SODISCE ZDRUŽENEGA DELA ' . LJUBLJANA ~ ., , ¦ ;: POROČILO o delovanju sodišča .' združenega dela v Ljubljanv pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v letu 1981 — izvleček Sodišče združenega dela v Ljubljani se je kot nova ustavna institucija v našem sodnem sistemu v preteklem šestletnem obdobju že močno uveljavilo. Deluje za ob-močje 16 občin Ijubljanske regije in za revirske občine, na območju katerih je zaposlenih preko 260 tisoč delavcev. Sodišče je doslej doseglo pomembne rezultate tako pri podružbljanju sodne funkcije kot učinkovitosti dela. Šte-vilo nepoklicnih sodnikov se je postopno večalo, od prvot-nih 63 na 126, sedaj pa ima sodišče že 252 teh sodnikov, prav tako se je povečalo števiio senatov, sestavljenih le iz nepoklicnih sodnikov. Število profesionalnih sodnikov se od leta 1979 •— 8 — ni povečalo, in se predvidoma ne bo. Obseg dela je od ustanovitve sodišča ves čas močno naraščal. Povprečni mesečni pripad zadev je znaša! leta 1976 — 61, leta 1979 — 110, leta 1981 pa že 150 zadev. Leta 1981 se pripad novih zadev sicer povečal za neko-liko tnanj kot v prejšnjih letih (za 5%) in je znašal 1800 zadev, upoštevajoč nerešene zadeve iz leta 1980, pa je sodišče skupaj obravnavalo 2525 (od ustanovitve pa sku-paj 8475). Nadaljnja značilnost de'a sodišča je, da je ved-no večje tudi število novih »težjih« družbenopomembnih zadev, ki zahtevajo dalj časa za reševanje, večkratno pri-tegnitev po več izvedencev, izvajanje obsežnejših dokaznih postopkov itd. Med prediagatelji novih spornih zadev prevladujejo de-lavci s 1333 predlogi (73 %), sledijo družbenopravne osebe (26 %), družbeni pravobranilec samoupravljanja je vložil le 7 predlogov, medtem ko družbenopolitične skupnosti oziroma sindikati niso vložili nobenega, čeprav so po za-konu poklicani, da začnejo postopek vselej, kadar gre za varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine. Največ predlogov je bilo z območja petih Ijub-Ijanskih občin — 1388 (77%). Iz tabel je razvidna njihova teritorialna razporeditev kot tudi gibanje teh zahtevkov v preteklih letih. Predlagatelji so v letu 1931 v celoti uspeli le v ca. 31 °/o rešenih zadev, poravnave so bile sklenjene ob sodelovanju sodišča v — 118 spornih zadevah, v vseh ostalih spornih zadevah pa zahtevkom ni bilo ugodeno oziroma le v manj-ši meri, ali pa so bila prvotna sporna razmerja razrešena sporazumno z izvednosodnimi poravnavami ali na drug način. Tudi v letu 1981 je bilo največ spornih zadev s po-dročja cielovnih razmerij in drugih medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (več kot 90%). Večja učinkovitost deia sodišča se kaže tudi v številu nerešenih zadev ob koncu leta 1981, ki je znašalo le še — 776 oziroma — 5,17 mesečnega pripada, medtem ko je bilo leta 1979 — 7,3. Kljub nekaterim objektivnim teža-vam je s povečanimi prizadevanji poklicnega in nepoklic-nega kadra uspelo rešiti na — 570 obravnavanih dnevih (izven sedeža 35), leta 1979 jih je bilo le 400 (izven sedeža 20), skupaj 1749 spornih zadev (leta 1979 — 1307). Ome-njeno število nerešenih zadev ob koncu leta 1981 verjetno ne bo mogoče več bistveno zmanjšati, možno bo le še do neke mere povečati hitrost reševanja zadev, izdelavo sod-nih odločb in s tem še skrajšati trajanje posameznih po-stopkov. Sodišče