Ljubljana, nedelja, 16. januarja 1955
Leto XXI.
Stev. 13
glavni in odgovorni UREDNIK
ivan Šinkovec ureja uredniški odbor
List Izhaja vsak dan razen Petka. // cena 10 dinarjev
f
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
PRAVICA
J. IZDAJA
»LJUDSKA PRAVIC A« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 It MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI E »BORBO«
PREDSEDNIK TITO SPET V RANGUNU
Ob zaključku obiska v Burmi
Danes bo verjetno objavljeno uradno poročilo o razgovorih z burmanskimi državniki — Promocija našega
predsednika za častnega doktorja na rangunski univerzi
Rangnn, 15. jan. (Tanjug:). Predsednik republike Tito je prispel danes z letalom po osemdnevnem potovanju po Srednji in Severni Burmi v Rangun. Jugoslovanski gostje so prepotovali blizu tisoč milj z avtomobili, letali in ladjo, se seznanili s kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki ter si ogledali glavno središče burmanske petrolejske industrije v Coku. Na predsednika Tita ni napravila globokega vtisa samo burmanska kulturna dediščina, temveč predvsem delovni polet in napori za izgradnjo dežele, kakor tudi topli sprejem, ki so ga na slehernem koraku priredili predsedniku in njegovemu spremstvu.
Skupaj s predsednikom Titom Jutri bo na rangunski univer- ; je s posebnim letalom prispelo v zi predsednik Tito promoviran Rangun tudi njegovo spremstvo za častnega doktorja pravnih ved.
sprehajala po rangunskih ulicah, dom, temveč tudi z Zahodoma V trgovskem delu mesta, kjer, pravi današnji »Times of Indiat sta se med drugim ustavila v ne- , v člamfou o bližnjem zasedanju katerih prodajalnah, so ju prebi- Kongresa v Avadiijai bliiizai Madra-valci živahno pozdravljali. Pred- sa. Indijski nacionalni Kongres sednik Tito je kupil nekaj izdel- bo na zasedanju v A vadiju prvi-kov burmanske umetne obrti. krat razpravljal o gospodarski
obnovi dežele na socialističnih načelih, poudarja časnik, in bo vodilna ideja zasedanja Nehrujie-va zamisel o močni imdustriailiizi-rani socialistični državi na trdni agra rni podil a gu.
Po pripombi, da bo maršal
Pomen Titove prisotnosti na plenumu indijske kongresne stranke
Nem Delhi, 15. jan. (Tanjug).
ter burmanski zunanji minister Tito bo ob tej priložnosti govoril >Mogm manite,(ac.-ja,' s kaJtero Tito prispel v Madras najbrž 21. Sao Hkun Hkio. Burmanski mi- o naporih m o vlogi Jugoslavije j)(Xjo	mair§ailai	Titu	dobro-	januarja, je v članku poudarjeno,
| nistrsfa. predsednik, ta je snjnoči ( v prizadevanjih za ohranitev	^ otvoritvi zasedanja da bo jugoslovanski predsednik
Bu_n”ai!sIie.. ««ijc Ba TJ je odlikoval predsednika Tita ajvisjim burmanskim odlikovanjem
Skupni ideali
I sprejel vabilo predsednika Tita,' miru na svetu, naij letos obišče Jugoslavijo, je prispel v Rangun eno uro prej in se je opoldne sestal s predsednikom Titom.
Politični razgovori obeh državnikov bodo najbrž nocoj zaključeni. O večini perečih vprašanj sta se porazigovoriia že na
Razgovor z voditelji Azijske socialistične konference
Rangun, 15. jan. (Tanjug) . Predsedtnrak Tiito je sprejel danes
ladji »Mindon« med potjo po opoldne predsednika azijske sooia-Iravadiju, na njegovem teku sko- ltistiične konference U Ba Šveja, zi Srednjo Burmo. Glede vseh j generalnega tajnika Viona in taj-točk, ki so bile na njih dnevnem miika Gofcaileja in U Hla Momga.
 J .	I	nn	iia	f	/vnrt	11TV\
I kongiresne stranke, je simbol že- med častnimi gosti in da bo na-' lije Indije, da bi živela v mi-ro- vzoč. ko bo predsednik Kongresa I Ljubniih odnosih ne samo z Vzho- U. N. Debar otvonil zasedanje.
Politični raznovori končani
(OD POSEBNEGA DOPISNIKA »BORBE«)
to- ( mednarodno sodelovanje, kot od- nost gledišč. Kaže, da bo uradno
' poročilo o razgovoru objavljeno j Na sprehodu po Rangunu
jutri popoldne. Razgovori so se	korist-ni	in	nlodni.
danes popoldne nadaljevali. i Rangun, 15. jan. (Tanjug).	P	.
Veleposlanik Bulajič je pri-; Predsednik republike Tito in pod- Seveda bi bilo netočno reči, redil nocoj predsednik« Titu na | predsednik Zveznega izvršnega da se nazori o vseh mednarodnih čast svečan sprejem.	sveta Aleksander Rankovič sta se vprašanjih povsem ujemajo. Sod-
rePublike v Rii . Predsednika pridobili na svetu kot dosledna ’ redu, je biiLa dosežena popolna! predsedmik se je z njnani eno uro Cu- Iz te prostorSe	kon-	j borca za mir in enakopravno j soglasnost in ugotovljena podob- ; raz'govia»rjiaiL
fav Po marsičem ° °^^a^ene»	,	mednarodno sodelovanje, kot od- ‘	"	"	v
bežeče aziivko w Jri?,rn zelo blizu ločna nasprotnika vojne in agre-
dni mnogo rJBZ!le je Prišl° te sije.
fon smo o ti<tt's ^ vesI Tito i voditelji Burme vedo,
Gostoljubnosti	^deljivi, topli i da lahko mnogo store za stvar
Burma, njeni v Jcatero ie vsa svetovnega miru, za boljše razu-stvo, od Ranaun	in ^ud- i mevanje med narodi, za zmanj-
v Mejmiu v KrnO' Mandaleja, sanje napetosti v mednarodnih Inle, n Caki t	nBu, na jezeru
sPTejela toim ^- V'dT^ava^ Sana, d^jega £%!*■ Kta kot naj-ne^ega p» ^jodkritosrč-
burrr,lanske3e Predsednik ‘iem sprell ,^e, U Nu * vese-našo državo v r°’ da bo obiskal
mudil k * »ttooslrtiM* */>
cnh w ‘
  	Jugoslaviji	se	še
<;ah našeon J5® PTide, bo na uli-kakršen hil sta enak praznik,
Vi	J	011 nrow a—
hodil
Rangun, 15. jan. — Politični razgovori, ki so se zlasti intenzivno in sistematično razvijali zadnje dni na ladji »Mindon«, so končani. Na obeh straneh izražajo mnenje, da so bili razgovori zelo
stikih, izvirajoče iz politike blokov in področij vpliva. In niti za hip se Tito in voditelji Burme ne obotavljajo zavzeti se za to stvar, ker čutijo, da je zdaj to njihova dolžnost in obveznost.
Obisk pa bo zelo velikega pomena tudi za razvijanje bolj vsestranskih stikov in medsebojne Baden-Baden, 15. jan. (AFP). — Predsednik francoske vlade pomoči, predvsem v gospodar- \ Mendes-France je odpotoval kmalu po polnoči v Pariz, kamor je skem oziru. Tito je neposredno < prispel danes opoldne. Pred odhodom, takoj po zaključenih raz-
ADENAUER IN MENDES-FRANCE O SVOJIH RAZGOVORIH
Zadovoljstvo v Baden-Badenu
tere je često prišlo do nesoglasij. , Toda naša dobra volja za spora-
Vi na roif bil pTed desetimi dne- na burmanskih tleh videl in pro-! govorih, sta imela Mendes-France in Adenauer skupen sestanek z hodil r,nzčnskih> ko je vo niih' učil te možnosti. Zato so naše' novinar ji. Na tem sestanku sta izrazila mnenje, da je bil v odno-
■*«um naš	v "V"’ nio 3e po njih
:“fcu bo u	",a	^akem	ko-
!ca2e odkritn^rX>ldel otiPliive do-lft liubel^ r1Č7lega PrHatelistva
VzPlarntJ% ’ kl st
dežel	u sr«h.
Sovori ,so. tudi Politični raz-UrrrUinski-m; ^^oslovanskimi in razvijali u„l. Savniki, ki so se Vati> v 'vzdi,(T 38 bil° Pričako-^euanja ,,, Popolnega razu-stva. v ’,.,.„,upan3a in prijatelj-VPrašaniih ^ vPrašanjih, tako v 3ania  J^dnarodnega dogajanja « „ nlah sodobnega do-tudi v tistihVr??* in -Aziji, tako devajo BurJ, • neP°STedno za-medseboini i° in .Ju90slavijo, o draditeliskih ZTncniavi bojnih in °beh dežel ■ lzku^eni narodov ^seboin™ ^epiM njunega Pokazala Jla sodelovanja, se je Azorov jr, lePr^jiva sorodnost nem torišfi,	Na mednarod-
°dvisn0st boi ...................
