Š'ev. Z89.	V Uriflind. v ponedeljek, 18. dscemlira 1911.	Lst? MK!X.
= i/eija po pošti: 9
Za oelo leto aapre| . K 26'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6'50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo le:o naprej . S 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— sa en meseo „ . „ 2*—
1 iprtrl prejeman mestint E 1*£0
====== Inseratl:--:
Enostolpna petllvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 V za dvakrat . . . . „ 13 B za trtkrat .... n 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki ootlce:
enostolpna petltvrsta (72 aua) 30 vlnarlev
'■ Izhaja: ====3
vsak dan, Izvzemil aedel|e la praznike, ob 5. ari popoldne.
B3- Crefalitvo |e v Kopitarjevi nliol štev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne ss sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravnlitvo |e v Kopitarjevi nllot itev. 6. "lco Avstr poštne bran račnn št. 24.797. Ogrske poitne bran. račnn št 28.511. - Opravnlškega teleiona št. 188.
3**" Današnja StevMa obsega 6 strani
Kulinrnotiojni poizkus.
Predlog, Iti ga je pretekli petek vložil v zbo niči Malik, je imel to jako dobro posledico, da so morali poslanci pokazati svojo barvo v ver&kem oziru. Ni treba razkladati, da Malikov predlog glede »reforme« zakona diametralno nasprotuje katoliškemu verskemu naziranju, gre se namreč naravnost za božjo, ne za zgolj cerkveno postavo, to je za nerazdružnost katoliškega zakona. Zakon, ki bi ga smel od svojega zakonskega druga ločen katoličan pred civilnim forom z drugim skleniti, v resnici ne bi bil zakon; to bi pa privedlo do najostrejšega. konflikta med cerkvijo in državo, ker cerkev v tem slučaju ne more odnehati za nobeno ceno. Svobodomisleci zagovarjajo svoj predlog iz ozirov humanitete in morale, v resnici pa gre za to, da se zakon popolnoma pocivili in vpliv cerkve iz javnega in zasebnega življenja izloči ter katol. moralna načela izpod-kopljejo. Glavno pa je to, da hočejo svobodomisleci izzvati boj s cerkvijo na celi črti.
Malikov predlog sicer ne bi bil imel v sedanjem času veliko praktičnega pomena, tudi če bi ga bila zbornica sprejela, ker bi ostal na papirju. Parlament zastopa po večini katoliške volivce, ki take protiverske postave ni-i kakor ne bi odobravali, čeprav se nekateri politiško ne prištevajo izrečno katoliškim strankam. Odpor ljudstva onemogočuje svobodomiselno reformo »zakona« in ni je vlade, ki bi si jo upala uveljaviti. Vendar pa bi tudi kak platoničen protikatoliški sklep parlamenta imel svoje posledice; protiver-eko gibanje bi močan impuls dobilo.
Malikov predlog je bil s 198 glasovi proti 177 odklonjen. Večina znaša 21 glasov. Najbolj zanimivo je seveda, katere stranke so glasovale pro in katere contra. Za so bili: socialni demokrati, mladočehi, češki radikalci in Masaryk, dr. Ravnihar, majhen del Poljakov, en Rusin. to je dr. Trylowski, svobodomiselni Nemci, to so: Fried-mann, Hock, Kuranda, Ofner, Neu-mann, Pollauf, Zenker, separatist dr. Heilinger (!), od nemških nacionalcev pa je glasovalo za 42.
Proti so glasovali: krščanski socialci, katoliški in agrarni Čehi, konservativni in kmetiški Poljaki, Slovenci in Hrvati, menda tudi liberalni razun dr. Ravniharja, od nemških nacionalcev pa 10, med temi grof Barbo ln Steinwender.
Absentiralo se je 40 nemških nacionalcev, 3 vseneinci in Rusini, ki se kot unirani katoliki niso hoteli glasovanja udeležiti.
Večina zoper »reformo« zakona je majhna in zato morajo katoličani stati na straži. Vendar pa glasovanje jasno kaže, da svobodomiselci ne bodo še tako hitro našli v zbornici resnega odziva za svoja stremljenja. Veliko poslancev se je absentiralo, ker so vedeli, da Malikov predlog nima nobenega praktičnega pomena. Če bi katoliški volivci nanje pritisnili, bi glasovali contra. Razpoloženje večine zbornice je najbolj označil Steimvender, ki je dejal: »Parlament ima resnejše skrbi kakor so bolečine ločenih.«
Slovensko-hrvaški klub je bil, to treba tudi omeniti, prvi, ki je po svojem poslancu prof. J a r c u zoper Malikove napade zoper Cerkev protesti al. Naš klub bo vedno v prvih vrstah, ko bo treba braniti pravico Cerkve in katoliškega ljudstva.
Državni zbor.
Že"ezn-'škn rred'oga.
V sobo'.o je obravnavala zbornica 7C'ezniško predlogo, kakor jo je izdelal odsek. Po tej predlogi bi dobili avstrijski železničarji z novim letom po-
višanje plač za 38 milijonov. V debati je govoril tudi dr. BenkoviČ, ki se je toplo zavzel za zahteve železničarjev. Železniški minister Forster je zastopal stališče vlade, ki je za zboljšanje plač namenila 21 milijonov kron. Predlog odseka je bil sprejet soglasno. Če bo vlada ta sklep zbornice upoštevala in železničarj em teh 38 milijonov tudi res dovolila, je seveda drugo vprašanje. Vlada se vedno izgova ja na prazne blagajne.
Nato je prišla na vrsto predloga o indirektnih davkih.
Vodne ceste.
V	zbornici pripovedujejo, da se bodo izdatki za kanale in reguliranje rek zvišali še za 40 milijonov kron. Skupni izdatki za to predlogo bi torej znašali 340 milijonov kron. Vsi projektiiani načrti bi se izvršili v 15 letih.
Odsek za d žavne uslužbence.
V	odseku se je razpravljal § 68. vladne predloge. Sekcijski šef Reutsr, zastopnik vlade je poudarjal, da se do-služeni podčastniki ne morejo nikakor med častnike uvrstiti. Jasno je, da nimajo tudi najboljši podčastniki lastnosti, ki bi jih za častniško službo usposabljale. Vpokojitev podčastnikov, ki so dvanajst službenih let pri vojaštvu dopolnili, pa je vsled prevelik h stroškov izključena. Vojaška uprava vztraja pri tem, da se podčastniki I udi nadalje v smislu zakona za podčastnike v civilno državno službo sprejemajo.
Italijnnfka fakulteta.
Predsednik italijanskega kluba dr. Conci je imel v soboto popoldne tri naučnem ministru vpričo načelnika budgetnega odseka dolg razgovor. Dr. Conci jc zahteval, da se budgetni odsek že pred Božičem znova, skliče in razpravlja o laški fakulteti. Uopeh tega razgovora je bil, da se je sklical danes popoldne budgetni odsek, v katerem bo naučni minister Hussarek označil vladno stališče nasproti laški fakulteti. Zanimivo bo, v katero mesto misli vlada laško fakulteto prenesti. Praktičnega xispeha ne bodo Italijani s tem korakom nobenega dosegli. Kot, sedež laške fakultete so Poljaki Lahom ponudili mesto Krakov.
Zv'šanje aboniranih voznih listkov.
Železniški minister namerava ceno celoletnih in polletnih aboniranih voznih listkov zvišati. V tej zadevi je več poslancev pri železniškem ministru posredovalo in proti tej nameri protestiralo.
Dr. Josip Frsl - mriev.
Iz Zagreba prihaja žalostno poročilo, cla je ondi umrl dolgoletni vodja pravašev dr. Josip Frank. L. 1 SS i ga je pozval dr. Ante Starčevič v stranko prava. Bil jej je od tedaj zvest pristaš in je moral pretrpeti radi nje silna preganjanja ocl strani vlade in od svojih političnih nasprotnikov, še predno je vstopil v stranko, je prevzel, za-govomištvo dr. Davida Starčeviča, česar si takrat ni upal noben hrvaški odvetnik. Sodišču je dokazal, da jc Sta čevič nedolžen in od taki at je b 1 preganjan od vlade. Khuen ga je obsodil na izgubitek odvetniške časti. Ali Frank se tudi sedaj ni preplašil Khue-na. pritožil se je do kralja in dob'1 nazaj izgubljeno čast. To je bilo leta 1887. Od tega časa se je dr. Frank zelo prikupil vodjem pravaške stranke, z'asti Ante Starčeviču. Frank je bil izvrs en politik in finančnik. Zato mu je dne 26. februarja 1896. leta izročil Ante Starčevič na sm t ni postelji vodstvo stranke z besedami: »Doktore, Vam ostavljam muke svoje!« Te besede velikega narodnega misleca so se izpolnile. Do danes ni bilo življenje dr. Josipa Franka nič druzega kol nit. ohi-lega dela in muk. Živci ni v izobilju kljub temu da so mu preib" ival', da je ocl vlade rndkun jen V ve'iki denarni stiski je moral prodati svojo hi-
šo in dragocenosti dr. Prebegu. Toda ostal je kljub vsem nezgodam, ki so ga zadevale, zvest svojim načelom. On je prebudil stranko prava k novemu življenju in največ pomogel, da se je ocl silnih uda cev sijajno povzdignila. On je nadalje,al borbo za samostojnost Hrvaške in bil vedno zvest borilec proti nagodbenjašem. Le', a 1884 je bil izvoljen za poslanca stranke prava v tedanjem popovaškem, sedaj križkem okraju. Zastopal ga je do letošnjega leta. Letos ga je vsled bolezni prepustil svojemu sinu dr. Ivici Franku, kjer je bil ta tudi izvoljen. Josip Frank je čez tri leta bolehal na artherioskle-rozi (zva.pnjenjevanju žil) ter je radi tega tudi nedavno izstopil iz vodstva nove združene stranke prava. Nasprotniki so nestrpno pričakovali njegove smrti. Sedaj je dr. Josip Frank mrtev. Ni dočakal izida volitev, pri katerih ravno letos slavijo ideje stranke prava zmagoslaven pohod po Hrvaški. Naj počiva v miru v zemlji, za katere svobodo je deloval sko.o do zadnjega svojega diha!
Dosedai je volila že večina, okrajev. Kljub nečuvenemu nasilju bana Tomašiča še ni do sedaj prišlo do večjih nemirov. Ban je imel na razpolago vse orožništvo in 60 stotnij vojaštva. Toda vse to mu ni prineslo tako zaže-ljene večine. Posebno se je trudil za mandat v Draganiču, kjer je tudi skozi sp avil svojega kandidata, toda s takimi nasilnostmi, da je vredno, da jih otmemo pozabnosti.
Volitev v Draqnniča.
Ko so se pričele v Draganiču volitve, so vladni agitatorji zasedli volilni lokal. Volilcem dr. Pazmana in Modru-šana jc bil dostop onemogočen. Poleg tega je močan kordon žandarjev in vojakov potisnil pravaške volilce petsto korakov iz Draganiča, tako da niso mogli niti v vas. Ko je čital predsednik komisije opozicionalne volilce, so pričeli vladinovci kričati: »Ni ga!«, »Je umi!«, »V Ameriki je!« in vo'itev se je nadalje , ala. čeprav so bili volilci tukaj. Če je pa bil klican vlaclmovec, jc morala komisija čakati, da so ga poiskali. Pdor je proti temu prote. tiral, so ga zaprli. Ko je dr. Pazman zahteval. da se varuje zakon, je rekel predsednik komisije, da naj pride dr. Pazrnan ob petih. Tedaj je Pa bil že konec volitev. Če se je posrečilo priti pravašu skozi kordon v volilen lokal, ga je vp-ašal okrajni glavar Matanič, za koga bo glasoval. Če je rekel za dr. Pazmana. se je zadri Matanič rad njim: »Marš ven!« in ga dal po orožnikih izgnati iz občine. Nič ni tedaj čudnega, da je izid v Dragan!ču sledeč: vladinovee Grandavec 349 glasov, rra aš dr. Pazman 35 glasov in Mocb-ušan 83 glasov. Vo"iTo je eda; ocl 16JJ1 voTca le ■J64 voikev in je manjkalo 1134 glasov, čeprav so bili vsi vol;lci navzoči. Po volitvi je šel dr. Pazman pred občinsko hišo, kjer je od naroda burno pozd avl jen govoril. Nrbral je še ro-'.cm med navzoč"!^, volilci rez 600 glasov za sfrnnl-o rrava. katere niso mogli volilci oddati. Vse te glasovnice bo priložil protestu. Med časom volitev je bilo aretiranih neštevilno oseb. med temi je bil
duhovnik s sv. ronotnico are'irnn.
Bil je to župnik Vučetič iz Mahič-nu. Ko je šel s sveto popotnico k bolniku, je pristopil k njemu orožnik in ga odvedel v zapor. To jc vrhunec nasilnosti in brezbožja.