se zaveda, da zahteva narava spornih razmerij čimhitrejše reševanje in da je čas trajanja po-stopkov eden od najvažnejših sestavnih delov učinkovitosti dela. V bodoče bo treba dati večji poudarek še zlasti kva-liteti dela in preventivnemu delovanju sodišča. Že od vsega začetka je sodišče dalo poseben poudarek zlasti viogi in cdgovomemu de!u nepoklicnih sodnikov. Njihov prispevek k doseženim uspehom sodišča je dokaj velik. Tako so v preteklem letu rešili že kar 633 spornih zadev oziroma 36 % vseh rešenih zadev (leta 1979 — 517). Prispevek nepoklicnih sodnikov z različnih področji zdru-ženega dela bo v prihodnje še večji ter bo vplival na večje podružbljanje sodne funkcije. Hkrati pa nepoklicni sodniki 1* . tudi prenašajo izkušnje, pridobljene s sodelovanjem v sod-nih senatih v svoje delovno okolje. Delovna skupina CK ZK Slovenije je v mesecu marcu 1981 ob obisku v občini Ljubljana-Šiška ugotavljala tudi razvoj in uresničevanje ustavne vloge tega sodišča ter ugotovila, da je doseglo pomembne rezultate. V mesecu juniju 1981 se je sodišče končno preselilo v delno preurejene poslovne prostore v Ljubljanl, Resljeva cesta 14, kjer so zagotovljeni dokaj ustrezni zadostni in funkcionalno primerni poslovni prostori, kar bo prispevalo k njegovemu še uspešnejšemu delu. Določen problem predstavlja zadnji čas sofinanciranje sodišča s strani občinskih skupščin, ki so o tem sklenile poseben družbeni dogovor. Le-ta določa odstotke udelež-be posamezne občine, ob upoštevanju števila zaposlenih v občini ter pripada spornih zadev. Sistem je ustrezen in primeren, problemi pa so nastali v zadnjem času zato, ker se je od ustanovitve dalje sodišče stalno kadrovsko kre-pilo, ker se je večal obseg dela, ker je prišlo do prese-litve ter do spremembe odstptkov pri sofinanciranju po novem spremenjenem družbehem dogovoru v letu 1981. Tako je v preteklem letu prvič prišlo do izpada planiranih potrebnih finančnih sredstev za okoli 6%. Ta izpad za enkrat še ni bistveno vplival na delovanje sodišča (izpad je bil le pri treh občinah), večje neizpolnjevanje sicer do-govorjenih finančnih obveznosti pa lahko povzroči bodoče večje težave tako pri delovanju in zagotavljanju učinkovi-tosti sodišča kot v odnosih med sofinancerji. Sodišče združenega dela v Ljubljani dobro sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami, ki delujejo na našem območju. Dobro je zlasti tudi sodelovanje z družbenimi pravobranilci sarno-upravljanja in nekaterimi pravosodnimi organi. V manjši tneri pa je doslej uspelo sodišču sodelovati z organizaci-jam iz združenega dela in tudi s tem še bolj uveljaviti prak-so preventivnega delovanja. Zlasti bo potrebno v bodoče še bolj razvijati vsestransko sodelovanje s sindikalnimi organizacijami in organi samoupravne delavske kontrole. S tem in ob uvajanju novih specifičnih metod dela sodišč združenega dela bo zagotovljeno nadaljnje podružbljanje sodne funkcije s strani našega splošnega samoupravnega sodišča združenega dela. Sodišče združenega dela Ljubljana 7 . Od 1.7. do Od 1.1. do Od 1.1. do Od 1.1. do Od 1.1. do Od 1.1. do Od 1.1. do ¦"* c s 31.12.75 31.12.76 31.12.77 31.12.78 31.12.79 31.12.80 31.12.81 Nerešene zadeve v začetku dobe — 234 331 445 758 853 725 Pripad novih zadev - 393 738 1077 1353 1402 1712 1800 Vseh zadev v delu - . 