£t. 300 Pišiiifii Mm v ggUiisI (toah «fn»H tu la mM (tbtj«, izviemM pMdeljeli v«k da Asifteg« U. 2CL L n«4strop|e Dop* ptana le ae iprcjtnajo, rokopisi Aatan Oerbee. — Ustnik tiskaro* sntfa ta mete: L 7.—, t meaccc L 19. U edaištvo: ulica vw. .jajo uredoStrtL sv. Prtnčtfka jtm idajalelj in odg areteft tiskarne Edinost. Kifrfnl« 32.— in celo leto L OOl—» Za fcMneastv* aiese&io 4 lire vač. - Tcteton Medni«** i« uprave It 1M7 W irsilli V »rcu« iv« ummui a i^am EDINOST Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLV od 10, decembra t. 1. ministrski odiok od 28. novembra 1933., ki vsebuje določbe o ureditvi vprašanja izmenjave navadnih hranilnih vlog in vlog na tekoči račun pri fcivši avstrijski poštni hranilnici. Kakor jznano, je to vprašanje staro kakor vprašanje izmenjave avstrijske valute, ker je le en del lega važnega vprašanja, ki pa je že daleč od svoje končne rešitve, zakaj denar naših zadrug, ki je naložen onstran anejc in ki je ostal še neizmenjan, čaka še vedno na kak rešilni odloka Kar se tiče vprašanja poštno-hranilnih vlog, je znano, da je bilo to vprašanje načelno rešeno že s kr. odlokom od 9. novembra 1921., št. 1871. ki določa, da stopi na mesto upnikov avstrijske poštne hranilnice italijanska država in italijanska poštna hranilnica. V «Gazzetta Ufticiale > od 30. avgusta 192?. pa je bil objavljen kr. odlok od 22. julija 1923., št. 1817, s katerim se izprcininjajo nekatere določbe prvega kr. odloka o tem vprašanju iz 1- 1921. Najvažnejša izpremeraba določa, da se bodo smatrale za veljavne vloge pri poštni hranilnici, ki so bile izvršene do 26. marca 1919. Isti rok bo veljal tudi za določitev bivališča upravičenih upnikov. Obenem napoveduje ta kr. odlok tudi posebni ministrski odlok o podrobnostih glede postopanja pri teh operacijah. Ta odlok je isti, ki smo «a uvodoma omenili, t. j. ministrski T -J ...» skem državljanstvu, ki ga izdajajo pristojna oblastva novih pokrajin (županstva]; b) potrdilo o bivališču na posebnem predpisanem vzorcu; c) izjava o odstopu — tudi na posebnem vzorcu — v kateri upnik izjavlja, da odstopa svojo terjatev z obrestmi vred italijanski poštni upravi s tem, da mu ta poslednja nakaže o svojem času odgovarjajoči kredit pri italijanski poštni hranilnici, ki se izračuna na podlagi razmerja 60 stotink za vsako krono. Vsak upnik dobi pri položitvi napovedi m listin potrdilo o sprejemu. Ko bodo gotove vse omenjene formalnosti (ugotovitev terjatve, potrditev, vknjižba zapadlih obresti itd.), se izdajo za v s e priznane terjatve nove hranilne knjižice, ki bodo oroste vsake vinkulacije razen tistih, ki so obstojale prej, in razen vinkulacije, ki jo predvideva čl. 6. že gori omenjenega kr. odloka od 22. julija 1923., št 1817. Ta člen določa, da se bodo terjatve mogle dvigniti še le tedaj, ko preteče Sest mesecev od dneva, ko je bila terjatev vpisana na nove hranilne knjižice. Ta določba je obenem tudi bistvena odredba, ki se nanaša na likvidacijo teh terjatev. Glede 3. skupine (italijanskih državljanov starih in novih pokrajin, ki živijo v inozemstvu, razen tistih, lu prebivajo na ozemlju, ki je nekdaj pripadalo bivši Avstriji) določa čl. 9., da bodo, ako se nahajajo v položaju, kakor ga predvideva čl. 1. odloka od 9. novembra 1921. in ako niso že naznanili svojih terjatev italijanskemu overilnemu in po-Ta važni odlok, s katerim je to perece ravra}nemu uradu (UfCicio italiano di ve* vprašanje po tolikem čakanju vendar eii-, rifjca " ' " krat urejeno, določa podrobnosti o pobiranju poštno-hranilnih knjižic in napovedi odlok od 28. novembra koncu compcnsazione), tudi lahko napovedali svoje terjatve. Upniki te skupine 0 - . . morajo priložiti k svoji napovedi še sle- ickc-.h računov. Sprejemanje hranilnih ječe jjstine. aj potrdilo o italijanskem dr-knjižic in napo\edi tekočih računov je j žavijanstvU< potrjeno od italijanskih kon-poverjeno italijanski poštni upravi (pošt- j su{arRjk oblastev; b) potrdilo o bivališču, nemu komisarijaut v Trstu). Ta operacija j jjToriilci te skuoine imajo iste pravice kase začne 1. januarja 19?4. in bo trajala do, ^ iki 2. skupine. 15- iebruarja 1924 Glede bivališča velja določba čl. 2. kr. Le za tiste imetn^e hranilnih M*«?, lu odloka od 22. julija 1923., ki smo jo že bivajo v inozemstva, traja omenjeni ro* dvakrat toliko, t. j. do 30. marca ali 90 dni. Na podlagi hranilnih knjižic in napovedi tekočih računov ukrene zgoraj omenili. Čl. 4. ministrskega odloka pa določa o tej točki še sledeče: Prizna , , ,, tp bivališče v katerem so se prizadeti na- ikrene potem postna - ,l(.n/1Q1Q in ^ i i selili najkasneje do 26. marca IVI*. in ga uprava primerne korake, da dobi od > ipustili. Ako je nastala za- poštne hranilnice na Dunaju potrditev u- l-ls,u F , - ____u— • _ i* *_ ____ _ 1 _ _ i ... I i t • ^ t r\ ah pravičenosti in zneska terjatve, razdeli Upnike v razne kategorije ter izvrši likvidacijo upravičenih terjatev. Upniki so razdeljeni po čl. 3. odloka, o katerem je beseda, v siedeče štiri skupine: 1) Italijanski državljani starih pokrajin; 2) italijanski državljani novih pokrajin, ki prebivajo v kraljevini in ki so postali državljani na podlagi s ižennenske mirovne pogodbe in rapallske pogodbe ali so dobil; italijansko državljanstvo na podlagi opcije; 3) italijanski državljani starih in novih pokrajin, ki ne prebivajo na ozemlju kraljevine; 4) pripadniki drugih držav, ki prebivajo na ozemlju kraljevine. Za našo deželo prihajata v poštev le 2. in 3. skupina, predvsem pa 2., vsled česar se bomo omejili na to, da podamo čim točnejšo