Tako so se delale »svobodne« volitve v Hrvaški.
Vo'ftve v fretjem zrgrebš' era ok'a"n.
Tretji zagrebški okraj je že od nekdaj pravaški. Preje ga jc zastopal us'nnovitelj stranke dr. .^nte Starčevič sedaj ra zaslužni lrrr'iver Fraivo i Hrusti č. Volilci pravaši po se zbrali I v velikih gručah na vse zgodaj pred
voliščem. Vladalo je med njimi silno
navdušenje. Imeli so za klobuki hrvaške trobojnice z napisi: »Zivio Fran Hrustič, kandidat stranke prava!« Pravaši so glasno odgovarjali na predsednikovo vprašanje, da glasujejo za Hru-stiča, medtem ko so obzoraši komaj slišno glasovali za Krešiča. Hrustič 1« dobil 481 glasov, obzoraš Krešič le 81. Ko je bil proglašen izid, je zaorilo med pravaši: »Zivio Hrustič!« Novega poslanca je nagovoril trgovec Budi. Predno se je mogel Hrustič zahvaliti, mu je podala Anka pl. Kašner kito cvetja. Med burnimi vzkliki na stranko prava in poslanca Hrustiča se je množica razšla, ker policija ni pustila, da bi spremili volilci poslanca domov.
Volitev v prvem zagrebškem okraju.
V Zagrebu I. je kandidiral sam To« mašič. Volitve so se tu vršile mirno. Dohode k volišču je policija in vojaštvo zaprlo in je puščalo le one v lokal, ki so se izkazali z legitimacijo. Vsak promet z avtomobili je bil izključen. Ker je vlada najela vse izvoščeke zase, niso imeli opozicionalci nobenega voza. Izid v tem okraju je Tomašič nestrpno pričakoval. Ko je imel ob pol štirih okrog štiri glasove večine, je za-povedal volitve zaključiti. Pred poslopjem je pa čakalo še 20 pravašev, ki še niso volili. Komisija se je podala pred poslopje, da sc prepriča o resnični navzočnosti teh volilcev. Član komisije g. Majnarič je nato zahteval, da se volitve sistirajo. Toda senato • Taborsky ni hotel o tem nič slišati. Komisija je nato zapustila volilen lokal. Navzoči volilci so protestirali zoper volitev. Toda kljub temu se ie razglasil izid, ki je v I. okraju sledeč: pravaš dr. Horvat 21Z glasov. koa?Icijonaš dr. N'ko"iC 231 rlasov in ban Tontašič 490 glasov. Da bi se volitev predčasno nc zaključila, bi priš'0 do ožje volitve med pra-vašem dr. Horvatom in banom trr bi bil gotovo izvoljen dr. Horvat. Sicer pa kljub temu
bnn kot poslancc ne more v sabor,
ker nima poverila. Zakon namreč zahteva, da mora volilni zapisnik podpisati predsednik in vsi člani komisije, kar se pa v tem slučaju ni zgodilo. Tudi zahteva zakon, da mora dati predsednik takoj po izvolitvi poslancu poverilo, brez katerega ne more iti poslanec v sabor. Tega pa ban ni dobil in sedaj ne more v sabo u nastopati kot poslanec.
Nadaljni izfd veri ev.
_ Dosedaj je iz oljčnih 67 poslancev. Ustavljene so volitve v šfrih okrajih. Voliti mora še 18 okrajev. Izmed dosedaj izvoljenih poslancev jih ima stranka priva 20, vladfncvcl 20, kealic ja 19, kmečka stranka 53 nezavi ni klub 1, srbski xad'lialci 1. Stranka prava dosedaj ni izgubila nobenega mandata pf" pa pridobila od 1 oaTcije Gos~ič in f^erito, od nezavisnepa klT'ba pa Poželo. Poleg v soboto objavljenih poslancev so še izvoljeni sledeči
nrrvaši:
Novi Marof: dr. Aleksande- Ilirvat, Cosmč: dr. Ivan Ružič Senj: Drago Vlahovič. K'anjcc: dr. Vjokoslav IIo-motarič. Biskupec: Tomac Juraj, Križ: dr. Ivo Frank, Sv. Ivan—-Ž^.bno: dr. Franc Milobar, Čcrna: Mihaljkovič Marijan;
kotli cijonaši
so bili izvoljeni v soboto s'edeči: Mi-trovica: d*. Dušan Popovič, Os'ek II.: dr. Rihard Kraus, Stub'ca: dr. Marko Novosel, Da'j: Šandor Popovič, Pa-lirac: dr. M. Markovič,
mažarona
sta bila v soboto izvoljena samo dva in sicer: Vuka: Pišta Barlovič in Nov-ska: Oršanič,
kmečka stranka
ima dosedaj sledeče poslance:
Bugo clo: Prodavec, Ho ce^cvac: A. Jemričj (liberalni kandidat urednik »Pokreta« VVilder jc v ožii volitvi proti
JcmriČu propadel), Oazma: Vinko Lov-reko.ič, Novlgrad: Tomo Jalžabetič, Bošnjaci: Babogredac.
Srbski radlkalec jo izvoljen v To-ka: dr. Sv. Novak in od nezavisnoga kluba jo izvoljen v Osjeku I.: dr. Anic Pin'eroviČ.
Ban torej nima veČine. Danes voli Se 16 okra;ev. Toda že sedaj lahko rečemo. da bo prišla zedinjena stran a prava vsaj toliko močna, če ne že močnejša v sabor kot preje. (O današnjem izidu poročamo med telefonskimi vestmi.)
Občinski svet ljubljanski.
IZVOLI1! HV ŽUPANA.
Ljubljana, 18. dec.
Danes se je zbral novoizvoljeni občinski svet ljubljanski k svoji prvi seji, za katero je bil določen dnevni red z edino točko izvolitve župana. Soja se je začela, nekaj po 10. uri dopoldne in je bila .Še pred pol 11. uro končana. Obč. svetovalci so bili razun gg. I. Kregarja in I. Štefeta polnoštevilno zbrani. Obč. svetovalci narodno-napredne stranke, Nemci in zastopniki soc. demokracije so prišli v salonu. Kar se tiče sedežev, se v posvetovalni dvorani v polkrogu nahajajo štiri vrste klopi; 23 sedežev na desnici je zavzela narodno-napred-na stranka, ki ima ravno 23 mandatov, desnico so zasedle ostale stranke in sicer klub S. L. S. eno celo vrsto klopi, ki meji na desnico in dva sedeža na skrajni levici pred Nemci, Nemci ostalih sedem sedežev skrajne levice, v zadnji klopi pa sedi zastopnik soc. demokratične stranke. Galerija je bila popolnoma zasedena in je bil nameščen tudi en fotograf. Sedeže na galeriji so zavzemale večinoma dame. Seja sama sc je vršila popolnoma mirno in se ni govorilo več kakor, kar jc bilo v formalnem oziru nujno potrebno; razpoloženje istotako mirno, izjave se niso podale nobene. Tudi na galeriji se jc vedlo vse dostojno.
Seja se jc vršila takole:
Ocl vlade je navzoč g. vladni svetnik Kremenšek, za zapisnikarja fungira g. mag. tajnik Janko pl. B 1 e i -w e i s. Župansko mesto zavzame najstarejši občinski svetovalec, g. B on a č od narodno-napredne stranke.
G. B o n a č otvori sejo:
»Pozdravljam častite gospode obč. svetovalce in otvarjam sejo ter konsta-tujem, da je od 45 gospodov občinskih svetovalcev 43 navzočih. Gospoda obč. svetovalca I. Krfegar in I. Štefc sta po g 17 občinskega reda zadržana in s tem opravičena. Seja je sklepčna in imenujem za overovatelja zapisnika gospoda obč. svetovalca Kneza in dr. Detela.
Pozdravljam vladnega zastopnika, gospoda vladnega svetnika K Temenska,
Edina, točka današnjega dnevnega reda je volitev župana. Prosim gospoda tajnika pl. Bleivveisa, da prebere § 55 in § 56 občinskega reda.«
Tajnik pl. Bloivvois prebere § 55 in § 56 obč. volivnega. reda. Prvi se nanaša na volitev župana, drugi na pogoje veljavnosti županove izvolitve.
G. Bonač nadaljuje:
»Izjave strank so dovoljene le k izvolitvi župana, sicer pa se ne sme vršiti nobena druga debata. Prehajam k volitvi. Za skrutinatorja imenujem gosp. dr. T r i 11 e r j a in dr Zaje a.«
Nato sc vrši volivni akt, ki jc hitro končan.
Dr. Triller javi izid volitve:
»Za izvolitev župana je potrebna nadpolovična večina glasov, to je 23. Dobili so gg.:
Dr. Ivan Tavčar, 23 glasov. (Živahni Zivio-klici in ploskanje pri svetovalcih narodno-napredne stranke in onem delu galerije.)
Dr. Detela: 12 glasov.
Dr. Ambroschitz: 7 glasov.
1 glasovnica jc bila prazna.«
G. B o n a č :
»Konstatujem. da je za. župana, izvoljen dr. Ivan Tavčar. (Ponovno ploskanje pri svetovalcih narodno-ila-predne stranke in enem dolu galerije.) Vprašam g. clr. Ta.vfA.rja, ako izvolitev sprejme?«
Dr. Tavčar:
»Slavni mestni svet! Zahvaljujem se svojim somišljenikom za zaupanje, ki so mi ga izkazali, in izjavljam, da izvolitev sprejmem, ako dobim Najvišje potrjen e.« (Odobravanje pri občinskih svetovalcih narodnonapredne stranke.)
G. Bonač:
»G. vladnega zastopnika prosim, cla blagovoli izposlovati Najvišje potr-jenje. Seja je zaključena.«
Občinski svetovalci se razidejo.
i.ut.uitE u všiiallee: ..o liorist obmeinim slaveneeRi"
Iialllonsko - tarSka vojska.
Laški poraz pri Bengaziju.
»Ikdam« in »Tanin« poročata, da so napadli Turki in Arabci od vseh strani Bengazi in zavzeli malone vse laške utrdbe. Lahi so bežali v Pirko. Streljanje laških oklopnic je pa prisililo Turke in Arabce, da so se morali umakniti. Turki in Arabci so zaplenili veliko municije in nekaj topov. Kdaj da se je bil ta boj. poročila no navajajo.
Rim. 18. decembra. »Agenzia Štefani« poroča z ozirom na zgorajšnje poročilo »Ikdama« in »Tanina«, da je popolnoma napačno, ker od 10. t.«m. nadalje ni bilo pri Bengaziju nobenega boja. Dne 10. t. m. so napadli Turki in Arabci Lahe, ki so pa odbili napad. Ocl takrat ni bilo pred Bengazijem nobenega hujšega boja.
Lahi obs reliavali turško mošejo.
Z Dunaja se poroča po turških virih: V Jemenu niso Turki na morskem obrežju nikjer koncentrirali svojih vojakov. Kljub temu Lahi obstreljavajo obrežje, češ cla koncentrirajo Turki vojake. Minuli petek so bombardirali Lahi severno Molie j a neko mošejo med molitveno uro. Ubitih je bilo 9 in ranjenih veliko oseb.
Tnrki proM Črnogorcem.
Iz Soluna so poroča, da ker se Črnogorci neprestano oboroŽujejo, je sklenila tudi Turčija, da se pripravi. Iz Skadra so odpošlje proti črnogorski meji predvsem 5000 vojakov. Sosedni vali ji so obveščeni, da naj pazijo na Črnogorce, ki so prišli preoblečeni v Makedonijo, da izvršujejo dinamitne napade. V Skopljah so že aretirali dva črnogorska častnika.
Avstro - Oprska in Nemčija glede na dardanelsko vprašanje.
»Frankfurter Zeitung« poroča. iz Carigrada, da je izjavil avstrijski poslanik Pallavicini v četrtek turškemu zunanjemu ministru, da se zavzema Avstro - Ogrska za obstoječe pravno stanje glede na dardanelsko vprašanje, dokler se zadeva ne reši tako, da so zavarujejo koristi Turčije in ostalih velevlasti. Enako izjavo je podal tudi nemški carigrajski poslanik baron Mar-schall pl. Biberstein.
Brzojavna poročila o laško - turški vojski.
Rim, 18. decembra. »Agenzia Štefani« poroča iz Tripolisa 16. t. m.: V Tripolisu, Tadšuanu in v Ain Žari se ni zgodilo nič novega. Danes zjutraj (16. t. m.) jo poizvedoval on grenadirski bataljon z onim gorskim topom južno Ain Zare, 12 km daleč. Na sovražnika gre-nadirji niso zadeli, pač so pa našli veliko patron, razni vojni materijal, dva nabita šrapnela gorskih topov in nekaj mrtvih turških vojakov. Ain Zara se pridno utrjuje. V Tripolis je došel 15. t. m. iznajditelj brezžičnega brzo-javljenja Guglielmo Marconi, ki je takoj preizkusil novi vojni brzojavni aparat z dobrim vspehom. Preizkusom sta prisostvovala tudi generala. Caneva in Frugoni. Na oazi in v mostu še vedno zaslodo veliko orožja in streliva.
