Liet ra koriaii dolav. ek«ga l|udetva. Delav-
el io opr»vi¿»nl do v««f» bar produdr»|o.
This paper la dsvoiad to ihe lnl*r««ia OÍ «K• worktni oIin. Work-•r» are enitiled to »II whai the-v producá.
Stev. (No.) Si».
Saur*« m MooeS-eiaM aatw. Dea. l itor. a» p^or^ hmím- áflOfi V 31 Str CkiciCI. ktCktMio III. uodM itM Ael ©t i'Omgf»»	SU !STS. WHIM. SUUO W. Jl. iS* USICSI».
Delavci vseh dežela, združite se!
pazite*
Chicago, 111., 21. oktobra (October) 1913.
ne ¿tevilko v okUpe|u-ki mm nahaja poU» v», loga naelova. priUpllo-nega epodajalt
na ovitku. Ako (JZU) )• Številka . . toda| vam o prlhodn|o številko natega liota po «•¿o naročnina. Prosimo, ponovit« !• tako|.
Leto (YoL) VW,
400 rudarjev |e našlo smrt.
ČEZ 500 RUDARJEV 80 PA Z VELIKIM TRUDOM RE&ILI ' IZ GOREČEGA RUDNIKA.
Cardifi, Wales, 16. oct. — An gleški rudarji so zdaj v globoki žalosti.
Okrog 400 njihovih bratov je našlo pri predvčerajšnji kata strofi v univerzalnem premogovniku pri Senghenydu svojo am rt
V	sredo zjutraj se je podalo v dot ion i jami 935 ljudi na svoje vsakdanje delo.
Takoj nato se je izvršila grozna eksplozija, vsled« katere je začel del premogovnika goreti.
Tako strašna je bila eksplozija, da je vrglo več posameznih stroj nih delov celo skozi vhod na prosto, da je bilo celo nekaj oseb, ki so zunaj delale, smrtno ranjenih ali pa takoj mrtvih.
V	»led junaških, neumornih re Silnih prizadevanj so rešili čez 500 premogarjev živih, vendar je mnogo njih v zelo slabem stanju.
Več tisoč jokajočih žen, mater in otrok se je zbralo pred vhodom v jamo in tu so se odigravale aicer pri naa, proletarcih, že navadne, a tem groznejše, žalostnej še seene jadikovanja in obupa.
Razume se, da je bilo na nepopisno veselje onih, ki so ugledali rešene svoje najdražje.
Naval razburjene, v strahu in trepetu se zbirajoče množice je bil tako velik, da je oviral obširna rešilna dela in zato je morala biti poklicana policija, da se je mogel vzdržati red ^^ v^nepo * šrednfbližini vhoda.
Iz vseh delov valeškega rudo-kopakega distrikta je z največjo naglico prihajalo junaško rešilno moštvo.
Po poslednih vesteh so našli šele 29 trupel, vendar se z gotovostjo sklepa, da je našlo še najmanj 368 pogrešenih delavcev, mučeni-kov — svojo smrt v požrešnem plamenu v jami.
NESREČA NA MORJU.
SOCIALISTI NA DELU
Socialistična uprava v Schenectady, N. Y., je ustanovila mu-nicipelno izdelovalnico ledu in prodaja led brez vsakega dobička. Ko je trust ledu izpoaloval sodno prepoved proti municipal ni izdelovalni« ledu so se združili socislisti v mestni upravi v privatno družbo in nadaljevali s prodajanjem ledu po nizki ceni ter na ta nači porazili trust ledu, kateri je dolgo odiral meato. Žu pan Lunn je odpravil stari po godbeni sistem 'za javna dela in s tem prihranil as snaženju in t lak an.i u ulic tisoče dolarjev me stu. Uprava je dalje ustanovila centralno nakupovalno postajo za nakup mestnih potrebščin, s čemur je bilo zopet prihrsnjenih tisoče dolarjev. Ustanovljena je tudi mestns lekarna, kjer se prirejajo zdravila zastonj. Vsem učiteljem' in učiteljicam javnih šol je zvišana plača. Otroci dobe šolske knjige in druge potrebščine brezplsčno. Socialistična upra va je dalje prepovedala imports-cijo oboroženih barab in puškar jev v slučaju štrajka. Ustanovijo na je tudi mestna prenočevslnics in brezplačna posredovalnica ss dobavo dela.
Vee to in še veliko več je isvr-šila socialistična uprava tekom dveh let, odkar je na krmilu. Kapitalisti seveda ovirajo in omalovažujejo delo sodrugov z vsemi sredstvi, kskor so to delali kapitalisti v Milwaukee. Toda delavci stoje na etrani svoje u prsve in pri bodočih volitvah bodo brez dvoma ponovno izvolili župana Lunna in ostale sodruge v upravo, kljub združitvi demokratov in republikancev.
V Alaski so odkrili nova zlata polja.
Vsi časniki poročajo dan na dan o grozni nesreči, ki se je pri petila dne 10. okt. na širokem atlantskem oceanu.
Paruik angleške družbe "Volturno", ki je vozil 757 potnikov iz Uotterdania v New York je začel nenadoma goreti. V plamenu in v razburkanih valovih je sto rilo 136 ljudi svoj prezgodnji konec.
Na pomoč je prihitelo več par nikov, seveda selé, ko je bila la dija že vsa v plamenu. Z rešil tiim delom baje niso mogli takoj pričeti, ker je bilo preslabo mor je. Več rešilnih čolnov ladije Volturno" se je potopilo, ko so bili komaj spuščeni na morje in v njih seveda vsi, ki so si iskali na ta način rešitve pred žgočim plamenom.
Za vzrok nesreče se navaja, da je' nek potnik na prepovedanem prostoru kadil cigarete. Ko je ugledal nekega mornarja, je vrgel iz strahu gorečo cigareto proč in ta je padla po nesreči — ravno med eksplozivne kemika lije, ki so se takoj vnele in eksplodirale. Ogenj se je tako hitro Si ril, da je v kratkem narastel v ogromen požar. Mornarji so se na vso moč trudili ogenj ustaviti, pogasiti, ali ga vsaj omejiti, toda ves trud je bil zaman. Kapitan ladije je ukazal neprestano pošiljati brezžične brzojave na vse strani.
Pamik "Carmania" in "Gro-ser Kurfuerst" imsta največ re-sencev na »vojem krovu.
Vendar se ostro kritizira postopanje nekaterih mornarjev, ki so pokazali, da niso za na morje in so slabši od najbojazljivejŠih žensk. Tudi kapitan ladije "Car-manije'*, ki je prihitela z vso paro na pomoč, pravijo, da ni storil popolnoma svojo dolžnost Ko je priplul na mesto nesreče in se približal gorečemu parniku na približno 100 čevljev, je mimo ča kal. da se morje — in menda tudi ogenj — pomiri. Rešeni potniki pravijo, da se jim zdi zelo čudno, kako, da ni vsaj v petek (10. t. m.) zjutraj, ko se je vihar že nekoliko polegel — uporabil vseh sredstev, ki so mu bili na razpo lago v rešitev nesrečnikov.
Nekateri potniki pripoveduje-ji tudi, da so bili rešilni čolni ladije "Volturno", katerih se je, kakor že omenjeno, več potopilo, tako slabi in že trhli, da niso bili za nobeno rabo.
Od 25—30 rudarjev, ki se je nahajalo na ponesrečeni ladiji, se je rešilo le 7 organiziranih west-falskih rudarjev.
Ta grozna morska nesreča je ie 14. v našem stoletju.
Tretji grob se je zagrnil nad delav ■ skim mučenikonie
10.000 Stavkarlev spremilo svo|ega umorjenega ■brata k zadnjemu počitku. Pritisk na guvernerja, da umakne milico Iz štrajkarske-ga okrožja. Tretji mesec boja nI dosti spremenil položaja. Bo| do skra|nostl!
KDO?
(Miners Bullrtin in izvirna poročila.)
Calumet, Mich., 14. okt. — Zopet so zavedni rudarji, stavkarji, korakali za krsto padlega tovariša, kateri je umrl za delavska prava. Čez 10.000 stavkarjev in njihovih žen je zadnjo nedeljo spremilo k zadnjemu počitku unijskega rudarja Josipa Mari-niea. katerega je ubil kapitalistični hlapec Pollock 8 t. m. in kateri je svoj zločin na mestu plačal s svojim lastnim življenjem. Ma rinič je bil pokopan na iztočnem pokopališču v Houghtonu. V dolgi vrsti pogrebcev ni bilo niti eno oko suho. Mučenik za delavske pravice Marinič je bil komaj dvajset let star in zapušča mlado vdovo -.oženjen je bil dva tedna. Pred smrtjo je povedal Marinič, da je deputi Pollock prvi ustrelil nanj in krogla ga }c zadela v trebuh. Dasi smrtno ranjen skočil je Marinič na svojega morilca, iztrgal mu revolver iz rok in ga ustfelil v glavo. Pollock se je zvrnil mrtev. Marinič je še potem živel en dan,na kar je umrl v bolnišnici. To je že tretji stavkar — in obenem tretji Hrvat, kateri je daroval svoje življenje za delavske pravice. Časten mu spomin!
Okrožni pravdnik Anton Lucaa CTiesac) — po narodnosti Hrvat — je ukazal aretirati devet hrvatskih rudarjev, katere dolži, da so v zvezi z umorom deputija Pollo-cka. Vseh devet je v zaporu in čuje se, da bodo, obtoženi umora prve vrste. To počena Lucas vzlic izavi umrlega Mariniča, kateri je na smrtni postelji dejal, da je on ustrelil Pollocka z njegovim lastnim orožjem. Tako aktiven Lucas še ni bil odkar traja štrajk. Ko so najeti puškarji 14. augssta ustrelili brez vsakega povoda dva Hrvata v Seeberville, se ni Lucas ganil. Sedaj je pa drugače. Štraj-karja se sme ubiti brez diskriminacije, med tem ko je za padlim puškarjem, kateri si je sani kriv smrti, vse pokonci. Taka je kapitalistična justica. Tako je, kadar ii.iajo kapitalisti sodišča v svojih žepih. ,
Guverner bi rad umaknil čete.
Calumet, Mich., ,6. okt. — Gu-I verner Ferris je menda že sit velikanskih stroškov, ki jih ima I država z vzdrževanjem milice v strajkovnen* okrožju in čuje se, | da hoče odpoklicati vojake iz skebski» službe. Sporočil je civilnim oblastem v Houghton Co., da se naj potrudijo, da bodo same brez vojaštva skrbele za red. Ko-¡liko je na tem resnice, še ne vemo.
d čaksnio zastonj. Skebska parada je Sla po vodi. Kedaj so se skebje še upali na beli dan, na solne«? Skebje ljubijo temo, mrak in zsKotne steze, kjer jih nihče ne vidi. Ako bi skebje paradirali, bi morali ves čas gledati gori v zrak ali doii pod noge, kajti v obraz poštenim ljudem ne morejo gledati Vsekakor bi morali imeti "larV na obrazih, da bi jih nihče ue poznal in ne čital njihove sramote. Edino le pošteni in zavedni delavci gredo brez strahu javno po ulicah, edino štrajkarji so v stanu pogledati v oči vsakemu, kdor jih srečs.
Frank Kovačič, 'črni Kranjec' je tudi obesil zvezdo na prsa. Njegova lastna žena psuje, ker jo je sram, da je njen mož skeb. Njegovi lastni otroci se ga bojijo in bele pred njim. Žena mu je rekla, da naj obleče njeno kikljo, a ona da bo nosila njegove hlače, ker on ni vreden, da jih nosi. Toda "junaški" deputi požre vse. Njemu je rudniški boss več kot pa žena in deca in vsi njegovi zaledni tovariši.
Zopet je eden skeb zaglavil pri skebskem delit V Red Jacket shaftu je nekemu italijanskemu skebu odkrhnjena skala zdrobila prsa Ako bi bil fant z nami na StrJjKti, ^i bil še lahko živ. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
V soboto zjutraj se je neki skeb pri C. & H. branil iti v jamo. Menda se je že naveličal svoje sramote. Tedaj je boss poklical trop deputijev, ki so skeba s silo odvekli v jamo. Ali ni to peonaža, prava telesna sužnost?
SULZER ODSTAVLJEN.
William Sulzer, deniokratiški guverner države New York, je bil zadnji petek po zakonodajnem sodišču odstavljeu iz urada. Sodišče je izreklo, da je kriv krivo-prisežništva in sleparskega poročila gjede kampanjskih prispevkov, ki jih je prejel pri svojih zadnjih volitvah. Njegovo mesto sedaj zasede podguverner Martin H. Glynn. Sulzer je padel radi tega, ker se je zameril zloglasnemu Charles J. Murphy-ju, kateri je politični boss nele države New York. Murphy in njegova banda, ki je znana pod imenom "Tamma-ney", je pravi guverner v New Yorku. Sulzer je bil le hlapec in ker ni hotel slepo ubogati svojega gospodarja, moral je iti. Sedaj je Sulzer lahko prepričan, da ni bil uikoli noben guverner. Tak» je kapitalistična politika.
Kranlski Janez in Carnegle«
DA OHRANI 8UŽNJE JEKLA V TEMI IN MRTVILU — DOBIL JE NAGRADO: CERKVENE ORGLE!
OBOROŽENI HLAPCI KAPITA LIZMA POBIJAJO PREMO-GARJE V COLORADU.
Forbes, Colo. — Četa privatnih puškarjev in deputijev pod vodstvom šerifa Grishama je uprav tolovajsko napadla šotorišče štrajkajočih premogarjev v bli žini tega mesta. Napadalci so imeli seboj strojno puško na avto mobilu, katero so nsmerili na šotore ob peti uri zjutraj (18. t. m.) in oddali več strelov. Premogarji so se branili s čimer so se mogli in v boju, ki je trajal dve uri, je obležal eden premogar mrtev in dva smrtno ranjena; obležala sta smrtno ranjena tudi dva puškar
ja.
Strajk v premogarskem okrožju v Coloradu je sedaj splošen; deset tisoč mož Je v stavki.
Kdo je ustanovil prvi muniei-palni trg za led v hudi poletni vročini za revne ljudi? Socialisti v Schenectady, N. Y.
Kdo se je prvi potegoval za žensko volilno pravico in direktno zakonodajo? Socialisti.
Kdo je prvi razkrinkal meaar ski trust s takim vspehom, daje morala zvezna zbornica aprejeti zakon proti nečistim in ponare ¡jenim živilom? Socialiet Upton I Sinclair.
Kdo je prvi razkrinkal barbar ske razmere v West Virginiji, v okrožju premogsrjev nakar je | moral* slediti kongresna preisks va?" Socialisti!
Kdo je bil prvi župsn v Zedin-jenih državah, kateri je vzel
¡SÄS*TÄ^IsPREMEMBA NASLOVA.
puškarjem kapitalistov? Sociah-1 stični Župan Duncan v Butte, Mont.
Skebje se ne upajo na solnce.
Cslumet, Mich., 15. okt. — Dolgo časa že govorijo, da bodo enkrat tiMi skebje Calumet & Hecla [družbe priredili parado po mestu in tsko pokazali, koliko jih je. Parado bi imela voditi Mrs. Koc-jjsn. Namesto zastave bi nosils ns dolgem drogu razcapane hlače svojega možička-skeba, v ustih bi imela fajfo in cigansko torbo na hrbtu. To bi se imenitno podalo generalici skebov. Čakali smo in čakali, kedaj bo ta srečni dan —
Zavedni rudarji protestirajo proti gl. odboru S. H. Z.
Hrvatsko društvo "Sv. Ivan Krstitelj" v Calumetu, katero spada k "Slovensko-Hrvatski Zvezi", je na svoji zadnji seji sklenilo, da se 1.) opomni gl. predsednika Josipa Čopa, da nastopi proti gl. tajniku Johnu D. Puheku, kateri je skeb in proti predsednik^ nadzornega odbora Johnu M. Špeharu, kateri je kompanijski puškar, da oba opustita skebarijo ali se pa umakneta iz glavnega odbora; 2.) da se skliče izvanredna konvencija S. H. Z., katera naj izvoli drugega tajnika in predsednika nadz. odbora, da -ne bodo v gl. odboru sedeli izdajalci delavstva in 3.) da se opomne "Glasnik", da naj javi svojim Čitateljem, da sta dva skeba v gl. odboru S. H. Z., ker do danes še ni tega storil. .
Čujemo, da se gibljejo tudi druga hrvatska društva omenjene jednote v tej smeri. Protest je poslalo tudi slovensko društvo "Sv. Petra" št. 20S. H. Z. v Evelethu, Minn., toda gl. odbor je ta protest enostavno prezrl. Čas je že, da zavedni rudarji nekaj ukrene mo, kajti nezaslišana sramota je, da je gl. tajnik skeb. To je dobra lekcija za člane takih društev in jednot. Pristopajte v jednote, ki prepovedujejo svojim članom skebarijo pod kaznijo izključitve. (Nadaljevanje na 5, strani v 1. koloni.)
"OBREDNI UMOR" V RUSIJI.
V Kijevu na Ruskem se te dni vrši sodni procea, ki obrača nase pozornost celega »veta. Neki Žid Beiles je obtožen, da je umoril pravoslavnega ruskega dečka Ju-žinskega. Državno tožiteljstvo hoče "dokazati", da je bil umor izvršen z namenom, da so židje dobili kfistjansko kri za svoje verske obrede. Vera aH pravzaprav vraže vera, da Judje rabijo kristjansko kri za svoje obrede, izvira še iz srednjega veka in je vdomačena le med priproatimi, babjevernimi ljudmi. Danes pa vidimo, da se to babjeverstvo drži tudi ruskih oblasti, kar jim pa ni nameriti, kajti oficijelna Ru sija je v splošnem tako barbarska, da je še 500 let zadej za civiliziranim svetom. Nad tem barbarskim procesom se ne zgraža le ves civilizirani svet izven Rusije, temveč tudi pametni ljudje v sami Rusiji žigosajo carjeve tožnike. Neki protizidovski list v Kijevu .je pisal, da carjevi tožniki ravnajo z obtoženim Židom taka. kakor zdravniki z živim kun ceni. kadar ga polože na mizo, da ga razrežejo na živem v razisko* valne svrhe. Beilis bo nedvomno oproščen, ker država nima nobenih dokazov za "obredni umor" in to bo za mračno Rusijo nova nesmrtna blamaža. kakoršnih je car že vajen.
NOVA ZEMLJA.
Ruska polarna ekspedicijs je ! našla novo zemljo in jo imenovala '"Nicholas Second Land".
Vse denarne po*H)atve In dopise tlïoèe se lista Proletarca, |e v bodoče nasloviti na sledeči naslov:
STAVKE NA ANOLEfiKEM
London.—Stavka pri družbi za omnibuse Tilling je izbruhnila v polnem obsegu. Več kakor 600 uslužbencev je v stavki.
I^verpool.—Stopetdeaet delavcev, ki so bili zaposleni na tovoT nem kolodvoru Oheshirske želez niee, se je 19. sept. pridružilo stsvkujočim.
London.—V Maneheatem počiva vse delo. V Inki stsvks 5000 delavcev. Zaradi stavke pri pod ietjih za omnibuse je posredova lo trgovinsko ministrstvo, ki je povsbilo obe stranki, naj pošljeta v ponedeljek svoje zastopnike na dogovor.
Kranjski Janez v Jolietu si je pridobil velike zasluge za — kapitalizem. In kapitalisti so ga nagradili za zasluge — kupili so mu nove orgle za jolietsko cerkev.
O tem poroča z velikim pompom "Amerikanski Slovenec".
"G. Andrew Carnegi, znani "kralj jekla", jfc pravkar obvestil Rev. Johna Kraujca, župnika slovenske fare sv. Jožefa v Jolietu, 111., da dobi naša cerkev v kratkem prelepo (!) darilo od g. Carnegieja — kraane nove orgle, primerne velikosti in slogu cerkve ter vredne nad $6000." Dalje pravi "A. S.": "Nove orgle je izposloval Rev. John Kranjec, naš za cerkev in šolo neumorno skrbeči dušni pastir (O jejmenata!). To so že tretje orgle, ki jih je izposloval Rev. John Kranjec od g. .Carnegieja za slovenske cerkve. Edino-le po Rev. John Kranjčevi zaslugi ozir. prošnji je g. Andrew Carne-gie daroval orgle trojim slovenskim cerkvam v Ameriki, in sicer najprvo cerkvi v Pittsburghu, Pa., potem cerkvi v South Chicago, 111., in sedaj naši čerkvi v Jolietu, 111."
Tu ga imate! Lepše se ni mogel razgaliti. Carnegie je sovlastnik jeklarskih peklov v več mestih. Njegovi milioni se stekajo iz krva vih žuljev in potnih srag sužnjev jekla, ki garajo v peklih 12—14 ur «a «poldrugi dolar in manj dnevno. T! sužnji — med katere spadajo tudi slovenski delavci v Jolietu, So. Chicagi in v Pittsburghu — niso organizirani. Carnegi in ostali velekrvosesi na čelu jeklarskega trusts delajo na to, da so sužnji jekla neorganizirani, da ostanejo v večni temi in mrtvilu, ker le na ta način jih je mogoče nečloveško izkoriščati. Da pa ostanejo sužnji v temi, zato skrbijo v prvi vrsti pop je, ki imajo nezavedne delavce v svojih krempljih. Kranjski Janez se je ves čas svojega popovanja izkazal kot zvest sluga jeklarskih carjev. Služil je kapitalistom \ Pittsburghu, kjer je največji Carnegijev pekel v Ameriki; služil je v So. Chicagi, kjer je drugi pekel in služi še v Jolietu, kjer je tretji pekel. V vseh treh mestih si je pridobil velike zasluge kakor bobna "A. S." in v vseh treh mestih ga je car Carnegie nagradil z — orglami. Carnegi ne daje daril kar takole; on ve, zakaj da. Carnegie se je prepričal, da je Janez dob?r sluga za poneumne-vanje jeklarskih sužnjev, zato mu je milostno vrgel nekaj tisočakov, ki jih je izprešal iz revnih slovenskih sužnjev Ko je isti Carnegie lariskega leta "milostno" poklonil nekemu mestu v državi Ohio darilo za novo knjižnico, zavrnil je mestni zbor darilo z opombo, da mesto nc mara Carnegijevih dolarjev, ki se jih drži kri izkoriščanih delavcev
Kako dolgo bodo jeklarski sužnji v Jolietu še capljali za Janezom, hlapcem jeklarskih carjev?
«TAJNIKI JUOOSL. SOCIALISTIČNIH KLUBOV V CHICAGI, POZOR l V nedeljo dne 26. oktobra. 1 L [ob 9. uri z jutra se vnb v prosto-[rih Radničke Straže konferenca vseh tajnikov Jugosl. soc. Idn-IbovV Chicagi. Ns tej konferenci, kateri .prisuftvuje tudi odbor za. |'izdelanje pravil ta Vje6e, se bodo sprejela pravila sa bodoče Vječ*.
Proletarec, 4006 W. 31st Str., Chicago, III. predsednik Wilson nevarno zbolel.
ADJ>RES8 ALL MAIL FOR I' PROLETAREC' HEREAPTER I TO THE FOLLOWING AD DRESS: 4006 WE8T 31st ST., I CHICAGO, ILLINOIS.
Iz naselbin*
Secundo, Golo.
Cenjeni urednik Proletarca!
Ker fte nieem čitel dopise od tu, ker traja štrajk, nej tedaj jas pitam psr vrstic.
KoKkor nee je ilo na fttrajk, amo zapustili kampo in smo sdaj v bližnjem mestecu, v Secundo. Tukaj smo nekateri v šotorih, pa seveda tudi po hifteh-
Kakor vse kale, mora biti fttrajk dobljen v prid unije. Seveda nam dela skazo nekaj umazanih skebov, ki hodijo fte vedno delati, a katerih vsak se ie od daleč spozna, ker si ne upa pogledati človeku v lice.
Sram Vas bodi propalice, ker eebi, drugim in vaftim otrokom kruh kradete. Največ skebajo nisdžari, ker so skoro vsi ostali pri delu,-
Prosim vas, ponatisnite imena aloveuakih skebov. Če kateri od teh uraazneev delo pusti, Vem bodem že naznanil, če stori to v kratkem in stopi tudi v unijo.