I zum in naše prepričanje, da bomo uspeli, sta nam omogočila doseči pomembne uspehe. Začelo se je razdobja izpolnitve sporazuma.«
Mendes-France je zaključil, da je velik optimist in da misli, da ima pravico govoriti o optimizmu, odkar so bile v zadnjih mesecih premagane mnoge ovire. »S popolnim zaupanjem lahko gledamo na združeno Evropo, v kateri bosta Francija in Nemčija igrali pomembno vlogo.«
nade v silen polet bodočih med- sih med Nemčijo in Francijo dosežen velik napredek.
seboj nih stikov tako velike. OI	„	,	. ,	.	..	, TT ,	,	... ,	,
tem je prepričan tudk burmanski'	Kancler Adenauer je	,zrazil	pre-	med Vzhodom m Zahodom.«
narod. Našega predsednika je »i- pričanje, da so »s skupnimi napori	Mendes-France je v svoji izjavi
narodov	obeh	del v svoji sredi in slišal prepro-	napravili velik korak naprej v fran-	novinarjem izjavni, »da so dan ko-
ste prijateljske in tovariške be- ’	cosko-nemskem sodelovanju, glede	ristno uporabili« m da vsebuje ob-
sede, ki jih je izgovoril v Ran-	ustanovitve Zahodnoevropske zveze,	javljeni komunike, ki govori o pri-
gunu, ali ko se je obrnil na de-	vzpostavitve enotne Evrope ter mi-	pravljenosti Francije in Nemčije, da
lavce petrolejskih vrelcev v Co-	ru«. Poudaril je, da so se med raz-	v sodelovanju z drugimi zahodni-
ki, ali na borce in voditelje se-	govori pojavila nasprotna mnenja,	nu državami zastavita vse sile za
verne burmanske vojske in na ki Pa so jih odstranili.	1	zmanjšanje mednarodne napetosti,
mnoge druge. In burmanski na-	Adenauer je izjavil,	da	je	bila	(	»konstruktivne elemente«.	Izjavil
rod je spoznal, da ima v njem res	™ razgovore značilna velika odkri-	je, da sta z Adenauerjem obravna-
zvestega tovariša in odkritosrč-	iost in da je bila na njih izpričana	vala mnogo vprašanj, kakor vpra-
nega zaveznika. Zato mu je tudi	dobra volja na obeh straneh. »Ce	šanje skupnosti za oboroževanje,
izkazal časti in priznanje, kakrš-	jih primerjam z našimi sestanki v	vprašanje Posarja, kulturnega sode-
nih ni izkazal še nobenemu dru-	Londonu in Parizu,« je pripomnil	lovanja ter važne gospodarske pro-
gemu človeku.	kancler, »lahko rečem, da postaja-	bleme. »Na vseh toriščih«, je rekel
Titov obisk v Burmi je položil	jo naši razgovori s slehernim no-	Mendes-France, »smo napredovali in
temelje trajnega prijateljskega	vim sestankom boljši, plodnejši in	to je dokaz, da smo imeli prav, da
sodelovanje med narodi obeh de-	prisrčnejši. Francosko-nemško so-	smo usmerili naše upe k zaupnejše-
sodelovanja^še^fe	žel, sodelovanja, ki bo pokazalo,	delovanje«, je zaključil Adenauer,	mu in trajnemu sodelovanju med
—’	kako uspešno lahko sodelujeta	»je v prid vsem evropskim narodom	obema deželama.«
evropska in azijska dežela, ki te- in nikakor nimamo namena kogar	Govoreč o Posarju je francoski
 	^	^ ^ žita za istimi cilji in katerih na- koli pustiti ob strani. Francosko- ministrski predsednik rekel: »Teža- ,
rnajhnih ’-Za enakopravnost	vseh	V°ri so prežeti z duhom miru in	nemško sodelovanje bo prav tako	ve so bile, kar je docela razumljivo, tudii nekatera specifična fraoco-
uresnic + Ve^ih dežel	boj	za	napredka.	O. M.	prispevalo k popuščanju napetosti	kadar gre za pokrajino, zavoljo ka_ sko-nemška vprašanja. Iziraizdla
^ narrIn ________’_____ ■
be o nekaterih konkretnih vprašanjih se seveda nekoliko razlikujejo. Brez pretiravanja pa lahko trdimo, da se je v razgovorih pokazalo popolno soglasje glede najvažnejšega vprašanja naših dni: kako ohraniti mir. Burma se popolnoma strinja z nami, da je moč doseči ta cilj samo z aktivnim miroljubnim sožitjem, kar pomeni z aktivnim sodelovanjem vseh dežel na demokratičnih načelih.
Tako veliko potrdilo soglasnosti glede aktivnega miroljubnega sožitja, kakršno je prišlo do popolnega izraza v teh razgovorih, vpliva kot pomemben čdnitelj ureditve razmer na svetu. Zato ni dvoma, da so sadovi obiska predsednika Tita v Burmi splošnega pomena za svet Razgovori se niso omejili samo na izmenjavo mnenj o svetovnem položaju, marveč so zajeli tudi razgovore s področja izkušenj iz notranjega razvoja obeh dežel, posebej pa so obravnavali vprašanje nadaljnjih stikov med Jugoslavijo in Burmo.
Skupni jugoslovansko-burman-ski komunike, ki bo obsegal glavne sklepe razgovorov, bo v krat-
Na vprašanje, ali so nemški in kem objavljen. Razen tega pri-
francoskj državniki proučili vprašanje konference štirih, je Adenauer odgovoril, da tega problema niso docela proučili, da pa so se ga dotaknili.
redi državni tajnik Koča Popovič 18. januarja, na dan odhoda iz Burme, tiskovno konferenco.
Jože Smole
Dejansko pa pičli rezultati
Baden-Baden, 15. jam. (AFP). V uiradnem komunikeju o razgovorih je rečeno, da sita Mendes-France im Adenauer obravnavala
r°l;ubneon ”aŠefa aktivnega mi-n°tranjem °?}^a ™ svetu. Na neišega in , cu: zgraditev sreč-V	Satejšega	življenja.
nejše
zgraditev sreč-
teh
Zvezna ljudska skupščina
se bo sestala sredi februarja
Na zasedanju bodo obravnavali 2 zakonska osnutka: o založniških podjetjih in
o upravljanju šol
“••'m, Neodvisnost je
^jud	v treba zmerai braniti	Beograd, 15. jan.	(Tanjug). Iz	oblasti in upravo	Zveznega sveta	skladov za kmetijstvo itd.,	dalje za
ta	ki so vodili in ki vodijo	skupščinskih krogov	je »Tanjug«	skupščine, menijo,	da ga na febru-	usmerjanje nekaterih investicij, za
20^ 0J> ^ajbolje poznajo nieaove zve<Jel» da ho prihodnja plenarna arskih sejah Ljudske skupščine ne zbiranje rezerv in naložb ter za p< znajne	tegobe ti liudie aa	seJa Zvezne skupščine	sklicana v pr-	bo moč proučiti, ker Zvezni izvršni	večano kontrolo skupnosti	nad tro-
njem centti in lahko govore o	v‘ P0*0'™ februarja,	najbrž okrog	svet dotlej najbrž	ne bo mogel o	šenjem okrajnih sredstev)
1	Irt	7«	rlnAttnJ	*-/,<! nrinpmrlioin nn. 1 o ni ncrtutlrii 17 roA i cvninrtn mnon io
n„ azpov°rih so lahko Teč razan„V ali- To oe bil nam-ne°dvisnih °T državnikov dveh 9l°boJc0 ln samostojnih dežel, čl°veštvar miru in napredku ena ne e neodvisnosti pa ne dar. Treh^9a d?žela ni dobila v Se je uto -S-e bilo boriti, da Sta 30 nZniČUa’ Pozneje pa, da TJTavza.TtT„	Neodvisnost
10. Za dnevni red pripravljajo po- tem osnutku izreči svojega mnenja.
Prve letošnje seje skupščine bo-uspehih graditve v lanskem letu in do po zelo obsežnem delu lega vr-
prebi,	Površini	in številu r0^il0 Zveznega izvršnega sveta o	Prve letošnje seje skupščine bo-
Ji, alcev nista ne Burma net uspehih graditve v lanskem letu in
i ki deželi. Pač pa svojem odločnem
sta	veliki	deželi	Pač	pa	1 obravnavanje dveh zakonskih osnut- hovnega foruma ob koncu lanskesa
bojuVeliki Po svojem odločnem kov — osnovnega zakona o založ- leta, ko je Zvezna skupščina v de-i<2GQj 20 najplemenitejše človeške niških podjetjih in založniških usta- cembru sprejela zakon o družbenem nj0 ,®’ ^ svetovni mir in blagi- 1 novah ter splošnega zakona o uprav- planu in proračunu za letošnje leto bolj	Zdaj sta se zbližali še Ijariju šol. Med zasedanjem bodo in s tem izpolnila veliko nalogo. V
ne I2n.p0staU že močnejši N ju- baie tud' sestanki ljudskih poslan- tem delu je zlasti važno, da je bil yitfca °Ci ni m°č izmeriti s šte- cev. na kurili bodo ustanovili klub družbeni plan prvikrat sprejet pra-ne z metri ker je v poslancev Zvezne ljudske skupščine, vočasno, tako da je lahko že od pr. anskern ugledu ’ki sta si ga ker Je pobuda za to že dana. Pri- vega dne novega leta orientacija za   __________________________pravljajo tudi klubske prostore, in delo.
