jí Novice izhajajo v Ljubljaui i vsak teden dvakrat, nam rec v sredo in saboto. narodskih řečí Odgovorni vrednik l>r. JPatiea Bleftweia. Veljajo za celo leto po posti y 3 fl., za p 2fl # po pošti,scer 1 fl.30kr Tečaj XL saboto 17. decembra 1853 List Kako terden lés ohraniti (Po dr. Liidersdorfu *). Kdor koli ima s stavbinim, to je tesarskim in mizarskim lesom (Bauholz) opraviti, ali kdor ta cega lésa potřebuje, nam bo rad poterdil, kakošna velika dobrota bi bila taka znajdba, po kteri bi se dal imenovani lés delj ćasa terden ohraniti, ki se tako lahko pokvari in svojo terpežnost in vrednost zgubi. Ta potreba pa je toliko bolj očitna. ker tikoma tál krog in krog nažagal, je zavotal okoli te zareze primerno skledico, v ktero je vlil neko raztopljeno rudninsko sol tako, da je tekočina čez zarezo stala in tedaj va-njo teći zamogla. Kmalo je drevo poserkalo vse, in v vsih vejah se jenajdla po tem tista tekoćina. Po tem takem je bilo dokazano, da je mogoce poti napojiti drevo s kakoršno koli tekočino. po Al to je bila skusnja za rastiinsko vednost , S »------^------j--j ~ ---------j -----7 gojzdi od dné do dné bolj pešajo, in kakor bo en krat derv zmanjkalo za kurjavo, ako se ne zacnè bolji gospodarstvo v gojzdih, taka se bo zgodila tudi lésu za stavbě, tesařskému in mizarskemu. Ka dar tisti nesrečni čas doide, ne vém: al bo železo zamoglo lés tako nadomestovati, kakor nadomestu jeta premog in sot a derva ? Že dolgo premislujejo in skusajo umni možje, ktero se ni nič pomagano tesarjem in mizarjem. Kmalo se je Boucherie tudi sam prepričal, da tako ne bo šio, zakaj drevésa v gojzdu s takimi okrož-niki obdajati in te nalivati je lahko rečeno, patežko storjeno. Kaj bi bilo, si misli Boucherie dalje, ko bi posekáno drevo z odsekanimi vejami postavi! v tako namako? Storil je, kakor si je mislil, — ali posekáno deblo ni serkalo več; mertvo je bilo in sesavne žilice niso serkale več. Ko je Boucherie skusai in skusal po • « v • i • a lv «r^ drugi kako bi se dala pokvara stavbinega lésa odverniti, poti svoj namen doseći, stopi Anglež Pajen leta in že pred 50 leti so si prizadevali takošne na- 1846 na noge, in znajde lés obvarovati gnjilobe. make iz najti, po kterih bi se dalo temu v okom Al znajdba njegova je le za kra tek lés, kakor priti ------gj--J i -----------------U. JL JL M-J »A I« J Vi M W J •/ ^ W * W» W V/ Jim. JLV^J II %A da bi za mizarske in tesarske potrebe pose- šen je za lesene pokladnice na želez ni cah J>II»19 Utt ui sjo, iuifja.1 ill i^oaiorwv, putuv, pi/cï^- SCU JC Za ICSCUC pu Kletu II IUC lia A C1 C Z II I C a 11 I Z kani lés ne gnjil in trohnel, ampak se terden ohra- te pa je tako dobro poterjena, da na Anglež za ' V je ta reč; marsiktera skusnja je spod nil. Tezavna letela in marsikaj se je iznova skušalo. so za kem z vsimi pokladnicami tako ravnajo, ki veliko veliko let stanovitne v zemlji. Pa kdo bo Kako pa je to, da je tako težavno pomocek po njegovem s sisalko (Luftpumpe) iz lesa zrak najti zoper to nadlogo, saj imamo vendar dosto spravljal in potem ga napajal s tekočino tacih stvari, ktere odvračajo gnjilino? ki ga Res da varje gnjiline! Njegova znajdba je tedaj toliko ka jih imamo