Slovenski garjevei so sledeči:
John Selak. Frank Grlica, Fr. Kauzer, Loj. Ilabianič. Joe Manier in njegov sin. Hočevar.
Hrvatje :
Joe Furlan, Martin Kavčič. Ilija Obučina, Mike Popovič, J. Pernic. Alex Dervidovif, Pavel Klobasa, Valent. Jager, Pavel Koršek, John Šuster, Mike Smi-da, Joe Smida, Valent. Boldzar.
Nemci :
Herman Strangfield, Fr. Ar-lisch in fte več drugih, katerih i-mena pa niso znana. —
Rojaki, zapomnite si ta imena; če pride kteri izmed teh v drugi kraj, da boste vedeli, ds je skeb!
Pozdrav vsem proletarcem. Tebi vrli list pa želim veliko naročnikov !
$t raj kar.
AURO&A, BONN.
Rdeča nedelja.
Ko je Judež Iikarijot prodni svojega uČenika — sina lesarjevega, — ga je poljubil na lice; ravno tako delajo dandanaftnji njegovi ("Krietovi") namestniki naprsni delavcem trpinom. Ali ni tako, Jože, romar svete dežele? Ko je stopil prvič na Aurora, Biwabik. se* je nekje baje izrazil: 44Nekaj socialističnih srbeti je tukaj, te moram "skli-rat" pa bo ftlo" — in ree je začel rovati ne vse pretege; a opravil ni ničesar, pač pa je utrdil nase vrste. Sedaj, ko vidi, da se nafte vrste m nože, sedaj je pa začel, čujte in strmite, hvaliti soeia liste, da so "oke", kako lepo uče otroke in kaj fte vse: se pozdrsv-ljat jih pušča. Mislil si je, mogoče se bodo prevzeli hvale in bodo postali "bravci". Ne bo« Jože, le Ti "futraj" tvoje "bravce" s tako hrano. Ako nimajo nojevega želodca, se tudi njim enkrat zadosti. Tn to je tisti romar svete dežele, ki piše v amerikansko plenico neki evangelij. To je tisti Pollak, ki je fte dolžan priti nh debato, za kar je dal častno besedo, a spolnil je še ni. To je tisti katoliški duhovnik, ki ima celo gimnazjo za seboj, pa ni prišel dne 6. julija na shod debatirati s priprostim delavcem, ki ims zs seboj trirazredno ljudsko šolo. Skril se je pod klop.
Sedaj naj pa premislijo bravci "A. S." kakšno dnševno hrano morajo vŽivati. On, Pollak, ki se kaže kof najbolj učenega, ai ne lipa stopiti v debato s preprostim delavcem. A svojim "bravcem" pa pridige pifte. Tzpred altarja Čita krvave romane, ali Mali. — Ko je dobil v roke Skazi-Mirjevo Mien, ho je babal z njo po železnicah in ulicah; v cerkvi je grdil socialiste, obešal jim na vrat umrtr itd. No, ko se je zvedelo na o umoru oziroma o morilcu H. Schmidtus se je pa razkačil ter o-nravičeval groznega morilca, češ, Kit in blazen, Zakaj toliko vpit-b». ker veste, da kdor ima količ-Vni »drave pameti, se Vam smelo. Torei umor Malijev je v zvezi s •oeializmom, s kom je pa v zvez! umor soproge it. Shmid-ta. Vat. dnhovniks! Ali ni ravno «neializem proti umoru t Oos. PollsV. pridite se poučiti v nafto dvorano, potem šele zlivajte ve. Ifkanski smrad na nas. VpraHam vas ne.kai vpraftanj, ako jih morete odgovoriti. Ali niso socialisti celega svet* protestirali proti
aplošnemu klanju, vojni in pro testirajo fte daneef Naeprotno pa
duhovniki nosijo kril pred vojno ter navdušujejo za moritev.Ali ni kriva cerkev umorov, kateri se vrše, vsaj delno t Evo Vam dokaz! Vojaški duhovnik blagoslovi puško, noi, sabljo, top, vojno ladjo, navdušuje vojake z^ mo-ritev. Ali ne učijo torej ravno duhovniki moriti t Ali niso katoliftki duhovniki in njohova inkvizicija umorili na tisoče oseb, na-miftljenih coprnic itd.t Ali niso ravno "Veliki duhovni" umorili sina teasrjevega Ali ni Mačeh Čenstohovski umoril svojega lastnega brata m radi pohotnosti! Takih in enakih vpraftanj je, da ksr smrdi. Kaj mislite, da mladenič, ki pride iz farovške šole v javno življenje, navdahnjen skoziinskozi aa moritev, da je potem tisti kar čez noč socialist, ko stori umor! Ali ni imel lepega nauka od svojih učiteljev — duhovnov, streljaj, kolji, pobijaj; gre ae za križ! In tako je tudi storil. Zatorej naj bo povedano enkrat za vselej, za umore in poboje je odgovoren tisti, ki priporoča moritev , tisti, ki blagoslavlja morilno orožje, tisti, ki moli naprej svojim "bravcem" ovčicam, da bi dal Bog veliko zmago, uspeh morilnemu orožju napram sovražniku, katerega še nikdar videl ni. Zatorej gospod Pola k. odgovorite stvarno, govorite resnico, katera Vaa v oči bode. Pustite socialiste v miru, ne zavijajte resnice, ker čas ni več daleč, ko bode delavec spre-gledal, kdo ga izkorišča. Namesto, da blatite zavedne delavce, odprite oči tistim, ki so Se zaslepljeni. Povejte jim, da je so-cislizem gospodarski nauk in nič drugega.
"A. S." piše nekaj, kam gre denar, ki ga nakolektajo socialisti. Modri Janez in Jože, kam pa gre vaš denar, ko ga kolektate Vi in vaji "bravci"? Modri Janez in Jože nista še besedice zinila v cerkvi v korist štrajkar-jev, dasiravno sta plačana od denarja, ki je izprešan iz delavcev in cerkev je narejena z ravno istim denarjem. Ali ni pri aocis-listih ravno drugače? Ali socialisti ne nabirajo prostovoljnih prispevkov? Poglejte žandarja Lukca; ima veliko cerkev in dvorano, ki je napravljena z delavskim grošem! Ali jim pusti zborovati v njej, v njihovo korist? Kaj še, priporoča jim, naj gredo delati, češ. da je štrajk že končan. Da pa ne bodo gospodje Janez, Jože in Lukec i. dr. v skrbeh, kam gre denar, ki ga naberejo socialisti, Vam naj bo povedano enkrat za vselej: denar gre za iaobrazbo, /.a podporo delavcev v boju zoper najhujšega sovražnika, kapitalize.n. Modri Janez piše: "Soc. vo«4'ttlji se vozijo iz mesta v mesto" itd. Janez, ali hodiš Ti peš in bos? Ali se ne voziš v "pulman karah" in pije* šampanjec na stroške dflnveev ? Janez in Jože, povejta, kedaj sta še Vidva in Vaši kolegi pomagala štrajkarjdn do zmage! Zakaj torej vpijeta: "Vera je v nevarnosti, cerkev je v nevarnosti!?" Zalkaj ne povesta resnica ,da je nauk Krista. sina tesarjeveg.i, izrabljan od Vas, katoliški duhovniki v Vašo lastno korist in v pogubo delavcev? Nauk siria tesarjevega spoštuje vsak zaveden deuvec, poaebno n« socialist, ai: kje je tisti lopi nauk Krista? Pri Vas duhovnikih ga ni,j>a če ara tudi iščem.» -^icldne z lučjo. Nauk Krista, sina tosar-¡evega je nauk za zboljšanj« kri-vičnesra sistema in socialnem temelji popolnoma na naukih, katere jc učil Krist, sin tesarjev, katerega so umorili duhovniki. Krist ie rtfkel: "Pojdite in učiti* moj nauk, bojujte se za pravico ubogih, teptanih". — Tn Vi. ki pravite ,da ena svHa masa reši dušo v »ieah, zakaj pa jemljete po sto in v^č maš za eno samo dušo? Ako s«- reši eno duS*> ¡z vi» l eno mašo. zakaj jemlje!" oni umrlo osebo po več doarjov zi maše? Zakaj ne povest * n< vodnemu človeku v obraz, da on,» maša zadostuje? Če ste VJ Kri-stovi namestniki, potem se '»idi \se neha! Brez daljšega komentarji!
Soe. pozdrav!
'Nanovo pečeni socialist.
Ohiaholm, Minn.
Ceaj. sodr. urednik Prolatarsal
Hočem Vam danes nekoliko po ročati o tukajšnjih delavskih razmerah, v katerih eedej živimo.
Zaslužek je primeroma «lab, tako, ds se nekatere družine tu silno težko preživljsjo, akoravno se dela stalno vse ki dan. Virok je temu premajhno plenilo od rekordnega dela v jami na prostorih. Po tukajšnjih rudnikih so si delavni prostiri railični eden od drugega, kakor noč in dan, seveda, kar se tiče zaslužka. Rekordna plača na prostorih je P* le brez razlike povsod jednaka.
Rudarsko delo je pa poreem skoro vse rekordno. Prav malo-kje se dobi izjemo, da se dela na račun kompanijskega šihta.
Kaj se more torej zaslužiti, ko je tukaj veliko več slabih delavnih prostorov, kakor pa dobrih; rekordne plače so pa tako nizke, da se na slabih prostorih dela kompaniji takorekoč — zastonj. , Na takih slabih prostorih ne dobimo delavci nobenega plečile za vrednost svojega trdega dela.
V navadi je tukaj tako: Ko prideš dela iskati ga dobift, ampak kakšnefta —, da nič. ne zaslužiš, čeprav tako trdo delaš, da dušo pri njemu pustiš. — Tu vidiš vsaki fas kakega "majnar-ja", ki pusti delo in gre iz jame domov. Napravijo par šihtov, pa sprevidijo, da ne bo nič; — zato puste vse skup. pa gredo naprej s trebuhom za kruhom.
Drugi se zopet vesele, ker dobe ono delo, ki so ga predniki pustili.
Navadno se pa pri tem še govori: "Morebiti oni zadnji moži niso bili prav izvežbani v tem delu, da niso mogli nič zaalužiti. Morda niso tudi do skrajne sile trdo delali. Ali lahko, da so delali tudi» zvesto, varno, kajti zvesto delo tudi nekaj zamudi, da se ne zasluži toliko. Mi bomo pa zaslužili," — se pogovarjajo med seboj. "Moramo zaslužiti primerno plačo, kakor se gre, če se nam prav vse žile na rokah potrgajo." In res delajo na onem prostoru.
Delajo kakih šest . do sedem šihtov, pa zopet se vidi, da se 25 c nimajo zasluženo na posamezne šihte pri tej rekordni plači. "Pri tem delu ni nič. Je, bomo pa delodajalca "popokali", da nam mora večjo plačo dati k temu delu, saj tudi sam lahko vidi, da se s tem ne more nič narediti."
In res, navadno pride delodajalec na njih prostor,- pa ga prosijo: "Zvišaj nsm plačo tukaj, kakor je od "kare" ali "fitla".On pa ošabno spregovori: "Če nočete delati za to plačo, pa pojdite iz "mejne" ven.
Dosti imam drugih mož, ki mi bodo radi delali za to plačo."
Če se kateremu po sreči naklju ei, kakor bi srečko zadel, ds dobi boljši prostor, kjer more kaj zaslužiti, inu pa delodajalec kaj hitro plačo zniža, da se mora revež delavec ves strgati, če hoče zopet kaj zaslužiti.
Tako se godi tu od dne do dne, od mesca do mesca od leta do leta.
To je popolno, skrajno izkoriščanje dandanašnjega gnjilega sistema, pa tudi vzgled, kako se godi nezdruženim delavcem!
_ J. R.
La Salle, 111.
Dragi mi sodrug urednik!
Poftiljam zopet nekaj slsdkih koreninic od našega dobro napredujočega kluba št. 4. Mislim, da je moja dolžnost sporočati vsem sodrugom in čitateljem "Proletarca", zakaj klub št. 4. tako dobro napredtlje. Vzrok je to, ker ima naš klub zopet več dobirh organizatorjev in to so znani F. R—n, L. K—r, J,. J—č in A. K—o. Zatorej ni čudno, d» je zadnjo nedeljo pristopilo 7 no: vih člsnov v nsš klub in fte trije bi pristopili, ps jih je delo zadržalo. Prvo nedeljo v novembra dobimo še te tri, sli pa fte več, če bodo ti nsši gori omenjeni organizatorji še za na prej tako dobro delovali v našo korist. Pa to ni samo klnbova korist, ampak tudi naročniki našega delavskega lists "Proletarcs" rasto,1 kakor «robe po dežju, kadtor .se ksteri teh organizatorjev poda s svojim dopisom na daljno pot. — v jolietsko plenico agitirat. Vsakokrat nam pridobi novih čvrstih sodnikov zs klnb in nsročnikov zs "Proletarcs". Mi si sevedta ne moremo teleti boljših orgsni-
zatorjev, kakor so gori omenjeni; zatorej Vi novi organizatorji, delujte naprej 1 Nič ae ne bojte za plačilo; ga gotovo dobite (keš), kadar se kateri oglasi zanj, seveda pa ne v zlatih ce-kinčkih1 Pozdrav vsem sodrugom!
Ohiaholm, Minn.
Dobi me znanec in me vprafta, li čitam A. S. Odgovorim mu, da je moj čas predrag, da bi si ga kratil s kakšnimi brezvestnimi in neznačajnimi psovkami, katere bi utegnil videti v liatu A. S. Vse eno se rajfti potrudim do kakft-nega poučnega Čtiva, kakor do zaftnofanih peovk kakšnega "farja", ki so navadno v A. S.
Nato mi znanec ponovno ponudi list A. S. in reče:
"Poglej te "dobtinice", kako so pisane. S tem je pokazana vsa modrost Kranjca in Sojarja." Primem in čitam — in sicer ftt. 70.
Prečitam "Drobtinice". Že takoj v začetku zapazim, da hoče pisatelj na vsak način še vedno siliti piftčanca nazaj v lupino, iz katere se je izvalil.
Pri vsem tem je dovolj dokazano, da je pisatelj "trompihelna" gotovo vso umotvorno vedo pustil pri kakftni "farftki" zaljubljeni Adamovi tovariftici.
V svojih Drobtinicah pove tudi marsikaj, v kar še sam ne verjame.
Kdo je spodbujal grške umetnike — kiparje, slikarje itd., da so ustvarjali prave umotvore? Je li to res storila — religija?
Veliko boljfte bi bilo za Kranjca, ako se ne bi vedno hvalil:
"Kdor se ni nič učil, nič ne zna, kajti grftki modrijani in u-metniki takrat fte niso posečali tako visokih šol, kakor jih je on. Če bi on ne hodil toliko časa v šolo in se toliko učil, (da nič ne ve)
—	bi mogoče tudi on postal kak neprekosljiv modrijan, ali pa u-metnik.
E, pa on se tudi sedaj zaveda samega sebe in si misli, da mora postati nepremagljiv, brezznaeaj-ni psovalec, kateremu ne bi mogel nihče blizu z resnico.
Vendar bi bilo skoro boljše, da bi tudi to opustil, kajti takih u-metnikov, obrekovaleev in peo-valeev, se ni nikdar, — tudi pred tisočletji ne — , manjkalo; — torej tudi tu* ne more ostati edin na svojem vzvišenem mestu v svetovni zgodovini. Boljfte bi bilo zanj, da se ne bi nič učil, bi vsaj tudi lahko rekel, da nič .ne zna, pa nihče mu ne bi oporekal.
"A. S." bi na vsak način zopet rad spravil vso umetnost in znanost pod rimskokatoliško cerkveno kontrolo, kakor je bilo nekdaj, da bi papež in duhovniki vladali cel svet in vso kulturo.
Ali, dragi moji, tu Vam je že odklenkalo — zato ne silite zopet piftčanca nazaj v lupino, ker on noče nazaj — ampak se hoče prosto razvijati dalje Sicer je danes
—	¿al — izobrazba in umetnost fte odvisna od moloha kapitalizma —, kajti on je premagal religijo, — ali upajmo, da tudi to mine.
Zapomnite si, da je prepozno siliti se tja, kjer vas več ne potrebujejo.	r
Verujte vi v svoje bogove, kolikor hočete, a pustite nas s svojimi dogmami v miru.
Socijalizem ne pripoznava razlike med človeftkimi bitji in se odločno bori proti sužnosti.
Rimskokat. vera uči obratno, da moramo biti vedno podložni svojim višjim, kar bi se reklo z drugimi besedami: "Kogar živiš, temu se klanjaj; — robuj mu potrpežljivo in vdano!"
Da so mora vsak razredno zaveden delavec boriti proti takim naukom, je pa menda popolnoma jasno.
Torej F. L., le tako naprej za vero in narodi
Vedi, da ao ee ljudje tudi na Chishalmu začeli aavedati, sicer počasi, a vztrajno in vedi, da se še sdaj večina ne zanima več za peovke v "A. S."
Na drugi strani v isti številki se hoče neki F. L. iz Chisholma, Minn. potruditi za neslanega dro-btlfllčarja, čeft, kako hud poper bo to za nekatere nasprotnike.
O, ti ubogi suženj — duševno pač rimske hierarhije, telesno ps Steel Trusta!
Premisli, F. U, da se ne .bode nihče, ki ima količkaj, zdravih možgan, katere hoče rabiti sam v svojo korist, — oziral na takšno otročje preganjanje in psovsnje.
Kaj takega se je upoštevalo le v starodavnih časih med ncolika nimi ljudmi, zdaj so pa čaai, da se taks vprašsnjs rešujejo le s stvarnostjo.
Ko listam dalje, zapazim na slov: 'Socialistični značaj'. Pod pisan je A. K. — Temu rimskemu jetniku hočem na kratko vse pojasniti, ker vem, da dotični o-sebno mene misli. Naj bo torej bolj na jasnem 1
Da se pripomavam za social i sta, • tem sem bil dosedaj fte vedno ponoeen, ker tudi vem, zakaj sem socialist in vem tudi, zakaj se borim za socializem. Ni me fte bilo sram odgovoriti na vprafta nja glede socialiima.
Zraven tega pripomnim tudi, da Vas je fte veliko takftnih, kakor A. K., ki ae borite proti, in se nas socialistov bojite, pa vam socialiiem ni prav nič inan in poleg tega tudi položaj, v katerem živite, ne.
Član katoliške jednote sem pa postal fte tisti čas, ko sem vedel o delavskem položaju in gibanju toliko, kakor ve "Kranjski Ja-nei", pisatelj "trompihelna" in tudi že omenjeni A. K.
Kar se tiče delegacije, jo pa sprejmem vedno, ako me drufttve-ni bratje iivolijo in pripoinajo za zaupnega; nikdar je pa ne kupujem za "visko in pivo."
Za slovensko dvorano sem bil pa tudi že več let, kakor sem še danes.
Seveda ima ljudstvo tudi prav, ko se brani dvojnih stroškov, ko vidi, koliko mora že dosedaj plačevati duhovnom in cerkvam.
Delavci, spreglejte in spoznajte, kaj je socializem.
Najboljšo je pač, da se o tem sami prepričate.
Nikakor pa ne mislite, da je "A. S.V socialistični list. On to ni! Ako želite vedeti kaj o socializmu, potem si naročite "Prole-tarca" in ga pazljivo prečitajte.
Delavci, zbudite se in spoznajte, kje imate hude, pekoče rane, da jih moremo z združeno močjo zaceliti — odpraviti.
Na milijone ljudi se prebuja, prebudite se tudi Vi, Slovenci in se borite neustrašeno za svoje o-svobojenje, za svoje pravice.
S soe. pozdravom!
A. Mahne.
Več je delal in tudi ved naredil, kakor jaz.
Zakaj pa fte drugi duhovniki ne gredo delati in ai al uliti kruh z žuljavo roko, kakor on!
Jaz mialim, da bi bilo boljfte in bol{) pošteno, kfekor pa tam okrog siromakov prosjačiti in ne-prestsno nadlegovati siromašne družine, ki še dostikrat za eol nimajo, kaj še za obleko. — potrebna drva, da si morejo kuhati hrano i t. d.
Rev. Pola k je vprašal F. Juli-no: "Kdo bode pa plačal cerkev, a'ko bodo vsi taki, kakor ei Ti in ne bo nihče nič daltM
F. J. mu odgovori na to: "Bog naj jo plača, saj nas tako učite vsi duhovniki in pravite: " "Saj Vtom bo Bog vse stokrat povrnil, ako ne na tem, pa na drugem svetu." " Mi smo pa prišli na drugi svet sem v Ameriko, ker nam v Avstriji ni bilo več mogoče obstati.
Cesarski davki so tam že tako narasli, da ni več mogoče tam živeti, potem pa še duhovščina pritiska od vseh strani in vsak Ti pravi: Revež, samo daj, daj, — sam pa lahko pogineš za plotom. Kadar boš umrl, bom pa spet zaslužil. Ako mi Ti ne daš, mi bo dala pa Tvoja žena, ali otroci. Ako pa tistih nimaš, pa sorodniki. ali pa cela občina.
Zakaj pa vam duhovnikom noče Bog nič plačati, ko znate tako dobro molitvi in ste poleg tega tudi tako prokleto študirani.
Bog vam noče nič dati, samo na siromake gledate, da bi Vam kaj dali.
Jaz Vam želim, da Vam da Bog vsega v polni, meri, da ne boste več siromakov odirali in denar izžemali iz njih."
Pa, ne kupičite si bogastva, saj učite revno ljudatvo, da gTe lažje kamela skozi uho šivanke, kakor pa bogatin v nebeško kraljestvo.
Držite se vendar svojega nauka!
Naj zadostuje za danes, pa drugikrat še kaj! S soe. pozdravom !
Urban s Paiovč.
Biwabik, Minn.
Dragi Proletarec, zopet Ti imam nekaj vrstic poročati iz našega železnega okrožja, iz mesta Biwabika.
Frank Južina in njegov prijatelj sta šla dne 22. septembra letošnjega leta vprašati našega Poljskegačiča, bi li hotel krstiti otroka Fran Južniatu.
Otrok se je rodil 28. avgusta, a ker je bil naprošeni krstni boter na konvenciji, se je stvar malo zavleka.
No. Poljskičič jima je odgovoril: "Jaz bom že krstil otroka čisto zastonj,"—ako plača Frank Južina od prejo zaostali dolg in toga dolga je skupno $18.
Kako pa more biti F. J. reve-rendu dolžan toliko vsoto, ko mu jih ta vendar nikdar posodil ni, a zaslužil jih je pa seveda še manj.
F. J. ni Poljaka nikdar rabil. Rabil je pač njegovega prednika, pa ga je tudi pošteno plačal.
Ako bi rekel Rev. Polak F. J.: "Ti še nisi nič dal za cerkev, odkar sen» .jaz tu. Tvoja dolžnost bi bila, da bi tudi Ti nokaj prispeval. seveda, kolikor je v Tvoji moči in kolikor se Ti poljubi", bi dal on župniku sam iz proste volje $20. Tako bi se zgodilo, ko hi se hotel župnik dostojno pogovoriti, ne pa ga kar tirja-ti in ksr naenkrat $18, češ, da je Jnžina to dolžan. Če mu plača ta dolg, potom šolo je voljan krstiti otroka.
Kaj pa. kdo je pa še plačeval kar tja v en dan izmišljene dolgove.
Jaz jih že ne bi hotel plačati; takega mišljenja je tudi Južina.
Odgovoril je župniku, ako on noče krstiti otroka, ga bomo pa sami brez vsega rokus pokuša. •Ta* mislim, ds g. Rev. tudi sicer ne bo našel doati tsko neifmnih bsekov, da bi mu na tak način plačevali, kakor on to želi. —
Nekdaj som imel "partnerja", tudi duhovnika.
Tri mesooe sva deKila skupaj in moram reči, da je bil dela vee nrve vrste.
Ohiaholm, Minn.
Dragi urednik!
Pogebpib novic tu nimamo, samo delo se jako težko dobi, ako človek ne pozna razmer, ki vladajo med delavcem in delodajalcem, ter njih priganjači ali bossi —podrepneži.
Grem okrog in prašam za delo kaptena.