Rim, 18. decembra. »Agenzia Štefani« poroča 16. t. m.: V Homsu je včeraj rekognosciral na levem krilu en bataljon planincev podpiran še z dvemi planiskimi stotnijami proti zahodu. Vojaki so zadeli na hud odpor nekaterih oboroženih arabskih skupin. Arabci so so šole umaknili, ko so Lahi hudo streljali nanje. Sovražnik je izgubil veliko ljudi. Mi smo imeli i mrtve in 11 ranjencev.
Rim, 18. decembra. »Agenzia Štefani« poroča 16. t. m. iz Bengazija: Tu se ni zgodilo nič novega. Sovražnikove močne skupine stojo 15 clo 20 km od naših postojank.
Občinske volitve.
— Občinske volitve v šmartnem pri Litiji. Lep dan smo imeli 14. decembra — dan prelepe zmage. »Napredna kmečka stranka« - tako so se za enkrat dali krstiti ti naši liberalci — je poskusila še enkrat priboriti Šmartnu pridevek »napredno« — toda kljub vsiljivi agitaciji, lažem in pijači jo je doletel poraz; na celi črti so bili »napredni« preglasovani z velikanskimi večinami in izgubili edinega svojega dosedanjega odbornika. Glavno bojišče so bile podobčine in prvi razred. V tem razredu so proti možu poštenjaku, našemu vsestransko delavnemu somišljeniku g. Drčarju vprizorili gonjo, ka-koršne bi se morali sramovati, če so še zmožni sramu. Toda vse ni nič pomagalo — napredna stranka je menda v Šmartnem za vedno dogospodarila in upati je, da bodo nasprotniki, ki še kaj mislijo, sprevideli nezmisel poizkusa vsiliti našim liudem napredni li-
beralizem ter da bodo svoje moči bolje porabljali kot za brezuspešen boj proti ljudskem prepričanju in proti S. L S. Izid volitev: Podobčina Šmartno naših glasov 111, nasprotnih 37, podobčina Liberga naših 101, nasprotnih 20, podobčina Vintarjevec naših 64, nasprotnih 19. V prvem razredu so dobili naši od 91 — 136, v drugem od 182—224, v tretjem od 352-863 glasov. Nasprotni so dobili v prvem razredu od 32—38, v drugem od 40—43, v tretjem od 93 do 100. Volitev se je izvršila v lepem redu ob 1/411. uri zvečer je bilo končano vse volilno delo. Ljudstvo je ponosno in veselo tega dne, ki je pokazal moč in disciplino naše stranke.
—	Iz Dvora pri Žužemberku. Naše občinske volitve, ki se vrše prihodnji četrtek, obetajo vroč boj. Sicer so bila pri nas že od nekdaj vroča tla pri vsakih volitvah, toda, kar sc sedaj godi, presega že vse meje. še predno je županstvo volitve razpisalo, so liberalct pridno agitirali in pobirali pooblastila, v kar so jim služila vsa, šo tako umazana sredstva. Večni kandidat, za županski stolec, gostilničar Kline, pa njegov zvesti in hvaležni sluga, znani neizogibni Štipko Jelcnec, generala liberalno vojske, sta kot izkušena bojevnika na vseh straneh iskala si zaveznikov in pomočnikov, zlasti pri pobiranju pooblastil, kar se jim je deloma tucli posrečilo. V Žužemberku sta mu najzvestejše služila občinski sluga, pa bivši član krškega Orla in sedanji deželni dacar v Tržiču, znani Gros, ki je bil našim ljudem toliko bolj nevaren, ker je še pri zadnjih državnozborskih volitvah kar noi*el proti Puclju. Ravno isti Kline ga je bil vrgel skozi vrata, ko je neslanaril pri njem s svojo piščalko, s katero je Puclja preganjal, v zahvalo za to pa mu sedaj ni dal le svojega pooblastila, ampak se je ustil, da je še 7 drugih za Klinca nabral; pa jo. menda samo en par naših mož premotil, ker so ga drugi Še pravočasno spoznali in ga zapodili. S takimi in podobnimi »značaji« so je liberalcem res posrečilo pripraviti si za Arolitve kolikor mogoče ugodna tla in zmagovito je stavil Kline za celo vedro vina, da bodo liberalci zmagali. A ko. so se za/čelo dostavljati izkaznice z glasovnicami ter je tudi naša stranka stopila odločno v boj, tedaj so liberalci kar zbosneli, zlasti, ko so začeli mnogi na pojasnilo z naše strani preklicavati liberalcem dana pooblastila. Generala sta so čutila preslaba in takoj je Jelenec pisal po svojega sina vseučiliščnika za pomoč. Ta je prišel in vspeh so je kmalu pokazal. Zgodilo se je nekaj nezaslišanega! 14. t. m. na vse zgodaj so prišli Jelenčev sin, Kline in še nek drug liberalec z Dvora k županstvu in zahtevali celo množino izkaznic in glasovnic ocl volilcev, stanu-jočih izven občino. Ker župana ni bilo doma, jim je rekla njegova žena, da so se ravno prejšnji večer vse izkaznice za vnanje volilce odposlalo na dotične občine. In sedaj derejo vsi trije na tukajšnji poštni urad dasi še ni bilo uradne ure ter burno zahtevajo od poštarice prejšnji dan oddana uradna pisma županstva, da jih odpro in izkaznice ven pobero. Ker je uradnica zahtevala pooblastilo od županstva, so začeli lagati, da je eden izmed njih itak županov namestnik in bo torej imela veliko sitnosti, ako pisma odpošlje ter dfo sploh tako straliovali, da jo od zbeganosti in strahu jokala. K sreči je prišel v tem voznik pošte, ki je pojasnil, cla dotični ni niikalc županov namestnik, na kar jc poštarica vse tri odločno zavrnila in pisma odposlala. Čo si liberalci celo kaj takega predrznejo, si lahko mislimo kaj imamo ocl njih v teh dnevih še pričakovati. Pa se jih vkljub temu ne bojimo! Čim grše postopajo, tem bolj rasle tucli našem možem pogum in tem bolj navdušeno bomo vsi do zadnjega korakali v četrtek na volišče ter — zmagali.
—	Črnuče. Včeraj jc bil na Črnu-Čah javen shod Slovensko Ljudske Stranke. Govorila sta. gg. urednika Moškerc in Krhne. Prvi nam je naslikal temeljito soc. demokratično stranko, ki jc v prvi vrsti besno protivorska; drugi jo na kratko opisal delovanje S. L. S. na kulturnem in gospodarskem polju. Mnogobrojno zbrani so navdušeno ploskali izvajanjem govornikov, in se veselo razšli z Zivio-klici na S. L. S. Na Črnučah so dani. še večkrat take shode!
—	Na Črnučah še sedaj niso razpisali občinskih volitev. Ali bodo črnučo res vedno in povsod zadnjo? Kaj pravite na to, gospod župan Cerar?' Lepa je občina slovenska, svobodna, brez je-robstva. Taka hoče biti črnuška. Živela! Učitelj jc gospod v Šoli. kmet. pa hoče biti gospod svoje občino. Ali mu moremo zamoriti? Saj lc on plača občinsko davke in naklado. Zato bodi kmet v svoji hiši svoj gospodar! Naprej za kmečko pravdo! Proč s srednjeveškim
gospodarstvom prlviligiranceV! To ne spada v našo dobo!
Dnevne novice.
+ Sentlraentalnožalobno overturo je
zapel v soboto »Slovenski Narod« ljubljanskemu občinskemu svetu, ki se je danes konstituiral. To ni bojaželjni, vedno sveži gospod dr. Triller, ampak mila Jerica, katero očividno obhaja strah pred tistim glasom večine, s katerim razpolaga v občinskem svetu liberalna stranka. Ce se »Narod« spričo tega res jako malo razveseljivega dejstva tolaži s tem, da sta Kregar in Štefe vsled preiskave zadržana svoj mandat izvrševati, je to sicer razumljivo, toda ne bo liberalni stranki njenega položaja v občinskem svetu prav nič olajšalo, kar bo bližnja prihodnjost pokazala. »Narod« se vprašuje, čemu je bila mestna avtonomija 15 mesecev sistirana, in se kljub vsemu, kar se je glede te stvari že javno
f>ribilo, ne more vzdržati, da ne bi ponav-jal laži, da je tega kriva naša stranka. Konstatujemo enkrat za vselej, da si liberalni poslanci v deželnem zboru, torej na najbolj kompetentnem mestu, niso upali naši stranki tega očitati, nasprotno, dr. Tavčar je v deželnem zboru zadosti razumljivo izjavil (pa tudi v »Narodu« samem), da je bila suspenzije mestne avtonomije kriva nepremišljenost bivšega občinskega sveta samega. No, pa »Narodu« je laž neobhodno potrebna, ker spada k naturi tega lista, in zato zadosti o tem. »Narod« končno vzdihuje: »Narodno-napredna stranka bo slej kot prej delovala ne oziraje se na desno ali levo za blagor, dobrobit in napredek bele naše Ljubljane in njenega prebivalstva. Ako bo v tem oziru našla sodelavce med klerikalci (nadejamo se, a ne pričakujemo nič) — dobro; ako ne, bodo o klerikalcih sodili — volivci!« — Glej no, kako je to ponižno! Da bo liberalna stranka za blagor Ljubljane delala, to Ljubljančani od nje zahtevajo, samo delovanja bivšega liberalnega zastopstva na magistratu si častiti gospodje svetovalci narodnonapredne stranke ne bodo smeli za zgled vzeti, kakor bi se dalo iz »Naroda« posneti. Kar se pa naše stranke tiče, se volivcev prav nič ne boji, ker bo delala popolnoma v sporazumu z njimi. Naš klub bo delal za blagor Ljubljane, nikakor pa ne za blagor narodnonapredne stranke. To stoji pribito in gospodje liberalci bodo že vedeli, kaj to pomeni. Kaj se bo za blagor Ljubljane naredilo, to je
f>a stvar, ki je v rokah večine, ki bo za de^ ovanje občinskega sveta v najpolnejši meri odgovorna. Zato naj »Narod« ne povprašuje nas, kaj mislimo, ampak svoje liberalne somišljenike v občinskem svetu. Kajti od njihovega vedenja napram opoziciji in interesom vsega ljubljanskega prebivalstva bo odvisno to, kar bi »Narod« tako rad izvedel.
+ Dr. Krek priobčuje v »Reichsposti« 17. t. m. uvodni članek, v katerem razlaga svoj zakonski načrt glede kartelov, ki ga je pododsek za kartelstvo v desetih sejah temeljito pretresal. Dr. Krek končuje članek tako-le: »Iz povedanega je razvidno, da se je pododsek pošteno potrudil, da to silno težko vprašanje kolikormogoče razjasni. Drugo vprašanje pa je, ali je sedanji parlament zmožen tako postavo uveljaviti.«
+ Izredne gospodarske zasluge Ivana
Francoviča Hribarja. Sobotni »Narod« je priobčil sledečo važno vest: »Društvo »Russkoje zerno« poslalo je ravnatelju Ivanu Hribarju jako dragoceno masivno srebrno vazo staroruskega dela. Tej po-šiljatvi pridejalo je društvo dopis, ki v dobesednem prevodu slove tako-le: »Blagorodni gospod Ivan Francovič! Odbor društva »Russkoje zerno«, ceneč Vašo ne-utrudljivo in nesebično skrb za ruske kme-tiške mladeniče, ki jih je društvo pošiljalo na Slovensko, obrnil se je do vlade, naj bi oficijelno priznala Vaše zasluge. Dasi sta gospoda ministra zemljedelstva in zunanjih del jako sočuvstveno sprejela ta predlog, vendar ni se mogel izvršiti vsled tega, ker cesarska avstro-ogrska vlada ni privolila, da bi se Vas odlikovalo z ruskim redom. Skrajno ozlovoljeni vsled takega stanja stvari, prosijo Vas člani društva »Russkoje zerno« biti prepričani o njihovem sočuvstvu in hvaležnosti.« — Ne-utrudljiva in nesebična skrb Ivana Francoviča Hribarja za ruske kmetiške mladeniče pa je obstojala v tem, da se ni zanje veliko brigal. Enim (menda na Vrhniki) se je tako slabo godilo, da so reveži, ki jih niso učili gospodarstva, ampak so ravnali z njimi kakor z nebodijihtreba, iskali drugod službe in so morale potem usmiljene osebe zanje prositi, da bi jih kam spravili, druge pa je poslal Ivan Francovič Hribar nekemu posestniku na Dolenjsko, ki je vse svoje premoženje zakvartal in zapil in kojega posestvo jc kmalu prišlo na boben. Koliko gospodarstva so re mogli ruski kmečki mladeniči pri takih gospodarjih naučiti, je jasno. Ivan Francovič Hribar zato tisto masivno srebrno vazo »Russke-ga zerna« lahko čisto mirilo postavi med svoje ostale zasluge. Avstrijska vlada pa res kruto ravna, da nc pusti Ivanu Fran-
coviču nositi ruskega reda za gospodarske zasluge. Morebiti pa so na Dunaju izvedeli, koliko gospodarstva so se ruski mladeniči s pomočjo Ivana Francoviča pri nas naučili in o tem v Peterburg sporočili. Zato je mogoče in verjetno, da se ruska vlada sama ni mogla odločiti za to, da podeli Ivanu Francoviču red, za katerega je posredovalo zanj »Russko zerno«. In to bi bilo za našega velezaslttžnega Ivana Francoviča jako žalostno.
