. Vraber. Mirko Javornik. Tine Dcbeljak itd. Kol posebnost boče »Dom tn svek vpaljati počasi tudi umetniške priloge, kar je že njena stara tra-naj v nekem oziru še bolj potrdi namen ustanovitelja: spoznati tudi svet, toda stati na svojem v domu I * To bi bilo samo nekaj obljub ki jih ne Imenujemo v prazno, kajti vse imenovane doneske imamo že v rokah in jih bodo naročniki lahko brali že 31. t m. Razume se, da bo revija imela tudi umetniške priloge, kar je že njena stara tradicija. Konzorcij, ki ga predstavljajo gg. pesnik dr. Jože Lovrenčič. umetnostni zgodovinar St. Mikuž, pisatelj Mirko Javornik, pesnik Sevcrin Šali, urednik dr. Tine Debeljak in član založbe, bo poskrbel, da bodo naročniki dobivali redno revijo ter da se bo krog sotrudnikov čini bolj pomnožil ter tako ena in petdeseti letnik ne bo delal slabe druščine prejšnji slavni tradiciji. Revija bo skušala strniti pri sodelovanju predstavnike vseh »dominsvetovih« rodov v pozitivnem ustvarjanju in delu. Vse starejše sotrudnike, ki so »Dom in svet« s tako ljubeznijo vzdrževali prejšnja leta ter mu nesebično posvečali svoje stvariteljske moči, ter mlajše in najmlajše prosimo, naj ostanejo reviji zvesti in naj jo podprejo, da bo v novo polstoletje stopila z novim svežim korakom in z novo voljo osvajati svet in dom Tine Debeljak, urednik. P. S. Obenem opozarjamo, da bodo naročniki »Doma in sveta« uživali 25% popusta pri vseli knjigah \t znložhe Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, razen pri šolskih knjigah. Cena 80 din, za dijake 60 din. » K U Ž I N A Staro leto je minilo -novo leto naj živi Nikoli v teku dvanajstih mesecev ne Čutilno bolj, da smo ujeti in hkrati svobodni, kot zadnjo uro starega leta. Nič več ne stresamo rešetke svoje line v kabini, marveč se povzpnemo na streho svoje ladje in zasopemo globoko in razprostremo roke in slišimo hrumenje neskončnega oceana — časa, in čutimo, kako nas nenehoma poganja dalje, vedno dalje v čas. Zakaj, ta naša pridna zemlja, ki v naših krajih brzi s hitrostjo tieoč kilometrov na uro okrog svoje osi. preteče vsako sekundo skoraj trideset kilometrov po svoji eliptični poti dalje, zmeraj okrog sonca, vedno okrog sonca. Luna obkroža zemljo, zvezde obkrožajo sonce, in ves ta neskončni svet brzi s hitrostjo osemnajstih kilometrov na sekundo proti ozvezdju Her-kula, brzi že milijone let. To vemo, to smo si izračunali. Iti vendar je to, kar vemo, izven naše dosegljive meje, se nas ne tiče, gre preko nas, kakor nas preveč močni električni tokovi ne ubijejo, marveč spolzijo, kakor slapovi, ob površini našega telesa. Imamo pa majhno, pristno človeško tolažbo v tej neiziner-nosti: merilo časa. Bodi mu ime kakor že, naj bodo njegove stopinje velike ali majhne, pomaga nam pa le, da prestajamo neskončnost, ki smo vanjo postavljeni. Ura ti tiktaka sekunde, kazalca krožita po minutah in urah; zvon oznanja najvišje vrhove dneva; s koledarja trgamo lističe, cvetove z našega življenja. In tri sto pet m šestdeset takih lističev je potem eno leto. Le malokdo se zavč, da vsak dan ni samo en del leta, življenja, marveč je tudi sam po sebi majhno življenje z rojstvom jutranjega zbujenja in s smrtjo ponočnoga spanja; da vsebuje vsak dan svoje luči in sence, da more človek vsakršni dan preživeti dobro ali slabo, koristno ali škod- '' °Glede na leto je to že malo drugače. Prihod in odhod leta je nekaj, pri čemer človek obstane in ee zamisli. Zato je prelom med starim in novim letom zmeraj rodovitna zemlja za sklepe raznih vrst. Ta si je izračunal, da je tisto leto skoraj tri dni in noči porabil za čiščenje svojih zob; .......... <—^ Skok v novo leto drugi je dognal, da se je štirinajst dni nenehoma vozil s tramvajem, da je tretjino leta prespal. Nekdo je razmišljal o tem, da je fcreba zmeraj manj dni za polet okrog sveta in da je še mnogo hribov in morji, ki na njih še ni bil, da je še mnogo neprebranih knjig. In tretji se je v mislih bavil s tem, da ni bolj trapaste stvari kot dolgčas in da je ubijanje časa najhujše spričevalo duševnega uboštva. Angleži pravijo, da je čas denar. Pa je več kot denar, več kot zlato: čas je življenje, je košček večnosti, ki ga dobiš ali zaigraš za zmeraj. Pa ne. da bi kdo mislil, da mora zdaj že v januarju vse tisto popraviti, kar je lani zamudil! Nikakor. Počasi je treba napredovati, počasi hiteti, 7, naglico ne dosežeš ničesar. Potrpljenje! Vse o pravem času in vsakdo o svojem fasu^ — to bi bila nekakšna formula za pridobitev življenja. Zakaj, vsak človek se mora sam razcvesli, dozorevati in obroditi sad. In vsakdo stori to drugače. Upajmo, da bo vsak izmed nas z božjo pomočjo, ki brez nje nikamor in ničesar ne moreš, dosegel v novem letu 19?it), prav lep in obilen obroč na drevesu svojega življenja! Da mu bo pot odprta v 6vet dobrih del in ijubezni do bližnjega in miru za dušo in srce. Oblačila iz krzna očistiš Krznene ovratnike, jopice in podobno, ki so stlačeni in že povaljani, lahko spot očistiš in osnažiš, in sicer takole: Na krzno nasuješ čisto, segreto žaganje in dlake s čistimi rokami dobro premencaš. Nato {položiš krzno čez dva stola in nalahno, a temeljilo iztepaš žaganje s paličico iz krzna. Dlačice krzna ee s tem i znebijo maščobe in zato postanejo 6pet razrahljane in osvežene. Kratkodlako krzno osvežiš tako, da tolčeš na narobni strani po njem; dolgodlako pa češeš z glavnikom, in sicer najprej proti legi dlak, nato pa tako, kot dlake ležijo. Umazano belo krzno pa obribaš z vročimi, pšeničnimi otrobi, ki jih. večkrat premenjaš, in sicer dotlej, dokler ni krzno čisto belo. Namesto pšeničnih otrobov moreš vzeti tudi segreto krompirjevo moko. ^ če »e »metana ne da v trdo vtepsti, dodaj želatiine; za pol litra smetane je dovolj tablica želatine. Št. 1 je popoldanska bluza iz vzorčaste svile ali iz čipkastega blaga z dodanim životndkom. Št. 2 je bluza za mladenke, je v dveh barvah, ki ima nabran vložek in dolge, ohlapne rokave. Št. 3 je pražnja. večerna bluza mehkih gub iz enobarvne svile ali čipkastega blaga. Št. 4 je vsakdanja bluza s prirezanim telovnikom z gumbi. Je eno- ali dvobarvna Št. 5 je jopica z zaponko na zadrgo, ki se samostojno nosi, če je dolgih rokavov, a če je kratlvh, spada h kostumu. Št. 6 je preprosta bluza iz volne ali tafta. Modni kar6 dobiš, če blago počez prešiješ. Gospodinja in zimski čas Zima je v marsičem dobra prijateljica gospodinje. Gospodinja pridobi z njenimi dolgimi večeri. Če se mraz in sneg zunaj šopirita, kako je tedaj vabljiva topla domača soba! Zunaj zmrzuje; v sobi se ti vse tako prisrčno nasmiha: topla peč, prijazna svetilka predvsem pa družba družinskih članov. Zima prinese gospodinji vsakovrstne opravke: so veseli prazniki, je mnogo posla po luši, je sprememba kuhinjskih navodil. Gospodinja se še posebej posveti lepim praznikom ljubezni: božiču. Vsa drugačna je peka potic o božiču ko na kako nedeljo ali za kak god. Vse drugače diši moka in testo in maslo in sladkor in še vse tisto, kar spada semkaj, kot ob navadnih dneh. In pripravljanje, postavljanje jaslic! Pa drevesce, kjer imajo to navado. V dolgih zimskih večerih se gospodinja s pridom ukvarja s šivalnim strojem. Iz dveh obnošenih oblek naredijo njene spretne roke novo obleko. Krpanje pride pogrni do svoje besede, ko je moralo poleti in jeseni mirno čakati v kotu in že kar ječi pod svojo težo. Ko se dan spreminja v mrak, tedaj so ure, ko nas prenehajo glasne resničnosti nadlegovati, ko se obrisi predmetov omehčajo. Takrat sme gospodinja dati roke v naročje in s premislekom prisluhniti tiktakanju ure. Marsikak zimski večer nudi gospodinji počitek pri branju kake knjige ali zanimivega lista. Sprememba kuhe I Poleti smo živeli Irolj po vegetarijansko, kar je telesu prijalo. a zima za- Pristne kanadske subuic lisice kimmv poletele ikunlis ovratnike lisiife mrcatnike mule in kožuščke po znižanih cenah pri L. ROT, LJUBLJANA MESTNI TRG ŠTEV. 5 Posebna Iziožba krzna tudi v pasaži nebotičnika! Daleč je, daleč, Betlehem Dvoje mladih src v daljavo roma — išče sreče, božjega si doma . . . Cez tihe [»oljune pastirčki gred« in Detecu svoje darove neso. Hodijo romarji mladi i h) zasneženi livadi. Daleč je, daleč, nocoj Betlehem —-- Jezušček vabi nas v sveti objem. Hlevček svetal je, ves lep in preprosi — v njem pa prebiva nebeška svetost. Jezuščku Ivožji smehlja se obraz — zunaj pa tema je, tema in mraz... Zunaj je mraz in sneg in temine — v srcih bridkosti in zle bolečine. Zasnežene vse so |K>ti. Čez žamete, čez bregovo išče noga |x5ti nove — išče p6ti po samoti. Skoz temine in mrakove roma Jezusu naproti! Dvoje mladih src v daljavo roma — išče sreče, božjega si doma . . . Betlehem, Betlehem, daleč si res — daleč, in Kalvarija bridka je vmes... (Marija Brenčič.) Posebna razvrstitev cvetja Če hočeš upoštevati modo tudi pri cvetju, j1, treba biti moderen tudi glede na vaze. Šele taki 1)0 imel šopek rož nenavadno obliko Vzemi, k primer, kak navaden vrček za pivo, ali lonec al: hteva več mesnih jedi. Spretna in gospodarska gospodinja se je preskrbela z zimsko zalogo različnih živil. Tako utegne izlahka nuditi svoji družini drugačna jedila, tako da dobe člani družine vse snovi, ki so pozimi potrebne za zgrajo telesa. A tudi neprijetnega je kaj pozimi. Mokri in mrzli dnevi so večkrat povod raznim prehladom. Tudi za take primere se je treba oborožiti v gospodinjstvu. Pod spretnim, pametnim vodstvom gospodinje pa bodo družinski člani izlahka prenašali vse neprijetnosti mrzlega letnega česa Družina se zabava Jako zabavno šalo poznamo, ki bo vso družbo za pol ure čini bolj razvedrila. In to je: temperamentni^ meter. Sestoji iz dveh vžigalic, ki ju tako zložiš, da napraviš v konec ene vžigalice luknjico in vtakneš obrezani konec druge vžigalice skozi, tako da tvorita obe vžigalici kot. — Nato vzameš nož ali svinčnik in natakneš nanj obe vžigalici, malo bolj proč od točke, kjer svinčnik držiš (pri nožu takoj za ročajem). Na risbi natančno vidiš, kako je treba to storiti. Zdaj držiš svinčnik ali nož vodoravno vprav še toliko nad namizno ploščo, da roka ne leži na njej. kako drugo globoko posodo. Na sliki vidiš star, bakren kotel, ki je zdaj »vaza«. Cvetice izvrstno pristojijo bakru, medenini pa že manj. Kaj pa kak star bakren model za torto, ki ga napolniš z rumenim cvetjem in daš vmes nekaj vijoličastih trav? MIgtja Goveja pečenka kot divjačina Pol litra vode, osminko litra kisa, na rezano razrezano zelišče za v juho, nato nekaj čebul'' nekaj poprovih zrnc, košček limonove lupine, la-vorjev listek in majaron naj 10 minut močno vre. — Nato pretakneš 60 dkg govedine, jo daš v lonec in poliješ z ohlajeno prejšnjo kvašo. Ko meso stoji dva dni na hladnem, ga vzameš ven odcediš, osoliš in napopraš. Potem ga na masti rjavo opečeš, posuješ z žlico moke, zaliješ s kvašo, dodaš žlico paradižnikove mezge, žličko gorčice in dušiš meso v tem do mehkega. Nato gn razrežeš na lepe kose, obložiš z rezinami kumaric in daš s precejeno kvašo na mizo. Karp po poljsko Medtem ko karpa čistiš in ga takoj razdelil na kose, naj se zelenjava (kakršna je za v juho) delj časa kuha, in sicer v kaki večji kožici, ka mor nato daš pripravljene kose karpa. Zelenjavi, naj le malo pokriva ribje kose, zato je treba pristaviti malo vode. Previdno skuhano ribo (torej se ne sme razkuhati!) vzameš nato ven in jo daš na širok krožnik. Potem primešaš precejeni ribji omaki naribanega lecta in citronovo lupino, nekaj stolčenih orehov, žlico po dolgem narezanih mandeljnov, nekaj rozin, sladkorja, kanec jesiha in vse dobro premešaš in prevreš. Omako daš še vročo na ribje kose. -- K tej zares posebni poljski jedi spadajo žemljevi cmoki. Lahko držiš roko taiko mirno, kolikor le moreš, pa ne boš mogel preprečiti, da ne bi obe vžigalici romali ob svinčniku ali nožu v ospredje, dokler ne zdrkneta na mizo. Zdaj pridejo drugi »Alt se razumete na glasbo?« »Seveda se!« »Kaj pa igra?« »Violino!« člani družbe na vrsto, pa se nikomur ne bo posrečilo ustaviti obe vžigalici, ki se dozdeva, da se kar sami od sebe — dasi je to jako čudno — pomikata le zato, ker se roka pač trese. Važno je, da držiš svinčnik ali nož prav natančno vodoravno nad mizo. sicer bi vžigalici koj zdrknili. — To »romanje« je videti jako zabavno in zagonetno. Če pa pri tem še pojasniš, da si hudega temperamenta, in počasno, da si slaboten človek, bo vsa zabava tem mikavneiša Sb&&er< okuiA je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato u?ivajo odrasli in otroci radi Darmol It.IO OS/)« ^LO\otiBC<, dne 1. Januarja 1939. Šport v letu 1938 Toliko dogodkov m toliko *en«acij menda ne doživi nobena panoga človekovega udejstvo-vania tekom enega leta kakor ravno šport, b tako brzino se razvija dandanes Šport, da mu ne moremo več pazljivo slediti in toliko novih rekordov postavijo svetovni mojstri tekom enega leta, da bi se moralo človeku /mešati, Če bi hotel prav vse obdržati v spominu in si seveda vsako spremembo sproti zapomniti. Senzacija sledi senzaciji in skoraj ne mine dan, da ne bi slišali o kakem novem svetovnem rekordu. Nihče se ne vpraša kam in kako, temveč vso drvi naprej in navzgor za čim boljšimi uspehi. Za vsako ceno hoče današnji športnik zmagati in posledica tega so v gotovih športnih panogah naravnost bajni uspehi. Kje se bo vsa stvar končala, je vprašanje, ki je zavito v popolno temo in katerega danes ne more nihče rešiti. Četudi slišimo tu pa tam, kaj more le to dobrega prinesti, je na drugi strani zopet res, fin moramo biti veseli, da se današnja mladina ndejstvuje v toliki meri na športnem polju; vsak objektiven opazovalec pa mora priznati, tla rekorderstvo ni in ne more biti zaravo. V današnji dobi borbe je pač tako, da se ie treba na vseh poljih bojevati, in samo oni, ki je boljši, ki je sposobnejši, bo mogel zmagati in l>o mogel Korakati z današnjo mladino. * Izčrpnega pregleda o vseh letošnjih športnih dogodkih ni mogoče podati niti iz domačega športnega življenja, kaj šele iz svetovnega; kajti o tem bi se dal« napisati cele knjige, v dnevnem listu, ki je namenjen tudi drugim panogam, pa je odmerjen za šport le gotov del lista. Zato bom podal le bežno sliko letošnjih športnih dogodkov, pri čemer bom ostal v glavnem v krogu domačega športnega udejstvova-nja. Začeli bomo kar pri smučanju, ker nas novo leto zasači pri tej lepi zimsko-športni panogi. Zadnja zima zopet ni bila naklonjena našim smučarjem, vsaj onemu delu ne, ki tvori večino. Naši vrli tekmovalci pa so bili vseeno na delu in jih prav nič ni motilo, če nižje ležeči kraji niso bili pokriti s snežno odejo. Zato so se naši visokošolci udeležili akademskih smučarskih prvenstev v Švici, kjer so se kar dobro odrezali. Močnik Cveto je zasedel četrto mesto v teku, Bevc pa je postal celo prvak v klasični kombinaciji. V alpski kombinaciji pa je zmagal švicarski študent Hodler. — Ljubljanska zimsko-športna zveza je morala prenesti svoja tekmovanja, ki so prav lepo izpadla, na Gorenjsko, ker v njenem območju ni bilo snega. Naši tekmovalci so bili tudi v Garmisch-Partenkirchenu in na Bolgarskem. V Ga-I'a se zaradi hude konkurence niso mogli uveljaviti, na Bolgarskem pa svojih zmožnosti zaradi pomanjkanja snega niso mogli pokazati. Smučarslce tekme za državno prvenstvo so bile v Bohinju. Lepo so uspele in jo v klasični kombinaciji zmagal Klančnik Gregor, v skokih pa Pribošek. ^ ll I »Kaj ste jim pa napravili, da nočejo z vami grafi?« Največji uspeh za naš smučarski šport jo dosegel v pretekli zimi Jeseničan Smolej na svetovnem smučarskem prvenstvu v Lahtiju na Finskem. Ta naš odlični dolgoprogai in maratonski smučar, ki so je sam boril za Jugoslavijo med tolikimi narodi in tako odličnimi tekmovalci, je napravil mnogo več kakor smo pričakovali. Odlično se je umestil v teku na 18 km, ki ni njegova proga, na 50 km, ki ^a nazivamo tudi smučarski maratonski tek, pa je bil celo drugi najboljši Srednjeevropejec. V tem svetovnem prvenstvu so dominirali Finci in zato jilj Norvežani ne morejo pozabiti in se jim hočejo na svetovnem prvenstvu v letošnji zimi, ki bo v Zakopanih na Poljskem, temeljito revanžirati. Alpska kombinacija vleče mladino in vlada zanjo od leta do leta večje zanimanje. Državni prvak za leto 1938 je postal odlični alpinski smučar Ciril Praček, ki je naš najboljši tekmovalec v smuku in slalomu. Praček je postal preteklo zimo tudi prvak ZFO in slovanski prvak pri slovanskih smučarskih tekmah, kjer je tekmoval kot član jeseniškega fantovskega odseka na črnem vrhu. Ko že govorimo o smučarskih tekmah ZFO, ne smemo prezreti skokov in klasične kombinacije, ki je bila v Planici in katerih teke.a so se udeležili tudi češki Orli. Prva mesta si je priborila ZFO. V Planici so se na mamutski skakalnici tudi letos vršili smuški poleti. Brez Norvežanov te padla 100 metrska znamka in ne samo en-;rat, ampak jo je Avstrijec Bradi kar trikrat zaporedoma prekoračil. Najdaljši njegov skok je bil 107 m, nov svetovni rekord v smuških skokih ali poletih, zaradi česar je Jugoslavija na mah postala znana po vsem svetu. Značilno pri vsem letošnjem tekmovanju je dejstvo, da so napravili skakalci 20 skokov in niti enega s padcem. S tem si je utrla naša Planica, odnos-no naše stališče glede smuških poletov, pot v svet in že gradijo tudi drugod velike skakalnice in to celo na Norveškem, kjer so se vedno tako borili proti njim. Novšak je ob tej priliki skočil 85 m p. Ker smo že ravno pri zimskem športu, ne smemo prezreti drsanja. Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju je bilo v Št. Moritzu. Pri moških je zmagal Kašpar, tedaj še Avstrijec, pri ženskah pa Angležinja Colledge. Hitrostno drsanje za evropsko prvenstvo je bilo v Oslo na Norveškem. V splošni klasifikaciji je nepričakovano zmagal Norvežan Mathiesen. Na 5000 m je bil prvi njegov rojak Engnestangen, na 3000 m bivši Avstrijec Stiepl, na 1500 m Norvežan Mathiesen, na 5000m pa njegov rojak Ha-raldsen. Nemški par Herber-Baier pa si je lansko zimo izvojeval evropsko prvenstvo parov v umetnem drsanju. Svetovno prvenstvo v bobu (četvorica) so si v zadnji zimi iz.vojevali Angleži v Ga-Pa o priliki nemškega zimsko-športnega tedna. Smučarstvo - pot v zimski raj gradijo klubi ali pa prav primitivno narašča] sam, so nam najboljši porok za pravi napredek, Kajti na njih vlada živahno razpoloženje, pravo športno življenje. Čez nekaj let bo naš naraščaj, ki ga opazujemo danes na malih skakalnicah, lepo plaval nad mamutsko skakalnico v Planici, na kateri moramo zaenkrat občudovati samo še tujce. So tudi naši že skakali na njej, toda nimajo še one sigurnosti, ki jo zlasti pri dolgih skokih potrebna, kajti pri nas jo hotel napraviti skakalni šport prevelik korak naprej. In vrzel, ki je tu vmes nastala in ki zahteva svojega časa, se ne da tako lahko premostiti. Naši naraščajniki v smučarstvu, ki sedaj predelujejo skakalno abecedo, bodo šele pokazali skakanje, ki ga bomo lahko usporejali z drugimi mojstri v inozemstvu. Glavno je, da tmulamo. Ni važno, če tekmuješ, važno je le, da ee smučaš, da greš ven v zimsko prirodo. Toda na drugi strani pa je zopet res, da hoče vsakdo kar najbolje smučati. In to je prav za prav že tekmovanje, ker stremljenje po napredku ga prisili, da skuša vsakokrat nekaj boljšega napr&viti. Gotovo ni nikogar med nami, ki bi mu bilo vseeno ali smuča slabo ali dobro. In če na ta način tekmuješ, kar gotovo vsakdo dela, je tudi dobro. Sposobnejši se bodo kmalu sami izločili iz vrat teH tekmovalcev in se postavili med one, ki merijo «Voje sposobnosti v pravih tekmah, bodisi državnih ali mednarodnih. Oboje pa je dobro, koristno in potrebno. S smučmi torej ven v kristalno belo zimsko naravo, kjer uži- vamo in se obenem krepimo I. K-er. Ravno so minuli oni časi, ko nam je bila zima neprijetna, zoprna, ko smo se »tiskali v zimskih dnevih in večerih k peči. »Starka zima«, katere "sfe-je nekdaj balo 6taro in mlado, nas je popeljala v zadnjih desetletjih v novo življenje, v pravi zimski raj, katerega naši predniki žal niso poznali. Bela snežna odeja, ki pokriva hribe in ravnine, je bila nekdaj strah in trepet vseh; edino kmet se je je veselil, ker se je lahko odpočil in odpočila se je tudi njegova zemlja, ki mu prinaša vsakdanji kruh. Dandanes je v tem pogledu popolnoma drugače. Preobrat, ki je nastal pred več desetletji in kateremu je tudi svetovna vo. na mnogo pripomogla, nam je napravil iz mrzle in osovražene nimske dobe najlepši letni čas. Človek, ki se neprestano bori v naravi in / naravo, je marsikaj izumil in prišel tudi na to 1- da tudi v zimskem času hoditi na izlete iii piebroditi debelo snežno plast. Tako so nastale smuči, ki so služile prvotno človeku samo kot prometno sredstvo, da je v zimskem času lahko prišel naprej in opravil svoje najnujnejše posle. V tistih časih so se posluževali tega prometnega sredstva zgolj oni, ki so bili prisiljeni. Dandanes služijo smučke sicer istemu namenu, namreč da moremo priti v snegu naprej, toda v pretežni večini je današnje smučarstvo športnega' značaja, ki nas razvedri in krepi zdravje in daje možnost, da lahko tudi v zimski dobi posečamo vrhove gora, kamor prej v tej mrzli dobi nikdar ni stopila človeška noga. Tu pa tam, zlasti v severnih deželah, služi smučarstvo tudi raznim poklicem in tudi za vojaštvo je velikanskega pomena, v splošnem pa je to športna panoga, ki jo po vsej pravici lahko imenujemo vir zdravja in veseljR. Pri nas je nastal v zadnjih letih nekak zastoj v smuškom športu, ker so bile zime skMjtib- rit<-ugodne. Nekateri predeli na Gorenjskem in Štajerskem so še imeli toliko'snega, da se je emučaratiro" nemoteno razvijalo, medtem ko so bilo doline, zlasti mesta, zelo prikrajšane. In ravno td bi potrebovali ugodnih zim, ker imamo v teh krajih največje množice »mučarjev. Ker ]e med temi smučarji največ ljudi nižjih slojev, se ne morejo voziti nedeljo za nedeljo v oddaljenejše kraje. Zelo mnogo pa je tudi takih, ki nimajo časa. En dan pa navadno ne zadostuje, če se je treba peljati po več ur z vlakom in potem morda še toliko ur pešhoje, da pridemo na primerna smučišča. Upajmo, da nam bo letošnja zima bolj naklonjena in da bomo lahko smučali v bližini svojih domov. Tekmovalno »muianje. Z razvojem smučarstva je napredovalo ttfdi tekmovalno smučanje in obratno. Dandanes se je izredno razvilo tekmovanje v tej zimskošportni panogi in tekmovalci dosegajo bajne rezultate in to prav v vseh disciplinah. V srednji Evropi je pritegnila alpska kombinacija skoraj vso mladmo nase, tako da je bila resna nevarnost za klasično kombinacijo, zlasti za teke. Mladina in ž njo vred tekmovalci do največjih kanonov hoče senzailj, hoče tehničnih in neredkokrat divjih voženj, pri katerih noče poznati nobene meje. Stvar je Šla tako daleč, da bo bile nezgode vedno pogostejše in celo smrtni primeri (lansko zimo kar trije) so bili na dnevnem redu. Proge za smuk so izbirali vedno težje in so bile dostikrat življenjsko nevarne, zlasti za take tekmovalce, ki so za svojo zmago tvegali vse. Izredno leipo bi bilo tekmovanje}v alpski kombinaciji, čo ne bi gnala prireditelja in tekmovalce strast po senzaciji in rekordih v brezmejnost. Pa bo šla stvar še naprej In mendft^šfc ne bo prej zajezila, dokler ne bodo smrtni primeri Švica in olimpijske igre 1940 Zimski del olimpijskih iger leta 1040 ie mednarodni olimpijski odbor prepustil Švici, ki ua bo izvedla v St. Moricu. Švicarji kot prireditelji so se začeli resno zavzemati in lioriti /a to, da se pritegne v program zimskih iger ■davna pnnogn zimskega šport«, t. j. smučanje. Danes stoje oni namreč na istein kakor pred štirimi leti Nemci, nnnireč še vedno obstojn sporno vprašanje: »Kakšno stališče zavzema napram smučarskemu športu mednarodni olimpijski odbor, ali točneje povedano, kdo je amater in kdo profesionalec?« Mednarodni smučarski kongres se je leta 1132 bavil z amaterskim vprašanjem in je tedaj prišel do zaključka, do je tudi smučarski uritejj vse dotlej, dokler ne tekmuje za denarne nagrade. Pred zimsko olimpijado 1. 1936 pa so si skočile v Inse določbe FIS-e in one nd mednarodnega olimpijskega odbora. Slednje so namreč proglasile smučarske učitelje za profesionalce in jih seveda niso pripustile k olimpijskemu tekmovanju. FIS-o se je trudila. In bi prepričala mednarodni olimpijski odbor i svojem stališču, toda ta je trdovratno vztrajal pri svoji prvotni odločbi. In tako je danes St. Moric na istem, kakor ie bil leta 1936 Garmisch-Partenkirchen. Švicarsko stališee se popolnoma krije s sklepi FTS-e in se do danes ni spremenilo. Sedaj, ko Sodo v njihovi deželi zimske olimpijske igre. I.odo gotovo podvzeli vse mere. da mednarodni olimpijski odbor revidira svoj sklep. Švicarji bodo skušali povzročiti, da se skliče izreden kongres FIS-e, katerega nalogo naj bo spraHii v sklad določila FIS-e in mednarodnega olimpijskega odbora, ker v svoji deželi pokazati ves zimski šport, zlasti za smučanje, ki je najvažnejša in najlepšo panoga zimskega športa Značilna pri tej stvari so vprašanja, katere stavijo Švicarji onim, ki se jih to tiče, namreč: Ali so razmere v športu danes iste kakor tedaj, ko je baron Coubertin zopet poklicni k življenju stare olimpijske igre? Ali ni šport v momentu, ko postane tekmovanje — vedno in povsod še igra, ne v korist posameznika in fair, in išče ter najde tekmovalca, amater ja-tekmovalca po olimpijskih predpisih — tudi danes še niknke osebne koristi. Švicarji so mnenja, da se je v najnovejšem času mnogo spremenilo in da je v miirsiknki športni panogi iz »igre« poštnin gospodarska propaganda na politčni podlagi. Zato bi se morali izključiti z isto upravičenostjo vsi oni tekmovalci, ki so napravili šport za svoje glavno življenjsko delo. , V koliko bo Švicarjem uspela njihovo akcija, ie vprašanje zase. Gotovo pa je, da na tako veliki svetovni prireditvi kakor je olimpijada, ne bi smela manjkati tako važno panoga kakor je smučarstvo. Vprašanje amaterstva po je dandanes gotovo bolj zavito ko sploh kdajMn ga ne bo lahko vsestransko pravično rediti. Tudi nnm se zdi, da se olimpijskih iger udeležujejo ljudje, katere bi morali preje prišteti profesionalcem kakor smuške učitelje. tako pogosti, da bodo merodajni činitelji napravili črto: do sem in nič več dalje. Za tek, ki bi pri nas skoraj izumrl, je postalo prav v zadnji dobi nekoliko večje zanimanje. Mladina se počasi dviga iz komodnoeti, kajti tek zahteva vztrajne smučarje, ki so energični in ki znajo prenesti tudi daljši in težji napor. Upajmo, da se bo tudi v to disciplino vrnil del smučarjev in da bomo tudi v klasični kombinaciji dosegli višino Kaj pa skoki? Gotovo je to najtežja, obenem pa najlepša disciplina smučarskega športa. Lov za rekordi in po senzacijah je tudi tu vedno večji. Toda skoki niso odvisni samo od skakalca, ampak predvsem od skakalnice. Čim večja je skakalnica, čim bolje je zgrajena, tem daljši skoki se dose gajo, tem manj je nevarna za skakalca. Za vzor bi si morali vzeli naše skakalnice v Planici, zlasti veliko, ki jo nazivajo tudi mamutsko in ki dopušča skoke do 120 m. Kader naših skakalcev je zelo majhen. Tmamo pa v mnogoštevilnem naraščaju lepo število onih. izmed katerih bnmo sestavljali bodoče državne re-prezentaute. Male, začetniške skakalnice, ki jih Prva pika v novem letu šport na švedskem Prihodnje leto slavijo na švedskem stoletnico smrti velikega Šveda, zlasti velikega pionirja na polju telesne vzgoje, P. H. Linga, katerega zasluga je, da je švedski šport na tako visoki stopnji. V ta namen bodo leta 1939 priredili veliko športno proslavo, ki jo nazivajo Švedi »Lingijada« in na katero so povabili vse narode sveta. — V Stockholniu se bodo razvijale slovesnosti, tekme in razni nastopi Švedov in drugih narodov, ki bodo tedaj kazali v deželi velikega gimnasta P. H. Linga stopnjo današnje telesne kulture. Da je šport na Švedskem tako razširjen in na tako visoki stopnji, je vzrok ta, ker so tam telesne vaje last vsega naroda. Od navadnega delavca do članov vladarske rodbine, moški in ženske, mladi in stari, vsi se odpravijo po poklicnem delu na nešteta športna igrišča Švedske. Delavcem in drugim uslužbencem je omogočeno športno udejstvovanje s tem, ker delajo po angleškem načinu delovnega časa. Opoldne so kratki odmori, zato prej zaključijo delo, s čimer pridobijo več časa za gojitev športa. Prosti čas, ki ga imajo ravno z ozirom na tako razdelitev dela Švedi dovolj na razpolago, ne porabijo za gostilniške debate ali pa za oglede raznih nogometnih in drugih tekem. Prosti čas prebije Šved na športnem igrišču, v plavalnici ali najrajši v prosti naravi, v gozdih, poleg katerih se nahaja mnogo lepih jezer. Švedi so športni narod, kar razvidimo najlaže iz neštetih športnih igrišč, telovadnic in drugih naprav, kjer se telesno urijo. Samo Stockholm ima nad 20 športnih prostorov, poleg tega pa zelo visoko število zaprtih plavališč. Za mlade fante in dekleta in sploh za doraščajočo mladino je v izdatni meri preskrbljeno. Šole imajo igrišča pozimi pa vadijo v velikih in zračnih telovadnicah. kjer je preskrbljeno, da se tudi tenis lahko goji. V vseh modernih šolah imajo plavalne bazene in švedsko parno kopel. Ravno tako je vojaštvo preskrbljeno z raznimi športnimi prostori in napravami in igra šport v švedskih vojaških krogih važno vlogo. Značilne so velikanske telovadnice in prostorna športna igrišča, ki se nahajajo v vojašnicah ali zraven njih. Švedi tudi niso pozabili na svoje gluhoneme, slepe in slaboumne državljane. Za te imajo posebne zavode s telovadnicami in posebnimi strokovnimi telovadnimi učitelji. Na stotine mladih tekačev trenira v gozdovih, ki segajo prav do mesta. Tok je podlaga za vse športne panoge in tega se Švedi dobro zavedajo. Švedski šport je narodni šport v pravem pomenu besede in je ravno zato v nasprotju s športom v Angliji ali