Ta mi pravi, da me ne pozna. Povem mu. da sem že delal zanj. No, potem mi odgovori, da ima že vse polno. —
Vso drugače je seveda za one, ki ga peljejo od salona do saloo-na, ga napajajo, bossovim babam pa galone vina kupujejo. Taki dobe delo magari sedemkrat na dan. Pa še, ko imajo že delo, podkupujejo taki kaptena in bose z denarjem, pijačo in dobrimi smodkami. Dobro se jim potem godi, tudi, če so slabi delavci in tudi, če pridejo pijani v rudnik, jim bosi nič ne rečejo.
Ali taki, ki ne napajajo svojih priganjačev, pa zgube Za vsako malenkost, ali pa oelo brez vzroka svoje delo.
Jaz na pr. sem zgubil delo samo zato, ker nisem hotel iti na "hord" k njegovi sestri Blatni-* kovci, da bi ji pomagal črepinje prati. Tega pa že ne storim, če nikdsr več v chisholmskem rudniku ne delam.
Rojaki, ako se ne bomo združili. se nam bo vedno slabšo godilo.
Poglejte rojake v Michigann, kako se zdaj z njimi godi. Taki so naši izkoriftčevalci!
Zdaj so izdali za nas še-novo postavo, di ne dobi nič, kdor se pobi je po rudnikih.
Kojaki, bodimo že pametni, združimo se in vrzimo ta prokleti kontraht od sebe, s katerim nas kompanija tako dere. Ona sama naj dela kontrahte, če hoče, ne pa mi!
Rojaki v Michigann, Vi pa bodite trdni in složni.
Vi garjevci, pa spreglejte že enkrat in ne hodite več delati in izdajati svotie brate» sotrpine!
Naj bo za danes dovolj mojega dopisa, hočem pa še drugič kai več pisati!
Rojaki, Se to naj opominm, da si naročajte fasopis, ki je za Vaa, ne pa Slovenskega Janeza v .Tolietu, ki ni za Vas. ampak le za črnosnkneže!
PROLET AEBC
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
UMhwUim d m M. •»
PODPORNA ZVEZA
"m
lnWrpor*wB*N» «»rti» ISO*
v drlarl Pmb.
Sedet: Conemangli. Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predseduik: FRAN PAVloVÖIÖ, box 705, Conemaugk, Pa Podpredsednik: JOHIP ZORKO, R. F. D. 3, box »l|a, Weit Newton, Pa. Tajnik: AUXJZIJ BÄVDEK, box 187, Coaomaugk, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, box 180, Export, Pa. Blagajnik: J08IP ŽELE, 6108 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomošni blagajnik: J08IP MARIN&C, 3536 E. 80 St., Clovoland, Obio.
ZAUPNIK:
ANDREJ . VIDRIH, box 588, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Look box 57, Conemau4b, P». FRAN TOlfAUG, 8. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POV&E, 3. nads., 1 Craib it., Numrey Hill. N. 8. Pittsburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN GORAEK. L porotaik, Weot Mineral, Kann«, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Okio 8treet, Johnstown, Pa. ' ALJOZIJ KARUNGER, 8. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 86.
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6802 8t. Clair Ava., Clovoland, Okio.
Uradno glasilo: PROLETAREC. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, »o uljudno proieni, pošiljati vso -dopis« in denar, naravnost na glavnega tajnika ia nikogar drugega. Denar aaj «a pošilja glasom pravil, edino potom Pofttnik; Exprosnib; ali Bančnih denarnih nakainic, nikakor pa ne potom privatnik {okov.
V «lučaju, da opaaijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da sa v prihodnjo popravi.
Zdaj Vas p« lepo pozdravim in ostanem Vaš naročnik in bralec "Proletaroa" do .svoje- zadnje ure!
J. Z&bukovec.
Roaiyn, Waah.
Cenjeni urednik delavskega lista "Proletarca"!
Prosim Vas, uvrstite teh par mojih vrstic v list zavednih delavcev !
Prvo, kar mi je na srcu, je, da moram poslati naročnino, ker mi je 2e potekla.
Pošiljam torej za celq leto. Zdaj pa pridejo na vrsto delavske razmere.
Te so se nekoliko poboljšale; aicer ne dosti za nas, revne premolarje, pa tembolj za kapitaliste.
Delo se tu tudi dobi in sicer pri "Northwestern Improvement Company", ali nikomur ne avetujem hoditi aem, kajti prav nič ne vemo, koliko časa bomo tako delali.
Navadno se dela tu od 3 do 4 dni v tednu.
Zdaj smo pričeli delati od 4—5 dni, — in sicer velja to za zgoraj omenjeno kompanijo.
Je pa tu tudi nekaj drugih kompanij, pri katerih se dela skoro vsak dan.
Toda, če hoče Človek dobiti delo tam. mora prinesti s seboj vsoto $50.00 — potem šele more pra-šati za delo.
Ako nima teh, dobi za odgovor: "Ni nič za Te!"
Tako je, pa k takim kompani-jam, kjer morajo kupiti delo — gredo še celo nekateri člani naše slavne S. N. P. Jednote, katere član sem tudi jaz sam.
So li ti mogoče kaj več vredni od skebov?
Pozdrav vsem zavednim delav. cem in čitateljem "Proletarca"!
O. Bumina.
Dunlo, Pa.
Na prošnjo, željo in zahtevo dopisnika v "Proletarcu", štev. 317 pod imenom: "Velik sovražnik laži", prosim, da natisnete teh par vrstic!
Pisec pravi, da je prisiljen odgovarjati na napade od par oseb, ki so bili. eden v " Proletarcu drugi pa v "Glas Svobode". A glavno je donisnik pozabil, to je, da to niso bili napadi, pač pa odgovor na njegov prvi napad v "Proletarcu"» štev. 310. Torej prvi sem bil jaz prisiljen odgovarjati v "Proletarcu" štev. 313. Kar sem tfedaj pisal, pri tem tudi ostanem; tudi sem obljubil na Tvojo zahtevo opisati Tvojo surovost, (katero Ti nam predbaci-vaš). Ker želiš, tedaj naj bo.
Dragi čitateljil Tu Vam napišem komičen prizor, ki se je vršil prvo nedeljo v meaecu msju pod vodstvom "Velik sovražnik", a, Trer kaj takega je sposoben le on v naselbini Dunlo.
Kakor sem rekfl, lep nedeljski popoldan je bil; toda še dokaj mrzli večeri so bili. v mesecu maju. Sel sem po cesti proti izobraževalnemu domu, kar zagledam tropo ljudi na cesti pred neko hišo. Od naaprotne strani pride prijatelj. Ko prideva skupaj,
ga takoj vprašam, kaj se tam godit Prijatelj odgovori: "zabavajo se!" "Kako", ga nadalje vpra šamf "Z nekim starim človekom se zabavajo", mi je odgovoril zopet. Videl aem, kako so vozili sa-mokolnico, na kateri je bil za boj in notri star človek. Ko so spravili omenjenega iz zaboja, so ga položili na nosilnice (lestvo) ter ga nesli do bližnjega hleva in ga spravili po dolgem zaba-vanju na hlev na pol nagega (Lepo, starega človeka mesto v hi&o, — v hlev. Lepo si napravil svoje orjaško delo. Hamba za podkovanega človeka, kakor si Ti.)
Drugi dan so mi pripovedovali, kako je prišel omenjeni iz hleva premrznjen.
Drugo nedeljo v mesecu maju se je vršil sprevod. Spremili amo mrtveca do groba, ga položili v grob, nakar se zopet rszšli.
Mogoče bo eden sli drugi čita« teljev še vpraial, koga so zagreb-lit To -je bil tisti stari človek, s katerim so se omenjeno nedeljo zabavali.
Nikakor pa ne trdim, da je bilo tisto (surovo) zabavanje pot k smrti, pač pa morebitna pomoč.
Ali se ni vse tako godilo t Kaj praviš t
Glede društva nočnih krokarjev, naj Ti povem, zakaj je razpadlo. (Mislim pa, da aam ravno tako dobro veš, kakor jaz.) Prvič zato, ker nekateri Tvoji pristaši so se spametovali, drugič pa za to, — ker — ker ni več slovenskih — punc. Ali nisi bil povsod prvi (petelin), kjerkoli si mislil, da Ti bo kaj nealo, toda nesreča nikdar ne oočiva, povaodi Ti je spodletelo: še celo n« strehi. Ali ni to gola resnica!t
Verjemi, da je škoda Časa, da bi ga zaradi Tebe tratil, pa naj bo; ker ravno želiš, bom pa zapisal še neknj, kako si podkovan in uljuden napram drugim narodom.
AH se spominjaš, ko sem prišel v rovu na Tvoj prostor, tja, kjer si delal; — iz drugega prostora je pa prišel neki Slovak t Ali veš, ksko si mu vrgel kamen pod noge t Ali ve*, kaj si govoril T "Pro-kleti Slovak, pojdi domov Boga —1—, jaz ga bom pa — (Ne morem zapisati zadnje besede, ker se mi studi). AH hi to surovost Tvoja t
Ako niao vsi ti podatki resnični, dobiš, (ako dokažeš) dvajset dolarjev nagrade.
Naravnost Ti povem, da se mi sdi take stvari neumno pisati po časopisih, ampak, ker si začel in kar iščeš, to boš našel.
To naj Ti bo dovolj!
Članom "Viharja" pa Tiličem: "živeli"! Pa ne ustrašite s<y ako se tak petelin stavi na noge!
Pozdrav sem zavednim
Frank Bavdek.
Dunlo, Pa.
Sodntg uradnik!
Pozvan sem od dopisnika v "Proletarcn", štev. 317 glede zdravniškega fonda, katerega asa pobirala jaz in br. Strle. Dotični fond hrani br. Strle, dokler se ne skliče skupni shod ter se na seji ukrene vse potrebno.
Torej dragi, veleučeni g. dopisnik, jsz hranim dotični zapisnik; br. 8trle me Je že večkrat opozarjal, da naj skiičem sejo, bil sem pa vedno zaposlen, kar bodem tudi dokazal na seji. Ni Vam treba krivde zvračati na druge osebe. Glede Vašega nami-gavanja. kje je dotični denar, bodite brez skrbi, ker midva ne bodeva ušla s tremi dolarji, kajti sva v naselbini pet let ter doka-žite kaj takega.
Sicer se mi pa ni potreb« prati po časopisih, ker me rojaki v naselbini dovolj poznajo in ker nisem umazan. Vse rojake, kateri so prispevali v dotični fond, u-ljudno!!! vabim, da se udeležijo seje ,katera se bode vršila dne 26. oktobra ob 9. uri dopoldan v SI. Izob. Domu, zlasti pa vabim tiste, kateri se čutijo prizadeti, a Ift g. dopisnik. Vsak je dobro došel, da se stvar kar najbolje u-redi.
Torej Vas Se enkrat'poživljam g. dopisnik, da gotovo pridete ker drugače ostanete, Vi isto, veste, no, po domače rečeno "figa mož."
G. dopisnik (sovražnik laži) je hotel postaviti mene v neko čudno luč glede fonda ter da vsako stvar samo začnemo, ne napravimo pa nič. Torej cenj. g. sovražnik laži, tukai Vam v album!!! Prišel sem v naselbino Dunlo 1. 1908, *ko ni bilo niti enega pod pornega društva. Pričeli smo torej z agitacijo za ustanovitev društva ter isto tudi uresničili. Vstanovijo se je društvo štev. 11 S. D. P. Zveze, dne 9. maja 1909. Dokaz, da je v društvu dobro vodstvo, je tukaj, kajti to dr. šteje danes skupno 87 članov in članic in to v naaelbini, katera šteje koma i —do sto Slovencev. I Tukajšnji rojaki so pa uvideli, da jim eno društvo ne zado stuje v slučaju bolezni, ker podpora niti za zdravnika ne zado stuje. Pričela se je zopet agitacija za ustanovitev društva, kate ro naj bi se priklopilo k S. S. P. Zvezi. Da, res je, pričelo se je ter zopet uresničilo. To je fak-tum g. dopisnik. Društvo se je ustanovilo dne 13. nov. 1910.
In zopet je bilo nekaj rojakov, kateri bi bili radi pri treh društvih. Agitacija ae je pričela. U-stanovilo se je tretje društvo, ka tero se je Driklopilo k S. N. P. Jednoti pod štev. 174. V ravno istem času se je tudi pričelo misliti na Slov. Izobr. Dom po po-iasnilih in navdušenju sodrugov Vidrina, Kocjana, Podboja in drugih, kateri so prišli iz mesta Johnstown na ustanovni shod. Ustanovilo se je društvo ter tudi inkorporiralo pod imenom Slov. Izobr. dr. "Vihar". Za sodelovanje kličem omenjenim sodru-gom: "Hvala, — Živeli"!!! Dr. "Vihar" je imelo dohodkov v šestnajstih mesecih $2319.57, izdatkov pa $2289.66; torej tudi tukaj deluje vodstvo neumorno, zlasti se je brat, katerega hoče sr .dopisnik očrniti, vedno trudi1, ter podpiral dom financielno ter porabil mnogo prostega časa v korist doma.
Torej g. dopisnik, tukaj Vam dokaz — v štirih letih — v majhni naselbini, kakor je Dunlo, so se te stvari pričele ter tudi uresničile. Spodbite te fakte, če morete!? Lažete, ko pravite, da vsa ko reč pričnemo, potem pa ne končamo! Dom stoji na trdni podlagi, o čemur ste se prepričali. V Vašem zadnjem dopisu pišete, da dr. "Vihar" ne iwpadate. To je prav, prijatelj, kajti lahko si
sami razbijete tisto Vašo učeno • • •
Ako pa hočete pisati in osebnosti "malati" po časopisih, bo-dete mislečim čitateljem sami dokazali, kaj da ste, <kakXen narodnjak, naprednjak ali sociaHst, — o pardon! Oprostite g. dopisnik, socialist niste, to vem, kajti socialist ne bi z jezo v peč zagnal pravil soc. stranke ter lista, v laterem se Vsm je priporočala agitacij« za ustanovitev soc. kluba. Poznate mogoče osebo, katera je to storila? Jaz to poznam!
Da ste os prišli s postavo v konflikt, je tudi res in sicer radi kal jen ja- mirti, ali ni tako?
Pišeta tudi, da bodete zasledovali naša koraka i« s bis trs j Hm očesom To Vam salo priporočam; se lahko marsikai dobrega naučite od priprostih delavcev, «ki niso tako učeni, ko Vi, vendar pa žrtvujejo mnogo časa v splošno korist.
Torej dopisniku brez podpisa naj bode dovolj. Jaz niti pero ne
bi prijel, da me študirani g. niao pozvali, — ker imam dovolj drugega deh,
Vendar pa sem pripravljen odgovarjati na dopise veleučenega gospoda in sicer z dokazi, ne pa z blufom.
o
Veselica z dne 1. septembra se je obnesla dobro, kajti dvorana je bila polna občinstva, za kar vsem iskrena hvala! Živa slika: "Pariška komuna" z deklamaei-jo je bilo nekaj krasnega. Tudi burka "Anarhist" se je igrala povoljno.
Dne 1. novembra se vrši zabavni večer z burko "Mutaati muzi-kant", 27. novembra pa veselicA z igro "Bucefc v strahu". S soc. pozdravom!
Kaučič Pran.
Op. ur.
Priobčili smo še ta dva dopisa iz preobširne debate, ki prehaja pa že preveč v banalno osebno napadnje.
ITpamo. da bo sedaj konec te-prerekavanja, nagajivega na--^Piigavanja in opravljanja! Osebni hoji po časopisih Vam ne bodo prinesli zaželjene sloge in uspeha.
Detroit, Mich.
Cenjeni »sodrug urednik!
Ker se ne čuje mnogo iz naše lepe detroitske naselbine, sem se jaz namenil napisali nekoliko. Nimam veliko, a to, kar imam, je prvič žalostno in drugič veselo. Žalostno je namreč, da smo izgnbili iz naše srede moža, oziroma mladeniča Louis Zupan-a v starosti 26 let, ki se je pač na-zi-val razrednozavednega delavca, ker to je tudi bil, — a preminul je, ugrabila ga je nam nenasitna smrt — sušica. Da ga je na vaakdo poznal in spoštoval, je dokazal njegov sprevod in nje eovi prijatelji sodelavci klobučar ji, ki so se popolnoma vsi vdele-žili sprevoda in mu v zadnji pozdrav poklonili krasen venec z napisom: "Zadnji pozdrav od sodelavcev — klobučarjev!"
Veste, dragi sodrug. ampak v cerkvi pa nismo bili nič; zato je že spet žalostno, kaj ne? Mi smo šli od pogrebnika jia pokopališče, ker smo mislili, da je tudi kar taka dobro. Na pokopališču so mu delavci zapeli dve žalostinki in taka pokazali, da tudi delavci niso tako surovi in take "afin-je", kakor jih naziva nekdo tam blizu Vas, to je tisti, ki je zagovarjal nekega najnearamnejšega P. E. P. Te črke mu bodo ze mogoče razjaanile, katerega mislimo in ako bo nas oni gospod še naprej zmerjal s surovimi in pod limi imeni, mu bom jaz povedal, koga- je zagovarjal in kakšna "afinja" je. Za sedaj zadosti o tem!
Zdaj pa k veselju! V soboto, dne 11. t. m. je "Slov. Pev. dr. "Ljubljanski Vrh" obhajalo obletnico svojega obstanka in seje zabavalo jako krasno. Veliko se je slišalo tudi humorističnih, kakor tudi resnih govorov in da je bilo res pravo občinstvo navzoče, nam dokazujejo darovi za calu-metdke štrajkarje, katerih skupno vsoto Vam priloženo pošiljam v znesku $5.00. Tu se je zopet pokazalo, kako globoko simpaiti-ziramo z vsakim delavcem in da je društvo in so pevci dr. "Ljubljanski Vrh" povsod na mestu kot zavedn^ možje. Torej sodru-gi delavci in cenjeni pevci, le tako naprej po začrtani poti in zmaga bo popolna in tudi čast ne bo izostala.
Glede dela pa nimam sedaj ničesar posebnega poročati, ker je vse nekako prenapolnjeno in se delo težko dobi.
K sklepu pozdrav vaem delavcem Sirom Amerike! Za dr. "Ljub. Vrh", T. V. M. K.
Klein, Mont
x Tu niso delavske razmere tako zelo slabe. Delamo vsaki dan, samo zaslužek je pa vseh vrst, ka-koršen prostor kdo ima.
Ne svetujem pa vseeno nikomur hoditi aem za delom, ker se ga več ne dobi.
fttrajkarji v južni Coloradi, držite se svojih zahtev! Ne postanite nihče izmed Vas Judeži, kakor so postali v Michiganu.
(Op. ur.: Žal, na drugem mestu moramo že prinašati imena eo-loradskih garjevcev!)
Strajkarji, pokažite krutim kapitalistom svojo moč! Obrali so Vam Že itak vse meso, aH jim boste pustili, da Vam požro tudi še kosti?!
Bodite vztrajni in trdno!
Kar nas je unijskih mol, Vam bomo vsi zveato na strani stalil Pozdravljam vse štrajkarje v
Coloradi in iim kličem ^ "Naprej do zmage!"
J. Starovaanik.
VERA IN ZNANOST
držite se itd. «ploh vse nale mišljenje fcn
čutenje, ne najdemo prav nikdar in nikjer nobena potrebe, nlkake-ga stika s čem nadnaravnim, z
"dušo".
"Dušo" moremo imenovati pač le abstrakt vseh abstraktov, ki ni nié konkretnega, ki ne more nikdar obstojati samo zaae. Je, kakor na primer beseda ."lepota", ki tudi ni nič ssmo zaae, to je nič konkretnega, ampak jo moremo le — abstrahirati t nečesa.
No, tretji katoliški filozof, api-ritist mi je pa odgovoril: "Priznam, da ja materija vad-
Zuanost uči, da se v naravi niti najmanjši, najneznatnejši atom-ček, (to je najmanjši, najtanjši, najjednostavnejŠi delček, katerega moremo dobiti, ako razstavimo, razkrojimo, recimo bodisi že na, toda vztrajam na tem, da ek katerokoli sestavino, ali prvino	<
hočemo,) — ne more nikdar izgubiti. Ako tega priprostega dejstva verski spiritistični modrijani ne morejo ovreči, morajo pač nehote priznati, da materija res nikdar ne more izginiti, ne more biti uničena, da je torej — večna.
zistira tudi duševni konkrel "Bog", ki je raviiotako večen, in — ki vlada in urejuje to materi-jo."
Ta tretji je še danes eden naj-uplivnejših, najuglednejših, najznamenitejših katoliških, spiritis-tičnih filozofov med Slovenci. Ae
To sc pač nikakor več ne strinja z zdaj bije javno oster boj proti nobeno versko dogmo, toda idimo vsem nasprotnikom katoliške ve-daljc. Ako nam cerkveni filozofje re. Se vedno trdi, da je veren ka-priznajo, da je materija res več- j toličan. Toda vprašam Vas, se li na, kar morajo, ako hočejo biti;njegova izjava strinja z verskimi pravični; proti temu ne morejo nauki? Hočemo imeti li zdaj dve namreč najti nobenega pravega veliki uganjki mesto ene same ugovora, ali celo protidokaza; naravne? Naravi pač ni potreba, potem je samo ob sebi razumljivo, da jo kdo vlada; ona se vlada sada morajo tudi odstopiti od trdi- ma; po svojih naravnih zakonih, tve, da je bila materija sploh Ona je sam večno svoj gospodar, kdaj in sploh od kqga — šele u- v večnem se izpreminjanju — ži-
stvarenja. Ako ne more niti.najmanjši delček nje izginiti v nič, je pač razumljivo, da tudi ustvarjen ni mogel biti iz nič. Kakšne odgovore na to kritično vprašanje, je li materija večna, pa moremo dobiti od katoliških in dru-goverskih filozofov?
V resni debati z njimi mj je odgovoril prvi: "
vljenju — sam svoj bog.
— S. —
NOVA BALKAN8KA VOJNA.
Vzroki Arnavtake vstaja.
Belgrad, 28. sapt. — Srbski tiskovni urad objavlja: Da je ime-Le Bog je večen, jla Srbija odkrito srčno željo, da kajti on je ekzistiral že pred ča- ohrani mir in izvrši voljo velesil, som, to je predno je ustvaril svet,1 dokazuje dejstvo, da je takoj iz-oziroma recimo prvo naterijo, ij vedla demobilizacijo armade, kar katere se je pozneje vse razvilo, se gotovo ne bi bilo zgodilo, če kajti s tem ustvarjenjem se šele bi biLa Srbija imela zahrbtne mi-pričenja — čas. Ou bo ekzistiral sli. Gotovo ne bi bilo niti prišlo tudi še potem, ko bo jenjal čas,¡do vpada Albancev na srbsko o-to jc, ko bo uničena vsa materija,' zemlje, če bi se bila labaUska ¡nekatero je on ustvaril. Da pa je res ja zasedla z znatno vojaško silor Bo^ ustvaril svet, to nas uči sveta | in tako že naprej «vzela vsako vera in to mi verujemo. Kako pa! možnost oboroženega vznemirje-je Bog ustvaril materijo in kako nja od Strani Amavtov. Prepri-jo bo mogel uničiti, to je pa za canje, da bo mir zagotovljen, me-nas verska skrivnost, katere mi ja zavarovana, in da se zasigura priprosti ljudje ne moremo razu-)od velesil v Albaniji zaželjeno meti in Bog tudi ni dolžan, da bi stanje reda in varnosti, je dopri-jo nam razkladal, kajti razumeti neslo, da je Srbija povsem nepri-jo moremo le iele potem, ko ga čakovano doživela zsdnje na-
borno že gledali iz obličja v obličje."