vsebino le tistih določb tega odloka, ki se nanašajo na ti dve skupini. Za italijanske državljane novih pokrajin, ki prebivajo v kraljevini in ki so zadobili državljanstvo na način, omenjen pod 2.), ie uprava italijanskih poštnih hranilnic pooblaščena, da stopi na njih mesto kot upnikov avstrijske države in avstrijske poštne hranilnice za vse terjatve, izhajajoče iz operacij, ki so se izvršile do 26. marca 1919. Pri tistih, ki so optirali a jim prošnje še niso bile rešene, postane pre- časna opustitev bivališča, posebno radi vojnega stanja, bo lahko poštna uprava po primerni ugotovitvi smatrala, da se ni izvršila nikaka izprememba. Izjema bo veljala tudi za tiste, ki so prišli na ozemlje starih aH novih pokrajin po omenjenem roku, ako so italijanski državljani in ako se izkaže, da so se povrnili iz tujine z namenom, da ostanejo v Italiji. Juristične osebe, javne in privatne ustanove, kreditni zavodi, trgovinske družbe in podjetja vseh vrst v novih pokrajinah se bodo upoštevala le tedaj, ako dokažejo, da so bile take osebe (oziroma njih glavni-sedež, ko gre za banke, družbe itdL) vpisane pri trgovskem sodišču pred sklenitvijo premirja, ako je tak vpis še veljaven in ako je večina upravnikov ali članov, ki so osebno odgovorni, sestavljena iz italijanskih državljanov 1. in 2. skupine. To so najvažnejše določbe ministrskega odloka od 28. novembra 1923. Opozarjamo ponovno vse prizadele, da je rok, določen za predložitev hranilnih knjižic in napovedi čekovnih računov, kratek (od 1. januarja do 15- februarja). vsled česar naj si vsakdo- že sedaj preskrbi listine, ki jih bo moral priložiti svoji knjižici oziroma svoji napovedi. Poštnemu kemisarijatu pa da ukren Priprav« nabHinje volftva Fašisti nastopajo samostojno — Bonom i na čelu demokratov — Giolstti in Orlando postavita lastne liste — Minister^ Carnazza prestopil k fašizmu — Mussoliiu se še nI odločil za razpust zbornice RIM, 18. V parlamentarnih krogih so včeraj pričakovali, da bo odlok o razpustu zbornice objavljen že v teku včerajšnjega dne; toda ne pondeljek, ne torek nista prinesla toliko pričakovanega dogodka. Vesti, da je Mussolini predložil kraliu že v nedeljo omenjeni odtok v podpis, so torej neresnične. Poleg tega pa je ministrski predsednik Mussolini v pismu na ministra za javna dela on, Car-nazza po vedeti, da se ni še odločil za razpustitev zbornice. Skoro gotovo pa je —■ vsaj tako zatrjujejo i>oluradna glasila -da bo zbornica razpuščena proti januarja. * Medtem se vršijo v parlamentarnih krogih razna ugibanja glede nastopa posameznih strank pri bodočih volitvah; ni še namreč gotovo, katere stranke se bodo udeležile volitev in tudi ni še znano, kako bodo nastopile te stranke, t. j. ali samostojno ali združene s kako drugo stranko. Glede fašistovske stranke se zdi, da bo nastopila popolnoma samostojno; seveda ni s tem še rečeno, da bodo fašisti postavili samo kandidate pristaše fašistovske stranke. Kajti gotovo je, da bodo na faši-stovskih listah stala imena tudi drugih osebnosti, ki so več ali manj naklonjene fašizmu; to se bo zgodilo posebno v Južni Italiji, kjer ni fašizem tako razširjen kakor drugod. Fašistovska stranka se le ne bo spuščala v blok z organiziranimi strankami. Giolitti in Orlando bosta bržkone postavila samostojne liste. Del demokratov, ki je sedaj v opoziciji, bo nastopil samostojno pod vodstvom poslancev Bonomi in Amendola; temu bloku se bosta pridružila on. Cocco in on. Alessio, ki sta znana nasprotnika fašizma. Nitti baje ne bo kandidiral pri teh volitvah. Don Sturzo je že izjavil, da bo njegova stranka nastopila samostojno. Socijalisti se v tem pogledu še niso odločili. Glasovi o prestopu ministra za javna dela on. Carnazza k fašizmu, so se izkazali za resnične. Včeraj je on. Carnazza izjavil zastopnikom tiska, da vodstvo fašistovske stranke že pripravlja izkaznico zanj. On. Carnazza je bil do sedaj pristaš socijalno-demokratske stranke. Danes je ministrski predsednik Mussolini naslovil na on. Carnazzo pismo, v katerem pravi, da bo izkaznica, ki jo bo prejel on. Carnazza, vstvarila le pravni položaj'; kajti on. Carnazza se je že 14 mesecev boril v vrstah fašizma. Mussolini nadaljuje, da se ne sme čin on. Carnazza spravljati v zvezo z volitvami, za katere se ministrski predsednik sploh ni še odločil. (Mussolini poudarja to, ker so nekateri opozicijo-nalni listi videli v tem koraku on. Car-nazze novo znamenje, da namerava vlada voditi volitve s kabinetom, v katerem bi avtonomijo Slovenije. Radikali računajo,1 da bi se poslanci SLS zadovoljili z dvema ministrskima portfeljima, odstopiti se ima temu klubu ministrstvo poljedelstva in ministrstvo trgovine oz. ministrstvo za šume in rude. O kaki avtonomiji radikali ne morejo definitivno razgovarjatL V okviru sedanje vidovdanske ustave se ima Sloveniji priznati široka samouprava, ki bi bila nekak surogat za avtonomijo. O tem vprašanju je značilna pisava «Vremena», ki donaša iz vladnih krogov inspirirano vest, da že delj časa obstoja načrt za koalicijo radikalcev z SLS. V resnici je opažati v parlamentarnem življenju gotove indicije. Značilno je stališče vlade v vprašanju pomoči poplavlj'en-cem v Sloveniji. Vlada je povodom znanega konflikta radi zakonskega predloga, Grška monarhija pred padeta Vlada pozvala kralja, da zapusti država ATENE, 18. Atenska agencija poroča, da je imel spričo volilnih rezultatov mini« strski svet dolgo sejo o političnem polos žaju, na kateri je bil sprejet sledeči sklepr Z ozirom na ustavotvorno skupščino, ki se bo morala čimprej sestati, da bo razpravljala o najprikladnejšem režimu države, je smatral vodja revolucije in vlada za potrebno sporočiti kralju svoje mnenje, naj do končnoveljavne rešitve tega vprašanja zapusti državo, da se bo mogla tako važna razprava vršiti v miru. Sklep je bil dostavljen tudi kralju, ki bo odgovoril tekom jutrajšnjega dne. Demonstracije proti grškemu kralju ATENE, 18. Včeraj so se vršile de m o ri- ki so ga stavili v narodni skupščini posl. stracije proti kralju; demonstranti so vpili Sušnik in tovariši za podporo po povodnjilpo ulicah: oživijo republika!