dosto tacih pomockov~ al kaj druzega kor nič za potrebe kmetijske, ker za te mora je,/ / " 4 / moč. lahko in brez velicih stroškov takosne teko kar delà napotke, in to je, da dosihmal ni bilo biti vsaka reč lahka in ne draga. (Dalje sledi). čine v lés spraviti. Tesarski in mizarski lés je namreč skoz in skoz z zrakom (luftom) navdan, in ta zrak se zoperstavlja vsaki tekočini tako, da bi se moral včasih leto in dan namakovati, da ga te Napredovanje sviloreje na Krajnskem. Po iskrenim prizadevanju rajnega gosp. J. Hrade c k i-ga přebujena sviloreja v Krajnski deželi, kjer je bila Med tem^ ko se je poskušalo veliko veliko let od začetka franeozkih vojsk do leta 1830 popolnoma za-dostojno namako znajti, je rastlinoznanstvo zve- spala, sedaj z veličanskimi koraki srečno napreduje. Že kočina za pavec premoći , da rastline po koren in ah in po deblu za je murbnega drevja sèmtertjè veliko nasajenega, v mno dilo morejo serkati mňogoverstne tekočine, in da po tih gih krajih lepo odrašenega, in od leta do leta se bolj potih poserkana stvar gré gori do naj višjih vej in razširja murvoreja. Zlasti na Đolenskem. okoli Met celo v perje like po verlem izgledu gospoda tehanta V. Vouka, ka Ta skušnja je pred 10 leti gosp. Boucherie-a kor tudi v st. Je m ej u, v Mokrica h, v Rakovníku pripravila, da je skusati začel s po jati s tekočinami, ki naj ga varjejo gnjiline. poti napa- io Veliki Vasi ze toliko murbnega perja zrase, da po * & »f « « u ^ li . . ^ - ta vec centov židnih mesičkov (kokonov) v vsakem kraju namen je deblo drevésa, ko je še v zemlji stalo, na leto priredijo. ----------------Mikaven izgled in opominovanje k sviloreji daje *) Dr. L u der s dor f je v letopisu pruske kmetijske družbe na poslednji čas tudi visoko vladařstvo z zasajevanjem murb ga mu je naša kme- Lju- znanje dal, kako se da tesarski in mizarski les dober ohra niti. Skušnje od vec strani, ki jih je zvedilo vredništvo drevjem, ki Dunajskega časnika : „Allg. Land- u. Forstw. Zeit.", in ktere poterjujejo taisto ravnanje, napotijo tudi nas razglasiti ga. Vred. podala, tudi okoli ob železnici,, kar je z tijska dražba po sila nizki ceni bljanskega kolodvora prav lepo izpeljalo. Ta naprava ako bode epeljana po celi železnici, bo sčasoma s pro- r način porabljenega dnarja graških dajo perja lepe obresti v ta donesla, se več koristi pa deželi z dobrim izgledom in skřite^ obujenjem ljubezni do sviloreje zagotovila. nal A Naj veči zasluge za pospeh murvo- in sviloreje na Morebiti pa kaj tacega morebiti celo v rimskem oglejskih M 9 lezi v kterem arhiv saj je slavni kardi vatikanskih rokopisov bukve kofov Niceta in Pavlina, in del verste on Krajnskem si nabera nasa kmetijska družba, ktera je že dasnjih patriarhov na sveti dal čez v sto tavžent murbinih drevésic po deželi (in tudi na * « morebiti je kaj več v vljenjopisu sv. Pavlina pri Bolandistih zaslediti 9 do Štajersko) oddala in si tako na vso moc prizadeva pod- kterega mi še ni bilo dano priti bogati prihodnji sviioreji na Krajnskem. lago postaviti Neprenehoma seje vsako leto veliko na svojem vertu, prodaja drevésca po nizki ceni Nekako zabolí člověka inurvinega semena in jih le po je iz 9 d