Prvemu takoj odgovorim: 'Človek, Ti trdiš, da je duševni konkret Bog, to je nekaj popolnoma nestvarnega, moglo ustvariti nekaj stvarnega, materijalnega. Po-
ugodne dogodke. Dokler so imele srbske čete zasedene albansko o-zemlje, je tam vladal red in varnost. Ko so se umaknile srbske čete, so albanski kraji zopet padli v staro anarhijo. Vsakdo se bo spominjal, da so se Albanci v
glejmo, če je to res sploh na kak	času srbske okupacije obnašali
način mogoče.Vi sami trdite,da je	mirno, deloma celo prijazno in
Bog duševni konkret in da je tudi	postrežljivo. Da sedaj ni tako, se
takozvana človeška duša duševni	lahko smatra za dokaz, da so bi-
konkret, ustvarjen popolnoma po	li Albanci sedaj od svojih vodi-
boŽji podobi, pravzaprav ne šele	teljev in njih zaplečnikov v poli-
ustvarjen, ampak tudi on večen	tične namene naščuvani. Razun
in takorekoč del, recimo majhen atomček samega velikega Botfa. Zdaj si pa predstavljajte človeka,
tega je neresnično, da bi se bili Albanci, ki žive na srbskih tleh, uprli zoper srbsko gospodstvo.
nsjinteligentnejšega, najboljšega. Srbski Albanci so tudi v seda-
najmodrejšega, mislite si, da ja njegova "duša" dosegla še tako visoko inštanco popolnosti, mislite si takih "duš" na tisoče, mi« lijone in milijone, njih popolnost naj raste do najvišjih višav, združimo vso duševnost, ki more obstojati, skupaj, pa nam povejte, kdaj, kdaj in na kakšen način je mogoče duševnemu konkretu samo s svojimi mislimi, predstavami i. t. d. ustvariti iz nič, to je brez vsakega nekaj, — nekaj, nekaj stvarnega, materijalnega. A-ko le nekoliko mislite, morate to razumeti in pritrditi, da je to res nemogoče. Misel more ostati le misel, predstava le predstava, fan tazija le fantazija, ako nimate ni-kakih sredstev, da bi to udej-stvili."
Drugi filozof je izjavil: "Materije sploh ni. To je le namišljeno. Tudi naš odreienik Jezus Kristus ni. imel na sebi nič materijalnega. kajti njegova človeška narava in narava sploh je le domišljija. V resnici obstoja samo duševnost."
Mislim, da se ta izjava ne strinja z nobeno versko resnico, dasi jo je podal sam katoliški kanonik, profesor verouka in član iz-prašcvalne komisije za verouk. A ko pa hočemo stvarno razpravljati o tem, moramo poprej šele pre iskati, li sploh obstojajo duševni konkreti, ali ne.
Iti moramo na široko polje psy-hologijc ali duŠeslovja. Ako preiskujemo, kako nastajajo miki občutki, zaznave, nazori, predstave, — fantazije, razni čuti itd
njem trenotku popolnoma mirni in lojalni, izvzemši malo osamljenih slučajev, v katerin se lahko dokaže, da so Arnavti iz Albanije zapeljali svoje tovariše to-stran sbrske meje na nelojalna dejanja. Da so Arnavti pleneči in moreči udrli na srbsko ozemlje in morali organizirati pravo vojno zoper Srbijo, je drug dokaz, da sc jim spuntanje srbskih krajev ni posrečilo in da ne kažejo srbski Albanci nič volje, da bi ali za svojč rojake onstran meje po kostanj v žerjavico. Naposled so vse vesti o sbrskih grozodejstvih, o požigih, umorih, ma-sakrih itd., ki računajo s tem, da evropski svet ni dovolj poučen, popolnoma neresnične. Srbskemu vojaku je ta Arnavtom prirojeni način boja popolnoma neznan, kar lahko potrdi mnogo vojnih dopisnikov vseh narodnosti, ki so bil! tekom dveh vojn pri srbski armadi, ter zdravniške misije vseh držav. Pooblaščeni smo, da zavrnemo vse podobne vesti o Srbiji kot hudobne, tendenčne iznajdbe.
Popravek.
Uredništvo Proletarea! Prosim blagovolite popraviti v prihodnji izdaji tiskarskega škrata na tretji strani v peti koloni zgoraj v tretji vrsti, pravilno se mora gla Biti Od več g. tajnikov sem dobil poročilo. Ne od g. Kaker Tvan.
S pozdravom
Louis Bavdek, gl. tajnik S. D. P. Z.
FROLITARIC
Ust SA imrsMSB dslavsksga
uüdltva.
SHAJA VSAKI TOUCH.
, Lwtaák !•
_j édavtka tUkevsa Srsifts v Ceksfs. IN.
Mareteine: Z» A-.riko $1.00 * «lo *to, 1.0S M pol UU. Z» Ktt»p« $1.50 u «oJo Uto, 11.M M pol lot».
PROLETARIAN
•o
i	svut Tumoat by
CMiSfS._
Glasilo Slovenske organizacij« JufoaL socialistične Sveaa ▼ Ameriki	____
Subscription rotoo: United Btetea sad Osead*. $2.00 s jrosr, $1.00 for half Korfiffn countries $2.50 s year, $1.25 tor kalf year. Advertising Rete» ob
year.
NASLOV (ADDRESS)
MPROLETAREC**
4006 W. 31at St. Chicago, ljl.
DEMOKRAT JE IN "ROPARSKI SISTEM."
Demokratie so zopet pokazali, koliko so' vredne njihove obljube pri volitvah. Dokler so bili re publikanci na krmilu, se niso mogli nikdar dovolj strastno boriti proti sistemu, uradnike pri vsa ki menjavi vlade izmenjati in jih storiti popolnoma odvisne od milosti predstojnikov. — Oni so zahtevali stalno nameščen je po civilnoalužbenem pravu.
Prišla ie priložnost, svoj tako pavdarjan princip praktično izvesti in udejstitvi.
Veljalo je, uradnike, kateri so potrebni, da se jih nastavi vsled nove carinsko' in dohodninsko — da vine postave, nastaviti po civilnoalužbenem pravu.
Demokratična konferenca re-prezentacijske zbornice se je izjavila v smislu, kakor, da je s tem zadovoljna.
Toda, — v senatu so sklenili, naj bodo novi uradniki nastavljeni brez ozira na e!vlIno8lužbe-ni zakon. Temu akleDU se je pridružila potem velika večina demokratične represent acijdke zbor nice, kljubu prejšnjemu konferenčnemu sklepu.
Nsjostudnejfte < pri celi tej stvari je pač dejstvo, ds grme zdaj republikanci proti takozva-nemu "roparakemu sistemu," (kakor ira opozicija vedno imenuje), da torej z najoatrejšimi besedami proklinjajo to, kar so poprej sami delali. — Znamenito je to za komedijo, katero igrajo "vredni liudaki zastopniki" svojim slepim volilcem v parlamentu.
Zaman je bilo vse opozarjanje na njihove prejšnje denunciacije " roparskega aistema''; demo-kratje se ne zmenijo in mirno spravijo vse zaušnice.
Na vprašanje nekega republikanca. je li priporočilo kakega poslanca več wedno, kakor izpit pred civilnoslužbeno komisijo, je odgovoril demokrat Smith popolnoma mimo: "da", češ. da ne more noben doslej izprašanih uradnikov imeti onih sposobnosti, kakršne ima mož. ki je izbran od poslancev izvedencev.
Demokratie čisto dobro vedo, zakaj oni sedaj ravno tako živo zagovarjajo "roparski sistem", kakor so ga republikanci, ko eo bili na krmilu.
Poljubno nastavljanje uradnikov in poljubna pomnožitev prostorčkov, daje vedno ravno vladajoči stranki veliko moč. Raz-ventega odpade tudi mnogo tiao-čakov za podkupljenja.
Radi tega je razumljivo, da raje vaem prejšnjim svečanim obljubam in zagotovilom bijejo v obraz, kakor bi pustili, da jim to odide.
Kako vozi pri tem dežela, in da. imajo Zdr. Države takoj za Rusijo najbolj kornmpiran uradniški stan. zato se plemeniti gospodje ne brigajo.
Kaj bo pa storil predsednik Wilson, on, ki je preje enkrat spisal celo knjigo o škodljivosti " roparskega sistema "t
Bo li vložil svoj — veto — (prepovedujem) f Hočemo videti!
ADDRESS ALL MAIL TOR " PROLET AREC' HEREAFTER TO THE FOLLOWING AD-DRESS: 4006 WEST 31st ST., CHICAGO, ILLINOIS
"PRAVIČNI" KARDINAL.
Tudi delsvci imajo pravico do življenja, — toda ne preveč do brega.
Če ao zares pridni in ae lepo obnašajo, -«mejo celo s dovoljenjem D*Connells-a odpovedati de-
44Njegova eminenca", kardinal D 'Connell. ki ae na vso moč trudi, pridobiti ai veliko ime kot ao-cialiatožrc, se je zopet enkrat izkazal z eno svojih tirad.
Podvrgel ae je piaateljetvu in napiaal v časopisu "The Gateway" članek pod naalovom: 44 Proatost pravica Kristua'V ki je na vaak način določen v ocF pravo socializma na celi zemeljski obli. *	*
No, sadovi delovanja prevzvi-šenega gospoda kardinala morajo pa vseeno še nekaj časa počakati in ne morejo dozoreti tako hitro.;
I). Connell pravi v onem članku med rugim to-le:
•4 Na rav na nezadovol jnoat bo vsled kričečih agitatorjev aocia-liziua pomnožena in razširjena, — po^ov.ražnikih Boga in ljudi, ki hočejo podreti vse osnovne temelje, na katerih je zidana človeška družba in hočejo Boga izločiti iz vesoljstva. Te vrste ljudi. ki hočejo slabost svojih pravih principov prikriti, kar pa ne morejo, je roj razdejanja.
Njihove doktrine ao neatvor, ki napada temelje družine in religije. Pa ta prikazen ni nova. Jednako vrsto ljudi je opisal že sv. Pavel v svojem drugem pismu, poslanem The salon oe m."
Sploh stoji visoki gospod oči-vidno v boju z delavci, ki se bore za pravično človeško plačo.
Izraziti se direktno proti pravici stavkanja je P'Connell, kot zastopnik katoliške cerkve, ki šikili za naklonjenostjo organiziranih delavcev, preveč previden. On pravi zato le. da delavci nimajo sami pravice, organizirati se in stavkati.
Vendar še ne smatra za noben 4 greh" stopiti v stavko, toda potem se morajo ravnati po taktiki, ki je gospodu in predvsem pa delodajalcu všeč.
Ve tudi nekoliko o minimalnih plačah in piše:
4'Vzdrževanje svojega doma je mejnik minimalne plače, ki je diktirana že po zakonih narave in odgovarja na j višjim gojitvam in naredbam.
To je pravica delavcev in da morejo to pravico braniti, ae sme jo poslužiti legitimnih sredstev.
Smejo se zvezati z drugimi, da morejo to doseči in pokazati mo-ralično moč, ki jim omogoči vz-državanje svojih razmer, ali pa te v okvirju pravičnosti še poboljšati, odvzeti delavatvu to pravico, bi bilo tiranstvo in nepravičnost. Ono nima nobene druge poti, da bi moglo varovati svoje intereae. ; Bogati in močni imajo polno potov v obrambo svojega. Delavcu ostane edina podpora mirne združitve."
"Razventega morejo združeni delavci mimo agitirati, da se javno mnenje uredi po njih smislu, v to, da si poboljšajo svoje resnične potrebe.
Vsako tako agitiranje pa mora biti vodeno v smislu postave in ae mora vzdržati vsakega ntjil stv$. Vedno mora jemati ozir na javni mir."
44Končno ima delivcc pravico delo odkloniti, to v» xaslavkati in tudi upljivati z mirnimi metoda mi na Jrug", da stavkaj«- ž njun, ako je to lesnici skrajno potrebno v zooljuinje napornih raz mer, ali pa v obram >o prr.U ne pravičnomu delodajalcu nko so se že vse druge metode poprej izjalovile." 44Vse to ima svoje, k'»»<m:»e v naravnih ;a": jnib, ki praviji, do ima človek naravno ptyvieo do plače, ki mu omogoJi, da more skromno in pravično vzdrževati svoj dom.
Vsi drjgi fklepi ao * ».'«o sfan-sko delo, ki imrtjo temeljili prin cip. da »isj sak, ki i kako n i ravno pravico, to z legtiimnimi sredstvi varuje in naj se proti napadom brani."'
MRS. PANKHURST.
Voditeljica angleških aufra-že tik, Mrs.* Ermeline Pankhurst,
pride te dni v Zediujene države. Ameriške aufragetke in prijatelji ženskega gibanja ji pripiav. ljajo gorak aprejem, med tem ko nasprotniki ženske volilne pra» vice kriče, da bi ji morala naša vlada zabraniti izkrcanje v New Yorku. Med zadnjimi je tudi neki slovenski liat, ki je pred kratkim piaal, da ima Mrs. Pankhurst 44nebroj zločinov na svoji veiti".
Mi se ne strinjnamo s taktiko bojevitih angleških , aufragstk. Prepričani smo, ds bo ženstvo v Ameriki poprej imelo volilni pravico po*om svoje mirne propagande, kakor pa ženstvo a svojo destruktivno propagando v Angliji. Ali poznati moramo razmere tu in ta m. Stališče zakonodaj uih teles napram ženaki volilni pravici v Zed. državah in na An gleškem se razlikuje kot noj in pa< dan. Mra. Pankhurst, z opeko in s pel role jako posodo v roki, nam gotovo ni simpatična. Ali ona pravi, da opeka in petrolej sta edino sredstvo, katero izda pri zakrknjenih Angležih. In to moramo vpoštevati — ona sama pravi tako-le:
44Jaz ne bom priporočala nasil-ot'va ameriškim*sufragetkam. Sli kala bom le naš lastni boj in naše stališče napram socialnemu zlu. Nasilatvo v Ameriki je nepotrebno; pri nas na Angleškem je potrebno, ker brez istega ne Ikjiiio imele volilne pravice. Ako bi me bile moški, bi že davno rabile kanone. Na Irakem vežbajo vojake v upom proti 44home rule." Me smatramo, da je človeško življenje več kot lastnina; britanska vlada pa pravi, da je zaaebna lastnina več. kakor človeško življenje, kajti imeli so že več bojev z Britanci. Ako bi se Amerikanci ne bili poslužiji nasilja. bi bili morda še danes pod vlado angleške krone. Naše gibanje je prava revolucija in v takem položaju se ne moremo bo-iti z dišečo vodo."
V teh besedah je povedano vae dovolj jaano in kdor tega noče razumeti, je bigot. Slabotna ženska, katera je že sto in stokrat zastavila svoje življenje za stvar, latera je sto in stokrat «v pričo jedil atradala v ječi in pretrpela največje muke vsled naailnega m uničevanja in je kljub temu ©-stala stanovitna in zveat« svojemu prepričanju, taka ženska je junakinja, pa naj ima še take erehe na svoji vesti. Za nasilstvo ^ankhnrstove je odgovorna trmasta angleška vlada, ne pa ona in ostale aufragetke. Vlnda, ki zahtevs. da se morajo tudi ženske pokoriti zakonom, a ne dš jim pravice, da bi imele besedo pri sklepanju zakonov; taka via da< je krivična. Iz tega st>ili^ zasluži Mrs. Pankhurst aimpati je vsakega pravičnega človeka. Wellcome!
do aredatvo. Na Angleškem vladajo druge razmere, kakor pa pri nas in iz tega razloga moramo vpoštevati boj angleškega ien-atva. Mra. Pankhurst pa ni prišla — kakor aania odločno izjavlja — v Ameriko voditi naailno propagando sli učiti tukajšnje aufragetke, k«ko morajo pobijati okna in požiga!i hiše. Ona pravi, da tega v Ameriki ni treba, da ameriške žene si bodo izvojevato volilno pravico mirnim potom, kajti v ameriških postavodajsh še ne sede taki tirani in trmo-glavci, kakor je minister Aaquith. Mra. Pankhurat kot militantka z opeko in petrolejsko posodo v roki gotovo ni vsak čas simpatična toda kot ženska, katera je sto iu stokrat stradala v pričo hrane v zaporih in katera je sto in stokrat prestala ailne muke od nasilnega nasičevanj«, a je kljub temu ostala zvesta svojemu prepričanju, kot taka ženska mora imeti simpatije vaeh pravičnih ljudi.
Sramota je, da ae •ameriške oblasti oboji jo ene ženske, da se boje njenih besed o krivicah zatiranega ženstva — in sramota je tu-i obenem značilno, da je ukazal eportacijo ravno komisar Cami netti, čegar laatni ain je bil nedavno apoznan krivim, da je zapeljal neko dekle v belo sužnost! Ni čuda, da je vsled ukaza, da ankhurstova ne sme v Ameriko. bukriil velikanski protest po celi Ameriki in predno se uradni Wa*hington dobro ne premiali,
Ali is imata prvi državljanski papirt Ako na, pojdite precej in tri povit Ako ga imate, vzemite kakor bitro mogoče drasega. Delavec Kras volilne pravica, je čol nar bras véala. Kdor bi lahko vo-1U in nt» voli, Ja sloÄnec, ker Js kriv, da drugi trpe saradi njega
Mrs
Pankhurst ne sme v Ame riko!
Zvezna naselniška komisija > New Yorku je zadnjo soboto u kazala deportirati Mrs. Emme-line Pankhurst, znano voditeljico angleških sufražetk. katera je prišla s parnikoin 44La Provence' z namenom, da priredi več pre davanj o ženskem gibanju v An gliji. Mrs. Pankhurst je sklenila takoj apelirati na Washington in v tem času. ko to pišemo (nedelja) še ne vemo, da li bo res deportirana ali ne.
Deportacija Pankhurstove je največji škandal za Ameriko, ka tero tako povzdigujemo kot pri bežališče političnih preganjan-cev, ki se bore proti krivicam Ako je Mrs. Pankhurst krrva moralne nedelavnoaji", kakor pravijo naselniski komisarji, po tem ista krivda zadene vse ruske revolucionarje, vse irske politič ne begune, ki so prišli semkaj — ista krivda zadene tudi prve re volncionarje v Ameriki sami. kot ie bil slavni George Washington Franklin in vsi ostali, ki ao na perili orožje nroti samosilni an »loški vladi. Zares lepo spriČeva !o si piše "lindska" vlada na če lil te republike! Mi se gotovo ne strinjamo z nasilno propagando za ženske pravice, ker vidimo, da je taka propaganda nepotrebna tukaj v Ameriki, a pri tem se pa zavedamo, ds so se tecra sredstva oprijele sufragetke na Angleškem šele v zadnji sili. ko so poprej izčrpale vsako postav^
BELEŽKE
Končno ae je zganil Janez v
Jolietu in "odgovoril" na naša tri vprašanja glede katoliške ake-berije v Calumetu, Mich. Njegov odgovor se glasi: debela lail —
—	Po mnenju Kranjskega Janeza je vsa iai, kar nam poročajo štrajkarji iz bakrenega okrožja 1 Lai ja, da Klopčičeve ovčice ske-bajo — lat ja, da je Rev. Klopčič glavar slovenskih skebov — lai ja, da se brati z barabami in najetimi morilci — lai ja, da se kranjski skebje drže ženskih kril kader gredo na skebsko delo — lai je. da je glavni tajnik calu-meske katoliške jednote skeb — lai ja, da so prvaki Klopčičeve cerkve deputi-šerifi in zganjači skebov — lai je, da se stavkarji pogumno borijo za svoje pravice
—	lai je, da vae zavedno delavstvo stoji na strani stavkarjev in jih podpira v boju — z eno besedo : vse je lai — ves boj rudarjev je sama lai po mnenju Kranjskega Janeza v " Amerikanskem Slovencu"! Torej rudarji, zlasti vi rudarji, ki ste pred stavko podpirali Kranjčevo cunjo, sedaj vidite in znate, kako vas je Janez počastil! Sedaj vidite in znate, kar bi že davno morali znati, da je on na strani kapitalistov proti delavcem — sedaj vidite in znate, da Rev. Kanjec ni še nikdar siinpatiziral s štrajkarji, niti ne ho — sedaj vidite in znate, da
enkrat. Ravno v zadnji številki tega vrlega liata beremo, da ima )lizo pol miliona naročnikov. Tu ae zopet vidi, kako nesramno laie zanikani Janez. ijoteČ na ta na-čin diskredltirati socialistično gf-banje.
'Naše politične stranke se ne bodo obdriale, dokler zametujejo delavsko vprašanje. Bržkone se t>o porodila nova strsnka, katera >o zedinila najboljše elemente izmed progreaistov in socialistov in ta stranka bo do dobra rešila delavsko vprašanje v Zedinjenih državah." — Tako je izjavil zadnji teden profeaor Charlea Zueb-in iz Bostona, kateri.je v Chica-gi predaval o ekonomskem in političnem problemu. Profesor se moti. Socialistična atranka ae ne t>o združevala z nikomur, pač pa t>o absorbirala vae boljše elemente, to je delavce iz oatalih strank in sama bo rešila delavsko vprašanje.
kaj dela. ne bo ta škandal tako Janez zagovarja Klopčiča in ske-hitro pozabljen.	be in odobrava vse. kar je akeb-
__sko. a zanika vse, kar je na stra-
Afera Erjavec.	(ni štrajkariev. To sedaj vidite in
V zadnji številki našega lista' znate! Znajte tudi, da Rev. Kra-smo priobčili dopis Johna Nova-1	utednik " Amerikanskega
ka brez vsakega komentarja. No- Slovenca", služi milionarjn Car-vak, o katerem so sodrugi iz negiju, delavskemu izkoriščeval->ennsylvanije poročali, da je za-!™, kateri je kupil njegovo pasjo
pleten v Erjačevo afero in da je cmalu po umoru Petka izginil od tam, se je oglasil iz Gleneoe, 0., in — kakor je razvidno iz njegovega dopisa — odločno zanikuje, da bi bil on sokrivec Jos. Erjavca. Dalje pravi Novak, da si je umorjeni Petek sam kriv nasilne smrti, kjer je Erjavca s svojim zlobnim početjem takorekoč naravnost izzval na poboj.
4Proletarec" ne mara vedoma delati krivice nikomur. Kar smo pisali o Erjačevi aferi, zajemali smo celo stvar iz poročil, ki so nam prihajala iz Pennsylvanije. Ne moremo si kaj. da pa ne bi naglašali, kako velike previdnosti je treba, kadar kdo poroča javnosti o tako resnih stvareh. Ako je John Novak nedolžen v te i zadevi, kakor trdi. potem je lahko brer skrbi; sodrngi v Vnnsvlvaniji bodo radi opravili, če so mu z napačnimi informacijami delali krivico. Nesrečni Erjavec sam nam je pisal iz okrožne ieče v Grecnsburgu. Pa., predzadnji teden in dotično pismo smo tudi priobčili. Tz tistega Er-iavčega pisma je lahko vsakdo razvidel. da Erjavec ne zvračuje krivde na nikogar, s čemur priznajo. da je sam kriv, kar opro-šča Novaka vsakega nadaljnega sumniČenja.
S tem pa, da je Josip Erjavec kriv umora, ga še ne smemo prepustiti njegovi usodi. Erjavec je obsojen na vcšala m proti taki barbarski kazni se mora boriti vaakdo, kdor ima količkaj Slovc-koljublja v avojem srcu. Protest in apel na guvernerja Pennsylva ni je, katerega so dvignili zavedni slovenski delavci na poziv "Pro-letarca", "Glasila" in 4'Glasa Svobode" zadnji mesec, je nedvomno toliko pomagal, da je bi la izvršitev kazni zopet preložena za en meaec. Sedaj je določen dan 30. oktobra. Apelirarjmo ie naprej I &e je čas! Apelirajmo na guvernerja, da spremeni smrtno kazen v dosmrtni zapor. Vsi na delo in če Erjavca rešimo barbarske smrti na veselih, bomo izvršili veliko delo.
lojalnost iiLjo plaval z — orgijami! Tak je Kranjski Janez! Zvesti sluga kapitalizma in tujezem-skega potentata in smrtni sovražnik delavstva.
Z besedami Kranjskega Janeza: Dajaj, bedak, dajaj, dajaj, dajaj—svoje teško zaslužene dolarje popom — grdim trotom in sleparjem — zlasti takim, ki te v slučaju boja izdajajo, propadaja-jo, zaničujejo, ae ti poamehujejo, preklinjajo iu spravljajo v prezgodni grob! Le jim še dajaj! Če daš popu dolar, ti bo kupil zanj nebesa; ako mu pa nič ne daš, te pa pošlje v pekel — zastonj! Ali ni to imenitna kupčija T
Žrtev dela.
Dne 15. okt. je v nekem mslem premogokopu (Country bank) Johnstownu ubilo Anton Modic-a. Debela skala je nadla nanj, kar mu je povzročilo takojšnjo smrt. Anton Modic je hiT doma iz I vanjega sela pri Rakeku. V Ameriko je prišel pred 23. leti in je od svoje rane mladosti dela vedno v premogokopih. Star je bil 37 let ter zapušča ženo in sedem malih otrok.