V skupščinskih krogih so računali, da bo prihodnji plenum proučil več vprašanj, kakor je zdaj predvideno. Toda v odboru za prosveto so šele začeli proučevati osnutek zakona o časopisnih podjetjih, vtem ko skupščinski odbori za gospodarstvo še niso sklicali seje, da bi proučili zakonske osnutke o vinu, Gozdovih in o prevozu na železnicah.
?J6ce3	naP°ved za 16. januar:
Spevnimi .	. vreme z vmesnimi
loVeniii . razJasnitvami. V severni fnaclavin. Tem poznei° nekaj manjših
(Ji1, n a ™Perature ponoči med —5| uuva,1ju, 1 .r- lr" •	..	...	jasnosti m ki noao Koristna tuai v ieu zaKonsKin osnuiKin do /.vezna i so pnvorina v sranaairuiiizacjijo aroz-   —	-------- -------——■ —
^?an med	me5	3	6’tudi nekaj dni v januarju predmet prihodnje (gre za ustanovitev raz- skupščina razpravljala na sejah spo- ja in normiranje njegm^e proiz- poljski veleposlanik v Beogradu
“led 7 r. m s, na PrtmorsKem	,,	r	. , ,	.	,	.,	—	....
■ m g* c.	razgovorov	odbora	za	organizacijo	nih skladov na pr. stanovanjskih, mladi.
sta pripravljenost, storiti vse za utrditev miiru in skupaj z drugima zahodmdimi državama za zmamijšamje napetosti z Vzhodom.
Glede oboroževanja pravi komunike, da bodo strokovnjaki v Zahodnoevropski zvezi včlanjenih držav proučiuii to vprašanje. Oboroževalne programe je treba vsikladiiiti v okviru Atlantske zveze.
Naposled so v komunikeju navedeni tudii sklepi glede izvedbe sporazuma o Posarju, o gospodarskih odnosih med obema deželama im njunem kulturnem sodelovanju.
Deseturni razgovori med kanclerjem Adenauerjem im Mendes-Fraineeom vziloe optimističnim
vodnije težkega orožja, odklonil i pa so nadzorstvo nad industrijo, po katerem je težil prvotni francoski predlog.
Tako razgovori v Baden-Ba-denu dejansko niso zadovoljili ne ene ne druge strani.
Diplomatski obiski pri Alešu Beblerju
Beograd, 15. jam. (Tanjug). Namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je ta teden sprejel naslednje predstavnike diplomatskih predstavništev v Beogradu: avstrijskega velepo-. slanika Wailterja Wodaka, turškega veleposlanika Agaha Akse-la, zahodnonemškega veleposlanika Hansa Krolila, itailijianskega veleposlanika Vanni d’Archdrafija, novega tajnika ameriškega veleposlaništva Boberta Hookerja in
uradnim izjavam pravzaprav niso, odpravnika poslov grškega vele-obrodiilij pričakovanih sadov. Edi-1 poslaništva g. Leopulosa. ni pozitivni rezulitait je soglasje
obeh vlad, da bosta zahtevaili od ZDA iin Velike Briitainije, naj jamčita za posairski statut. Bazen tega so se sporazumeli, da bodo plebiscit v Posairjm izvedli pod
Noš novi veleposlanik v Varšavi
Beograd, 15. jan. (Tanjug). -
V istih krogih pričakujejo, da
sicer v drugem poslopju Zvezne	Pomen decembrskega dela skup- bo Zvezna ljudska skupščina v krat-
,	ščine je tudi v tem, da so na sejah , kem dobila od Zveznega izvršnega
p	obravnavali nekatera zelo važna sveta osnutek zakona o narodni i predloga o oboroževailni agenciji . „.	x	.
Kar se tiče osnutka zakona o de. vprašanja, o katerih doslej ni bilo obrambi in zakona o JLA, O vseh v njegovi prvotni obliki. Nemci ®0.'e. ^	.	S n .	.	^r0_
ovanju, ki je bil v decembru in j'asnosti in ki bodo koristna tudi v teh zakonskih osnutkih bo Zvezna . so privolili v standardizacijo ocrož- Kokola Vladimir Marinovič in
mednarodnim nadzorstvom im da Novi jugoslovanski veleposlanik bodo vsa nadaljnja sporna vpra- na Poljskem Milorad Midatovič sanja glede Posarja obravnavali v je odpotoval danes v Varšavo, okviru Zahodnoevropske zveze. j obhodu so ga pozdravili opol-Zahodna Nemčija ni hotela nomočeni minister v Državnem sprejeti Mendes - Franceovega tajništvu ^ zunanje zadeve Dra-
vodmje ter v nadzorovanje proiz- g. Henryk Grochulski.
SEJA ODBORA ZA GOSPODARSTVO ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
MINULI TEDEN V SKUPŠČINI
Pomoč kmetijstvu za povečanje proizvodnje! zakono dedovanj
Odbor za gospodarstvo Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS je včeraj nadaljeval razpravo o predlogu družbenega plana LRS za 1955. Najprej je zaključil razpravo o proizvodnem planu industrije, nato pa je bila razprava v celoti posvečena našemu kmetijstvu.
V usnjarski industriji, kii je že lani povečala svojo proizvodnjo aa 13 «/o, je letos računati z nadaljnjim dvigom za 10 °/o, vendar s tem še ne bo dosežena naijvečja proizvodnja iz lota 1949. Razvoj usnjarske industrije je v veliki meni odvisen od uvoza surovih kož, industrij« svinjskega usnja pa od zadostnega odkupa kož na domačem trgu. S proizvodnjo umetnega usnja v Konjicah smo prvič začeli sodobno izkoriščati tudi odpadke usnja. Ediino podjetje gumarske industrije »Sava« v Kranju bo povečajo leto« proizvodnjo za 20 %>. Zdaj se tovarna sela .iiz neustreznih prostorov v nove, v perspektivi pa je znatno povečanje njene proizvodnje onevmatiik. Na ponmdibo ima odkup kompletne opreme »z ino-»mistva po ugodniilh plačilnih pogojih.
Tudi živilska industrija bo letos povečata proizvodnjo za 14°/o navzlic manjši proizvodnjii piva (pomanjkanje ječmena je že prisililo pivoviatrnio v Laškem, d® je ustavite obratovanje) in manjši proizvodnji koruznega škroba spričo remtabilnejše izdelave v novi tovairnii v Zrenjaninu. Za novo tovarno močnih krmil v Ljubljani določa plan proizvodnje
20.000 ton krmil, vendar surovine za to proizvodnjo zaradi preveli^ kega izvoza še niso zagotovljene. Za raizvoj živilske indaistniije so pomembne znatnejše investicije (hladilnice, mesmi kombinat v Za-logu, nove mlekarne), v načrtu pa je tndi gradnja večje sodobne tovarne brezalkoholnih pijač in tovarne sladkorja.
Kmetijska proizvodnja Slovenije je bila lani v primeru s pred vojno še vedno nekoliko manjša, to pa predvsem zaradi okuženosti nasadov sadnega drevja in starostne izčrpanosti vinogradov. Za letošnje leto je računati s povečanjem proizvodnje za 4.8 °/o. V po-ljedeljstvu bomo nekoliko presegli predvojno raven, in to kljub zmanjšanju kmetijskih površin za
30.000 ha ali 3 % (v hribovitih legah, kjer se je razširil gozd na račun pašnikov in njiv). Proizvodnja bi bila gotovo manjša, če v zadnjih letih ne bi intenzivirali pridelovanja in dosegli večjih hektarskih donosov. Lani se je začelo v večjem obsegu obnavljanje nasadov (vinogradov), talko da je bilo obnovljenih 800 ha, v načrtu pa je, da dosežemo letno obnovo 2000 ha. Krediti za kmetijstvo so bili trikrat večji Kmetijsko zadružništvo je utrdilo svojo kmetijsko dejavnost, uspehi pa so doseženi tudi v proizvodnji semenskega blaga in živinoreji.