> Republi- prizadetim krajem, raje žrtvovala enega 1 kanci svojih ministrov, samo da je ugodila za- j htevi Jugoslovenskega kluba, da se prizna zakonu nujnost. Na drugi strani pa je stališče Jugoslovenskega kluba v skupščini tako, da lahko vsak postranski opazovalec jasno spozna, da se ustvarja v parlamentu nova kombinacija. priporočamo, aa uKrene z ozirom na izvr-vzemnjihov-eTerjatve veljaven še le tedaj, sevanje tega važnega odloka vse potrebno, ko bo ijihovi prošnji končnoveljavno ugo- da bodo prizadeti deležni vseh udobnosti, deno Vsi upniki, ki mislijo, da spadajo v j ki so na mestu, m da da pravočasno vsa ~ nu p - — ' knjižice, pojasnila, ki jih še zahtevajo nekatere do- iiačrt za preurM upraus pred ministrskim svetom Določbe za izvrševanje edvetniškega poklica v novih pokrajinah RIM. 18. Na svoji današnji seji je ministrski svet razpravljal o preuredbi zakona o ustanovah za javno dobrodelnost. On. Acerbo je podal poročilo o načrtu za tretji odlok o preuredbi uprave, ki se tiče ustanov za javno dobrodelnost. Ta načrt sloni na istih podlagah kakor preuredba občinskega in pokrajinskega zakona ter stremi za poenostavljenjem uprave pri omenjenih zavodih. Po Kratki debati je bil načrt soglasno sprejet. Nato je ministrski svet sprejel na predlog finančnega ministra nekatere določbe za& strožje izvrševanje zakona o registrskih pristojbinah. . . . Na predlog justičnega ministra je ministrski svet odobril načrt za kr. odlok, ki vsebuje določbe o izvrševanju odvetniškega poklica v novih pokrajinah. V smislu teh "določb se bodo lahko vpisali v imenike odvetnikov v novih pokrajinah tudi oni, ki so radi vojne dovršili svoje študije na kaki italijanski univerzi ter so bili potem vpisani v kak imenik odvetnikov v starih fpo krajinah. Končno je ministrski svet odobril načrt za kr. odlok-zakon za izvršitev italijansko-francoskcga dogovora glede poprave meje nicd Tripolitanijo in Tunisom, zasebnih italijanskih šol v Tunisu, o železniški zvezi med obema kolonijama in tozadevnih tarifih in glede nezgod pri delu v Tunisu. Italijanski industrije« dobili koncesijo za izkoriščanje bogatih ruskih petrolejskih vrelcev RIM, 18. Iz Moskve jc prišlo poročilo, da je sovjetska vlada v znak svoje dobre volje za obnovitev odnošajev z Italijo brez nadalinega ratificirala vprašanje koncesije, za katero je pred nekaj meseci zaprosila skupina italijanskih industrijcev^ Koncesija se tiče petrolejskega polja, ki obsega 18.000 edesjatin* ali cca 20 tisoč hektarjev, ki se nahaja v Kavkazu in sicer v Georgiji, pokrajina Scirata. okraj Signov. Polje je bogato na mineralnih vrelcih in je zvezano z železniško progo Bahu-Tiflis-Batum. Iz Batuma, ki je najvažnejše petrolejsko pristanišče ob Črnem morju, lahko prispejo transporti v nekaj dneh v Italijo. To bo omogočilo, da se bo Italija vsaj nekoliko osvobodila monopolnih cen, ki jih sedaj poljubno narekujejo ameriški petrolejski trusti. Visokošolski kongres proti šolski preosnovi PAV1A, 18. Včeraj se je vršil prvi državni visokošolski kongres. Zastopana so bila vseučilišča: Genova, Perugia, Ferrara, Siena, Firenze, Palermo, Parma, CagHari, Milan in Pavia; na sklepe so poleg teh pristala še vseučilišča v Camerino, Padova, Catania in Sassari. Kongres je še enkrat formuliral svoje zahteve glede poprave šolske preosnove. cAvanti* poroča, da ni dijaštvo kazalo posebnega navdušen/a ne za Mussolinija, ne za Gentileja. * bili zastopani samo fašisti. Na ta način bi položaj on. Di Cesaro postal še bolj kritičen). Nato se Mussolini zahvaljuje on. Carnazza za požrtvovalnost, ki jo je pokazal kot minister. On. Carnazza se je v pismu zahvalil ministrskemu predsedniku. Pismo je zaključil: «Vesel sem, da si me počastil z izpolnitvijo moje želje, da bi rad videl končnoveljavno opredeljen moj političen položaj napram fašizmu*, , Kombinacije o koalšciii med radikali in SLS BEOGRAD, 18. Po odgoditvi narodne skupščine je zavladalo politično zatišje-V Beogradu je le še malo posiancev. To priliko je porabil g. Pašič. da je včeraj sklical sejo radikalskega kluba. Klub je najprej razpravljal o zakonu o centralni upravi ter sklenil, da se naj ta zakon sprejme čimprej. Razprava je bila zelo živahna. Po daljši razpravi, v kateri so poslanci zahtevali, da se število ministrov zniža najprej na 12 potem na 9, je prodrlo mnenje vlade, da se ukinejo le tri ministrstva: za konstituanto, za agrarno reformo in za socijalno politiko. Ministrstvi za konstituanto in za socijalno politiko se bosta reducirali v najkrajšem času, ministrstvo za agrarno reformo pa bo likvidiralo svoje posle tekom enega leta. Na popoldanski seji je prišlo v rešitev vprašanje ostavke ministra Uzunoviča in Velizara Jankovića ter državnega podsekretarja v ministrstvu za agrarno reformo Siankoviča. t Tudi džemijet je razpravljal o politični situaciji. Daljšo sejo pa je imel Jugoslo-venski klub. Rezultati posvetovanj niso še definitivno znani, vendar je v parlamentu razširjena vest, da je Jugo»lovenski klub