pisatelji ar lejskih reći verhu jemljejo, ali še celô odpovedujejo, kar se Ogleja za preobernitev Slovenco zgodilo; d doli tudi brez plačila v podporo sviloreje, Z vsem tem Ru be i s, na se ne zadovoljna kupuje tudi přiděláno mešičke po vi- odreže, daje po spisu od spreobernjenja Gorotancov vse primero, pri govorjenji od tega jo kar kratko to delo Solnograšk daj pri po nadškoťom prilasteno, da te od delà O gl ej sk i h patriarhov niso verjetne Razun svete vére je pa morebiti še druga, ne si soki ceni z namenom, tudi med kmeti zaupanje in veselje tega žlahnega pridelka obuditi. Z živim veseljem smo zapazili poslednje 2 leti, da tudi sols ka mladina se hvalevredno sviloreje poprijema cer tako važna, vendar nam dra^a reč, za ktero za kratki čas, ki se gotovo žlahniši nemore obraćati, kakor s tim nedolžnim opravilom. Dorašeni možje bodo ti namreč, kako d mogli 0 glej s kim patriarhom hvalo vediti se bi Poglejmo danji čas sedeži Slovencov naj boljši učeniki in verli podpiravci sviloreje po domo- Le nekaj imamo mladim svilorejcem priporočati, da vini. ste En gujsjo, 9 koliko so bili pa kar je slovenščino od D k d a u j cas V * proti Dravi namreč brez dovoljenja gospodarja murvinih drevés se so bili nemški naselniki v rjeni vganjalo perja ne poslužujejo, ker razun druzega je treba tudi to spreobernjenja Gorotancov po vediti, da na pravem oberanju perja je veliko ležeče za stanovali vkupaj rast prihodnjo, da se ne pokvari. Svilni pridelk tekočega-leta dokazuje, da so v kem številu. Že pisatelj ■■I so Bavarci s Slovenci 9 da Vender mora se drusri vzrok biti da 80 Slo mnogih ?enci med Nemci čisto zgioili; nemško plemstvo in nemška vlada tega ni storila, zakaj takošna je bila tuđi krajih naše dežele zapazili vrednost sviloreje, na južni strani Drave, in vender so se tukaj še nemški V ze do naselniki pogubili, razun Kočevja. Morebiti bi ee uteg kakor tudi, da eo «e v reji eviloprejk tu in tam bro zurili. Prejšne leta ee je priravnalo svilnih mešičkov nilo zadosti gotovo rêci, da cerkev in šola je v teh na Krajnskem brez Ipave 200 do 500, letos pa čez neh o zadevah slovensčine in nemšcine nar več storila 1000 funtov, kteri so bili večidel dobro obravnani, in Kolikor daleč so Oglejski patriarhi svojo pastirsko pa-torej so dobili tako lepe svile, da eo je bili fabrikanti na lico stavili, ob Soči in Savi do Drave, toliko daleč še Za Laškem in na Dunaji prav veseli, letos meěički dražji kot sicer, namreč tega v . « ZIV1 do 45 krajc., umorjeni po Zraven o* 15» 50 kr. do 1 fl. plačevali. dr. Orla jih je tudi letos kmetijska družba le voljo so se dan današnji Slovenci stanujejo; le en del ee jih na fane po 40 severni strani Drave še najde, kakor sploh na mejah ob Kerki in Lain srednji Muri, ob eega ; poveod en jezik med druzega vanti, ob Saici, Aniži, ob zgornji Solnograska duhovna oblast, eo Slovenci eploh zginili. za to nakupovala, da eetje tudi majhni pridelk rodei jaznih bregovih Donave, koder je veljala Pasavska in kam na prodaj nositi in tako tudi od te strani obuditi ljubezin do sviloreje. Kar šole tiče, je pomuiti, da Oglej je kdaj evo> Perva skerb vsakterega, kdor se namenva s svilorejo učilnice za izobraženje