-f Proporčni volivni sistem za D u-n a j je predložil zdaj za krščanskim socialcem tudi socialno demokraški poslanec Schuhmeier. Volivni način je posnet večjidel naravnost dobesedno po ljubljanskem. Le da predlagajo socialni demokrati kontrolne marke in volivno celico v volivnem lokalu, da je volivna svoboda kolikor mogoče zavarovana. Tudi nc predlagajo plurali-tete, sicer so pa ljubljanski občinski volivni red skoro popolnoma posneli.
—	f Fran Ser. Leban, c. kr. vpokojeni sodni oficijal, je 14. t. m. v Gorici nagloma umrl. Pokojni je bil rodom iz Kanala, brat šolskega ravnatelja Antona Lebana v Komnu in učitelja-pisatelja Janka Lebana na Bukovici. Izvršivši pet latinskih šol v Gorici je Fran Leban služil vsega vkup štiri leta pri vojakih kot kadet in nekaj časa tudi kot pisar v brigadni pisarni. Pri-šedši od vojakov je posloval kot diurnist in kasneje kot vodja zemljiških knjig pri c, kr. sodišču v Sežani. Napravil je bil gruntovniški izpit s prav dobrim uspehom v slovenskem, nemškem in laškem jeziku. V Sežani je bil vseobče priljubljen in je zabaval občinstvo kot dober pevec, posebno pa kot diletant na deskah, ki pomenijo svet. Zapustivši Sežano je služboval kot c. kr. sodni oficijal v Trstu. Kot vpokoje-nec se je preselil v Gorico. Fran Leban je bil še »fant«, ki je oktobra praznoval 60-letnico svojega življenja. Dasi še čvrst, je moral vendar slutiti bližajočo se mu smrt, zakaj živel je jako vzpodbudno in krščansko. V Gorici je hodil vsak dan k sv. maši in k večernicam in ljudje so govorili o njem: »Prav tako pobožno živi kakor njegov pokojni oče Valentin, ki je bil c. kr. vadniški učitelj v Gorici. « — Zato pa smemo upati, da je našel milost pred sodnim stolom Najvišjega. Fran Leban je bil blaga duša, ki se pa v politiške homatije kar nič ni mešal. Have, anima pia!
-r Volitve v trgovsko in obrtno zbornico v Gorici so razpisane. Volilni imeniki so razpoloženi od 16. do 29. t. m. Slovenci v boj!
—	Umrl je 17. t. m. v Idriji veleposestnik g. Ivan Gruden v 52. letu starosti. Naj v miru počiva!
—	Poiari ob Kolpi. Iz Adlešič 16. decembra: Danes, v soboto zjutraj je zopet gorelo na Hrvaškem in sicer ob 4. uri v vasi Mošanci ob Kolpi v Upniški župniji. Koliko je zgorelo in kako je nastal ogenj dozdaj še ni znano.
—	Novo tiskovno drušlvo se je ustanovilo v Kranju. Namen društva je, da deluje potom tiska po načelih katoliške vere za kulturno povzdigo slovenskega ljudstva zlasti na Gorenjskem.
—	Umrl le v nedeljo, dne 17. t. m., popoldne na Brezji znani gostilničar Anton Gabrijelčič, pristaš S. L. S., predsednik odseka Orlov, odbornik Kat. slov. izobraževalnega društva, v 31. letu starosti, Pogreb bo jutri ob 10. uri dopoldne. Svetila mu večna luč!
—	Iz deželnega odbora. Za sekun-darija v deželni bolnici jc imenovan dr. Leop. Jcše, za substituta v deželni blaznici dr. Fr. Virant.
—	Imenovanje. Nadvojvoda Franc Ferdinand kot protektor c. kr. centralne komisije za umetniške in zgodovinske spomenike jc imenoval dr. J. Man-tuanija članom spomeniškega sveta c. kr. centralne komisije.
— Poročilo iz Istre. Iz Kringe v Istri se nam poroča: Te dni je dobila gora Učka belo odejo — sneg; enako gore v čičariji. V Spodnji Istri pa imamo tako toplo vreme, da še ne kurimo peči, živina jc vsak dan na. paši. Vsled slabe letine se že oglaša glad. — Č. e h i, P o-ljaki in Nemci zahtevajo od vlade milijone za nepotrebne naprave, a na jugu države pa ni kaj jesti. Ako drži kaj država do juga, naj nam preskrbi kruha. Mi ne zahtevamo milijonov, nego samo neobhodno potrebno, da si ohranimo življenje. Po jugu je Avstrija združena z morjem in jc trgovska, naj torej nc pozabi svojih narodov na jugu, ki jo prosi;o edino kruha!
—	Grozilna pisma, V Kranju in okolici je dobilo zadnje dni več oseb grozilna pisma, v katerih se zahteva denar. Uvedena preiskava anonimnih piscev doslej ni še izsledila.
—	V konkurzu je tržaška modna tvrdka Pietro Davolato. Pa«iva 450.000 kron.
—	Prijet vlomilec. V soboto, dne. 16. deccmbra dopoldne je skušal nek tujec vlomiti v cerkveno pušico v Dobu. Ravno v pravem času je prišel v cerkev tukajšnji cerkovnik Fr. Cerar. S po-
močjo drugih ljudi se mu je posrečilo moža prijeti in izročiti poklicanim orožnikom. Sodi se, da je mož že na več krajih poskušal svojo srečo. Sedaj jc zaenkrat na vamem v brdskih zaporih.
—	Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Kočevju je imenoval dosedanjo suplentinjo v Velikih Laščah Terezijo Podboj za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Loškem potoku. — Okrajni šolski svet v Radoljici je imenoval bivšo suplentinjo v Breznici Julijano Rotar za suplentinjo na ljudski šoli v Ratečah pri Beli peči.
•— Nečuvena surovost. Iz Škocijana pri Mokronogu pišejo: V četrtek, 7. t. m., je gorelo pri Marjetiču v Zloganjski gori. Prihitelo je tja nekaj liberalcev, ki pa so se, namesto da bi gasili, rogali, češ: »Ču-karija gori«, ker hiša drži s S. L. S. in ker je edini fant, ki je doma, pri Orlih. Tako so se obnašali celo v obleki požarne brambe. Nek brambovec je slonel ob drevesu in rekel: »Čuki naj pomagajo«, in se ves čas ni ganil, da bi gasil, kakor je to dolžnost požarne brambe. Ubogi družini je zgorela hiša, 25 veder vina in obleka. Tako strašno zlobno je sovraštvo naših liberalcev, da so, ko sta mati in sin rešila iz ognja nekaj obleke in orlovsko uniformo, vrgli orlovsko čepico v ogenj, rekši: »Za čuka je prav, da zgori.« Tudi so iztrgali iz stene orlovsko podobo in jo vrgli v ogenj. In po takih delih naj še kdo liberalce zagovarja! — Tu naj dr. Tavčar pridiguje o političnem bojkotu. Proti takim izrodkom je treba nastopati s skrajnimi sredstvi.
—	Vprašanje izboljšanja železničarjem. Koalirane narodne zveze železničarjev so se v soboto posvetovale po svojih zastopnikih s poročevalci odseka državnih uslužbencev, nakar so se posvetovali o stališču, ki naj se zavzame glede na govor železniškega ministra v posl. zbornici. Vsi udeleženci so bili nezadovoljni z izjavo vlade. Osobito so grajali, ker minister ni izjavil, kako da reši diference med sklepom odseka in vladnim izjavam. Voditelji pričakujejo, da izposljujejo poslanci, da se soglasen sklep zbornice tudi izvede. O pasivnem odporu se niso razgovarjali.
—	Umrla je v ženski bolnici v Gorici gospa Alojzija P r i m o ž i č, soproga optika. Zapušča soproga in pet otroč.čev.
—	Kolera v Istri. Na koleri je umrl v Izoli v Istri ribič Sebastijan Bo-lcgno.
—	»D ušivo vr narjev in prijateljev vrlov« začne po novem letu izdajati »List za vrtnarstvo in rejo malih žival i«. Da se more list čim boljše sestavili, se vabijo vsi Slovenci in Slovenke, kateri imajo strokovne izic šnje in dobre ideje, da nam upošljejo pripravnega gradiva. Za sotrudnike prve številke lazpisane nagrade: ena za 50 K, dve po 10 K in šest po 5 K. Vsa poja nila daje društvena centrala v Kranju.
—	Medved v Jelovici. »Gorenjec« poroča, da se je v gozdovih med Pod-jilico in Dražgošami pokazal medved. Lovci so ga šli iskat in so ga blizu Dražgoš zapazili. Bili so pa I ako ko-rajžni, da niso strel jali. Medved jo jc odkuril. Odkod se je mrcina neki priklatil?
—	Božič in novo leto sta pred durmi in tisočero razglednic se bode razpošiljalo v svet. Zavedni Slovenci! Rodoljubne Slovenke! ..Slovenska Straža" — zaščitnica vseh obmejnih Slovencev se obrača do Vas s prošnjo, kateri lahko vsakdo izmed Vas ustreže. Nikdo naj ne pozabi pri nakupu razglednic na to, da je »Slovenska Straža« založila res umetniške razglednice za Božič in novo leto. Z nakupom teh razglednic bodete razveselili naslovnika, razveselili bodete pa tudi Slovensko Stražo", ker ji je iz te prodaje zasiguran lep dohodek, s katerim bode usposobljena vršiti svojo vzvišeno obrambno nalogo v prospeh celokupnega Slovenstva.
—	Kdo ve? Pred petimi tedni je odšel z doma iz Šmarce pri Kamniku zakonski mož Božidar Prodanovič (pristojen v okraj Pakrac, občina Obuč). Pustil je doma ženo in otroke. Zoni je rekel, da gre iskat dela. Staršem svojo žene je pripovedoval, da sta mu umrla mati in brat ter mora vsled tega oditi k pogrebu. Predno je odšel z doma je bil z ženo v cirkusu. Med odmorom se je pri ženi opravičil, da gre za trenutek ven, a se ni več povrnil nazaj. Zena ga je šla iskat toda našla ga ni nikjer. Preje se je tudi dogovarjal z nekim kovačem, da gresta skupno v neko kovačnico. Prodanovič je prišel pač domov v Pakrac, in je odtam pisal svoji ženi. Ostal pa je v rojstnem kraju samo štiri dni in od tedaj ni o njem nobene sledi. Božidar Prodanovič je bil mož velike postave, star 32 let, podolgaste glave ter je nosil majhne brke. Imel je pri sebi srebrno uro in verižico, črno obleko, rjav
klobuk, dve suknji. Po poklicu je kovač, strojnik. Ako bi kdo o njem kaj vedel, naj to javi okrajnemu glavarstvu v Kamniku.
BARON GAUTSCH ODLOŽIL DELEGA-CJJSKI MANDAT.
Dunaj. Bivši ministrski predsednik baron Gautsch je odložil svoj delegacijski mandat. Gautsch je precej bolan, zato se je odpovedal mandatu.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Kljub premirju med vstaši in cesarskimi vojaškimi četami se na obeh straneh pridno oborožujejo. V Šangaju in v Nan-kinu se koncentrirajo revolucionarji, ki se pripravljajo, da napadejo na kopnem in na morju glavno mesto Pekin, da zasedejo sedež dinastije in vlade, če se ne sklene mir. Ta načrt je naperjen v prvi vrsti proti generalu Čansunu, ki se je s 3000 vojaki umaknil iz Nankina proti severu. Med vstaši samimi ne vlada sloga. Mlajši revolucionarji, osobito dijaki, so prepričani re-pubiičani, medtem ko se zavzemajo kon-servativnejši in premožni vstaši za kom-kromis v monarhističnem smislu. Pri mirovnih konferencah v Šangaju se bo zahtevalo: Sedanji cesar ostane, a poročiti mora Kitajko. Vse pokojnine Mandžuan-cev se odpravijo, izvzeti so zgolj člani vladarske rodbine. Vsem provincam se dovoli avtonomija. Narodni kongres nadzira državne izdatke. V Hankovu nameravajo mlade Kitajke ustanoviti ženski vojaški zbor.