razpravljal o novi ponudbi radikalnega kluba za vstop v koalicijsko vlado. Nekateri poslanci SLS odločno demantirajo to kombinacijo. Ugotoviti pa je treba, da se v tem klubu opažata že več časa dve struji. , Ena struja v SLS je za to, da se okrepi dosedanja politična taktika Jugoslovenskega kluba v narodni skupščini, druga pa je močno naklonjena eventualnemu vstopu v koalicijsko vlado, ki bi jo tvorila SLS in radikali. Druga struja pa zasleduje pri tem to taktiko, da bi se ta stvar po-preje ne javila slovenski javnosti, dokler niso zadevna pogajanja z vlado popolnoma definitivno zaključena. V parlamentarnih krogih omenjajo, da zahteva SLS kot pogoj za vstop v vlado tri ministrstva in pa Neodvšsni radikali BEOGRAD, 18. Neodvisni radikali, pristaši pok. Protiča, so imeli v nedeljo zborovanje v dvorani hotela «Imperial» in so sprejeli sledečo resolucijo: Zbor somišljenikov pok. Protiča smatra, da stanje v državi in v radikalni stranki nepreklicno zahteva potrebo organizacije neodvisnih radikalov, ki bi ostala verna principu radikalne stranke in bi delovala v duhu idej pok. Protiča v blagor države in radikalne stranke in bi nastopala proti vsemu, kar je proti temeljem države in stranke. Zaradi tega >e sklenila: 1. da začne izdajati list «Radikal», 2, da ustvari organizacijo, ki bo širila ideje pok. Protiča, 3. da se izvoli odbor 10 oseb, ki bo izvedel ta sklep, 4. da se pooblasti ta odbor, da v ugodnem času skliče zborovanje somišljenikov iz cele države. V odbor so izvoljeni ti-le gospodje: dr. Dragoljub Araug jelo vic, Dragotin Cvetkovič, Dušan Jankovič, Ži-vojin Simić, Jovan Jović, Milan Kostič, Mihajlo Petkovič, dr. Momčilo Ivanić, dr. Nikola Gjurgjevič in Radomir Kopša. Razdelitev avstro-ogrskega arhiva — Jugoslavija dobi važne zgodovinske listine. DUNAJ, 18. «Wicner Montagsblatt* poroča da bo glasom sporazuma izročila avstrijska vlada v kratkem Jugoslaviji važne listine, ki se tičejo zgodovine srednjega veka južnih Slo-venov. Listine se nahajajo deloma v državnem in deloma v cesarskem arhivu. Istočasno bodo izročnem razne vojaške listine tičoče se grofa Jelačiča, Nugenta in drugih važnih hrvatskih prvakov, ___________ Kabinetna kriza na Poljskem VARŠAVA, 18. Po poročilu listov je TTiugut opustil svojo prvotno namero sestave izven-parlamentarnega strokovnega ministrstva. — Sedaj se trudi sestaviti parlamentarni kabinet — Thugut ge bil l. 1919 notranji minister v ministrstvu socijaldemokrats-kaga voditelja Mo-raczewskega. Po nastopu Paderevskega je prevzel Thugut vodstvo kmetske stranke, ki je le tu pa tam sodelovala z zapadno gališko stranko Witoso. V zadnjem času se jc združil z odpadniki Witosove skupine. Thugut vrnil mandat — Sestava vlade poverjena Grabskemu VARŠAVA, 18. Ladislav Grabski je izjavil zastopnikom tiska, da mu je predsednik republike poveril nalog, da sestavi novo vlado ne glede na stranke, h katerim pripadajo novi ministri. Grabski upa, da se bo mogel že v četrtek predstaviti z novo vlado parlamentu. Poljska priznala zvezo sovjetskih republik. VARŠAVA, 18. V zunanjem ministrstvu sia bili izmenjani noti med vladami Poljske in sovjetske Rusije. Poljska priznava zvezo sovjetskih republik. Poljska je, kakor znano, priznala moskovsko sovjetsko vlado že pri mirovnih pogajanjih v Rigi. Novo priznanje jc bilo potrebno radi spremenjene državnopravne oblike sovjetske Rusije. Praktično nima novo priznanje večjega pomena. so izročili pismo, v katerem kraljeve dinastije. polkovniku Plastiras zahtevajo odstranitev Vprašanje posojila Ogrski pred svetom Društva narodov. PARIZ, 18. Danes bo odbor Društva narodov razpravljal o vprašanju posojila Ogrski. Ako-ravno je to vprašanje izkljnčno tehničnega značaja, vlada vendar za to razpravo v diplomatskih krogih veliko zanimanje. V slučaju ugoditve .posojila se bo ustanovil poseben nad-zorovalni cdbor, kjer bodo imele velesile svoje zastopnike. Posojila ne bodo garantirale vlade, arrtpa-k zasebniki, in sc bo v^čn del razpisal na tržiščih v Londonu in v Ncw Torku. Doseglo bo syoIo 250 milijonov kron v zlatu, katera se bo morala uporabiti izključno za ravnovesje v državnem proračunu in za ozdravitev ogrske valute,. Od dneva, ko bo začel poslovati omenjeni nad-zorovakii odbor, ne bo več mogla ogrska zakladnica izdajati novih bankovcev. V tem vprašanju je dosedaj mala antenta nastopala le pri tehničnih organih Društva narodov; v zadnjih dneh je pa delovala tudi pri pariški vladi na to, da bi se o priliki tega posojila postavile Ogrski razne politične in gospodar*ke omejitve. Včeraj je svet Društva narodov nadaljeval razpravo o vprašanjih glede Memela, o razmejitvi med Cehosiovaško io Poljsko pri Javo-rini in o položaju nemških naseljencev na Poljak«™. _ Polom francosko-belgijske družbe. BRUSELJ, 18. Listi poročajo iz Antwerpna o velikanskem .polomu cFrancosko-bclgijske pomorske družbe*. Pasive presegajo 300 milijonov frankov, ki jim stoje nasproti aktive v znesku 150 milijonov frankov. Nemška sodba o Pcincarejevem odgovoru. Nemška vlada bo izdelala predloge za rešitev zasedbenega vprašanja BERLIN, 18. Wolfov dopisni urad poroča spričo odgovora Poincarćja, ki je prispel v Berlin, da se smatra v rnerodaj-nih krogih za bistveno točko francoskega odgovora dejstvo, da je pariška vlada pripravljena obnoviti pogajanja, čeravno pd« določenimi pridržki in posebno, da je pripravljena razpravljati o začasni ureditvi razmer v zasedenih krajih. Kar se tiče stališča francoske vlade ylcde posredne ali neposredne spremembe versailleske mirovne pogodbe, trdijo v merodajtiih