duhovšine in plemstva imel, da pečati, mora biti s potrebnim perjem se preskerbeti, ga je ravno po tem pred taliauščina kakor nemščina za- tedaj murb nasaditi, ki dajajo hrano svilnim gosen- devala, brez da bi bila slovenšćina zategavoljo posebno cam. Prostora za nje se ne manjka, pa vendar v glino in 9 zgube terpela. Solo je pa za Oglejsko okrajno že ta močiren svet jih ni saditi; one ljubijo suh, kamnit in lianski kralj Lotar, Karina velicega vnuk, v Starem peščen apnenec ; zlasti ob cestah rastejo čversto, od ko- mestu (Forum Julii, Ci viđale) ustanovil vi. 833; pozneje dar voda blato do njih zanaša. pa je patriarh Nikolaj e privoljenjem svojega polbrata Kadar se pa nabira pirje z dreves, je treba eker- ceearja Karina IV. ravno v tietem mestu v 1. 1354 beti, da ee raet murb ne zatira ali cio ne za- višjo šolo (generale etudium) osnoval. V tem mestu so duši, ampak da drevje vedno večje postaja, in vsako tudi patriarhi dolgo časa sedež imeli, in vender ondi sa leto več perja dá. dan današnji Slovenci etanujejo. Mislim, da teh be To opravo natanko popisati, bi bilo težko, ker to sed ne bo nihče vzel kot enostranskih, ampak le kot in svi zgodovinske; resnićna zgodovina namreč reci tako jem pa Ije 9 ee dá le djansko dobro naučiti. Ucenci murvo-loreje dobivajo ta nauk na vertu kmetijske družbe, tudi gosp. dr. Orel v Ljubljani, ki se e svilorejo po sebno pridno pečá, z veseljem vsakemu rad natanko opomnil se ene reci. Kadar se popisuje ustavljenje Gori-kaže, kako se ima to delo opravljati. ske nadškofije, se vecidel na poslednje Oglejske patriarhe kakor so, ne kakor bi jih kdo rad imel. Pri tej priložnosti se ne morem zderžati, da bi ne kako se ima to delo opravljati. (Konec sledí.) Zgodovinske řečí veliko nemarnosti za svojo čedo in preobilno uklanjanje do Benečanov naklada. Zgodbopisje naj pač ne bo eno-etransko! Ravno zastran poslednjih Oglejskih višjih pa-stirjev se utegne namreč to prašati : kdo jih ju v oblast 6. Kaj je slovenski narod Oglejskim patriarhom Benečanom izdal, in tedaj kriv bil, da niso mogli evo- hvale dolian. iih ovčic prosto oskerbovati? In tukaj se bo s prerokom Da je saj v večji del sedanjih slovenskih straní ker- odgovorilo: „očetje naši so grešili, in mi smo nosili njih šanstvo v pervem začetku iz Ogleja zaneseno bilo, je krivico." Jez saj sem to mislil, ko sem vojsko Oglejskih gotovo. Ravno tako pa ee ne more tajiti, da je bila patriarhov e evojimi podlozniki v 14. in 15. etoletji eveta véra drugi pot v osmem etoletji v južnih sloven- prebiral. skih krajih po Oglejekih patriarhih zopet uterjena, takrat ko eo ee v severni etrani nad Dravo Solnograški P. H. nadskofje za njeno razsirjenje trudili. Samo to se tezko pogreša, da od djanja Oglejskih višjih pastirjev ni no- benega takošnega spisa Družtyo sv Mohora 26. novembra se je Celovški odbor družtva ev. Mo > kakoršnega imamo od Solno- hora zbra! in pri tej seji sklenul, kakor sledi 1. G. LukaJeransejev Afriko podal in toraj svojo „Danico", kmetijstvo, politika itd. tudi svoje iz druztvenega odbora stopil; g. Stefan Kocian více", čic je 21. novembra pismeno naznanil, da ostane scer gostanja vselej zvěst in iskren prijate! našega