Povečanje kmetijske proizvodnje v letošnjem letu za okrog 2300 milijonov dinarjev bo predvsem rezultat dvakrat večje uporabe umetnih gnojil, kakor v prejšnjem letu in je samo na tej osnovi računati s povečanjem proizvodnje za 1500 milijonov dinarjev. Na razpolago bo tudi več zaščitnih sredstev. Razen tega se ustanove skladi za pospeševanje kmetijstva v zveznem, republiškem in okrajnem merilu. Kmetijska posestva bodo morala letos vplačati polno amortizacijo, ki pa ostane tem posestvom za graditev in obnavljanje, hkrati pa so oproščena obresti na osnovna sredstva. Nedograjeni objekti ostanejo še nadalje poskusni obrati. Investicijski krediti bodo na razpolago za enake namene, kakor lani.
Kmečka dohodnina se bo v letošnjem letu zvišala za okrog 10 °/o, pri čemer se davčna lestvica spremeni tako, da se ublaži njena progresija. Okrajni ljudski odbori pa bodo lahko u vedli občinske doklade na osnovno dohodnino v tistih občinah, ki imajo boljše pogoje za vnovčenje pridelkov, se pravi v bližini večjih potrošnih središč. Po drugi strani pa bo treba ugotavljanje katastrskega dohodka izpopolniti, da se bodo katastrski dohodki posameznih kultur in bonitetnih razredov točneje registrirali in odpravile razlike v primeri z dejanskim stanjem. Razen tega bo treba pravilno postaviti izvozne koeficiente za kmetijske pridelke, da ne bodo ti koeficienti povzročali podražitve na domačem trgu (kakor se je zgodilo n. pr. pri jajcih in maslu).
Težišče odkupa kmetijskih prided- omejevati kreditiranje samo za kov pa bo treba prenesita na kme- določene namene. Zaradi širšega tiijske zadruge.	kreditiranja je treba pospešiti
V obsežni razpravi je bilo med ustanavljanje zadružnih hranilnic, drugim poudarjeno, da ni dovolj Člani odbora so tudi poudarjali, nuditi kmetu poceni umetna gn<>- ' da moramo čimprej odstraniti ne-j-ila; važno je tndi, da jih bo kmet skladnosti med nekaiterimi cenami znal pravilno uporabiti. Naši , kmetijskih pridelkov (n. pr. žito) kmetje pa povečini ne vedo, kdaj in cenami industrijskih izdelkov,
Nikomur ne bo dopuščeno, da bi podedoval zemljo nad dovoljenim maksimumom
Odbor za organizacijo oblasti Najvažnejše sp^membe^^
in upravo Zvezne ljudske skup- ,	jih je napravil odbor v o	’
ščine je zaiključil razpravo o	se nanašajo na položaj	k	ga
osnutku zakona o dedovanju. Ce-	skega druga in nej?a	,,+ku
prav je bilo to pravno dejanje	j otroka v dedovanju. Po^^.
sad dolgega
lavno uejernjc i uuum v
,■	•.	..	•	-	p .-------- —. .	,	.	saa aoigega m sistematičnega deli zakonski drug po sm .pin0
in kako naj tros.1,jo umetna gno- Pomoč z raznimi regresi je le iz- dela naSih najugiednejših stro- j gega zakonskega druga zapuS^o jda. Zato bi morali nasi znan- hod za selo. Ustvarit, moramo ta- kovnjakov je Zvezni izvršni ! z dedom in babico ter njunim stvenn institutu oimprej dati kmetu ke pogoje v kmetnijski proizvod-	Umri Odbor se ie postavil na
oimprej
v obliki brošure navodila, kako naj uporablja umetna gnojila. Nekateri člani odbora so bili tudi mnenja, da so sredstva za pospeševanje kmetijstva in za investicije v kmetijstvu še vedno premajhna, Vsii so se strinjali v tem,
pogoje v kmetijski proizvodnji, da bodo močneje navajali kmeta k povečanju proizvodnje. Ce bo kmet dobili na razpolago več kredita za najrazličnejše potrebe, ga bo že odplačevanje prisililo, da bo več prideloval. V trgovina s kmetijskimi pridelki
da je treba omogočiti indiviriua.l- pa naj bi postopno prevzele ves nemiu kmetu, da si najame poso- odkup kmetijske zadruge, kar bo jilo za obnovo in za druge potrebe tudi preprečilo razne malverzacije proizvodnje. Zato se ne bo smelo nepotrebnih prekupčevalcev. 5.
FLUOROGRAFSKO SLIKANJE BO ZELO HITRO. NIHČE NE BO IZGUBIL VEG ČASA KOT BO NUJNO POTREBNO. DISCIPLINA OBVEZNIKOV OB FLUO-ROGRAFIRANJU BO TA CAS SKRAJŠALA NA MINIMUM.
KovnjaKOV, ga je zvezni uviam . ^ ucu^ ~——. --	,
svet poslal Zvezni ljudski skup- i potomci. Odbor se je pos ^ ščini v obliki osnutka, da bi vi stališče, da zakonski skupščinskih odborih to zamotano	zapuščino samo s starsi m	J,
gradivo kar najbolj vsestransko	virni otroki, če pa jin n.i’
proučili. Odbor je posvetil obrav-	duje zakonski drug vso wn
navanju osnutka o dedovanju 13	Odbor se je tudi postavil n	,
sej. Čeprav ne moremo reči, da bi šče, da so nezakonski otro . z ga bil bistveno spremenil, vendar	dedovanja popolnoma izen
je o najvažnejših vprašanjih	zakonskimi. Po osnutku	«e_
dednega prava razpravljal zelo	izenačeni samo glede na
živahno, dotaknil pa se je tudi	Odbor pa je bil mnenja,	z
mnogih drugih vprašanj našega	bili nezakonski otroci izen
pravnega sistema.	i	zakonskimi tudi glede ostani
V tej razpravi so ljudski po- ( rodnikov.	 z0žfll
S PLENUMA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE
Čedalje tesnejša povezava med izseljenci in domovino
slanci zlasti vztrajali na stališču/ V odboru so nadalj -	„
naj bi vsa vprašanja dednega krog naslednikov v »trans mnr. prava v naši državi obravnavali in zboljšali položaj stars a_ iz vidika socialističnih družbenih lega. Ostale spremembe s ,ge odnosov. Dedovanje privatne last- šajo v glavnem na^ naj J . _ nine je bilo zajamčeno že z usta- | dopolnitve in jasnejšo vo iz leta 1946, režim dedovanja,1 cijo določb.
kakor so poudarili tudi v odboru, J Za obravnavanje 9snu " ino pa je odvisen od gospodarskih, kona o dedovanju je zn®.l^h družbenih, idejnih, moralnih in tudi veliko število dopisov, ki J drugih činiteljev v družbi.	'	  ~,w	od	nosamez
je prejel odbor od posame
Vas in imovinski odnosi v njej1 drža^v!jan°v m kiP™čai°^
Ljubljana, 15. januarja	naših izseljencev v Franciji, ZDA	iz ZDA, ki je sedaj v Novem
Danes je bil v Ljubljani ple-	in v nekaterih drugih deželah,	mestu. Rede bratstva in edinstva
man Slovenske izseljenske roa-	Samo v ZDA imajo naši izseljen-	II. stopnje pa so prejeli: Mirko
tiče, na katerem so se pogovorili	ci 6 velikih podpornih društev z	Ličen, Gorica; Alojz Rot, Ljub- zeml*ie f‘kon „ imr)vinskpm skla- I ie	dobra	oodlaga za	končno	—
o delu v preteklem letu in o ne-	več kot 170.000 člani	jl^a- Franc Močilnikar, Zagorje;	to	fed^tona	To	in	razmeroma
katerih problemih za nadaljno Predstavnik Hrvatske izseljen- Ivan Percic, Kamnik, Franc Ku- vend£r sn J osnutku razpravei neznatne spremembe v osnutku
so bili predmet posebne pozornosti članov odbora med obrav-i navanjem zakonskega osnutka.
Odbor je načel tudi mnoga dru-) ga vprašanja pozitivnega vpliva l določb dednega prava na naše i imovinske odnose na splošno. O tem najbolje priča razprava o dedovanju zemlje v tistih primerih, ko naslednik zaradi veljavnih predpisov ne more dedovati
menu in potrebi novega za* ter zainteresiranosti državi) za njegovo uveljavljenje. M v vseh dopisih so izrazeni P logi, kako urediti vprašanja dednega prava v družbenih odnosih.