nemških političnih krogih, da ista ne vsebuje nikakih določil glede Porurja. Kar se tiče Porenja želi Nemčija, da bi se čimprej vzpostavile razmere, odgovarjajoče mirovni pogodbi. Da pride do tega, je predvsem potrebno ublažiti neznosne razmere v zasedenih krajih potom pogajanj, ki jih je predlagal nemški odpravnik poslov v Parizu v. Hoesch glede vzpostavitve nemške uprave in prometa v nezasedeno Nemčijo. Nemška vlada namerava izdelati natančne tozadevne predloge, ki naj do-vedejo do končnoveljavne rešitve porenj-skega in porurskega vprašanja. Spopad med nacionalisti m komunisti v Berlinu BERLIN, 18. V Berlinu je prišlo do ostrega spopada med nacijonalisti in komunisti. Poslednji so prišli v neko dvorano, kjer se je vršilo zborovanje nacijonalistov in motili govornike. Temu je sledil prepir in končno tepež, ki se je nadaljeval tudi na cesti. Zaznamovati je bilo 40 ranjencev, med temi je bilo nekaj težko ranjenih. Wilhelmov obrekovalec obsojea. BERLIN, 18. Včeraj se je v Dortmundu vršila razprava proti odgovornemu uredniku lista -Dortmunder General Anzeigcr», katerega je tožil bivši cesar Wilhelm radi obrekovanja. Na podlagi odkritij admirala Persinsa in admirala Vossa jc namreč omenjeni lisrt pisal, da je med potovanjem ob skandinavski obali prišlo na krovu jahte cHohcnzollern* do prepira med poročnikom grofom Hahukcjem in Kai-serjem, vsed česar je Hahuke oklofutal bivšega cesarja. Ta je tedaj ukazal poročniku, naj se umori in poročnik se je vrgel v morje ter utonil. Številne osebnosti store vladavine pa zatrjujejo, da jc Hahuke ponesrečil v gorah. Sodišče jc obsodilo urednika omenjenega lista radi obrekovanja na globo 300 mark v zlatu. SDlo&n nopod zveznih mrtlJaisSIb čet na postojanke revoiucijonarjev. PARIZ, 18. Mehikansko poslaništvo v iNevv Yorku objavlja poročilo, kjer izjavlja, da jc odšel general Obregon na fronto pri Vera Cruzu, da pripravi tu splošen napad proti jedru rc-volucijonarnih čet. V tem poročilu se predvideva tudi zopetno zavzetje mesta Puebla, ki so ga zvezne čete zapustile. Zapadne države Sonora in Cinaloa so ostale zveste mehikanski vladi. Mesto Tampico jc šc vedno pod nadzorstvom zveznih Čet. General Maycott, o kateremu se je govorilo, da se je pridružil vstašem, je izjavil v nekem proglasu, da ne priznava revolucionarne vlade De La Huerte._ Čicerin za pogajanja z Zedinjenimi državami. PARIZ, 18. Ruska brzojavna agencija je prejela besedilo note, ki jo jc Cičerin naslovil na predsednika Coolidgeja v odgovor na del predsednikove poslanice na kongres o razmerju med ZedinjcnLim državami in Rusijo. V tej noti izjavlja Cičerin, da jc sovjetska vlada pripravljena na pogajanja z Zedinjenum državami na podlagi načela, da se nobena stranka "ne bo vmešavala v notranje razmere druge države. Končno izjavlja Cičerin, da hoče Rusija narediti vse za obnovitev prijateljskih odnošajev z Zedinjeniitti državami. K nemirom na Kitajskem — Koncentracija bojnih ladij proti vstašu Sun Yat Senu HONGKONG, 18. Radi groženj Sun Yat Sena, da se bo polastil carinskih uradov, je pristalo v Cantonu 15 bojnih ladij iri sicer 6 ameriških, 5 angleških, 2 francoski, 1 italijanska in 1 portugalska. Hišna preiskava v stanovanju ruske trgovske misije v Genovi RIM, 18. Oblasti so izvršile strogo hišno preiskavo v stanovanju ruske trgovske misije v Genovi in zaplenile precej kom« promitirujoče korespondence. Preiskava se je vršila kljub protestu voditeljev misije, ki se je pozivala na pravico eksteritori-' jalnosti. Goriški fašisti pri Mussoliniju RIM, 18. Furlanski prefekt avv. Pisenti je danes predstavil ministrskemu predsed« niku komisijo županov in nekaterih slo4 venskih fašistov« DNEVNE VESTI Gonja proti sorBRemu RnszonadMa • Piccoloa prinaša dopis iz Gorice, čigar vsebina je dragocen prispevek k našim včerajšnjim izvajanjem. Dopis v tržaškem listu potrjuje našo domnevo, o bojazni Goričanov, da se za gon^o proti osebi knezonacHkofa Sedeja skriva tudi namen za odpravo nadšikoiije iz Gorice in nje priključitev k škofijski kurili v Vidmu. Goriški dopisnik priznava izrecno, da se po vzhodni Furlaniji in na GoriŠ&cm res širijo glasovi o laki nameri! Dopisnih pa da je doznal od osebe, ki je — kakor pravi — dobro poučena o « takih stvareh*, da so te vesti -— vsaj za sedaj — brez vsake podlage ter da jih tendcncijozno širi duhovščina, vdana sedanjemu knczG-nadškofu. Te vesti da so pobrali slovenski lisii, ki so blizu nadškofu Se-deju in ki imajo res interes na tem, da se med prebivalstvom Goriške širi opravičena bojazen, da res pride do tega ^skrčenja ugleda«, dobro rekoč, da bi si mogli s tem ♦ silnim orožjem«, če že ne pridobiti simpatije najbolj plašljivih, pa vsaj ovirati energično fašistovsko akcijo, Pomudimo se nekoliko, Poleg priznanja v tržaškem listu, da se res širijo laki glasovi, je pomembno naglasa nje da je zaupnik dopisnika dobro poučen v * takih stvareh®! Kdo in kje je tisti, v »lakih stvareh« dobro poučeni zaupnik?! Ali ne morda v listih krogih, ki so intrigirali tudi proti imenovanju monsignora Fo-garja za škofa tržaško-koprskega, ker bi sami radi prišli na to mesto?! O teh krogih je znana v Gorici marsikatera, zanimiva in tudi kaj značilna okolnost. No, pustimo to za danes. Piccolo v v, dopisnik podtika torej krivdo tudi slovenskim listom, ki da imajo ves interes na tem, da se širi taka bojazen *med prebivalstvom . Dopisnik si ne upa trditi, da je taka bojazen razširjena samo med slovenskimi prebivalstvom, marveč priznava indirektno, da med prebivalstvom sploh, cbeh narodnosti. S tem pa je dopisnik