družtva , da pa mora zakaj bi šola ?? slili letos iz odbornistva odstopiti. Obadva gospoda sta nase družtvo možko podpírala in se za njega mnogo trudila. No podlaga vsega cloveskega bla svojega časopisa ne imela. Tako smo mi priča, da se nismo golj m lepo število družtvenikov v fali. „Solski prijatel" bode taj zanaprej donašal sostavke za solske reci, povestice za mladino, nekaj iz natoro- v v Zal je nam in gotovo vsim druztveuikom, dva tako slo- znanstva, dogodivscine, zemljopisja, od slovanskih obi-veća in iskrena gospoda zgubiti. Mi ne moremo dru- čajev, šolske postave in novice, dalej kar nase družtvo gače kakor z žalostním sercom rêci: Bog vaju obadva zadene in za vse vajne trude in delà blagoslovi in srečno vodi! Mesto g. L. Jeran-a v Ljubljani očitno povabimo in kar od drugih druztev kaj pripravuega slisimo ali beremo. prosimo g. Andreja Zamajca, vrednika „Zgodnje poli in velja: ^ « // m rr • * « * • • * _ Izhajal bo „šolsk. prijatel", kakor do sedaj na pol Danice", mesto cr St. Kociancica v Gorici pa g. An dreja Marušič-a, duhovnika in domaćega učitelja pri grofu Attems-u, da bi hotla prazne mesti družtvenih od-bornikov prevzeti. Oba gospoda slovita kot visokovredna in učena duhovnika in kot iskrena prijatelja našega družtva. Zato upamo, da nam nase serene prošnje ne bota odrekla ! 2. Več čast. gosp. družtvenikov je nas prosilo del domaćih ogovorov" tudi posebej prodajati. 5? I. Mi smo taj vec iztisov I delà „dom. ogovorov CC razposlali, da ga naj knjigarji po vsih slov. mestih po 50 kr. sr. prodajajo. 3. Za prihodnje leto 1854 bo družtvo izdalo: I. del „življenja svetnikov" okoli 50 tiskanih pol, Goffine-a", kar se manjka I. in tudi celi II. del okolj 26 pol, V) i n eden zvezek Javornekovega s v. pisma okolj 20 pol. 4. Nase družtvo, ako hoče terdno in na samo svo „m a t i co", to je za jih nogah stati, mora si napraviti Y klad ali istino, kterega obresti bi našemu družtvu vsako leto potrebnih denarjev donašali. Kako bi se ta matica napravila, se je že mnogo pisalo. Morebiti jo takole dob i o : _ ^______j^Jjp>tBn—.rr_pj-,- Praprotnikovo ,,g. Cvekove v or Družtvo dá leta 1854 tiskati: knjižnico lepih povestic za mladino" pesmi" in „Koledo družtva sv. Mohora". Teh knjig družtvo g. družtvenikom ne bo da jalo, temuč le po knjigarjih dober kup prodajalo. Cisti donesek, ki se bo skupil, se oberne za družtveno matico. Druž-tvena koleda, kakor jih izdajajo vse družtva po Nemškem itd. bo namenjena za naše prosto ljudstvo, bo, kakor Nemci * » pravijo : Bauern und Wirthschaft za družtvenike sv. Mohora, ki 3 letnine plačajo na leto 36 kr,, na pol leta 18 kr. po pošti; za družtvenike sv. Mohora, ki 1 30 kr. letnine plačajo, na leto 1 36 kr. po pošti, in brez po ? na pol leta 48 kr. po pošti, 30 kr. brez 1. šte 1 pošte; J | ■■■■[ | ^HH za naročnike, ki niso pri družtvu sv. Mohora, na leto po pošti 2 il. 12kr., in brez pošte lil. 36 kr. Pervi in drugi tečaj „šolsk. prijatla" se dobi po sr. 6. Na vprašanje od mnogih krajev oznanimo, da zamore, kdor hoče, za leto 1852 in 1853 k našemu družtvu pristopiti še sedaj, in dobi vse družtvene knjige razun potekle „Zgodoviue Goriške nadškofije", pa mu hoćemo kako