Ameriki, kjer so športna središča na univerzah in zato je tam šport manj dostopen splošnosti. V glavnem se pa imajo Švedi zahvaliti možu, in to P. H. Lingu. Po vzoru starih Grkov svoji današnji stopnji v športu samo onemu je ta pionir ustvaril svojo gimnastiko, katere namen je skrbeti za razvoj mišic In notranjih organov telesa. On je na ta način napravil sistem, katerega je kmalu osvojil ves civilizirani svet, četudi so bile njegove gimnastične vaje namenjene v prvi vrsti švedskemu narodu. Ling je hotel s tem doseči, da bo švedski narod prostejši, srečnejši. Njegova vroča želja je bila, da se vsi Švedi posvete gimnastiki. In to se mu je večidel posrečilo, kajti švedski narod je spoznal po njegovem nauku pomen telesnih vaj. Prihodnje leto, ko slave Švedi stoletnico smrti svojega velikega moža, se mu bodo oddolžili z »Lingijado«, pri kateri bodo vsemu kulturnemu svetu pokazali današnjo višino švedske telesne vzgoje. Bodočnost olimpijskih iger ni ravno rožnata Do svetovne vojne je vodil vse priprave za vsakokratne olimpijske igre mednarodni olimpijski odbor, in sicer tako v strokovnem kakor v orga-nizatoričnem pogledu. Tako jo ta mednarodni olimpijski odbor priredil olimpijske igre leta 1896. v Atenah, potem pa po vrstnem redu leta 1900. v Parizu, leta 1904. v St. Luisu, leta 1908. v Londonu in leta 1912. v Stockholmu. Pri tem so pomagale mednarodnemu olimpijskemu odboru športne zveze dotižnih dežel, kjer so se pač vršile te svetovne športne prireditve. V tej dobi je skliceval mednarodni olimpijski odbor olimpijske kongrese, in to v Havru leta 1897., leta 1905. v Bruslju, leta 1906. v Parizu in leta 1913. v Lozani. Na vseli teh kongresih so razpravljali vprašanja športne pedagogike, športne psihologije, higiene, tehnike telesnih vaj, umetnosti in književnosti. Leta 1921. pa je prišlo do velike spremembe. Mednarodni olimpijski odbor je namreč prostovoljno odstopil od lega, da bi se v bodoče sam pečal s strokovnimi vprašanji pri prirejanju olimpijskih iger. To je enostavno prepustil mednarodnim zvezam, katerih pravila so veljala od samega začetka modernih olimpijskih iger za ta tekmovanja. Po tem novem odloku je bil pravilnik, ki je bil že leta 1914. sprejet na pariškem kongresu, spopolnjen na kongresih v Loznni leta 1921.. v Pragi leta 1925. in v Berlinu leta 1930. Ta pravilnik se stalno spopolnjuje in spreminja. Mednarodne športne zveze odrejajo vse tekme in vse panoge tekmovanja, toda v sporazumu z izvršilnim odborom mednarodnega olimpijskega odbora. Ravno tako je prepuščeno mednarodnim športnim zvezam, da odrejajo število prijav in tekmovalcev za svoje športne panoge, vendar v mejah, ki jih predvidevajo splošna pravila. One nadzirajo orodje in naprave na tekmovališču, one nadzirnjo strokovni del tekem. Napredek olimpizma v zadnjih štiridesetih letih in zlasti sedaj po svetovni vojni je velikanski in se je v tem pogledu zahvaliti samo skupnemu delu med posameznimi športnimi zvezami, državnimi olimpijskimi odbori in mednarodnim olimpijskim odborom. Ta trozveza je dala najlepše uspehe, ker so se mnogi sjiosobni ljudje vseh narodov potrudili, da se medsebojno upoštevajo in spoštujejo. V bodoče pa olimpijske igre niso izven nevarnosti, ker obzorje ni povsem čisto. Pojavljajo se razni problemi, ki niso v korist olimpizmu in ki bi prav lahko povzročili nezaželeno in veliko škodo za to veliko gibanje. Sijajni uspehi, ki jih dosegajo atleti na teh mednarodnih srečanjih, postajajo tudi nevarni za olimpijsko idejo. Ljubosumnost in zavist rasteta, kar zelo kvarno vpliva na športnike drugih narodov. Zato je nujno potrebno, da mladino stalno poučujemo o onih stvareh, ki jih je izrekel obnovitelj modernih olimpijskih iger. In da bodo vsi olimpijski Športniki pravilno razumeli, da so olimpijske igre, telesne vaje, tekme in vse drugo samo sredstvo ui nekaj višjega, važnejšega, za ono plemenito in človečan-sko, kar je vodilo obnovitelja, ko je s toliko požrtvovalnostjo in poletom vodil obnovitev iger. V kolikor so športniki boljši, sposobnejši, večji mojstri na športnem polju, in Čim večji so njihovi uspehi, tem večja je njihova odgovornost pred ogromnim številom mladih in neizkušenih atletov, ki gledajo v olimpijcih svoj vzor in zgled. Iz finske lahke atletike Zelo je presenetilo poročilo, da ostaneta dol-goprogaša MSki in Pekuri, ki sta po pisanju časopisja že pristala na to, da pojdeta v Ameriko, kjer bi nastopala napram ameriškim prvakom v raznih prireditvah, doma. Sedaj ostaneta doma in se bosta pripravljala za meddržavne dvoboje, ki bodo prihodnie leto in za olimniiske iure. a^LOVENEC«, dne 1. januarja 1939. EDUARD RdSTEIQER obl. kon. instal. vodovodov Telefon 25 PTUJ Telefon 25 PEČNIK FRANC špedicijsko podjetje PTUJ Telefon št. 73 FR/1NJO VRdPL trgovina z železnino, orožjem in municijo, zaloga barv, firneža, lakov in stavbnega materijaia PTUJ FRANC URBAN mesar in prekajevalec PTUJ ROBERT ROSENFELD trgovina ▼ mešanim blagom PTUJ MONOPOLSKA VELEPRODAJA SOLI A. SENCAR in SIN veletrgovina ■ šp*c«rij«kim blagom, deželnimi pridelki — eksport jajc, zamenjava bučnega olja — zastopstvo Standard-Vacuum Oil Company oi Jugoslavija — tovarna žveplenih izdelkov in žvcpleno-apnene brozg«; N« debelo 1 A. JURCA nasl. MILKO SENČAR Na drobno! Podružnica: PTUJ, Slomškova ulica U Trgovska hiša VIMER LOJZE tesarski mojster PTUJ — Breg 13 konfekcija — čevlji — modno blago perilo in galanterija — kratka roba PTUJ Na drobno! Na debelo! HINKO KREFT trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki PTUJ PLETARNA - PTUJ r. z. z o, z. BRENČI C ANTON trgovin« z železnino, stavbenim materijalom, barvami, firneži in vsemi slikarskimi potrebščinami. — Zalog« orožja in muni-cijel — Čebelarske potrebščin* I PTUJ HESTNfl HRANILNICA V PTUJU pupilarno varni zavod (ustanovljen lat« 1858.) sprejem« vlog* n« knjižic* in tekoči r«čun. — Vs« naložbe pri hranilnici povsem varne, ker jamči c« iste mestna občin« v Ptuju z vsem svojim premoženjem in dtvčno močjo. m Sit'" VUGfl 6r BAČ^RH galanterija, pletenine, trikotaža, šolske in čevljarske potrebščine NA DEBELO PTUJ NA DROBNO 1». 1» <> 1» 1» 1» 1» 1» l' &MTOM IROiHMFELB DIPLOMIRANI ARRANGEUR PTUJ — Telefon 80 Si Srečno novo leto 1939 želi vsem naročnikom in prijateljem podružnica uprave „Slovenca" Ptuj IZ LJUTOMERA - ) \ <» ) \ <> \ (» (» <> \ 1» (» ) Ivo Seršen trgovina z mešanim blagom Ljutomer IZ GUSTANJA ULZ VIKTOR ključavničarska in mehanična delavnica GUŠTANJ Srečno ln veselo novo leto želita vs«m svojim cenjenim odjemaloem tvrdki Franc Ameršek in Anton Planinšek električno podjetje ključavničarsko podjetje Celje, Mariborska cesta 22 Cenjenim strankam tudi naznanjava, da sva preselil« tvojo delavnico iz dosedanjih prostorov Mariborik« cesta 14 v novo z modernimi stro|i opremljeno delavnico Mariborska c. 22 (gostilna Vovk - poleg vojašnice Kralja Aleksandra) Prevzemava vsa v to stroko spadajoča del«: instalacije vseh vrst z« jaki in šibki tok, previjanj* elektromotorjev ter popravil« vseh instrumentov. Na zalogi imava v*s električni materija!, kakor tudi vse vrste elektromotorjev. Jačenj* magnetov, združeno z električnim in avtogenskim vsrenjem, dalje vsa ključavničarska del«, električno in avtogensko varenj* in specijalno varenje parnih kotlov. Vsa naročila V«m izvršimo točno, natančno, pocenil MIROSLAV TASSOTTO brivec, frizer, vlasuljar, trajna ondulacija Guštanj VRAVNIK IVAN urar, draguljar in optik Guštanj - Ravne I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO v Ljubljani, r. z. z o. z. POSLOVALNICA GUSTANJ Mihael Zavodnik pekarna in trgovina z deželnimi pridelki Guštanj ANA IN VIKTOR Zupane trpovina meš. blaga Guštanj P m ji M on 1UI na RAVNAH, d. d. Guštanj-Ravne jM- I s 6$ m 8 1 & ef »SLOVENEC«, dne 1. januarja 1939. V V NOVOLETNA VOŠČILA (Z CELJA Jao6u> novo ietof V! M KO KBKOVE© CELJE — LAVA Inkret Leo instalacijsko podjetje za vodovod in centralno kurjavo ter toplovodno napravo Celje, Dečkov trg 2 §1 GRADBENA TVRDKA M g Franjo Nerad j|| Celje S A VGUST ŠTOK xl| splošno kleparstvo in vodovodna instalacija H? Celje, Aškerčeva ulica 8 H telefon 218 & m SENTJURC GABRIJEL Manufaktura in moda Celje, Glavni trg 9 Hotel „Zvezda" vd. Frančiška Zumer CELJE Ousti Vračko modna trgovina Celje, Kralja Petra cesta 10 Ja«£u> novo loto vsem svojim cenj. odjemalcem in strankam Pekarna Vošnjak (lastnica J. Kovačič Celje — Kralja Petra cesta Svojim cenjenim odjemalcem želim v aovem letu mnogo sreče in se priporočam Ivan Mastnak konfekcijska in manufakturna trgovina ter izdelovalnica oblek Celje - Kralja Petra cesta 15 Bonboniera Korošec Antonija Celje, Prešernova ulica 1 m. M I i m Srečno in veselo novo leto želi Kavarna „Evropa" (lastnica Helena Krušič) Celje - Kralja Petra cesta Priporoča se trgovina premoga, koksa in drv FRANJO KALAN CELJE Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam Alojzij Plankl urar Celje, Dr. Zerjavova ulica 3 KARL LOIBNER Delikatesa — Specerija Celje JjieČKO kovx> četo želi Alojz Drofenik kontekcijska trgovina Celje, Kralja Petra cesta 11 Franc Zangger trgovina s špecerijo, žganjarna in velepražarna kave Celje Srečno novo leto želi KINO DOM Celje Prva celjska »KRISTALI JA« izdelovalnica ogledal in brušenega stekla Celje Ignac Majerič mizarstvo CELJE, Levstikova ul. 5 Veselo novo leto želi Hotel »Pošta« Celje Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem IVAN RAVNIKAR trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter barvami CELJE - Kralja Petri cesta Srečno novo leto želi Franjo Dolžan galanterijsko in stavbeno kleparstvo koncesijonirani vodovodni instalater Celje Za Kresijo J. Jellenz — Celje in Podr. J. Jellenz nasl. Oto Golež. SLOV. GRADEC Srečno in vesfelo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam Franc Plevčak čevljarstvo Celje, Gosposka ulica 9 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Martin Orehovec in Ivo Kožuh krznarski mojster in izdelovatelj raznih čepic Celje, Gosposka 14 SREČNO NOVO LETO želi IVAH RCBEK TOVARNA TEHTNIC CELJE Srečno in veselo novo leto želi GOLOB KAREL Celje — Gaberje Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča Josip Plevčak izdelava in trgovina čevljev Celje - Kralja Petra cesta 28 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim obiskovalcem in se priporoča Anton Robe k gostilna »Branibor« Celje - Kral)a Petra cesta \ d. z o. z. Celje 66 Gledališki frizer za dame in gospode \ R. GROBELNIK 5 CELJE j Glavni trg 17 in poleg hotela Evrope t T. ajna ondulacija itd. samo 50 Din! Pedikural Anton Lečnik ure, zlato, srebro optika Celje »SUH Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem Anton Petek manufakturna in modna trgovina Celje, Prešernova ulica, Dečkov trg ALBIN URBAN mesar in delikatesa Celje, Prešernova ul. 11 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam prekajcvalnica Ludvik Junger Celje Karel Pančič parna pekarna Celje - Breg Matija Esih mesarski mojster Celje - Breg Modna čevljarna Anton Mulej Celje Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam MIHAEL KRANJC, klepar CELJE - Aškerčeva 9 — Pred grofijo 12 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. strankam in se priporoča Rafael Sa/mič urar in zlatar Celje (Narodni dom) Franjo Širše trgovina z meš. blagom Celje, Krekova c. 4 S. F>0L©BAR SLIKARSTVO IN TRGOVINA BARV CELJE — PTUJ MAKS ZABUKOŠEK modna krojačnica CELJE, Cankarjeva ulica ANTON HOFBAUER trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami ter gonilnim jermenjem »FENIX« izdelovanje aktovk, damskih torbic, kovčkov in ostalih usnjatih izdelkov CELJE, Gosposka ulica 6 Franc Kerin splošno mizarstvo Celje, Klavna ulica 1 Srečno novo leto želi in se priporoča Štefan Zdolšek slikarsko in pleskarsko podjetje CELJE Kralja Petra cesta 31 F. S. Lukas liker, brandy, rum, žganje malinovec na veliko Celje Turk Štefan mesar Celje — Gaberje Karol Pajk modna trgovina Celje, Glavni trg 2 \$\caio> novx> ieto-f GOLOGRANC KONRAD MESTNI STAVBENIK Celje Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim ceni. odjemalcem fosip /agodič špecerija in železnina Gubčeva ul. CELJE - Glavni trg Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem Henrik Oblak ml. mehanik zaloga koles in nadomestnihdelov Ozka ul. 3 želi vsem svojim klijentom in poslovnim prijateljem blagoslovljeno in uspehov bogato novo leto! HOTEL V CELJU želi svojim cenjenim gostom veselo in srečno novo leto V f R. Z. Z O. Z ¥ CELJU KNJIGARNA KNJIGOVEZNICA PODRUŽNICA KNJIGARNE V LJUBLJANI. MIKLOŠIČEVA 19 n # $\e£no> Koyx> tete* ŽELI HRANILNICA DR A VSRE BAN O l/7A/£ podružnica v Celju | M in Hi >8L0VENEC<, dne 1, jamarja 1989. Veselo in srečno novo leto ieli v»em svojim cenj, odjemalcem in strankam CVETLICARNA BRACIC - CELJE Slomškov trg (za farno cerkvijo) in podruinica cvetličarna »NAGELJČEK« Kralja Petra o. 24 BERNHARD GLOBOČNIK stavbeno in nmetno ključavničarstvo CELJE želi vsem svojim cenienim strankam veselo in srečno novo leto ter s« priporoča za bodoče. Obenem naznanja, da je preselil svojo delavnico v Gosposko ulico 9 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem AMTOM FAZAMEIC C E'L J E /os Kirbiš parna strojna pekarna, tovarna kvasa, pekarskega slada in kanditov Priporočani svoje izdelke, posebno slad v kockah proti kašlju in hripavosti Parna volkanizacija RUDOLF JEZERNIK v ■' •I Orcin Fran/o 1 ■ gradbeno podjetje f Slovenjgradec snem Vsem cenj. odjemalcem želi prav srečno in veselo novo leto in se I« priporoča ia nadalje ANTON KALIŠNIK mesar in prekajevalee, PREVALJE L DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO v L(ubljani r, e. s o. z. POSLOVALNICA PREVAL.' SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim članom, poslovnim prijateljem iil znancem KONZUMNO DRUŠTVO ZA ME21ŠKO DOLINO r. z. c o. t. Prevalje IVAN ŠILIH pekarna Slovenjgradec ©Mik® doHitato — r. z. z o. z. — Sedež Prevalje Karel Rojnik Sloven gradeč Gostilna FRANCL - KLUN Helena $ v ŠTORAH želi vsem svojim cenj. gostom veselo in srečno novo leto IZ SLOVENJEGA GRADCA <' ANTON LAVRE trgovec Slovenjgradec V. M. ROZMAN trgovina z mešanim blagom Slovenjgradec Rotter Vekoslav damski in moški modni atelje Slovenjgradec Srečno novo leto želi in se priporoča trgovina usnja in. nakup vseh vrst surovih kož Podružnica J. JELLENZ, nasl. OTO GOLE2 Slovenjgradec IVAN SCHMIDT splošno čevljarstvo Slovenjgradec BARL IVAN iiizerski salon za dame in gospode trajna ondulacija Slovenjgradec ANTON KROFL koncesionirani tesarski mojster Slovenjgradec Franc X. Pototschnig tovarna usnja Slovenjgradec FRANC MIKEC in MARIJA trgovina vina in delikates Slovenjgradec FRANC LOBE tovarna za izdelovanje posode in stalno gorljiv.h peči za drva - Nov patent Slovenigradec Matko Kuhar obl. konc. kamnoseški mojster Slovenjgradec (>N Spešny Martin avtoprevozništvo Slovenjgradec IZPREVALJ Srečno novo leto žeti cenj. strankam HARTMAN ROBERT frizerski salon za dame in gospode Prevalje i' <1 h ) Srečno novo leto želi cenj. gostom JERICA EGGER gostilna AHATZ Prevalje Vsem potnikom želi prav srečno in veselo novo leto autobusno podjetje Viktor Faktor Črna — Prevalje Hranilnica in posojilnica v Dravogradu Želi vsem prijateljem veselo novo leto in se priporoča za zaupanje .C Strojni-',iti :!avt<>iA>iUa Slovenjgradec JOSIP LEVOVNIK čevijar Sloven gradeč K SAVMJSKE BOUKE Srečne in veselo novo leto želi MAROVT JOSKO, sodarstvo PARIZLJE - BRASLOVČE JOŠKO ROJC avto-prevozništvo Slovenjgradec VEKOSLAV VYBORNY česalno-brivski salon za .dame in gospode parfumerija Slovenjgradec IVAN ŠTANGL sodavičar Slovenjgradec ____.»Vsa&L&Jji .«sžoo,. »o va. . leto. že h ŠVAJGtsR AVGUST, mehanikar m «»i u m I BR ASEOV ČE "iSiil Ivan Smolčnik Slovenjgradec Trgovina: manufaktura. železnina. galanterija, špecerija, koloni lalno blago, sleklo, porcelan, slike okvirji Zaloga: portiand cementa, petroleja, bencina, koruze, moke itd. Nakup in prodaja vseh vrst deželnih pridelkov mm l SLOVENJGRADEC Katarina Potočnik splošno krojaštvo Slovenjgradec MLEKARSKA ZADRUGA za Slovenjgradec in okolico v Slovenjgradcu registrovana zadruga t omejeno zavezo Gradbeno podjetje Verčnik Štefan Slovenjgradec Veselo in srečno novo leto žeH Balant Anton valjčni mlin Preserie - Braslovče Veselo in srečno rovo leto želi Strožer Konrad krojaški mojster Rakovlje - Braslovče KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V BRASLOVČAH PIRC FRANJO mizarski mojster BRASLOVČE-PARIZLJE LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V BRASLOVČAH "Gospodarska zadruga v Mozirju želi svojim članom blagoslovljeno in uspeha polno novo leto 1939 Pekarna Pečnik Franc Mozirje ieli svojim odjemalcem srečno novo leto 1939 ter se še nadalje pr poroča ■ j '■■ _ . Veselo in srečno novo leto ieii vsem svojim odjemalcem CESAR IVAN, vdova kipar - Mozirje Srečno novo leto želi in se priporoča LUDVIK JELEN elektrotehnično podjetje POLZELA Srečno novo leto želi cenjenim g stom in se priporoča GOSTILNA OREŠNIK POLZELA Srečno in veselo novo leto želi tvrdka KAROL STRAHOVNIK stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo zaloga pohištva in mrtvaških krst ŽALEC pri CELJU (»V Erich Gunther svečama Slovenjgradec i>' Kmečka hranilnica in posojilnica v Mozirju že h vsem svojim članom srečno in blagoslovljeno novo leto 1939 Kmečka gostilna pri Grabnerju v Mozirju želi vsem cenj. obiskovi novo tabo! l^Jl Kletarsko društvo ^UTKk vpisana zadruga z omejeno zavezo V ORMOŽU Telefon IS Veletrgovina ■ ® f t IS VINSKE KLETI - VINOGRADNIŠVO TELEFON INTERURBAN 12 IZ MURSKE SOBOTE Kreditna banka d. d. V Murski Soboti Hahn Pavel Murska Sobota Manufakturna in kratka roba na veliko m- Manufakturna trgovina KR HIRSCHL in SINOVA Murska Sobota Trgovina oblek ,WEISS ŽIGA Murska Sobota Hotel „Central" Faflik Alojzij Murska Sobota Prekmurska banka d, d. Murska Sobota SDrogerija »PRI BELEM KRIŽU« Mr. Ph. Andersch Josip jj|| Murska Sobota mmm Kmečka posojilnica r. z. z n. z. Murska Sobota Tovarna perila Cvetič Janez Murska Sobota faab v> novo leto! TOVARNA PERILA ŠIFTAR LUDVIK MURSKA SOBOTA Oradbeno podjetje SRAKA ŠTEFAN poobl. graditelj Murska Sobota Jaa£u> novo totof TOVARNA MESNIH IZDELKOV JOSIP BENKO MURSKA SOBOTA GUMILAR KOLOMAN brivec in datnski frizer Murska Sobota IZ SLOVENSKIH GORIC PETER SENEKAR trgovina z mešanim blagom Sv. Trojica v Slovenskih goricah KOMO loto! Anton Hrastelj trgovec Sv. Lenart v Slov. goricah in podruž. Sv. Benedikt v SI. gor. Posojilno društvo za župnijo Sv. Lenart v Slov. goricah in sosedne župnije Sv. Barbara, Sv. Jurij in Sv. Rupert registrovana zadruga z neomejenim poroštvom IVAN SEF trgovina in gostiln* St Ilj ▼ Slovenskih goricah KAROL SWATY trgovec St. Ilj v Slovenskih goricah JURGEC FRANJO pekarna St. Ilj ▼ Slovenskih goricah 2elim novo leto, srečno in polno zadovoljstva Bernard Potočnik - gostilna »Narodni dom« Sv. Lenart v Slovenskih goricah Vsem svojim gostom želi veselo novo leto Marija Maitz gostilna in mesarija GORNJI CMUREK - MARIJA SNEŽNA tlU&lfr MOMO UtO> ieli vsem svojim odjemalcem ter se priporoča tudi v naprej za cenj. naročila Josip Bauman veležganjarna, izdelovalnica ruma, konjaka, likerjev in sadnih sokov ST. ILJ PRI MARIBORU Blaieno in zadovoljno novo leto ieli vsem članom in vlagateljem Posojilnica r. z. z a. z. Sv. Lenart ▼ Slovenskih goricah Širite katoliške Časopisjei iCTAivimKCV, 8ne T. fernmrfe jflSI. MARIBORSKA INDUSTRIJA tUD¥IK FRANZ In sinovi . maribor EKSPORTNI M t IN IN TOVARNE ZA TESTENINE novi sap zagreb ■.si?; >•• Mehanične tkalnice svilenih izdelkov, barvarna, apretura in tiskarna* MARIBOR IN POBREŽJE Telefon 81. 21-77, 21-76 Brzojavi: Thoma Maribor Izdeluje vse vrste blaga kakor: Crepe de chine Crepe satin Crepe mongol Crepe marocaine Crepe imprime modno svilo v različnih izdelavah, svileno podlogo za plašče. — Svilene brokate, nadalje vse vrste jacquardnega blaga, brokate za odeje, satin za odeje Svilene rute >... 4 rorrroo iJB^rpes, |ha»4j^jj ^ „mcSM 10!? 131 Prav nič ni čudno, kajti žene se rade pogovarjajo o meni! Posebno pri tem vremenu! Priporočajo me druga drugi kot najboljše sredstvo proti rdeči, hrapavi in razpokani koži. To je pa tudi prav, kajti: Le Nivea vsebuje Eucerit, krepilno sredstvo za kožo. Splosn S Telef. int. 20-57. Brzojavi: Splostad Delavnica za železne konstrukcije, mostove in rezervoarje Oddelek za električno in autogensko varen je Tvornica vijakov, zakovic in drobne železne robe dmzlba Merlbor-Tezno »SLOVENEC*, dne L januarja 1939. ODPRTO PISMO UPRAVNIM SVETNIKOM GOSTILNICARSKE PIVOVARNE D.D. LAŠKO, GG. CIRILU MAJCENU, DR. FRANJU ROŠU IN IN2. HUGONU UHLIRU Po prekinitvi pogajanj, ki so se vršila med nami zaradi GPL, ste smatrali za potrebno, da mene in moje prijatelje oblatite najprej na občnem zboru GPL, sedaj pa Se v Vašem najnovejšem »Glasniku GPL«. Pri tem ste se poslužili raznih podtikanj in številnih neresn e. Stvaren kot sem vedno bil, Vam hočem odgovoriti le z dejstvi, za katere imam tehtne dokaze. Predvsem hočem pritrditi, da ste bili Vi oziroma Vaii prijatelji, ki zavzemajo vidna mesta v slovensk1 gostilničarski stroki, tisti, ki so mene že L 1937 vabili na pogajanja zaradi GPL ter mi predlagli pri teh pogajanjih neko dvomljivo transakcijo z delnicami GPL. Do mene pa so se obrnili omenjeni Vaši prijatelji seveda šele potem, ko so bili drugod s svojim predlogom zavrnjeni, Ako me ne bi Vi in Vaši prijatelji pozvali, bi mi nikdar ne padlo na um, da bi se iz lastne iniciatve spustil z Vami v kaka pogajanja. Ali hočete mar tajiti, da ste me v poletju 1937 klicali po tretjih zaupnih osebah v Ljubljano, se z menoj pogajali in mi predlagali transakcijo, zaradi katere je bila položena bančna garancija za znesek 2,205.000 din v to svrho, da bi se s prevzemom 14.000 Vaših delnic omogočilo razširjenje pivovarne z ustanovitvijo tovarne za izdelovanje jedilnega olja? Zelo zanimivo pa je, da so si Vaši prijatelji, ki so m: stavili tak predlog, kot posredovalci pri tem poslu rezerviral' provizijo 400.000 din in me končno poslali k Vam, gospod dr. Roš, da bi pri tem tudi Vi nekaj zaslužili. Al: ste takrat Vi, g. dr. Roš, resno reflektirali na provizijo v obliki pravnega zastopstva novega podjetja, zakar naj bi prejemali skozi 60 mesecev po 5000 din honorarja, ne morem vedeti. Gotovo je pa to, da se nahaja v moji roki Vaše pismo z dne 25. marca 1938, v katerem mi očitate, da zavlačujem rešitev te zadeve in me priganjate k dovrš:tvi. To Vaše pismo se glasi dobesedno: »Velecenjeni gospod doktorl Vašega napovedanega obiska v zadevi GPL ni bilo. Ne morem si tolmačiti, kako da zopet niste držali obljube in da me pustite tavati v negotovosti. V smislu najinega pogovora sem uvedel potrebne korake, sedaj pa zopet čakam in ne vem, ali naj nadaljujem akcijo ali pa vse skupaj pustim. Prosim Vas, da mi do 30. t. m. blagovite poslati kak odgovor, ali naj se najina pogajanja nadaljujejo, ali pa je vse skupaj padlo v vodo. Pričakujoč tega pojasnila, črtam z odličnim spoštovanjem • Dr. Fran Roš L r. G. Dr. Guido Mayer, Zagreb, Pantovčak 112.« Listina, s katero so si Vaši »prijatelji pivovarne Laško« osi-gurali provizijo za to, da bi se »pridobile« delnice nič slutečih delničarjev po največ 60% nominalne vrednosti ali še cenejše, je bila pri javnem notarju v Ljubljani overovljena in podpisi na njei legalizirani, očividno zato, da bi Vaši prijatelji pač zanesljivo dobili svojo proviziio, če bi se posel zaključil. Trdno sem prepričan, da je bilo o teh pogajanjih v letu 1937 oziroma o tej transakciji z delnicami informirano le nekaj članov uprave GPL. Videl sem pa že tedaj, s kakšnimi osebami imam opraviti in zato sem bil tako oprezen, da sem dal to notarsko overovljeno listino shraniti na varnem mestu. Vaši prijatelji bodo gotovo zelo presenečeni, ko bodo o tem z Vaše strani lansiranem predlogu zvedeli točnejše podatke. Pridržujem si zato, da objavim to listjio v trenutku, ki ga bom smatral za to za primernega, da pokažem Vašim prijateljem, v kako zanesljivih rokah se nahaja GPL, ali pa, da Vas razveselim s predložitvijo tega dokaza pri sodišču. Ko se je ta Vaš načrt ponesrečil zaradi tega, ker so ga onemogočili drugi Vaši prijatelji, za katerih hrbtom ste ga hoteli izpeljati, se nisem mogel več umakniti, ker so me Vaše ponudbe že preveč v stvar angažirale. V tem času sem se že dovolj točno orientiral o razmerah družbe in o razpoloženju v najširših krogih delničarjev GPL. Sprevidel sem, da je dana možnost, da pridob:m na pošten in dostojen na£n v roke večino de'nic GPL in sicer tako, da bi se s tem obvarovali tudi delničarji GPL škode, ki jim je pri Vaših načrtih pretila. Ne bo brez pomena, če ob tej priliki in na tem mestu podčrtam, da je uprava GPL po Vas, g, dr. Roš, od leta 1931 naprej tožila okrog osemsto (800) delničarjev, ki bodisi niso mogli plačati subskribiranih delnic, bodisi so izgubili zaupanje oziroma veselje do Vašega podjetja. Vsem tem delničarjem ste povzročili ogromne stroške ter ste jih z rubežnimi in dražbami spravili v težke ne-prilike in nesreče. Ali ste preračunali, g. dr. Roš, kako visoke so bile te žrtve, ki ste jih na ta način povzročili svojim slovenskim rojakom? Da Vam nekoliko osvežim spomin na te čase, ko ste brez usmiljenja in z zasmehovanjem sodno preganjali uboge delničarje, naj Vam citiram Vaše lastno pismo, ki ste ga dne 18. deccmbra 1934 poslali kot božični pozdrav nekemu delničarju-zamudniku: »Spoštovani gospod! Izrekam Vam globoko sožalje ob priliki, ko mi s tužnim srcem javljate, da ne morete plačati delnic in stroškov. Ob tako žalostni vesti si ne morem kaj, da bi Vas ne spomnil na okolnost, da ste imeli v onih časih, ko ste kupili delnice, lepše čase in da bi takrat irav lahko, če bi bili dober plačnik, delnice plačali. Ker pa ste lili lahkomiselni in s plačilom odlašali, ste prišli do tega, da imate danes tužno srce. (Sledijo pogoji za obročno plačevanje.) S spoštovanjem Advokat dr. Fran Roš, Laško. G. Josip Benkovič, gost. Rumnjavas p. Straža pri Novem mestu. Dr. Roš 1. r.« Saj se bo6te še spominjali, g. doktor, da ste pisali to Ijubez-njivo pismo gorenjemu dolžniku kot odgovor na njegovo prošnjo in ponudbo, da Vam prepusti vse dotlej plačane zneske in tudi subskribiranih pet delnic, samo da ga izpustite iz nadaljnjih obveznosti. Dobro veste, g, doktor, da to ni bil edini primer take vrste! Če ste, g. doktor, res tako prepričani, da je uspešen razvoj pivovarne zagotovljen, zakaj pa se niste poslužili številnih sličnih ponudb, po katerih bi dobili v roke veliko število delnic GPL po zelo nizki ceni? Saj bi za to porabili Ie del svojega zaslužka, ki ste ga imeli iz več sto procesov proti delničarjem GPL. Vr Pod vtisom mnogih takih in podobnih primerov sem se odločil, da organiziram delničarje k skupnemu nastopu na izrednem občnem zboru, da jim priborim pravico prostega razpolaganja z delnicami ter da omogočim z Vašim gospodarstvom nezadovoljnim delničarjem, da pridejo do svojega vloženega denarja. Ko ste zvedeli za ta načrt iz moje prve okrožnice, ki je bila razposlana delničarjem, ste v svoje neprijetno presenečenje spoznali, da |e večina delničarjev pozdravila ta načrt najmanj s simpatijo. Ali ste se morda zbali za svoja lepa mesta v upravi GPL in mi zato po svojih prijateljih sporočili nenadoma v septembru 1938, da ste pripravljeni 1< nadaljnjim pogajanjem? Spustil sem se res v ta pogajanja z Vami iz popolnoma stvarnih raplogov. Za sebe nisem zahteval niti mesta v upravnem svetu, temveč sem hotel v upravi pustiti Vas, česar gotovo ne bi storil, ako ne bi imel resnih in poštenih namenov z GPL. Nameraval in predlagal sem Vam, da z razširjenjem obratovalnega programa osiguram uspevanje podjetja, nezadovoljnim delničarjem pa njihove delnice plačam stoodstotno. Ni moja krivda, če se ta enako za podjetje kot za delničarje ugodni načrt zaenkrat še ni sprovedel Sprovcdel se pa bo, čeprav brez Vašega sodelovanja in proti Vaši volji. Za to Vam jamčim! Primerjijte s tem mojim nastopom, svoje in svojih prijateljev čudno postopanje: najprej me vabite 1. 1937 k sebi, mi predlagate v škodo Vaših lastnih delničarjev transakcijo, pri kateri si skušajo zagotoviti Vaši prijatelji provizijo 400.000 din, Vam pa za 60 mesecev po 5C00 din honorarja na mesec — ko se pa ta načrt ponesreči, začnete mene in vse, ki Vam nasprotujejo, napadati, ter zaključite konec novembra 1938 pogajanja z nečuveno zahtevo, da naj se podari Gostilničarski kreditni zadrugi v Ljubljani dva milijona dinarjev. Kdo pa je ta slavna Gostilničarska kreditna zadruga? Iz spisov, ki se nahaja pri okrožnem sodišču v Ljubljani, je razvidno, da ima ta zadruga okrog 15 članov in da predstavlja njen zadružni £ kapital okroglo 100 deležev v skupnem znesku približno 20.000 din (med temi ima GPL menda 27 deležev). Na občnem zboru dne 31. maja 1938 je bilo priznano, da je krila vse režije te kreditne zadruge njena edina komitentinja, to je GPL in da zadruga iz svojih lastnih sredstev in donosov ni mogla kriti niti svojih ustanovnih stroškov v znesku 683,50 din. Večina članov uprave Gostilničarske pivovarne v Laškem so zadružniki te kreditne zadruge. In ta imenitna Gostilničarska kreditna zadruga naj pomaga GPL in slovenskim gostilničarjem? Oprostite, gospodje, ako smatram to Vašo trditev za zelo ponesrečen dovtip, Ravnotako, kakor ne morete Vi verjeti, da vodim svojo akcijo proti Vam iz nesebičnih motivov, tudi jaz ne morem verjeti Vam, da ste Vi ustanovili Gostilničarsko kreditno zadrugo iz čisto idealnih razlogov. Sedaj pa, ko ste zahtevali za to, da dovolite delničarjem GPL prosto razpolaganje z njihovimi delnicami, darilo 2,000.000 din za Vašo kreditno zadrugo, tudi noben delničar ne bo verjel Vašemu idealizmu. Že 29. novembra t. 1., ko ste mi Vi, g. inž. Uhlif med štirimi očmi kot prvi sporočili zahtevo po darilu 2,000.000 din za Gostilničarsko kreditno zadrugo, sem bil trdno odločen, da tej zahtevi ne ugodim. Ker sem pa napravil z Vami, gospodje, že to izkušnjo, da ste v pogajanjih leta 1937 zahtevano provizijo v kasnejši polemiki hoteli predočiti javnosti kot poskus podkupnine z moje strani, sem se odločil, da si preskrbim za Vašo novo nezaslišano zahtevo priče. Vsled tega se je vršila drugi dan, 30. novembra konferenca v Laškem, katere sta se poleg mene udeležila za GPL Vidva, gg. dr. Roš •n inž. Uhlif, kot priči pa sta bila prisotna g. dr. Anton Ogrizek, odvetnik iz Celja in dr. Mominik Drnovšek, odvetnik iz Laškega. Pri tej konferenci ste s svoje strani ponovili zahtevo po darilu dveh milijonov dinarjev in sicer s tem poudarkom, da je transakcija le pod tem pogojem izvedljiva in da o kakem znižanju tega darila ne more biti govora. Ko sem nato dobil o Gostilničarski kreditni zadrugi potrebne podatke, sem Vam odgovoril s svojim priporočenim pismom z dne 3. decembra sledeče: Gospodom inž. Hugo UhliF, Ruda p. Loka pri Zidanem mo6tu, dr. Franjo Roš, advokat, Laško, predsednik Ciril Majcen, restavrater Ljubljana. Priporočeno! Po razgovorih, ki so jih vodili dne 30. novembra t. 1. v Laškem gg. dr. Roš, inž. UhliF, dr. Demovšek, dr. Ogrizek in jaz, sem stopil v zvezo s svojimi sodelavci. Na žalost Vas moram obvestiti, da je bila zahteva upravnega sveta pivovarne v Laškem zaradi zneska din 2,000.000, katero vsoto bi bilo treba podariti Gostilničarski kreditni zadrugi v Ljubljani, iz naslednjih razlogov zavrnjena: 1. V svrho nakupa 9000 kom. delnic smo pripravili vsoto od din 4,000.000 dočim bi po Vašem predlogu potrebovali za to din 6,000.000. 