sam izpodrl svojo lastno trditev na račun slovenskih listov, kajti prebivalstvo italijanske narodnosti pač ne čila teh Isto v!! Na vsak način jc zelo sumljivo, da jc občutil «Picco!ovr> dopisnik potrebo napeljati svojo *ssi?njco, ki naj pogasi tisto — bojazen. Čemu naj bi gasil s toliko vnemo, če ne bi res gorelo?! In ker sc vendar trudi, je upravičena domneva, da ni res. da bi vse prebivalstvo soglašalo s to gonio, kakor hoče trdili resolucija, ki smo jo priobčili pred par dnevi. Stvar jc pač taka, da se goriško prebivalstvo samo m iz sebe boji, da b-i mo^lo izgubiti tako važno cerkveno rhlasi, kakršna je nadi&cfija. in da ve dobro, koliko bi Gorica izgubila s tem na svo^i moraTni poziefi ki tudi na materijalnih koristili. Njegova bojazen je torej povsem razumljiva in naravna, da res ni treba nikakih *huj-bkarij > od sirani slovenskih listov. S£icer pa ac bil dopisnik zek> nepreviden v svojem ©grmi -— gašenja. PrilU je v plamen — kapljico ol^a, ko prave, da je bojazen, da bi sc goriška saadšlcofšja priključila k videmski, «vsa» za sedajo brez podlage! Ile? Kaj pomeni ta »za sedaj?r> Kdor logično misli, poreče, da namera vendar-Ie res efcsloji, le priznati da jc ne morejo še. ker ni še prišel primerni tre-nolek! Rer, nepreviden je bil dopisnik, ko je vi^Jel v javnost ta svoj sedaj Podtikanje krivde duhovščini, vdani knezo-radškofu, in pa slovenskim listom je obenem tudi krvava žalitev za vse prebivalstvo, ker se s tem poslednjim podtika, da ne zna samo militi in presojali dogedke, posebno tudi to ogabno gonjo proti knezonadškofu. Iz dcuisa v *Piccolui> dozr.avarno slednjič, da jc direktoriju fašistovske organizacije došla izjava italijanske čitainicc (Gabinetio di le Utira), ki izreka svoje popolno soglasje s fašisLovsko akcijo, ker jc knezo-nadSkof «austriacantc3. Na to stran pa naj bi bili gospodje že nekoliko bolj previdni; ko imajo v svojem lastnem taboru celo vojsko ljudi, ki so pred vojno nosili e.vstriiska odlikovanja« razvešali avstrijske zastave, sc klanjali pred vsakim avstrijskim mogotcem in stali na čelu vsaki pairijotični mani- tečaja ter plačali takso 25 lir in neštevilno kolkovanega papirja? Zakaj premeščajo definitivne učitelje« zakaj jih odtegajo od njihovega definitivnoga mesta, da spopolnijo takp eno tistih neštevilnih služb, kjer vendar toliko učiteljev že mesece čaka na nameščenje? Kako vrednost ima definitivno imenovanje, če je vsak uradnik podrejen samovoljnemu pre-meščenju? Težko je verjeli, da so v pravni državi možne take c tvari. Enake dolžnosti, enake pravice! Ali morda naše ozemlje plačuje le za stotinko manj davka? Nikdar ne odnehamo od zahteve po pravici; neprestano bomo prosili, dokler se ne dovolijo najprimitivnejše pravicc našega ljudstva. Tistim pa, ki mislijo, da morejo s Šolskimi in jezikovnimi naredbami raz-naroditi naše pranemško ozemlje, moremo dati zagotovilo, da nemško narodno bistvo na nemškem ozemlju ostane neomajno. Z nasiljem se more pač začasno podpirati krivica, ne pa vzdržati, _ ♦Žensko dobrodelna udruženje » ima danes v sredo, 12. t. m,, ob 4. pop. svojo sejo v navadnih prostorih. Prosim polnoštevilne udeležbe odbornic. — Predsednica. Politično društvo «Edinost*. Radi bližajočega se občnega zbora vabim člane odbora in zaupnike na pogovor v prostore uredništva < Edinosti.* za petek, 21. t. m., ob 3 popoldne. — Predsednik. is tržaškega ilvlienia Izia!cv3;esc tatinsko podjetje. — Vratolomen beg zasač&aih zlikovce.'. Podjetni tržaški zlikovci so se predsinočniim, oziroma v prvih jutranjih urah lotili večje akcije, ki pa se jim to pol ni obnesla. Po dobro premišljenem načrtu so vdrli v gostilno «Alla citta di Mestre», ki sc nahaja v ulici Pondares, kjer so prevrtali zid, ki loči gostilno od bližnje trgovine z obuvalom, katere je lastnik Silvester Monico. V .trgovini so nočni odjemalci našli bogato izbero vsakovrstnih čevljev, moških in ženskih. Izbrali so si seveda najfinejše blago; nabasali so dve veliki vreči ter se pripravljali s tem plenom na odhod. Toda tedaj jim je prekrižal račune nek nočni čuvaj, ki je, idoč mimo gostilne, zapazil, da so vrata odprta. Zasumii je takoj, da tam ni vse v redu. Ko je zagledal v PKSDNO PRODATE zlato in srebro, vprašajte cene veliko zlatarno — urarno via Gia-cmto Gallina 2 (nasproti hotela Monceni-sio). Velika izbera predmetov za darove. Popravila. Cene nizke. 25/2 Rntonio Cerneca — LIVARNI C A Železa in kovin. — V skladišču Via Enrico Toti it 4, tel. 438 redno ▼ zalogi: BABICA, avtoriifrai/a, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. _ - .. . .. Slavec, via Giulia 29. 1677 ™oscc "" ■te®*«**. in peace, zaklop- — * podgredo{abi HIŠA, pritlična, 2 sobi in kuhinja, z 850 m9 zemljišča, pri občinski poti, v lepi legi, se proda. Pojasnila daje: Ivan Eller, Elieri 219, pošta Milje. 1751 POROČNA soba, močna, nova, moderna, z vzmetmi in volnenimi žimnicami, se proda. Via Luigi Ricci 4/L 1752 niče za lijake, bronasti drogi, in medeni drogi za zavese. Sprejemajo se vsakovrstna naročila. Zobozdravnik Dr. Leopoid Mraček fin wti Dr. Jaas Links zobozdravnika sprejemata od 9*1 ?n od 3-7. Trsi, Corso Vlit. S m. BiL štev. 42. m\ Šivalni stroji, petletno jamstvo, L 350.— za vezenje L 570.— zaklopnl, luksuzni L 720.—. Zaloga najboljših koles po izrednih cenah. Iščejo se preprodajalci za Julijsko Krajino proti posebnim popustom. PoJiljatve proti predplačilu. 57 CerveilDl, Trst Via 6. Canfccci 27 spechlist za M ml v oslih lo m zobeb sprejema za ?sa zitezftifBifc ia zobctehaHka spravik. v Goric!, na Traraiho 20 (Plana ieilia Rttorla 20) od 9-12 In od 3-5. (63) Bofero um MM Mamica ti-lEzsiii m\m in Minite? Eslia žtail is u filšssje Ulfl MEDiA6-fi.Pi!R!