Štajerske novice.
š Spominjajte se Božičniče slovenskim otrokom ob slovenski meji na Štajerskem! Izpolnite takoj »Straži« priložene položnice »Slovenske Straže«. Nabirajte med znanci!
š Zopet J epa sTovenska zmaga v mar borski okolici. Pri občinskih volitvah v občini Zerkovcc pri Mariboru, ki so se pred kratkim vršile, so dobili večino zavedni slovenski možje, dočim so dosedaj neomejeno vladali Štajer-cijanci.
š Slov. Bistrica. Opekarna Lendcr-jeva je prešla v last R. K. Ježekove tovarne. Nemci jadikujejo, ker so izgubili s tem svojo posest.
š Porotne obravnave v Ma iboru. V četrtek je sedel na zatožni klopi 20-letni hlapec Ignacij Farkaš iz Hvale-tinc, okraj Ljutomer, tožen uboja. Ranil je nekega Alojzija Hojsa tako nevarno, da je isti radi zadobljenih ran izkrvavel. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe. — V petek je bila pred poroto 39 letna Julijana Kmetič iz Raz-vanja, ker je z arzen j kom zastrupila svojega moža. Bila jc obsojena na smri na vešalih.
š Nemec o »kulturi« ce'jskih Nem-csv, Kakor smo že poročali, je odpovedal zaradi vednih pasivnih predslav ravnatelj dr. Schlismann svoje delovanje pri celjskem gledališču. Nastal je vsled lega med ravnateljem in celjsko nemško kliko, ki vlada na našem magistratu, oster spor. Graški listi so prinesli oster napad na ravnatelja Sclilismanna Branda, na katerega sedaj ta odgovarja. Z žgočo ironijo se zdaj ta norčuje iz kulturne misije celjskih Nemcev, ki so pravi protitip nekulturnosti. ki hočejo uničiti vsakega, ki sc jim ne klanja. Zlasti župan Ja-boraegg se na,rn kaže tukaj v prav čudni luči.
š Požar. V petek popoldne je izbruhnil požar pri kočarju Obrezi v Šmartnem v Rožni dolini. V koči si je stari Obreza pripravljal kosilo in je kuril na ognjišču. Potegnil je močan veter, in iskre je neslo v slamnato streho, ki je bila takoj v plamenu. Na lice mesta jc prišla celjska požarna hramba, ki pa vsled pomanjkanja vode ni mogla veliko gasiti. Ogenj se je vsled vetra hitro razširil na sosednja poslopja, večinoma krita s slamo. Zgorelo jc .štirim posestnikom vse. Komaj so še rešili živino in nekaj hišnega orodja. Vsled precej močnega vetra je bila nevarnost, da bi zgorela cela vas. Škoda jo občutna in le deloma krita z zavarovalnino.
š Spoštuj mater. Iz Trbovelj nam poročajo: Prevžitkarjev sin Rudolf Rau-niker se jc nekaj prepiral s svojo materjo. Ker je bil vedno nasilnejši, mu je mati vrgla popra v oči. Sin je vsled jeze in bolečine zagrabil poleno in začel pretepati mater po glavi in po rokah. Mati jc nevarno ranjena in se je komaj rešila k sosedom! Sina so naznanili orožnikom.
š Pri podiranju dreves našel smrt. Te dni sta bila v gozdu posestnika Martina Bergleza v Št. Florjanu pri Gornjem gradu delavca Gustav Pustoslemšek in Martin Puhovnik podirala drevesa. Ko je neko nasekano drevo padalo, je skočil Pustoslemšek na stran. Pri tem sc jc »podtaknil ob svojo se-
kiro in si presekal žilo na nogi ter se zgrudil. Ko je drevo padlo, se je Puhovnik ozrl po svojem tovarišu. Videl je, da mu teče iz škornja kri in mu hotel priti na pomoč. Pa bilo ja prepozno, ker je Pustoslemšek že umrl na izkrvavljenju.
š Smrtna kosa. Umrla je v Celju gospa Friderika Cilcnšek, soproga vpo-kojenega prof. g. Cilenška. Blagi pokoj-nici prijazen spomin!
š D.obne novice. Požar. V Slov. Bistrici je zgorelo poslopje Vincenca Matula v Poljski ulici št. 158. Sumi se, da so zažgali otroci. — Iz Š p i t a l i -č a. Tukaj so se na neki gostiji stepli fantje. Eden od fantov je bil z revolverjem obstreljen. — Kletarski tečaj priredi štajerski deželni odbor v času od 8. do 13. januarja 1912 na deželni vinogradniški šoli v Silberbergu. — Premena posesti. Graščino »Novocelje«, dozdajno last sta ega grofa Salma-Reifferscheidta so kupili usmiljeni bratje v Gradcu. — Napaden in pretepen. V eni zadnjih noči se je vračal posestnikov sin Ivan šlander v Št. Rupertu pri Braslovčah (.omov. Na cesti proti Št. Pavlu sta ga napadla posestnik Mihael Zolnir in kočarjev sin Filip Uratnik ter ga zelo pretepla in ga ranila.
š Koprivnik. Martin Hlcbič, 721etni krojač v Koprivniku, je pil v nedeljo v krčmi Jožefa Korena isiotam. Pridružil se mu je kovač Henrik Germ, ki ga ie pričel zmerjati in ga povrh še s tako silo vrgel na tla, da je revež obležal in zadobil težke poškodbe.
š Ljubeznjiv mož. Zakonska J. in Terezija Matek v Retju pri Trbovljah sta živela v vednih prepirih vsled tega, ker jo Terezija Matek precej zapravljivo gospodarila. Pri enem teh prepirov sta se tudi stepla in soprog Janez Matek je ženo tako obdelal, da je težko ranjena obležala v krvi. Sodišče v Celju ga je obsodilo na pet mesecev poostrene ječe.
š Obesil se je v Konjicah v zaporu posestnik Fran Iršič. Zapustil je neko pismo, v katerem navaja več oseb iz Takovega krivih različnih dejanj. Sebe smatra kot žrtev raznih nevošljivcev.
LjuDlionske novice.
lj Blagovolite takoj vsa) z malini darom izpolniti položnice v korist Bo-žičnicam ob slovenskih meji!
lj Zabaven večer v Ljudskem Domu. Katoliško društvo za delavke jo priredilo sinoči zabaven večer. Tambu-raški zbor, ki je gotovo po številu največji na Slovenskem, je zaigral dve ko- * račnici in pa Bozzoti: Molitev. Tambu-rašinjam se vidi, da jih vodi spretna roka, ki hoče ustvariti dober in harmonično ubran tamburaški zbor, enotno igro in kolikor mogoče precizno izvajanje. Bozzotija. skladba »Molitev« je efekten komad, a precej težak. Ženski zbor je pel tri pesmi; Premrlo vo »Trojno gorje« na znane*.Tenkove besede; skladba je zložena v E molu in izraža. zelo karakteristično bol zapuščenega pozabljenega človeka, ki je drugim za hlapca. Prva in tretja kitica je prav dobro uspela, druga kitica pa ni prišla do veljave. Skladba je zložena za moški zbor in moški glasovi bi brez dvoma tudi sredino pesmi naravno boljo izrazili, kakor jo morejo ženski glasovi. Pač pa sta zelo ugajali J. Gerbiče-vi skladbi iz zadnje zbirke Glasbene Matice: Pastirček in Na razhodu. Skladbi, posebno pa prva, pričati, da ima gospod Gerbič kljub svoji starosti Še čilega, svežega duha. Tudi F. Ferjan-čičeva skladba: Slovo od doma (rojstna hiša, hiša mala), je prisrčno izrazita pesem, ki dobro interpretira razpoloženje človeka, ki se od doma poslavlja. Nazadnje so nam naše diletantinje igralo »Božjo deklo«, od dr. L. Lenarda. Pisatelj nam je naslikal v tem igroka-zu žalostne nasledke pijanosti na pi-janče.vi družini. Igra je zelo spretno zasnovana in priporočljiva za naše podeželske odre. Posebno tretje in četrto dejanje sta zelo ugajali. Par značajev i-1 tako dobro zadetih, da bi bilo pisatelju svetovati, da bi se poskusil na dramatičnem polju. Na vsak način pa bi bilo treba par ulog, ki narode najbolj pretresljive momente v igri komično in neužitne, črtati. Igralo se je splošno dobro, videli smo na odru nekaj novih igralk, ki bodo za oder zelo po-rabljive. Obisk je bil zelo dober, med mnogoštevilnimi gosti smo opazili načelnika ljubljanskega izvršilnega odbora S. L. S. dr. Vinko Grcgoriča in dež. odbornika dr. Iv. Zajca.
lj Enega samega državnega poslanca imajo kranjski liberalci, in to je žalostno, Pa še zaradi tega niso edini. »Narodovci« vpijejo: »Ravnihar, marš v vladni hlev!« — »Jutrovci« pa: > Marš veni Mi nismo hlapci vlade!« Eni ga vlečejo za eno koraco. drugi za drugo. Če se jim posreči, da ga
pretrgajo, bodo imeli vsak svojega poslanca.
Ij Narodno-obrambno delo mladinov.
Liberalno narodno - obrambno društvo »Branibor«, ki so ga osnovali liberalni mladini, bi moralo imeti včeraj svoj občni zbor v Ljubljani, kot je bilo napovedano. Ker pa za to najmlajše jajce radikalnih mladinov ni med starini nobenega zanimanja in tudi med mladini nič več posebnega navdušenja in ker narodno-obrambno društvo »Branibor« nima mnogo uspehov pri svojem »narodno-obrambnem delu«, se včeraj občni zbor ni mogel vršiti zaradi nesklepčnosti in so ga morali preložiti. Narodno-obrambno delo mladinov mora biti res »ogromno«, ker nočejo čuti računov o tem delu. Zavedajo se namreč sami dobro, da tega »dela« ni.
lj Preprečen roparski umor v Ljubljani. Poročali smo te dni, da si je kleparski pomočnik Karel Ecker preskr-bel vojaško uniformo, hodil po Ljubljani ter izvršil v neki gostilni v Šelen-burgovi ulici hudodelstvo javnega nasilja. Policija ga je prijela v nekem iz-kuhu. Kakor se sedaj poroča, je to izredno nevaren človek. Dva dni je stanoval pri 65 let stari Šlibarjevi, ki stanuje v Bahovčevi hiši in ima nekaj podnajemnikov. Kot tak je bival dva dni v njenem stanovanju tudi Karel Ecker. Ko je napočil tretji dan, je Šli-barjeva imela po mestu nujne opravke ter se je navsezgodaj pripravila na pot, Ecker je bil še v postelji. Šlibarjeva. je stopila k njegovi postelji in mu glasno povedala, da gre od doma, da bo zaklenila stanovanje in da mu ključe položi na okno. Ecker se je delal kakor bi spal. Nato je žena odšla. Ko je prišla Šlibarjeva domov, našla je stanovanje odprto, pogrešila je v omari pelerino nekega drugega podnajemnika potnika, več perila in obleke. Okolu 11. ure zvečer, ko je Šlibarjeva že spala, začu-je trkanje na okno. Preplašena je skočila iz postelje. Pred oknom je stal Ecker in zahteval, naj mu odpre. Dobrosrčna ženica mu je odprla, Pred njo je stal Ecker — vojak. Ženica ga je začudeno gledala in dejala: »Kje pa ste bili, ker ste prišli nazaj v vojaški obleki? — »Sedaj sem pa vojak,« je dejal Ecker in predrzno stopil v sobo. »Pa pojdite spat«, mu je nasvetovala ženica. »Vi bodete pa šli po policijo!« je odgovoril nekako plašno Ecker. — »Kje pa imate ključ?« ga je izpraševa-la ženica. »V vratih ga imate,« je bil »vojakov« odgovor. To ni tisti ključ, ki ste ga vi vzeilir« mu je rekla ženica in pristavila: »Kje je pa p e 1 e r i -n a?« V tem trenutku je skočil Ecker k ženici, zagrabil jo za vrat in jo hotel zadaviti. Prestrašena ženica ni spravila glasu od sebe. Ko je Ecker ženico davil, sta oba omahnila, se zaletela v omaro ter je pri tem zažvenketala šipa za omaro. Ecker je v razburjenosti mislil, da je kdo prišel ženi na pomoč, svoji roki, ki sta kot klešči oklepali vrat uboge ženice, je izpustil in ženica je sedaj mogla zaklicati na pomoč. V tem trenutku je Ecker pobegnil in pri begu izgubil vojaško kapo. Ženica je klicala na pomoč, na kar so prihiteli sostanovalci, a Eckerju se je že posrečilo pobegniti. Če bi žvenketanje šipe napadalca ne preplašilo, tedaj bi bil skoro gotovo izvršil umor in rop. Sedaj se je policiji posrečilo dobiti tega nevarnega človeka v roke in tako preprečiti nadaljna njegova nasilstva.