V začetku obravnavanja med njim so člani skupscinske
ga odbora poudarjali, da ^ osnutek sestavljen s0^”?n0 be-
utrditev te organizacije in pove- ske matice, ki
zavo z izseljenskimi organizaci- plenumu kot gost, --------------------
jami v tujini.	,	za tesnejše sodelovanje med toni'
je pri«*«™;	ri»« Ljubljana; Lojz«	nVeT^."	SSSSMTSSST« »££,
, je izrazil zeljo	Ljubljana.	_	izgubil lastnosti dediča, pa tudi	tek novega zakona preden
Na plenumu je balo	posebej	posameznikom ne bo dovoljeno,
_	_	.	-	1	-	.	.	.	c-,,	...	.	TT_ I	---i—— jv	lie	UU	UUVUiJUIlU,
Tovariš Ivan Regent, pred-, organizacijami v Sloveniji in Hr- govora tudi o kulturno prosvetni da bi podedovali zemljo nad do-sednik Matice, je v uvodnih be- vatski kakor tudi v drugih re-i^„j —u—----------------------------------------:—	■	.	.	-
tek novega -	Ila
Zvezni ljudski skupščini enem prihodnjih Mseaan^.^^
sedah omenil velik uspeh v zad- publikah. V tem cilju je navedel njem času, ki ga beleži Slovenska nekoliko predlogov, med njimi izseljenska matica, ter hkrati go- i tudi predlog, da bi letos organi-vorii o pomenu te organizacije.1 zirali skujjni »Izseljenski teden«. Iz poročila tajnika Svagelja je j Kot vrhunec tega tedna naj bi razbrati, da je lani obiskalo (bil v Beogradu poseben Izseljen-rojstno domovino 1245 slovenskih: ski festival. Ivan Regent je v izseljencev iz evropskih dežel, iz, imenu Slovenske izseljenske ma-ZDA, Kanade, Avstralije, Argen-. tiče izjavil, da se popolnoma tinlje, Egipta in drugih krajev.1 strinja s temi predlogi in hkrati
Posebno vlogo v povezavi domovine z izseljenci je pripisati listu »Rodna gruda«, ki ga izdaja Slovenska izseljenska matica v 1700 do 2500 izvodih za naročnike izseljence v vseh delih sveta. Veliko zanimanje med izseljenci je vzbudil tudi posebni Izseljenski
pozdravil to iniciativo.
Na današnjem plenumu so bili tudi odlikovani nekateri izseljenci, ki so se vrnili in s svojim nesebičnim delom kot člani Slovenske izseljenske matice veliko prispevali za spoznavanje izseljencev z življenjem in razvojem v
koledar, ki ga je letos pripravila domovini. Red bratstva in edin-Matica.	stva I. stopnje je bil podeljen
Zalo živahne so organizacije Ludviku Medveščku, povratniku
Stopnje prispevka za kadre
Beograd, 15. jan. (Tanjug). —
Osnova za' izračunanje prispevka za kadre, ki ga plačujejo gospodarske organizacije, bo v 1. 1955 znesek po tarifnem pravilniku izplačanih mezd. Izvzeta so trgovinska in gostinska podjetja, katerih osnova za izračunavanje prispevka bo doseženi promet po odbitku davka na promet.
Po odloku Zveznega izvršnega sveta bo znašala stopnja tega prispevka za industrijska in rudarska podjetja 2%, za gradbena podjetja 1%, obrtne gospodarske organizacije s sredstvi v družbeni lastnini pa bodo plačevala prispevek po stopnji, ki ne more biti manjša od 1%. Stopnja za trgovinske gospodarske organi-
prispevek po stopnji, ki ne more biti manjša od 1,5 promile. Gospodarske organizacije cestnega prometa plačujejo prispevek po stopnji, ki ne more biti manjši od 1%.
Stopnje prispevka za (kadre
dejavnosti izseljenskih organiza-	voljenim maksimumom. Po tem	bomo v kratkem dobili zak	’
ci j v	raznih deželah in o pomoči,	gledišču lahko namreč dedič ob-	bo naposled izenačil sodno p	Q
ki jo	te organizaoije potrebujejo	drži najboljše parcele, presežek	v dedovanju. Tako bodo k
pa prenese na naslednika ali na	odstranjeni z dnevnega red
državo proti ustrezni gmotni od-	mnogi problemi _ imovinski	^
škodnini.	>	nosov v naši državi.
ter tudi pričakujejo od njihove osrednje organizacije v domovini — Izseljenske matice. K. M.
S PLENUMA RK SLOVENIJE
Kakšna bo organizacija RK v
dopoldne je zasedal plenum RK Slovenije v prostorih Cii/, na 1 rubilrjeoi cesti. Govorili so predvsem o nalogah in organizaciji Rdečega križa o novih občinah in okrajih.
Rdeči križ je kot množična organizacija začel že zgodaj decentralizirati svoje delovanje. Pričeli so z novimi metodami dela, kar je pomenilo pritegnitev velikega kroga članov in podmladka Rdečega kriza. Stremeli so tudi po povečanju števila aktivistov Rdečega križa, ki so dokončali različne tečaje, da bi se usposobili za pomoč v zdravstveni službi. Tudi široka finančna decentralizacija je eden izmed takih členov. Tako so opustili prejšnji sistem odvajanja do-liodkov nižjih forumov višjim v obliki odstotka, hkrati pa je Glavni odbor svetoval okrajnim odborom, naj bi ta sistem začel veljati tudi v razmerju do nižjih organizacij Rdečega križa. Organizirali so sistem kolektivnega dela in stalnih komisij pri Izvršnem odboru Rdečega križa.
moraila v večimi primerov biti za podjetja, pri katerih federa- ^ osnovna edinilca krajevna organii-
V bodočih okraijilh In občinah i verjetno ne^ bo osnovna edinka reorganizacije njihove organizaci-Rdečega križa občina. Verjetno bo
cija ne sodeluje pri razdelitvi dobička, bodo določili republiški izvršni sveti, ki bodo tudi določili osnove in stopnje prispevka,
zaciijia, na katero se bodo navezo-
Inmctffitrvnii odbom za pripravo ... ...	.	.-j
irganiiaacijie njihove organlzaci- , je bodo morali pripravuiti podrob-
ne anailitze stanja Rdečega križa m pomagati pri formiranju Iniciativnih odborov RK pri posameznih
vaili aktivi v posameznih naseljih iniciativnih odJiorifi R Ki. Prav tako tistega kraja. Vse krajevne orga- bo naloga okrajnega oz. občinske-niizacnje bodo združene v občinska ga iniciativnega odbora, da pri
ki so ga dolžne plačevati obrtne | organizaciji. Da bodo novi odbori pravi vse potrebno za organiiziiira-delavmce in privatni	i	'—•—■>	■	,	•
obrati.
I j .	•'	■	      —----*	I   -	[VVIUIVKUH/	^fr U'lll|l/.'|ll CI “
gostinski i od krajevnih do občinskih in nje osnovnih organizacij RK. Pri | okrajnih lahko pravilno delovali, novem okrajnem odboru se bo morala obvezno formirati zdravstve-
zacije znaša 0,25% promile, go-predipisani pa so ugodnejši odpla- stinske gospodarske organizacije pošt, brzojava in telefona čllni roki.	v družbeni lastnini pa plačujejo ustanovitvi teh skladov.
osnove in stopnje prispevka v sklad za kadre generalne direkcije jugoslovanskih železnic in v sklad za kadre jugoslovanskih
po
. Centralni svet ZSJ je določil sindikalne organe
ki bodo sodelovnli pri sestavljanju in potrjevanju tarifnih pravilnikov gospodarskih organizacij
Centralni svet ZSJ je določil vilnikov uprava republiškega tralni odbor sindikata na podlagi sindikalne organe, ki bodo sode- društva novinarjev. Za posamez-1 tarifnih pravilnikov železniških
lovali pri sestavljanju in potrje- na časopisna podjetja pa lahko vanju tarifnih pravilnikov gospo-1 sodeluje pri tem uprava Zveze darskih organizacij. Centralni, novinarjev, ki je dolžna do 1. fe-svat je sklenil, da bodo pri se- bruarja obvestiti o tem zadevna stavljanju in potrjevanju tarif- podjetja, okrajne (mestne) sindi-nih pravilnikov gospodarskih or- kalne svete in pristojne ljudske ganizacij, razen trgovinskih, go- odbore.
stinskih in obrtnih podjetij, so-	Za podjetja pomorskega go-
delovali praviloma okrajni oziiro- spodarstva (razen ladjedelnic ter ma mestni sindikalni sveti.	1 pomorsko gradbenih in manjših
Republiški odbor sindikatov pristaniških prevoznih podjetij) lahko sodeluje pri potrjevanju sodeluje pri potrjevanju tarifnih tarifnih pravilnikov za posamez- pravilnikov centralni odbor sin-na podjetja, ki jih določi. V tem dikata delavcev in uslužbencev primeru je dolžan najpozneje do pomorskega sindikata Jugoslavije. 1. februarja 1955 obvestiti o svo-	Pri potrjevanju tarifnih pra-
jem sklepu zadevna podjetja in vilnikov železniških in transport-okrajne (mestne) sindikalne sve- nih podjetij in PTT prometa šote, pa tudi pristojne ljudske od- delujejo organi sindikata železni-
Zvezni izvršni svet bo določil morailii analizirati sestav svojega članstva in odborov. Novii občinski iin okrajni odbori bodo lahko tudi dobiili podatke za svoje delo od statistične službe, v okrajni pa od Zavoda za statistiko in evidenco.