Č 42X72 dve luknji L 550.— ! Kotel iz kotlovine, me« 48X81 „ 370.— j dena palica, vrata in nogo 52X86 tri luknje „ 430. 63X98 „ „540.— 63X120 „ „ in pečica za sladko oglje . . . „560.— iz iitfga ieJeza ter pomiču a pcf. — Poiiijatve na deielo. — Za preprodajalce in trgovce veliki; 50 populi. { Hočete prihraniti ? Pofelofs (RonglGd) od L 99.- noprsl i Mošks oisiske. . „ n 99.- ta j DMšSasim&ilgoiče „ n 65.- t» S Mteii&Mmftm *• 32- 'i i 40 - JUla 01 ti I rft -i 40 - via Cartaal - U 675 tVRDKA L Crisinancicli Trst, Via Valdirivo 34 Telesa 13*99 KaivfSIt ce»a plafujam za V Vsi odjemalci odlikovane specijalitete i. JaKna Crema maršala " dobijo popolnoma brazplafno gostilni, nedaleč od vrat dve poini vreči, jc j kraSRO stensko UTO S 36 Urnim nabil takoj na jasnem, pri čem daje. Da bi koga vitk priklica! na pomoč, je ustrelil samokresom v vlIKOIIl. zrak. Prihitela sta dva orožnika in nek častnik toda predno so ti dospeli do gostilne, sta planila iz isie dva neznanca, se spustila v divji beg ter ir-giniia v veži hiše it. 4 v ulici Pondares. Za a^kna sta pkočila orožnika in častnik. Zlikovca sta imela dobre pete. Zbežala sta v podstrešje hisc, od tam sta skoz; podsrešno okno smuknila na streho, sc splazila na streho hiše št. 2 v ulici S. Apollinare icr izginila skozi drago podstrešno okno v hišo; v par sekundah sta bila zopet na ulici ter srečno odnesla pete. Očividno sla si zlikovca že prej pripravila to pot v slučajni bega, kajti obe vežni vrati sta bili odpr ti, istotako tudi podstrešni okni. Dognalo se je, da ata zlikovca odnesla le neznaten znesek denarja, ki sta ga ukradla v gostilni. Če bi se fžma pa posrečilo odnesti pripravljeni vreči, bi bil njnn plen ogromen. Z drevesa je padel. Včeraj popoldne je bil prepeljan z nekim avtomobilom v mestno bol- cliitUFiaV« Virftir. nišmeo 18-icini Ludvik Sosič, doma iz Rodika f ^ __... pri Herpeljah. Fant, ki je imel levo roko zlom- Jj en o v zapestju, je povedal, da je pri obrezo- V«rac» 6IVJ1II vanju drevesa padel po nesreči na tla ter se |g| domsfifl UjCatfa na ta način poškodoval. Sprejeli so ga v kirur- mm S m Jff m ^ g a sani oddelek. _I O. W | H D S P A C H Trst, Via Cesar« BatHstt it. 10 II. nadsL, vrata te » Sprejemajo se pošiljatve po pošti. kun, zlatic, DAROVI Franjo Krivičič, Beli ^Dijaški Matici» L 10. — Denar hrani upravnišivo. V počeščenje 18. t. m. petletnice smrti svojega nepo^abijefiega prvorojenca, sina Karlu-_ .četa, dar^'e g. Karo! Šiškovič, trgovec iz Ce"- festaciji v Avstrijcem pomenu te besede, ki pa | ny{a]a! 50 L «Šolskemu drašivu-. danes z istim globokim - prepričanje«« in po-j Narodnemu dobrotniku g. Šiškoviču, ki sc ob žalostni obletnici vedno spominja naše koristne ustanove, iskrena hvala! Dragi Karluči, ( ki Te ie kruta smrt pobrala v cvetoči dobi, počivaj v miru in naj Ti bo ohranjen blag in trajen spomini i* nosom nosijo italijanska odlikovanja, razobc-šajo irikolero in se klaniajo novim j?osped;:r-jem! Na vsak način izgledno — značajni ljudje! Pod streho ebešenea naj bi nikar ne govorili o vrvi! Naj le zasli&i-s'ejo svoje zaupnike, naj le drugim podi kajo krivde za pojave, ki so iiai neljubi: dejstvo je in ostane, da je gonja ^proli goriškemu kaezonadskofu brez vsake stvarne in etične pediage ter da je le Člen v verigi pa-litike« nevarne goriški dežeb! t,2sdssi!l»a slabost" v Lip! se je torej \ršila iiiinulc nedeljo z vsem pompom, kolikor se ga da uprizoriti v vasi na deželi. Vršila sc jc služba božja; prihitela sta goriški podprefekt in tajnik goriHctga fa£ja; prisostvovali so župani vrste občin s trobarvnim pasem, udeležilo se jc tudi domače prebivalstvo -— kakor pravijo poročila v italijanskih listih — v lepeta številu; 3 cerkvenega zvonike 1*c plapolala italijanska zastava; postavljeni so >Ui slavoloki; in Šolska mladina jc bila odiče-na s trobojnicami. Podprefekt in tajnik lašja eta imela govore, a Ludi govor župana, da jc bil mnogo c dobra van. iako poročajo italijanski lisli, "Verujemo, da je bilo vse tako. Tudi nismo pričakovali nič drugega. Zato je poskrbela slavnoznana režija s svojimi znanimi metodami. Izjavljamo tudi slovesno, da sc liikakor nc izpodžikamo na lem, da je prišlo zadoščenje za čin, ki je bil res grd in vse obsodbe vreden. Naše ljudstvo je pokazalo zopet Čistost svoje naravi in svoje poštenje. Z isto odkritostjo pa ugotovijamo, da je naše ljudstvo podalo lo zadoščenje tudi s trpkim čustvom v duši. Ravno. med govorom pouprefekta jc živo občutilo, kaka krivica se mu je dogodila, kako po krivem jc bilo obteženo in cbrokovano. O lem hočemo spregovorili posebej in podrobnejše, zlasti zato, ker se je v Lipi —• zgodovina ponavljala. Česo v Rimu ne vedo! V cLandsmannu^ pišejo: Nemške matere (iz Gornjega Poadižja) so sc povrnile s svoje misije v Rimu. Ali bo njihova zglasilev pri najvišjih instancah imela vspeh, bomo kmalu videli. Eno pa je gotovo: da centralna vlada ni nikakor poučena o tukajšnjih razmerah in da sc dozdevno ne strinja z vsemi naredbami iz Tridenla. In kaka poročila so šla iz Tridenla v Rim? Na najvišjih vladnih meslih so bili začudeni vslcd razodetij mater in so zaprosili te poslednje, naj po-skrbe za r.emudno poročilo, v katerih krajih se še ne poučuje. Kako je to možno? S kakimi frazami mislijo odpraviti to dejstvo? Zc me-scce je nešteto učiteljev brez službe in s tem 1_____ 1___meA 11* m n^iiriicm TMidclili O&rzns poročila« Vala ta aa tržaškem trio. Trot, dne 18. deccmbra 1923. odrske krone » « « « • • • • • • • 011 0-42 avstrijske krone . . * • • • • • o.o^:1^ čežkosfovsškc k^nnc • • • • • • • «7.20 dinarji « , • • • • * • • • • • • •J 6 2f) leji •••••••• • • • • • • • Ji^O 12.