Poročevalec.
Popje — zlasti Janezovega ka-ibra — obiskujejo bolnike v bolnišnicah le tedaj, kadar čutijo, da se jim bliža zadnja ura in ako vedo, d« ima bolnik kaj denarja banki ali kakšno posestvo, ter je brez sorodnikov. V takih slučajih so popje polni bratske, kr-ščanake ljubezni do bolnikov in tako so prijazni, da pomagajo zadnjim pisati testamente!
I)a se ne bo pohabilo: Katoliški duhoven Hans Schmidt iz Yorka je po lastjii izpovedbi za klal svojo ljubico, razsekal jo na devet kosov in jo znosil v reko. Zadavil je tudi njenega otroka. Nato je s krvavimi rokami še 12 dni po bestijalnem zločinu 4'spre minjal" kruh v Kristusovo telo. 44odpuščal" «rrehe. kratil otroke, poročal in pridigal: Ne ubijaj! In to bi delal duhoven Schmidt še danes, da niso detektivi s svojo prebrisanostjo prišli na sled njegovemu hudodelstvu. Kdo ve, ali ni še več takih duhovnov, ki i krvavimi rokami opravljajo ' bogoslužna'' dela. katerim pa roka pravice ne more priti na sled T Ali ni v 44edino zveličavni" cerkvi še nebroj morilcev, deto-morilcev, sleparjev in hudodelcev nsjpodlejše vrste, ki pa neovirani ^povedujejo otroke in nedolžne deklice? Kako se jih je čuvati? Obrnite vsakemu Rim cu hrbet!-An ounce of prevention in worth a pound of cure.
Velikansko preaenečenlje je vzbudil episkopalni škof F.» S. Spalding na konvenciji episko-palne duhovščine v New Yorku 16. t. m., ko je rekel, da ac mora episkopalna cerkev vzbuditi iz spanj« in podpirati gibanje za in-dustrijelno demokracijo, kar je z drugimi besedami socializem. Škof sicer ni rabil besede socializem, toda njegov govor fíe bil skozinskoz socialističen. Napadel je tudi pristaše svoje cerkve, ki so kapitalisti in par milionarjev je zapustilo dvorano še preden je škof končal. Rekel je med dragim; "Mnogi, ki ste tukaj navzoči, grabite denar iz dobička, obresti in renta. Ni vas briga, kako denar pride, samo da pride. Za delavca, katerega smatrate globoko pod seboj, nimate nobenega soeutja. Bogastvo te dežele so ustvarili delavci, a kljub temu trpijo muke valed revščine. 74 odstotkov vsega prebivalstv« naše replublike poseduje komaj 4 odstotke vsega bogastva. To pove, kje smo. Ako se cerkev vzdržuje z denarjem, ki je nagrabljen potom dobička, tedaj delavec ve, da se vzdržuje z denarjem, kateri je njemu odvzet. Zato se pa ne ' smete čuditi, óe ae delavec otreaa kapitalistične vere in ustanavlja svojo lastno vero, kakor se otre-sa tudi kapitalističnih atrank in podpira le svojo delavsko politično stranko. Naša cerkev mora sprejeti resnico .katero uči gibanje za industricino demokracijo. Delavec mora biti nagraden z o-zirom na vrednost njegovega produkta. Vsak otrok« mora imeti priliko za dostojno življenje." — Noben aocialist ne bi mogel boljše povedati, kakor je ta episkopalni škof. Sicer pa ne bo dolgo škof; ako ostane pri tem svojem prepričanju, bo kmalu dobil brco od svojih bogatih "ovčic", kakor je dobil dr. Lunn, sedaj socialistični župan v Schenectady,-N. T., ko je kot pastor razlaga? socializem v cerkvi.
Dokazali smo že nebrojnokrat,' kak lažnil? je Kranjski Janez. Danes lahko zopet pribijemo prav debelo lai tega 'fatra" in bachelorja. V zadnji številki svojega "Lašni-vca" piše, da je 44pred enim letom žalostno poginil socialistični tednik "Appeal to Reaaon" vsled pomanjkanja naročnikov." Mi dobivamo 14Appeal to Reason" v zameno že osmo leto, odkar izhaja naš list - P^a in v tem čssu še ni izostal niti "bravev". Ha! Ha! Ha!
Kadar bodo zarukanci na razstavi. tedfj bo Kranjaki Janez brez dvoma dobil prvo darilo in zraven še "medaljon". Tega človeka ie tako grozno luna trka, da bi bilo res potrebno, da gre v Kankakee, Sedaj nas 44nana" s potopljenim "Titanicom", češ da se je zato potopil, ker so bile na njem vrezane (vsekane, zapisane, izdolbene, vkovane — kdo ve?) beaede: "Ni boga." Janez, ako se pijan šnopsa ali svoje lastne zarukanosti kedaj slučajno zvrneš v kanal in utoneš, tako da Te ne bodo nikdar več našli,tedaj bo lahko pisal marsikdo, kdor bo hptel,, da je Mlo tudi na tvojem špehastem hrbtu zapisano: "Ni bom»." Kdor so bo hotel prepričati, naj te išče in pogleda. Keko je Janez prišel do tega. da je imel potopljeni 4 4 Titanic" tak napis, to le on 14ve" in nihče drngji. Kdor po njegovi logiki ne veruje, naj gre pogledat — na dno oceana. V Omahi je tornado prodrl med drugimi poslopji tudi mogočno katoliško cerkev. Kaj, ko bi bile tudi ns dotični cerkvi vsekane besede "Ni boga', vsled česar se je morala podreti? Kdor se hoče prepričati, trsj gre po logiki zanikanega Janeza pogledati v. razvaline! S takimi oslarijami Kranjski Janez svoje obžalovanja vredne
(Nadaljevanje • 1. »tr. 4. kolone.)
Zakaj itrajkarao.
Naše pravične zahteve »a ¿e znane v »emu delavskemu svetu Tri mesece že trsjs nsš hoj in utavkarji stojimo trdni, kakor prvni dan, aveeti si, ds raorsmo zmagati. Le mukotrpni delavec, kateri je akuail.kaj se prsvi garati pod zemljo 10 do 12 ur dnevno za povprečna dva dolarja—le tak zamore razumeti naš tuini položaj. Mi danes vemo, ds smo bili najslabše plačani delavci v celi Ameriki za delo enake vrste, med tem ko so tukajšnji rudniki v celi Ameriki najbogatejši na bakru. Naši magnatje bakra lahko plačajo ravno take plače, kakor lastniki bakra'v Montani, ako ne boljših. Navesti hočem le par številk, ki morajo prepričati tudi največjega zaspanca, kateri sploh hoče razun\eti nas boj:
Naša povprečna plača.....$2.50
plača v Montani . . $3 00 do$4.00 naše delavne ure . . . .10 do 11 ur delavne ure v Montani. .osem ur stroški produkcije v Michiganu
izven plač..............8c funt
stroški produkcije v Montani izven plač...........lic funt.
Bratje, študirajte te številke in pomislite, kskšna velika krivica se nam godi. Mi zahtevamo le $3.00 minimalne dnevne glaČe za delo pod zemljo in 35 centov dnevnega povišanja za delo na površju, kar še ni davno toliko, kolikor dobe rudarji v bakroko-pih Montahe. In vendar kapitalisti v Montani lahko izhajajo; imajo velik dobiček kljub temu, da so stroški produkcije večji kot tukaj. Kapitalisti v Montani niso nič msnj požrešni, kskor ks pitslisti v Michiganu; med njimi ni nobene razlike; kapitaliati ao povsod enski. Brstje, razlika je
Tuksj se delavci zavedamo naših dolŽuosti in do sedsj se še nismo — niti se ne bomo — klanjali naši boaaom, kakor delajo nekateri Slovenci v Calumetu, ki as skrivajo pred 1 shiftboasi in detiejo klobuk pod pszduho, kadar srečajo boaaa na cesti. Hinavstvo 1 — Halje piše urednik Glaanika, da je "kakor atrela z jasnega zadela štrajkarje, oaobito pa voditelje, razsodba najvišjega aodišča" glede injunctiona. Tako se ps spet nismo ustrašili, da boš vedel! Danes se še z večjo vstrsjnostjo borimo; naše parade so vedno velike in • podvojeno močjo gremo vsako jiitro že ob polu šestih ns "piket line". Čemu bi s^bsli, ko se ps borimo zs pravico! In borili se bomo tako dolgo, dokler pravica ne zmaga. Končno bodo kom-panije le vpoštevale nas — ne bodo ae zmenile za urednika akeb-skega Glasnika — urednik je sam skeb, kajti skebal je pred nekaj leti nek je v Ulinoisu, odkoder jo je moral kmalu odkuriti in odnesti pečst skebatva — niti se ne bodo zmenile za M rs. Kocjan, voditeljico slovenskih skebov, katero ima svoj "advertajzment" v zadnji številki "Glasnika". Ns svidenje!
Slovenski štrsjkar.
Žena zavednega delavca piše o skebskih p ropali cah
Calumet, Mich., 14. okt. — Cenjeni uradnik "Proletarca"! Pro sim, odmerite mi malo prostors v Vašem pribljubljenem mi listu. Že psrkrst sem Čitala o dobro znani M rs Msry Puhek ns sedmi cesti, ds je ens prvih, ki ščitijo skebe. Poseči hočem 14 let nszsj. TakTkt sem imels ns osmi cesti delavce Jrna stanovanju in hrani. Prišla 1 sta k meni dva moja stanovalca in me vprašala, če bi jaz hotela
, -	, ,iti z njima k Mrs. M. P., da bi
le med rudarji! Razlika je ta, da .. * , ... , , _ u ■ ,. Pi , .. y. . z j 'jimaonadobiladelonaHecli.ro-so rudarji v Montani že davno,- , . . . . , . . „„ • ♦ .... j	... védala sta mi tudi, da imata vsak
or^nmrani m d. ho moral, ta-' pn d(w,.k pripravlj,n. j„
rooinj, kapitalisti priznati rudarje * ^voliIa in n,ke„ popoldn,
kot organizirane Mi pa nismo bili	. .___, • qT.
., a j . J , __ smo šli k omenjeni osebi. Sprejme
organizirani! Sedaj šele smo sei	.. .	____ m
•	*	nas prijazno in nam ponudi seue-
McNaughton potuje h guvernerju in kako ga- zadnji veselo sprejeme; dslje piše zgodovino potops, o Kviui poroki in druge stvari, zs katere ae tukaj toliko zmenimo kot za lanaki sneg. Vae drugače me pa zanima naš vrli "Proleta-rec", katerega komaj čakam vsak teden in takoj preberem od kraja do konca. In "Proletarec" ne atane nič več, kakor Lukčeva cunja»
Dragi čitatelji in čitateljice, naročite si "Proletsrcs" če gs še nimste. "Glaanik" pa vrzite vstran. 0 ti neSfrečni "potop"! Toda posijalo bo aolnce in "potopa '' bo konec — in akebarije bo konec. Skebje bodo vtonili v avoji iastni propsloati. Pozdrav vsem zavednim delavcem in delavkam ter stavkarskim junakinjam. Da bi skoro zmaga kronala vaš boj!
Žena unijskega delavca. - (Opomba uredništva: V prihodnji Številki "Proletarca" bomo priobčili podrobno poročilo o stavki rudarjev v bakrenem okrožju, katerega je poslal so-drug James Hoogcrhyde, tajnik socialistične stranke v Michiganu.)
Jajskič, Krpan, Lučič, Polovina, Vrkljan, Aleš in Godina.
»ooosoosstoeoooeooeeesoee<
i StranKfi
Sodr. ftušnjar poroča o delu Pstrič, Polovina in I>učič. Ko-*ravi, ds je najjačja naša orga-lnečno umakne sodr. ftušnjar re nizscija v Pen nay Ivani ji, kamor Isignscijo. Zaključi se, ds dobi v e bilo zsdnji mesec plačano čez I nadalje vao plačo, ki jo daje 12 dol. za meaečne prispevke, dr-1 skupna stranka. — Zaključi se žsvni organizaciji. — V splošnem I tudi, da dobi pomočnik, ki re napre<luje zveza prav lepo. Dolg. huje slov. korespondenco, po $6 ki ga je imela zveza, je do ma-1 tedensko, ega pokrit in na koncu leta bo Sodr. Petrič podajs iz uprsv-ep prebitek. — Omenjs, ds je ntištvs " Proletarea" sledeči rs-sodr. Maurer, Član skupne ekse-lčun: kutive in državnega odbora za Gotovina na roki 8. sep-
Penmylvanijo, izjavil, da bi zve-1 tembra .............$ 13.7d
za dobila par sto dolarjev za n|-| Gotovina na banki iste-šo agitacijo v Pennsylvaniji.-Glede izključitve člana (—!-—-f) v Riankin. Ps., ki je «ršil točko 6. skupnih pravil, se vzame naznanje.
Glede noroČila Cook County tajnika v zadevi pristopnine, se
počaka tako dolgo, da se zadeva, IV blagajni dne 3. okto-
organizirali in naš aedanji boj se bije zato, da nas tukajšnji kapitalisti pripoznajo kot take. In boj bo tngal dokler nas ne priznajo. Kajti, ako nas ne priznajo — padli bomo zopet nasaj, kjer smo bili. v staro tlafenstvo, mizerijo in sužnost. Naprej, rudarji, na prej! Strajkajte! Strajkajte! fttrajkajte !
"Glasnik" proti interesom stav-karjev.
Ahmeek, Mich.. 10. okt. — Cenjeno uredništvo "Proletarca"! Danes se hočem mslo pobaviti z našim lokalnim listom "Glaani-kom", ksteri se nszivlje "list zs Slovence ns aeverozspsdu ", s boljše bi bilo, da ae imenuje "list za aloven8ke skebe v Cslu^netu". To spričuje 41. štev. tega lista z dne 10. okt. Tam piše urednik tega lists:
"Položaj v južnem in severnem delu bakrenega okrožja je pa navzlic sodni prepovedi zelo opasen, kajti javni uradniki v Keweenaw County se odločno protivijo na-redbam in poveljem, ki jih dobivajo od guvernerja. Nihče se pač ne bi čudil, ko bi nekega lepega jutra čitali v časnikih, da sta šerif Hepting in državni odvetnik Hamilton odstrsnjens iz njunih uradov, ker nista sposobna o-pravljati svoj posel."
Tsko gs lomi urednik Glsaniks — in nihče se ne bi čudil, ko bi tudi njegs odstranili, ker ni sposoben zs svoj posel ; še boljše bi bilo, ds kedo tam v Minnesoti požene nazaj zastopniks, ksteri pobirs naročnino za to skebsko cunjo. Noben zaveden delavec se ne bo naročil na tak list, kskor je "Glssnik", ki sovrsži organ izira-no delavstvo. Ksr se tiče omenjenih, dveh jsvnih ursdnikov v Keweenaw Ouonty, moram omeni ti, da je šerif Hepting tam, kjer ao kompanije in urednik "Glasnika"—v nasprotnem taboru.Oba nas prodssts kompaniji tudi za je den cent. Pravdnik Hamilton je pa kalikor toliko naklonjen stav-karjem, to pa zato, ker dobro ve, da za leto dni spet pridejo volitve v nsšem countijn in on bi rsd ostal še nadalje v službi. Torej, kolikor moremo do sedsj soditi, on že ve, kako opravljati svoj posel.
Urednik glasila slovenskih skebov v Calumetu naj si zapomni, da tukaj v Keweenaw County ni tako prijetno skebsti, ps msgsri pride še tsko veliks srmsds vojs-/ kov in on (urednik) z ti jo ns čelu.
že v kuhinji. Ni Se preteklo deset minut, ko pride gori po 8topnicah elegantno oblečen gospod. Pogleda na nas, na kar mu Mrs. P. poraežiknc in kakor bi mignil iz-
Sodrugom v Ohioagi!
Prihodnja redna mesečns seja jugoalov. aoc. kluba ttev. 1., se vrši v dvorani g. Soukupa na vogalu 26 St. in Avers Ave. Na dnevnem redu 8o zelo važne stvari. Radi tega je dolžnoat vsakega sodruga, da ae te seje udeleži. Seje aoeial¡stičnega kluba so jav ne ter ae jih lahko udeleži vaak Slovenec ali Slovenka. Sploh bi bilo potreba, <ia bi se slovenski delsvci v Chieagi malo bolj brigali za socialistično rganizacijo. Vsak, kdor se prišteva k razred-no-zavednemu delavstvu, mora imeti dve karti, to je eno od strokovne, drugo pa od delavake politične, to je socialistične organizacije. Kateri delavec ne poseduje teh dveh kart, se ne more prištevati k razredno-zavednim delavcem. Je, kakor vojak brez ♦rošja ter je neapoaoben za de-
gineta etden as drugim v drugo iaVski razredni boj proti burioa-i. Čakamo in čakamo in ssdi-	je tudi is Vak. da ae v
mo, kakor berači na božji poti, a «možmi pridružite v socialistično
o njih dveh ni duha ne aluha. Meni na le ni dalo srce miru in šla sem po prstih in pokukala čez prva vrata. Dotična soba je bila prazna. Šla aem naprej, toda vrata v drugo sobo so bila zagrnjena in videti nisem mogla ničesar drugega, kakor eno steklenico na mizi z lepo, rmenkasto tekočinq. Čaj gotovo ni bil niti ječmenovec. Bilo je nekaj boljšega, kajti ljudje te vrste, ki tako "muhte" pobirajo take svote denarja, ne dajo dosti na ¿*aj ne na ječmenovec. Klegantno oblečen gost je bil brez dvoma "eaptain" in imela sta — skrita v sobi — svoje tajne pogovore menda o pedesetakih itd. . . . Čakali smo dve Uri in to je bilo dovolj. Meni se je mudilo domov in pobrali smo nsših sedem sliv ter odšli. Mene ni več videls Mrs. Puhek, ons pa tudi mojih boarderjev ne po teh poslih.
Tako je bilo pred 14 leti. Ni Čuda, da si Mrs. Puhek še zdaj glavo beli, kako bi si pridobila "zasluge" za kompanijo. Gotovo more še danes kaj dobiti od bakrenih bsronov, ko se tsko poteguje zs skebsrijo. Tako so si eni ljudje "pridobili" premoženje. Revni rudarji! Teško delati kot živina in zraven pa še delo — kupiti po visoki ceni. Sramota za Mrs. Puhek, ds se ssj zdsj ns stsre dni ne more skriti in mirovati. Ali čsksj — en krst te bo že minulo!
Dobils sem pismo od prijateljice iz precejšnje daljave, katera mi piše, da bere o slovenskih ske-bih in gleda hjih slike v časopisu. Obenem se zgraža nad temi pro-palicami in pravi, kako velika sramota je, da se naši ljudje morejo tako ponižati in da nečejo akupaj držati. Tako torej znajo rojaki po celi Ameriki povedati o calumetskih skebih in skebkinjsh. Ali vss ni nič arsm, gsrjevkef Res bi vas moralo biti sram!— Čudno, da naš "Glasnik" nič ne piše o duhovnu Hans Sehmidtu. Angleški listi so o tem poročali z debelimi črkami, "Glasnik" pa neče niti z nsjmsnjšimi, ksr jih ims v svoji zskotni tisksrni. Ahs! Znsno, zakaj ne, Gl. je Lukatov in skebski list. Piše le, ksko csr
ziji in nenssitnemu kapitalizmu. Torej alovenski delavci v Chica-organizaeijo, ter s tem pristopite v vrsto razredno-zavednih delavcev celega sveta. Začetek seje je ob 8 uri zvečer.
Torej na svidenje!
Za socializem!
FY. Podlipec.
ZAPISNIK SEJE EUEKUTI-VS J. S. Z., DNE 11. OKTOBRA 1918
nekaj. — Poročilo se vzame na« znanje. — Ob enem S® zaključi, da kadar gre sodr. Petrič v Mil-wsukee, da se uredi zsdeva soc. Navzoči ao od eksekutive: Fr. I kluba št. 37, gre tja tudi sodr. 'etrič, Alex. Suftfijsr, Mk sten, God ins.
Sodr. ftušnjsr omenjs, da j« prišel" čs», ds zspuiča tajništvo
Od nadzwnega odbora so ns-|ker ima posel drugje, kskor je vzoči: Hinich in Mavrich. — Od že izjavil na zadnji seji. — K
urednikov Maaten in Škof.
temu ugovarjaj? Vrkljan, Krpan,
ga dne ............. 1097.74
Dohodkov do 3. oktobra 539.90
Skupaj dohodkov... $}651.42 Izdatki ml 8.» aeptembra' do 3. oktobra........ 722.63
ki je v teku glede pravil, ne reši. Z ozirom na to. (la bo organi-!
bra 1913...........'•$ 928.79
Glede skupnega shoda, ki naj
zsciji W F. of Miners lsglje vo- bi ga priredili vsi nsši klubi v diti točne račune glede prispev-1 Milwaukee, se zaključi, da se kov zs štrajkarje v Michiganu, «hod vrsd in da se dobi sloven se zaključi^ da vse tozadevne avo- skega in hrvatskega govornika, te, ki pridejo na naše liste, od- To nalogo prevzame sodr. Hi pošlje direktno glavnemu blagaj- |nich. niku, Ernst Mllliu. 606 Railroad
Daljše poročilo o svoji Bldg., Denver, Colo., kar se ob-|ciji po južnem Ulinoisu
javi v
listu.
agita poda
I sodr. M. Lučič. član eksekutive.
Izključitev člana soc. kluba št. Misli, da se na jugu v kratfkem v Milwaukee, Wis., ki je kršil ustanovi Viječe in prsvi, da se
pravila, se vzame naznanje.
povsod dobro giblje. Po njego-
l)opis sodr. John Walkerja,	vem mnenin bi bilo treba čim-
predsednika iDinoiške organiza-	preje oživeti tiskamo. Konečno cije Ü. M. W., v katerem poroča,ns njegovo priporočilo zaklju-da pošlje nekaj gradiva za naše
liate, se vzame naznanje.
Prečita «e list sodr. Lukešiča, ki se je mudil na agitaciji po ju-
či. da se odpre v listih diskusija o načinu ustanovitve agitatorič-nega fonda.
Nadaljne seje eksekutive sfc
gu in v katerem stavi predlog, vrše v prostorih Rsdničke Straže.
naj se tiaka nekaj tisoč letskov zs objavo prirejanja shodov, se vzsme naznanje.—Sklene se, da se tirta 5000 letakov in sicer prirejenih v vseh treh jezikih.
Zapisnikar.
Fond za Mich, štrajkarje.
Zadnji revidirani izkaz Štev. 318.................$68.70
Skupaj do danes . . _____$73.70
Dopis sodr. Filipoviča iz Zeig- Pevski zbor Ljijb. Vrh, lerjs. IH., v katerem nsznsnjs. | Detroit, Mich. da *e snuje Viječfe za jnžni Illi-noia^jn. Missouri, se vzame ns* znanje.
Prečita a»' predlo? Penna.vlvan-skega Viječa št. 1, da se da na I klub št. 73 splošno glasovanje predlog za klub št. % ustanovitev agitatoričnega fon- klub št da, v katerega bi člani prispevali I klub št. 119 po 5c. mesečno. To bi bil proti- klub št. 8 predlog za lOe, ki ga je dala | klub št. 45 eTcsekutiva. Na predlog odr. Pe triča se zakljnči. da se vsako po
5.00
Chishilm, Minn.
NA ZNANJK!
Članovima J. S. Soc. Udruženja br. 22 u Chiaholm, Minn.
Na zadnji seji je se sklenili da se vrše predavanja, "Zakaj bi moral biti svak delavec socia list."'
Prvo predavanje se bode vršilo v Fr. Medvedovi dvorani dne 24. t. meseca zvečer točno ob 8 uri. Vsi člani ste vabljeni, da pripeljete tudi svojega znanca.
Se poroča za obilen poset.
J. S. Soc. Udruženje št. 22
' . Kenosha, Wis
.fugOrtioVKTVHko soe. br. 11. priredi v soboto dne 1. novembra veselico.
Zaeetk veaelice bo ob 8ih zvečer. Na programu je predstava: "Jedan običan dogodjaj", god-bs«, šsljiva pošta, prosta zabsvs.
Sodružni pozdrsv!