Vse dosedanje delio Rdečega knlža v okrajnih, občinskih in vaških odborih se mora ne glede n,av priprave za formiranje novih občin in okrajev madaJijevati. Potrebno je, da vodijo komisije tam, kjer obstoje, posamezni člani upravnih odborov. V zvezi s pomočjo Rdečega križa družbenemu upravljanju zdravstvenih In socialnih zavodov bodo morali krajevni ali pa mestni odbori poslati svoje zastopnike v vse upravne odibore tistih zavodov, ki delujejo na njihovem območju.
transportnih podjetij oziroma podjetij PTT prometa, republiški oziroma pokrajinski odbor za tarifne pravilnike železniških transportnih podjetij oziroma PTT prometa, okrajni (mestni) sindikalni svet pa za tarifne pravilnike postaj, kurilnic in sekcij železniških transportnih podjetij
SKLICANJE SEJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
no-p posvetna komisij«, komisija za borbo proti TBC, komisija za prostovoljno krvodajalstvo, podmladek, male asanaoije, za borbo proti alkoholizmu, po možnosti pa tudi propagandna in finančno ekonomska komisija.
Likvidirati nameravajo tudii finansiranje višjih forumov Rdečega križa v obliki odstotka od dohodkov in preiti na tak način, kjer bodo osnovne organizacije pobirale vse dohodke iin odvajale občinskemu odboru vsoto, ki je potrebna za njegovo vzdrževanje.
Na plenumu so predilia«atli, da bi dosedan ji zakon o J RK, ki ni več v skladu z njihovo organizacijo, opustili iin sprejeli nov zakon in dopolniti pravilnik J RK.
Prav tako bodo morali dobiti od Sveta za zdravstvo in socialno politiko priporočilo, da pridejo v Svete za zdirav9tvo in socialno politiko pri novih okrajih, občinah ter krajevnih odborih zastopnik: organizacije Rdečega križa. Okrajni odbori se bodo morali
mun ter slediti njiihovemii ,. i jiu. Nastado je tudi vprašanj > ^ sme biti vaška enota n3®1?.! ine. stotih članov. Delegati so bi y£0 nja, da bi taka edimica bila . r tam, kjer vaščani niiimajo ^ proti temu. Predlagali so- ^tne tajnikom, ki imajo že doigo^.j 1 izkušnje, omogočili na razvoj.
Umrl je književnik Izak Samokovlija
Sarajevo, 15. jan. (Tanjugl-T I Danes ob 17. uri je na saraj .
K) krajši boIezn.1.v„vnj!s -hercegovski knjfcevn
Izak Samokovlija.	. c(j-
Izak Samokovlija, ugleonl p -e stavnik naše književnosti, ustvaril več knjig novel m ,
V svojih delih je večinoma w soval življenje bosenskih
Priprave na volitve v bujskem okraju
Izvršni svet LR Hrvatskc jc ‘el osnutek zakona o vo*l|v j,raju. skih poslancev v bujskem 0 ‘at.
V republiški zbor Sabora k” e. ske bot o v tem okraju izvolili ^ ga ljudskega poslanca, Ume« industrijsko prebivalstvo R_UJ P‘ . ,eV do z stopali v Zboru proizvaja poslanci volilnih okrajev BUJ Pazin.
Železniška nesreča Prl postaji Oriovac
Zagreb, 15.
Minulo noč se je na progi , grad—Zagreb pripetila huda ,Tall. ška nesreča. Mednarodni vlak I‘	^
eren-expres), ki odhaja po v0 g;i redu iz Beograda ob 22.40, JeQr;0. okrog treh zjutraj na Posta-,1|oVor-vac pri Sla- nskem Brodu v ^ ni vlak. Zaradi trfenja Je vagonov iztirilo.	„vciia
Zagrebška železniška dir [njic sporoča, da ni bil noben P -e ubit. Nepoškodovani del vla4	.
štiri ure po nesreči nadaljeva
bore.	i	čar jev Jugoslavije oziroma sindi-’ tralni svei Zveze sindikatov Ju
Za časopisna podjetja sodelu- j kata delavcev in uslužbencev goslavije, ki bo hkrati dajal vsa je pri potrjevanju tarifnih pra- PTT Jugoslavije, in sicer cen- druga zadevna pojasnila.
oziroma osnovnih enot podjetij	Predsednik odbora za organraact- lu,Jsj: orgaiirozacrje ncieoega Kinrza. ! „ V	rT “7’ nrisnel P° 1 .
PTT prometa.	j	J® oblasti in uprave Republiškega! Okrajni odbori se bodo morali	•	j	i?	n »ukava je v
Republiški odbor sindikata so- j 7. "sejo1 odbora z^četrtek^ dneS^o.C"a- P”« Z okra'!inim ZaTOdom za teku Uri P •	Dj3.
deluje pri potrjevanju tarifnih 1 nuarja 1955 ob 10. uri v poslopju statistiko iin evidenco ter iz nje- _______________________________________________-—-—
pravilnikov strokovnih združeni I Mudske SkUp5jinc lrs v Ljubljani, gove demografske in socialne sta-in gospodarskih organizacij na j rgpJed“ogCdnevnega reda:	|	tisti,ke Črpati podatke za vodenje
svojem področju. Vsa sporna I	1. predlog zakona o volitvah ijud-1 njihove organizacije.
t^nih^pra^TnTkov	^	oS0^"^!	spravni	odDor	da	^
tarimin pra\niiniikov gospodarskih;	2. Prediog odloka o ustanovitvi!	ra.zvi.la živahna dislcusnja, v ka-	strijske	zbornice	je	sklenil,	0»	&
organizacij bo obravnaval Cen- lllmskega sveta pri podjetju	Triglav-1	tori so naglaševaili, da bedo morali	prva	letna	skupščina	te	zk°	”ora
“im*	j	Vjiif;
3. Predlog .......—	-	  1	Dm
zakona
zobozdrav-I
Letna skupščina industrijske zbornice
Upravni odbor Zvezne 'n . -1
prva letna skupščina ie - _ca organizaciji Rde- 18. marca. Od konca tega ®e5 e
^ o-;,Ki, 	    i_im ple
pri novi
stveni siužbiT	!	križa	hudo	ffiibljiiivi itn upo- pa vse do marca bodo iine
Iz tajništva Ljud. skupščine LRS. štcvaiti zma-črlmost DosaanezniJi ko- sekcije letne sestanke.
HammarslioSdov optimizem
se opira na težnjo Kitajcev, da urede vsa vprašanja Daljnega vzhoda
(OD POSEBNEGA DOPISNIKA »BORBE«)
Kitaic' ^ ° r ^ *°n' ^enera^nl tajnik OZN je včeraj sporočil, da so P 1 pr avl j eni limeti vrata odprta, če smo tudi mi pripravljeni na
skjdld T 6 1 V^ra',>nie medsebojnega ravnanja, je pripomnil Hammar-tek n	I r	diplomati	razlagajo	to izjavo kot mnenje,	da	je	po-
oziru	a,n/lh	poOajanj s	Kitajsko	odvisen od	stališča ZDA.	V	tem
trphn	^0'arlai°	na nadaljnjo Hammarskjoldovo	pripombo,	da	je	po-
- m strpnost na vseh straneh*.
lasni? n1 rea8‘rali prezgodaj, je popadi	°zn-	bi	»na-
PrivedU rT Pa8	>ljanja v	deMvo
smair, ? H govora' iste vrste«. To
vo reJ.?ran;,Za.'!a'n'gaVanJe ,na Pr'
AmerUd'ru"Je npkaterih časnikov
gramm ’ S° ^akor »World Tele faramm senzacionalno poročali
rSkPeerhUHPOSlanst- ZN v Pekin-s Seb„r,^ammarskj61d ni Pr'Peljal jenih na ln”e?klh Plotov, obso-HammarsF-u	za vohunstvo.
c j jo wrvJ(, VO P°.iasni|o tolma-« izkvnm0 iP?Z‘V in °Pozorilo pro-tor Knn 1 \akrsne sta dala sena-kado KiZ ?, kl je zahteval blo-Radford k^ 6’ ,nedavno general Simi sredstvi6	Z >u*inkovitei
Zato
če bo potrebno«.
stvo v°krogihaoz\jiVO .neZadovolj-"'erievo ; •	sPrlČ0	Eisenho-
HammarskjdM 0 *ra*^™niuS da
•	takoj	dosegel
tov Tu° *zp“stitvi ameriških pilo-ri^v„..„,?OU, rjaJ0> da niso niti
vem mnenju so se Kitajci po pravici postavili na stališče, da so ukrepi njihovih sodišč stvar suverenih pravic Kitajske, kakor je tudi njena suverena pravica, da morda obsojence izpusti. Tudi osvoboditev v ZDA zadržanih kitajskih študentov o naj bi bila »del splošnega razvoja«.