-- msrke • P • • « • —"— —.— dolarji •••«•« « m • • • • • 23.10 francoski irar.kl • • • m • « • • • 130.80 121.— švicarski franki • • • • « • • • • 401.— 4«K>.— angleški funti papirnati • • • • • • 100.70 I0t).9o m mw m m ali oglasi KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kol drugi. Zlata/na Povh Albert, Trst, via Mazzitu 46. 58 KONSUMNO DRUŠTVO JADRAN SV. JAKOB išče krčmarja. Nastop takoj. Prošnje poslati na odbor. 1754 TRINADSTROPNA* moderna hiša, v Mariboru, v sredini mesta, s takoj prostim stanovanjem, sc ugodno proda, Naslov pri upravniStvit. 1750 □ □ o: □ < J □ □ □ D □ □ O D P O □ □ □ □ □ □ □ □ iHgTE „1DINOST □ □□□□□ □ D D D □ O □ □ UstanevSJeM lata 195S, DelniSfea glavnica Lit. pspalB^a vpSafana. Glavni sada! c Trst, Via S. Nicold 8 CLSžfaa pdlald}. : ASB&zm, laaa. Olaišul® ¥s potoa zavesnaga zavocSa Jadranska LJubljani m In njenih podružnic v glavnMi masfiih Jugoslavije. B»J« kr«4ita aa nakup blaga« subvencije na blago, tokaal »9e£t3ov an raCj»9¥. mformadje. Kupuje in prodaja tflaarie la tfruge valute, iaiutvcna pisma In druge operacije po najusodRailih pogo;ih. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje itaJboSJs po d o sovo rw. i t jDj } □ 1 !q! n □ □ □ □□□DDODODDOD D o P O D D O O O P O □ □ □ O DD odo □ □□□□□□□□ □ □ D n □ d! PODLISTEK Paul Bourgel: JEČA (3) (La Gcole) Poslovenil F. P. Taki idefni spopadi ji dajejo samozavest in ponos in se uči obenem spoznavati svoje lastne nedostatke. Bolj lino Ivanovo razpravljanje, njegov duh prigovarjanja, njegova bolj mnogostranska kullura -— on fe namreč mnogo potoval — so končno vedno razdražile njegovega prijatelja, ki je bil manj oagcl, bolj okoren in slabše oborožen z argumenti. Faugieres bi bil gotovo zelo presenečen, ko bi mu bil kdo rekel, da so imeli vsi li njegovi tako raznovrstni vtisi za podlago aajžalostoefše človeško čustvo, namreč zavist, in sicer ono nepriznano zavist, ki ne ve sama zase in je skrita ¥ zadnjem količka srca, kamor se noče in se ne more prodreti. Naj bo to, ako že ne opravtčba. brez kruha. Zakaj niso tem učiteljem podelili pa vsaj razlaga za »sodno dejanje, h kateremu službe, ko so se pravoveliavno udeležili na-! nrihaiamf Bilo je v zadnjem tednu meseca septembra L 1877. — točno 29. septembra, torej ravno petnajst dni pred volitvacri, ki so se imele vršiti 14. oktobra. — Slučaj je hotel, da je Marcel Faugieres, ko sc je vračal z občinskega urada sedmega okraja, kamor je bil iel po neko informacijo staaovsfce narave, šel po ulici Saint Domimque in pozvonil približno ob dveh urah na vratih Ivana Vi a lis. Hotel ga je prositi, da mu posoda neke revi|e. Bil je gotov, da najde to mlado d mi in o adbrano, kakor po navadi, v kadibii sobi poleg pisalne sobe. Gospod in gospa sta kosila v mestu*, — mu je rekel sluga. «Veedar pa se imata kmalu vrniti.* — «Torej ju počakam v pisarnici- , — je odgovoril Faugierec. — %Stcer pa je g. Vialis gotovo pripravil zame en zavoj knjig.* Popolnoma naravtko jc spremil sluga tega običajnega gosta v ono fM&kupljivo in obenem strogo sobo, kjer sta tolikokrat prebila ta dva mlada atoia ure in vre ter razpravljala, včasih prisrčno, včasih reofco, toda vodno o vzvišenih predmetih. Visoke starinske knjižne omare, iz hrastovsne z redbsrijami, so pokrivale stene. N*jih predali so biH napolnjeni s knjigami od dobiti, in je tudi on pogledal na sliko ter jo gledal precej časa. Dri*go nasprotje, ki je bilo ___ ____ro______ za tega reveaa ravno tako ponižujoče. Pred Ivanovega deda in pradeda/ Vezava je bila iz jjaaum in lepim obrazom le poštene že-ne s ilao dobe prvega cesarstva al« iz dobe restavracije. | rožičaslo kožo, z globokimi in tako sladko Stanje, v katerem se čak), kakšna pobožna knjigam. Naslov« so ----- - ---------------. —, ... . bogatih meščanov, ki so si ustvarili na ta na-!nadoma spomniJ svofih slucajmb ljubavnjc :n čin zoirko razprav, najboljših del starih' njihovih namazanih oobčij. Živahno sc jc obr-in modemih klasikov, zgodovinskih, znan- nil proč in, zagledavši pri tem kup revij na — —" * " * _ .. „ JI.. I v^lr i ( t Mtrtrl t! ,1 A 1*1 «11* a 1. stvenih, modroslovnih in pravoslovnih spisov. Kakšno nasprotje v primeri z bednimi večinoma broširanimi knjigami, z navadnimi malimi deli, kupljenimi brez vsakega načrta, ki so bila nemarno zložena na lesenih in počrnelih policah odvetnikove sobe! To primerjanje mu je prišlo nehote na misel. V prostoru med dvema omarama le knjižnice je bila obešena pastelna slika Marije Vaalis, ki je držala svojega eina, njenega ama v naročju. Ko je Ivan sedel ▼ svoji -naslonjači za pisalno mizo, mu je bilo treba le dvigoita *lavo pa je lahko videl svojo srečo. Faugteres se je približal k pisalni mizi, da bi videl, aH niso tam zvezki, ki jih jc želel mizi, je začel iskali med rvjimi tiste, ki si jih jo hotel izposoditi pri $vujem prijatelju. Ker jih ni našel, je začel iz nekake nczavcsinc radovednosti opazovati široko mapo, ki je bila položena počrez na mizo. Tcmnorudečc vrnje ni imelo niti enega madeža. Peresa in senčniki so billi skrbno zloženi pri svetlem črnilniku iz kristala ter so pričali cbenem s koledarjcai, ki je bil det na dotični dan, o vestnem redu metodičnega delavca. Popolnoma mahin^Ino kakor prej je Faugieres privzdignil gornjo platnico mape in v njef je opazil odprto pismo z zavitkom ob strani. (Dalje.)