lj Izredni občni zbor uradniškega konsumnega društva sc je vršil preteklo soboto zvečer v restavraciji »Pri levu«. Sklican je bil z namenom, da se sklene in napove likvidacija tega društva. Udeležba je bila slaba. Navzočih je bilo okoli 40 članov. Predsednik uradniškega konsumnega društva gospod Wolf je poudarjal, da se je na zadnjem občnem zboru izreklo od več strani upanje, da bo vlada prispevala večji znesek za sanacijo uradniškega konsuma, a se je to upanje izkazalo kot prazno. Vlada je sicer dala 5000 K, s čemur se je pa le poplačalo najnujnejše dolgove, vse druge prošnje pa so bile odbite. Tajnik gospod Šemrov jc poročal, da je društvo prosilo od ministrstva 10.000 K subvencije in 80.000 K brezobrestnega posojila. Dobilo se je pač kot že omenjeno 5000 K subvencije, a za brezobrestno posojilo je dospel od ministrstva odgovor, da se iz principi-elnih ozirov ne more dovoliti. V drugič so prosili posojila proti 2% obrestim, tudi brez uspeha. Končno so se obrnili ? prošnjo na cesarjevo kabinetno pisarno, oddali prošnjo v roke dr. Ravniharja in o tem obvestili tudi ostale kranjske poslance. V teh prošnjah se je zlasti povdarjalo sedanji slabi gospodarski položaj v Ljubljani, ki sta ga zlasti povzročila poloma Agro-Merkur-ja in Glavne posojilnice, kar je tudi slabo vplivalo na razmere uradništva v Ljubljani. K vsemu temu je prišlo še to, da je Zveza slovenskih zadrug odpovedala vsem svojim članicam dva-
krat po 20 odstotkov dolga in je tudi uradniškemu konsumnemu društvu odpovedala dolga 20.000 K. Po zadnjem občnem zboru meseca junija je izstopilo iz konsumnega društva 135 članov. O blagajniškem stanju je poročal gospod Pečar, knjigovodja Zveze slovenskih zadrug. Konsumno društvo ima 21.069 K 7 vin. deficita. Vrednost deležev (plačanih in neplačanih) znaša 20.800 K 36 vin., dolg na blagu 15.239 K 34 vin., dolg pri Zvezi slovenskih zadrug in drugod pa 85.383 K 7 vin. Vrednost blaga je cenjena na 62.303 K 33 v. Gospod predsednik je povdarjal, da je deficit večji kot vsi deleži. Ta defic.t se pa bo povečal, ker je tudi sedanji odbor ocenil vrednost blaga le po * 10 odstotnem odbitku od prodajalne cene? ne pa od nakupne, to pa zato, ker je tako cenjeno blago prevzel že od prejšnjega odbora. Članov uradniškega konsumnega društva je 429 z 502 deleži. Med temi člani pa je nekaj umrlih nekaj insolventnih, skupaj okoli 50. K vsakemu deležu (po 40 K) bi bilo v slučaju likvidacije doplačati najmanj 30 kron. Ker je treba za sklepanje likvidacije 3 petine navzočih članov, to je 190, kolikor pa jih v Ljubljani ne Ido nikdar mogoče sklicati skupaj, predlaga predsednik, da se tozadevno primerno preosnujejo pravila, Glede iz-premembe pravil je stavil predlog tudi nadsvetnik Višnikar, nakar sta se sprejela tudi njegova predloga, da se poročila načelstva, vzame odobruje na znanje in se mu izreka zahvala za trud ter da se naj dne 27. t, m. skliče nov občni zbor, na katerem naj se sklepa o likvidaciji. Pri slučajnostih je primerjal gospod predsednik druga uradniška in delavska konsumna društva z ljubljanskim uradniškim konsumnim društvom. Povdarjal je, da je neuspehov konsuma krivo uradništvo samo, ker raje kupuje dražje blago drugod kot pa enako ceneje v konsumu. Žalostnemu napredku društva tudi niso krivi toliko zadnja leta, kakor pa že od nekdaj slaba podlaga. Že leta 1899. je predlagal tedanji predsednik, naj društvo likvidira in sta bila enaka predloga stavljena tudi pozneje 1. 1900. in 1904. Velika napaka je bila tudi ta, da. je imel konsurn pri svojih zadružnikih veliko več izposojenega kot pa je imel prometnega kapitala, Napaka je bila tudi ta, da jc konsum delal s prevelikim upravnim aparatom. Konečno je govoril tudi profesor Reisner. ki je povdarjal, da je ves razvoj uradniškega konsumnega. društva zadnjih let najžalostnejša slika ljubljanskega uradništva, čemur je krivo pomanjkanje čuta organizacije in kar kaže tudi slaba udeležba občnega zbora samega. Nato se je občni zbor zaključil.
lj Likvidacija surovinske zadruge združenih čevljarjev. Zadruga »Združenih čevljarjev« je na svojem Občnem zboru sklenila 1'kvidacijo. Zadruga je bila nekaj časa član »Zadružne zveze«, a je potem pristopila k »Zvezi slovenskih zadrug«.
Ii Pripravljavni razred na moškem učiteljišču v Ljubljani. Naučno ministrstvo je odobrilo, da se na moškem učiteljišču v Ljubljani z začetkom šolskega leta 1912 in 1913 otvori v smislu organizacijskega statuta za moška in ženska učiteljišča pri-pravMavni razred.
lj Odlikovanje. Tukajšnji občezna-ni someščan g. F r. Čuden, urar v Prešernovi ulici, je o priliki svojega 25letnega trgovskega jubileja, od ravnateljstva mednarodne ure izdelujoče družbe »Union Horlogč e« kot dolgoletni Član in v priznanje zaslug za družbo »Union« odlikovan s častno pri-znalno diplomo, ki je v izložbi gori omenjene tvrdke Čuden izpostavljena.
lj Izreden občen zbor »Muzejsl era društva za Kranjsko« se vrši v srpdo ob 6. uri zvečer dne 20 . t. m. v deželnem muzeju. Dnevni red: Izprememba društvenih pravil.
lj Razposajen bik. V soboto popoldne sta po Mesarski cesti gnala dva mesarja na vrveh bika, ki je imel zavezane oči. Prišedši do klavnice, sc jima je rogač ustavil in ni ga bilo na noben način spraviti naprej. Naposled je začel skakati in se jima je strgal. Nato se je šele začela prava gonja. Gonjača, kakor tudi drugi so hoteli bika s palicami užugali, a ni šlo. Bolj ko so ga p-eganjali in u pili nad njim, bolj je tulil in se zaganjal za ljudmi. Potem jo je pa ubral proti mestu in bati se je bilo kake nesreče. Kar se ustavi pri Lesjakovi gostilni in slučaj je hotel, da je krenil proti gostilniškim vratom. Ko je začel v vrata z rogmi riniti in siliti naprej, se natakarica oglasi: »če nočeš sam odpreti, pa zunaj ostani.« To pa ni nič pomagalo. Bik je s svojo trmostjo vedno rinil naprej in končno le pripravil natakarico do tega, da je šla »gostu, odpreti. Ko rogača zagleda, zakriči in zbeži. Ker pa trmoglavec le ni hotel odnehati in se jc bilo bati. da se mu
slednjič le posreči vdreti v gostilno, se je ojunačil nek mladenič, čveteronožca prijel za rep in sta tako toliko časa plesala po cesti polko, da se je bil »podtaknil ter se zvrnil na tla, nakar so ga z združenimi močmi preobvladali in odgnali v hlev.
lj Umrl je 30 let stari bivši mizar, sedaj trgovski uslužbenec Karel č u-d e n.
lj Gospa Irma Polakova gostuje jutri na odru slovenskega, gledališča v vlogi Angelc v opereti »Grof Luksem-hurški«.
Aktualno prcgavanie v .blndshem lomil'.
V torek 19. decembra ob 8. uri zvečer javno predavanje
KRVAV LIST
iz zgodovine ruskega sistema. Preganjanje katoličanov v Po;»Iesju in holm-skl deželi n* Ruskem. Predava dr. L. Lenard.
Predavanje se bo pojasnjevalo s skioptifnimi slikami, ki so prišle iz Poljskega in so nalašč
za to narejene. Vstopnina: sedeži 40 vin., stojišča 10 vin.
Rožne stvori.
Nepričakovano božično darilo so prejeli podčastniki 2. stotnije 165. pešpolka v Quedlinburgu. 15 podčastnikov je pri zadnji pruski razredni loteriji igralo skupno na eno srečko. Srečka je bila vlečena, dobitek je znašal 200.000 mark. Vsakdo izmed podčastnikov je dobil na ta način za božič okroglo 12.000 mark.
Samoumor 131etnega učenca. V Mannheimu se je obesil 13letni sin brivca Moltza zaradi slabega šolskega izpričevala. Pred nekaj dnevi pa je istim staršem povozil voz električne cestne železnice drugega njihovega otroka in ga na mestu ubil.
Upor v poboljševalnici. Iz Pariza poročajo: V poboljševalnici v St. Maurice v departementu Loire-Cher so se 16. t. m. uprli gojenci. Napadli so ravnatelja in uradnike zavoda ter nekatere izmed njih znatno ranili, nakar so pobegnili. Stotnija vojakov in številni orožniki so zasledovali begunce in posrečilo se je večino korigen-dov poloviti. O desetih izmed njih, in sicer najnevarnejših, pa ni nobenega sledu.
Oropan zlatar. V nekem pariškem hotelu je bil te dni izvršen drzen rop. Znan pariški zlatar je bil poklican telefonično v hotel z naročilom, naj prinese s seboj na izbiro dragulje. V hotelski sobi pa so ga napadli trije neznanci, zvezali ga, mu uro-pali dragulje v vrednosti 7000 frankov in ga pustili ležati v sobi. Enega izmed napadalcev, nekega bivšega hotelskega ravnatelja, so že zaprli.
Vlak povozil detektiva pri zasledovanju zločinca. Na enem izmed kolodvorov podzemeljske železnice v Parizu se je dogodil te dni razburljiv prizor. Neposredno pred odhodom vlaka je skočil nek zločinec, ki ga je zasledoval detektiv, v vagon in za njim so zaprli železniški uradniki vrata, na kar se je vlak pričel premikati. Detektiv, ki je videl, da mu je zločinec ušel, je hotel skočiti na vlak ter je sunil proč nekega železniškega uslužbenca, ki mu je zastavil pot. Detektiv je ravno skušal odpreti vrata nekega vagona, ko mu je izpodrsnilo ter je padel pod kolesa vlaka in ostal na mestu mrtev.
— Sin predsednika višjega sodišča pobegnil. V Pragi vzbuja velikansko pozornost, ker se je izdala tiralnica proti poročniku 16. lovskega bataljona Rudolfu Wesselyju, sinu predsednika praškega višjega deželnega sodišča. Pobegli poročnik je ponarejal menice s podpisom svojega očeta in svojega strica, visokega ministerialnega uradnika. Oče lahkomišljenega sina namerava zato odstopiti. O pobeglem poročniku že 4 tedne ni nobenih poročil.
Telefonsko in Drzojovno poročilo.
DANAŠNJE VOLITVE NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 18. decembra ob pol 1. uri popodne. V Kar obagu je izvoljen nad vladinovcem dr. Ilranilovičcm p avaš urednik Ivan Peršič z veliko večino. V dr. Mile Starčcvičevem okraju Sv. Ivan Zeiina vlada silen teror. V Zagreb so pripeljali danes zjutraj 60 pravašev v zapore. Aretacije pravaše/ se nadaljujejo. P.avaški listi so ob 11. uri prinesli vesti, da delajo vladni agitatorji za Štjepana Radiča proti pravašu. Slarče-viČancem se ne pusti volit. V Plsiro-vinl ima dosedaj pravaš Franjo pl. Kufrin 47 glasov večine. V Veliki Gorici ima sedaj pravaš urednik Peršič, ki tudi tu kandidira, čez 100 glasov večine. V Pregradi ima pravaš dr. Vuk Kiš ob 11. u i dopoldne 306 glasov večine. V Zlataru ima pravaš dr. Tomo Kuničič 75 glasov večine. Tudi v Ba-
kru je položaj za pravaša duhovnika in urednika »RiečKoga Glasnika«, Bu-jana ugoden. Sinoči je imel shod, ki se ga je udeležilo nad 300 pravašev.