2. Naša želja je, da od vsot, katere vložimo v Gostilničarsko pivovarno v Laškem, imajo koristi vsi delničarji, kateri žele prodati svoje delnice, a ne samo ona skupina, ki ie član kreditne zadruge. V interesu notranjega miru v podjetju bi bili mi raje pripravljeni, da plačamo vsem nezadovoljnim delničarjem 100% za delnice, kakor da bi samo neki privilegirani skupini poklonili dva milijona dinarjev edino in samo zato, da bi uprava, katera se naslanja na borih par sto delničarjev, dovolila, da 2000 delničarjev proda svoje akcije. Vzlic temu ostanemo z našim prejšnjim predlogom, ki se nahaja pri g. inž. Uhlif-u, v besedi do 7. decembra 1938 ter se izjavljamo tudi tem potom pripravljenim, da prevzamemo vsako jamstvo za razširjenje posla, nadalje jamčimo, da pogon pivovarne ne bo imel deficita. Od 7. decembra 1938 12. ure opoldne se ne smatramo več v obvezi s tem našim predlogom. Velespoštovanjera dr. inž. Mayer 1, r.« Da seznanim javnost s pogpfi, pod katerimi sem bil pripravljen prevzeti majoriteto delnic GPL, hočem v kratkem navesti svoje predloge, ki sem jih stavil delegatom uprave GPL. Moja skupina se zaveže, da kupi ji prevzame po svojih zastopnikih v Sloveniji 9000 delnic GPL in sicer prvih 4000 delnic po din 500, t. j. 100%-no, nadaljnih 5000 delnic pa po 400 din kos, L j. 80%-no. Skupaj bi dala moja skupina za nakup delnic 4,000 000 din. Za nakup delnic potrebni denar in za odplačilo dolgov GPL potrebnih nadaljnih 2,000.000 din — oz. 2,500.000 din — skupaj 6,500.000 din, bi založila moja skupina pri Ljubljanski kreditni banki pod zaporo. Sedanja uprava GPL izda za dobo 4 mesecev generalno dovoljenje za prosti prenos delnic glasečih se na imena. Po 4 mesecih bi prosti prenos delnic ne bil več dopusten. Po izvedbi te transakcije odstopijo vsi člani sedanje uprave GPL, nakar bi se sklical izredni občni zbor delničarjev, da sklepa o novem položaju. V novi upravni odbor bi se izvolili tudi 3 člani stare uprave, namreč inž. Uhrif, Majcen in dr. Roš. Nova skupina, ki prevzame večino delnic, se obveže, da izdeluje pivovarna skozi dve leti najmanj po 5000 hI piva na leto, dalje skrbeti za izboljšanje kakovosti piva ter za to, da pivovarna v Laškem dela brez deficita, če bodo sedanje gospodarske razmere trajale še naprej. Moja skupina se nadalje obveže, da dokonča v dveh letih pri pravljalna dela za novo tovarno jedilnega olja v Laškem, ki naj bi potem začela obratovati. Ta investicija bi se izvršila brez povišanja delniške glavnice ob zelo ugodnih pogojih. Končno preskrbi moja skupina pivovarni za obratovanje potrebni obratni kredit, ki ga GPL sedaj nima. Taki so bili moji predlogi. Zastopniki GPL so na pogajanjih 30. novembra te pogoje v glavnem sprejeli in je bil sporazum že do malega golov, ko so nenadoma planili na dan z nečuveno zahtevo o darilu 2,000.000 din v korist Gostilničarske kreditne zadruge v jubljani. Javnost naj sama presodi, če so ti moji predlogi sprejemljivi in stvarno utemeljeni in če bi delničarji GPL ali slovensko gospodarstvo po njih imelo korist ali škodol Še par pripomb k Vaši polemki, gospodje! Značilno je, da se v svojo obrambo poslužujete grobih neresnic; tako n. pr. mi hočete naprtili krivdo, da sem jaz oz. skupina, ki jo zastopam, preprečil podelitev koncesije za proizvodnjo kvasa GPL Resnica je pa ta, da ste to koncesijo imeli že leta 1932, pa ste jo zopet zgubili, ker se niste držaii predpisanih določb in terminov in pa vsled slabo inscenirane komedije, s katero ste hoteli takrat (1. 1932), lažno pre-dočevati oblastvom, da je tovama za kvas že dogotovljena. S tem postopanjem ste po lastni krivdi zaigrali vse tozadevne šanse. Naravnost smešna je nadalje Vaša trditev, da sem jaz zavlačeval dobavo strojev za Vašo družbo pri Prvi strojni tovarni v Brnu. Na;manj 8 let nisem bil v nikakem niti pismenem niti osebnem 6tiku z Vašim dobaviteljem in prepričan sem tudi, da ne boste našli nikogar, ki bi verjel, da bi dal kak dobavitelj več na besede onega, ki skuša kak — posebno velik — posel preprečiti, kakor pa na besede solventnega kupca. Prav tako neresna, obenem pa neizvedljiva in diletantska je Vaša napoved borbe proti »židovskemu pivovarniškemu kartclu«, ki pa v resnici sploh ne obstoja. Ako hočete zastopati interese svojih delničarjev, se boste morali pri prodaji svojega proizvoda držati vsaj enakih cen in pogojev, kakor konkurenca, če boste hoteli svojo robo spraviti v denar. Zgubi se pr: tem ne boste izognili. Ako pa hočete dobavljati pivo cenejše kot konkurenca, kakor ste to vedno napovedovali, potem bodo seveda pivci navdušeni, a delničar, ki bo zgubil svoj denar, bo obupan. V obeh slučajih pa je gotovo, da mora delničar izgubiti. Vprašanje je le, v katerem času bo prišel delničar ob ves svoj vloženi kapital, Tu ne pomaga prav nič, čc od svojih slovenskih prijateljev, ki so Vam zaupali svoj denar, zahtevate vedno nove prispevke v obliki novih subskribcij in če se v svodih napadih ponižujete protižidovskih, protihrvaških ali protisrbskih in celo verskih gesel. Val pivovamiški eksperiment, kakor ga uprizarjate, mora propasti. Na podlagi točnih strokovnih mnenj in kalkulacij ostane neizpodbitna in neovržena ugotovitev, da ie popolnoma vseeno, ali bo Vaše podjetje izdelovalo 2.000, 5.000 ali 10.000 hI piva na leto. V vsakem primeru se podaja neizogiben rezultat trajnega vsakoletnega deficita, ki mora privesti podjetje prej ali slej do poloma. Pri tem moram pa še posebej poudariti, da pri sedanji ureditvi pivovarne sploh ne morete producirati 10.000 nI piva na leto. Za tolikšno produkcijo bi bilo neobhodno potrebno povečanje in kom-pletiranje pivovarne (n. pr. tudi z ureditvijo lastne sladarne), kar bi stalo okroglo 4,000,000 din, ki jih pa Vi nimate. Saj ste že itak za to, da ste postavili pivovarno v sedanje 6tanje, morali zadolžiti podjetje za dva in pol milijona dinarjev. V dokaz resnosti Vašega položaja Vam hočem predočiti samo par dejstev, ki jih ne boste mogli tajiti. Pivovarniška konjunktura je za sedaj in za bodočnost skrajno neugodna. Od leta 1930 do letos je padel konzum piva v Sloveniji za tri četrtine, od 120.000 hI na 30.000 hI letno. V Istem času se je trošarina z vsemi drugimi javnimi dajatvami in davščinami podvojila. Prodajna cena piva je 06tala ista, produkcijski stroški pa so 6« povišali. Kakega povišanja konzuma za bodočnost ni pričakovati, že zato ne, ker je pri nas razmerje med ceno piva in vina tako, da dobiš liter dobrega vina že za isto ceno, kolikor stane liter piva. Računati se mora torej še z nadalnjim padanjem konzuma piva. Stara podjetja, ki imajo rezerve, ki imajo svoje investicije že amortizirane, ki delajo z lastnim kapitalom in imajo izgrajeno prodajno organizacijo, težko uspevajo, čeprav imajo celo lastne sladarne, kar jim omogočuje cenejšo produkcijo. Izrabljati morejo le majhen del svoje produkcijske kapacitete. Brez številčnega utemeljevanja mora vsak laik razumeti, da Vaše podjetje, ki nima nobene od gorenjih ugodnosti, v sedanji svoji sestavi ne more uspevati, še manj pa se spuščati v kakšno konkurenčno borbo. Vi nimate svojih investicij niti toliko izgrajenih, da bi mogli producirati s sedanjimi sredstvi na leto več kot 5.000 hI piva, nimate seveda svojih investicij še prav nič amortiziranih. Vi nimate nobenih rezerv, nasprotno dva in pol milijona dinarjev dolga. Vi nimate nobene obratne glavnice, nimate izgrajene prodajne organizacije (hladnilniki, pipe za gostilničarje), niti nimate lastne sladarne. Vas more že najmanjši nastop konkurence spraviti v najtežavnejši položaj. Kdo more — najsi bo tudi laik — po teh neizpodbitnih, vsakomur očitnih dejstev še verjeti, da je Vaše podjetje v sedanji sestavi in pri obstoječih razmerah zmožno obvarovati se trajnih deficitov? Na zadnjem občnem zboru ste zmagoslavno naglašali, da v zadnjih 30 letih v vsej Evropi ni bila postavljena nobena nova pivovarna. To Vam prav rad verjamem. V tej točki se krijejo naša naziranja. Res je, v vsej Evropi se ni našla skupina, ki bi bila tako lahkomišljena, da bi si upala pri obstoječem padanju pivskega konzuma vložiti visoke glavnice v tak nerentabilen posel, kot je pivovarstvo. Ali morda mislite, gospodje, da vsa Evropa ne premore niti enega tako pametnega podjetnika, ki ne bi hotel pri pivovarstvu dobro zaslužiti, ako bi bilo z novo ustanovitvijo v pivovarništvu danes mogoče kaj zaslužiti. Na občnem zboru ste smatrali za potrebno, da mene in mojo skupino v odsotnosti napadete. Storili ste to proti obojestransko obveznemu dogovoru, da občnega zbora ne bo nobena stranka motila in izrabljala. Ni dvoma, da ste to storili zaradi tega, ker sem odklonil Vašo nezaslišano zahtevo po darilu din 2,000.000. Toda mnogo bolje in za delničarje mnogo zanimivejše bi bilo, ako bi uporabili ta občni zbor za to, da predočite svojim delničarjem resnično in stvarno materielno stanje GPL Ko tega niste storili Vi, ampak ste le mimogrede vrgli med zborovalce nekaj nepovezanih številk, hočem v naslednjem predočiti jaz delničarjem in javnost bilančno stanje Vašega podjetja, držeč se pri tem Vaših lastnih številk, kolikor ste jih seveda razodeli. Aktiva! | i ;- i Tovarniške zgradbe iiiii»iiiiii 4,000.000 din strojna oprema '•i«ii*t>iit« 3,500.000 „ zaloga in posoda (sodčki) ca i •»■■<» > 1,300.000 „ >M«i I Skupaj 8,800 000 din Pasiva; nwi#!*n*| , Vplačana delniška glavnica i » i i • ■ ■ i ■ 8,400.000 din dolgovi (zemljiškoknjižne predznambe) i i i ■ ■ 2,400.000 „ Skupaj 10,800.000 din Iz teh številk sledi izguba 2,000.000 din. Ali ne pomeni to, da je že doslej ena četrtina vplačane delniške glavnice izgubljena? Kako opravičujete to izgubo, gospodje? Odgovor na to vprašanje je za delničarje važnejši, Kakor pa Vaša brezpomembna polemika proti meni, ki sem Vam stavil predloge, ki bi bili prinesli delničarjem korist, podjetju pa zagotovili prospevanje. V vseh svojih napadih uporabljate kot najmočnejši argument trditev, da baje vodim svojo akcijo po naročilu konkurence oz. pi-vovamiškega kartela. Dalje skušate mojo akcijo ironizirati s tem, češ da ni verjetno, da bi hotel iz človekoljubja obvarovati škode slovenske delničarje. Na to Vam moram odgovoriti, da sem se lotil te akcije zaradi tega, ker ste Vi sami v letu 1937 vzbudili moje zanimanje za to podjetje. Ugotovil sem pa pri tem, da je v tej delniški družbi na tisoče nezadovoljnih delničarjev, ki pa se ne morejo ganiti, ker niso organizirani in ker jih ovira znamenita določba § 6 Vaših pravil, k: zabranjujejo prenos delnic brez Vašega dovoljenje. Zastavil 6em si nalogo, da organiziram te nezadovoljne delničarje, da dosežejo pravico prostega razpolaganja s svojimi delnicami. Ako mi bodo potem ti delničarji ponudili svoje delnice v nakup, bom že vedel in znal zavarovati svoj in ostalih delničarjev vloženi kapital pred nadaljnimi izgubami. S priključitvijo tovarne jedilnega olja, ki bo v Sloveniji brezkonkurenčna. mi bo pa mogoče znižati režijo podjetja tolikanj, da se bo pri bodočem poslovanju dal doseči tudi primeren dobiček. To seveda ne bo v škodo onim delničarjem, ki bodo hoteli še dalje ostati v preosno-vani delniški družbi, niti v škodo mestu Laško, kjer bo mogoče namesto današnjih 16 delavcev, zaposliti v novem podjetju najmanj 10-krat toliko. Prehajajoč k napadom, ki so naperjeni proti »židovskemu pivovarniškemu kartelu«, Vas moram razočarati z ugotovitvijo, da ste v tem pogledu zelo slabo informirani. Pivovamiški kartel, s katerim v svojih polemikah operirate, sploh ne obstoja. Posamezne tovarne imajo lokalne sporazume, ki se nanašajo samo na gotova rajoniranja in nič več. Kje pa so te nevarne židovske pivovarne? V Jugoslaviji jih obratuje 23 pivovarn in samo pri eni od teh se nahajajo delnice v židovskih rokah. Jaz eam sem osebno poznan samo z vodilnimi funkcionarji treh pivovarn. Na Vaši ljubljanski konkurenci pa so direktno ali indirektno z 99% udeleženi slovenski denarni zavodi, med temi Mestna hranilnica ljubljanska in Hranilnica dravske banovine v Ljubljani z večjimi paketi delnic. Ti slovenski delničarji morajo biti res zelo veseli Vaše ugotovitve, da so židje. Kajti oni in funkcionarji te pivovarne 60 se smatrali do sedaj vsaj za tako nacionalno čuteče državljane, kakor Vi. Zato, gospodje, brez zamere, ta Vaš argument res ne prenese nobene kritike. Sicer pa moram ugotoviti, da niti ominozni pivovamiški kartel, niti konkurenčne pivovarne nimajo z mojo akcijo nič opraviti. Glede svoje osebe Vas moram prositi za oproščenje, da se Vam moj nos ne dopade in da me zaradi njega napadate plemensko in konfesionelno. Res ne morete zahtevati od mene, da se Vam na ljubo podvržem kozmetični operaciji. Toda pustimo ironijo! Vedite, gospodje, da mi delate veliko krivico, ko me proglašate v svojem «Glasniku« za Žida. Sem jugoslovanski državljan, katoliške vere, vodilo pa bi predaleč, da bi Vam, gospodje, dokazoval z dokumenti svoje arijsko pokolenje. Vedite pa tudi, da me taki Vaši neokusni napadi ne bodo niti najmanj zadrževali, da ne bi z vso svojo gorečnostjo in vztrajnostjo, ki sem si jo pridobil s svojo vzgojo in svojim dolgoletnim delom v industrijskih podjetjih tako v Srbiji kot na Hrvatskem in v Sloveniji, zasledoval do zmagovitega cilja svojega načrta, da pripomorem delničarjem GPL do njihovega denarja, podjetju v Laškem pa do donosne preosnove v prid našemu narodnemu gospodarstvu. Ljubljana, dne 29, deccmbra 1938. Dr. inž. Gvido Mayer, industrijalec. Ivan Avsenek: Na križišču r Naš« narodno gospodarstvo se Je leto« kar čez fioč znašlo na usodepolnem križišču: ali naj vztraja ie pri načelu, da je svetovno gospodarstvo starega kova še najboljše, kar ai moremo želeti, ali pa na ae nagne na avtarktično smer in hotč postane de nekega »gospodaistva na velikem prostoru«, ki je ideal velikih evropskih avtarkij. Osnovna Ideja svobodnega svetovnega gospo- Barstva je vera v koristi medsebojne gospodarske odvisnosti. Gospodarska odvisnost pogosto res ni prijetna stvar, ne za posameznika, ne za narode in države. Omejuje svobodo, zahteva obzirnost, drži ponos v pravih mejah, odsvetuje nasilnost, Išče in spoštuje pravico, ne klanja se sili, zato pa rahteva, da se vsaka gospodarska tekma vrši po nekih gospodarskih zakonih in običajih, ki sicer navadno nimajo postavne oblike, zato pa nesporno moralno silo. Načela gospodarske odvisnosti nalagajo torej vsakemu človeku in narodu precej žrtev, ki močno omejujejo način bojevanja za tako imenovane gospodarske interese. Človek se jim že še pokori, ker se zaveda, da njegovi gospodarski interesi vendar niso kakšne moralne vrednote. Veliko težje se jim pa pokori narod ali država, kajti njegovi gospodarski interesi so važen del njegovega kolektivnega egoizma, kolektivni egoizem je pa najnevarnejši pojav povojnih dni: obleče se rad v neko zveriženo moralo, zbega narod in mu vcepi prepričanje, da je kolektivnemu egoizmu ravno zaradi tega vse dovoljeno, ker to ni egoizem po-edinca. Le moralno in kulturno visolco stoječi narodi mu poznajo meje in brzdajo sebe. Zavedajo «e namreč, da jim daje medsebojna gospodarska odvisnost tudi velike koristi. Pred vsem je ta od visnost medsebojna: nihče ni gospodarsko popol soma neodvisen, vsak je odvisen od vseh. če je kaj izjem, potrjujejo pravilo. Načelo medsebojne gospodarske odvisnosti vstvarja na tak način pogoje za delitev dela, tekmo in svobodo gibanja vseh proizvajalnih činiteljev. Uspehi tega načela pa ae vidijo v neverjetno velikem gospodarskem napredku zadnjih 100 let. Ni torej čudno, če so se tega načela pred svetovno vojno držale vse kulturne države brez izjeme. Prepričane so bile, Ida ao koristi, ki jih imajo od medsebojne gospodarske odvisnosti, večje od žrtev, ki jih morajo nositi. , • — t n. 8 vetom ti vojna pa Je podmtnlrala aploSnost tega načela. Gospodarske fantazije mirovnih pogodb, kajti drugače večine gospodarskih določb v mirovnih pogodbah imenovati ne moremo, so ubile V premaganih državah vero v koristi medsebojne gospodarske odvisnosti. Te gospodarske fantazije so hotele uveljaviti samo načelo gospodarske odvisnosti premagancev od zmagovalcev, ne pa ostati prt staTem pojmu medsebojne gospodarske odvisnosti med zmagovalci in premaganci. Premaganci so imeli v boju proti tem gospodarskim fantazijam samo eno učinkovito orožje v geslu: »Proč od medsebojne gospodarske odvisnosti v čim popolnejšo gospodarsko neodvisnost!« Spočetka se je bil ta boj le bolj na papirju, toda vstvarjal je teoretično osnovo avtarktije; ko pa so v Evropi nastale velike diktature, je stremljenje k čim popolnejši gospodarski neodvisnosti dobilo popolnoma konkretno in praktično obliko. Nemčija in Italija sta se namenoma začeli odmikati staremu pojmovanju 6 svetovnem gospodarstvu, postavili, si za cilj čim popolnejšo gospodarsko neodvisnost ln iz svojih narod, gospodarstev ustvarile kompletni avtarkije, kjer je vise gospodarjenje doma in na zunaj prišlo pod vodstvo in nadzorstvo države. Doma je vse gospodarjenje odvisno od države: eene, mezde, obrestna mera, načina proizvajanja, nakupi in prodaje, ustanavljanje in poslovanje podjetij, skratka: država nadzoruje, vodi in določa prav vse gospodarske odnose med konsumom, delom in kapitalom. Gospodarjenje na zunaj je pa tudi do vseh podrobnosti urejeno po oblasti. Država odloča in določa, kje, kaj, kdaj, koliko in po kakšni ceni ln kakšnih plačilnih pogojih sme uvoznik uvažati in Izvoznik izvažati. Podjetnik, ki je bil prej med najvažnejšimi oporniki gospodarstva, je zgubil svoj odločujoči položaj in postal mešanica izvršilnega in posvetovalnega organa za državo, od podjetniških funkcij mu je ostala samo še odgovornost za riziko gospodarjenja, pa še tega pogosto ne noet sam, ker mu država daje v mnogih primerih podpore za kupčije, ki bi sicer pri njih izgubljal. V avtarkičnih državah je torej postal vsakokraten režim neomejen, popoln in nesporen go-■podar vsega narodnega premoženja in upravitelj narodnega blagostanja. Ne pozna nasprotnika v 6kviru svojih državnih meja, še splošno nezadovoljstvo mu — vsaj zaenkrat — ne more niti nasprotovati, niti škodovati. Meje njegovi moči postavlja edinole priroda. Ta je za avtarkije najnevarnejši nasprotnik, kajti na svojih bogastvih more dati samo to, kar ima. Nima pa vsega, kar potrebuje vsako sodobno narodno gospodarstvo. Av-tarkična gospodarstva morajo računati s tem nasprotnikom, ga skušaii premagati, kar jim pa doslej ni uspelo, čeprav ne varčujejo z nobenim sredstvom v tem boju: zavrgle so načela koristi najnižjih cen, najcenjšega proizvajanja, o svobodi potrošnje, donosnosti privatnega podjetja itd. Ne tmenijo se niti za to, da na ta način draze življenje in zmanjšujejo ljudsko blaginjo. Ker pa ne pomaga tudi to, morajo vendarle iskati zveze s Svetovnim gospodarstvom in kupovati tam, česar jim ne da lastna produkcija. Gospodarske vezi s svetovnim trgom so torej avtarkičnim državam še zmeraj neobhodno potrebne; so pa ravno zato dokaz, da tudi najbolj dovršena avtarkija no more popolnoma zameniti sistema svobodnega svetovnega gospodarstva, ki temelji ravno na medsebojni gospodarski odvisnosti. To pa privržence avtarkije boli: svetovno gospodarstvo nudi še vedno nekaj takih koristi, ki jih nobena avtarkija dati no more. Treba je torej poiskati nadomestek za sistem svetovnega gospodarstva in ta nadomestek se je počasi izkristaliziral v ideji »gospodarstva na velikem prostoru«, ki jo sedaj zelo vneto zagovarjajo v velikih avtarkičnih državah. III. Zamisel o »gospodarstvu na velikem prostoru« temelji na sledečem razmišljanju: ideal posameznega narodnega gospodarstva je dosežen, če do-ti.čno gospodarstvo more v svojem zemljepisnem območju pridelati in narediti vse, kar rabijo ljudje in država. Takih narodnih gospodarstev sta politika in priroda doslej že nekaj ustvarila. Rusija, Severna Amerika, Angleški imperij so taka »gospodarstva na velikem prostoru«. Če hočejo, lahko doma ustvarjajo vse, kar potrebujejo, treba je le, da se odločijo za avtarkijo. Japonci in Kitajci bodo najbrž tudi kmalu lahko imeli tako »gospodarstvo na velikem prostoru«, v nekoliko zmanjšanem obsegu to lahko doseže tudi Francija s svojimi kolonijami. Ostaneta le še Italija in Nemčija, I obe veliki avlarkični državi. Ohe na stremita no ' »gospodarstvu na velikem prostoru«. Italija ga misli ustvariti b pomočjo kolonij, Nemčija pa z ab-sorbiranjem malih srednjeevropskih in balkanskih narodnih gospodarstev in z uničenjem ruskega »gospodarstva na velikem prostoru«. Nemški načrt je sledeč: nemškemu gospodarstvu manjkajo surovine in živež, ki jih je dosti na vzhodu in jugovzhodu Nemčije, dočim Nemčija izdeluje skoraj vse, kar potrebujejo njeni vzhodni in južnovhodni sosedje, ki so ali ki bodo morda še nastali.' Samo prirodno je torej, če se vsi ti kraji med seboj gospodarsko povežejo s čim živahnejšo izmenjavo blaga in ustvarijo »gospodarstvo na velikem prostoru«, ki bi bile njegove meje Alpe, Ren, Severno morje, črta od Rige do Batuma, Črno, Egejsko in Jadransko morje, njegovo središče pa seveda Berlin. Če se ustvari tako »gospodarstvo na velikem prostoru«, potem ne bo nihče, ki živi v okviru tega gospodarstva, kaj prida rabil" ne od svetovnega, ne od ostalih »gospodarstev na velikem prostoru«. To je res, toda ta resnica vsebuje nekaj dejstev, ki jih moramo posebej omeniti, ker niso prijetna. Prva je resnica, da avtarkija pomeni dejansko zmago politike nad gospodarstvom. Pod okriljem sistema svobodnega svetovnega gospodarstva se je vsako posamezno narodno gospodarstvo še nekaj lahko branilo pred prevelikim vplivom politike. Kapital je lahko bežal čez mejo, delovna sila ni poznala državnih meja, če je iskala boljšega zaslužka, konsum je po mili volji prehajal od enega predmeta na druge, politika jih je pri tem svobodnem gibanju ovirala samo jx> vozninah, carinah in davčni zakonodaji. Pa še na teh področjih politika posameznih držav ni bila popolnoma svobodna, ozirati se je morala močno na svoje sosede, posebno če so bili ti sosedje gospodarsko močne države. Pri avtarkičnem gospodarskem sistemu pa politika dejansko vodi gospodarstvo. V vsaki večji gospodarski odločbi tiči pri tem sistemu nekaj politike, zato pa manj gospodarskih nagibov In računov kot ponavadi. Veliko avtarkično gospodarstvo lahko iz čisto političnih nagibov ne kupuje blaga tam, kjer ga je preveč, plačuje eene, ki so višje od svetovnih, dobavlja lastno blago pod ceno, dela svtijim sosedom lahko usluge ali neprijetnosti s tarifno, kreditno, carinsko, zdravstveno in devizno politiko. Država z avtarkičnim gospodarstvom daje svojim sosedom lahko velike gospodarske ugodnosti, zahteva pa zato politična koncesije, lahko pa tudi gospodarsko strašno nagaja, samo da izsili zase politične usluge. Zgledov in dokazov za to smo doživeli ravno v zadnjih par letih več kot preveč. Nič manj važno pa Je dejstvo, da se vsako avtarkično gospodarstvo pod vplivom politike čuti izredno močno odgovorno za blagostanje svojih ljudi; zato hoče ustvariti večno konjunkturo, stoodstotno zaposlenost ljudi in proizvajalnih sredstev, zadovoljive cene, nepretrgano povečanje proizvodnje, trajno donosnost kapitala. Vsega tega pa naenkrat doseči ne more brez velikih žrtev, ki Jih dela ponavadi na črti najmanjšega odpora, t j. z razvrednotenjem denarja in dviganjem cen. Na ta način ustvari avtarkično gospodarstvo splošno blagostanje na osnovi povišanja cen, čeprav se navidezno vojskuje proti temu pojavu z vsemi mogočimi papirnatimi postavami. Posledica vsega tega je veliko blagostanje, toda drago življenje v vseh avtarkičnih državah. Vsako blagostanje, tudi ono v aivtatklčnfh državah ustvari nove kapitale, ki bi,'Če bi bili Svobodni, šli povečini v donosne vrste proizvodnje. Politika v avtarkičnih državah jih usmerja drugam, v oboroževanje, luksuzna javna dela, zgradbe za reprezentacijo narodove gospodarske in politične moči, torej samo v stvari, ki na eni strani niso donosne, na drugi strani ovirajo ali onemogočujejo povečanje proizvodnje blaga za vsakdanji konsum. Posledica je: dosti zaslužka, toda ne moreš z njim niti kupiti, kar bi rad kupil,-niti ga vtakniti v take posle, ki bi imeli kak gospodarski cilj in namen. IV. Svetle ln temne strani avtarkičnih gospodarstev so torej dosti očitne vsakemu, tudi onim narodnim gospodarstvom, ki hočejo še vedno ostati pri svobodnem svetovnem gospodarstvu, dasiravno bi jim vpeljava avtarkičnega sistema delala manj težav kot sedanjim velikim avtarkičnim gospodarstvom. Kakšno je njihovo stališče? Pred vsem še vedno vztrajno zagovarjajo načelo gospodarske svobode v okviru posameznega in svetovnega narodnega gospodarstva. To njihovo stališče je del njihove ideologije o demokraciji. Ne more biti politične svobode brez gospodarske svobode, kjer ni prve, ni tudi druge. Ne glede na to stališče pa vodijo, včasih čisto po avtarkičnih metodah, obrambo lastno proizvodnje in lastnega konsuma. Njihove ideje in njihova dela si v praksi potem takem pogosto nasprotujejo. Ta nedoslednost jim slabi ugled, zmanjšuje zaupanje vanje, smatra njihovo načelno stališče za neodkritosrčno, kar jim mnogo škoduje v politiki. V tem ozira so avtarkične države na boljšem: kar trdijo v načelu, dejansko tudi izvajajo. Zdi se pa, da so nasprotniki avtarkičnih Idej fireteklo leto vendarle začeli svojo prakso sprav-jati v sklad s svojimi idejami, v kolikor jim to dovoljuje oboroževanje in podobne zahteve narodne obrambe. Nova trgovska politika Anglije in njenih kolonij, preureditev njenih gospodarskih odnošajev do Severne Amerike, gospodarska politika nordijskih in malih zapadnoevropskih držav, preosnova francoskega gospodarstva, vse to kaže, da so države zagovornice svobodnega svetovnega gospodarstva sedaj pripravljene, tudi na žrtve, ki jih zahteva od njih njihovo načelno stališče do avtarkije. Bodočnost bo seveda šele morala pokazati, ali se te države ne bodo ustrašile žrtev in ostale na pol poti, kot se je doslej večkrat zgodilo in v temeljih spodkopalo vero v njihovo odkritosrčnost in resnost njihovih načrtov. V. Velika sreča našega narodnega gospodarstva e njegova zemljepisna lega ob morju. Če bi tega ne bilo, bi bili prisiljeni, da se priključimo ali nemškemu ali laškemu »gospodarstvu na velikem prostoru« tudi takrat, če lega ne bi hoteK. Po morju pa je našemu narodnemu gospodarstvu odprta pot do onih narodnih gospodarstev, ki zagovarjajo sistem svobodnega svetovnega narodnega gospodarstva. Zato imamo na izbiro, kako naj se odločimo, ali naj se predamo in vtopimo v eno izmed »gospodarstev na velikem prostoru« ali naj se naslonimo na države zagovornice svetovnega narodnega gospodarstva, ali pa naj ostanemo neodločeni in čakamo nadaljnjega razvoja. Ali naj gremo v nemško »gospodarstvo na velikem prostoru«? Zemljepisni položaj, našo zanl-manjp za nemško blago, tradicije v poslovanju, udeležba na kapitalu, skratka vse, kar tiči v geslu »Nemčiia ie za nas naiiifndneiši kunec, na tudi 1 najcenejši dobavitelj« govori za vključenje našega J gosjioltfarstva v nemško »gospodarstvo na velikem prostoru«. To veliko gospodarstvo bi bilo brez dvoma avtarkično. Prineslo bi nam mnogo koristi, prizadejalo pa tudi mnogo žrtev. Koristi bi bile pred vsem: ne bi bili v zadregi, vsaj za enkrat ne, kam z izvozom naših deželnih pridelkov, živine, lesa, rud, polizdelkov itd. Naša letovišča ne bi bila prazna, železnice ne brez posla, cene za naš izvoz bi bile visoke, pogoji za dobavo lahki, ves izvoz pa bi bil plačan po uvozu. Torej polno lepih in prijetnih izgledov. Kaj pa temne strani take naše odločitve? Pred' vsem si moramo biti na jasnem, da ne bi nikoli vedeli, kje se končajo gospodarska in kje začno politična pogajanja. Gospodarske koncesije in politične usluge, zdaj z ene, zdaj z druge strani, vse bi se pomešalo, tako da bi kmalu imeli poleg skupnega »gospodarstva na velikem prostoru« tudi skupno »politiko na velikem prostoru« z vsemi pri-tiklinami na narodnem, socialnem, kulturnem področju, na kar bi se končno vse zgostilo na ene in iste temelje na teritoriju celega »gospodarstva