drugo družtveno knjigo priložiti, ki ne velja več kot 24 kr. To smo skleuili tukaj v Celovcu in mislimo tudi iz-peljati, ako većina ostalih gg. odbornikov po unih mestih naše predloge poterdi. Vse gg. odbornike povabi- mo, naše predloge pretresti in potem svoje misli na zna nje dati, naj že bo pismeno, ali po kakem slov. časo od tega mislimo, da je na pisu. Kdor nic ne odgovori, ših misel. Cast, gospode vrednike slov. casopisov prosimo te naše misli ponatisuiti. Društveni odbor v Celovcu. Ozir po svetu 9 Turki njih šege in navade, njih 5 deželska s popisom njih perve domovine Véra Turkov. Kalender. Vse slovenske pisatelje s tim lepo povabimo, nas pri izdajanji kolede podpirati; bomo dotične sostavke tudi plačevali. Kar se za družtvene knjige, naj si bojo kterekoli, denarjev dobi, se ne smé porabiti na stran za matico. temuč se dene c) Presvith g. knezoškof Anton Slomšek so drugi natis vali Življenja svetnikov" družtvu v lastnino daro da se tako ložej družtvena matica napravi 5) d) Vse čast. gospode domorodce in prijatle našega toliko potrebnega in koristnega družtva prosimo, kolikor je jim volja in kader je jim nar bolj prav (Dalje.) Od kó ran a Tarkov ali Mohamedancov se veliko govori in bere; kaj tedaj je kóran? Tako imenovane „svete pisma" Mohamedancov obstoje iz 4 poglavnih delov, kterih pervi se imeuuje kóran, drugi hadif ali sunet, tretji idjhaj-umet, četerti kijas. Od kóra u a Turki basnujejo, da to, kar je angel Gabriel Mohamedu skoz 23 let pripovedoval, je od verste do verste zapisano v njem. Akubekr, pervi kalif iu naslednik Mohameda, je dal te verste (Verse) v bukve nabirati, in ta zbirka je kóran. Pravlica ta, da kóran * kak dar v Celovec posiljati. Tudi nar manjse darove bodemo hvaležno přejeli; in vse po „Solskem do kamena palača, prijatel-u" naznanili. „Kamen žerno do žerna pogača" je izvira božjega, je dala tem bukvám tako slavo in veljavo, da so zakonik postale verskih in svetnih za-poved in prepoved. Zato tudi sultani, kadar koli kaj važnega začenjajo, vselej prašajo: kaj pravi kóran? Opiraje se na besede kórana je sultan Mahmud strašne ja-ničare pokoncal; opiraje sena kóran, kar bi drugač pri terdovratnih Turkih nikakor mogoce ne bilo, je sedanji sultan Abdul-Medšid osnoval leta 1839 novo vredbo prejemalo. To nam zde priča biti, da je većina gg. turškega carstva, ktero je že oče njegov pripravlja!, pa družtvenikov to po volji, kar smo zastran „šolsk. prija- ši izpeljati ni upal; opiraje se na besede kórana so za-tel-a" lani uravnali. Mi smo takole' mislili: med druž- čeli Turki tudi dandanašnjo vojsko zoper Ruse. tveniki štejemo nar več gg. duhovnikov in učiteljev, kte- Bukve kórana obstoje iz 114 poglavij ali sur, 5. „Šolski prijatel" ostane tudi zanaprej družtveni časopis Iz med družtvenikov je blizo 700 „šolsk. prijatel-a" • » ««i* 1 • v« rim je mladina in šola ljuba in sveta reč, toraj bojo ča- vsako poglavje je spet razdeljeno v več verst. Zapo aopis za šolo in mladino radi prejemali. Cerkev ima pada verske, nravne in deržavljanske zapovedi in pre povedi 5 zgodovinskega ni • v me v njem. Pisan je kóran v Drugo jutro ste jadrale ena angležka in ena francozka naj cistejšem