Tu menijo, da bi ta razvoj zajel tudi razgovore o ureditvi važnih vprašanj Daljnega vzhoda od vprašanja predstavništva Kitajske v OZN do vprašanja Formoze, ameriškega ladjevja v kitajskem morju in drugih. Hammarskjold je dopisnike obvestil, da sam ne more formulirati takšnih sklepov, da pa bo zadovoljen, če store to sami. Ko so ga vprašali, ali bo vprašanje ujetnikov odvisno od zboljšanja stikov med ZDA in Kitajsko, je Hammarskjold odgovoril, da je »zelo določena zveza med dvema vidikoma tega vprašanja, in sicer v tem smislu, da je
rekel Hammarskjold. »S stališča ZN bi bilo koristno, da bi bila ta velika dežela — saj šteje kakih 600 milijonov prebivalcev — neposredno
Washington, 15. jan. (AP). Svet Organizacije ameriških držav je na sinočnji seji obsodil napad na Kostariko. V resoluciji, ki jo je sprejel, je poudaril, da je anketna komisija organizacije ugotovila, da je bil znaten del vojaškega materiala, s katerim razpola-
Pričakovali d 1	• n'S° vse Pr°bleme te vrste mnogo laže
generalnih f ,J1 r°dilo poslanstvo obravnavali v manj zamrznjenem
«edne sadovi" 3	"eP°-
Hammarskjold ^ravTvJr/"6™' da »to pra-
VeC pripravlisTi "f6 pogajanj- mar-« TčL,- Jaijje terena za pogajava zadevah\S jlepi ° ,raznih kočiji-stranski skL ° sledi,i ne kot eno-nega ra7vn P’ 1?arveč kot del sploš-Ja- Po Hammarskjdldo-
manj zamrznjenem vzdušju, kakor je sedanje.«
V tajništvu OZN in med diplo-je	rekel	v petek	mati poudarjajo, da je to jasen
znak, da problem ni zgolj v vprašanju usode 11 pilotov, marveč v ^ja*	Končn^	tf	l.clena za	pogaja-	»vseh problemih,« zlasti v vprašanju
vih zadevah	bnri	6P'i °	raZn^ kočiji-	kitajskega sodelovanja v delu OZN.
»N; dvoma, da Kitajci računajo na ZN kot na zelo važen čini tel j v razvoju mednarodne politike,« je
ALI BO S TEM ZAKLJUČEN KOSTARlSKI PRIMER?
OBSODBA NIKARAGUE
zaradi kršitve kostariške nedotakljivosti in vmešavanja v njene notranje zadeve
San Juan, 15. jan. (AP). Por-! toriški parlament je sprejel da-1 nes resolucijo, s katero je ob-! sodil agresijo proti Kostariki. V i resoluciji je med drugim iaraže-| no spoštovanje in občudovan je kostariškega naroda, ki se »z 1 globoko vdanostjo bori za demo-| kratična načela proti agresiji Svet je hkrati zahteval od an-,	Medtem	vladne	čete	v	Kosta- tistih, ki hočejo z orožjem str-
ketne komisije,	naj	pošlje	svoje	ri!ki	naglo	napredujejo	proti	La moglaviiti vlado ki je iz.raz nje-
opazovalce »v sleherni kraj, ki bi Cruzu v severozahodni Kostariki, gove volje ljudstva.« utegnil biti uporabljen za prevoz vojakov ali vojaške opreme v j Kostariko«. Komisiji so zato naročili, naj pošlje svoje opazovalce tudi na vsa letališča, ki bi utegnila biti uporabljena v ta namen.
Anketna komisija Organizacije ameriških držav je v svojenl ■
in da je prav tako večina »vojaških elementov« prišla iz Nikara gue v Kostariko. Svet je zahteval od nikaraguanske vlade odločnejše ukrepe, da bi preprečila prevažanje vojaškega materiala prek svoje južne meje.
zastopana tu,« je pripomnil v izja- gajo napadalci, poslan iz Nikarague prek severne meje Kostarike
vi, ki je vzbudila v javnosti pozornost zaio, ker logično odklanja pri-poznanje nacističnih delegatov s Formoze za predstavnike kitajske države.
Uspehi Hammarskjoldovega poslanstva v Pekingu so po mnenju tukajšnjih političnih krogov povečali upanje, da bodo začeli državniki v doglednem času obravnavati vsa ta vprašanja. V ZDA menijo, da je nujni pogoj za takšen razvoj dogodkov stališče ZDA, ki bi očitno nasprotovalo zahtevam republikanske desnice. Eisenhowerjevo izjavo
o razočaranju tolmačijo tu kot po- j prvem poročilu navedla, da je ; puščanje desnici, njegovo odobra- znaten del vojaškega materiala za vanje poziva na strpnost, ki pa ie upornike prišel iz sosednje Nika- , znak želje, da bi prebrodili ovire, ki rague. Gre za »tehtne domneve, j
da vojaško gradivo še nadalje ■ I prihaja iz tujine, tako da je pre- : kršena teritorialna nedotakljivost, suverenost in politična neodvisnost Kostarike.«	:
S tem poročilom je komisija |
jih povzroča desnica. Jaša Levi
Hammarskjold poroča o svoji poti v Peking
Nem York, 15. jam. (Reuter) Ge- potrdila obdolžitve Kostarike, da norailmii ta.jin.iik OZN Hamma.rskjokl i prejemajo uporniki pomoč iz Nise je sestati s Can.g Kaj Šekovmm. 1 karague. Kostariška vlada je da-predstarvmikiom pri OZN dir. O ja- , 1 je objavila, da so imela ^ letala, I niom in se z itjiim razgovarjtail o : ki bombardirala nezaščitena ! svojem nekdanjem obisku v Pe- mesta, venezuelske znake, kiimigu. O teni je govoril tudi že z j Anketna komisija pa je prebrat aiiiskiitn delegatom Birioconom jela tudi poziv nikaraguanske im s francoskim delegatom Hop- vlade, naj pride v Nikaraguo. penotom, Se nocoj se bo sestal z Nikaragua namreč zavrača ko-imKijskiiim im turškim delegatom v stariške obtožbe, da je sodelovala OZN.	1	pri napadu na Kostariko.	I
J
Kmetje iz zahodnega Sana v Birmi
NOVA ATOMSKA AFERA
JE VZNEMIRILA VELIKO BRITANIJO
0b zadnjih
Poplavah v gornjem Egipta: Gamal Naser sredi poplavljenega ozemlja
Keni,
(OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«)
London, 15. jan. Posebni oddelek Seotland Varda in notranje ministrstvo so obvestili, da je na skrivnosten naCln Izginila aktovka s kopijami dokumentov o podrobnih nažrtih za uporabo atomske energije v Industrijske namene na podroCju Britanije.
Prve vesti kažejo, da so do- vedelo zanje, k umen ti izginili iz urada neikega V prvih poročilih o izginotju visoikega funkcionarja, poofola- zaupnih atomskih dokumentov sfernega, da jih prouči. Doku- mi bil navedem niti urad, iz ka-memti vsebujejo >celotme tehnič- terega so izginili, niti ime funk-ne podrobnosti glede odikTitij na cionarja, ki jih je imel pri seibi. področju uporabe atomske emer- . Rečeno je bilo le, da je ome-gi’je v industrijske namene«. V j njeni uiradii v londonskem West njih so Obdelani dolgoročni na- j F.ndti, oziroma točneje v uilici črti za izgradnjo nove atomske ' Cherrying Cross. Toda datvi je centrale v prihodnjih desetih le- j laburistična »Dailly Herald« obja-tih. Dokumenti, kr so izginili, so vil še nelkatere podrobnosti o ena izmed trinajst kopij, kolikor tej najnovejši atomski aferi, jih je. Smatrajo jih za »največ- Časnik piše, da so bili atomski jo skrivnost«. Le malo ljudi je dotkumenitd uikiradeenii dtz urada sira
Socialistična pobuda na Tržaškem
Trst, 15. jan. (Tanjug). V Nabrežini so izvolili odbor Socialistične pobude. Ta odbor ima na-Henrvja Shelpha, namestnika' logo organizirati vse napredne predsednika britanske električne | Slovence in ItaliLjiape, ki jih zdru-
uprave. Le-ta je v ponedeljek proučeval zaupna poročila stro-kovnjakov. Najtbolj verjetno je, pišejo časniki, da je Shelph, ko je zapustil urad, vtaknil dokumente v aktovko na pisalni miizi. Drugi spet menijo, da je morda aktovko z dokumenti pozabil v blagajni ali celo v svojem — klubn. V pisarni sira HenTyja
Turška državnika v Bejrutu
15.
Bejrut.
^jevani';, 10'_ -lan- (AFP). V na-skin turš
nji mi’=“ue Mendere
stala z uk1" ^®Priilu danes se-z ubanr ■ -
^Jevanin „	v na-
skimi	govorov	z libanon-
turško	se	predsednik
i^de Menderes in zuna-
AVSTRIJCE ZANIMA
vedno bolj pomembno reško pristanišče
Gradec, januarja
Predsednji, anonskim ministrskim zunanii	Sami	Rrvihrvm im
žuije sikupna sociiailiistična ideja. Odbore Socialistične pobude ustanavljajo sedaj tudi v mestu in po drugih okoliških krajih.