na velikem prostoru«. Vse to bi se razvijalo popolnoma normalno in razvilo dosledno do zadnjih posledic, brez ozira na to, ali komu prija proti-deniokratična ideologija raznih oblik ali ne. Kdor bi pričakoval na tem »gospodarstvu na velikem prostoru« kakšen drugačen razvoj, bi ga dogodki kaj kmalu prepričali o neosnovanosti njegovega pričakovanja. Pripomniti pa moramo pri tej pri-l:\i, da s to trditvijo nacionalnega socializma nočemo niti kritizirati niti hvaliti. To ne spada semkaj. Hočemo samo podčrtati in s praktičnim primerom utemeljiti mnenje, da v vsakem »gospodarstvu na velikem prostoru« najmočnejši partner ob- •'Vlada ostale ne samo na gospodarskem, ampak tudi na političnem, narodnem, socialnem in kulturnem polju, pri čemer je vse eno, ali je ta najmočnejši partner Nemec ali Francoz ali Anglež ali Japonec. Druga posledica take odločitve bt bile popolna Izguba svobodnega določevanja cen na domačih trgih. Že Bedaj, ko nismo še v »gospodarstvu na velikem prostoru«, nam avtarkična gospodarstva s svojo izvozno in uvozno politiko delajo sitnosti in omejujejo svobodo določevanja cen. Za večino naših izvoznih predmetov nam plačujejo cene nad svetovno pariteto in nam tako dražijo življenje. Zaradi tega ne moremo izvažati našega izvoznega blaga na svetovne trge, ker smo predragi na domačem trgu. Znižati cene na domačem trgu bi pa pomenilo, da gremo v deflacijo in za njo v krizo. Tega bi si ne upala narediti nobena vlada in tako smel že prišli do tega, da ne mi, ampak sosedna Konrad OOlOHrOHC MESTNI STATBKNIK V CBLJU, Mariborska 3« praraoma in tsrršaj« rakovrstM prlvatM, javne ia industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodni Jsko Mprisežem ooulee. Daj« tofc-ftiČM nasveta ia pojasnila. avtarkična gospodarstva določujejo posredno u vse važne izvozne predmete cene na naših domačih trgih. Določevanje vrednosti, množine in usmeritve našega izvoza je torej prepuščeno činitelju, ki tega ne dela vedno po vidikih, ki so pri gospodarjenju običajni. Tretja posledica take odločitve bi bila izguba stalnosti našega dinarja z vsemi škodljivimi posledicami na področju cen, na kreditnem trgu In v družabno-socialnem ustroju naše države. Vsaka stabilna valuta mora imeti svoj vpliv tudi na razvoj cen. Če je razvoj cen odvisen v glavnem od uvozne politike avtarkičnih držav, potem valuta ne more več dosti vplivati nanje, ravno narobe, cene vplivajo na valuto. Mi ne moremo n. pr. sedaj Izvažati cele vrste predmetov na svetovne trge, ker so naše domače cene, računane v dinarjih, previsoke. Lahke jih pa znižamo, če zmanjšamo devizni kurz dinarja. Če to naredimo, dinarja še nismo devalvirali, ali vera v njegovo stabilnost je izginila. Narediti pa bomo to morali, kajti prevelika je dispariteta med kupno močjo marke in lire na eni in dinarja na drugi strani. Dokler bo ta dispariteta obstojala, bo moral devizni kurz nihati in se ravnati po razvoju cen na svetovnem trgu. Le premnogi bodo to nihanje smatrali za devalvacijo, kar pa v resnici nI. Naše cene so se Iz gori opisanih razlogov dvignile više nego je dopuščal dosedanji devizni kurz dinarja. Ker se cene iz političnih in podobnih razlogov ne dajo znižati, se bo moral vsaj začasno znižati devizni kurz dinarja do tiste ravni, da bodo naše domače cene za izvozne predmete izenačene s cenami na svetovnem trgu. VI. Da sklepamo: dobrote, kf Jfh offlva naSe gospodarstvo od avtarkičnih držav, so res velike, niso pa tudi majhne one žrtve, ki nam jih ti dobri posli nakladajo. Izkušnje, ki smo si jih doslej nabrali, nam še ne dajo dosti povodov in razlogov, da bi se mogli brez nadaljnjega odločiti za »gospodarstvo na velikem prostoru«. Trenutne materialne koristi ne smejo biti me-rodajne pri presoji tega vprašanja, ki ni samo gospodarsko, ampak sega globoko v politično, narodno, kulturno in socialno področje. Rudolf Smersn: Vprašanja naše socialne politike Problemi naše socialne politike Za moderno državo pomeni socialna politika in socialno politično delovanje eno izmed najbolj važnih njenih nalog. Morebiti svojčas socialno politični problemi niso bili tako pereči in tako nujni kot so danes. Daifes pa so nedvomno v ospredju vseh vprašanj. Država, ki se tega ne zaveda, je v nevarnosti, da l^r ogrož^n njen 'notranji mir in red, kajti ta vpra-Sartja pfrivočasrtO kf pravihjp rešitev. Pod socialno politiko razumemo javno, družabno skrb za socialno šibkejše ljudske skupine, stanove in sloje. H teiri ljudskim skupinam prištevamo delavca in nameščenca, malega in srednjega kmeta ter obrtnika. Vidimo torej, da zadeva socialna politika ogromno večino prebivalstva v naši državi in tudi v naši slovenski domovini. Zato je reševanje socialno političnih vprašanj življenjsko vprašanje naše države in našega naroda. Po svetovni vojni so hitele vse države — pod vplivom novodobnih, dostikrat zelo revolucionarnih gesel — da store razne ukrepe na polju socialne politike. Tudi v naši državi se je pristopilo k reševanju Socialno političnih vprašanj. Vse to pa se je delalo s tako naglico, s tako majhno premišljenostjo, s tako rtiijhnim poznavanjem problemov in naših razmer in s takim kopiranjem tujih vzorov, da se je že takoj v začetku napravilo toliko napak in take napake, ki jih še danes globoko občutimo in ki jih bo treba še dolgo odpravljati in popravljati. Pri nas je bilo vse premalo javnih delavcev, ki bi se na socialna politična vprašanja razumeli in ki bi znali našim razmeram primemo dati takih pobud, ki bi bile sposobne Speljati našo socialno politiko v pravo smer. Svetla izjema v tistem času je bila dr. Gosarjeva stanovanjska akcija; le žal da je bilo takih pobud vse premalo. Kot rečeno, so pri nas vse preveč kopirali inozemske vzore. Socialno politiko so reševali po vzgledu zapadnih, industrijskih, visoko civiliziranih držav. To pa za naše razmere ni bilo primerno. Naša država je vendar poljedelska, revna in še mlada država. Treba bi torej bilo voditi pri nas tako socialno politiko, ki bi bila v skladu s temi našimi prisebnimi razmerami. Mi0bi sicer'mogli dobiti mnogo pobud in kažipotov, kako naj se to ali drugo vprašanje reši (na primer zaščita in zavarovanje delavcev, kolonizacija, izseljevanje, kmečko vprašanje, zavarovanje obrtnikov, službeno razmerje, vajeniško vprašanje itd.). Toda te pobude bi morali uresničiti tako, da bi odgovarjalo našim razmeram. Ne bi se smeli dati vplivati od kapitalistično usmerjenih gospodarstvenikov, ki so zavirali pot dobri socialni politiki, prav tako pa ne bi smeli slediti nemogočim zahtevam raznih levičarskih demagogov. Prav je, da se danes to ugotovi ln podčrta. Ne bi pa imelo velikega smisla, ako bi napake samo grajali, ampak potrebno je, da socialno politične probleme naše države znova preštudiramo in si napravimo načrt za njih postopno ureditev. Ni naš namen, da bi v tem članku navedi: vse pobleme, ki zadevajo našo socialno politiko. Naj nežno orišemo samo nekatere, ki jih bo potrebno v bližnji bodočnosti vsekakor rešiti. Na našem podeželju je vse polno delavstva, ki si služi svoj kruh z najemnin delom v obrti in industriji. Na našem podeželju pa je tudi vse polno malih kmetov, katerim posestvo ne donaša toliko, da bi mogli s temi dohodki preživeti sebe in svojo družino. Ti mali kmetje občutijo živo potrebo po tem, da imajo ali sami kakšen postranski dohodek v obrti ali industriji, ali da pošljejo enega ali več članov družine v obrt in industrijo. To je pr: nas splošni pojav in splošna potreba. Toda o tem ni pri nas nihče vodil računa. Če bi se pri nas kdo za to brigal, bi se ne ustvarjali taki industrijski centri kot so na primer Jesenice, Tržič, Kranj, Celje, Maribor, ampak bi se poskušalo industrijo porazdeliti na vse kraje v naši državi. Kajti za malega kmeta pride industrija kot postranski zaslužek v poštev le, če je v dosegljivi bližini. Tako pa na primer vidimo, da so nekatere pokrajine z industrijo prenasičene, druga pa so takorekoč hrez nje. V tem oziru je značilno nasprotje med Gorenjsko in Dolenjsko. V boče bo potrebno našo industrijo po-"»deliti no vsei deželi in s tem bo rešeno stanovan'- sko vprašanj« za naHega delavca, vprašanj« zaposlitve našega delavca, vprašanje zaposlitve našega kmeta, ki ga mnogokrat zemlja ne more preživljati, vprašanje prodaje pridlekov v krajih, ki so sedaj oddaTeni od mest in trgov itd. Drug socialni problem j« zaščita in zavarovanja našega poljedelskega delavstva, med katerimi tvorijo viničarji prav posebno veliko skupino. To delavstvo je bilo pri nas po svetovni vojni, ko s« !e ustvarjala nova socialna zakonodaja, docela prefcrtp. To vprašanje mogoče za Nemčijo b Francijo ni bilo posebno važno, ker sta pretežno industrijski državi in ker uporabljata za poljedelsko delo inozemske delavce, za katere se seveaa nista hoteli preveč brigati. Naša država pa je — kot že zgoraj rečeno — pretežno poljedelska država z ogromnim številom poljedelskega delavstva in če bi se ravnali po naših razmerah, bi morala b ti ena izmed naših prvih skrbi, da uredimo zaščito in zavarovanje poljedelskega delavstva. Industrijsko in obrtno delavstvo si je zlasti v zadnjih letib zaradi razumevanja pri odločilnih faktorjih priborilo res lepo in dobro delavsko zakonodajo. So pa v tej zakonodaji še nekatere po-mankljivosti, ki bi se dale popraviti brez večjega truda in brez škode za podjetniški stran. Treba bo priskočiti na pomoč sezonskemu delavstvu, ki je v času, ko nI sezone brez zaslužka in brez sredstev za preživljanje. Treba bo sezidati vajeniške domove, urediti poklicne posvetovalnice za vajence, urediti za vajence primerne odškodnine in dati vajencem obvezne, daljše počitnice. Pristopiti bo treba k vprašanju obveznega sklepanja kolektivnih pogodb, bodisi za vsa podjetja, bodisi za nekatere panoge podjetij. Tudi bo treba urediti vprašanje plačanih dopustov za delavstvo in vprašanje družinskega zavarovanja., Potrebno bo spopolniti starostno zavarovanje za nameščence in delavce, uvesti starostno zavarovanje za obrtnike in kmete. Za kmete bo potrebno izvesti zavarovanje zoper nezgode pri živini in zoper točo ter zavarovanje dot. Obrti je potrebno pomagati, da se bo mogla uspešno boriti z napredujočo industrijo, zlasti s tem da se ji dajo ceneni krediti ter da se ji dajo razne ugodnesti pri razpečevanju njenih izdelkov na trgu. S temi problemi v zvezi so tudi vprašanja in naloge raznih stanovskih korporacij in zbornic. Te inštitucije morajo biti take, da bodo mogle svoj namen v polni meri doseči. Ne smejo biti to zgolj biro-kratični upravni aparati, ampak morajo biti resnični in piavi zastopniki in branilci interesov svojega stanu. Naj navedemo na primer to značilnost, da je po zakonu o zaščiti delavcev smatrati Delavsko zbornico kot razredno zastopnico delavstva. V teh besedah se vidi socialistični duh, ki je bil merodajen pri izgradnji naših delavskih zbornic. S tem duhom bo treba prelomiti — zlasti sedaj, ko je delavstvo v naši državi na nedvoumen način pokazalo, da mu je socialistična ideologija tuja ln da ji noče slediti. Potrebno bo, da vse take in podobne stanovske institucije pridejo do prepričanja, da mora hiti njihovo delovanje v skladu z interesi vsega prebivalstva in da ne smejo favorizirati svojega stanu na škodo drugih stanov. Danes se zopet uveljavlja staro krščansko načelo, da je srečna ureditev držav in socialna blaginja mogoča le v vzajemnem sodelovanju vseh stanov, ne pa v poudarjanju razrednega stališča in v netenju razredne borbe med posameznimi stanovi. Daj Bog. da b! se socialna politika, ki j« pokazala toliko lepih uspehov ravno v zadnjih letih, razvijala tudi v bodoče v pravcu, ki bo v korist vsem našim socialno šibke'šim slojem. Kurja očesa Najbolj!« sredstvo proti kurjim očsiom j« mast CLAVEN. Dobit« v lekarnah, drogerijah ali naravnost ia tvornio« in glavnega skladišča M. Hrn|ak, lekarnar, Siiak Varults se potvorb! Zaščitni >SLOVCTrcc<, dne 1. januarja 1939. Razvoj in pomen petrolejske industrije Nastanek surove nafte in nje nahajališča Shell — instalacija na Čutarici pri Bclgrailu. Shell — instalacija v Dubrovniku. Instalacija v Solina. O tem, kako je ▼ zemeljski notranjščini nastala surova nafta, se je razvilo več teorij, od katerih pa sta doslej samo dve obveljali. l'o eni je nafta nastala iz velikanskih množin odmrlega rastlinstva, ki je v milijonih let, pod velikanskim pritiskom zemeljske gmote in o prisotnosti vodika, preživelo kemični proces, po katerem se je spremenilo v tekočo ogljikovodike. l'o drugi teoriji, ki ima dokaj večje Število pristašev, pa izvira surova nafta od ogromnih praživali, ki soa že zdavnaj vse izumrle in ki so nekoč v pradavnini padale v velikanskih hekatombah kot žrtve elementarnih potresnih katastrof, kakršne je prav pogosto doživljala naša zemlja, preden se je na njej pojavil človek. Velikanska grobišča milijonov dinozavrijev, mastodontov in drugih orjaških plazilcev so v zemlji razpadala in pod vsakovrstnimi zapletenimi kemičnimi presnovami so slednjič iz živali nastala pod zemeljsko skorjo cela jezera surove nafte. Na svetu je mnogo srečnih dežel, ki se lahko pohvalijo z izdatnimi ležišči surovega petroleja, za katerega se jo zadnja leta razvnelo mrzlično tekmovanje, širše in silnejše od nekdanjega lova Drake prvič z vrtanjem pri mestu Titusville ▼ Pennsylvaniji. To prvo vrtanje, opravljeno z dokaj primitivnim orodjem na ročni pogon je bilo uspešno in na zemeljsko površje je privrela prva umetno pridobljena nafta, ki je poslej postala lundainent velikanski industriji in silnemu razmahu tehnike. Drakejev prvi poskus je dal pobudo za iskanje novih metod in sistemov v globinskem vrtanju. Razvila se je cela nova panoga znanosti, ki stremi za tem, da hi že v naprej čimbolj natančno določala položaj in obseg posameznih petrolejskih nahajališč in mest, ki bi bila za vrtanje najprimernejša. Za določanje takih mest je na poslu cela vojska geologov in geofizikov, ki opravljajo svoj posel na podlagi proučevanja posebnih zemeljskih formacij Ali polog te znanstvene podlage, in praktičnih izkušenj je odvisen uspeh v premnogih primerih tudi od sreče. Ako strokovnjaki za neki teren doženo, da hrani verjetno v sebi petrolej, potlej se prične najprvo s takozvanim poskusnim vrtanjem, ki domnevno eksistenco petroleja ali potrdi ali ovrže. Žo to vrtanje znači velikanski riziko, saj so zanj SVOK — rafinerija v Bosanskem Brodn. za zlatom. In danes pomenijo petrolejski izvirki često večje bogastvo od zlatih rudnikov. V Evropi spadata med te srečne dežele tudi Romunija in Poljska, ki s svojim petrolejem ne krijeta samo vseh domačih potreb, ampak lahko velik presežek celo izvažata za suho zlato v sosednje države, ki niso tako srečne, da bi imele petrolejske vrelce na domačih tleh. Predeli okrog Kaspiškega jezera in okolice ftakuja imajo zlasti bogate petrolejske izvirke. Dalje so tudi predeli Iraka in Mezo-potanije, potem Južna Amerika, Zadnje Indije, otoka Borneo in Sumatra, Kitajska in še mnoge druge manjše dežele, ki po svojem bogastvu na petroleju ne zaostajajo mnogo za prvo petrolejsko deželo: Zedinjeninii državami, kjer je te dragocene tekočine zlasti obilo v Pennsylvaniji, Ochiu, Texasu in Kaliforniji. Tri četrtine celokupne potrošnje na proizvodih nafte krijejo Zedinjene države iii samo četrtinko dobavljajo vsi ostali viri na svetu. V naši državi glede nahajališč nafte še zmerom nimamo dokončnih rezultatov. V kolikor so doslej znani uspehi prizadevanj odkriti petrolej-ska ležišča pri nas, bi bilo samo želeti, da bi ves trud in žrtve, ki so se doslej doprinesle v tej smeri, kaj skoro rodili sad, da bi se tudi naša država lahko štela med srečne zemlje z lastnimi petrolejskimi vrelci. Zajetje surove nafte Nafto so poznali že v predzgodovinski dobi Japonci in Kitajci. Biblija omenja, da je neka bitumenska smola služila kot vezivo pri gradnji babilonskega stolpa in očak Noe je najbrže tudi uporabljal tako smolo pri tesanju svoje barke, da je z njo zatesnil njen trup. Nafto omenjajo tudi Herodot, Plinij, Plutarh in drugi klasiki in sveto ognje, ki so jih poznala stara kulturna ljudstva, moramo smatrati za goreče prirodne petrolejske izvirke, iz katerih je nafta vrela na dan, kakor vre drugod voda iz žive skale. Nafta pa prav redkokdaj sama prihaja na zemeljsko površje. Da bi prišel do nje, je leta 1851)., pričel polkovnik potrebne drage Instalacije In kraji, kjer se vrta, leže včasih daleč proč od naselij, tako da je treba najprvo šele zgraditi do tja primerne komunikacije ter poskrbeti za vodo in za bivališče delavstvu, kar često ni mala reč, ako pomislimo, da so novi izvirki včasih v pravcatih pustinjah in puščavah. Sele ko je vse to opravljeno, se lahko začne postavljati vrtalni stolp. Sistem samega vrtanja se ravna po tem, c kakršnimi zemeljskimi plastmi imamo opravka in do kolikšne globine naj se vrta. So različne vrste svedrov in tudi način njih okretanje se menja. Svedre žene normalno motorna sila, le za prav majhna vrtanjn zadostuje včasih ročni pogon. Sila se prenaša na sveder s pomočjo posebnih verig ali pa vrvi, kakršna je pač globina vrtanja. Izvrtina se izplakuje z močnimi curki vode, a da se ne bi potem spet zasula, spuščajo vanjo postopoma mannesmanove cevi, ki so zgoraj zaprte s posebnimi glavami, da služijo za odvajanje zemeljskega plina in nafte, ki navadno že zaradi lastnega pritiska eruptivno vreta na površje. Vrtanja so često podvržena nepredvidenim slučajem, ki utegnejo povzročiti obilo škode, ali pa lahko celo popolnoma prekinejo nadaljno delo. Lahko se zgodi, da v izvrtino udre voda, lahko se sveder zaskoči ali celo zalomi, ali pa se slednjič cevi zaradi notranjega pritiska izkrivč. Ako teh poškodb ni mogoče popraviti, je bilo vse delo pac zastonj. Če pa do takih nepredvidenih slučajev ne pride in ako so imeli strokovnjaki srečno roko, da so zadeli pravo mesto, potlej se sveder slednjič pregrize do tiste zemeljske plasti, v kateri je jezero nafte. Se preden pa pride sveder do teh kotičkov zemeljske skorje, ki so ostali skrili milijone let, se navadno izpraznijo skozi izvrtino z eruptivno silo zemeljski plini. Ti niso koristni samo za<-radi tega, ker se lahko na licu mesta izkoristijo kot dragoceno gorivo za pogonske stroje, ampak se lahko tudi pod pritiskom spravijo v rezervoarje in drugod služijo kol pogonsko sredstvo ter za izdelovanje bencina po posebnih (»ostopkih. Bazeni ali jezera nafte, ki leže navadno v globočinah med 50 in 3000 m, pa niso zmerom iz- datni. V posameznih primerih se izčrpajo v prav kratkem času in vrtanje je bilo skoraj izgubljen trud. Izčrpavanje nafte, ki ne izvira pod lastnim pritiskom se vrši s pomočjo posebnih posod ali za-jemlak, iz katerih se nafta odvaja v rezervoarje, iz njih pa s pomočjo raznih transportnih sredstev v rafinerije v svrlio nadaljne predelave. Geslo se odvaja nafla od izvirka neposredno po ceveh v rafinerijo. Ti cevovodi takozvane pipelines utegnejo biti po nekaj tisočev km dolgi. Vmes mora nafta pasirati seveda številne črpalne postaje, kjer jo črpalke zmerom iznova poganjajo naprej po ceveh. Znani so taki cevovodi od izvorov nafte v Texasu do rafinerij do New-Yerseju, kakor tudi tisti od naftinih polj pri Mosulu do pristanišča Ilai-fe v Palestini, ki so zaradi sedanjih nemirov nenehoma ogrožena od Arabcev, pa potrebujejo Angleži celo vojsko, da jih lahko vzdržujejo v obratu. Predelava surove nafte Sestava surove nafte je glede na njene derivate lahko zelo različna. So vrste, ki vsebujejo mnogo — do 00% bencina in spet druge, ki ne vsebujejo ne kaplje bencina in petroleja. Nekatera nafta ima mnogo parafina, dočim ga druga vobče nima. Od narave surove nafte je tudi odvisno, kako so rafinerije urejene kakor tudi sam način predelovanja. S predelovanjem v rafinerijah se pridobivajo iz surove nafte: bencin, petrolej, plinsko olje in njeni ostanki, ki služijo ali kot kurilno olje, ali se pa z nadaljnim rafiniranjem dobivajo iz njih razna mineralna olja, asfalt in parafin. Čeprav so rafinerije urejene na razne načine, vendar delujejo vse po istem osnovnem principu, ki je destilacija. Pri destilaciji se najprvo dobivajo derivati, ki prchlapevajo pri nižji temperaturi, potlej pa vse gostejši in gostejši proizvodi, ki so za posamezne temperaturne stopnje že v naprej določeni. Ti primarni produkti, ki jih dobimo po prvi destilaciji še ne predstavljajo uporabnega blaga, ampak se morajo še nadaljo predelovati v bolj ali manj kompliciranih aparaturah, dokler po mehaničnih ali kemičnih procesih slednjič ne dobe tistih svojstev, ki jih od njih zahtevajo potrošači. Zaradi silno naglega razvoja motorizaeije zlasti avtomobilizma in aviacije, se je počasi pokazalo, da naravna količina bencina v surovi nafti več ne zadostuje, da bi se pri normalni produkciji lahko krile vse potrebe. Z napredkom tehnike pa so se našla pota in načini, da se je tudi ta ne- Tehnika je namreč stremela za tem, da bi se dosegel čim večji učinek motorja, ne da bi bilo treba prostornino njegovih cilindrov povečati. To se je skušalo doseči s postopnim povečanjem kom-presije, kar pa je zahtevalo tudi od goriva nekih posebnih svojstev. Ker ima naravni bencin maksimalno oktansko število 73, dočim je danes veliko povpraševanje za gorivo z 80, 87 in celo 100 okta-nov, se je tehniki posrečilo ustvariti taka goriva z dodatkom raznih kemičnih preparatov. Petrolej: Petrolej se še zmerom rabi največ za razsvetljavo. No, tehnika je tudi tu storila velik korak naprej in je stare petrolejke na stenj že precej nadomestila s konstrukcijami, pri katerih se petrolej najprej razplini in plin potem izgoreva v gorilcih z mrečicaini, ki dajejo neprimerno boljšo svetlobo. Razen tega se petrolej uporablja še za kuho in za pogon petrolejskih motorjev zlasti v traktorjih. Plinsko olje: Inž. Diesel je z Izumom svojega motorja prinesel v izdelavo eksplozijskih pogonskih strojev velikanski preobrat. Dočim so poprej najboljši stroji izkoristili le 10 do 12% energije goriva, danes ti stroji izkoriščajo 18 do 20%, parne turbine in motorji na upojni plin 20 do 22%, je Dieselov motor izkoristil do 3G%. Diesel je prvotno zamislil svoj motor na pogon s premo-govim prahom, kasneje pa je prešel na mineralno olje. Ker v obeh primerih ni dosegel večjega uspeha, je posegel po derivatu surove nafte, ki ga prav imenujemo plinsko olje in ki se i v njegovih strojih prav posebno obneslo. Diesel jo s tem utrl plinskemu olju pot do vseh velikih pogonskih strojev v industriji, ladjeplovbi in zadnji čas zelo v avtomobilizaciji in aviaciji. Mineralno olje *a mazanje: Z izumom mineralnih olj za mazanje so dobili konstruktorji vseh vrst strojev v roke sredstva, ki jim omogočajo dvigniti koristni efekt njihovih konstrukcij. Poprej n. pr. ni hila mogoča uporaba pregrete pare v parnih strojih in turbinah, niti olja, ki so se prej splošno uporabljala, niso bila za tak obrat dovolj uporabna. Pod vplivom toplote in atmosferskega kisika so se razkrajala, tvoreč pri tem kisline, ki so nevarno razjedale strojne dele. Mineralna olja za mazanje, ki se izdelujejo v tovarnah po modernih metodah iz izbranih surovin, so nasproti omenjenim kvarnim vplivom indiferentna in zaradi tega neomejeno stanovitna. Za strojna mazila se danes splošno uporabljajo. Kurilna olja: Ostanki nafte po izdestillranjn bencina, petroleja in plinskega olja se, v kolikor ne služijo za izdelovanje mazilnih olj, porabijo kot gorivo pod parnimi kotli, v centralnih kurjavah, v topilnicah in livarnah železa ter drugih kovin itd. Je to pač idealno gorivo s toplotno vrednostjo 10.000 kalorij, ki ne daje pepela, ki se da naj-racionalneje transportirati in shranjevati. Posebno pripravno je kot kurivo pod ladijskimi kotli, kjer se tudi tako v trgovski, kakor tudi v vojni mornarici vse češče uporablja. S\ OK — rafinerija v Bosanskem Brodu. dostatek odpravil s takozvano destruktivno destilacijo (eraking), s pomočjo katere se težka mineralna olja pretvarjajo v lažje frakcije. Je pa ta destruktivna destilacija zaradi dragih strojev, ki so v ta namen potrebni, zelo nevšečna reč, ki samo podražujejo blago in povzroča velike izgube. Nekaj o naftinih derivatih Bencin: S proučevanjem prirode bencina in njega rabe v strojih so prišli učenjaki do povsem novih kriterijev za oceno njega kvalitete. Dočim je bila poprej merodajna samo specifična teža in kasneje poleg te tudi še hlapi ji vost bencina, sta danes ti lastnosti bolj postranskega pomena. Za ceno uporabnosti bencina kot motornega goriva je danes v prvi vrsti važna njegova antidetonatorska vrednost, t. j. njega odpornost, da se pri gotovi kompresiji, ki je utemeljena v sami konstrukciji motorja, prezgodaj ne užge. To svojstvo bencina se izraža s tako imenovanim oktanskim številom. Domača petrolejska Industrija Glede na velikansko važnost in pomen industrije surove nafte v današnjem stoletju tehnike, je povsem naravno, če so se v to industrijo investirali velikanski kapitali. Dominantno vlogo na vsem svetu igra tu angleško-ameriški in holand-ski kapital. Najmlajši poganjki tega kapitala so zastopani tudi v naši državi, in sicer po petrolejskih družbah Jugoslovensko Shell d. d. in Jugo-slovensko Standard-Vacum Oil Cie d. d. Čeprav v naši državi doslej surove nafte še ne pridobivamo v zadostni množini, imata omenjeni družbi v Capragu in v Bosanskem Brodu svoje najmodernejšo urejene rafinerije, ki pač predstavljajo višek današnje tehnike. V teh rafinerijah družbi predelujeta romunsko sirovo nafto, iz katere dobivata vse vrste bencina, petrolej za svečavo in pogon, plinsko olje za pogon Dieslovih motorjev, kurilno olje, vse vrste olja za mazanje, kakor tudi mineralne masti in asfalt. Obe rafineriji lahko pri normalnem obratu predelata letno 250.000 ton, t. j. 25.000 cisternskih vagonov sirove nafte, za primer potrebe pa se njih kapaciteta avtomatsko lahko poveča še za nadaljnjih 100.000 ton, t. j. 10.000 cisternskih vagonov. Glede na današnjo stvarno potrebo naftinih derivatov v naši državi, obratujeta obe rafineriji zdaj samo s 40% normalne kapacitete. Ker je bila vzeta (Nadaljevanje na naslednji strani} »SLOVENEC«, 'dne f. januarja 1930. 1939. Tukaj je! V njem smo. Vlizu 2000 let po tem, kar je Odrešenik sveta Btepil na zemljo. Kakšen prizor se nudi našim očem, že pogledamo po svetu?... »In vladal bo od morja do morja in od reke do krajev zemlje. Pred njim bodo padali Etiopci in sovražniki njegovi bodo zemljo poljubljali. In molili ga bodo vsi kralji zemlje, vsi narodi mu bodo služili. Blagoslovljeni bodo v njem vsi rodovi zemlje, vsi narodi ga bodo slavili.« (Ps. 71.) Kako lepa prerokba! Kakor lepe sanje . . . Kdaj se bodo uresničile?... Nam še, žal, ni dano gledati njih uresničenja. Kaj šel Nasprotno! Kaj gledamo? Kaj slišimo? Kaj 'doživljamo? »Kaj besnijo narodi in si ljudstva izmišljajo blaznosti? Kralji zemlje se dvigajo in knezi se zbirajo coper Gospoda in zoper njegovega Maziljenca: Raztrgajmo njih vezi in vrzimo raz sebe njih jarem!« (Ps. 2.) To je druga prerokba, drugačna od prve. To niso sanje. Resnica je. Žalostna, grozna. Kdaj se je ta prerokba tako uresničevala kakor prav pred našimi očmi? Kdaj se je kaj takega godilo na zemlji kakor v naših dneh?! Krščanski svet, ali ne vidiš, kaj se godi pred ivojimi očmi? Ali ne gledaš teh groznih prizorov premirno, pretiho, prehladno? Kakor da so nekaj vsakdanjega! Ne, kaj takega svet šo ni videl, kar doživljamo mi. Zaroto zemlje zoper nebesa, zaroto človeka zoper Boga! Ali je bilo v poganstvu kaj takega? Našemu »krščanskemu« veku je to prihranjeno. Strmite nebesa in zemlja vleči na ušesa! »Raztrgajmo njih vezi, vrzimo s sebe njih jarem!« Ta klic doni, ta krik se razlega preko zemlje. Ali ga ne slišite?! V deželi s 160 milijoni duš j« Bog izgnan, cerkve porušene, duhovniki preganjani kot divja zver, postreljeni, pomorjeni. »Pota na Sion žalujejo, ker ni nikogar, ki bi prišel k praznovanju. Nje vrata so podrta, nje duhovniki zdihujejo, nje device so onečaščene in sama je potepljena v bridkosti...« In to stanje, to razdejanje traja že nad 20 let. Toda besnenje zoper Boga in cerkev ne poneha. Ne, le stopnjuje se. dviga se, raste in ne miruje, — dokler ne ho zadnja cerkev v razvalinah, zadnji duhovnik umorjen, zadnji spomin na Boga zatrt, zadnja sled vere izginila. Grozno! Pa to nima biti samo v tej deželi. Načrt je: ves svet! Iz zadnjega kotička zemlje Bog izgnan, do zadnjega konca vsaka vera zatrta. Potem bo človek srečen ... To se nam obeta po 2000 letih krščanstva!... V katakombe nazaj! V nič — zginiti mora! »Nočemo, da bi ta vladal nad nami!« Kakor neki dan na Pilatovem dvorišču, tako se sliši ta krik zdaj dan na dan po širokem svetu. Nočemo!! Sami znamo! Seveda znate! Zato je pa tako fletno na svetu. Zato pa tisočkilometrske neprobojne trdnjave med deželo in deželo; zato pa vse ljudstvo v orožju, zato pa vsak dan nove bojne ladje-velika.nke, zato pa deset- in stotisoči letal, ki groze vse uničiti, vse, kar je živega, s strupom zadušiti... Svet vidi, kam drvi — brez Boga. Pa le ne neha in ne neha in naprej poje svojo pesem: Nočemo, da hi ta vladal nad nami! Ta krik narašeri vedno hujše: »Nočemo...« * Med tem krikom pa se sliši glas: V središču male Slovenije, v naSi Ljubljani, bo leta 1939 KONGRES KRISTUSA KRALJA Mednaroden, svetoven kongres. Kaj hoče ta? Nič drugega kakor po robu se postaviti, odpor, svetoven odpor dvigniti zoper Herode našega časa, ki hočejo Kristusa iz dežel izgnati, ga umoriti, mu kraljestvo vzeti, krščanstvo zatreti. Odpor zoper brezboštvo, novo poganstvo in vsako nekrščanstvo. Ali ni skrajni čas, da nas predrznost in izzivanje nasprotnikov zdrami, zbere in dvigne k odporu? Kraljestvo pa Kristusovo utrditi, poglobiti in skušati razširiti po zemlji, da bi se čimprej izpolnila V leto Kristusa Kralja stopamo prelepa prerokba 71. psalma: Blagoslovljeni bodo v njem vsi rodovi zemlje, vsi narodi ga bodo slavili. Ker »v nobenem drugem imenu ni dano ljudem zveličanje.