arabském jeziku in olišpan z vso krasoto fregata, kakor pravijo. z zdravniki, zdravili in vězili orientalske nadušbe. Pr eg k se takole gla ranjenim Turkom v Sinapo na pomoc in dve druge n V imenu naj fregate ste imele kmalo za pervima iti. Skoda Turkom milostlejšega Boga! Slava Bogu, Gospodu vsih stvari, pokončanih bark, brez ljudi in gotovine, se ceni na 8 Najmilostlejšemu, kralju sodnega dneva. Tebe molimo do 10 milionov fl. ; bile so pa nesrečne barke nek že na in Tebe kličemo na pomoc. Pelji nas na pravo pot, na poti iz Abhaziedomú, kjer so ondašnjim gorjancom smod- nika, orožja in dnarja oddale. V Azii so nek Turki še bil pot tistih, kterim si milostljiv si se razserdil, pa tudi tistih ne, ki hodijo kri na ne tistih, nad kterimi cc Vsaka sura tabla plen rr je) ima svoj nadp pota priliko: ako je verjeti turskim novicarjem. Vse dozdanje vojske zmiraj srečni, kjer s Čerkezi vred nek zlo tepejo Ruse j grom > profeti » božj pot emerti itd vstajenje od pa se niso nič gotovega opravile y ali sedaj bo v krat kem velika vojska priKalafatu; že maràirajo Rusi Nravne postave so, na priliko, v káránu takole z veliko silo proti Kalafatu, ki je edino mesto na Je- razložene: „Delà vase se sodijo po namenu u i in v vsaki v em Donavskem bregu, kjer Turki še terdno stoje ; če reci veljá le kar misliš v sercu". „Ne stejte dobrih del tukaj Rusi zmagajo Turke in jih zapodé čez Donave f n ojih" Povej mi n i Pred Bogom ti ne pomagajo zlahni prededi u se bo ta kraj Donave vnela razsodivna bitva. Rusi de je prašal enkrat nekdo profeta, po kterih lajo noč in dan okoli B u ka r e š t a močne okope psance), delih se pride v raj?" Profet je odgovoril : tisti pride ako bi utegnili Turki jih nazaj zapoditi. V Smirni je y gori ? ki modro obraća cesar mu je dal Bog y gu služi in zraven njega nobenemu druzemu kteri kteri molj kakor tudi v druzih mestih, zeleno bandero „svete voj skea razpostavljeno. Rusovske barke svigajo neprene 7 Kakšno kr mega sebe almožnjo daje in zapovedi spolnuje do žlahte svoje, homa blizo Vame, da turške ne morejo voziti ondašnji ivo véro je sicer Mohamed učil zastrau sa- armadi hrane in oprave. V Magnézii v Afriki se je , vsak iz sledečih kratkih besed, ki bo tudi armada jermenskih prostovoljcov zbrala, ki gré Tur-v koránu zapopadene, lahko previdi: „Jez (Mohamed) kom na pomoč: je to za gerskim patriarhom Antimo-sim pervi clovek s sinom Marie: profeti so vsi otroci som, ki je tudi včs na strani Turkov, pervi izgled, da enega oceta. Med menoj in Jezusom ni nobene fetaa pro kristjani pomagajo Turkom. Rusovski konsul Musin > in na dru mestu pravi: „Nikar se ne ime- je nek kmalo po preselitvi iz Beligrada v Semlin poslal nujte po meni, kakor se imenujejo kristiani po sinu Ma- rusovskemu caru obširni popis, kakošnega duha so Serbi, ; vi ste služabniki božji, po tem se le služabniki v kterem pravi, da narod serbski sovraži Turka do smerti, Ali je ne profeta (Dalje sledi.) da pa knez serbski je skrivoma prijatel Turkov. v tem kaj resničnega, se ne ve; to pa je gotovo da Novičar iz mnogih krajev nek danj i knez Miloš ni delječ od Serbije. Vlade, ki se prizadevajo Rusa in Turka pomiriti, so nek po Du- Poslednji