Simon Kneževič, tsjnik udr. br. 11.
večanje prispevkov za nedoločen klub št. 35 "•as opusti.	| A. Aranza
Tajnik Suinjar poročs o izidu volitev o predlogu zs povišanje | Skupaj prispevkov za agitatoričen fond.
štrajkujoče rudarje so poslali :
..........$15.00
..... 2.00
.......... 10.50
.......... 5.00
.......A. 4.05
.......... 4.00
.......... 19.67
.......... 6.05
.......... 10.00
.......... 0.50
klub št. 14 . klub št. 109
...$7677
Tiskovni fond za dnevnik.
št. 318 ....$26589
.25
Gornja vsota je dospels ns gla Iz glasovnic je razvidno, da jelvnega zvezinega tajnika do kon predlog eksekutive vsled samo- cs meseca septembra, stojnega predloga Pennsylvanske-1	Tajništvo j. s. z.
ga viječa propadel.
Na zahtevo iz več krajev, da bi se odpravile rmene marke, ki I Izkazano jemljejo prostor v članski knji-|Fr. Razem, Madrid, la... žici, se sklene, da se z mesecem | Geo. Brimšek, Chisholm, novembrom preneha pošiljati
rmene marke, pae pa. da bo ttlčlan Dr. Vihar, Dunlo, Pa. stih 5c vštetih v belih-rednih | Frsnk Brega, Springfield, markah, kar znači, da ostanejo
prispevki, kakršni so. to je 20c.|A. Pozarrcli, Cleveland, O.
Glede nadzornika Žvanuta, ki ne vtegne opravljati posel pre-gledovalcrt knjig, se zaključi, da se ns njegovo mesto pokliče sodr. I nekaj navodil, kako za
.25 .50
1.00 20
Skupaj do danes.....$268 09
Frontenac, Kansas.
Jugoslovanski soc. klub št. 34 v Frontenac, Kansasu, je poslal 10 dolarjev v pomoč štrajikujo-čim rudarjem v Michiganu.
Posili ni densr je določil klub štrajkarjem iz dobička, ki se je napravil na veselici, dne 21. septembra 1913.
T. Kopšič
Agitacij ski fond xa pošiljanje Proletarca med štrajkujoče radarje v Michiganu.
\T. Koklich, Canonsburg, Pa. $0.60 Primanjkljaj izkaz St. 317.. 6.14 700 iztisov Proletsrcs št. 317 7.00
Današnje pokritje
$13.14 0.60
Primanjkljaj 21. oktf. ..$12 54
D.Ekonomoffa. ki je dobil največ plesov za njim.
Ker ima gl. tajnik dovolj dm-1
Ceti socialistični
klub. .
Če je v Vaši naselbini poleg
zega dela. se zaključi, da se ob-1 Vas še četorica zavednih delav iavi v nase liste, naj tajniki vse I cev. si zamorete ustanoviti socia letake, nisalni papir in kuverte,Ilističrti klub in ga priklopiti Ju Vakor vse v tiskarsko obrt spa- goslovanski socialistični zvezi ^ da joče stvari naročajo direktno I Chicsgi. Klub mors nsmreč imeti
od svojih listov.
Sodr. Petrič poroča.
pri osnovanju najmanje 5 članov da jelDotičnik, ki misli osnovati klub
sodr. F. Novak iz Milwaukee po- naj piše popreje tajništvu zveze «lal na Proletarca list. v katerem 111 N. Market St., Chicago. Tli. ao trije zahtevali, naj se priobči in zahteva tiskovine za ustanovi nekak protest radi preiskovslne- tev, kskor pristopne sarte, for-?a odbora v zadevi lista Bodoč- mule za mesečns poročila in en noat in socialističnega kluba 5t.[i*tis pravil.|
17 Omenjana reč naravno nil Pri ustanovitvi se jc ozirati ns hIs v list. ker uredništvo ni ve- sledečs nsvodils: delo, ali ims opraviti s člani, ali Skliče naj se skupaj ljudi, za nečlani (cel klub namreč ni bil katere se misli, da bi postali so-aktiven) — pole* je bil pa brez cis list i. Ko ste zbrani, naj «kli tajnikovcffa podpisa ali kakšne- catell raxdeli med pričujoče pri
(t/\ drugega uradnega pptrdila. stopnice. Vsak. ki želi postati Seveda hi tudi sicer zadeva ne I člen kluba, izpolni eno teh pri nriSl» v list, če bi bil "nrotest" *topnic, kakor se glsse vpraša nodnisan in ursden. ker hi morsl njs. Nsto se izroči karte/ s 50c priti preje ns sejo eksekutive. V vred sklicatelju. Ko so vse pri tistem "protestu" se ničesar ne Istopne ksrte in svote pobrsfte, se doksruje. smpsk ssmo trdi se1 voli tskoi odbor, in sicer tsjnik
organizator iu zspisniksr za sns leto, predsednik se voli pa pri
vsaki seji. 8 tem je klub vatanov-ljen.
Po seji pošlje tajnik gl. tajniku zvest* od vsakeKs člana pe 20c z« mesečne prispevke, kskor
tudi mesečno poročilo in pristopne ksrte.,
Svota 20c se deli takole: Gl. odboru skupne stranke... 5«
Gl. odboru zveze...«-«.......5e
State in County organ......5e
Izvanredni prispevki .......5e
Skupsj ....................2©e
Poleg te svote pridejo še pravila, ki stsnejo po 5c komsd ia pa članske knjiXice, ki so po 2e komad.
Ko prejme tajništvo zveze pristopne karte in svoto, odpošlje merke, da klubu številko in pošlje vse potrebno za poslovanje.
Charter dobe klubi od C i ali pa državne organizacije] in sicer , vedno drugi m^sec,/ko je klub sprejet v zvezo. Opravilni k za vzdrževanje sej.
§ 1. Po klubu izvoljeni predsednik predseduje. Ako želi predsednik govoriti, ga zamenjs tajnik. Ako govornik ne govori k točki dnevnega red«, ga ima predsednik pravico poklicati k redu, v skrajnem slučaju pa apelirati na pričujoče, da se odvzs-me govorniku beseda.
§ 2. Govorniki dobe besedo po vrsti, kskor se prijsvjjo.
§ 3. Predlogi se stavijo ustni eno.
§ 4. Debato o predlogu zamo-reta voditi le dva člana, eden sa, drugi pa proti.
§ 5. Osebne opazke se stsvije vedno le ns koncu debste.
§ 6. Predlagatelju je dovoljeno "Vfe-ure za poročilo in 10 minut za zaključni govor.
§ 7. Vsak drug govornik govori le dvakrst k enemu predmetu in sicer prvič 15 a drugič 5 minut.
§ 8. Predlogi se sprejemsjo s nsdpolovično večino glasov. Pri enskosti glssov odloči predsednikov glas.
S 9. Glasovanje o predlogih je jsvno z vzdiganjem roke.
5 10. VoKtve se vrše potom tajnega glasovanja.
$ 11. Kvorttm je tedaj, ako je navzočih 6 členov. -
$ 12. Pri predsvanju se lahko razvije stvarna debata, ni pa dovoljeno posegsti vmes z upraša-nji ali mekliei.
Dnevni rod in drugo. § 1. Seje klubs sklicuje tajnik dopisniesmi ali potom zveznih glasil. Dalje predseduje seji, do%-ler ni izvoljen predsednik.
5 2. Predsednik predseduje in vzdrluje red glssom oprsvilnika in dnevnega reds.
§ 3. Tajnik kluba vodi računsko knjigo o prejemkih in izdatkih, pobira člsnsrino in izdsja članom redne in izvanredne strankine marke; dalje vodi ko-respondenco s County, State in gl. tajnikom zveze po potrebi: hrani spise, premoženje in vodi jmenik dobrih in slabih Članov; podpisuje vse ur s dne iistine in mora imeti vpogled v vse delo kluba.
§ 4. Zapianikar vodi zapisnik in v vsakem :zirn pomaga taj niku.
§ 5. Organizator vodi brigo za pridobitev novih članov in da so člani nsročeni ns zvern« glssils, kakor tudi za razpečevanje socialistične literature, prirejanje shodov itd., ako v to popnščajo gmotns sredstvs.
§ 6. Nsdzorni odbor, sestoječ iz treh člsnov. ima nalogo vsake tri mesece pregledati vse računske knjige in poročsti ns prihodnji seji klnbs o resultstu. Dnevni red ssj*.
1.	Volitev predsedniks.
2.	Čitsnje zspisniks zadnje seje. .
3.	Sprejemanje novih člsnov.
4.	Uplsčevanje mesečnh prispevkom.
5.	Čitsnje dopisov.
6.	Poročilo tajnika.
7.	Poročilo organizatorja.
8.	Poročilo osebnih odborov.
9.	Poročilo stalnih odborov.
10.	Nedovršena oprsvils.
11.	Razno.
12.	Zaključek seje.
address . all mail foe proletarec hereafter to the following ad dre88: 4006 west 31st st., chicago, illinois.
gOCIAUZBM IN MODXINA VIDA
IX.
Znkcrti MTidM&if» nazadovanja in kolektivna laatnina.
v	Proti v ni ki socializma sicer pri zna vajo, da s svojo rnhtevo po družabni preobrazbi socializem na ▼idezno soglaša z razvojno teorijo, da pa ii tega Se ne sledi veljav •nost njegovih končnih zahtev, •predvsem zahteve po nadomeetit-
vi	individualne lastnine s socialno in da prav ta zahteva greši •proti razvojnemu nauku in da je raditega nesmiselna in utopistiČ-toa. Glavno protislovje med socializmom in evolucionizmom pa da obstaja v tem, češ, da povratek k skupni zemljiški lastnini pomenja obnovitev prvotnih m divjih kulturnih razmer. Socializem da sicer stremi za preobrazbo, toda po rakovi poti, proti toku družabnega razvoja, ki meri od prvotnega agrarnega kolektivizma k sedanjemu sistemu individualne lastnine, tega znamenja napredne kulture. Socializem pa da pomenja v tem slučaju povra-tek v barbarstvo.
- Na tem ugovoru je popolnoma pravilna opazka, da bi pomenja-la skupna lastnina v marsičem povtatek k prvotnemu družabnemu redu. Toda sklepi iz tega dejstva ao skozinskoz zmotni in ne-znsnstveni, ker povsem zanemarjajo važen razvojni zakon, kateri se sicer malo uvežuje, ki pa ni zato nič tnanj resničen. Najpo-prej ga je formuliral prerano u-mrli francoaki zdravnik Dumont l) toda jaz aera opozoril nanj, še pfedno aem ae v politiki prišteval za socialista ; njegovo važnoet aem pojaanil v Kriminalni sociologiji in ga nanovo utemelji v diskusiji z Morselijem. , Ta zakon nči, da je povratek družabnih naprav k primitivnim oblikam stalen pojav. Že Cognet-ti de Martiis je razodel 1881 v svoji knjigi o prvotnih oblikah geapodarskega razvoja nedoločno intuicijo tega zakona; svoje delo sklepa z nedoločno napovedjo, da se utegnejo v bodočem gospodarskem razvoju ponoviti pri 'mitivne oblike, ki »o prevladovat le v začetku tega razvoja 2).
Spominjam se svojega učitelja Carducija izza Časov svojih štu-*<lij v Bohmiji, ki je pogosto ponavljal trdite*, da vea novejši literarni napredek po oblikah inj po snovi ni drugega kot obnovitev forme in snovi prvih literarnih t>ojavov gršto-orientalakega sveta; pravžaprav je tudi sedanji znanstveni monizem, ki ofivlja ves razvoj in ki pomenja trajno ■pridobitev mišljenja nad svetom pojavov,' v gotovem pogledu le povratek k Idejam grških filozofov in velikega pesnika misleca Lukreca, po dolgem času metafizičnega potepanja in pohajanja. Mnogoštevilni in prepričevalni' izgledi potrjujejo tak povra-<tek k prvotnim oblikam družabnega življenja.
*> Prvi argument bi veljal le tedaj, če bi nameraval aocializem kaznovati sedanje lastnike; dejan sko se mora individualna pravica umakniti socialnemu pravu, Če ematra družba razglasitev zemlji ške lastnine v aplošno korist za potrebno.kakor se tudi danes dotraja. Glede druzega protirazloga je na omenjata, da zemljiške melioracija ni izključna posledic« in zZfluga lastnikovega osebnega .dela, temveč da obstoji deloma v nakopičenem naporu in življen-ski sili mnogih delavskih genera-.cij, ki so snrsvile zemljo v se-cjanje kulturno stanje in sicer na 'korist drugim; dejansko je dru-žshno življenje družba aama. gl. faktor .zemljiške melioracije; zgradba èest, železnic, izumitev poli^deljskih strojev vzvišuje lastnikom čisto oČividno in brez-plsčno neznsnsko zemljiško vred nost.
K- r se ps tiče višine in načina rar^stitvene odškodnine, ne u-raka i naj bi bila popolna in «bsolntna: saj mora že danea
nri »"vrls«titvi in aplošnega inte-
1 »*t-nn. ki ga je apravil t,. -	v Avstraliji pod
r •'»<•>n«ko olajšuje pre-,	Isstnine potom
•» v., »P^nib pisem. • • o. Aristotel nvwvn svnie do-]-	«v	TnVnn in
•j	' m'	Vm vfiro-
» • 't	V
resa odstopiti lastnik evoje zem ljUCe. katera ima sanj pretium affectionis valed dragih neplač-ljivih spominov, na da bi dobil povrnjeno to posebno vrednost. Pri kolektivni razlaatitvi, ki jo bo polehčala koncentracija zemlji ske lastnine v rokah pičlih lati-fudijarjev, bo zadoščalo, če se slednjim zagotovi za čas njih življenja mirna in zložna eksistenca da se \>odelč razlastitvi vsi znati najstrožje pravičnoati.
Socializacija lastnine je ob vsej svoji nepopolnosti in približnosti vendar razločna in trajna, in ne da se tajiti, da kaže gospodarska i s tem tudi juristična smer la-stinskega reda rastoče prevladovanje kolektivnih interesov in pravic med individualnimi, neu-držni tok razvoja nadomesti to prevladovanje s kolektivno lastnino zemlje in proizvsjalnih sred stev.
Osnovni stavek socializma je torej v popolnem soglasju a sociološkim zakonom navideznega nazadovanja,ki ga je iz pri rodnih vzrokov prav znamenito razložil Loria. Pokazal je, kako začrtava prvotno človeštvo pod prvimi vti si okrožujočega sveta najpreprostejše osnovne linije svojega življenja. Kasneje izhaja iz napredka inteligence in razvoj spremljajoče, rastoče kompliciranosti analitični razvoj v vsaki napravi kalečih bistvenih elementov; ko je dopolnjen« ta analiza ki valed izgredov na različne plati često poraja nasprotja poaameznih e-lementov, se združuje človeštvo na visoki razvojni stopnji v zaključni sintezi teh različnih elementov in se vrača k izhodišču 1) s to omejitvijo pač, da tu povratek k prvotnosti ni gola in preprosta ponovitev. Zategadelj govorimo o zakonu navideznega nazadovanja, in zalo je očitanje povratka v barbarsko prvotnnst neoenovano. Ne gre za golo ponavljanje, temveč za dopolnitev kolobarja, člena v velikem ritmu, ki votli seboi vse pridobitve in sadove predidočega, v svoj:h živ-ljenskib in plodovitih elementih neminljive«* la/.oja; to »tanje nadkriljuje zato.ej objektivne lcrkor tudi v.č!»»v<*ki zavesti visoko embrionaif o prvotnost.
Podoba družabnega razvoja ni sklenjen krog, ni kača« ki gr«e lastni rep, temvv v smislu Goe-sheja špirala, ki Ke navidezno po-vrača samw v »ebe. ki pi. se dejansko vzpenja vedno viŠie
X
Družabni razvoj in individualna svoboda.
•Na podlagi drugega dozdevue-ga nasprotja rned socializmom iu evolucionizmom Udi jo m ponavljajo v vseh mogočih melodijah, da bode socializem nova oblika tiranstva, da bo uničil ves blagoslov svobode, ki ga je s trudom in za ceno dragih žrtev ter težkega mučeništva pridobil 19. vek.
Pri pojasnjevanju prirojene ne enakosti sem že izvajal, da zagotavlja socializem vsakemu poleg človeškega obstanka najsvobod-nejše in najpopolnejše udejstvo-vanje njegove osebnosti. In drug po razvojni teoriji zasnovani zakon kaže. kako neopravičen je strah, da uresničenje socializma zatrep kar je živega in plodovite-ga v oaebni svobodi. Ta zakon, ki ga je prvi mojstrsko razvil Ardigo, uči, <la nobena nova faza družabnega in pri rodnega raz voja ne zatre bistvenih pojavov predidočih faz, temveč da se o-hranjuje kar je živega v njih in da odstranjuje le njih perverzne in uataloške pojave 2). V vrsti živih bitij razvoj rastlinskega življenja ne odstranjuje prvih, v kristalizaciji nastopajočih organizacijskih pojavov, kakor živalsko ne odstranjuje rastlinakegs življenja in človeštvo ne prejšnjih členov dolge razvojne vrste, temveč vsi potomci razHČhih nrvotnih življenskih form žive ^rug poleg dmgega.
To je bil in to je pot družabnega razvoja, in v tem smialu tudi paz1aga znanatveni .evolucjonizem «rednjeveško kulturo, katera nI ločila pridobitev prejšnjih civi lizaeij, temveč njih žive elemente shranila m jih izlegla v res-niino kulturo. Tn isti zakon obvladuje ves velikanski razvoj
družabnega življenja, usodo in zgodovino poeamesnib družabnik
naprav. Naatop nove faze aprew-
l(ja izločitev odmrlih tvorov in patoloških produktov propadajoče dobe, hkrati p« tak prevrat 0-hrani, pomladi in razvija zdrave in plodovite organe in zvišuje fizično in moralno stanje Člove-fttva.	■
Tem zakouoin je sledila zgodovina človeštva iza prvega nastopa iz deviških gozdov pradobe pa do postanka današnje kulture, in aicer v marsičem prekaša pred-idoče dobe, ki pa je hkrati omadeževana s strupenimi produkti lastne degeneraoije, ki sem nanjo opozoril pri razlagi obratnega izbornega procesa.
Omenjan le, da je obstanek delta vee v v današnji meščanski družbi splošno, fizično in moralno višji kot kdaj prej; hkrati pa hc ne da tajiti, da je gospodarski položaj prostih mezdnih delavcev v marsičem ueugoduejŠi od položaja razredov starega in srednjega veka, sužnjev in tla-čanov. Staroveški suženj je bil absolutna lastnina svojega gospodarja in je živel skoraj Živalsko življenje, vendar pa j« bil gospodar interesiran, da mu je zagotovil vsakdsaji kruh, zakaj suženj je bil prav tako del njegovega imetju kakor tovorna živina. J
Na grudo priklenjeni srednjeveški podložnik je imel gotove, v običaju utemeljene pravice, ki so ga vzele na grudo, ki' pa so mu — izimši slabe letine zagotavljale vsakdanji kruh.
Prosti mezdni delavec nalege časa pa je obsojen na trajno,človeka nevredno delo in ne stoji niti v stalnem pravuem razmerju napram svojemu kapitalističnemu delodajalcu ali k zemlji; vsakdanji kruh mu ni zagotovljen. zakaj delodajalec ni več interesiran, da bi preživljal ali obdržal delavce svoje tovarne ali svojegH posestvs: njih bolezen ali smrt zanj ne pomenja nobene izgube, kajti ponudba brezposle-nih ns dels vnem trgu mu dovaja neizčrpno množico proletsrcev.
Ne ds bi današnji lastniki bili hndohnejŠi kot staroveški, temveč zategadelj, ker je tudi nrav-ni čnt produkt gospodarskih razmer. se dogaja, da veleposestnik ali njegov oskrbnik pač pokliče živinskega zdravnika, če mu oboli vol v hlevu, da na. ne pošlje no zdravnika, če oboli otrok kravje Bra pastirja.
Kajpada se dobe tudi izjeme dobroarčnin delodajalcev, ki. pozabljajo na to pravilo, zlasti če živč v vsakdanjem stiku s svojim delavstvom, kakor se nedvomno tudi, dobrodelni nagon—tudi poleg "charity športa" — pojavlja več ali manj hrupno v bogatih plasteh prebivanstva in tolaži skriti glas nekega neprijet-negs občutka n-ravne odgovornosti ; toda neizprosno pravilo ostaja pač. da ima delavec v seda-niem industrializmn pa? glasovalno pravico, politično in zboro-vHnn svobodo (saj dokler je ne porablja za ustanovitev delavske «tranke. ki si vzame jedro socialnega vprašanja za svoj nro-on*amV da pa nimtt zagotovljenega vsakdanjega kruha in bivališča.
"H Tioria "Les bases čconomi-de Is constitution sociale" '^«rit 189.1).
n> "La formazione naturale" '«•An*** filnsofiche" fPadua 18-TT )
Novi aobojevnik.—Zveza stav-binskih delavcev za Hrvatsko in Slavonijo je pričela izdajati avoj strokovni list "Orsdjevinar". Izdajati strokovni list je bila že zdaviia želja zveze, ali politične razmerje na Hrvatakem niao to dopulčale. List bo izhajal dva-krst na mesec in obeta biti zanimiv za razvoj organizacije stav-binskih delavcev na Hrvatskpm. Novemu sobojevniku želimo najboljši uspeh.
Kongreea norveških strokovnih organizacij, ki se je vršil mesecs junija t. 1., se je vdeležilo 200 delegstov, ki so zastopali 63.000 članov, Tz poročila o triletnem delovanju posnemamo, da so strokovne orgsnizaeije v zadnjih treh letih napredovale za 20.000 članov. Zvezi pripada 25 centralnih organizacij z 914 podružnicami. Stavk je bilo v tfm času ve Viko. V Mu 1911 ie bila polovica norveških delavcev prisiljena stavkati, ker sta bili dve veliki izprtiji. Vseh plačilnih gibanj je bilo 57.1, katerih se je vdeležilo skupno 92.365 delavcev. Za stav kino podporo je zveza izdala en miljon in 700 000 kron.
o novi socialni filoso fijl
Dr. Ant. Uhlif
Kod«
Naša osebna, individualna, subjektivna zavest je preenoatavna, nego da bi razjasnil« neizmerno kompliciranost kolektivnih idej. Individualna zavest je vezana s telesnim organizmom, ki ima le omejen krog duševne učinkovitosti: občutek, sprejemanje, čutne in splošne predstave, — torej zgolj efektivne, premenljive, bežne, nestalne pojave, dočim so ideje kolektivne zavesti ustanovljeni, objetivni, nujni in splošni pojmi, ('t bi bil naš razum od-kazau le na plodove našega or-ganično-psibičnega življenja, bi sploh ue bil razum, ampak zgolj zbirališče čutnih dojraov, brez logike, reda zveze, Intelektualna dejavnost je pač nekaj več nego čutna pestrost brez soglasja. Ideje, ki tvorijo naš razumov sistem, nadkriljujejo vse naše organične možnosti, segajo nad našo individualno izkušenost, nad našo o-sebno, subjektivno empirijo; pojmi, s katerimi mislimo, niso le stvari naše osebne čutne izkušenosti.
Vprašanje, odkod so ti pojmi, je bilo vedno glavni filozofični problem. Kakšna je razlika med čutnimi predstavami in nadČut-nimi pojmi! Ali je možno tudi spoznanje, ki ni odvisno le od čutne izkušenosti? Ali je kakšen svet idej. pojmov, mišljenja po zornim kotom večnosti, su spe-cie «eternitatis, vir najvišje, trajne, povsod pričujoče, neosebne, objektivne, brezpogojne in logične resnice?
Zavest te dvojnosti duševnega življenja, kretajočega se med čuti in razumom, se je pojavljala v naj razne jših filozof ičnih. verskih, pesniških in znanstvenih formulacijah. Zavest razlike med tem kar izhaja iz osebne čutne izku-šeno«ti, in tem, kar naa dviga nad vsakdanjo bežno empirijo k višji zavesti, k idealnejši zavesti, je bila v bistvu zavest razlike naših čutnih predstav in naših pojmov, kojih izvor je bil nera-
»tvenost tega nadčutnega sveta idej, ker se človek, ki se je odrešil čustev in živel idealneje, čutil iiekako očiščenega, okrepčane-ga, vzvišenega nad svojo fizično ekzistenco: vse njegovo dejsnje in nehanje je bilo pronicnjeno od neznane sile, vse njegovo materialno življenje je zadobilo nrav-nega smisla. Dvojnost duševnega življenja, razlika čutov in razuma je bila izoblikovana z razliko zemlje in neba. človeka in boga in pod.