« Ker brez njega človeštvu ni sreče. Svetoven kongres. Zakaj ne? Saj se prirejajo tudi svetovni hrezbožniški in svetovni mohame-danski kongresi. In Budisti se gibljejo in silijo v Evropo, in nove krive vere se porajajo in širijo po vseh deželah. Da, svetoven kongres nam je potreben. Najboljši možje vseh kat. deželi imajo priti skupaj in se prav resno, prav temeljito posvetovati, kaj storiti v teh naših hudih časih, da se še vera v Boga ohrani, da človeštvo ne propade. Ali je kak višji in plemenitejši cilj na svetu, ki more ljudi privesti skupaj? Svetoven kongres — v Ljubljani. Ljubljana je imela že mnogo krasnih kongresov. A toliko tujcev — in to odličnih — še ni videla, ki bi so za tak visoki eilj zbrali ravno v njenem ozidju. Ljubljana — ali se zavedaš odlike, ki te s tem zadeva?... Pravijo, da si premajhna za to. »In ti, Betlehem, zemlja Judova, nikakor nisi najmanjša ...« beremo nekje. Bog si za svoje rojstvo ni izbral Jeruzalema in za svoj kongres ne New Yorka. Bog svoje namene doseza z malimi sredstvi, izbira male ljudi in mala mesta. Da, Ljubljana in z njo vsa Slovenija, še nikdar nisi imela prilike in je ne boš spet kmalu, da bi se pred svetom tako uveljavila k a k a t idaj. Zaslovela boš po svetu. Ves katoliški Bvet bo gledal nate. Zato boš pa tudi skrbela, da se svoji častni n n 1 o g i častno o d z o v e š. Da tujo gonte dostojno sprejmeš. Kardinal Verdier iz Pariza je že obljubil svoj prihod. 1'revzvišeni gospod škof bo povabil na kongres vse katoliške škofe sveta. Iz Italije jo žo napovedan poseben vlak. Iz Švice tudi. Poljakov se napoveduje 400. Zares. Ljubljana bo morala poiskati in porabiti vse kotičke, da bo spravila pod streho svoje goste. V loto Kristusa Kralja stopamo! — Ali ni vsako leto Kristusovo? Seveda jo — kolikor je. Vprašanje je le, vkoliko ga svet za Kralja spozna in prizna. Slovenci pa, kakor smo majhni, hočemo doprinesti svoj najboljši del, da bi ga svet res spoznal in priznal, da bi res zavladal po svetu. V to hočemo porabiti zlasti letošnje leto. Zato pričenjamo in hočemo nadaljevati to leto v znamenju Kristusa Kralja. Ravno zdaj z novim letom se mora pričeti priprava ] na kongres bolj živahno: vuanja in notranja. Z I veseljem s ebomo pripravljali na tako slavje. Pred-I vsem je troba, da bo Kristus kraljeval v narodu našem sa m e m, v čigar sredi se I bo obhajal njegov kongres. Ob novem letu Odprta na stežaj so vrata — prišli smo skozi v novo leto: nasproti zre nam negotovost in vzbuja nam vprašanj nešteto: Bo morda sreča se v bodoče na pot življenja nam smehljala? Mogoče po bodečem trnju bo mimo križev pot peljala? Pustimo te skrbi moreče! Zavest tolažbo v dušo lije: nad nami božja bdi Previdnost, nismo v temi, nam sonce sije. Z zaupanjem se oklenimo Boga, ki čaka nas ljubeče, da vsaki dan deležni bomo — čeprav v trpljenju — tihe sreče. Veselje nas ne bo prevzelo, ne oplašila bol gorjupa. Vse v dobro njemu se izteče kdor Njega ljubi, Vanj zaupa. J. Rohotnik. Obmejni Maribor v letu 1938 Maribor, 1. januarja. Marsikdo se bo na današnji dan, ko je v resnem premišljevanju pričakal novo leto ali pa v razposajenem razpoloženju silvestrove noči obrnil koledar na 1939, v duhu zazrl v preteklo leto, napravil črto in seštel dobro in slabo. Na slabo bo kaj hitro pozabil, dobro in lepo pa mu bo ostalo v trajnem spominu. Ce bi se kdo zamislil v življenje in delo, uspehe in neuspehe mariborskega mesta v preteklem letu, pa bo še prav posebej mogel slabo ob mnogem pozitivnem kmalu pozabiti in ugotoviti, da je za Maribor preteklo leto bilo v mnogem uspešno in da je mogoče reči, da je Maribor intenzivno delal, pa zato z aktivnim saldom končal leto, ki je bilo sicer polno nevarnosti, ki so vzbujale strah in grozo. Versko in cerkveno življenje Eden najvažnejših dogodkov mariborskega verskega in cerkvenega življenja je bil brez dvoma sklep občinskega odbora v Studencih, s katerim je omogočena ustanovitev samostojne studen-ške župnije, za katero so se merodajni krogi zavzemali že dolga leta sem. Z novo župnijo, ki bo sedaj prejkoslej ustanovljena, bo studenškim oo. kapucinom, ki tukaj žo dolgo let uspešno opravljajo dušno pastirstvo, omogočeno še intenzivnejše in smotreno delo, ki je v delavskem predmestju, kakor so ravno Studenci, dvakrat potrebno. Posebno razveseljivo je bilo v preteklem letu delo, ki ga je niagdalenski dušni pastir g. Drago Oberžan opravil s svojo zgledno magdalensko versko kolonijo, ki se je v tem letu iz skritih katakomb v kleteh nove magdalenske šole preselila v krasno novo cerkev sv. Rešnjega Telesa, katero so v preteklem lelu pričeli graditi in jo v istem letu tudi dogradili in slovesno blagoslovili. Uspešna in blagoslovljena je bila tudi ostala letošnja cerkvena gradbena delavnost. Zunaj na meji Maribora je zrasla velikanska nova stavba mariborskega bogoslovja, kamor se bo iz dosedanjih neprimernih prostorov preselilo duhovsko semenišče. Novo bogoslovje je eno največjih del, kar jih je bilo izvršenih v zadnjih desetletjih v lavantinski škofiji in največje, kar ga je doslej opravil prevzv. g. škof. dr. I. J. Tomažič. Posebej za Mariborčane pa je popravilo mariborske stolnice, ki se je v preteklem letu pričelo. Streho so že prekrili in odstranili omet z zunanjih cerkvenih zidov. Marsikdo se sedaj ustavlja pred to staro cerkvijo ter občuduje način in lepoto kamnite zidave in ob tej priliki izrazi željo, da bi stolnico obnovili tako, da bi ostalo na njeni zunanjosti (Nadaljevanje iz prejšnje strani) za osnovo transporta surove nafte do rafinerij pot po rekah, sta bili rafineriji zgrajeni pač na reki Kolpi odnosno na Savi. Razen tega sta rafineriji spojeni z industrijskim tirom normalnega in ozkega tira z najbližjima železniškima postajama. V rafinerijah je zaposlenih okrog 600 delavcev, dalje specialno tehnično osebje in uradništvo, ki je vse izključno satno jugoslovanske narodnosti. Rafineriji razpolagata seveda tudi s potrebnim specialnim voznim parkom za transporte. Tega tvori 450 železniških cistern za normalni tir in 25 cistern za ozkotirne proge. Razen tega imata rafyineriji veliko število potrebnih lesenih in železnih sodov in balonov. Rečni tanki, s katerimi se dovajajo surova nafta, pristajajo v posebnih pristaniščih ob rafinerijah, kjer so montirana najmodernejša postrojenja za črpanje surovine iz tankov v rezervoarje, katerih kapaciteta seveda tudi ustreza kapaciteti samih rafinerij. V teh rezervoarjih je prostora za prav znatno količino surove nafto, kakor tudi njenih derivatov. Razen teh rezervoarjev imata petrolejski družbi tudi po vsej državi še nadaljni sistem rezervoarjev, v katerih so tudi spravljene velike količine blaga, pripravljene za prodajo. Končno sta družbi v vsej državi po mestih in ob vseh važnih prometnih potih postavili posebne bencinske črpalke s podtalnimi rezervoarji, s pomočjo katerih se konsumenti najlažje postrežejo. Družbi imata tudi svoj lastni avtomobilski vozni park, sestoječ iz avtomobilskih cistrn in specialnih naprav, s katerimi se poslužujejo tudi aerodromi. V samih rafinerijah so urejeni posebni oddelki za fahrikacijo lesenih in jeklenih sodov, pločevinastih posod in lesenih zabojev. Ne manjkajo seveda tudi ne tehnično naj-moderneje urejeni in kompletno opremljeni laboratoriji in instituti za raziskovanje. Tu se vsak posamezni proizvod temeljito preizkusi in prouči, preden se spusti v promet, tako da zanesljivo ustreza vsem zahtevani. Zdaj vidimo, kako ima proizvodnja in predelovanje surove nafte neizmerno važno vlogo v vsej industriji in motori-zaciji in zalo je od nje odvisna v veliki meri tudi vojna pripravljenost in udarnost posameznih držav. Po vsem tem je pač razumljivo, da si vsaka država prizadeva, kako bi to važno panogo industrije čim bolj zaščitila in čim bolj pospeševala njen razmah. SVOK — rafinerija v Slavonskem Broilu čim več sledov starega načina zidave, zlasti na nekaterih dobro ohranjenih delih, predvsem na kamnitih opornih stebrih, ki so v resnici silno lepi in bi jih bilo škoda zopet prekrivati z ometom. Omeniti je treba živahno delo katoliških verskih organizacij v mestu in njegovi okolici. Tukaj gre brez dvoma prednost našim katehisti-njam, ki so svoje delo Katoliške akcije na široko razpredle s svojimi krožki za dekleta in otroke predvsem v delavskih okrajih mariborskega mesta. Prosvetno in kulturno življenje Še nikdar se v Maribora in njegovi najbližji okolici ni katoliško prosvetno življenje tako razmahnilo, kakor v preteklem letu. Poleg dosedanjih prosvetnih društev sta z intenzivnim delom pričeli novoustanovljeni društvi na Pobrežju in Radvanju. Med vsemi pa je poleg Ljudskega odra in pevskega društva Maribora bilo ono na Pobrežju, ki si je, še prodno je obhajalo prvo obletnico svojega obstoja, postavilo lep in potrebam kraja odgovarjajoč prosvetni dom, kateremu je dalo Slomškovo ime. Kdor z ljubeznijo in s pozornostjo spremila delo naše mladine, ni mogel spregledati izredno močnega razmaha naše mladinske organizacije, še nikdar ni v Mariboru in okolici delovalo toliko fantovskih odsekov in dekliških krožkov, ki si v preteklem letu v Mariboru niso pridobili ugleda le zaradi njihovega števila, marveč predvsem zaradi njihovega živahnega dela in porasta števila njihovega članstva, ki se je pri raznih uspelih nastopih in akademijah ter tekmah krepko uveljavilo. Za Maribor in novo leto so pomembni sklepi, ki so bili v minulem letu napravljerti za našo mladino. V Mariboru bo prihodnje leto velik mladinski tabor s telovadnimi in športnimi tekmami in javnim nastopom, ki bo že na novem mariborskem stadionu, ki se ho v tem letu začel graditi in za katerega je Slavbna zadruga »Stadion« v preteklem letu pripravila že vse potrebno. V mariborskem kulturnem življenju preteklega leta moramo predvsem omeniti mariborsko gledališče in mariborski muzej. Ugotoviti je treba umetniški napredek mariborskega gledališča, Novo leto Prinašaš srečo milosti za novo leto in vse dni. Li razsvetliš nam dni skrivnostne in boli oblažiš bridkostne? Naj sreča, ki si jo želimo, bo ona, ki zares drži, da v božji volji bo odbrana, četudi kdaj skeli, boli... Saj solzo našega življenja in rano našega srca bo enkrat smrt še spremenila v večno srečo za Boga. Marija Ferjan. pri katerem je v novi sezoni odpadlo vso, kar je v lanski vzbujalo upravičeno kritiko. Prav posebno pa je v preteklem letu pridobil mariborski muzej, ki se je s svojim prvim, meščanskim dolom, mogel preselili v krasno prostore mariborskega gradu, s čimer si je sedanja občinska uprava postavila trajen spomenik. Narodna zavest In narodnoobrambno delo Ob dvajsetletnici osvoboditve in obstoja naše narodne države se jo Maribor zavedel tudi svojih dolžnosti do države in naroda bolj kakor doslej. Pri vseh prireditvah, žal da je odpadel velik mariborski narodni tabor, so Mariborčani pokazali s svojo veliko udeležbo in z navdušenjem, kate-ga so prekipevali, svojo ljubezen in vdanost državi in njenemu vladarju. Ob nevarnih dogodkih prejšnjega leta je v njih zrasla zavest iskrene zveze in pripadnosti k našemu narodnemu telesu in interes za njegovo boljše in varno življenje. V preteklem letu, moremo reči, se je naša narodna zavest, ki je bila, lo moramo priznati, marsikdaj slabotna in šibka, utrdila in postala dejavnejša. Narodne obrambno organizacije so se, kolikor jo bilo le mogoče, krepkejo lotile dela, smisel in skrb za naše izseljence je porasla. Da bi vse to v novem letu tako ostalo in se še krepkejo razvilo! Uspehi javnega dela V preteklem lelu se je interes javnega življenja sukal predvsem okoli dola mestno občine in skupščinskih volitev. Sedanja obRnska uprava si je svoj sloves, ki ga je uživala i)' prej, v letošnjem lotu še ulrdila s previdnim Vodstvom občinskih poslov in z uspehi, ki jih je dosegla. Največjo javno delo, ki ga je v preteklem lotu opravila, je pač popolna in dokončna regulacija Glavnega trga, ki nudi sedaj po končni ureditvi izgled velikomestnega trga z lepo in v naši državi edino avtobusno postajo. Poleg tega dela jo bilo opravljenih mnogo drugih cestnih del, s prav posebno pozornostjo pa je Maribor sprejel uspeh dolgega prizadevanja, da je bila namreč po mnogih ovirah vendar' - potrjena licitacija gradnjo novega carinskega poslopja in carinskih skladišč, pri katerih so se dela tudi žo pričela. Tudi na drugih področjih je delo občinske uprave uspelo tako, da more z zadovoljstvom gledati na sadove lanskoletnega dela. Lanskoletno politično življenje so razburkalo skupščinske volitve, ki so nekdanji SLS in sedanji JRZ prinesle največji politični uspeh, ki ga je kdajkoli poprej doživela, politični nasprotniki pa so doživeli lak poraz, da si od njega ne bodo nikoli več opomogli. V novem letu Upravičeno je upanje in prepričanje, da bo tok mariborskega življenja v novem letu šel po dosedanjih strugah in da tudi novo leto ne bo prineslo kakega občutnejšega zastoja, ampak da bo vse tako napredovalo in se dobro razvijalo kakor v 1. 1938. Sedemstoletnica minoritskega samostana v Ptuju Ptujski minoritski samostan praznuje v letu 1939 sedcmstoletnico svojega obstoja. Ustanovili so ga menihi, borci za krščansko vero in kulturo proti Madžarom v zgodovinsko prezanimivem letu 1239, ko )e bila borba med nemškim cesarjem Friderikom II. in papežem Gregorijem IX. na svojem tragičnem višku, kar izkazu|cjo kronike, kakor tudi zidava mi-noritske cerkve sv. Petra in Pavla v Ptuju. Slednja pomeni v umetnostni zgodovini spomenik najstarejše gotske umetnosti, ker so se v njej odkrile najstarejše gotske freske v Sloveniji (sv. Frančišek na smrtni postelji in Kristus Kralj). Oo. minoriti so prišli v Ptuj kot predstavniki kulturne misije katoličanstva in se posvetili dušnemu pa-stirstvu našega slovenskega ljudstva. Tekom stoletij se da v tem samostanu vseskozi zasledovati funkcija slovenskega pridigarja, ki je našemu ljudstvu oznanjal božjo besedo v domačem jeziku. Do časov cesarja Jožefa II. so imeli minoriti v Ptuju tudi klerikal, v katerem so poučevali razni znameniti člani minoritskega reda kakor dr. Tyrnberger, Dieti in drugi. Za izobra7bo naraščaja ljudstva v svoje vrste je ptujski minoritski samostan mnogo storil. Ob razpustu raznih samostanov pod Jožefom II. je minoritski samostan prevzel leta 1789 dušno pastirstvo v novi slovenski župinji sv. Petra in Pavla v Ptuju. Vseskozi se je zavzemal za naše ljudstvo, tako da se je cerkcv sv. Pelra in Pavla imenovala naravnost »slovenska« cerkev v Ptuju. Pod svoje okrilje je sprejemal slovenske dijake ptujske gimnazije in potrebnim nudi! pomoč z dijaško kunVijo. V njem so našla svoje zatočišče slovenska katoliška prosvetna in narodna društva. Minoritski samostan želi to sedemstoletnico čim slovesneje proslavili junija meseca 1939. V ta namen bo izdal slavnostno knjigo, v kateri se bodo obrav- navale vse njegove zasluge za versko, kulturno in narodno vzgojo našega naroda v Ptuju in okolici. Izdala se bo nadalje in ob proslavi uprizorila dramska igra »Črna smrl«, ki jo bo spisal g. pisatelj Pe-tančič po Meškovi istoimenski povesti. V okviru teli slovesnosti ic predviden kongres Tretjega reda za Slovenijo in nastop Pevske zveze, odsek Ptuj-Ljuto-mer, ter nastop fantovskih in dekliških organizacij. Slovesnosti se bodo zaključile z romanjem k Materi božji na slovito Ptujsko goro. Natančen spored proslave kakor tudi vsa potrebna navodila hodo objavljena pravočasno. •*S10VENECV, (Tno f. JrnitrvrJn 1939. Peska, belega peska... bi preko te slike, že bi Jo naSel kje drugje, tako pa sem le vprašal, kdo je vsa ta gospoda. Možiček je še nekaj časa enakomerno zabijal žeblje, pokrovček na lončka s črno kavo je poskakoval in veliki stari maček z rdečim trakom je predel. Nato me je starček pogledal od peta do glave, ali sem vreden odgovora. Nisem ga bil, ker bi prav za prav vse to moral ohraniti zase. Vstal je in se mi počasi približal. Gledal je preko mene, nekam v daljavo in rekel: »To je bila moja žena, to sem bil jaz in to je moj sin. Nekoč je bilo drugače, življenje je pa naneslo, da mora biti danes tako. Zakaj, pa vem le jaz.« Potem je šel in lintočil dobre kavice v dvoje čistih skodelic. Hitro sva posrkala, polem sem odšel. To je vendar vse tako čudno. Včasih se poznamo leta in leta, pa si no zaupamo ničesar. Včasih pa v prvih trenutkih srečanja s tujcem izblebetuino marsikaj, znkar nam je potem hudo, ker stojimo goli pred nekom, pa ne vemo, ali je bil vreden tolikega zaupanja. Prej, ko nisem niti slutil življenjske zgodbe tega možička, sem včasih preslišal njegove klice na dvoriščih, kakor končno le preslišiš nadležno muho, ki se zaganja v okno, ker je bedasta. Sedaj pa me je vedno njegov glasek pretresel — vse kar sem vedel in slutil o njeni, mi je prehajalo bkozi duha kakor bežni, brezglavi osnutki tajinstveao življenjske zgodbe. Pravega jedra nisem uganil nikdar iu ga poslej ne bo vedel nihče. Zapadel je sneg in primrznil Ostrugali so ga za silo in pota so bila ledena. Prazniki so bili prod durmi. Ljudje bodo potrebovali peska. Kuha bo pražnja in tja in sem le še kdo posuje potko pri jaslicah. Naš možiček jo nngrebel poln zaboj peska, belega, drobnega, zadel ga je na sanice in šel proti mestu. Ves dan je klical in prodajal. Le silili je bil kup. Proti večeru je šel v predmestje. Tam svet začne padati proti ravnini. Tam so bez-nice. Zakaj si ne bi privoščil šilca žganega, zakaj tudi ne malo več — prazniki bodo, sam bo, mogoče tihi bo tako lepše pri duši, toplejše mu bo vsekakor v starem telesu. In ko je pod noč stopil iz beznice, je imel klobuček nekoliko postrani. Sanice so drselo kar same po bregu nizdol, poganjali jih je beli, drobni pesek, ki ga je bilo ostalo čez polovico v zaboju. In naš možiček je s sankami vred opisoval vijugasto sled. Upiral se je klancu, upiral se je sanicam, s trdo hojo in petami. Cesta je bila kakor sleklena, luči so se videle v njej. Prav za prav je staro, zdelano in bedno telo tega bornega bitja hodilo samo, žganje je nagnalo duha bogve kam daleč, mogoče h gospej z lepim sinčkom v naročju, v mladost, v blagostanje in srečo, ki je propadla ali v ono neznano, ki je bilo vsemu gorju vzrok. In ni čuda, da starček ni slišal znamenja za seboj. Ko so jo obrnil, je bilo že prepozno. Eden tistih velikih, krasnih voz, v katerem sedi za krmilom debel gospod s smolko in ob njem je lepa mlada žena je zadel ob sanico, razsul se je lepi, drobni beli pesek in možička "je vrglo daleč v stran, ob trdi rob hodnika. Takoj je bilo vse polno ljudi. Za take stvari imajo ljudje vedno dovolj časa, dasi hite po ulici, kakor da bi se jim bogve kam mudilo. Gospod s smolko ni izstopil, pogovarjal se je skozi napol spuščeno okno. Mlada žena zraven njega pa je nekaj šarila po laseh. Prišel je redar in poklical voz za ponesrečenca. Ko so naložili usehlo telo, so se ljudje razšli in vse je bilo kakor prej, le sani so zapeljali v kup snega in pesek je ležal razsul po cesti, dokler ga niso razvozili. S tem bi bila lahko ta borna zgodbica končana. Toda često se zgodi, da človek pozneje slučajno opazi še kaj, kar mu nato zmede vse misli, ki si jih je nasnul v kakšni stvari. V bolnišnici ni namreč nikdar posebnega razbil rjenja, če pripeljejo nekoga z onim vozom, s katerim vozijo ljudi, ki so jih pobrali kar tako na cesti. Toda to pot je bilo začuda drugače. Mlad zdravnik, ki sicer ni imel te navade, se je to pot kar preveč brigal za starčka. Ogovarjal ga je in obujal k zavesti, Cul pa je iz njegovih ust le nejasne besede. Ravnal je z njim kakor s kakšnim imenitnikom ali bogatašem. Uspaval ga je skrivno, preden sta s tovarišem pristopila k operaciji. In takrat, preden se zavest popolnoma poslovi od človeka, so prišle na starčkova usehla usta po-sled nje besede; v čudoviti barvi zamirajočega glasu je izrekel: >I'eska, belega peska!«, počasi in razumljivo, ostro in poudarjeno. Odtlej ni izgovoril ničesar več. Mladi zdravnik je bil vedno ob njem, na sveto noč in preko novega leta. Dal mu je celo svoje krvi. Pa vendar je izmučeno bitje nekega lepega zimskega popoldne, ko so ob zadnji svetlobi zlatega sonca ravno koledovali sveli Trije kralji po bolniško sobi, poslednjič vzlrepetalo. Steklene oči so se zazrle nekam daleč in srca ni bilo več čuti. Mladi zdravnik ni mislil, da ga kdo opazuje, vse okoli njega je izginilo. Pozabil je, da ga gledajo drugi bolniki v sobi, sestre in tovariši: vzel si je starčevo roko k ustom in jo poljubil. Takrat, ko je sklonjene glave gledal izpod čela, sem prav jasno videl, da je imel nekaj takega v obrazu, kakor oni skrbno oblečeni deček, na sliki, ki je visela pod podobo Judeževih poljubov v čudoviti kočici ubogega starčka. Ne vem. ali se je v davnini zgodilo vse tako, kakor bi sklepali iz tega, kar je znanega o tem starčku. Pa saj je sedaj vse to brez pomena, ne boli ga nobena koščica več in mladega zdravnika so poslali nekam v tujino, daleč odtod, da se bo izpopolnil v svoji znanosti. Vendar, ko sem lo loto z belim peskom posipal polko pri jaslicah, se mi ie zazdelo, kakor da bi se v tem pesku zasvetilo svetla eolzica.,, (Marij A v čin.} Včeraj sem po dolgem času videl spet svojega prijatelja Petra. Mogoče ga ne bom nikoli več videl V nevarnosti za življenje je, zmeraj v nevarnosti. Lahko ga pokoplje en 6am mozoljček, lahko praska na koži, če ga bo obvezal zdravnik. Nihče ga ne more rešiti, zakaj on je dober človek. Prav zaree je dober. »Kako je?< sem ga vprašal In nra krepko stisnil roko. »Tako — tako —c Peter namreč tako odgovarja. »Kje pa tičiš? Že več mesecev te ni bilo na spregled.« »Kakor ee vzame...< Peter dma navado tako govoriti. »Kaj pa tvoja sestrica?« »Mrzlica otročnice ...« »Moj Bog! Pa menda ni nevarno?« »Kakor se vzame. Zdravnik se je zmotil. Bret nevarnosti ni, mogoče celo —, kaj vem!« »To je pa res žalostno. Pa tvoj brat?« »Pljučnica. Zdravnik je pa to šele včeraj spoznal.« »Ali je hudo?« »Ni tako hudo, da ne M moglo biti Se bolj hudo.« »Um. — Pa tvoja žena? AH še zmeraj dela take dobre omlete?« »Nič več.« »Pa menda vendar nI tudi ona bolna?« »Pret se ji gnoji. Zdravnik ji je predpisal napačno mazilo.« »Ti, slišiš, to je pa že...« »Mogoče bo ob vso roko. Moja teta je tudi Je izgubila prstanec.« »Za božjo voljo, ali ete torej vsi bolni?« »Ne vsi. Moj oče je zdrav. A ta biva v dragem mestu.« Brez besed osuplo strmim vanj. »Veš,« zamrmra on, »to je prav za prav smola, ker imamo takšnega zdravnika. Moja babica je že umrla. Moj stric je ob nogo. Moja hči je na eno oko oslepela — pa se ji je vendar — bi dejal — vnela samo veka, a zdravnik je rezal...« »Človek božji!« sem za vpil, »kakšen zdravnik pa je to?« »Saj nič ne rečem proti nJemu, vendaT, zdi se mi, da prav nič ne zna. Saj tudi že uma greša. Seveda, nekoč je bil izvrsten zdravnik, zdaj je pa zares križ z njim « »Tak vzemite vendar drugega!« Tedaj se je naemehljal, ko da ni pri pravi pameti, prijel me je za 6iiknjič in zašepetal: »Pa nikar nič ne povej!« Pokimal sem. »Veš, se ne sme. On je naš strici« (H Zillich.) Anekdota Chopin in ževljar Chopina, slavnega skladatelja in klavirskega virtuoza, so večkrat kam povabili, da bi kaj zaigral, kar mu je bilo pa jako neljubo. Nekoč ga je povabil neki čevljar, ki je bil jako obogatel in je že pozabil na 6-voje rokodelstvo in mu ni bilo prav, če ga je kdo spomnil na dreto. Chopin 6e je povabilu odzval. Po bogati pojedini ga je gostitelj prosil, naj kaj zaigra. Chopin se je branil, češ da ni razpoložen za to. A goelitelj ni odjenjal. Naj vsaj pokaže, kako se to naredi. Chopin je zaigral. Kmalu zatem je bil obogateli čevljar Chopinov gost. Po obedu je stopil sluga k čevljarju i*n je postavil predenj pokrito skledo. Bogatin se je čutil posebno počaščenega, odkril je skledo in je zagledal v njej — raztrgan čevelj. »Prosim, zakrpajte ga,« je dejal Chopin, »da vidim, kako 6e to naredi.« Čevljar ni Chopina nikoli več povabil. »Mirko, Je spet si prepozno vstal! Kako pa je vendar to?« »Nič ne vem, mama. Najbrž prepočasi spini.« Posuli ste potko pri jaslicah z belim peskom. Kuha je bila pražnja in čistili 6te z njim lonce. O tem belem pesku bo pisano v tej povestici, dasi se njena nitka ni odvijala v našem mestu, kjer bi so pa prav tako lahko. Na moje dvorišče je prihajal droben, star možiček, ki je v vozičku vozil pesek, oni beli pesek, ki ga dajejo [K) izložbah mlekarn v kozarce, ker je popolnoma podob™ mleku, pa se tako hitro no pokvari, z njim se čisti tudi posoda, z njim posujemo belo polko pri jaslicah ali štedilnik, če prekipi mleko, da bi ne šel smrad preveč v nos ali so razlezel po stanovanju, zlasti če jo vlažno. (iolovo ste v teh dneh rabili tudi vi ta beli pesek, merico ali dve ali še več. Za potko pri jaslicah prav gotovo. Kuha je bila tudi pražnja, če ne tako, kakor v dobrih starih časih, pa malo manj. In zgodbica o inožičku, ki je prodajal ta beli pesek, se bo odvila do konca prav v teh božičnih dneh. To je zopet ena izmed onih bornih povestic, ki jih piše le malokdo, ker v njih ni kraljev, slavnih ljudi in gospode, ki bi pisca v zahvalo nekajkrat prekomerno nasitila ali ga spravila h koritcu. Majhen, shujšan starček je bil. Čudno, starčki so vodno ljubki, dasi jih je življenje vodilo preko nešteto krutosti. In lo je pravično, da življenje le konča z ljubkostjo, kakor se je tudi začelo. Imel je klobuček z visoko štulo brez traku, zlepljene sivo-rumenkaste lase, senčnice so mu bile upadle in ugasle očke so se umaknilo svetu nazaj v svoje jamice. Le tenak, šiljast nosek, ki mu je nagajala kapljica, je gledal smelo iz uvelega obraza. (inlie na vratu so so sekale s kožo, dvignjeno nad mišicami v razpokana polja in grlo je štrlelo skoro pod ostro zarezano bradico. Nosil je star vojaški suknjič. Samoveznico je imel zato, ker mu je liila srajca, bržčas darovana, preširoka v vratu. Hlače so bilo skrbno zakrpane, utesnile so se ob kolenih in v starem kroju prešle ua prevelike čevlje. Ne bi se prav za prav mogel odločiti, kam bi uvrstil tega možička. Vsaj obleka je bila napol gosposka, napol kmetiška. In še bolj je zbegalo človeka, ko je ta možiček zaklical: »Peska, belega peska!« Giasek je bil oložen, visok, obenem ponosen, pa le ubit, kakor da bi prišel iz grla, v katerem se je prisušila marsikatera požrla solzica. Sicer se je pa ta glasek spreminjal, kakor jo bilo pač nastrojeno dvorišče one velike hišo, kjer je bila moja sobica. Če je bil dež, vlaga in temotno, jo bilo tod grozno zoprno in možiček je klical skoro osorno, včasih zateglo, da je šlo telo, kakor vlažni mraz, ki je puhtel iz sten. Če je bilo sončece, razposajen veterc in nekaj jagenjčkov na nebu, je klical kot vesel ptiček, na glas in zvonko, da si kar videl oni beli pesek v majhnem, navijuganem potočku, v njem zasajeno školjko, ribico, ki je švigala in lenega pupka, ki se je prešerno usedal na belo dno. Včasih pa je možiček klical kar brez vse duše, ker se je pač niornl s čim preživljati. Prav tako, kakor je bil možiček sam nekaj posebnega, tako je bil tudi njegov vozek. Ona dva sla bila en sam, nerazdružen lik, tega brez onega si ni bilo mogoče misliti. Kolesa so bila od onih visokih, starinskih otroških vozičkov, ki so še naslikani v čitankah ali prihajajo v mesto le ob petkih, ko berači vdro v mesto prosit ali pa na predvečer praznikov ali ob drugih slavnostnih prilikah, ko gredo razne godbe in se z njo slučajno zatečejo v mesto, potem ko se Je vrnila iz predmestja, kamor je šla' spustiti slino iz trohent, ker to v mestu pač ne bi dvigovalo narodnega ponosa in čuvstev. Na osi onih dveh visokih koles torej je bil pribit zaboj od cikorije, pri strani je imel pritrjeno oje. Tudi nogo je imel zaboj, tako, da jo vozek stal sam od sebe, če je bil poševen. V zaboju je bil pesek, v njem dvo merici, ena manjša in ena trikrat večja, ki pa je veljala le dvakrat toliko kot mala merica. Vrstice beže, pa se morda vprašujete, zakaj popisujem tako neznatno bifjece, ki bi ga v življenju prav tako lahko pogrešali kakor muho ali vrabca ali karkoli drugega neznatnega. Pa je le nekaj ljudi, ki jim je smisel živeti le ta, da nam delajo ulice pestre in ker pač spadajo k sliki mesta. Kar čreda jo takih in jih skoro ne opa-žamo na ulici. Niso iz boljših družin, bi rekli. Le kadar se napijejo in vozijo barko, se stepejo, kolnejo in neolikano pljujejo, takrat se zgražamo nad njimi. Kadar jih ni na cesti, je prav gotovo prazno, ker nekateri izmed njih ostajajo tam, kjer pač domu jejo, drugi si pa nadene jo črne suknje in bele ovratnice. Pa se nam zdi, da jim ta obleka pristoji kakor volom kon jski koiniil. To so pometači, dimnikarji, konjači, pesniki in slikarji, berači, samostojni dijaki, vajenci, psički stokrat križane krvi ali kakšno vozilo iz polpretekle dobe. Med te ljudi je spadal tudi naš možiček. Bilo je nekega dne v času okoli božiča. Brezizrazni so tisti dnevi, pusti, megleni in zoprni. Iz zidov prične uhajati vlažna mrzlola, skozi špranje tenko veje mraz. Peč še ni kurjena in včasih nima biti s čim. Nič zato, le bolje je, če greš ven, sicer ti vsa ta okolica hoče zabrisati z dobro voljo in v slabem pričakovanju nasnuto pot, ki si si jo začrtal v rožnih barvah skozi bodočnost. Več talcih podstrešnih jnzbecev je bilo tedaj na cesti. Roke v žepu dežnega plašča, pogled na zapoznelih pticah, ki so se spajale v jate, preden so odletelo v južne kraje. Na dvorišču zadnje hiše v ulici je otožen glasek našega možička zaman klical: »Peska, belega peska.