Zagreb, 18. decembra (ob pol 3. popoldne). V Selcah je zmagal koalicijonaš dr. Bogoslav Mažuranič. V prvem zagrebškem okraju so volitve sistirane. Vest današnjega »Riečkega Nov. Lista«, da je v Novski zmagal pristaš kmečke stranke Kovačič, ni resnična. Zmagal je s silnim terorjem mažaron Oršanič, V Veliki Gorici je izvoljen urednik Ivan Peršič, ki je tako dvakrat izvoljen. Ob 12. uri je pri drugem branju volitev bil v okraju Sveti Ivan Zeiina dr. Mile Starčevič za sto glasov v manjšini. Iz drugih okrajev ni še nič znanega. Ob 2. uri so torej imeli pravaši 22 okrajev in koalicija 20.
SMRT DR. FRANKA.
Zagreb, 18. decembra. Dr, Josip Frank je umrl včeraj ob pol 5. popoldne. Pogreb bo v sredo popoldne.
ZA DRŽAVNO URADNIŠTVO.
Dunaj, 18. decembra. V odseku za državne uslubžbence se je sklenilo ple-numu predlagati, cla se draginjska doklada, katero hoče vlada uradnikom ob novem letu do.oliti, kot naknadni zakon priključi k budgetnemu provi-zo. iju.
POSLANSKA ZBORNICA.
Duna', 18. decembra. Poslanska zbornica je začela prvo branje finančnih predlog.
MINISTRSKI PREDSEDNIK GROF STORGKH V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 18. decembra. Ministrski predsednik grof Sturgkh, finančni minister Zaleski in trgovinski minister Rossler so došli v Budimpešto. Sturgkh je obiskal grofa Khuena in finančnega ministra Lu-kaesa. Obisk je običajen, ker obiščejo novi naši ministrski predsedniki vedno tudi svoje ogrske tovariše, da se jim predstavijo. Včeraj ob 2. popoldne je priredi! Khuen na čast avstrijskim ministrom slavnostno pojedino.
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK AVANZIRAL.
Belgrad, 18. decembra. Kralj Peter je povišal prestolonaslednika Aleksandra ob njegovi dvaindvajsetletnici za majorja.
GROŽNJE PERZIJSKIH ŽENA.
London, 18. decembra. Iz Teherana se poroča, da se je zbralo 16. t. m, zvečer pred parlamentom več sto z revolverji oboroženih žena. Demonstrantke so odposlale deputacijo zborničnemu predsedniku z izjavo, da bodo postrelile svoje može, če opuste perzijsko stvar in rešitelja Perzije, Morgan Schusterja.
VELIKA PROTITURŠKA DEMONSTRA-CIJA V SOFIJI.
Soiija, 18. decembra. V Sofiji se je brala zadušnica za žrtve v Skoplju. Po za-dušnici je bilo zborovanje na Stolnem trgu. Govorniki so ostro rapadali turški vladni način. Demonstranti so nato priredili iz-prevod po mestu. Pred spomenikom cara osvoboditelja in pred spomenikom revolu-cijskega pesnika Leniskeja so se demonstranti ustavili in poslušali govornike. Red in mir se ni kalil.
NAJNOVEJŠE IZ HRVAŠKE. LAŠKO BRODOVJE.
London, 18. decembra. Poroča se, da so se vrnile laške vojne ladje Re Umberto, Laraignia in Sizilia v Spezzio. Križarici Helena in Roma sta se združili v Parentu z Viktorio in Manovello, ki sta pripluli iz Neapelja.
BOJI NA KITAJSKEM.
London, 18, decembra. »Times« poročajo iz Pekina, da so cesarski vojaki pre-gnali vstaše iz treh postojank. Revolucionarji so morali bežati.
ANGLEŠKI FINANČNI MINISTER RANJEN.
London, 18. decembra. Na nekem shodu za žensko volivno pravico, na katerem sta govorila ministrski predsednik Grey in LIoyd-George, je nek individui zagnal v slednjega s kamenčki napolnjeno škatljo za sardine. Projektil je Lloyd-Georgeja ranil nad očesom in mu preklal potem tudi ustnico. Izpočetka so se bali, da je oko izgubljeno, toda ta nevarnost ne obstoji, Zločinca so aretirali,
PISATELJ UMRL.
Dunaj, 18. decembra. Tu je umrl pesnik in pisatelj prof. Albrecht Wickenburg v 73. letu svoje starosti.
TAŠČO ZADAVILA.
Dunaj, 18. decembra. Danes so tu aretirali izvoščkovo ženo Katar. Greiner, ki je v prepiru zadavila svojo taščo Barbaro Greiner. Katarina je izjavila, da je taščo brez nameirTkončala v jezi, ker ji je slednja vedno očitala, da je bila predkaz-novana.
NESREČA NA SEVERNOZAHODNEU KOLODVORU.
Dunaj, 18. decembra, Na severno-zahodnem kolodvoru se je danes zjutraj zaletel neki z delavci in delavkami tesno napolnjen .okalni vlak v oviral-no napravo, takozvani kozel. Vsled sunka je 19 delavcev in delavk več ali manj ranjenih.
Po sveto.
Udobno potovanje. Za izletnike in trgovce so dandanes najpripravnejše plačilno sredstvo pred nekaj leti vpeljani mednarodni potovalni čeki seve-ro-nemškega Lloyda v Bremenu. Ti čeki so se tudi kmalu razširili. Posebno ugodno je zlasti to za potnika, da mu ni treba nositi na potovanju večje gotovine s seboj in si potrebne zneske lahko povsod preskrbi z omenjenimi čeki. Izdaja mednarodnih potovalnih čekov in od newyorške generalne agen-ture sever© - nemškega Lloyda izdani traveller - čeki so bili doslej omejeni samo na Nemčijo in Združene države. Severo-nemški Lloyd pa je sedaj sklenil, da se sistem ptovalnih čekov izpopolni s tem, da se omogoči izdajanje teh čekov tudi v drugih važnejših deželah na svetu. Ti potovalni čeki bodo uvedni že s 1. januarjem 1912. in bo od tega časa naprej mogoče vsakemu potniku v katerikoli deželi preskrbeti si s temi čeki na najpriprostejši, najugodnejši in najcenejši način denar za na pot.
Roparski umor župnika. Poročali smo že, da je v noči od nedelje na ponedeljek bil umorjen bogati katoliški župnik v Nyuštu Ivan Komora in oropan. Zločina je osumljena njegova gospodinja Katarina Suma in hišinja Marija Dubos, ki so obe aretovali. Orožništvo poizveduje za sokrivci.
Ameriška kultura. V Yacksonu v Georgiji je bil nek črnec obsojen na vislice ter bi se morala izvršiti obsodim pred veliko mnoico ljudstva. Ker pa je med izvrševanjem obsodbe začelo deževati, se je množica polastila črnca ter ga vlekla v bližnje gledališče in obesila obsojenca na odru.
Smrtni boj orožnikov z vlomilci. Dne 15. t. m. so presenetili orožniki dva vlomilca pri vlomu v vili Prinz-heim v Wanseeju. Vnel se je hud boj. Orožnik je ustrelil 19 letnega vlomilca natakarja Luzewova. Orožnik je bil ranjen na prsih in trebuhu. Luze\vo-vega tovariša so aretirali.
Obešenje v gledališču. V Jacksonu, Georgia, je bil obsojen na smrt na ve-Šalih neki zamorski pridigar. Ker je pa tisti dan, ko bi ga morali obesiti, deževalo, so vlekli gledalci obsojenega zamorca v gledališče, kjer so ga obesili na odprtem gledališkem odru. Mno-
žica jc divje ploskala, ko so rabili zamorca obesili.
Vlak je povozil na kolodvoru v Čr-novicah žel. skladiščnega delavca Nikolaja Turzanskega, ko je šel preko tira. Bil je na mestu mrtev. Nesrečnež bržkone ni videl v megli prihajajočega vlaka.
Bombna eksplozija v Lttttichu. Policija v Luttichu je dognala, da so povzročili napad z bombami v zimskom vrtu anarhisti, ki so sklonili, da bodo metali bombe v vseh gledališčih in zabaviščih med predstavami. V zimskem vrtu so pričeli. Bombo je vrgel v zimskem vrtu anarhist Henri Vervink, ki je bil tudi ubit po vrženi bombi.
Volilci za nemški državni zbor zborovali na avstrijskih tleh. V Mali Černi ob prusko-češki meji so imeli volilci za nemški državni zbor zanimiv shod. Predsedovala sta dva češka socialna demokrata, kot kandidat za nemški državni zbor se je pa predstavil nemški socialni demokrat Schčn-vvalder. Njegov govor je eclen predsednikov prestavil v češčino. Shod se je zato vršil na avstrijskih tleh, ker biva na Češkem veliko delavcev, ki imajo volilno pravico v Nemčiji.
Nemški učenec o žldih. V nemški trgovski akademiji v Pragi je neki nemški učenec drugega letnika napisal v šolski nalogi ta-le stavek . „Žldje so rak rana na telesu našega naroda. Naš nemški tisk je večjidel v njihovih rokah in radi tega tudi tako izgleda." — Prof. Htiller je pod te besede napisal opazko: „Popolnoma prav!" Zavoljo tega je profesor Htiller sedaj v disciplinarni preiskavi.
Katoliški misijonl na Kitajskem. Po
besedah lista „Correspondent," kitajski živelj je sedaj začel igrati važno nalogo v misijonskem delovanju. V zadnjih 10 letih se je število kitajskih katolikov skoraj podvojilo; njih število znaša sedaj 1,400.000; razun tega je še pol milijona tistih, ki s krščanstvom simpatizirajo, toda niso še krščeni Vsako leto se število kristijanov pomnoži za 50.000; lani se je povečalo za 84.000. Število domačih kitajskih duhovnikov znaša 800; toda izmed Kitajcev ni nobenega škofa, ker se je bati, da bi se to dostojanstvo onečastilo, ker kitajska postava domačega duhovništva ne priznava, in ljubi man darin, navadni policijski činovnik, bi mogel škofa položiti na tla in ga kaznovati z ba-tinami. Kitajci so vobče krščanstvu naklonjeni, radi tega bode v doglednem času
katoličanstvo Igralo važno nalogo v razvoju kitajskega cesarstva.
Koliko je mažarsklh pesnikov v Ameriki? Mažari imajo v Ameriki samo enega pesnika in še ta je moral radi goljufije iz blažene Ogrske pobegniti. Imenuje se Bela Rudnyanszky. Tako vsaj piše v Bud. Hirlap.
Silvin Sardeokova »Mati svetega veselja«. Kdor hoče imeti od te globoko zasnovane igre popoln užitek in jasno sliko, naj si kupi knjižico, ki je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, za ceno 1 K 10 vin. — Za ložje umevanje igre svetujemo, da knjižico vsakdo že pred predstavo prečita.
Kdor hoče razveseliti svojo ženo, hčerko ali sorodnico s koristnim božičnim ali novoletnim darilom, naj ]1 knpi novo knjigo ,.SLOVENSKA KUHARICA" S. M. Fellclte Kalinšek ali pa ..GOSPODINJSTVO" S. M.Lidvine PnrgaJ.
Slovenske občine ln gospo* darska društva — spominjajte se v svojih proračunih Slovenske Straže".

v kosih in kockah, zadnji najboljše in najcenejše kurivo za štedilnike in peči, kakor tudi
I
I
• umiti m iu i
nudi po dnevnih cenah v hišo postavljeno
Ivana Treo
Cesta na Rudolfovo železnico štev. 10.
Telefon štev. 274. 3717
Hranilnica in posojilnica v Ribnici
rozpteujo tajnj|ia.
Nastop 1. januarja, službo lajllina* Prošnje vlagati do 26. t. iu. Pretluost domačini. Dalje bo s 1. septembrom 1912 prosta trgovina v hranilnični hiši s stanovanjem v I. nadstropju. Dosedanja najemnina 1400 K. Ponudbe do 1. januarja 1912. Odbor izbira med ponudniki, ne glede na višino ponudka. Natanfneji pogoji pri načelniku g. Francu Frie v Hrovačl St. 8.	3718
ZELEZNE PECI
vsake vrsto, posebno pravo Musgrave-jeve izvirne irske trajno grelne peči, štedilnike, ognjišča za velike kuhinje za vzidavaDje kakor tudi njih posamne dele dobavlja po najnižjih conah trgovina /. železnino
ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433
Velika božična prodaja
pod znatno reducirano okazijsko ceno!
Ogromna zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice. Velikanska izbera koiuhovinastih jopic in patetov za dame, mikado (sako) z različno koiuhovinasto podlago ter mestnih 3721	in potnih kožuhov za gospode.
Angleško skladiščo oblek O. Bematovič, Ljubljana Mestni trg 5.
ZA BOŽIČ:
Žena, kateri manjka potrebne gospodinjske izobrazbe, ne bo znala umno voditi domačega gospodinjstva.
Ker je pa od pravilnega gospodinjstva v prvi vrsti odvisna sreča in blagostanje družine, je za vsako slovensko ženo in deklico sveta dolžnost, da si pridobi tozadevno strokovno izobrazbo.