V	filozofiji sta bili ti strajnosti od nekdaj najtežja uganjka. L j trii jc so neprestano živeli v zavesti tega dualizma, in filozofija ga je izkušala razložiti, kakor je peč mogla. In vselej se je tudi razlaga uoenostavila v smislu te ali one stranke: materializem je ona višja idejna stenja prevajal na nižji gmotni temelj, pojaanjeval je razum iz čutov, duha iz gmotni temelj, pojasnjeval je razum iz čutov, duha iz gmote, — spi-ritualizem p|t je vse duševno življenje izvajal le iz neke nadČut-ne dejstvenosti, iz nekih prirojenih, božjih darov človeškega duha, ki jih preprosta človeška pamet ne more razumeti.
Najprej je v grški filozofiji — če imamo v mislih le filozofične sisteme našega kulturnega sveta — Platon govoril o 'državi dej, ki ekzisti^jejo izven sveta, v katerem sami živimo; po Platonu so bistveni znaki tega višjega bitatva stalnoat, nepremen-Ijivost, — dočim se vse, kar vidimo in slišimo, ker je predmet naših čutov, preminja, nima trajnosti, torej ni. Resinčne in dej-stvene so te ideje, pojmi. Ontolo-gični doksz božje eksistenze v lrrščsnski filozofiji je tudi osnovan na tej razliki med čuti in idejami: bog je naš pojem, torej je, in človeški razum ga ne doseže, ne pronicne.
V	srednjem veku so realisti pravili, da so pojmi nekaj dej-stveno obstoječega (res, realitas), — nominalisti pa so zopet trdili, da ao pojmi le besede (nomina) in nobena dejstvenost.
Takšne prirojene ideje bi morale biti doksz neke višje ekzi-stence. Nasproti temu sta Locke
advkrtiskmknt
Avstr. Slovensko
Bol. Pod. Društvo
lakorpartran* Mfihrarul* iMHS v ériavt
USMwUm IS. JmuTftrto
I»i.
Sedeft: Frontenac, Kana.
GLAVNI ÜHADN1K1: Predsednik: MARTIN OBKRŽAN, Boz 72, Mineral, Kan« Podpreds.: KRANK AUGU8TIN, Boz 360, W. Mineral, Kan* . Tajnik: JOHI* CERNE, Boz 4, Breezy Hill, Mulberry, Kan* Blagajnik: FRANK STARČlO.Boz 245., Mulberry. Ken* Zapisnikar: LOUIS BRKZNIKAR. L. Boz 38, Fronten**. K n.
NADZORNIKI: PONuftAO JURÄK. Boji 357, W. Mineral. Kans ANTON KOTZMAN, Frontenae. Ksns. MARTIN KOOMAN. Boz 482. Frontenae, Kanu
POROTNI ODBOR JOSIP SVATU. Woodward. Iowa. JAKOB MLAKAR. Box 320. W Mineral. Kan* JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša «am* «i»» Dolar. Ve; dopisi se naj blagovolijo pošiljati, g! tajniku Vae denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
sta le čutno izkušenost in tajila prirojenoat in sploh ekzistenco pojmov. O Čimer nimamo čutnih dojmov, o tem nimamo niti pojmov, — pravijo tudi dandanes v empirični psihologiji.
Kant je razlikoval praktični razum (Verstand) in spekulativ-ni (Vernunft); prvi je pomenjal čutno spoznanje, drugi pojmovno dejavnost našega duha. Verstand imajo tudi živali, z njim po čutih spoznavajo svet; šele s Vernunf-toin se človek povspne nad svet čufov in dospe do zavesti, da ek-zistira nadčutno absolutno, katerega pa ni moči spoznati.
Po Kantu končno hoče novora-clonalizein nasproti pragmatizmu na realnih vedah zasnovati metafiziko in navezuje zopet — po analogiji filozofičnega pozitivizma — na tradicije velikih metafizikov XVII. sto. Descarta, Spi-noza in Leibnica; on pravi, da so realnoeti tudi ideje, ki niso v neposrednem dosegu subjektivne zavesti.
Današnja sociologija dokazuje tudi dvojno stran duševnega živ-
ljenja. Če psihologija uči. da tO
/»miljiv .Tem večja je bile tajin- afektivni in intelektualni pojavi
vajo posebnih proučevalnih metod ,pravi sociologija, da pojmo-tvornosti ni drugače razložiti nego s kolektivno zavestjo. Proti o-mejenosti individualne izkušenosti pojmi, ki tvorijo naš razumov sistem, predpolagajo miselsko sodelovanje celih generacij. Da bi mislili o verskih, nravnih, pravnih iu gospodarskih stvareh tako, kot dejansko mislimo, v to ne zadošča izkušenost posameznikova. Vse naše individualno življenje je speto v-obsežno organizacijo so-ciafnih utvar, ki so do današnjega stanja dozorele le s tem. da se je v njili osredotočevalo intelektualno stremljenje vsfcga prejšnjega človeštva. Socialne institucije so aad človeškega sodelovanja ; zato so tako trdne, trajne, neosebne in splošne in zato imajo tudi toliko avtoritete. Posameznik je le minljiv delec družabne celote, katera si je od nek-
družbe; posameznik se je čutil sposobnega nadčloveških dejanj in njegovi osebni interesi so se umikali pred idealom celote, vse njegovo bitje je bilo v službi socialnega ideala. Kadarkoli ae k socialnemu idealu dvignemo z neomejeno udanostjo, je naše življenje vselej prešinjeno od edine ideje in edine tžnje, ki nadkriljuje vse osebne težnje. .
Socialna filozofija, ki se opira o sociologično dognana socialna dejstva, pravi, da je bil duali-zem čutnih predstav in razumo-vih pojmov, dualizem individualne empirije in socialnega idealizma, dualizem individualne zave-vesti in kolektivne zavesti v filozofijah simbolizovsn dualizmom človeka in boga. Bog je bil simbol človeške drnžbe, bog je bil mistična apoteoza družbe. V primitivnih družbah je bil bog mišljen v prirodnih stvareh, v živalih in raatlinah. V kulturnejših družbah je bilo božanatvo ahier-arhizovano po družabni organizaciji; v antični demokraciji je bilo več bogov (politeizem), z Imperijem je bil dovršen verski si-
stem z enim, najvišjim bogom bistveno tako različni, da zalite- (monoteizem), Teizem in deisem.
po katerih ,ekzistuje bog bodisi kot transcendentna moč v avetu
vedno živo pričujoča, ali pa le kot prvi vzrok scveta, enako kot politeizem, po katerem je bog s svetom eno in isto, so le bolj fi-lozofično izdelani monoteistični nazori. Vse to so simboli soeialne dejstvenosti in pričujejo, da bodo teologične metafore kot izrazi nadosebne zavesti veljale tako dolgo, dokler ne postane znanstveno spoznanje njih pravega pomena in smisla splošno. Zato je tudi s tega stališča ateizem, ki boga sploh taji, zgolj materializem; kajti pomenjal bi doaledno in tajenje socialnega idealizma.
Vsa razlika verskega dualizma in individualno-socialnega dualizma je v spoznavalni metodi. Nekdanja vprašanja o bogu in njega ekzistenei postajajo danes vprašanja o kolektivni zavesti, namesto teologičnih simbolov ra-
daj gradila svoje institucije; in him0 gedaj ekMktne znanstvene posameznik, ki se je od nekdaj izraze ki izkllÄajo Mdeti dejstve
gradila svoje inštitucije; in posameznik, ki se je uprl avtoriti družabno ustanovljenega verskega, nravnega, pravnega ali gospodarskega sistema, začuti svojo
nost socislnih pojavov. Prej so pravili bog in človek; danes pravimo'družba in posameznik. Bile so božje in človeške stvari, svete danes so to socialne in individual-
nemoč in zapuščenost. Zakaj in posvetne, vzvišene in nizke, —
družba ne olajšuje le življenja svojim udom, ona zato tudi terja
ne stvari. Zediniti se in živeti z bogom in v bogu se pravi po naše
popolne pokornosti. Družabno postaviti se popolnoma v službo življenje donaša dobrote, nalaga socialnih idealov. Kar je nekoč pa tudi dolžnosti. Družabno živ-'bil verski idealizem, je danea so-
ljenje donaša dobrote, nalaga pa tudi dolžnosti. Posameznik čuti v onem idealnem ovsdušju kolektivne zavesti okrepitev, moralna aolidamost dviga; v duhu socialnih idealov živeč po-zabljemo na avoje osebne težnje in v navdušenju, ki ga delimo z vso kolektiviteto, nam nobeno o-sebna žrtev ni težavna. Ljudje se za svobodo svojega naroda spuščajo v boj na • življenje in smrt; socialne in politične revolucije so vedno pomenjale nadčloveško samozatajevanje posameznikom in razmah k idealu i za ceno človeško samozatajevanje posameznikov in razmah k idealu i za ceno človeškega življenja. Veliki svetovni pokreti od prvega krščanstva do socializma so bili tak idealizem, ki je dvigal,
in Hume priznavala kot empiri- razplamenjeval, prešii^jal cele
cialni idealizem. Dokler človeška miael ni zadela pravega značaja pojavov neorganičnega, organič-nega, paihiČnega in aoeialnega sveta, je vea svet in vse življenje zagrinjala v versko aimboliko. Ko pa so se stvari začele pazljivemu mišljenju kazati, kakšne ae umikajo točnim pojmom. Najkompli-ciranejši pojavi seve so mogli biti pronicnjeni šele, ko so se spoznali njih temelji, in tako ae po prirodi in človeku končno prihaja do družbe, da se spozna njena samobitnost in zakonitost. Stvari sveta se v celoti ne preminjajo; izpopolnjuje se le človeško spoznanje. Od verske metode se napreduje do znanstvene metode. In kakor je bilo metafizično Življenje osnovano na nekih metafizičnih predpolagah, tako bo tudi bodoča praksa zaanovana na
proletabec
neki metofiziki, Mino da bo ta metafizika apekulativno u»ovrtenje snanatveuega spoznanja.
Sedaj se vračam k vprašanjem, na katera mora socialna filozofijo odgovoriti, če naj bo sploh filozofija.
1.	Ali izhaja socialna filozofija iz kakšne eksaktne vedet Poka-zal sem, da se socialna filozofija gradi na faktih kolektivne zave-ati, ki eo ugotovljeni v sociologiji. ,
2.	Ali je mogoča socialna metafizika! Iz dualizma poaameznika in družbe ae da najti razlaga za fHozofične uganke od Platona do novoraeionalizma in se da odgovoriti tndi na versks vprašanja: da je namreč bog le airabol socialne dejetvenoati.-
3.	Dualizem družbe in individi-ja pomenja, da ima duševno dej-stvovanje empirično-racionalen značaj: čutne predstave so plod individualne zavesti, organično-psinične zavesti, pojmi se tvorijo v kolektivni zavesti. Človeški ra zura je plod družbe. Pojmi so izraz socialne dejstvenosti.
4\ Socialna filozofija je v troj nem stiku s strokovnimi vedami zlasti socialnimi; kajti socialne človeške lastnosti so najvišja funkcija vsemirja in morejo biti tem popolneje pojasnjene, čim globlje pronicnejo strokovne ve de.
Iz vsega izhaja zaključek zo socialno etiko: kakor ne moremo razuma prevesti na golo indivi dualno empirijo, tako tudi ne moremo nravnega ideala ponižati na golo orodje osebnega vžitka ^im več živimo za vzvišene socialne ideale, tem bolj premaguje rao svojo osebno slaboat. In le življenje v socialnem duhu je nravno življenje in vredno, da ga živimo.
Zvonimir Kosem:
NA CESTI
(Konec.) "Kako ti je ime?" jo je vpraša nato — "Malka!" — Okroge obrazek je imela in lepe prei. — "Imaš še starše I" -r- "Samo ma ter!" mu je odgovorila. Natanko jo je opazoval in smilila ae t - mu je in -tudi ugajala. Neko Čudno čustvo «e mi je zbudilo v srcu. Dekle se mu je pa tudi smeh ljalo tako le^o in priarčno . . Tiati večer je Sel za njo na njen dom ... Ko je bila leto dni na to poroka, je vzel tudi njeno ma ter k aebi, ali mati mu ni delala dolgo časa nadlege, je kmalu u-mrla . . . No, z mlado žensko je živel zadovoljno in srečno in se je razumel z njo kakor z niko-f mer; tudi pijanec še ni bil takrat. Vse to je bilo začetkom njunega zakona. On je delal dan na dan v fabriki, ona pa je bila doma in je šivala Prišli so otroci in zdaj je delal še z večjo ljubeznijo kakor kedaj poprej; tu di je imel ženo še rajše kakor nekdaj. — Ali prišlo je drugsče. Zvedel je, da mu žena ni zvesta, kmalu se je tudi sam prepričal, da ga goljufa z drugimi; takrat "je storil prvi korak navzdol, u-dal te je pijači . . . Pričeli so se prepiri med njim in ženo; ona ga je zmerjala s pijancem, on pa njo z vlačugo; tako ni bilo prepira med njima nikdar konca razdalja med njim in njo se je pa čedalje bolj večala in večalo se je obenem tudi črno, neodpu stljivo sovraštvo drug do druge
_ "Da sem te moral vzeti
... to sem bil slep ... In Se tako beračico! ..." je klel on prtd njo. Ona pa je ihtela: "Saj te nisem nikdar prosila ... t pijanec! . . ."— In pričela sta se sukati v krogu; udarec je sledil udaren^ beseda beeedi dan ca dnem, duhomorno in neznosno kakor le nikdar . . . Popolnoma se je vdal pijači. Pa tudi žena mu je hotela pokazati zdaj očil no, da mu kljubuje, da ga mrti da ne mara zanj in da v pregre hi noče zaostajati za njim; vla čila se je okrog z moškimi in se zs svoje otroke ni dosti brigala ... Na vrhuncu je bila vsa stvar, da bi ji pokazal svojo moč, ni hodil več v fabriko delat "Zdaj te imam na uzdi!" je dejal ženi. "Zdaj se vlači okrog s fanti!" In vedno je bil za njenim hrbtom in pazil na njene kretnje. Zraven tega je pil; vse je šlo h koncu: naposled je pr msnjkovalo še aoldov za žganje "In petnajst let je že tega kar sem * njo skupaj . . je
zaškrtal z zobmi in se opotekal naprej po eaati.
Naenkrat ae je domialil svojega sklepa ▼ beznici.
Da bi nabil adaj-le doma ženo t! Potepenko takorekoč . . . Im, Čedna stvar ... Pa je ne bom, nalašč ne; fte domov ne poj-dem več ... saj je tako konec zdaj . . .»
Tako je premišljeval na cesti, iifrk je^ bil tedaj njegov a kocinami porastli, neobriti obraz; ne zaupno in sovražno so gledale iz pod košatih obrvi temne oči.
Dslje je šel, vedno dalje, in mislil:
Zdaj torej aem sklenil: žene ne bom nabil; prej v beznici sem >a sklenil: nabil jo bom korenito da bo obležala kakor klada . . . n še prej doma sva se prepirala in zmerjala drug drugega . . . cako gnusno vendar . . . Sele zdaj-le spoznavam jasno, kako nestslne so človeške misli . , Tn še dalje je mislil: "Nestalen je človek . . . Ker ilenske ne bom nabil, ne bom šel domov; zakaj sit sem že prepi rov, ki nič ne koristijo ... Od car sem nehal delati, ni moji že ni posebno prijetno živeti; pa tu di meni ravnotako, ker le ni od nikoder denarja . . . Vem: Če bi pričel zopet delati, bi se mi ona ma^evala, ker jo imam zdaj ka kor na uzdi ... Tega pa nočem storiti. Ona je bila izvir vse te nesreče, da aem postal pijanec . . Tak torej je konec, rešitve, ni iz tik ječe ... ."
Prijel je za klobuk na glavi mrzel veter mu je zabril okrog ušes. Pod nogami mu je drčalo Opotekel se je k zidu in zaklel | "Vraga, saj ni, da bi hodil tod, tako močno drči človeku.. 8c malo, pa bi padel vznak in si zlomil tilnik ..."
Nato je zamahnil z roko, kakor da hoče prestreči misel, ki mu je Sinila tedaj zopet v glavo "Izhoda torej nikjer ... nikjer . \ . Tudi upirati se noče ker vem, kaj se pravi upirati se nasadrge pa ničeaar ne doaeči.". Tako ne morem nikamor več ...
Kolikor dalje je hodil, toliko bolj bistro je mislil; aH tudi to-liko bolj so mu pešale noge, toliko bolj mn je legalo v aroe kakor težek kamen, ki ga ni bilo mogoče več odvaliti nreč . . .
Mrtvo je bilo mesto. Ze ae je jel nagibati dan; vsepovsod po ulicah so se užigale električne luči. Tuintam je vzfrfotal iz kak Snega podstrešja skozi lino ne topir, letel nerodno preko ceste čez strehe, izginil za nekoliko ča sa in se zopet prikazal, velik plahutajoč, dokler ni naposled za vedno izginil v mraku . . .
Jel se je oglašati večerni zvon tu, in Um: iz bližine, iz dalja ve ; lahno, brneče, težko bučaje zamolklo, votlo; »nemirno so v zraku glasovi, zveneli in drhteli Končno je pesem zvonov izzve nela in nastala je grobna tihota ... Pa ne za dolgo časa . . .
Iz fabrik eo se vračali delavci in delavke; vsi trudni, izmučeni: težko so hodili, lesenih, nerodnih korakov . . . Kakor okostnjaki, dolgi, suhi, obraze izžete in tele sa izmozgana . . . Ženske ao bile čisto drobne, v lica neznansko blede; naglo so stopicale, skoro poskakovale, v rokah w.ajhne cule.
Sreča val jih je, in ozirali so se nanj, nekateri so ga tudi po zdravi jali.
"Čemu nočeš več delati?" ga je vprašal znanec.
Post si je.
"Zato, ker nočem
"Čemu nočeš?"
"Zato, ker je zdaj vsega konec — razumeš?"
"MeSa se ti, zares, Adijo''
Vstavil ga je sopet drug delavec.
"Kako, da nič več ne delaš?'
Smehljaje, kakor na neumnega otroka, ki Se ni pri pameti, se je ozrl nanj.
"Kadar boš ti toliko dožive mislim, da se ti tudi ne bo ljubi lo več . . . Vraga aem si nahrb til, mialil aem pa, da je angel.. Zdaj je konec . . . |
"Znorel si. — Pa brez zame
roki . . . Zdaj pa vem, kam drži moja pot ..."
Izza ovinka, po sredi ceste, je zahrumel cingljaje in ropotaje tramvaj in ae urno bližal.
"Zdaj aem proet in svoboden . . sam na ceati ... je premi-tljeval in se osiral proti tramvaju. "Zdaj se boš lahko vlačila . . ne bom te več držal za uzdo, prokleta ..."
Kmalu je zahrumel tramvaj že čisto tik njega . N.
Ta hip je planil s tlaka na tir . . Sunkoma ae je ustavil tramvaj, spodaj pod koleai je zajedalo bolestno in kriknilo , nato pa je bilo tiho ... >
Na beli sneg je lila izpod tram vaja kri, z obraza je lila, z lic, iz oči in iz vratu . . .
t»
re!
t»»
fle vedno jih je srečsval, posa mezne in v gostih gručah.
Naposled ni bilo od nikoder več nobenega delavca: mirno je bilo na cesti, tiho, mrtvo, kakor brez življenja . . .
"Nekdaj sem mislil: k solncu bova Sla obadva skupaj, roko
Stavka n* Ruskem. PateTburg — Stavka dekveev pri pridobivanju nafte v okraju laku ae je močno razširila. Nasprotja so se skrajno pooetrila. »odjetniki so odpustili vse delavce. Pridobivanje nafte je popolnoma nabavljeno.
- Tovarna za sladkor na
Kraajakem. — Dvorni svetnik ftuklje agitira za ustsnovni shod komiteja za zgradbo sladkornih tovarn na Kranjskem. Kakor ču-jemo,- namerava se v kratkem zgraditi taka tovarna v Ljub-jani, za nekaj let pa druga na )olenjsketn. V odbor je vstopilo večje število znanih kranjskih strokovnjakov in posestnikov, beležimo to vest v nadi, da ho podjetje koristilo kranjski de-ieli.
Razno.
— Grozna nesreča na juinem kolodvoru v Trstu.V torek 23.set zvečer se je zgodila na južnem Kolodvoru nesrečs, ki je stala iiivljenje nadpremikača sodr. I-vana Mcgliča. Prišel je pri premikanju pod vozove, ki so ga vs» ga razmesarili. Vsaka pomoč tovarišev in zdravnika je bila zaman. Bil je takoj mrtev. Meglič zapušča ženo in otroke. Zaradi te nezgode vlada med osobjem južne železnice silno razburjenje. Vzroke nezgode, ki so stali živ-jenje ljubljenega aodruga, je pripisovati službenemu sistemu, ci ga je v zadnjem času uveljavila uprava južne železnice. Znižuje se neprestano pri vseh skupinah uslužbencev potrebno j»te-vilo delavcev. Skupine premika-čev štejejo n. pr. nameato petih mož navadno le po tri. Posledica tega je, da mora nadpremikač poleg svojega opravljati š* dru go delo. Ni se torej čuditi, če na rašča neprenehoma število ne zgod. V komaj enem letu je so drug Meglič že tretji nadpremikač, ki je ponesrečil na delu, da ne navajamo seveda ponesrečenih premikačev. Blazno varčevanje na škodo oaobja zahtrva svoje žrtve. Upravo južne ielezniee smo že ponovno svarili pred tragičnimi poaledicami tega zločin skega varčevalnega sistema. Toda, kakor se vidi. ni za gospode sedanje število delavskih žrtev dovolj zgovoren protest. Pritiska se boj in bolj na osobje. Delavec garaj za požrešne obligacionarje južne železnice in žrtvuj za nje tudi svoje življenje! Tako hoče človekoljubna južno-železniska u-prava! Srečni kapitalisti, ki mo-nopolizirajo južno železnico, si razdeljnjejo leto za letom višje dohodke. Miljoni teko v nenasitne žepe borzijaneev in špekulan tov. Vse to še ne zadostuje. Tre ha je še bolj izkoriščati osobje in v še večji meri izrabljati pod ietje. Nemara se misli sanirati finančni položaj južne železnice s pomnoženim izkoriščanjem in pobijanjem osobja? Vrste zaved nih železničarjev so se skrčile zopet za enega bojevnika več Tudi ta sodrug je padel na bo riščn dela, žrtev kapitalističnega izkroiščanja in pobijanja.
Pogreb ponesrečenega Megliča
s«> je vršil 25 sept. ob 4. popol cnie ob mnogoštevilnem sprem stvu juž. železničarjev, ki so s«« poslovili korporativno od vrlega nepozabljenega sodruga. Že mno gobrojno spremstvo samo je pri čalo o simpatiji in spoštovanju ki ga je užival pokojni, sodrug med »vojimi tovsriši. Sodrugi so položili več lepih vencev z rdeči mi trakovi na krsto. Potrtost in razburjenje je obvladalo vse. Ko ristns energija in krepki znaČa.i je moral v prerani grob. Službeni sistem varčevanja in slabšanja je zahteval Se eno svojih žrtev. Sodruga so prenesli od mrtvašnice pri Sv. Justu na pokopališče; to variši so ga spremljali do tja peš Ob odprti gomili se je sodrug Golouh v * imenu organizacije in stranke poslovil z iskrenimi be se d s m i od cenjenega tovariša in vrlega aodruga. Ob odprtem gro bu ponesrečenega delavca — o grobu, ki je najzgovornejši pro test proti kapitalističnemu siste mu irfkoriščsnja in pobijanja — so ae zbrali žalujoči člani prole tarske družine, ds polože nsnj cvetko sočuvstvovanja in - iskre nega spomina. Poslednje slovo tovsrišev je bilo zs pokojnika iskreno in častno, Vsi mu bomo ohranili najlepši spomin.