« Tam ga niso potrebovali. Ondi jo velika hiša in kuhajo na plin, ki ne okaja posode, tam ne rabijo peska, da bi posuli potko pri jaslicah, in če bo zapadel sneg, ga bodo odtopili z nekimi solmi. Pa vendar — mogoče pri hišniku, mogoče pri šoferju ali slugi — morda hi se vendarle [irodalo nekaj peska. Ne — hlfnikl, šoferji iu sluge bi v vsem tako radi bili podobni svojim gospodom. Možiček je zavil na cesto. Sledil sem ga po glavni ulici. Zdaj ga je pritisnil ob kraj voz, zdaj tramvaj, zdaj konji. Smešna prikazen prav za prav, takle možiček v sedanjem prometu, kjer vladajo lejie zavite črte, lesk in brzina. Redar se je zadri nanj, naj vozi po vz|>oredni ulici. .Moral jo zaviti tjakaj. Iz judovske šole so se vsula skrbna obuta in oblečena mastneta. In neki topo-glavec mu je zalučal v voziček pomarančo. Možiček pa je hodil z vedno istim korakom, vlekel svoje breme in gledal le predse". Levo kolo je opisovalo v blatno pot pravilno vijugo, desno je vozilo naravnost, le ob vsakem obratu je zacvililo. V tistem mestu se svet v predmestju začne vzdigovati. Velike hiše jenjujejo. Sem in tja se vrine med cesto in hiše majhen vrtiček. Psi so manj polizani in postajajo iz nadomestkov olrok uporabni čuvarji. Na cesto že zavije kakšna gos ali kokoš. Krzno, svila in žamet se pretopijo v pustobarvno delavsko raševino. Hišice so zdaj čedne, zdaj sila nesnažne, kakor se pač zanjo pobrigajo ljudje, ki v njih prebivajo. Prešla sva ta naselja. Dobro uro sem že hodil za njim. Izrastki mesla so skoro že popolnoma pojenjali, le tja in sem je še kakšen zasevek bo-gimtva, skrbno zidana hišica, umaknjena v vrt, kjer se dado okna dobro zapreti. V noči stoji tod več velikih, črnih voz. Za mestom je visok hrib. Pod njim so tam, kjer so se njegova rebra že sprijaznila z ravnino, raztreseno modrobarvne hišice z rdečo streho, cerkvice, zidanice in gostilne. Tudi te vasi sva prešla. Možiček je hodil še vedno z istim umerjenim korakom — saj je bilo lo njegovo dnevno delo, kateremu je služilo usehlo telesce že mnogo let. Le poglejte starega konja, vpreženega v pekovski ali smetarski voz. 0(1 jutra do večera je enak, saj se za vedno eno in isto delo no izplača menjavati videza, niti živali ne. Prve poti je zmanjkalo. Prešla je v rahlo uhojeno stezo, ki je vodila v napet breg. Vanj je bil vsekan majhen kamnolom. Med posameznimi rebri preperelega apnenca je bil nasut oni lepi beli pesek. Vrhu brega je bila kočica. In ko jo jo zagledal naš možiček, bi moral človek biti zelo slab opazovalec, da bi ne videl spremembe v njegovi hoji in drži. Pospešil je prožni korak, prijel je oje z obema rokama, da je zaboj peska na šibkih kolesih starega otroškega vozička smešno poskakoval. Pa, saj to je bil domek tegn bednega človeka! Če bi bil kralj, bi bil to brez dvoma njegov grad. Na čuden način je morala nastati ta kočica. Prav za prav bi ne mogel reči, kaj je bilo prvo postavljeno in kaj pridejano. Rasla jo pač, kakor je kazala potreba in kakor so se rojevale misli. Zato je bil tloris tak, kakor čc opazuješ svoje neodločne stopinje v snegu, potem, ko si se vendarle ojunačil in razkril svoje srce. Možiček me je opazil. Zvito se je namuznil, ko sem ga ogovoril. Rekel mi jo, če sem od časopisa, naj le grem. Enkrat je že bil pri njem takle gospod, pa ni nič opravil. Nisem od časopisa, lo tako se potikam tod okoli, ker mi pač no prija čepeti vedno v knjigah, sem dejal. Potem me je vedel v hišico. Njegov tloris hišice se Je poznal tudi v njeni notranjosti. Prav za prav je imela ta hišica glavno ladjo in več stranskih: za posteljo, za štedilnik, za orodje, za drva, za velikega črnega mačka. V glavni ladji je bila miza in dvoje klopi. Ko je iz svinčenega neba pričelo pršeti, sem imel pretvezo, da sem ostal dalj časa v tem edinstvenem svetu. Možiček ni govoril skoraj nič. Postavil je vozek v eno izmed stranskih ladij, snel klobuk, slekel suknjič in ju skrbno obesil. Poleni je zakuril ogenj — nalagal je treščice v stožec, najprej tenkih, potem debelejših. Potem je pod-netil in pristavil lonček z vodo. Bom dobil nekoliko kave, je rekel. Prijetna toplota je prihajala od železnega štedilnika in enega stranskih prostorov. Usedel se je k delu. Sneg bo padel vsak čas in treba bo na vozku sanic namesto koles. Iz dveh upognjenih jesenovih vej jih je izgotavljal. Prazniki so pred durmi in bo treba težjo natovo-riti voziček. Če pa je sneg, ozka kolesa prav globoko režejo vanj. Sani pa drče kar same od sebe. Spreten je bil v delu. Toda oči so mi obvisele na marsikateri drugi stvari v tej čudoviti kočici. Recimo na kopalni kadi, na starinskem gramofonu, na nagačeni sovi in na čudovito lepi rdeči vazi s tremi usehlimi vrtnicami. Edino, kar je bilo svetega v tem bivališču, je bila slika, kjer JudeS poljubuje Gospoda za tistih nekaj zlatnikov, čudno, zakaj prav ta podoba? Možiček je začel pribijati na sanice pločevinaste drsi. To delo ga je potrebovalo vsega, zato sem lahko vstal in se nekoliko bolj razgledal'*p6 kočici. Voda za kavo je že zdavnaj prekipela, kava se je tudi že usedla in lonček je stal odstavljen od velikega ognja na štedilniku. Pod sliko Judeževih poljubov je bila manjša, nejasna in odrgnjena fotografija. Lepa gosjia je bila upodobljena na njej, v naročju je imela skrbno oblečenega in počesanega sinčka, zraven nje pa je stal strog gospod, plemenitih oči, ozkih brčic, koščenega lica, v lepi pražnji obleki. Šel *Le kje tiči ključ?« Moč družinske skupnosti »Vidiš, zdaj pa nič več ne tolče srce tvojega dobrega učenika.« »Hm — pa tudi njegova roka ne.« za svoj učiteljski naraščaj Skrbimo »Da se omogoči vstop kmečki mladini na učiteljii&ča, naj ne iz javnih in zasebnih sredstev čimprej ustanovi zavod v Ljubljani m Mariboru, v katerem Ik><1o imeli gojenci ceneno preekrbo.< (Sklep občnega zbora Kmečke zveze v Celju dne 20 februarja 1938.) Ko so dne 18. decembra 1938 odpirali novo šoteko poslopje v Kranju, je povedal ban dT. M. Natlačen v svojem govoru nekaj zanimivih [xxlat-kov o tem, koliko imamo v Sloveniji ljudskih šol in koliko te šole stanejo. Vseh državnih ljudskih šol v naši banovini je 803 s 4168 oddelki. Te šole obiokuje 188.136 otrok. (Pri tem niso vštete zasebne ljudske šole, ki jih imajo n. pr. šolske sestre in uršulinke.) In koliko stane to šolstvo? Večino stroškov (nad 80 milijonov) nosi država, blizu 20 milijonov banovina, okoli 12 milijonov pa občine. V ni izdatki države, bamovine in občine znašajo v tekočem letu 112,073.334 din, pni čemer pa niso upoštevani stroški za nove šolsike zgradbe. Koliko torej stane šolanje vsakega otroka na leto? Skoraj 600 din (natančneje: 506 din). Ce računamo, da ima dravska banovina okroglo 1,200.000 prebivalcem, odpade na vsakega prebivalca 93 din davka na leto samo za ljudsko šolo. (Seveda računamo pri tem, da tudi državne izdatke t» solo plačajo davkoplačevalci v banovini s svojimi davki.) Koliko učiteljev in učiteljic pa poučuje na teh šolah? Število ee nekoliko menjava- eni odmirajo ali odhajajo v pokoj, drugi nastopajo; dne 21. decembra 1938 je bilo zaposlenih v naši banovini 4373 učiteljev in učiteljic. Te številke prav jasno kažejo, kako važen činitelj je Šola v našem gospodarskem in duševnem življenju. Vsak človek tako rekoč prispeva k stroškom za šolo, pa tudd vsak človek je v mladih letih deležen šolske vzgoje. Ce vprašate ljudi, kakšno sodbo imajo o tvojih nekdanjih učiteljih, boste dobili zelo različne odgovore.' Edem bo svojo šolsko dobo hvalil, drugi bo mislil nanjo bolj z nejevoljo nego s hvaležnostjo. To je jasno; kajti pri tako ogromnem številu učiteljstva (saj na približno vsakih 275 prebivalcev dravske banovine pride en učitelj ali ena učiteljica), ne more biti drugače, kakor da prihajajo v ta stan ljudje zelo različnih umskih in moralnih sposobnosti. Pravijo, da je učitelj prodajalec svoje lastne osebnosti. Učitelj, ki je sam široko izobražen, ki je duševno bogat, bo delil mladini od svojega bogastva; kdor ima pa malo, more tudi samo malo dajati. Učitelj blagega srca širi med mladino voljo do plemenitosti; če je v učiteljevem srcu nered, vpliva ta nered razdiralno tudi na otroke. Ce je v učiteljevem srcu globoka vera, ki mu pomaga preko vseh težav v življenju, razliva ta vera svojo luč tudi na otroke in jih neopaženo vodi k Njemu, h kateremu se zatekajo vsa, ki so obteženi in se trudijo. Ce pa učitelj tega zaklada nima, ga tudi drugim ne more posredovati. Narod torej nikdar ne more dovolj prositi Boga, da bi mu Bog dal dobro učitljstvo. Narod pa mora tudi sam storiti vse, kar je v njegovi moči, da vzgoji ia 6ebe dober učiteljski naraščaj. Večkrat se moramo vprašati: ali storimo v tem oriru svojo dolžnost? Ce hočemo povedati resnico, moramo reči takole: ®a učiteljstvo plačujemo davke, sicer se pa' ne brigamo dosti več nego nič za vprašanje, ah lahko sami kaj vplivamo na to, da bo vzgoja našega učiteljstva kar mogoče dobra. In prav o tem vprašanju želimo dane« spregovoriti nekaj besed in ponovno pokazati pot (saj je »Orač< o tem že pisali), kako bomo sami vplivali na vzgojo učiteljskega naraščaja. Ne moremo in ne smemo si prikrivati enega dejstva: vse naše srednje in strokovno šolstvo bo- Zagrefe, konec leta 1938. Vsako pomlad — ali bolje na belo nedeljo — praznujemo zagrebški Slovenci obletnico, kar se je začela za nas služba božja pri sv. Roku; vsako jesen — ali bolje v drugi poloviri novembra — pa obhajamo spomin, kar je bila obnovljena redna služba božja pri sv. Roku. Tako smo letos stopili že v peto leto, odkar se vsako nedeljo in vsak praznik dvakrat zbiramo na prijaznem gričku sredi belega Zagreba, kjer je naš najprijetnejši kotiček in najmočnejše žarišče našega duhovnega življenja; cerkev je namreč še vedno najvažnejše središče in osišče tudi društvenega, prosvetnega in kulturnega dela. Lepo je število onih, ki se prištevajo k občestvu sv. Roka, še večje pa bi to število lahko bilo. Vzrok temu vidimo v verski in narodni mlačnosti, ki so jo mnogi že s seboj prinesli in ki se je tukaj le še povečala. Razen nekaj častnih izjem, ki živijo s svojim narodom in se zavedajo svojih dolžnosti do narodnega občestva, manjka mnogim tudi pravega demokratskega duha, da se ne morejo vživeti v potrebe priprostejšega človeka in se mu približati. Upam se pa reči, po izkušnjah, ki jih imam, da je slovensko občestvo v Zagrebu kir dovolj hvaležno za vsako pošteno delo, ki je v njegovo korist. Želeti pa bi bilo, da bi prišel v Zagreb slovenski duhovnik, ki bi se mogel nedeljen posvetiti svojemu narodu. Potem bi bili uspehi prav gotovo še večji, kajti kljub političnim razmeram so tla za resnično vemo in narodno-izobraževalno delo razmeroma ugodna. Društveno življenje zagrebških Slovencev v letu 1938. je bilo še dokaj razgibano, vendar se lahko reče, da je 1. 1938. bilo leto kriz. Zato se je tudi društveno življenje razvijalo bolj v vijugasti kot v ravni \ črti in je valovalo navzgor in navzdol. V hudo krizo, ki se je pripravljala dalje časa in dosegla svoj vrhunec v poletju 1938, je zažlo Slomškovo prosv. društvo, ki je do oktobra imelo skujme prostore z AKD »Danico«. Vsled te krize \e močno trpelo vse društveno življenje, najbolj pa gledališke in druge prireditve. Vendar je društvo pokazalo dovolj življenjske moči, ter z optimizmom stopa v novo leto 1939. Društvo sicer čakajo še velike naloge in vedno novo delo, pa tudi novi uspehi in razmah. Zelo nevarno krizo preživlja tudi liberalno društvo »Narodn dom«, ki si sicer prav rado ponaša s tem, da je najstarejše in največje slovensko društvo v Zagrebu in si hoče s svojimi predavanji pridobiti kar visoki naslov »ljudskega vseučilišča«, vendar njegovo delo ne seže dnleč čez okvir društvenih prostorov. Koliko pa ima »Narodni dom«, ki je v devetih letih svojega življenja že nekajkrat spremenil svoje ime, zdravja in moči v sebi, se bo videlo tedaj, ko bo prebolel sedanjo krizo »Marijina družba« slovenskih deklet zbira pod Marijinim plaščem naša dekleta v Zagrebu in jih na svojih sestankih "v kapeli in v družbini dvorani bodri k verski in narodni vztrajnosti. »Marijino družbo« že leha na tem, da prihaij« na gimnazije in na učiteljišča mnogo premalo dijakov z dežele, zlasti mnogo premalo kmečkih sinov in hčera. Prav posebno bridko se opaža to na učiteljiščih. Nikakor ne podcenjujemo drugih stanov in radi priznavamo, da pride na kmete marsikdaj prav dober učitelj s smislom za kmečki stan tudi iz rokodelskih. učiteljskih, uradniških in sploh meščanskih krogov. Toda nobenega dvom« ne more biti o tem, da se bo najlaže vživel med kmečkim prebivalstvom tisti učitelj, ki je sam preživel svoja otroška leta na kmetih kot kmečki sin, kmečka hči ali je vsaj imel na kmetih sorodnike, pri katerih je prebival dalje časa in pomagal pri delu. Da, prav to je najvažnejše: učitelj n« kmetih mora tudi vsaj nekoliko poznati kmečko delo in mora to delo spoštovati. Niso redki primeri, da pride na kmete mestni otrok kot učitelj ali učiteljica in se čuti na kmetih (posebno v gorskih krajih) kakor v nekakem pregnanstvu. Vedno moleduje za premestitev v mesto. Ljudstvo mu ostane tuje, on je pa tujec med ljudstvom Vzemimo pa učitelja, ki je doma v kmečki hiši! V mladih letih je pomagal doma pri delu, zrastel je v občevanju s kmečkim ljudstvom; čim več je delal na kmetih, tem bolj se približuje umevanju resnice, da je kmet steber države. Navajen je na skromno življenje in če pride kot učitelj v zadnjo gorsko vas, ho zadovoljen, našel bo sebi primerno delo in sebi primemo družbo. Kajti ni treba misliti, da je za izobraženca primerna družba samo iz- V Ljubljani, 31. dec. 1938. Živimo v stoletju, ko poklanjajo vse moderne države največjo pažnjo vprašanju socialnega skrbstva. Vsepovsod se grade bolnišnice, ki ustrezajo vsem zahtevam sodobnega kurativnega zdravstva. Grade se zdravilišča, okrevališča in slične zdravstvene ustanove, ki nudijo bolnikom varno zaklonišče ter jih v premnogih primerih na uspešen način otimajo pred predčasnim zatonom. Žal, da naša država, kakor bi želela, za enkrat še ne more ustreči vsem zahtevam, ki jih vanjo stavi zdravstvena politika. Zato je potrebna privatna pobuda in vzajemna pomoč, ki naj bi ji pomagali ustvarjati neobhodno potrebne socialne dobrine. Čeprav počasi, vendar si tudi naša država vzdr žema utira skozi vse težkoče pot do ciljev, ki so si jih bile v zdravstveni politiki postavile vse moderne države, pred vsemi zlasti velika Nemčija in bratska Češkoslovaška. Leta 1982 je Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani odkupilo za svoje članstvo ftlajmerjev dom. Že takoj ob njegovi otvoritvi je zaradi splošnega navala v ostale zavode tudi v njem primanjkovalo prostora, kar je imelo za posledico, da si je že takratni upravni odbor pod predsedstvom g. K 1 i n a r j a postavil za svoj delovni program razširjenje obstoječega sa-natorija. Realizacija tega delovnega načrta je pripadla novemu upravnemu odboru, ki pod načel-stvom g. E. Gombača posveča skorajšnji do-vršitvi povečanega Šlajmerjevega doma z vsemi ostalimi odborniki največjo skrb in pažnjo. Dosedanji sanatori] Do sedaj Je imel Slajmerjev dom na razpolago 28 postelj, pri čemer pa so vštete tudi zasilne postelje v sobah I. razreda. Zato je bilo razumljivo, da je bila zdraviliška uprava v premnogih primerih prisiljena sprejem bolnikov od- nekaj let vodi j. p. J. Kozel D J. Pod okriljem »Marijine družbe« deluje tudi dekliško zavetišče »Ognjišče«, ki nudi dekletom v času brezposelnosti stanovanje in hrano po najnižjih cenah. »Ognjišče« je v Solovljevi ul. 3, blizu glavnega kolodvora; tja naj se obračajo dekleta, ki prihajajo v Zagreb. Razen imenovanih je v Zagrebu še nekaj akademskih društev (AKD »Danica«, »Triglav«), ki so si jih ustanovili slovenski vseučUiščniki, kateri se med šolskim letom mudijo v Zagrebu. Iz tega kratkega pregleda, ki nima namena, da bi podal popolno sliko društvenega življenja zagrebških Slovencev v L 1938., vidimo, da se tukajšnji Slovenci živahno gibljejo. Zato tudi lahko mime duše rečemo, da si vsak Slovenec r Zagrebu lahko poišče primerno društvo, kjer bo deležen vseh koristi, katere more posamezno društvo nuditi svojim članom. Kdorkoli torej zaide in se versko aH narodno izgubi — verska in narodna mlačnost si ponavadi podajata roke — se izgubi predvsem po lastni krivdi. Sedaj pa še nekaj kronike o važnejših dogodkih zadnjega meseca: 20. novembra smo obhajali četrto obletnico redne službe božje pri sv. Roku, o kateri je govor v začetku članka. Ob tej priliki je bil narejen za cerkvico nov lesen pod, ki se je izhazal kot lepa in potrehna naprava za zimske mesece. Polovico stroškov za nabavo poda je pokrilo vodstvo župnije sv. Blaža, ki kaže mnogo razumevanja za našo stvar in se mu tudi na tem mestu najlepše zahvaljujemo za vso dosedanjo podporo in naklonjenost; drugo polovico pa smo poravnali sami s prispevki, ki so se nabrali ob darovanju. Istega dne zvečer je bil v Slomšk. prosv. društvu m. prosvetni večer. Govoril je predsednik društva g. E. Štok, ki je opisal nastanek, razvoj in pomen železnice. 27. novembra je bil v Slom. prosv. dr. IV. prosvetni večer, ki je bil posvečen našim izseljencem. Predavatelj nam je predočil pomen našega izseljevanja, zgodovino in sedanje stanje izseljenstva ter opozoril na verske, nerodne in gospodarske posledice izseljevanja. 4. decembra popoldne je dramatični odsek Slomškovega prosvetnega društva nastopil z ljudsko igro »Deseti brat«, ki jo je z lepim uspehom pripravil g. Kramar Jože. Igra je doživela rekorden obisk. — Zvečer pa je isto društvo v svojih prostorih priredilo Miklavžev večer, ki je prinesel mnogo veselja vsem, ki so se ga udeležili. 18. decembra je bil V. prosvetni večer Slomšk. prosv. društva. To pot je zopet prišel med Slomškarje eden aših najbolj priljubljenih predavateljev g. sodnik Alojz Rant G. sodnik si je izbral predmet iz svojega področja in govoril o sodbah. Božični prazniki pri sv. Roka so bili prav lepi. Cerkev je bila lepo obiskana, tudi petje je bilo tako lepo kot morda še noben božič. Grejorič Jože. ohražene«; koliiikakrat dobi toda učitelj najboljšo družbo v kmečki, v delavski, v obrtniški hišil Kmečki sinovi naj torej v večjem številu nego doslej zahajaj« na niiteljišče! Tu pa pride velika težava: študiranje je danes tako drago, da ogromna večina kmečk-iih hiš ne prenese izdatkov za študenta. Ce bi hotel kmet v mestu za sina dijaka vse plačati v zasebni hiši, bo 600 din na mesec komaj dosti. Im kje je še obleka, kje so knjige, kj so številni drugi izdatki! 8000 din na leto bo porabil za sina kakar en dinar! V petih letih učiteljišča znaša to 40.000 dinarjev. Treba je torej stroške za študirainje znižati. To je pa mogoče samo na ta način, da se zgradi v Ljubljani in v Mariboru za učiteljiščnike posebno poslopje, poseben konvikt, v katerem bodo imeli siromašni učiteljiščniki z dežele poceni stanovanje in vso oskrbo. Take in enake misli so vodile Kmečko zvezo, ko je na občnem zboru v Celju dne 20. februarja 1938 sklenila, da se mora zgraditi v Ljubljani in v Marilioru konvikt za učiteljiščnike z dežele, zlasti s kmetov. Danes hočemo poročati, kako stoji s to stvarjo v Ljubljani. V Ljubljani so že izdelani načrti za konvikt za učiteljiščnike. in ako Bog da srečo, bo lahko konvikt v jeseni 1939 že sprejel kakih 40 gojencem Stvar je tale. V Ljubljani, ima Mariia-nišče, ki je last Vincencijeve družbe, svoj dijaški konvikt, ki ga je zgradil 1. 1909 pokojni prošt kloniti aH pa jih v nujnih primerih napotiti v druge, nič manj prenapolnjene zavode. Seve je vse to vzbujalo med članstvom nerazpoloženje proti upravi, neredkokdaj pa tudi upravičene pritožbe. To dejstvo je bilo prvi, čeprav morda ne glavni razlog, da se je TBPD odločilo za nad vse nujno razširjenje Šlamerjevega doma, ki je bilo tem nujnejše, če je hotel zavod nuditi svojo pomoč tudi zasebnim bolnikom in ne samo vsem aktivnim društvenim članom ter njihovim svojcem. Nerazmerno večje število bolniških postelj bi omogočilo tudi rentabilnejšo izkoriščanje dragocenih naprav in zdravstvenih pripomočkov, ki so danes nezadostno in več ali manj tudi neekonomično izrabljeni. Kakšen bo razširjeni sanatorij Oglejmo si podrobno notranji ustroj novega dozidka Šlajmerjevega doma, zgrajenega z opečnim zidovjem in deloma z vmesnimi železno-betonskimi stropi. Stene med posameznimi sobami bodo dvojne z dodatno tanko bitumensko klo-bučevino, dočim bo stena proti glavnemu hodniku masivna, odnosno izpopolnjena z vdelanimi omarami in dvojnimi vrati, tako da bolnika zaradi popolnih zvočnih izolacij ne bo mogel motiti niti promet na hodnikih niti ječanje bolnikov v sosed lih sobah, kar je brez dvoma smatrati za neobhoden pogoj uspešnega zdravljenja. Bolniške sobe V vsaki bolniški sobi bo nameščen umivalnik za toplo in mrzlo vodo, centralna kurjava, električni zvonec, svetlobna klicna naprava, potrebna vzemljitev za radio aparat in priključek za slušalke, v nekaterih sobah pa tudi telefon za medkrajevni promet, stikala za medicinske aparate, za industrijski tok itd. Zračenje stranišč bodo oskrbovale posebne črpalke, ki jih bo spravljala v pogon potezna verižica. V vsakem nadstropju bosta po dve sobi, zvezani s predprostorom ob posebni kopalnici. Ti dve sobi bo mogoče v primeru potrebe vedno preurediti v docela ustrezajoči bolniški sobi. Stopnjišča Celotna zgradba bo imela dve stopnišči. Glavno, s pokritim podvozom, bo služilo za vstop cinikov in njihovih obiskovalcev, stransko pa bolniškim sestram in raznim dobaviteljem kot neposreden vhod v kuhinjo in pralnico. Novi objekt bo opremljen s treini električnimi dvigali. Bolniško dvigalo bo nameščeno ob glavnem zveznem hodniku in sicer tako, da pacient, ki ga bodo prenesli v operacijsko dvorano, ne bo motil bolnikov, ki bodo čakali ob ambulantah aH pa imeli opravka v pisarni. Posebno dvigalo za prenos jedil bo naravnost zvezano z osrednjo kuhinjo in v vsakem nadstropju tudi s (>osebnimi čajnimi kuhinjami, preko katerih se bodo dostavljala jedila posameznim bolnikom na posebnih, v ta namen napravljenih vozičkih. Tretje dvigalo bo določeno samo za odpravo čistega perila in instalirano sredi glavnega hodnika tik ob čajni kuhinji, tako da bo službujoči bolniški sestri takoj pri roki Kaj bo v kleti Klel novega prizidka bo dajala prostora popolnoma ločenemu medicinsko-fizikalnomu oddelku s čakalnico, zveznim hodnikom, šestim medicinskim kopelim ter dvema električnima kopelima s potrebnimi ohlajevalniini in stranskimi prostori. Prav tako bo * kleti nameščen ločen kuhinjski oddelek s kuhinjo, pripremo jedil, pomivalnico in obednico za bolniške sestre. Tudi za jedilne shrambe bo v kleti v zadostni meri preskrbljeno. Notranjost sanatorija V notranjost sanatorija nas povede pokrito zunanje stopnišče skozi veternik v prostrano avlo, ob kateri se nahajajo soba za vratarja, pisarne, čakalnice k porodniški ambulanti ter čakal- Andrej Kalan u okroglo 100 dijaikov. Urfos je med temii dijaki tudi 10 učiteljiščnikov. Ta konvikt je treba razširiti v tej obliki, da se na mari-janiškem svetu zgradi še posebna stavba za učiteljiščnike. Načrti »o, kakor rečeno, že izdelani in bi vsa stavba z opremo vred veljala okroglo 500 tisoč dinarjev. Ta denar je torej treba zbrati. Kako bomo to storila? Ustanovila se je posebna zadruga, ki bo denar zbirala in potem zbirko [»klonila Vincencijevi družbi v Ljubljani v ta namen. Kje bo pobirala denar? Predvsem se bo obrnila (oziroma se je že obrnila) na vse občint v Sloveniji. Teh ie okroglo 416. Ce žrtvuje tako rekoč vsak prebivalec naše banovine na leto okoli 93 din za ljudsko šolstvo, bo tudi vsaka občina odrinila par stolanov — pač primerno svoji davčni moči. Pomoči pričakujemo tudi od banovine, kjer je že obljubljena, in od države. Veliko pomoči p« pričakujemo od našega podeželskega. zlasti kmečkega prebivalstva, med katerim bo organizirala to zbiranje Kmečka zveza sama. Večkrat smo se že prepričali, d« naši ljudje radi dno. če vidijo, da g'e za dobro stvar, in ne dvomimo o tem. da naš narod hidi sedaj ne bo odrekel. Prosimo torej vsakega, ki mu bodo prišle te vrstice v roke. da po svoji moči pripomore, da bo v jeseni konvikt za učitel jiiščnike v Ljubljani zgrajen in plačan in da bo celo ostalo nekaj denarja kot pod|>ora za prehrano in ostalo oskrbo gojencev — naših bodočih učiteljev. Ti se bodo zavedali, da je nirihova častna dolžnost, da zvesto služiio ljudstvu, ki jim je pomairalo že v dobi pripravo za poklic. niea k internistu in otolaringologu. Otolaringolo-gova ordinacijska soba bo zvezana s posebnim prostorom, ki ima dve celici za inhalatorij, ordinacijska 9oba internistova pa z dvema laboratorijema in s celico za kardiograf. V že obstoječem poslopju se preuredi pritličje s posebnim prostorom za domačo lekarno, za čakalnico k rentgenu, za rentgensko sotio s temnico ter ob sedanji operacijski sobi ie s prostorom za posebno septično operacijsko sobo s sterilizacijo. V novem delu bo prostor tudi za interni oddelek z 11 sobami (22 postelj), za čajno kuhinjo, za kopalnico in za vse ostale stranske oddelke. V prvem nadstropju bo nameščen kirurgični oddelek s 24 sobami (46 postelj), s posebno kopalnico, lastno čajno kuhinjo in z ostalimi pomožnimi prostori. Sedanje poslopje pa bo krasila v prvem nadstropju prikupna kapelica s primerno zakristijo in majhnim korom. Drugo nadstropje bo obsegalo porodniški oddelek z 12 sobami (24 postelj) ter posebno pripravo ob porodniški sobi, ki bo zvezana z operacijsko sobo in s sterilizacijo. Prav tako bo v drugem nadstropju sprejemala posebna soba novorojenčke in jih osveževala posebna kopalnica. Preskrbljeno bo za sobo, v kateri bo nastanjena babica, in poleg tega za nadaljnjo čajno kuhinjo, kopalnico in druge prostore. V nadzidku sedanjega, že obstoječega poslopja bo domovalo 26 liolniških sester. Oddelek za porodništvo Nad vse važen bo v novem Slajmerjevem domu oddelek za porodništvo, ki ne bo razbremenjeval nič manj žensko bolnišnico kakor Leoni-šče. Matere bodo med nosečnostjo in pred porodom češče lahko konsultirafle zdravnaka-specia-lista, ki jih bo po potrebi tudi pregledal in ukrenil vse. kar bo smatral za potrebno. Rodile bodo od navzočnosti babice in zdravnika ter se bodo vračale domov s potrebnimi navodili in dobrimi nasveti. 'HffinS 1i sli® Posvetovalnica za šolsko mladino Drug važen oddelek bo posvetovalnica za šoloobvezne otroke, ki bo imel nalogo, nadzirati doraščajočo mladino v zdravstvenem pogledu in jo navajati k čistoči in negi telesa. Tudi odrasli bodo našli v sanatoriju zdravniško posvetovalnico. Iz modela, ki ga prinašamo, je razvidno, da bo novi razširjeni dom v resnici impozantna zgradba. Arhitekta gg. Omahen in Serajnik sta napravila zanj vse potrebne načrte in bo ta sanatorij vsaj v dravski banovini prednjačil vsem ostalim sanatori jem. Ob zaključku našega poročila moramo omeniti, da si je za postavitev tega doma pridobil nevenljive zasluge Pokojninski zavod v Ljubljani, ki je z večmi!i,jonskim kreditom omogočil preureditev sanatorija. Medtem ko sprejme sedanji sanatorij le 28 bolnikov, bo nudil razširjeni dom že z avgustom 1939 prostora 90 in po potrebi še več pacientom. Iskreno priznanje društvenih članov, njih svojcev in privatnikov srednjega stanu pa gre brez dvoma tudi upravnemu odboru Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. ki mu je pod bivšim predsednikom g. Kli-narjem in sedanjim predsednikom g. Gombnčem z nad vse požrtvovalnim delom uspelo realizirati globoko smotrno in preudarno zamišljeni delovni načrt. K tej najnovešj pridobitvi najprisrčnejše čestitamo TBPD ter mu želimo, da bi bil njegov razširjeni zdravstveni dom v najizdatnejšo pomoč in uteho članstva, njegovih svojcev in vsakemu, ki se bo vanj zatekel. Grobnice in spomenike Vam v zimskem času izvrši po glohoko znižanih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRAN JO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 Novo leto bo dalo Ljubljani velik sanatorij Znatno razširjeni šlajmerjev dom z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki Slovenci v Zagrebu v letu 1938 Novoletna križanka 201. primorska gora, 202. oddelek (tujka), 203. prijetna zabava, 204. vrsta zemlje, 205. obokano zidovje, 207. glasbeni izraz, 208. poljski pridelek, 209. del korana, 212. sivkasta krava, 2lf). kmečko orodje, 217. slikarska potrebščina, 219 Razusova drama, 220. ključavničarsko orodje, 222. gozdna poseka, 224. ječa (pesniško), 229. starogrška boginja, 230. umetniški izdelek, 231. del svetilke, 232. kmečka jed, 236, pomoč, palica, 237. vrsta zob, 239. grda žival, 241. Seliškarjeva povest, 242. jugoslovanska reka, 243. plug, drevo, 214, srem-skri kraj, 245. gruč«, sprimek, 246. hrvaška reka, 247. vrtna cvetlica, 248. nekdanji Nemci, 249. za-pitek (tujka), 250. navadni števnik, 251. vodna žival, 255. štajerski kraj, 256. kulturna pridobitev, 257. zapuščinsko darilo, 258. odrska potrebščina, 259. nižina, dolina, 260. japonski vladar, 262. glasbeni izraz, 263. Hamsunov roman, 264. vrsta ptičev, 265. vrsta loščila, 266. časopis, no-vine, 268. italijansko mesto, 269. človeška lastnost, 270. nalezljiva bolezen, 271. pisarniški uslužbenec! 273. neumen človek, 277. jugoslovanski zaliv, 278. štajerski književnik, 279. italijansko kopališče, 280. sušilna priprava, 281. naglavno pokrivalo 282. poljski pridelek, 285. obraba (tujka), 287. del telesa, 288. vrsta ptičev, 289. morska žival, 290. romunski denar, 291. kovanje (skrajšano) 292' dogovorjen termin, 293. bližnji' sorodnik, 294. izraelski bog, 295. divja žival, 296. moško ime, 297 strupena kača, 298. del A-oza, 299. močvirna rastlina, 300. gorenjski kraj. Rešitev božične križanke Vodoravno: 1 kamen, 6. skala 11. bober 16 Krupp 21. območje, 28. Kirka, 33. kup. 36. ovitek 37. ogoni, 38. Laval, 39. ura, 40. idiot. 41. Rorate^ 42. Vlahi, 43. teza, 44. val, 45. stava, 47. ras 48' Is, 49. Hvar, 50. oči. 51. Vega, 52. Ada 54. Ilok 56. ona, 57. Pazin, 58. Imola. 