393 972 1408 1798 2160 2565 2525 PREDLAGATELJ: A) delavec . 353 573 851 1039 1010 1243 1333 B) pravna oseba . 37 160 215 279 370 463 460 C) DPS • ¦ 1 5 9 35 17 5. 7 Č) sindikat - , — — 1 — 1 1 — D) družbenopolitične skup. — — 1 — 4 — — Izdani začasni ukrepi 20 8 12 14 5-5 4 Predlogi ustavnemu sod. 3 5 4 3 2 1 — Rešene zadeve (skupaj) 159 641 963 1040 1307 1840 1749 Nerešene zadeve na koncu dobe 234 331 445 758 853 725 776 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 Občina ' ' ^- ¦'r- "SS"S §« S^ = ?i«|«I S.Lq.2q.Lq.Lq.2q-Ld.L Domžale 14 9 10 7 27 24 59 36 55 52 80 60 65 62 Grosuplje , 3 — 9 10 30 25 25 14 23 22 32 32 50 52 Hrastnik , ¦ ' 3 1 4 5 12 10 10 5 10 12 4 7 5 7 Kamnik ' ¦ 11 2 25 29 27 20 52 36 43 44 63 70 56 54 Kočevje 15 5 18 20 27 25 38 31 38 38 70 66 64 63 Litija 8 2 2 8 9 2 12 8 20 26 20 17 9 10 Ljubljana-Bežigrad 53 16 95 98 110 100 154 102 166 160 213 222 293 260 Ljubljana-Center * 119 44 292 223 416 378 394 355 420 401 418 464 464 471 Ljubljana-Moste Polje ' 36 14 89 74 122 119 175 126 183 158 235 251 229 229 Ljubljana-Šiška 70 36 112 93 174 141 217 184 181 174 331 332 279 276 Ljubljana-Vič-Rudnik 21 8 39 31 55 58 124 78 79 36 108 115 123 105 Logatec 3 3 5 1 4 7 15 10 11 11 13 10 17 17 Ribnica 2 1 4 4 11 7 10 9 12 6 17 21 15 14 Trbovlje . * 15 6 18 23 23 17 33 22 34 33 45 52 40 44 Vrhnika ¦• 3 4 10 7 15 18 17 10 17 14 21 23 22 24 Zagorje * 8 5 4 5 12 9 15 11 18 19 20 28 6 5 Ostale občine 22 — — 333 3 92 41 52 70 63 56 Skupaj_______________________393 159 738 641 1077 963 1353 1040 1402 1307 1712 1840 1800 1749 Stališča in sklepi izvršnega sveta k poročilu o delu so-dišča združenega dela v Ljubljani za leto 1981: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je ob ob-ravnavi poročila o delu sodišča združenega dela v Ljub-Ijani pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v letu 1981 na svoji 5. seji dne 24. 5. 1982 spre-jel naslednja stališča in sklepe: 1. Sprejme se poročilo o defu sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v letu 1981. 2. Izvršni svet ocenjuje, da je bilo delo sodišča zdru-ženega dela v Ljubljani v letu 1981 uspešno, saj se šte- vilo nerešenih zadev kljub večjemu pripadu v primerjavi z letom 1980 ni bistveno povečalo. Ob tem posebej po-udarja uspehe pri vključevanju nepoklicnih sodnikov in oblikovanju nepoklicih senatov kot pomemben element podružbljanja sodne funkcije na področju varstva druž-bene lastnine in socialističnih samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov. 3. Povečani pripad novih spornih zadev, zlasti poveča-nje števila novih težjih družbenopomembnih zadev zahteva večanje aktivnosti samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij pri varovanju samoupravnih pravic in zakonitosti ter še večjo aktivnost sodišča združenega dela pri opravljanju svoje preventivne funkcije. 4. Izvršni svet poziva vse izvršne svete občin Ijubljanske regije, da pravočasno in v celoti izpolnjujejo sprejete ob-veznosti glede financiranja sodišča združenega dela in s tem omogočijo njegovo normalno delo. 5. Poročilo o delovanju sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v letu 1981 se posreduje skupaj s sklepom izvršnega sveta v obravnavo in sprejem skupščini občine na njenem junijskem zasedanju. Izvršni svet