— Tatvine na poštni ambulan-ci med Trstom in Krminom —- V
Trstu so aretirali Jakoba Motza iz Ooriee, prideljenega poštni amhulanri med Trstom in Krmi-nom, ker je prodajal po Tratu pogostoma razne reči. sedaj kos iilags, sedaj če vije, sedaj kaj drugega. Dognalo se je, da je mož jemal razno blago iz pošilja-l;ev, ter ie prodajal. Motz odločno taji.
— Vžigalice v otroških rokah.
z Celovca poročajo: Štiriipollet-na pl. Dister je dobila, ko je bi-a brez nadzorstva, vžigalice. Med prižiganjem se je vnela o-troku obleka. Kljub takojšnji pomoči je /lobil otrok take poškodbe, da je drugi dan v bolnišnici umrl.
— 141etna tatica. — V trgovini za železnino Slabenig v Ce-oven je ukradlo neko l4letno dekle lično popolnoma novo napravo za rezanje repe. Drugi dan je naznanil nek trgovec, da je ne-co dekle pri njem prodajalo podoben strojček. O mladi tatici nimajo še nobene aledi.
I — Nasilnež. — Iz Kozjega po ročajo: V Dolah pri ftt. Vidu je napadel neki poetopač posestni-eo Rus z revolverjem, ker mu ni hotela dati nobene miloščine. Obst relil jo je smrtno nevarno na levi sfrarii p rs. pokleknil potem na njo in ji iztrgal denariiieo. O rožniki so ga že pri jel j.
_ Pačita na otroka! — Od Sv.
Lenarta v SI. Goricah poročajo: V ruperški fari je zlezel dveletni Henrik Tomaiič doma na žareč štedilnik in se na rokah in nogah strahovito opekel. Otroka so spravili v mariborsko bolnišnico.
Severovo Gothardsko Olje
(Severa's Oothard Oil) .
je sedaj naprodaj v vseh lekarnah v dveh velikostih: 25 in 50 centov. Ako imate kake bolečine na životu, ako so vaši sklepi in mišice okorele, ako va« hrbet, prsa ali strani bolijo, ako trpite vsled revmatizma, ali pokoetnice, boste zadovoljni z njim.
carl strover
Attorney at Law Zastapa s« fssb se«!**
ft t sobe 1009
1SS W W ASUNCION STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon r Main am
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prtaodiMa in rtatov-racijo, domačinom pa svoj saloo«. vsem skupaj pa v»e. IG. KUSLJAN
939—lat Avo. MILWAUKEE, WIS.
Severovo Zdravilno milo
(Severa's Medioated Skin Soap)
je antiseptično milo, ki ne samo očisti kožo, lobanje, lase in roke, ampak tudi pre-preča zabasanje znojnic, kar je vzrok ogre, črnavk. hrapavosti in drugih grdih ne-prilik kože. Je izborno milo za britje — neprekašljivo za detetovo kopelj. Cena 25c.
Naprodaj ao v -lekarnah. Za htevajte Heverovs. Ne v aem it« drugih. Ako jik lekarnar nima, naročite jih od ns«.
W.F. Severa Co.
Cfc-DAR RA Pi DS . IOWA
M. JOVANOVICH 64 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA fclFKARTK. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obvezniee — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ees. in kr. konzulatu EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salon
ia 4118IUI0 Alf- KEMIKA, «It
Telefon UM
ALOIS VANA
— ixdelovstslj —
aodovice. mineralne vode in raznih neopojnffc pijač.
1837 Bo. Flak St. Tel Cen si 14*
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik ss notranje bolesal
ta
tsdrsvsiiks preisksvs brasplstss—pla ésti je Is adra vila iM4 Klus Isla»* ▲vsi, Chicago. Uredsje od 1 d« 3 pe
C»L; ed T de 9 svséer. htm Chieaf. veti bel ai k i ssj piftejo slovessko
S AL^OON
z klljariia li ktgljiiiM
Poleg aaloona dvorana ss draltveae seje, veeelice itd.
«John Stražliar
611 Mera«! St . Waskefas. IU. FW M. Ml.
AVSTRO-AMERIKANSKA
Črta.
NIZKE C EN K.
Velike sgodseatl:
električna ls¿, izvrstna kuhinja, vizs zastonj, kabine tretjijs razpreda na psrsiku *
Sledeči pamiki odplujejo ob 3 u.i popoldan iz New Yorka:
Argentina ... - St. nuja
Oceanftc	7. |ui|a
Martha Washinftnn .. 14. |«ai|a
Za vae informacije m obrnit« mm (lavne zaatopnikc
PHELPS BROS. & CO.
In'1 Ad't, 2 WiskiigtH st., In Ynk.
sli ps ns drmfs uradne zastopnike v Združenih drla t ah is Camadi.
— Nezgoda na železnici. — Iz
St. Vida ob Glini poročajo: V noči ed 24. na 25. septembra je pritisnil stroj premikača sodruga Karla Spitzerja ob steno kurilnice. Sodrug Spitzer je dobil teike no»trauje poškodbe. Z brzovla-kom so ga takoj prepeljali v be-ljaško bolnišnico, a upanja je malo, da bi ozdravel. Sodr. Spit-zer ima tri nepreskrbljene otroke.
Vse je dobro.
Mr. Mihael G. Haburahi, iz Madison, Me., nam piše sledeče: Želim vam naznaniti, da sem hudo trpel na iclodčnin bolečinah, in rabil sem Trinerjevo ameriftko grenko vino po določilih. Sprva jc zelo delovalo nr. moje prebav-ljalne organe, toda sedaj je vse zopet dobro. Čutim se veliko bolj močnega in veliko jem. Popolnoma sem zdrav in želim priporočati to zdravilo vsem, ki imajo tožave z želodcem. Trinerjevo a merisko grenko vino daje zado voljstvo vsem.' Očisti telo, uravna prebavo, poživi živce. Po lekarnah. ios. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, Tli. Jako zanesljivo sredstvo za bole čine v mi&icah in sklepih je Tri nerjev linlment.
: * i' • - t^'.- t-LL-J--L . _
BELL PHONK 131S-J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
Delavci ns Aurtri, Mina., is tisti, kstsri pridete ss Anroro, ne poasbite poeetiti Kovsiev "8aloon" kjer vam bode sodr. Movlan postregel s hladno is eveio pljslo in nsijskimi smodksmi.
Delsvei, podpirajte svoje organizira ne tovarifte.
ANA KOVAČ, Maln ulica,	Aorora, Minn.
SLOVENSKI SALOON
Louis bewitz,
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izboma pijača, izvrstna postrežba.
Vsa-kdo uljudno sprejet.
JOE POLOVICE
do danes najmoderneiii
KROJAČ
dels sbleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke slik s tskoj sproti med tem, ko vi tskste.
3129 Broadway. SI. Lovls. Mo.
P0Z0RI SLOVENCI! POZOR1
SALOON
• aoderata ke«UlUea
•rsii péve v es4üd im dne«	pAjeJe im
FVtsáki éofce
MARTIN POTOKAR,
10S0 Sa. Centre Ave. ' Ckloage
E. BACHMAN
1719 & Centre Ave., Chicago, 111. je največja čeakoalovenaka delavnica zastav, znakov, čepic in vseh druitvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam poiljem — popolnoma zastonj.
M. A, Weisskopf, M. D,
Izkušen zdravnik.
Uradtije od 10M2 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer nenraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland *ft. M Tel. residence: hawndale 8996.
		
		r
5227 Batler SI.
PiHshiirffe, Pa.
«IOS. A. FISHER«
Baffes
Isis sa rasfsls
ri~, m ■vrstni pr oster m «krepili«.
w. seth at. chícate, ni
Tel. Lawsdsle 17«1
vaskevretae péve e. i 1 i.
L STRAUB
URAR
1010 W. lath St. Okicatfa, IB
ímm vesslef» et, vertiU, pees» tesfetha. Ysvrftsje *mA popravite v tej »te s kl r
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nss!
A. J. TERBOVEC & CO.
P .0. Box 25. Denver, Colo.
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodaje vse sivari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vae po Uajniijih cenah. Na zahtevo ae dovaia na dom.
G. Mamčftlovlch A Ca.,
331 Oreeve St, Conemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
mbmmmmfmhlmmmm i
V Vatno uprsiaipaf JJq mi opravi
a Mjctfiij«

Konzularne,
st sro»rrsj«Vt
godnijske vijl
vojaške	Hanover It
vojaSki	201 HAnoTtr ■
j
fl
Glasom vfadnega statističnega urada v Wa*hingtouu je v prvih testih mesecih tegu 1 /a siurtno ponesrečile/ pri delu 14S7 premo-garjev v * Zedinjenih državah. Pennsyfvaniji je na čelu vseh ostalih držav s 763 smrtnimi slučaji. Lansko leto v tem Času je padlo i 1419 premogarjev, »torej in sit ) kot letos. Te številke znaei* jo krvavi davrsk, katerega plačuje proietaiijat molohu kapitalizmu. Nasilna sms* 1437terih pre-taogsrjev pomeni par milionov dolarjev več profita za premo-garske kralje. Tako bo zmiraj, dokler se bo zasebni kapital cenil več kakor pa življenja delavcev. Dol z kapitalizmom!
tvovalnih delavcev, in fte več se
bo spremenilo, če bomo v naftem delu vztrajni in solidarni; če bomo imeli v*it» Y vidu, da nas skuša nasprotnik s sssjUni la/mi iti zavijanji razdvajati, da bi imsl saiu čisto pot k teiji^ na*aj nazaj t blažene Čase . .t J i» * P.Sodrugi'? Čudne viitč Socialisti pod solncem bi bili, če bi nas hva-lil Amerikauski Slovenec. Pusti-mo mul svojo veseljt, »aj ga vži, va, dokler misli, mu to nosi. Mi pa pojdimo s podvojeno silo na delo, da opravimo to, kar nain veleva naša delavska in socialisti-Čna zavest.
Naprej fantje, naprej! „f
Heary Spencer. notorični zločinec, katerega so nedavno prijeli v Chioagi in kateri je priznal, da je umoril 12 oseb, izjavlja pred časniftkimi reporterji, da je šolo za morilce izdelal v jolietski kaznilnici. "Nikdar bi ne ^il morilec," pravil Spencer, "da me niso do tega pripravili v kaznilnici. Človeko se dajo tamkaj poboljšati se, ako tudi se hoče. Za najmanjšo kršitev kaznjenskih odredb «o me zaprli v temno celico pod zemljo, kjer sem sedel na mrzlih, mokrih tleh in vsak čas je prišel doli veliki zamorec in me pretepal z bičem. To mi je vsadilo v srce sovraštvo do vseh ljudi >n ^omaj sein čakal, da bom prost, da se maščujem. Ob času mojega zapora v Jolietu se je 11 kaznjencev obesilo in 5 jih je skočilo iz tretjega nadstropja na kamenita tis. "kjer so obležali mrtvi. Smrt ie boljfta. kakor pa taka ječa." Tako se rodijo zločinci. In odgovoren je družabni sistem.
Hamburg. — 19. sept. je poli eija na ukaz državnega pravdni-štva aretirala ravnatelja hanzo-atske bauke Kraiuerja pl. Klaus-burga in Henriea Hutheja žara-di rasnih sleparskih mahinacij. Banko so zaprli in vse knjige konfiacirali. Pravijo, da so izgubljeni vsi deleži, ki znašajo 2 miljona mark in še 600.000 mark vlog.
NAZNANILO IN VABILO.
K0 L K T A K i: (
Vabilo na zabavni večer i
o	' '
0	----Katerega |»rir»cii———	< >
1	Slov. Izob. Dr. "Vihar" ij
NOVEMBRA IP13 V listnem domu Punlo, Pa., ob 7 ari zvečer.
enodejanska burka
PROORAM:
"Mutast muzikant"
OflKBE:
Tomaž LeAuik ........................ K-	Peterael
MkSh, uj«*gova *eii«....................................K- U. MiluviNK
Katri««, beniiiH......................................K». Mary Ileril*
Tw»-e Liaica...........................................g. Fr. Hsv.lek
Peter Osebek.....T........J.i'i.....i.......................g. V. Pivk
PO IGRI BLEDI PLES TEB PROSTA ZABAVA.
('ritjeuo občinstvo ix okolic« «•« uljudno vabi na ta zabavni ve£«r. VSTOP ♦ I 00.	PIVO PROSTO.	DAM K »o vstopnin« pro»U\
An postrežbo »k rl»i	ODHOK.
Z	*
♦ immmmm#mwwm
VABILO NA VESELICO
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|e Ba|ceae|e la aalbol) sigaraa.
NaAa parobrodna poalovnica j« najv«čja na Zsp«du »n ima vse najbolj!« oceanak« trte (linije). Stfkart« prodajamo po kompsnl|aklfti cenah.
POŠILJAMO DKNAK V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA
K as par Drlavna Banka kupu|e ln prodal« In «•menN« ^"rUbitki^-
sveta. - Pri Kaaparjevi Državni Banki «e isplsis za K6 $1, bn odDiuta.
Največja Slovanska Banka v Ameriki..- Dajs 9% ob™U, ~^^"n^rf^mV ¿eni v slovenskem Jeziku. - Banka ima $6,318.821.66 premoženja
CHICAGO ILLINOIS
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave.,
LISTNICA T7PRAVNIŠTVA.
M. P.'Black Diamond, Wash.: Proletaree je in bo vedno na strani članov, najsibo katerikoli napredne Jednote. Kdor si ono zadevo drugače tolmači, ta stvari ne razifme. — Pozdrav!
—	Zastopnik iz Clinton, Tnd.t naj pošlje boljši naslov za John ttotarja, Bx. 73 Falleston, Ind. Pošta nam je list vrnila s pripombo: Returned for better adress.
—	Naročnik: Vsak naroči lahko list za kogar hoče; Če ga dotiČ-nik neče, ga lahko potom pošte zavrne. To je vse. — Pozdrav!
—	Svote za Erjavčev fond poslana sodr. Matkotu, ki Se niso bile objavljene, se objavijo v eni bodoči številki.
—	" Amerikanski Slovenec" je priobčil v št. 78 tele gorostatsne katoliške laži:
"Proletaree", zakaj ne poveš svojim razrednim siromakom, kako je pred letom dni žalostno pogini! socialistični list "Appeal to Reason" — zaradi strašnega pomanjkanja naročnikov?" —
Dejstvo: Appeal to Reason ima danes še vedno čez pol miljona naročnikov in ga dobimo vsak teden redno v zameno. — A. S. se bo zato zagovarjal.
Am. Slov. v isti številki piie: 5) ker je v socialističnih zadevah nssaiotljiv samo glavni odbor v Chicagi pod predsedstvom debeluh arja Zavrtnika ..."
IVejstva: Gl. odbor J. S. Z. aplob nima stalnega predsednika, ampak si ga voli na vsaki seji. In lrer'sodr. Zavertnik sploh ni član tega odbora, je naravno, da se ne vodijo zadeve pod njegovim predsedstvom.
O Beblu piše, A. S., da je zapustil premoženje 937,500 frankov, ne pove pa, da je to premo šenje zapustil socialiatični stran ki.
Amer. Slovenec imenuje v isti številki zavedne delavce — socialiste — bedake!
Sodrugil Ali se splača od go varjati na take patentirane katoliške laži v predalih Proletarca T Morda 1 Smo pač v boju: med sve tlobo in temo, med napredkom in nszadnjsitvom . . * AJi še izdatnejše bojno sredstvo proti vsemu slovenskemu nazadnjaitvu, kakor piaani odgovori, so novi naročniki na Proletarca. Ko bo Pro-letarec tako močan, da ga bo večina čitala v vsaki slovenski na selbini v Ameriki, takrat sodrugi. bo prišM čas. ko bodo prenehal taki napadi od strani ljudi, ki se Ji V " rd !"fn». Takrst se ne bo vei iTT>l«J«ln M«tHi in norca brit! is slovenskega trpina. Mnogo, mno-' i. S, ^ osim spremenilo
^ . Im». ''ifotl ti'»,
Aagitacije nslRb pošr-
Stem ste vabljeni vsi rojaki, ka o tiri strtmite |>o boljšem /ivljou- % ju, neodvisnosti, samostojnosti in uživati sad svojega truda, da si pridete pogledati lepe in obilne pridelke tukajšnjih rojakov in farinerjev, ter se prepričate na lastne oči in poteui sodite po svojem premisleku, kje da je bolje za vas, mofciti se in garati po zaduhlih tovarnah. rudokopih in enakih £ zdravju škodljivih krajih, za par y dolarjev, kar komaj zadostuje za boro življenje in vsakdanje potrebščine, ali pa biti samostojen, in neodvisen, sam svoj delodajalec in gospodar na zdravem in sve Žem zraku v prijaznem in rodovitnem kraju, kjer se Vaše delo ato-tero izplača m kjer si v par letih po marljivem in dobrem goapo darstvu napravite eksistenco, postanete od vsakega neodvisen, sain svoj gospodar, ter premožen farmer katerega vsakdo časti in se mu ni treba uklanjati bosom, za iste krvav pot potiti ter njih žepe polniti, ki vas v zahvalo za to, v slučaju bolem i in onemoglosti brezsrčno odslove in Vaše mesto z novimi močmi nadomestijo, ne oziraje se na vas, in vašo usodo. Pomislite nekoliko, pripravite si boljšo bodočnost, da bodete enkrat uživali sad svojih žuljev in truda, da Vam ne bode potre ba na stara leta skrbeti kje bo-dem spal? kaj bodem jedel? in kaj bode z mojo družino v slučaju da oholim ali celo umrjem. Še je priložnost in čas se takih skrbi rešiti in pripraviti sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost.
Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje v prijaznem in lepem kraju Wausaukee, Wis., kjer imam še precej rodovitne zemlje na prodaj po zelo nizkih cenah in ugodnih malili naplačilih, tako da si vsakdo, ako ravno je pri ma em denarju lahko zemljo kupi in si boljšo bodočnost preskrbi kjer bode brezskrbno med rojaki v tej slovenski farmerski naselbini sad svojega truda užival in kjer je v zadnjih 4 mesecih že nad 80 rojakov svoja posestva kupilo, kar je jasen dokaz, da je zemlja rodovitna, kraj prijazen in zdrav, dobra in čista voda, ugodno podnebje in klima, kjer še ni bilo nikdar slabih letin in kjer je vedno do ber trg ter izvrstne železniške zve ze z vsemi večjimi mesti in trgi.
Kdor želi imeti posestvo v tem prijaznem in ugodnem kraju, naj pride naravnost sem v Wausaukee, Wis. Ako ps želi prej kakih natančnejših informacij, naj piše takoj na
katero priredi-
Slov. Soc. Klub štev. 13.
v MORO AN, PA.
V CETBTEK 1NE 27. NOVEMBRA 1913 v dvorani dr. Bralstva št. C. S. ji P. J.
•	ZAČKTKK VKSKLICE OB 4. UKl POPOLDAN.
Igrala bo izvrstna slovenska godba Headling Brass Band. — Na veselici bo igrana tudi šaljiv* tombula, iu druge zabavne tekne.
VSTOPNINA 50.-.
DA M K PK08TE. ODBOB.
1 CLEVELANDČANI POZOR!
Belaj & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. !
_ <
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo J moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. !
Izdelujeva obleke po na|nove|&t modi.
oso S S* 0 II00SSS»••»»•»♦♦♦
::
took Out! You'd better take care of ,>fcurself"
Glavobol, bolečine v grlu, v prsi., in straneh, slalte žleza iu drugi zuuki prehlad« uo bodo imeli nevarnih posledic, to bodete rabili
Dr. Richterjev Pain-Expeller
po predpisih, ki so nstisnjeni na omota. 25c. in 50e. steklcniee. Čuvajte se ponaredb in pazite na * sidro in naše ime.
t. AO. SICSTES S CO.. tis Psart St.. Se« Y«rk. S. V. i
ftr. RichUrj«T« Congo Pil al« oUJVjo. . li lite. kil oos.)	J
■II —I.........................mmmmJr
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice
Chlcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
i
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
Nate podjetj« j« p«! aad«tutrmrn ««ClaariBf ter« j j« denar popolnoma aigviM na lotom. Ta bank* prvraM Udi ato-I« p.>itn« hranilnic« Zdr. diSav. Zvrtaj« tudi denarni prom«t S. N. P. J.
Uradne ar« od 8:30 dopoldn« do 5:10 p«polda«; v «obte« js b«aka odprta do 9 ur« sv«£«r; v nedeljo od 9 ar« dopoldne do lt ar« depoldne.
Denar vloton ▼ na«« banko noai tri yno«to. Bodite uvejereni, da j« pri nas denar naloton vano im
JÖ Cigarette*
A. Mantel L. Box 221,
Wausaukee, Wis.
katere dobi takoj in brezplačno.
V dodatek nsznanilu stem naznanjam vsem rojakom, ki so mi pisali, da pridejo v teku tega me leča, kakor tudi onim, ki so že kupili a se Še ne naselili, da sem svo io pisarno iz Ohicage preselil sem, ♦er se tndi sam tsikaj za stalno na <elil. tako da bodem lahko vsak <ss rojakom ns razpolago in v po •noč v vseh možnih ozirih in potrebščinah. Ko se odločite sem riti. kupite vosni listek direktno 'o Wanssnkee, Wis. in mi svo; •rihod naznanite, da Vas tuka, ♦ ^»sji pričakam in se za Vas zavzamem.
(Advertisement)
Kadite izvrstne
1VIEBO
X ^ CORK TIP
QGARETTGS
Brez primere najboltši

Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
HM40 Bine Island Avenue, Cklcsgo, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROliETAREC" se tiskata v naši tiskarni
* * *
^ l^ADAR potrebujete društvene po-°	trebščine kot zastave, kape. re-
galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka

Restavracija in kavarna "Jugoslavija".
I 1134 — VV. 18 Str.,	CHICAGO, ILL.
— Domača kuhinja. ' Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigare! —
E. RICHTER, lastnik. MMM«MM»M»»MMMMIMMMMMM>M»»»<MM
F. KERŽE CO.,
2616 South Lawn da le Avenue
CHICAGO, ILL.
'	e	»
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
to ti0>> 0 tttttttl 11 in It ft t ttftt^'****^**"^^"'*»
FOTOGRAFIJE
najfinejša dela, najsibo ienitovanjske, društvene ali druiinak«, vedno dobro in okusno »deluje
IVAN VCEUK9 prvi hrvatski (ototrafist
1684 Blue Island Ave., med 18. In 11 ul„ Chlcago. Z titkia lactfsa slik Um% krtui tfiril«.	TtlsfN: Casal 2511.
«Staremu prijatelju, ki se je v dolgih letih izkazal, je treba o-hraniti zvestobo. K.dor trpi za
nadleinim prehladom, naj ne poskuša vas mogoča in nemogoča sredstva, ampak naj si preskrbi takoj pristni "Pain Bxpeller'\ Naj se drgne ž njim krepko P° vratn. prsih ter stopslih in takoj bo dobro. Pain Rzpeller se lahko
dobi v Ameriki po vseh lekarnah za^25 centov steklenios. Treba pa je paziti, da se dobi pristnega varstveno znsmko s sidrom.
(Adv.)
Ali ste zapazili, da Vam ja, ali da Vam bo v kratkem potekla na ročnina?
Za vsak slučaj poravnajte ta koj, da se Vam ne vstavi lista.
Edini slovenski pogrebnfk jj
MARTIN BARETINČIČ
S34 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
HW,»»«MM»M»»»MMtMM»#MM#H»MHttMMtMll
Conemauflh Deposit Bank
■IMH
M MAIN STR.
CMEMAUCI. PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER' blagajnik.
Pozor slovenski 0oatllnl£ar|lt
Moja tvrdka je prva is ediaa «lovonaka samostojna v Ameriki, ki importira iganje naravnost is Kranjskega. Poskusite en »aboj 12 steklenic, od vsaeega 3 steklenice brinjevea, slUovea tropisjovea in i^«nko vino. Zagotovim Vam, da bo«U sado-volni. Dokas j«, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca lEgnbil na tej pijači.
Prodajom ««koliko c«nej« kot katera draga tvrdka, kar ne plačajem draaih agentov.
Prodajem samo na debelo. A. HORVAT, «H H. ( hkjf0, SlM Mtl III.