59. mak 60 Hus' 63. vnn, 65. Eboli, 69 blesk, 71. Eda, 73. rosa' 75. Labin, 76. dlaka, 77. načeleke. 79. Orest, 81. Tacen, 83. obup, 84. zlato, 85. baier. 80. Ahaja 87. vila, 89. kit, 90. Istra, 92, pir, 94. arena 96 lakota, 98. kanal. 99. drevo, 100. p.^k 102 omelo 104. laket, 106. atanmn, 108. opasača, 110 tiger 111. dro, 112. kaval, 113. ost, 115 naval, 117 Oti-bija, 118. rob. 119. brana. 120. Kanin 122. oda, J23- dim, 124. oni, 126. lek, 127. Ak, 129. omaka, 131. Cid, 133. alea, 134. drama, 135. tat. 13« os 137. slatina, 139. lagev. 141. USA. 142. H. 144.' va-ga, 145 modrfc, 147. stope, 149. Patem, 151 Prule 154. Ix>žan, 157. emajl, 160. R™, 162 Oh. 164 Aho, 166. kri, 167. odelo, 169. kipar, 171. eto, 173. talec 176. Atila, 179. ton, 181. Ala, 183. polom 184 sleme, 18o. tovor, 186. omika, 187. Botev 188 odi-ca, 189. posel, 190. Ida, 191. poet, 192 Jame 193 Taras, 194 ica, 195. pamet, 196. oseba, 198! nič, 199. iva, 200. pirat. 203. klada, 206. porag 209 Osa k a, 212 Maver. 215. elita, 218. Nepos 221 amenoor3' a,eia ,226' UoM- 229 8. Itaka, 70 koral, 72. Dunai, 74, sak, 75. LotaT, 76. Draga, 77. navod, 78. Kimon, 80 trava, 82 natik, 84. zlo, Bačar, 86. Alena, 87. vokal 88 levit, S9 kolon, 91. Tlake, 92 Po, 93. ratar' 95 Emica, 97. Apolo, 98. kanat, 99. Dr, 100. padar 101 Kamil, 103. Onega, 105. Tomaj, 107. nada, 109. A1k>, 110. tam. 111. dno, 114. tla, 116. los 118. rama, 119. bar, 120. kap, 131. Ita, 122 ose 125. ilo, 128. Kuni, 130 ave, 133. igo. 134 De36. ud družine, 238. ribiška potrebščina, 240. del •irkusa, 242. francoski romanopisec, 243. sirota, dabič, 244. pleme (tujka), 245. meniška halja, 249. starorimski vladar, 252. del noža, 253. Ceh (tujka), 254. del sobe, 256. domača perutnina, 257. del soda, 258. svetopisemski kraj, 359. žensko ime, 260. obed (tujka), 361. sibirska reka, 262 droben pesek, 265. obsavski kraj, 266. del dneva, 267. maloazijska gora, 268. obdravski kraj, 269. Istrski kraj, 270. peruansko mesto, 271. del vodovoda, 272. del njive, 273. poljski pridelek, 274. armenska gora, 275. oče (gorenjsko), 276. pogan ska prerokinja, 378. prometni pripomoček, 379. ležanje, poleganje, 380. čast, ponos, 281. pesniški izraz, 282. zakonska družica, 2Š3. hudobna namera, 284. časovno razdobje, 286. lagunsko otočje, 288. pritlikav konj, 289. vodna tvorba, 290. del ograje, 291. namizna posoda, 292. serpentin«, ovinek, 293. častna stvar, 297. lesena posoda, 301. žensko ime, 302. lovilna priprava, 303. čistilna potrebščina, 304. božja čednost, 305. nevestin delež, 306. pevsko znamenje, 307. domača žival, 308. španska reka, 309. notranjski kraj, 310. italijansko mesto, 311. dalmatinski kraj, 312. slovanski vladar, 313. brezpravno ljudstvo, 314. gorenjski kraj, 315. moško ime, 316. turški sodnik, 317. del Trbovelj, 318. del obraza. Navpično: 1. vrba žalujka, 2. lesena posoda, 5. atlantsko otočje, 4. pega, madež, 5. žensko ime, 6. obsavski kraj, 7. elektrotehnični izraz, 8. gorenjska reka, 9. del dneva, 10. popoldanski obed, 11. južni sadež, 12. običaj, šega, 13. sibirska reka, 14. gozdni sadež, 15. napad (tujka), 16. del poslopja, 17. ud družine, 18. svetopisemska oseba, 19. zemeljski kontinent, 20. zveza (tujka), 21. žensko ime, 23. obloga (tujka), 23. gorenjska postaja, 24. dolenjski potok, 25. mlada kravica, 26. snežni plaz, 27. prodajalec, zastopnik, 28. lesena stojnica, 29. navadni števnik, 30. zloglasni razbojnik, 31. dober vonj, 32. praska, zareza, 33. japonsko otočje, 34. slaba lastnost, 35. jugoslovanska agencija, 52. svetopisemski kraj, 53. gorenjska voda, 55. šivalna potrebščina, 56. alkoholna pijača, 57. otroško strašilo, 58. žensko ime, 59. slavonski kraj, 60. del noge, 61. Kosovelova pesem, 63. trebušna poškodba, 65. prevozno sredstvo, 67. vrsta kurlvA, 68. elektrotehnični izraz, 69. škodljiva žival, 70. deževna mlaka, 71. primorska reka, 73. staro-slovanska boginja, 75. nemško mesto, 77. zemeljsko bogastvo, 78. pleten ročaj, 79. domač rokodelec, 80. jugoslovanski denar, 81. oglarskn naprava, 82. staroslovanska boginja, 84. znanstvena trditev, 85. evropsko gorovje, 86. starorimski denar, 87. slovenski književnik, 88. drevored (tujka), 89. sovjetska agencija, 90. Shakespearova tragedija, 91. Svenssonov junak, 93. moško ime, 94. hrvaška reka, 95. slovenska reka, 96. svetopisemska oseba, 97. kvartopirski izraz, 98. lesena zgradba, 99. del roke, 103. bodeča rastlina, 104. del vojskovanja, 105. moško ime, 106. azijski otok, 107. vrsta maščobe, 109. vzrejanje, reditev, 111. svetopisemska oseba, 112. znamenje suženjstva, 115. afriška pokrajina, 117. dolenjski kraj, 118. glasbeno orodje, 119. težkoča, nadloga, 121. vrsta živali, 123 močvirna ptica, 125. zgodovinski zapiski, 126. hrvaški kraj, 129. zlatarska mera, 130. moška oseba iz svetega pisma, 131. notranjski kraj, 133. moSko krstno ime 234. južnoitalsko bojišče, 137. pravica ugovora, 139. Wallensteinov zvezdoslovec, 140. svetopisemska oseba, 141. gledališki prostor, 142. vzhodni krivovercc, 143. vrsta živil, 144. izumrli Evropec, 146. naglavno pokrivalo, 147. vrsta juhe, 148. vrsta padavin, 149. vzrok bolečine, 150. naravna tnoč, 151. dolenjski hrib, 152. trgovski Izraz, 153. vrsta, kita. 151. del zemlje, 156. otroška igrača. 160. jugoslovanska reka, 161. nemško mesto, 162. grška črka, 164. domača žival, 165. obsavski kraj, 168. težke sanje, 170. pisalna potrebščina. 174. žila privodnica, 175. dej glave, 177. goriški kraj, 182. istrska reka, 184. trgovski Izraz, 185. odborovo opravilo, 186. matematični izraz, 187. štajerski kraj, 188. finsko pristanišče, 189. primorska reka, 190. ruska podoba. 191. žensko ime, 192. utežna enota, 193 del trdnjave, 194. zemljiška knjiga. 195. starogrška pokrajina. 196. francosko let ^viSPo, 197. drflt? ka- , men, 199. najnovejši kroj, 200. starogrški bog. Zahtevajte povsod naš list! >Le kje je moja priprava za brilfe?« »Lej, Tončka, ki brije kaktejo, ki si mu io ti dal za božičl< SREČNO 10 ME SLEPEČE UUBUINSKE TVRDKE: STANKO KEZELE splošno kleparstvo in vodovodni inštalater LJUBLJANA, Bohoričeva ul. 3 BAVČAR FRANC splošno čevljarstvo Ljubljana, Ravnikar jeva ul. 15. JOSIP MAGUSAR pekarna LJUBLJANA, Dolenjska c. 48 Srečno, uspehov polno leto 1939 želi svojim poslovnim priiateljem IVAN BRAJAN carinski posrednik LJUBLJANA, poslopje glavne carinarnice Josip Rebek ključavničar Ljubljana, Cankarjevo nabr. 7 90^ Veletrgovina žganja Emerik Zelinka Ljubljana VII. želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 19391 Srečno novo leto želi svojim cenj, odjemalcem in prijateljem Lekarna Ustar Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj. odjemalcem in prijateljem ter se priporoča za nadaljno naklonjenost tvrdka Josip Šolar in 1. Wagner trgovina s čevlji Ljubljana, Vodnikov trg in pred Škofijo 9 Srečno in veselo novo leto želita svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem Martin in Ivanka Rozman mesarija Ljubljana. Šolski drevored Srečno in veselo novo leto želi svojim cenienim odjemalcem elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Kongresni trg 19 (poleg nunske cerkvo) J '\KaJLnO MVO tot4> želi Jakob in Ana Petrič, mesarija Ljubljana, Šolski drevored (stojnica) Telefon 37-48 Srečno novo leto I želi TEODOR KORN klepar, krovec in inštalater Ljubljana, Poljanska cesta 8 m p i m Milan in Anica Košak mesarija Pokopališka c. 35 in Ciglerjeva ul. 12 Moste - Ljubljana ANTON BLAZNIK soboslikarstvo in pleskarstvo Poljanska o. 43, nasproti Marijanišča Ljubljana Ivan Wostner Edvard vodovodna inštalacija, splošno kleparstvo Moste, Zaloška cesta 21. Verhovnik Ivo Soboslikarstvo, pleskarstvo in črkoslikarstvo Ljubljana, Poljanska c. 25, Marija Bizjak trgovina ■ mešanim blagom in galanterijo Ljubljana VII. Celovška c. 71. Anton Mencinger ipecerijska trgovina Ljubljana, Sv. Petra c. 42 Ivan Sajovic splošno čevljarstvo in specijalist za ortopadična obuvala Ljubljana, Novi trg 4. Srečno novo leto želita Fran in Marija Novljan mesarija in prekajevalnica Ljubljana, Šolski drevored (stojnica) nov& teto Terezija Marinko trgovina z mešanim blagom Prisojna ulica Veselo in srečno novo leto želita Kovač Josip in Pepca gostilna na »Friškovec« Prisojna ulica 5 Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter se nadalje priporoča tvrdka (Ješe Janko) Miklošičeva cesta 36 »SLAV! JA« Srečno novo leto I želi svojim cenjenim gostom gostilna pri »Kolovratarju« Ljubljana, Pred škofijo 14 Ivana Gorše, Ljubljana restavracija »Novi svet« Gosposvetska cesta 14 Ivan Bernik m m §} Si dO?--. ' k | S©' 1 Jffi Podružnice in ekspoziture: Zavarovalna banka V LJUBLJANI želi vsem svojim prijateljem srečno novo leto 1939 GENERALNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI GOSPOSKA ULICA 12 Telefon 21-76, 22-76 Beograd, Celje, Maribor, Novi Pad, Osijek, Sarajevo, Skopi je, Split in Zagreb. Zastopstva v vseh krajih. Naši zastopniki Vam predlože pogoje in proračune vseh vrst zavarovanj brezplačno. m tovarna rolet, lesenih, ieklenih, žaluzij in zaves g« Ljubljana, Linhartova ulica 8 1939 Stavuetvi fi (21Xatfio fiutli cl'au&. podjetje in icicja v Sju-G-Cj^ti ma -po^fov •nvnv m ti učtym ^Peoe^o in oztčno 0Zovo le-to Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem Cvetličarna ,,Split" ALOJZ in ALOJZIJA JESIH mesar in prekajevalec Ljubljana ^ Zavrti št. 6 in šolski drevored — stojnica ( i Srečno in veseto novo leto želita cenj. odjemalcem # ) LOJZKA in TONE KEBER mesarija Bohoričeva 4 Udmat. Društvena ul. 21 f ______—--— Srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto ^ želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem ter se priporoča ^ JOSIP MUSAR | j* mesar in prekajevalec ( LJUBLJANA - Sv. Petra c. 61 - Tel. 32-40 J Podružnica: Celovška c. 43 - Tel. 20-33 t Ivan in Frančiška favornik j> mesar in prekajevalec Gostilna KREGAR P Štepanja vas Seli srečno in veselo novo leto Srečno in veselo novo leto želita svojim odjemalcem in gostom MARINŠEK IVAN in MARIJA gostilna in mesarija, Ljubljana, Prečna ul. 6 Lovro Pičman vodovodna instalacija — centralna kurjava Ljubil ana, Ilirska ul. 15 Tel. 29-11 Prva produktivna zadruga tesarskih mojstrov v Ljubljani r. z. z o. z. obl. preizkušenih tesarskih mojstrov v Ljubljani Devinska ulica 5. Cek. račun 14.726 - Telefon 48-56 želi vsem cenj. naročnikom in poslovnim prijateljem SREČNO IN VESELO NOVO LETO in se priporoča za vsa pod tesarsko stroko Ljubljana, Domobranska c-7-šolski drevored , spac,ai6ča dela, 1'akor tudi za opaže vseh vrst Podružnici: VVoliova ulica 12 — Tel. 27-0! t težkjh in komplic. betonskih konštrukcij, Miklošičeva c. 17 — Tel. 31-57 t ___ vsem svojim m\m odiBinaicem in prlialeliem srečno novo lelo 8 G. Besednik in drug trgovina in izdelovalnica kirurgičmh in ortopedičnih pripomočkov in sanitetnega materiiala LJUBLJANA. Prešernova ul. 5 Srečno novo leto želi J. VILHAR urar in trgovec z zlatnino srebrnino in optičnimi predmeti Ljubljana, Sv. Petra cesta 36 Svojim cenj. odjemalcem in prijateljem srečno in veselo novo leto nm K -zfflKi lastnik Franjo Medič tovarne olja, lakov in barv Ljubljana, Medvode, Domžale, Maribor Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom gostilna »pri Figovcu« Ljubljana Vsem cenj, gostom in odjemalcem želi srečno in veselo novo leto Leopold Zupančič posestnik in gostilničar Ljubljana, Jegličeva cesta 15 Srečno in veselo novo leto želi Prva jugoslovenska tovarna za diaslad, slad in kvas m Ljubljana - Vič A. PINTAR špecerija, semena, deželni pridelki Ljubljana, Gosposvetska cesta 14 Srečno in zadovoljno novo leto želim vsem, ki so mi izkazali zaupanje, ter prijateljem in znancem Ivan Vižintin stavbeno podjetje Ljubljana, Močnikova ulica 13 Telefon 37-77 PIO RADONIČ veletrgovina vina in žganja Liubljana, Stara pot št. 9 Srečno novo leto! želi tvrdka IVAN KREGAR pasar in srebrar Izdelovanje vseh cerkvenih potrebščin ter raznih kovinskih predmetov po najnižjih cenah in kromiranje LJUBLJANA, Zrinskega cesta 3 Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom »FAJMOŠTER« GOSTILNA Ljubljana M. Anžič FANI KAČIČ gostilna »Pri raci« in trgovina = kurivom Ljubljana, Sp, Šiška Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odiemalcem tvrdka I. Ljubljana m if Ljubljana in Gornji Grad wmi\. krznarstvo Ljubljano, Kongresni trg 8 Ja«&u> mxvo ls>to želi vsem strankam, priiateljem in znancem niROSLAV ZWŠE pooblaščeni graditelj, stavbenik Ljubljana, Vošnjakova ul. 6 Telefon št. 2103 Obilo sreče v novem letu 1939 želi BaMslki© Airng©!© pooblaščeni stavbenik in sodno zapriseženi izvedenec Izvršuje vsa gradbena in v to stroko spadajoča dela, kot železobeton, pod- in nad-talne zgradbe, kakor tudi vsn cementna in umetno kamnoseška dela. Nadali« se priporoča tudi za izvršitev vseh tehniških del kakor načrtov, proračunov, statičnih računov, izvedeniških mneni itd. — Pisarna v Ljubljani VIL. Aliaževa ulica 35 Telefon 33-39 IVAN ZUPANČIČ izdelovatelj metla Ljubljana, Kersnikova ulica št. 3 gm 13 as i »S-S ■ eun" 5x4 . sm' BS M NI m" se -Sto® K (Hiti" Prav veselo in srečno novo leto želi vsem znanim JosepMna 1 5 U H OllH Veselo in srečno novo leto 1939 želi vsem svojim cenienim odjemalcem in prijateljem tvrdka E'//V: S-'/1 Mi MŠ K: m m m 9, m m 'm i % t. mi* rv. m ffliir m U i *cJSy Sr«: m p m novo- teto želi vsem cenjenim odjemalcem in konzumentom našega piva, špirita in kvasa PIVOVHRNH UNION d. d. >9 39 LJUBLJANA Srečno in veselo novo leto teli cenjenim odjemalcem mesarija in delikateae J. ZEVNIK Srečno, uspehov polno novo leto želi ANTON BARTOL trgovina s kurivom LJUBLJANA, Tyrševa 46 OSVALD PENGOV trgovina — gostilna Ljubljana, Karlovska cesta Srečno in veselo novo leto želi PETER ANGELO družba z o. z. Ljubljana, Pražr.koTa ul. 8 Srečno novo leto želi IVAN SIMONČIC trgovina z mešanim blagom Ljubljana VII, Celovška cesta 63 K Srečno! DOM. CEBIN premog, drva, koks A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Srečno in veselo novo leto želi prečastiti duhovščini in ostalim cenjen, naročnikom tvrdka Avgust Mencej pasar Ljubljana, Medvedova 7 Srečno in veselo novo leto želi IVANKA VRHUNC trgovina a kurivom Ljubljana, Bohoričeva ul. 25 ■ ■vili'V ■s* .---M . J\ečncr m vesežo novo žeto JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in se priporoča BAHAR LEOPOLD, Ljubljana, Jernejeva c. 18 trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Srečno in veselo novo leto želi tvrdka ANTON KOZINA matematično-mehanična delavnica Ljubljana, Smartinska cesta 8 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim goltom Martin Bujas, Ljubljana lastnik vinotoča — Prešernova 5 Srečno novo leto želi tvrdka FRANC JAGER tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 Srečno novo leto želi RUDOLF RADOVAN, tapetnik Liubljana, Mestni trg Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj, odjemalcem in prijateljem ter se toplo priporoča ANDREJ DOLINAR parna pekarna Bohoričeva 1 in vogal Šmartinske c. Telefon 49-96 Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želita Milko in Marija Slamič mesarija Ljubljana, Jegličeva 10 Srečno novo leto želi »TEHNIK« J. Banjai Ljubljana, Miklošičeva 20 AVGUST KOBILICA tapetnik in dekorater Ljubiiana, Tyrševa cesta 36 Veselo in srečno novo leto želi gostilna pri »Korelnu« »I import export _____„ parna topilnica loja — industrija črev LJUBLJANA, Poljanska cesta štev. 85. 87 Tel. It. 20-61 - St. ček. zavoda 11.100 - Tek. rač. pri Ljubi j. kred. banki Srečno novo leto 1939 želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem IPraini© OolibMir, LpMjaM parna pekarna in slaščičarna Poljanska cesta 19 in Pred škofijo 11 Srečno in zadovoljno novo leto 19 3 9 želi cenjenim od emalcem in se priporoča za nadalnjo naklonjenost kili LJUBLJANA trgovina volne, bombaža in galanterije Na debelo^ Gosposka ulica it. 3 Na drobno: Stari trg št. 12 In Židovska ulica št. 4 Srečno in veselo novo leto želi veletrgovina ga anterije in pletenin OSVALD DOBEIC Ljubljana,* Pred Školijo 15 JWI»|OlStljI i, Delikatesna trgov na IV. BUZZOL1NI Ljubliana, Lingarjeva ulica bIuffet Veselo in srečno novo leto želi modna trgovina T. EGER, Ljubljana Sv. Petra cesta 2 Vsem cenj. damam in gospodom se za izkazano zaupanie in poset zahvaljuje ter se za nadaljno naklonjenost priporoča brivski in jamski česalni salon Gjud »Aleksander Ljubljana, Kongresni trg št. 6 Albina Bogataj salon perila Ljubljana, Gradišče 13 Srečno novo leto 1939 želi STRGULEC PAVEL, Ljubljana izdtlovatelj železniV postelj in posteljnih mrež Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem cenj, naročnikom TOME M&LO&J d. s; o. u. stavbeni, pohištveni pleskar in ličar, sobo- in črkosliker LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) VU Co. £juMja*a - Ze&zl&n 226$ Ja«č#u> mmo lato/ k« \LS r» iO B t£|J Ljubljana VII. bakrarstvo in kotlarstvo Pražarna Završan Ljubliana - Moste, Ciglerjeva 5 »s m r . i>\ Jt "j iS 8» Srečno in uspešno Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem m Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. naročnikom in gostom BRICELJ IVAN, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 15 Telelon 33-07 pleskar, ličar, lobo- in črkoilikar ter gostilničar v Štepanji vasi na Planinarju »SLOVENEC«, dne 1. januarja 1939. Vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem želi srečno in veselo novo leto I¥AM BRICBLJ LJUBLJANA, Slomškova ulica 19, tel. 25-27 Gradbeno podjetje in tehnična pisarna za vse vrste visokih in nizkih zgradb. Izvršuje stanovanjske in trgovske hiše, industrijske zgradbe, popravila in adaptacije v priznano solidni kakovosti po najnižjih cenah. Strokovni posveti brezplačni. Telefon 33-95 Telefon 33-95 LEGAT SPECERIJA DELIKATESE ZAJUTRKOVALN1CA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 28 Srečno in veselo novo leto 1939 želi _ _ _______ trgovina mešanega blaga jk^ Ljubljana, Nabrežje 20. septembra 2 (pri Tromostovju) Srečno novo leto želi PARFUMERIJA STRMOLI LJUBLJANA Pod Trančo štev. 1 Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom SOKOLOV JOŠKO in METKA Ljubljana, Pred Škofijo štev. 18 TVRDKA DRAGO SCHWAB LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Tel. 28-26 JOSIP STUPICA Tel. 28-26 AVTOGUMA »PIRELLI« LJUBLJANA, Slomškova ulica štev. 6 Trgovin« avtomobilov in vozov. Ličanje avtomobilov po ameriškem brizgulnem sistemu, ognjeno ličanje, tapetništvo avtomobilov ter izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del. Zastopstvo Willys - avtomobilov. BENCIN - OLJE AVTOGARAZA Veselo novo leto! L.. Mikuš. Ljubljana, Mestni trg 15 Na veliko! — DEŽNIKI — Na malol Ustanovljeno leta 1839 Srečno novo leto vsem cenjenim naročnikom želi nume repki«, umbuaim pleskarstvo in ličarstvo — Komenskega ul. 22, tel. 3177 Svojim cenjenim gostom želita srečno in veselo novo leto liemOIJ m 1HIELEMA BMTOD gostilna pri »Nacetu«< Ljubljana, Šmartinska cesta 3 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim eenj. odjemalcem lElkii ILeničiik trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA, Poljanska cesta 73 Srečno in veselo novo leto ▼sem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi prva kranjska vrvarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 31 Maribor, Vetrinjska ulica 20 Celje, Kralja Petra cesta 33 ' Kamnik, Šutna 4 | J\e£no novo tdbo | želi J BUFFET pri »TROMOSTOVJU« SUNARA, Cankarjevo nabr. 3 Kavarna Prešeren « Ljubljana, Sv. Petra nasip Karol in Poldi Polajndr Prodajalna H. Ničman ' Ljubljana, Kopitarjeva nlica vsem cenj. odjemalcem blagoslovljeno noro leto Rezi in Franc Leveč mesar Stojnica - Šolski drevored Tyrševa cesta 82 i' ■ Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem A. GASTRAUN trgovina dežnikov in sončnikov (lastni izdelki) Ljubljana, Prešernova ulica 42 $ Srečno novo leto 1939 želi svojim cen en'm gostom in prijateljem v Ljubljani ANTON in TEREZIJA TONEJC . h Srečno novo leto želi vsem cenjenim odiemalcem Janežič Josipi na Ljubljana, Poljanska cestah predaja mleko, stiški sfr, čajno maslo in stiske mesne iidelke J 'i JacČko novo leto! Kr. dvorni dobavitelj mron mi®K DELIKATESA IN SPECERIJA Ljubljana, Stritarjeva ulica c I ■ Srečno in veselo novo leto želi cenjenim naročnikom in odiema.cem JOS. ROJ1NA, Ljubljana konfekcija — modno kroiaštvo šp^ciialna delavnica poklicnih ob ačil Aleksandrova cesta 3 Srečno novo leto želi vsem Cenjenim odjemalcem Antonija Gutnik mesarija in prekajevalmca Glince, Tržaška cesta 5 t -v- # v Srečno^ iti veselo novo leto želi vsem. ®«T!;te ni m gostom in odjemalcem l'j«Pngostilna in trgovina Ladislava Novaka dediči Vič pri Ljubljani LEKARNA LEVSTEK Ljubljana, Resljeva cesta 1 Veselo novo leto želi LEKARNA dr. G. PICCOLI Ljubljana, nasproti »Nebotičnika« A. ROJINA stavbno in umetno mizarstvo Ljubljana Slomškova ulica 16 Telefon štev. 2480 Poštnega čekov, urada račun štev. 11,638 Patentirana smuška okna sistema »Nil.olaus« Vrteča se vrata Ustanovljeno 1888 Ustanovljeno 1888 KOMO- i*to- želi vsem cenjenim odjemalcem veletrgovina usnja ..... "1& Vse strojarske maščobe, ribje olje ia degras kakor strojila (ekstrakti) ter usnjarske kemikalije stalno na zalogi. Telefon 25-15 LJUBLJANSKA OKOLICA DEV. MAR. V POLJU Srečno novo leto želi KOKALJ FRANC, pek Dev. Mar. ▼ Polju 158 Srečno novo leto želita Klešnik Ivan in Ivana gostilna in trgovina — Zg. Kašelj Benčina Mici in Polde gostilna in mesarija DEV. MAR. v POLJU - LJUBLJANA Blagoslovljeno novo leto želi J. KRENOS trgovina z mešanm blagom, deželnimi pridelki in parna pekarna Zalog - Dev. Marija v Polju Srečno novo leto želi Tomšič Franc mizarstvo Zg. Kašelj - Dev. Mar. v Polju I Srečno in veselo novo leto želi mesar in gostilničar Devica Marija v Polju TEREZIJA SAVŠEK restavracija pri postaališčn DEV. MAR. v POLJU Srečno novo leto želi Lojze Gabršek krojaštvo Zg. Kašelj 31 gostilna v Dev. Mar. v Polju L11,en Srečno in veselo novo leto želita Franc in Helena Rode mesarija Dev. Mar. v Polju Ljubljana, Šolski drevored •< U ŠT.VID NAD LJUDLJANO F. J. Šušteršič gostilna »Slepi Janex< Št. Vid nad Ljubljano Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim cenj. naročnikom in naročnicam. Zahvaljujem se za (bilo zaupanje v preteklem letu. Prosim, ds mi cenjeni in častiti odjemalci ohranijo dosedanje zaupanje, kajti tudi v bodoče se bom potrudil, da bom vsakemu točno, solidno in kar najceneje postregel i krojač ŠT. VID nad LJUBLJANO ir! Srečno in veselo novo leto želita vsem cenj. naročn kom Babnik & Voga Sploš. kleparstvo in inštalacija Dev. Mar. v Polju 169 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem FRANC ZALAZNIK tapetnik in dekorater ST. VID nad LJUBLJANO ter se priporočam za nadaljna naročila, katera bom izvršil točno, solidno in po nizki ceni. J Izdelujemo bronaite ZVONOVE vseh vrst in velikosti. Motorne brlzgalne in gatiltke potrebiCine Ulivamo iz sive litine, bakra, medenine, aluminijuma itd. po načrt, in modelih vse strojne dele, ter izdeluiemo komplet. stroje. / Konkurenčna cena. Kratki dobavni rok. Se priporoča in Vam želi srečno in veselo novo 1 e t o I ZVON k. d. v Št. Vidu nad Ljobljano Veselo in srečno novo leto ^ * želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem m> ▼inska veletrgovina pri LJUBLJANI VRHNIKA Srečno in veselo novo leto želi •▼ojim dosedanjim in bodočim cenjenim odjemalcem trgovina »PRI CIRILU« Vrhnika Srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi Ivan Habič, trgovec Vrhnika Zvestim zadružnikom mnogo sreče v novem letu Gospodarsko društvo Vrhnika Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odiemalcem želi MATKO KRANJC, Vrhnika trgovina z moko, žitom in drugimi poljskimi pridelki na veliko Gostilna pri »FRANCELNU« v Verdu želi svojim cenjenim gostom in odjemalcem srečno in veselo novo leto HREN FRANC, gostilničar in trgovec Gostilna pri »Lovcu« želi svojim cenjenim gostom srečno m veselo novo leto in se priporoča za nadaljnji obisk Drago in Mici Murovoc, Vrhnika kSLOVENECc, dne 1. januarja 1939. IZ LJUBLJANE pleskarstvo in soboslikarstvo - Kolodvorska ul. 23 Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost krznar JDMIC5I$ krznar LJUBLJANA, Kongresni trg 7 VESELO NOVO LETO želi vsem strankam, prijateljem in znancem GRADBENO IN TESARSKO PODJETJE A^TOH PAVRIG poobl. graditelj in sodni izvedenec v Ljubljani Pisarna v lastni trinadstropni hiši na Tyrievi cesti št, 55 Telefon 33-82 Priporoča se tudi v novem letu za naklonjenost in mnogoštevilen obisk Svojim cenjenim gostom prav srečno novo leto 1939 Restavracija 6 »Pri šestici« A. IZLAKAR Srečno novo leto želi cenienim odjemalcem • peeIm wm&wc sedlar, autoličsnie in tapeciranje ST. VID nad LJUBLJANO Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem J. Rozman izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas Ljubljana - Tel. 27-66 - Sv. Petra c. 83 Srečno in veselo novo leto želim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem KOSTA ANTON krojaški atelje Ljubljana, Pražakova 3 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem IVAN TOME. čevljarski mojster LJUBLJANA Vsem cenjenim damam želi srečno in zadovoljno novo leto 1939 modistka Salon »MIRA« Mesarič A. LJUBLJANA,-Mestni trg 7 Iskrene čestitke k novemu letu 1939, mnogo sreče in uspeha želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka dr. z o. z. LJUBLJANA, Kolodvorska ut. 23 izdelovalnica vseh vrst kotlov brzoparilnikov, filtrov za vino, žgainih kotlov in vseh kovinskih predmetov Se pr poročamo vsem za nadaljno cenjeno naklonjenost. Svojim cenj. naročnikom in znancem želi mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu 1939! STAVBENIK M viasa gradbeno podjetje LJUBLJANA, Rožna dolina ^ Srečno in veselo novo leto želi gM? ter se ie nadalje priporoča vsem ceni. strankam |l Teodor Stupica strojno mizarstvo Ij St. Vid - Lukovica --- gj FRIDERIK ŠERBEC iSj modno in galanterijsko blago || LJUBLJANA •1 Stari trg št. 4 PEZDIREC FRANJO vozovni in podkovni kovač, sploino klmčavničarstv« ia autogenično varenje HRASTJE, p. Moste pri Ljubljani Trgovina z delikatesami in špečen jo Rudolf Mlakar Šiška, Jernejeva 35 želi svojim cenj. odjemalcem srečno m veselo novo leto Srečno novo leto želi svojim cenj. naročnikom IGNAC RESETIČ krojaški salon ca gospode ia dam« LJUBLJANA, Masarykova cesta 14/IL Srečno novo leto želi vsem svojim cčnj. odjemalcem in se ie nadalje priporoča Prelesnik Jože, Ljubljana Janševa ulica 2 trg. z lesom in kurivom Beti in Pavel Petkovšek prevozništvo Poljanski nas. 40, Ljubljana |r® Mnogo sreče v novem letu fUj Vam želi stavbena tvrdka 1II1M6I K@S!ifei> konc. zidarski mojster ZG. GAMELJNE 12 p. Št. Vid nad Ljubljano isj Srečno in veselo novo leto želiva vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se priporočava r« za nadaljno naklonjenost jjigl Trgovina s čevlji »Pri Lojzetu« M Stari trg 21 - LOJZE in KATI POLAJNKO MATKO SOKLIČ trgovina in gostilna Pred konjušnico št. 4, Trnovo in Hrenova ulica 19 Srečno novo leto želi RUDOLF ZUPANČIČ gostilna in trgovina, Dolsko, p. Dol pri Ljubljani Srečno in veselo novo loto želi in s« priporoča vsem svojim odjemalcem IVAN MEDVED sodarstvo TACEN - ST. VID Ivan Figar, Ljubljana Gosposvetska c. - Vošniakova ul. 6 Telefon 39-42 Srečno in zadovoljno novo leto 1939 želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se jim še v nadalje priporoča F, L ©©ričmir LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29 in 30 Cenjenim odjemalcem, prijateljem m znancem srečno novo leto RESMAN LOJZE trgovina kuriva — telefon 33-53 Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 21 Srečno in veselo novo leto želi cenj. strankam in se še nadalje pr peroča Klešnik Franc, avtoklepar Celovška 38. Ljubljana poleg »Dese« Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem tvrdka trgovina z domačim in južnim sadjem, zelenjavo in deželnimi pridelki na debelo LJUBLJANA )H Po ga čar je v trg (Škofijska palača) Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost tvrdka Sregar # JCtek LJUBLJANA, Masarykova c. 19 (palača Vzajemne zavarovalnice) Telefon 36-75 in HAVLICEK BRATA SStAvScA LJUBLJANA, Stari trg 32 - Gallusovo nabrežje 31 - Tel. 2396 Izvršujemo vss elektroinstalacijske naprave tu in na deželi. — Strrkovno popravimo vse elektrotehnične aparate, motorje, likalnike. kuhalnike peči itd. kakor tudi telefone in signalne naprave (zvonilal. — Priznano dobra poprava kozmetičnih aparatov vseh vrst. Načrte in prijave za priklop in instalacije na liubljansko mesto, banoviosko ali drugo električno omiežje izvrši saše podjetje brezplačno. Srečno novo leto! Zastopnik: JA^. GOl^JflNC Miklošičeva cesta 15 Interurb. telef. 