deržavni zakonik naznanja novo colno najskih pogovorih svojim poalancom v Carigrad sledeče tarifo, ktera bo ob novem letu z austriansko-prusko sporočila poslale: naj terjajo od su/tana gotove porožtva colno in kupčijsko zavezo vred moč zadobila; podlaga za zvesto epoUiovauje veih dolznosti do «rerske cerkve, te nove tarife je tarifa od 6. listopada 1851; marsikaj in naj le take ponudbe turške vlade poterdijo, ktereter- pa je v nji prenarejenega; tako je, na primer, colnina jatvam rusovskim niso naravnost nasprot. — 0 žalostnih za vvožnjo sir o v ega železa iz tujih dežel od 45 razpertijah med Badensko vlado in katoliškim skofom kr. na 24, po morju od goldinarja na 36 kr. za cent Freiburškim se sliši, da še ne bojo tako kmalo porav- Do konca januarja na ces. železnicah za žito nane kakor se je mislilo, ker je za spravo naprošeni znizana. od 1 krajc. na 3 vinarje po nizana vožnina velja po razglasu ministerstva tudi za moko, za krompir in s o č i v j e. réženo m pšenično kardinal Viale Prela ministerstvu odgovoril, da ne more popred med škofom in vlado srednik v Rimu biti, dokler to storiti se Višja sodnija na ministerstvo ne prekliče ukaza od 7. p m. i Dunaji je izrekla, da pri dolocilu kakosne rane lahka ali težka ni gledati na to,a!i se je hitreje ali zneje zacelila, ampak na pervotno lastnost njeno poravnavo Savske struge je inzenirju ali je po- Za Wilček-u ukaz pa vlada dosihmal terdovratno brani. Gorska cveílicá došel, Savo od Janine do Zemuna geometrično preiskati. Vsi čaeniki so sedaj večidel napolnjeni z novicami turško-rusovske vojske, ker prigodba v Sin opi, kjer so Rusi Turkom veliko bark pokončali, dá na vse straní veliko govoriti in veliko uganovati. V Carigrad je dospěla za Turke nesrečna novica 3. dan t. m. Vse je bilo silno osupnjeno. Sultan je berž poklical ministerstvo skupej in tudi francozkega in angležkega poročnika. Ministri so bili vsi hudega vojskinega duha navdani ter so terjali, naj poročnika ukažeta I barkam berz v černo morje odriniti; poročnika pa stase angležko-francozkim Na skali visoki pa rož'ca cvetè, Nikdor ne pozná je, ne vterga nihcè. Objema jo rôsa, jo ljubjo meglé, In gorske jo zibljejo sape rahle. Pa prišla je jesen, in bora nori, Se rožica trese, se joka, solzi. Doline vgleduje in bistre vode, Tje doli v planjavi želi si sercé, Kjer sladka še rosa, kjer sape tople Tje ? doli, tje doli jo klice sercé. izgovarjala, da ne moreta; francozki poročnik je rekel, da ne sme, ker nima povelja od svoje vlade za to; an glezki poročnik pa je sultana in ministre tolažil, da to je nesreća, ktera vsacega, ki se vojskuje, zadeti zamore, in da naj ta zgube ne porajtajo preveč, ker po-glavna moč za morsko vojsko so turške in egipčannke barke v carigradskem kanalu, ktere bojo že kos rusov- Se splazil je lovec cez gole peci. Cez sterme prepade prederzno hiti. Nedolžne po gorah on iše kerví; Po prostih planinah se strel mu glasi. Se pretrese, se doli v planj si vec ne boji, želi. skim barkam v veliki vojski. Tako je govoril Radcliff; kaj pa je ministerstvo v tem zboru sklenilo, še ni znano. V domaćem skalovju zdaj rada umre, Saj vender še spomlad poverne kdaj se. Jos. ZvegeT