K tej izobrazbi bo pripomogla v obilni meri poljudno ter praktično sestavljena knjiga, ki uvaja naše žene in dekleta v vse panoge gospodinjstva in ki jc pred kratkem izšla pod naslovom:
Magdalene Pleivveisove
Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila.
Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvlna Purgaj, voditeljica ^Gospodinjske šole" v Ljubljani. Cena K 2 20, vezana K 2 80.
Šesti natis priredila S. M. Fclicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica ,, Gospodinjske šole".
To je najboljša slovenska kuhinjska knjiga, ki je za deklico, ki se hoče šele privaditi kuhanja in za kuharico, ki se želi povspeti na vrhunec kuhinjske umetnosti, enake neprecenljive vrednosti, obe bodeta namreč na podlagi te knjige lahko dosegli svoj namen. Slovenska žena, ki hoče biti dobra žene in gospodinja, te knjige ne bo mogla pogrešati.
^Slovenska kuharica", ki je prirejena za najobsežnejše, pa tudi za skromno gospodinjstvo, poučuje, kako je treba jedila pripravljati, da so okusna, obenem pa daje tudi navodila, koliko sc lahko v kuhinji prihrani, če se vsa živila popolnoma in pravilno porabijo. Popolna izraba živil je pa v času splošne draginje naravnost življenjska potreba.
Ta dragocena knjiga ima kljub svoji obširnosti zelo nizko ceno, in sicer:
Velika izdaja (nad 600 strani, z 18 večbarvnimi tabelami) K 5*20, vezana K 6 —.
Okrajšana izdaja (okoli 350 strani) K S'—, vezana K 3'60.
ZA BOŽIČ:
Zunanji nastop in lepo, olikano vedenje odločujeta prav pogosto v sreči človeka. Kar prvi nepravilni nastop pokvari, časih ni mogoče nikdar več popraviti. Zato bodi prva skrb vsakogar, da si omisli „Knjigo o lepem vedenju", ki je edina te vrste med Slovenci. Ta knjiga mu bo pravilno svetovala v vseh dvomljivih slučajih in ga varno vodila skozi družabno življenje.
Vseskozi se ozira knjiga tudi na posamezne stanove obojega spola; tudi za mladino je knjiga zlata vredna.
Spisal Urbanus. Velja K 3"—, elegantno vezana K 4-
navedene tri knjige so vsaka posebej, se tiolj pa vse tri sknpaj najkrasnejše božično darilo, s katerim moremo razveseliti posebno naše ženstvo.
Medved Anton, Poezije. II. del. K 4- vez. K 5-40.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. K 2-—, vez. K 3-20.
Spillmann I., Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.) Dva dela. K 3-80, vez. K 540. Sienkiewicz Henrik, Quo vadiš? Roman iz
Neronove dobe. Vez. K 5 50. Wallace Ludvig, Ben Hur. Roman iz Kristusovih časov. Vez. K 4'50. Beneš-Trebizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. K 3 20, vez. K 4'30. Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. K 150, vez. K 210.
Druge za darilo primerne knjige:
Dickens Charles, Povest o dveh mestih.
K 5 50, vez. K 6-50.
Sheehan, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja. K 4 20, vez. K 5 80.
Dostojevskij, Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3 — vez. K 4 20.
Bourget Pavel, Razporoka. Roman. K 2 —, vez. K 3*—.
Champol, Mož Simone. Roman. K 1 90, vez. K 3—.
Haggard Rider, Dekle z biseri Povest iz Neronove dobe. K 220, vez. K 320.
UŠeničnik dr. Aleš, Socijologija. K 8 50, vez K 10-80.
Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. 1. del. Od Pohlina do Prešerna. K 2—, vez. K 280.
—	11. del. Doba narodnega probujenja. K 020 vez. K 7-20.
Verne Jules, Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Vez. K 440.
Alešovec, Zbrani spisi. Kako sem se jaz likal. Trije zvezki po K 120, vez. po K 2 —.
—	Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. K 180, vez. K 260.
S
Katoliška Bukvarna v Ljubljani.
Knjiga s slikami iz sv. pisma za
nazorni nauk naši deci pod uaslovom: »Našim malim«. Vzgojne slike iz sv. pisma. — Ta knjiga olajšuje na podlagi nazornega nauka, naši mladini učenje svetopisemskih zgodb. Sestoji iz več prav primernih, lepo izvršenih več barvnih slik, izmed katerih vsako pojasnjuje eno stran obsegajoče besedilo, ki je. res vzeto iz otroške duše in jo bo zato tudi otrok lahko in pravilno umel. Slike s tekstom se bodo neizbrisno utisnile v otroško srce, kar bo dokaj olajšalo gospodu kate-hetu začetno delo v šoli. — Krasna knjiga stane le 90 vinarjev. Knjiga, ki je tudi lepo božično darilo, naj ne manjka pod nobenim božičnim drevescem; v to svrho je posebno primerna tudi za to, ker predstavlja naslovna slika ravno svetopisemski dogodek: »Angelj naznani pastirjem Jezusovo rojstvo«. Dobi se v Katoliški Bukvarni.
Znnanji nastop in lepo, olikano vedenje odločujeta prav pogosto v sreči človeka. Kar prvi nepravilni nastop pokvari, časih ni mogoče nikdar več popraviti. Zato bodi prva skrb vsakogar, da si omisli »Knjigo o lepem vedenju«, ki je edina te vrste med Slovenci. Ta knjiga, mu bo pravilno svetovala v vseh dvomljivih slučajih in ga varno vodila skozi družabno življenje.
Vseskozi se ozira knjiga tudi na posamezne stanove obojega spola; tudi za mladino je knjiga zlata vredna.
Knjiga o lepem vedenju.
Spisal Urbanus, velja K 3'—, elegantno vezana K 4 —.
Slovenska kuharica Magdalene
P1 e i * o v e. Šesti natis priredila S. M. Felic'	nšek, šolska sestra in učite-
ljica ,, jdinjske šole" v Ljubljani. — Ta nasu najboljša knjiga kuhinjske umetnosti je za vse slovensko ženstvo, izobraženo in preprosto, neprecenljive važnosti. Slovenska žena, ki hoče biti dobra gospodinja, te knjige ne bo mogla pogrešati. Brez nje bo nemogoče se v huhinjstvu dobro izvežbati. „Slovenska kuharica" uči, kako jedi okusno pripravljati, obenem pa daje navodila, kako ceno kuhati in varčevati, kar je dandanes za gospodinjo najbolj važno. Obenem pa je v ^Slovenski kuharici" toliko na izbero, da ustreza vsakemu gospodinjstvu, obsežnemu in skromnemu. Velika izdaja (nad 600 strani z 18 finimi tabelami, K 5 20, vezana K 6 — Okrajšana izdaja (okoli 350 strani) K 3 —, vezana K 3-GO. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila Šolam in gospodinjam sestavila S. N. Lidvina Purgaj, voditeljica »Gospodinjske šole" v Ljubljani. Cena K 2-20 vezana K-280. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Danes ni mogoče voditi gospodinjstva, naj bo veliko ali majhno, brez primerne gospodinjske izobrazbe- To izobrazbo si pridobi naše ženstvo v obilni meri s pomočjo te jasno in poljudno ter praktično sestavljene knjige, ki uvaja naša dekleta in žene v vse panoge gospodinjstva, jih uči, kako gospodinja najbolje izhaja in kako primore k rasti in sreči doma.
: Naročajte ..Slovenca".:

Na prodaj je v Novem mestu nasproti nove gimnazije	3542
pritlična hiša -T
dalje šupa, hlev, svinjak in še en stavbeni prostor št. 229 na Stari cesti. Več pove lastnik Franc Stamcer istotam.
O.
ima na prodaj Anton Žmavc, Bočna, p. Gornjigrad (štajerska). Vino je iz armenske sirotišnice v Betlehemu. zelo močno in sladko, temnorudeče barve in že 7 let staro. — Cena butiljke (približno 3/4i) 3 k	3678
Priporočamo 2794
MM iz drožams Josipa Koleri
Ljubljana, Frančišk. ulica št. 8. Izborno blago! Točna postrežba.
Zahtevajte drože v prid »Slov. Ltražel«
Iščem za takof
3688
Jullus Klemene ooorovi tiediči),
mesar, Ljubljana.
Izdaja konzorcij »Slovcnca«.
Dobro ohranjen, velik, železen
štedilnik
je na prodal. — Zadnja cena cena 150 kron. Naslov: Brezalkoholni oddelelek gostilne Union", Uuolfana. :m»
/ Zlatu svetinje: Berlin, Pariz. Rim iti
r«"-' '•!■■• V»'♦>.-. \'<>' ''0 '•";
■■'•;«,- •. M-kK-R "il&L:,-
1 T : ».	.	i

ZALOGA AMERIK. PISARN. OPRAV „JERRY"
Registraturne omare od 50 K :: naprej. ::
Cenik zastonj
THE REK CO, Ljubljana,
Hotel pri Maliču. Telefon št. 38.
Št. 20410.
Razpis.
3608 (3)
Podpisani deželni odbor razpisuje s tem službo
okrožnega zdraonilia n Ontiižalali.
S to službo je združena plača 1200 K, aktivltetna doklada 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po 100 E.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu dež. odboru
d® f5. jannarja flsiz
z dokazili o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika
Deželni odbor kranjski v Ljubljani,
dne 12. decembra 1911.
ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Trnk6czyja kranjski redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve meilajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošli, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v.
fllimniia ferpinn brez maščobe> lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše Uismjjijrt Oi!iiC4 sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege
izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček I< 2-—. niimniis nrsrfpr rožnat> bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno umujjija puuci polt, in je popolnoma neškodljiv. Skafulja 1 K 50 v.
Pomada za rast ias krePl lasišče in zabranjuje izpadanje l&s. Lonček 1 K 20 v.
OSipalO P1^^ za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton i!0 vin.
lazilo zoper ozefoine. IZtTtulTŠ ™bhne- ~ Lonček * navodom 0 rabi
Otroško mazilo te -Zft j?ke z ožul3enimi mesti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev,
Lekarna 1rnk6ezy, zraven roSovža, v Jani.
Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerijske cene. — Mastim za živinorejce. — Telefon 190.
3481
Za
ožična
novoletna darila
Ei^H" ANTON KANC
3711
drožerifa, Ljublfana, Židovska ulica
vsakovrstne fotograf,čne aparate in potrebščine z* fotografe, dalje najfinejše parfume, m la itd. po najnižjih cenah. Vedno sveže b!ago.
FRANC
500VAN
IN
manufakturna veletrgovina
o Ljubljani
mestni Irg ». 22 in 23.
»u 1 narodno podjetje, nizke tene. Solidna pos.rcžba.
nam ..Cenlrat" Si. Petra nasip št. 3?
Danes in vsak dan
KONCERT
slovitega tamburaškega zbora
—,,Javor" iz Zagreba,-
obstoječ iz 4 dam in 2 gospodov.
Bogati vspored sestoji iz narodnih slovanski] popevev in tamburaških glasbenih umotvorom
Posebnost: Krasni ženski čstverospev.
ki je povsod vzbujal navdušeno priznanje. Kavarna vso noč odprta.
Začetek ob 8 nri zvečer. — Vstop prosi
K obilni udeležbi vabi z velepoštovanjem 3633	Štefan MiholK, kavarnar
jLegvartov
m

^fjjj ; 'Mg* .
Ar*<K*------< •■■ « - <& 1
tUSilf tV^S.	i™ ':-^-^,	[if
;-:a leto 191
i. !.::vrsino in koristno vsebino, vezan v usnj. platno, izide v
Naročila se že sedaj spre;emaio. ■
Cena koledarju je K !'G0, s poŠto K 1"S0 in se naj blagovoli denar m-prej poslati.
Pri P bthih se (te e^a
Naroča naj se kot navadno pri• :
hi Šnraapi! isJ. Ouieitii'
nasproti glavne poŠte, i-gjft-vjfr
naaaajciajD^gaaLjaaD 0 D G D
a ft. Pelra cesta 23.
□ izdelovanje vsakovrstnih naj- j g modernejših steznikov, oprs-g nikov, živo'kov, ravnodržalcev, q trebušnih pasov, po navodilu D 90- zdravnikov. 3586 [
[j :■: Posebna sobo zo pomerjanje. :•: | o popravila se radovolo sprejemajo, j
n
[
□ E3C3Cac:C3C:C3anC3C3C3C3C3C3C3C
Mslnovejše acetiEensko sfGiilliB
turista Bk¥ipaže raziskovalce jam
Trpežne in solidno izdelane. Varne proti vetru iu okajenju. — Vsaka nevarnost izključena. — V zalogi pri:	3621
Kari Camernik,
specljalna trgovina s kolesi in posa-□	mezntml deli	O
Ljublfana, Dunajska cesta št. 9.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
se oddasta. Poizve se pri hišnetl gospodarju Ivanu Košenina, Kol locivorska ulica št. 6.
1
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.