20-66 POZOR I DOBRUNJE Srečno in veselo novo leto želi Fearkol Muttajii zidarski mojster Hruš;ca štev. 42 Srečno novo Isto želi ALOJZ JANE2IC, krojač Bizovik - Dobrunje Svetovna razstava v New-Yorku 1939 iiMilll Srečno novo leto želi M. JANČAR trgovina z meš. blagom in pekarna Zadvor 67 - Dobrunj« Srečno in veselo novo leto želi ROŽNIK ANTON, Dobrunje 96 podkovni ia vosni kovač Srečno in veselo novo leto želi BABNIK IVAN trgovina s kožami in usnjem Dobrunje 2 Srečno in veselo novo leto žali Anžič Mihael mesar in gostilničar Dobrunje 57 Ljubljana, Nabrežje 20. sept. (Šolski drevored) Veselo m srečno novo leto želi svojim gostom GAŠPERLIN CIRIL in IVANA gostilna v Zadvoru in Vevčah Srečno novo leto želi RUDOLF BABNIK gostilničar in trgoveo Bizovik 55 — Kodeljevo 55 Anton Gašperšič mehanik, dvokolesa, motorji, šivalni stroji, deli itd. Dobrunje 77 Ob vstopu v novo leto želim vsem svojim cenjenim odjemalcem obilo sreče in božjega blagoslova terezijia t trgovina z mešanim blagom in parna pekarna DOBRUNJE l JESENIC. JAVORNIKA IN BLEDA 2BONTAR IVAN modno krojaštvo Jesenice Srečno novo leto želi Cufer Andrej Jesenice Ivan Petkoš tesarstvo Jesenice Obrtniška ulica 28 Moderne arhitektonske lesene hiše, weekend hišice, planinske koče. ostrešje za hiše, vile, cerkve, zvonike, gospodarska poslopja, mostove, žage, mline ter vsa • stroko spadajoča dela po lastnih in danih načrtih. — Točna in solidna postrežba. — Zahtevajte informacije r Janko Bogataj modna trgovina Jesenice ff-I it Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se še nadalje priporoča Anton Mohorič trgovina s čevlji ročnega izdelka delavnica Ljubno trgovini: Jesenice, Oosposvetska c. 1 in Ljubljana, Oosposvetska c. 13 Krekovo prosvetno društvo na Jesenicah zeli svojemu članstvu ■rečno m blagoslovljeno novo leto Mnogo sreče v novem letu želi vsem svojim odjemalcem - poslovnim prijateljem in se za naklonjenost nadalje priporoča Joško Šutar trgovina usnja in kož ter v to stroko spadajočih predmetov Jesenice, Gorenjsko t',. • l1 "I1 -f' Moda — manuiaktura — galanterija salonska konfekcija Sattler - Lesjak Jesenice, Gosposvetska 13 Markež Valentin gostilna in trgovina Jesenice Cankarjeva 11 Čuček trgovina vina in žganja v Ptuju dr. z. o. z. Podružnica Jesenice Nova zaloga sortiranih štaierskih in ljutomerskih vin HRIBAR JAKOB splošno ključavničarstvo in vodovodni ■"-'■ *ijT , _ inštalater za tople in mrzle napeljave ' V1V " Jesenice, Obrtniška Ulica 11 ' JESENICE, Kralja Petra cesta Bajželj Ciril mesar Jesenice OOSTILNA J j . ; -— .1 i it i1-c v i» Hovar Alojzija glavna zaloga tobaka Jesenice »Peklar« Jesenice PAVLIN FRANC fotoatelje in založnik pive JESENICE loško in Ivanka Pavli krojaški salon za dame in gospode Jesenice Aljaževa cesta 4 GOSTILNA „LASAN" Se priporoča cenj. gostom za obisk. Dobra kuhinja in piiača, ter sprejema abonente na hrano MARICA GODINA JESENICE V. Želim veselo in srečno novo leto Za nakup se priporočam Regovc Jerica trgovina z mešanim blagom Pogačnik Josip trgovina s čevlji Jesenice I pik«, J • 4 -m •»«('. •■ - M i/VH ' r" t* i Ivan Bernik mesar Jesenice ti i "H I; f It i ii, f fv.cr Rozman Angela strojno pletenje Janša Jože čevljarstvo Tvrdka pri »Gogalu« trgovina — krojaštvo Jesenice, Gosposvetska cesta Pintar Rozika modiitinja Oosposvetska c. 4 v hotelu Novak Jesenice Gostilna »Klinar« Frančiška - Janko Repe Jesenice Podružnica mlekarske zadruge Naklo Pri »TORKARJU Jesenice Jesenice Obrtniška ulica 24 ŠTRBEC MIHAEL prva parna pekarna Jesenice ^ i.-zaloga šivalnih strojev, koles in ostalih delov Zasto, stvo: PHILIPS-RADIO aparatov m psi)'v; Jesenice Hrovat Ignacij mesar Jesenice Vsem svojim cenj. odjem?Icem srečno in veselo novo leto Konrad Vidic Jesenice — Obrtniška ul. 14 ZVEZDA IVAN modno krojaštvo in manufakturna trgovina JESENICE, nasproti tovarne Trgovsko vrtnarstvo BREČKO Je=enice — Gorenjsko Cankarjeva 5 J. Pučko jjjfjjf-. Jejsenice, Kralja Petra cesta 12 Radosav DoliaarA T.rs EPj ' Ž \ fc Rabič Jurij mesar in klobasičar Jesenice Lekarna Koželj Jesenice JOSIP MIHELAC splošno krojaštvo Jesenice HUDRIČ JOSKO frizer za dame in gospod« Jesenice«- Kradla Petra URBAR VIKTOR™" pleskar Jesenice Nikolavčič Anton kolodvorska tra tika Jesenice VERGLES IVAN st mesarija Jesenice, Cankarjeva 6 J: ■ v- Tomaž Kališnik splošno vrtnarstvo Jesenice, Gosposvetska 33 ZAVRL MATEVŽ mesarija in gostilna Javornik-Jesenice Električno podjetje J02E MARKES Jesenice, Murova 13 H? Lekarna — Mr. Ph. Jože 2abkar Jesenice - Gorenjsko — poleg kavarne »Novak« Oddaja tudi zdravila za bratovsko skladnico in vse ostale bolniške blagajne. Velika zaloga tu - in inozemskih zdravil Modni salon v vili Dr. Stanovnika pri kolodvoru Zdravko Kavčič želi vsem cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto in se priporočam za nadaljno zaupanje Jesenice Drago Bahun Pogrebni zavod za vso preskrbo za celi radovljiški okraj Splošno mizarstvo Se priporoča za naročila Jesenice, Gosposvetska c, 34 Hotel „Pošta" Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. gostom in abonentom Priporočam se za nadaljni obisk Marija Poljšak, Jesenice S»fJ GORJANC IGNACIJ, ml. parna pekarna Jesenice Jože Košir modna trg konfekcija Jesenice HERMAN MARIJA in VALENTIN v . vr-r-- • gostilni in rjjesarija Tiaoim MUL [jf)7m)Wfn\ /a' m iS i b<8s RADOVLJICA-JESENICE-BLED Jesenice Kralja Petra cesta 20 taipalelantoitalSlit v . ■■■ -i* ■ Slaščičarna ■ ■ Jakob Pretnar > Jesenice Vilman Anton špecerija, delikatese Gosposvetska cesta 10. Jesenice Oostilna — prevozništvo Franc Baloh Jesenice VELETRGOVINA i IN MLIN = Zapuže-Lesce želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in znancem prav srečno in veselo novo leto Uprava Kino Krekovega prosvetnega društva Jesenice i 1 * zeli srečno novo teto 1939 i j vsem cenj. obiskovalcem priporoča se za nadaljni obisk & HRANILNICA IN POSOJILNICA LJUDSKA KUHINJA = JESENICE-- TRGOVINA KREKOV DOM mmsmmi /SLOVENEC«, dne 1. januarja 1939. a i ju taEssš 8« »fWM' "•■t«; JEZIKOVNA DOPISNA SOLA Jesenice-Gorenjako Učni t«6»ji » aaparanto fi USt .V* KAROL NEUMAN kloparatvo ta vodna instalacija Jesenice, Kralia Petra e. 9 Srečno novo leto želi m ae priporoča Boštjanov hotel Sv. Križ nad Jesenicami PAVEL SEDEJ ometa i mlia Slov. Jarornik DEŽMAN FRANC re*tavra«ija Slov. Javornik — Kor. Bela i$ha£ru> novo $&to> žali in le priporoča S? Slov. Javornik 104 Kunstelj Franc - Bled trgovina x ftala^aiao, k o Uri, zhaskoiportnimi potrebščinami ra raznovrstnimi stroji mehanična delavnica splošno ključavničarstvo Zastopstva: SKF kroglični ležaji Durkopp-Torpedo kolesa, elektromotorji MIHAEL KOVAČIC trgovina z mašanim blagom Jesenice HOTEL STARKL BLED želi vso srečo za leto 1939 Zahvaljujem »e vsem cenj. damam in gospodom za zaupanje ieUm SREČNO NOVO LETO ter m priporočam nadaljni naklonjenosti Frizerski salon za dame ia gospode Marija. Mežan — Bled - Jesenice Sročao ia vaaalo aovo lato iali JERNEJ KOBAL - kovač JAVORNIK 174 aa Gorenjska* Priporočam m ra naročila RUDI SMOLEJ, tploino mizarstvo Jesenice, Kosova 9 M IS111 RESTAVRACIJA KAVARNA BLED želi cenj. gostom sreče polno novo leto 1939 Vsem cenj. odjemalcem želi srečno in veselo novo leto in se še nadalje priporoča LOJZE KRISTAN TOVARNA SUKNA. ODEJ IN PLETENIN ZAPUŽE p. LESCE Vsem cenj. odjemalcem žefi srečno in veselo novo leto in se še nadalje priporoča BOLE SLAVKO TOVARNA SUKNA, ODEJ IN PLETENIN ZAPUŽE p. LESCE; mym i« barvanje in čiščenje oblek RADOVLJICA Sprejemališče: Liubljana, Vošnjakova ul, 4 Slomškova ul. 23 I. delavsko konzumno društvo s svojimi poslovalnicami na Savi, Javorniku, Dobravi in Bledu želi svojim članom odjemalcem novo (Lato Obenem priporočamo nakup specerije, manu-fakture, galanterije ia posode, katero nlago imamo na zalogi v veliki izbiri. Ob sklepa i|| bilance popust na blagu rednim plačnikom fjr Ne zamudite prilike Delež znaša Oia 25"—, pristopnini Din 1*- i(u6u> *OiU> tato-f „Gostilna pri Tonetu" IVANKA - TEREZIJA GOLJAR ZAPUŽE U NOVEGA MESTA Princ Evgen ■iikar Smihel - Noto mesta Viktor Šonc skviziter Vzajemna zavarovalnica Nov« mesto, Prešernova 23 Ivan Mohorčič krojač Žužemberk teti vaselo in blagoslova polno novo leto Srečno ia vaaelo novo lato tak svojim odjemalcem tvrdka Grilc & Co. Not« mesto. Kralj« Petra trg 17 Gostilna pri ..Štemburji" Jože Zore Kandija - Novo mesta Franc Udovič strojno, stavbeno in pohištveno mizarstvo Novo mesto Priporoča sa za na daljna naročila 2elim vsem svojim cenjenim odjemalcem sračno m veselo novo leto Gazvoda lože splošno mizarstvo Gotna vas - Novo mesto Priporoča sa za aadaljna naročila I sfceČKO hovo leJbof Trgovina franjo Kastelic Novo mesto - Kandija Vencelj Škedelj splošno kolarstvo, izdelava in poprava smu k in sank Kandija - Novo mesto Srečno in veselo novo leto želi ERNEST JAKLITSCH trgovec Črnomelj Josip Fabjan urar in trgovec Črnomelj Puš Kristina izdelovanje pletenin Novo mesto i Srečno novo leto I ANTON GRAHEK, pekarija Črnomelj Alojzii Medle splošno mizarstvo Novo mesto - Žabja vas IZ KAMNIŠKE OKOLICE Košir Ludvik kolodvorski raatavratar Novo mesto Pavlin Franjo trgovina Novo mesto JERNEJ SITAR specijama delavnica za boliia pohištvo Smihei - JNovo mesto nndi Vam najbol še, najsolidreiše in najmodernejše t vezani in masivni izdelavi Srečno in vaselo novo eto teli FRANC TAJNER stroino pletenja Crnomel) 90 Srečno in veselo novo leto želi Mušič Franc splošno mizarstvo Mali Mengeš 92 Srečno in veselo novo leto želiva vsem znancem in cenj. odjemalcem, zahvaljujeva se za nak.onjenost in priporočava AVGUST in M \RIJA ŠUSTARŠIČ trgovina in mizarstvo — MENGEŠ F. Tajner ■tro no pletenje Črnomelj Trgovina z lesom in gostilna Pavel Klemene Črnomelj Janko Papež splošno kleparstTO Črnomeli ieli vsem svojim naročnikom srečno in veselo novo leto I 8S" Jugoslovanska tiskarna in knjigarna JDRU2BA Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI Podružnica I. KRAJEC, nasl. Novo metto Srečno in veselo novo leto želi Slamnik arska in klobučarska zadruga Mengeš tovarna slamnikov Brez k nkuren e v izdelavi in ceni Srečno in veselo novo leto želi MILAN KOSEC ključavničarstvo - zaloga oles Mengeš 55 (Društveni dom) Sračno ia veselo aovo leto želi Stanko Ručigaj, krčma | Dobeno 10, pri Mengšu in se priporoča Srečno in veselo novo leto želi IVAN MOČNIK zaloga in izdelovatelj vseh vrst vozov Mengeš 156 J\cčfu> novo det&f Nastran in drug družba z o, z. veletrgovina mlevskih izdelkov pošta Radomlje žel. postaja Jarže-Mengeš Srečno in veselo aovo leto ieH STEMPELJ J02EF splošno mizarstvo Mengeš 22 Izdelovalec apna ŠLEBIR IVAN- SP. STRANJE želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto Oostilai ia pensioa ..PRODNIK" — STAHOVICA O Vsem cenjenim gostom želimo srečno novo leto ter se za nadaljnjo naklonjenost priporočamo Jtk Prodnik Viktor $1 Tapetništvo Prodnik Peter Stahovica JxeČKO novo- lato-' želi svojim cenjenim odjcmalcem in prijateljem Lojze Kane tvornica kvasa Mengeš t$Ji*čtu> novo iatot Trgovina Z o r 6 Stranje t$KaČK» tmtaJ Franc Škerjanec valjčni mlin — Radomlje KAMNIK-SUTNA IHTOVETOCV, Su® T. JamttrJki I99K m M m. 1 M i i ed ia im m M Si IZ KRANJA Tiskarna „KOLEKTOR" ALBIN POGAČNIK StraSiSče pri Kranj« Zabret Ivan tovarna opek« lesna industrija Bobovk pri Kranju pisarna Kranj Šink Franc Mai&čaraa Kranj TONEJC VIKTOR tapetaik ia dekorai« KRANJ Mihael Osterman mesar ia prekajevalec Kranj IVAN GRMEK Mstopaik »Vzajemne zavarovalnice« Kranj * Cesta na Golnik 16 Srečno nov leto I JCOVIfl*.- dražba z e. L fetezmoa, stekle, porcelan, bar*«, Knmt Vaem odjemalcem feH srečno, Veselo in blagoslovljeno noro leto JURIJ POLLAK strojno mizarstvo K R 'A N 3 Srečno novo ltipl Mizarstva »SLOGA« Božič Jožo Kranj — Struževo M HINKO. KRANJ momo takof if\*£iu> moko tatoJ Vrtnarstvo Sašnik, Kranj Srečno in blagoslovljeno noro leto 8cH Salon „Mia" HRIBAR Kranj, Mestni trg 17 teto/ M. KOKL manufakturna trgovino KRANJ mmo lato SCHILING DRAGO koncea, elektrotehnično podjetje KRANJ Srečno »Novo leto« Ž*B trafika Kcrč — Kranj Alojz Smolef ia vodovodne napeljave Kranj Srečno novo leto želi Bitenc Ivan hf>wiiin koles in šivalnih stroja* Kranj Srečne novo leto želi HRAN* Vidovdannkm o. 6 soKo-ŽrkosRkar, pleskar in ličar Jju&io novo- laJtot teli svojim gostom IZ PREDOSELJ Kokalj Janko mesar Marija Kuralt gostilna in trgovina Hranilnica in posojilnica Predoslje 99 Soršek Prasnik Karoi mesar Brftof • Predoslje PODRUŽNICA KLETARSKEGA DRUŠTVA 0RM02 Ovsenek - Predoslje feraf Frane cementni izdelki Britof Zabret & Ko dražba z. e. z. kranjska tovarna hmenega olja ia flrneia Bitenc Jožo čevljar cnrom ot^M al k »i-vboJ rthnŠ. Srečno in blagoslovljeno novo leto m V KRANJU, LJUDSKI DOM Srečno fn veselo novo leto feH vsem cenjenim odjemalcem tvrdka 1 KNIFIC, Stražišče pri kraniu Tovarna za žimo (D ^KehftJr hOMX> leto* leH vaem svojim cenjenim odjemalcem „SEMPERIT" JUGOSLAVENSKE TVORNICE ZA PROIZVODE IZ GUME družba z o. z. KRANJ 1 i® In srn 51 r O- HOKO- tdt& želijo vsem svojim cen j. odjemalce« GORENJSKE MLEKARSKE ZADRUGE NAKLO - LJUBLJANA IZ RADOVLJICE BOGATAJ VINKO klobučar Radovljica M m Srečno ia vesela MVt> lat« teli gostilna IVAN AVGUŠTIN ■•»arija, prekajevabio« SREČKO AVGUŠTIN RADOVLJICA FRANC GRILC modna in manufakturna trgovina RADOVLJICA podružnica Slov, Javornfli m B ■p kriEtM i Vol« svoji« član*m ia vlagateljem BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO eSOT I Vesela loto MB m|iala id)tanl< n i mlekarna RADOVLJICA' i I Veselo h zadovoljno novo let« teli vsem svojim odjemalcem J0S3S® ¥EDIC tovarna pleteni«, trgovina t galanterije ta ssaimfakttar* X RADOVLJICI S Sfl i p I I s® Srečno in blagoslovljeno novo leto ieli vsem cenjenim odjemalcem Mlekarska zadruga v Predosljah Janko Rant Špecerijska trgovina na drobno in debelo Kranj Brzojav RANT — Telefon 61 Franc Gorjanc trgovina z deželnimi pridelki Kranj rcncTusrc/i N/lD/?YNfl If! PROD/UM Z/1DRU0/I T RADOVLJICI R.Z.Z O,Z. Franio Bolim n i ■WU" l H II m l| m mi" & I! (B Jpl noro iato/ ro i CV H m tovarna pletenin m m M HESTTO NRANILNK/I i V,il" MBiostejen, pnpilarno varen denarni uvod, ustanovljen leta 18%. Hranflae vloge obrestuje po i % in vosaae 4o S% EKSPOZITURA NA JESENICAH Polog lastnega hranilni (nega prssaoleu)a tam« ni vse obveznosti obilna t svojim premoženjem in davčno močjo. M m H S gSt . _ „„„„ 1 .vS mE^A >SLOVENEC<, dne i. januarja 1939. IZ TRŽIČA LAVS MIRKO trgovina z mešanim blagom TR2IC IVAN ENGELSBERGER - TR2IC - Slovenija Trgovina z mešanim blagom in železnim) Bencinska postaja ROMIH MARTIN pekarna TR2IČ, Glavni trg 5 BOHORIČ ANTON pekarna TRZIC, Glavni trg VINKO VILFAN pekarija T R 2 I C ROTAR IVAN zidarsko podjetja TR21C Restavracija MESTNA KLET TR2IČ, Gavni trg POUANC FRANC st. vrvarna, žaganje drv, izd. bombažnih vrri, avto taksi, Ruper TR2IČ IVANKA ELSNER HOTEL »POŠTA« TR2IČ m INDIHAR VIKTOR trgovin* z mešanim blagom in steklarstvo TR2IČ ZUPAN HUBERT ledlar in avtotaksi TR2IČ - BISTRICA JANC FRANC, krojaštvo Tržič - Gorenjsko DANILO KRAŠOVEC trgovina z mešanim blagom TRZIC BOCAK JELICA - TRZIC ralika zaloga potrebščin za ročna dela, ročno pletenimi iviterji, nogavice itd. PRAPROTNIK ANDREJ in ANTONIJA ■plošno mizarstvo - šivilja TR2IC JOŽE KRALJ krojač — TR2IC Brivski in časalni salon »ANGELU T R 2 I C MARTIN SLAPAR čevljarski mojster TR2IC FRANC HLADNIK sedlar, jermenar in zastopn.k Vzajemne zavarovalnic« TR2IČ ANA ŽAGAR MOTEL JLJfUBELJf T R 2 I C ce FRANC GODNOV mesar T R 2 I Č Srečno novo leto želi vsem ceni, odjemalcem UMEK ANTON, trgovina TR2IC SITAR & HROVAT čevljarna športnih in modernih čevlj«v T R 2 I C SREČNO IN VESELO NOVO LETO Celi vsem cenjenim odemalcem J{arel JCoželj - Jržič edina in največja zaloga raznih filcev in plišev ter vs.h vrst ostalih čevljarskih potrebščin JURKOVIC PETER - TR2IC splošno čevljarstvo izdelovanje zimskih in letnih čevljev LJUBELJSKA CESTA 27 F. J. MANDIC preje PRETNAR specijalno izdelovan:e »Cosy« copat in »Baby« čevel čkov T R 2 I C PIPAN JOSIP modno krojaštvo TR2IČ - Mestni dom Usnjarska in čevljarska zadruga Brata Srečnik čevljarstvo ,T R 2 I C registrovana z&dmga z o. z. Tržič SREČNO NOVO LETO 2ELI AMojdl Beltor - TriiS mesar in prekajevalec in se cenjenim odjemalcem v nadalje udano priporoča Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim odjemalcem Ješe Anton izdelovanje čevljev Tržič SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi avtopodjetjc JOŽE KOVAČ avtopodjetje T R 2 I C RUDOLF in IVANA FEMC želita vsem cenjenim odjemalcem in gostom SREČNO IN VESELO NOVO LETO Gostilna pri »Luzarju« - Tržič STRANSKY PAVLA trgovina z manufak- turnim blagom (tov. zaloga platna in bombaža) TR2IC STRANSKY RUDOLF športna trgovina (na zalogi vsi zimsko- športni predmeti) TR2IČ FRANC in TINCA- POLJANC restavracija SEBENJE pri TR2IČU SREČNO NOVO LETO * želi vsem obiskova cem ter se nadal:e priporoča FRANCKA BABIC - TRŽIČ GOSTILNA »PRI LOJZKU« Srečno novo leto želi cenj. naročnikom ter se nadalje priporoča JEŽEK MARJAN - TRZIC slikar in pleskar A. PERNE glavna zaloga tobaka TRŽIČ KONRAD MEHLE izdelovanie ortopedičnih in vseh vrst športnih in modnih čevljev T R 2 I Č I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO r. z, z o. z. v Ljubljani PRODAJALNA TR2IČ BRATA MARKIC kl,uča vničarstvo TR2IČ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenj. odjemalcem KRISTAN ANDREJ - URAR Ure vseh vrst, zlat. in srebrnina • Naznižje cen« BLAŽ JEGLIČ mesar in preka evalee T R 2 I Č VERDIR JANEZ mesar in izdelovalec vseh vrst mesnih izdelkov TR2IČ - Tel. št. 1 LEOPOLD VALJAVEC modno krojaštvo Tržič - Blejska cesta 7 D. FRANKO manufakturna, galanterijska in modna trgovina TRŽIČ Godnov Mihael in Viktorija trgovina galanterije in elektr. potrebščin frizerski salon T R 2 I C Glavni trg 17 — Cerkvena nlica 4 SREČNO NOVO LETO VAM 2ELI RABIC VIKTOR - urar - TRZIC Nudim naicenej« ure, zlatnino, srebroino, očala srebrni jedilni pribor — Radio - popravila -zamenjav^ — Zlato kupu.em po dnevni ceni DOLHAR JOŽEF mesar in prekajevalec T R 2 I Č GODNOV JANKO mesar in prekajevalec TR2IČ . Ljubeljska cesta 20 Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem ter se v nadalje priporoča Zaplotnik Franc Gostilna in trg. usnja Križe pri Tržiču Buffet Tržič, Cerkvena ul. Bt*ata Vei*bič tovarna usnja Tržič SREČNO NOVO LETO 2ELI vs«m obiskovalcem t«r s« ▼ nadal,« priporoča SLAŠČIČARNA »JEFTO« T R 2 I C ENGELSBERGER IVANA trgovina kuhinjske posode in mešanega blaga TR2IČ, Glavni trg 25, dvorišč« IZ DOMŽAL Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Josip Senica veletrgovina Domžale Veselo in srečno novo leto želim svojim cenjenim odjemalcem LUDVIK FLERIN mesar Domžale Srečno novo leto želi svojim prijateljem AHCIN FRANC splošno krojaštvo DOMŽALE Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem Franc Končan splošno ključavničarstvo DOMŽALE Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem p Kuralt Ivan valčni mlin Domžale IZ ŠKOFJE LOKE ERZNOZNIK PAVLE frizerski salon za dame in gospode Škofja Loka Veselo in srečno novo leto želi RUPAR JANEZ ključavničarstvo, vodovodne naprave, predelava motorjev na ogelni plin Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom Peternelj Jože strojno mizarstvo Škofja Loka Srečno in veselo novo leto želi in se priporoča za avto vožnje JAKOB PLESTENJAK Škofja Loka avto-taksi Telefon 21 Veselo in srečno novo leto želi, in se priporoča MARTIN HOMAN splošno pečarstvo Škofja Loka Mestni trg Veselo in srečno novo leto želi mesarija BOGATAJ Škofja Loka Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem IVAN AVGUŠTIN Škofja Loka Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim obiskovalcem gostilna v »PLEVNI« in se priporoča ANA KARLIN Srečno in veselo novo leto želi gostilna »STARMAN« Škofja Loka (kolodvor) PREGL FRIC trgovina z mešanim blagom Škofja Loka — podružnica Zg. Pirniče Srečno novo leto! /ože in Marija Hafner gostilna in trgovina z lesom ŠKOFJA LOKA Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom ter se priporoča ZIHERL MATEVŽ, gostilničar Škofja Loka »SLOVENEC«, 3ne f. frmrarfr TOMI IZ TRBOVELJ KNAFLJC P. ia prodaj« meljskih izdelkov. TRBOVLJE IL SKOBERNE ANTON krojaštvo in manufaktur« TRBOVLJE 1. ACKUN VALENTIN tapetnik in sedlar TRBOVLJE II. PUST RUDOLF gostilna in mesarija TRBOVLJE II. BREZNIK JUSTIN, Lolcc-Trbovlje kovaški in podkovski mojster želi vsem odjemalcem srečno novo leto CIMERMAN ŠTEFAN, Trbovlje PS klobučarstvo ter izdelovanje vseh vrst filca za industrijo, opekarne, iilctrakov za inštalacije KERLE JAKOB krivski salon za dame in gospodo VODE - TRBOVLJE GRENKO FRANC pekarn* teli vsem odiemalccm srečno novo leto TRBOVLJE II PLEVNIK- SIMOKOVIO modni salon ženskih klobukov VODE — TRBOVLJE FRANJO ZDOLŠEK trgovina z mešanim blago« TRBOVLJE I. RAZBERGER J02E gostilna TRBOVLJE 8T0GER DRAGO, Trbovlje geetiln« »Dimnik«, slikarstvo in pleskarstvo ADAMLJE FRANC splošno klobučarstvo LOKA - TRBOVLJE ANTON PAVLENC mizar ra stavbe in pohištva V"*TT".TRBOVLJE II. LESJAK IVAN gostiln« KURJAVAS ANTON MRAKOVCIC tapetnik TRBOVLJE IL CERK JOŽE paesar in prekajevale« TRBOVLJE N TRATNIK MARIJA gostilna STROJ — TRBOVLJE EL KORBAR DRAGO rudniška restavracij« VODE - TRBOVLJE FILAC JOŽE mesar in prekajevalee VODE — TRBOVLJE KLUN ZOFKA gostiln« »Pri novemu most«« VODE - TRBOVLJE Mizarsko podjetje VALENTIN in IVAN CESTNIK srečno in veselo novo leto GERM ALOJZIJ trgovin« RETJE - TRBOVLJE RAZPOTNIK JOŽE gostiln« RETJE — TRBOVLJE MARKIC M. specijalna trgovin« vsakovrstnih čevljev Vode-Trbovlje MEDVESEK LUDVIK pekarna in prodaja slalčia TRBOVLJE — RETJE GOSTILNA KRAMER srečno novo leto vsem odjemalce! RETJE - TRBOVLJE FORTE JOŽE mesarija VODE - TRBOVLJE BERGER JOŽE delikatesa in gostiln« VODE — TRBOVLJE TOMAN VILIBALD trgovin« z mešanim blagom VODE — TRBOVLJE ZDRAVKO CESTNIK mizarski mojster VODE - TRBOVLJE L Gradbeno podjetje - graditelj ROCAK & COMP. družb« z o. z. — TRBOVLJE KOVAČ DRAGO mesar in prekajevaleo TRBOVLJE I. SKERBIC MILOŠ manufaktnrna trgovina TRBOVLJE II. RADEJ DRAGO trgovina TRBOVLJE ŠEŠLER JOŽE avto tovorni promet TRBOVLJE KUHAR HERMAN trgovski vrtnar TRBOVLJE PETER ADLEŠIC krojaštvo — manufakur« TRBOVLJE L ZVONKO ARNSEK modna krojaška delavnic« TRBOVLJE L GABRIJEL JAKOB splošno krojaštvo PETELINOVA VAS — TRBOVLJE KOZJAK FRANC slaščičarn« — TRBOVLJE poslovodj« Pikš Ferdo FRANC LAPI sploino čevliarslvo TRBOVLJE TAUSEL IVAN TRBOVLJE KAMNIKAR ALOJZIJA k sodna trgovina in stroino pletiljstve TRBOVLJE SV. PLANINA NAD TRBOVLJAMI Gasilska župa Trbovlje SREZ LAŠKO prijateljem gasilstva •rečno novo leto I KRANER IVAN in PAVLA gostilna »KLEK« DOLANC JOŽE avto podjetje TRBOVLJE II. ektroteh. podietj«, telefonski in radio oddelek J. KLENOVŠEK TRBOVLJE (Zadružna elektrarna) SVAGELJ ANTON slikar in modelir TRBOVLJE CESTNIK FRANC . 'v. • mizarstvo TEREZIJA — TRBOVLJE Jteino novo teto! Božič Anton STAVBENO PODJETJE <■>■' sS, • - TRBOVLJE v m rog. zadr. ■ omej. za v. TRBOVLJE «I?r»T, IAA*T'« £\*čno novo lato! Kmečko delavska hranilnica in posojilnica V TRBOVLJAH Mg. zadr. s neomejeno zaves« E3 m Zvočni kino in gostilna JDrašttv®aai G« Trbovlje HRASTNIK si m m & m a* m ZVOČNI KINO LOGAR HRASTNIK 1 S0 IVAN LOGAR mesarij« in gostdna HRASTNIK II n -m LISAC DRAGAN brivsko fruerski salon HRASTNIK -.t, RAJKO MIKULEC modno krojaštvo za dame in gospod« TRBOVLJE II. MEDVESEK ANTON zalog« mannfukture in lastna izdelovalnic« oblek TRBOVLJE - VODE jAg&u> nov& ieJbo-f Zvočni kino Delavski dom" SLAVKO BIRTIC gostilna in mesarij« HRASTNIK LOGAR AMALIJA gost lna in mesarij« HRASTNIK ...jjejf V-T t - >' .« • .j Srečno novo leto žeH LAZNIK FRANC, trgov«« DOL pri HRASTNIKU m ga ZAGORJE OB SAVI m I siga 1 iS AN i Bk \S*&£no novo lato! Hauck Jože PODJETJE TRBOVLJE J m FRANJA RANZINGER gostiln« Zagorje ob Savi it 11 ANTON DRNOVŠEK trgovina in gostilna Sklendrovec — Zagorje K ' Sini" tl% RUDOLF KORBAR gostilna in prenočišče na postaji Zagorje ob Savi Srečno in veselo novo leto želita vsem Košir Štefan in Rezika mesarija Zagorje ob Sari M mi" B um* fi M SLOSER FRANC krojaštvo TRBOVLJE H. GERCAR STANKO arar in trgovina radio aparatov TRBOVLJE I. VRANIŠIC JOŽE brivski in damskt saloa TRBOVLJE I. delavsko konsumno društvo r Ljubljani r. z. z o. z. Prodajalna Trbovlje II. Člani društva obrtnikov V TRBOVLJAH želijo srečno novo leto vsem svojim odjemalcem DROBEŽ ALOJZIJ, čevljar TRATNIK ALBIN, mesar BOŽIČ ANTON, stavbenik GUCEK FRANC, ključavničar KOREN MIHA, zlatar GERMADNIK FRANC, kamnosek GRUŠKOVNJAK FRANC, čevljar BRICL HERMAN, krojač Ljudska hranilnica in posojilnica ▼ Zagorju ob Savi registrovans zadruga z neomejeno zavezo »Sš m ll 8 i »Js .r* Ljudska gospodarska zadruga r. z. z o. z. Zagorje ob Savi 8 K S m m e m Izmed vseh pa najbolj LdeLkonzum. društvo Trbovlje -Vode iS 1- m Sia JKtV ™ Mullcr Viktor trgovina Zagorje ob Savi, podružnica Bevško n Bazel Tinca strojno pletenje Zagorje ob Savi m m. m m hm S m M Rudniška restavracija Drnovšek Ivan in Pavla Toplice 13, Zagorje ob Savi »Srečno in veselo novo leto« želi vsem cenjenim odjemalcem in se nadalje priporoča za cenjeniobisk Rakip Kadri slaščičarna Zagorje ob Savi M h* i s©* • & i m. iPa m 1 m m «///«- ki DRNOVŠEK FRANC mizarstvo Zagorje ob Savi Ljudska stavbna zadruga ZAGORJE Mlekarska zadruga Izlake pri Zagorja Kmetska nabavljalna in prodaj, zadruga Izlake pri Zagorju Hranilnica in posojilnica Izlake pri Zagorju spnirasfJ? IZ ZASAVJA Ja«6io- novo- tdto-f FRANC L1PEJ veletrgovina BRE21CE 19 M hm m »«Ya m Srečno noro leto želi Viem tvojim cenjenim gostom gostilna BOGOVIC, Brežice Srečno novo letol Josip Holy diplomirani lasničar, frizer za dame in gospode BREŽICE PODR. ROG. SLATINA m trn m EMS- I Srečno in veselo novo leto želi vtem tvojim cenjenim gostom in odjemalcem ter s« za nadaljnjo naklonjenost priporoča Deržič Kari, Brežice gostilničar in mesar mm Srečno in veselo novo leto želi GRADBENO PODJETJE Gorišek Martin BREŽICE iiiibi fl NL m tš M f# Sil Vnl SREČNO NOVO LETO I KRAGELJ FRANC zidarski mojster Brežice Srečno novo letol /. P in terič, Brežice trgovina Volna, D. M. C. predmeti, ročna dela, kolesa, šivalni stroji in nadomestni deli m m M 'S FŠ m i! fm fesi m 1 Srečno m veselo novo leto želijo vsem svojim cenjenim goltom KORENTOVI, Brežice Srečno novo leto želi vtem cen), odjemalcem LUDOVIK KRZIŠNIK, Rajhenburg trgovina z usnjem in čevljar, potrebščinami. Nakup in prodaja vseh vrst surovih kož. Mnogo treče In zadovotjstva v letu 1939. vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem želi MIHAEL 2MAVC trgovec v Rajhenburgu M Pi m m ki m Srečno in veselo novo leto želita vsem cenienim odiemalcem in prijateljem ALOJZ in ŠTEFANIJA RACMAN mesarija Rajhenburg, podruž. Krško Srečno novo leto vsem cenj. gostom in prijateljem ieli FRANC VRANETIČ, gostilna RAJHENBURG m fV OS Sj" m SREČNO NOVO LETO I FRANC ROSTOHAR, trafika Rajhenburg i$\a£*u> novo- toJto-f FRANC MATHEIS-OVI NASL. LOSCHNIGG & SCHM1DT BRE2ICE OB SAVI SREČNO NOVO LETO I IVAN LESKOŠEK, Rajhenburg gostilna in prenočiiča Vtem cenj. gostom, prijateljem in izletnikom želita srečno in veselo novo leto ter se priporočata MIRKO in CILKAJKOSAR, Rajhinbur^ restavracija in prenočišča Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem BABNIK FRANC, strojar in trgovec Vernek — Kresnice RUTAR LADISLAV prevozniitvo MARENBERG Srečno novo letol BOBOVNIK VINK.O, čevljarstvo MARENBERG iMŽHO- MOKO Utof B1IS11I41 11911 gostilna in mesarija MARENBERG PlTMKS BLAZNIK MATIJA mesar MARENBERG KAGER FRANC čevljarstvo * MARENBERG oblastveno konc, vodni instalater in splošno kleparstvo MARENBERG liiiiiii RIDL KAROLINA IMHIIIf! brivski salon MARENBERG v MARENBERGU Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in gostom Emilija Rozin, Laško trgovina in gostilna « -Srečflo Ifr veselo Uovo leto želita vtem svojim' odjemalcem in gostom Emil in Ana Perdih, Laško gostilna in mesarija Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem Nabavna in prodajna zadruga registr. z. z o. c. LAŠKO Srečno in veselo novo leto Zoli svoiim obiskovalcem in naročnikom PETER HRASTELJ, LAŠKO splošno mizarstvo in pogrebni zavod IZ MARENBERGA FRANC PREGLAU ispr. i. sol. zidarski in tesarski mojster MARENBERG MAY HOLBLING naslednik BRUDERMANN V. M. trgovina MARENBERG FRANC PREGLAU gostilna MARENBERG BRATUŠA ALOJZIJA, vdova brivski salon MARENBERG Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam Umak tamd, BireSi©© ZASTOPSTVO D. K. V. Kolodvorska restavracija TOMO MAJER 2 Zidani most Srečno ia veselo novo leto želi Perušek Alojzij kolportaža »Slovenca« SEVNICA ob SAVI IZ PTUJA Mehanična tkalnica BITTNER ANTON Ptuj MARTIN VRABL manufakturna in modna trgovina Ptuj, Srbski trg 8 LEOPOLD STERN, Ptuj trgovina z lesom, stavbenim materijalom in premogom ZUPANČIČ MARIJA gostilna in prenočišč« Ptuj FRANC KRAVINA trgovina z lesom in gostilna Ptuj IGNAC VAUDA trgovsko in umetno vrtnarstvo, cvetličarna PTUJ, Miklošičeva ČUČEK ŠTEFAN mesarija in trgovina s suhomesnatimi izdelki Ptuj FIJAN RUDOLF mesar in prekajevaleo Ptuj, Hrvatski trg RIBISEL ALBIN pekarna Ptuj, Prešernova OTMAR SARIA Ptuj Slomškova ulica 1 KINDL ALFRED orar in draguljar PTUJ R. I. PETEK trgovina s steklom in porcelanon PTUJ AL PINOZA urar, juvelir in optik PIUJ Rašl Ivan manufaktura - konfekcija - specerija PTUJ Avtoprevozništvo VESENJAK STANKO Ptuj, M;klošičeva ulica 4 Telefon 42 JULIJ ZILAVEC mesarija in gostilna PTUJ Ptujska milarna »MEDOe Ptuj OSKAR MAR1Č nakup suhih gob, vinskega kamna itd. PTUJ, tel. 38 FRANC HOINIG, Ptuj trgovina s kratko robo, pletenino; damsko in moško modno blago, konfekcija in zaloga čevljev ALOJZ ZORČIČ, Ptuj umetni mlin in oljarna, trgovina z moko, otrobi in zrnjem ARNUŠ IGNAC ~ trgovina z mešanim blagom Ptuj J. R. KRUPAN elektrotehnično podjetje in trgovina z radijskimi aparati _PTUJ, PREŠERNOVA ULICA FOTO - PARFUMERIJA Drogerija SKOČIR BOGOMIR PTUJ, SLOVENSKI TRG 11 MOHORIČ MARGARETA manufakturna trgovina Ptuj ILEC JOŽEF mehanična delavnica koles itd. Ptuj, Liutomerska cesta IVAN ŠERUGA trgovina deželnih pridelkov in branjarija PTUJ »Foto-Šport« ERVIN URSCHITZ parfumerija, fotomanufakfura, Šport, potrebščine PTUJ — Panonska ul ca 2 ZVOČNI KINO PTUJ, Mestno gledališče V letu 1939. — vso srečol TISKARNA SV. CIRILA PTUJ RUDOLF HAVELKA manufakturna trgovina PTUJ LJUDEVIT MURKO strojno mizarstvo PTUJ IVAN CVIKL manufakturna trgovina PTUJ m m os va || Ji i i si ADOLF SELLINSCHEGG trgovina z mešanim blagom PTUJ 1 m i CM m # M M •p ti! H 1 m Zadružna, elektrarna za Ptuj, Breg in okolico V PTUJU ....._ jr» c. «..ii._Jti Snoj & Urbančič veletrgovina t galanterijo in konfckcija perila PTUJ ■&/J3 em n FRANJO SIREC trgovina z motornimi kolesi, biciklji in šivalnimi strpji, mehanična delavnica PTUJ — telefon 71 1 ari i ■m m I im a 11 NI H H m m n s sSs 1 M mm i im 5S» iSJLJI