Zasedanje sveta OECE
Pariz, 15. jan. (AFP). Davi se je začel prvi skupni sestanek ministrov za gospodarstvo pet-Shelpha niso ugotovili nobenih najstih držav, včlanjenih v Ev-siledov nereda. Domnevajo, da ropskj organizaciji za gospodar-so osebe, ki so dokumente sko sodelovanje, ter članov v-i-ukradie, vedele, kod se gibljejo soke oblasti Evropske skupnosti funkcionarji britanske električ- za premog in jeklo, ne uprave.	j
>Atomski lopov« se je najbrž skrival v hiši ali pa jo je opazovail od zunaj, in ko je videl, da sir Henry Shelph odhaja irz urada, je smiuknih v hišo ter si prilastil dragocene dokumente.
Časnikarska poročila pričajo, da zdaj vsestransko preiskujejo 1 zadevo z namenom, da bi našli i dokumente ali preprečili prenos le-teh v tujino. Časniki poro-čajo, da pazijo na ljudi, ki so
V torek je prispela v Gradec jugoslovanska delegacija na po-. Solhom in gajanja o razširitvi avstrijskega tranzitnega prometa prek Reke. istrom Alfredom Avstrijski gospodarski krogi so se začeli zanimati za reško prista-
• Bejrut <?+	nišče	zlasti,	odkar so zvedeli, da je Jugoslavija pripravljena usta-
tudi Drori _'?enac'oma	noviti	na	Reki svobodno cono in nuditi avstrijskim izvoznikom
’ "	1	—“	^	uuviu na1 lični otuuuuuv wiivi
vtede Tufik Ah S,	jordanske	in uvoznikom razne ugodnosti.
nik -■ 1K Abul KuHo
generaf^Aref gGnei'alnega štaba
breden sestanek arabske lige
Katro, 15
bo nrUi j	(AFP). Kaže,	zj« pijt: z,iid»<u. piunnei
ka
P°litien° izrednega sestan- v njem 4,8 milijona ton in je lige, na , °f’a komiteja Arabske 1 znatno presegel promet pred prvo P°slediCe rem bodo proučili svetovno vojno, ko je 1913. leta °brambne nec*avno napovedane	znašal	4	milijone ton.
med frčijo in Posvetovanj	v Gradcu	sta	se
^a
ni obvp Vi °	iraška	vla-	udeležila razen drugih članov ju-
^ige o ba£?ri ti ^^ištva Arabske goelovanske delegacije tudi diirek-Saadskem sporazumu. tor reškega špedicijskega podjetja
pOMEN KONFERENCE V BANDUNGU
Azijsko-afriško sodelovanje
SurmanslTn x5’ ^an' (Tanjug). — jega vpliva iz sodelujočih dežel bližnjo v . S0Plsie komentira in odpravo različnih oblik kolonijskih j°?, r®co afriških in nializma, zatem pa ustvarili go-done2ijj pZe ’	'30 aprila v In- spodarsko sodelovanje med njimi
retica ^._ .av*j°> da bo konfe- v obliki medsebojne gospodarske s°liciarnof+n ^ac'‘ia naraščajoče pomoči in mirnega sožitja sploh. celin, k; m°d deželami obeh Kritično pa je stališče bur-ugled ^	krepe	svoj	manskega tiska nasproti sklepu
svoje	bol.i uveljavljajo konference načrta Colombo, da
Abul Huda in načel-
Promet v reškem pristanišču »Intertrans« Igor Triller in dl zadnja leta hitro narašča. Pod Italijo je pristanišče zamrlo in mesto je hitro propadalo. Šele ko je bila Reka osvobojena, je doživelo njeno pristanišče nov polet.
Ze predlanskim je znašal promet
hladilnice in ladjedelnico, ki spre-	__	___
I	jema tudi	že tuja naročila, tako j	osumničen j vohunstva, da pre-	J
1	na primer	za cisternske ladje za 1	iskujejo londomska podjetja za	!
Anglijo in	Švico. Posebno dobro |	taksije, da so poslali navodila	j
opremljeno je reško pristanišče	britanskim agentom v tujini itd.	I
za izvoz in uvoz lesa. Z Reke od-l Nekateri londonski časniki j bajajo zdaj mesečno po tri velike pripisujejo izgubljenim doku- j ladje v ZDA, tri v Južno Ame- mentom kar največji pomen in 1
____________ _______________ __ ___ riko, dve na Daljni vzhod in šest trdijo, da bi v primeru, če bi
reiktor reškega	pristanišča	H. Ton-j	v Severno	Afriko, vse na rednih	le-ti p riši i v roke tujih znamistve-
čič.	Na	posvetovanjih	je	sodelo-1	Pr°gah.	nikov in industrijeev. Velika
valo več naših prometnih stro-1 Avstrijski gospodarski krogi Britanija lahko izgubila veliko kovnjakov, z avstrijske strani pa pravijo, da se bo Avstrija v iz- vlogo v znanstvenih odkritjih na
mnogi interesenti in predstavniki gospodarstva. Avstrijske gospodarske kroge je zlasti zanimalo, da je moč z reškimi špedicijski-mi podjetji skleniti pogodbe o pavšaliranih stroških za prekladanje blaga, in sicer tako, da so v najsiaibšem primeru enaki stroškom v katerem koli drugem zemljepisno količkaj v poštev prihajajočem pristanišču. Avstriji se torej nudi ugodna priložnost za izvoz in uvoz blaga prek reškega pristanišča.
Reško pristanišče je zadnja leta mnogo modemih naprav, da je zdaj povsem usposobljeno tudi za največ ji promet. Med drugim ima tudi dva 30-ton-ska plavajoča žerjava, tretji pa je celo 60-tanski, dalje mnogo elevatorjev, -skladišč, posebnih
biri med Reko in drugimi prista- področju upor a ih p atomske ener- i nišči po vsej verjetnosti odločila gije v indiustrijskp namene, za Reko.	D.	Blagojevi<5
Burmanska plesalka
Z VSEH STRANI SVETA
ITALIJA AMERIŠKE ZGRADBE V TRSTU SO DAROVALI ITALIJANSKI VLADI
Trst, 15. jan. (Tamjugl). Vlada ZDA , je podarila italijanski vladi več po-dobilo slopij v Trstu, ki so jih njene čete zgradile za svoj© potrebo v nekdanji coni A. Poslopja so vredna približno milijon dolarjev. Protokol za darila so podpisali v Trstu ameriški in italijanski predstavniki.
NA SICILIJI CVETIJO POMARANČE
Palermo, 15. jan. (AFP). Na se-prostorov	za	les,	velik	ziitni silos	verovz.hodni obali Sicilije so	začela
(10.000	ton), obširne	vinske	kleti,	cveteti pomarančna drevesa.	Nasto
v	mila iq nroro nrwm n/1	P«
ga vprašanja. Obsojeni so stoma do dveh let zapora.
EGIPT
ŠVEDSKA
GEOLOŠKA EKSPEDICIJA
Stockholm, 15. jan. (AFP). Dvanajst švedskih r <3/. is koval cev je včeraj odpotovalo z ladjo iz Goteborga proti Egiptu, kjer bodo raziskovali morska tla.
IRAK VOJAŠKA POMOČ IZ AMERIKE
Bagdad, 15. jan. (AFP). Irak bo povečal svoj vojaški potencial. Po tursko-iraškem sporazumu ni več ni-
bili me- jona dolarjev. Ameriška podjetja bodo dobavila Indiji skupno kakih 100 lokomotiv in 8300 vagonov.
^ejan
.težnj
6 Po sporazumnem na azijsko-afriško konferenco ne bodo povabili Izraela. »New Ti-
skupnih vprašanj.
U v7et?sednik burmanske vlade mes of Burma* na Pr’ Pravi> da dežel	vrnitvi s konference 1p 7™tevl1anie Izraela raz°-
ftied druCT-r<a <-'°l°rnbo v Bogoru fereno; ”lrn o azijsko-afriški kon-da bo
je zapostavljanje Izraela razočaralo burmansko javnost. »Vsi opazovalci,« poroča časnik, »se strinjajo v tem, da je bilo tako
Stavka v porurskem premogovniku
Bonn. 15. iain (Tamiue) Ka- vega avstrijskega pravosodnega mi-
7	J	J	°'	niafi.«	An kin imnnniTn« Jv lTnf/wi
kih 30.000 delavcev zaposlenih v velifki topilnici jekla in premo-
pila je	prava	pomlad.	To	sadno	kakih pomislekov glede a-meriške vo-
drovje	po navadi začenja	cveteti	šele	ja£ke pomoči za Irak. Prva	pošiljka
maja	iz Amerike je že decembra	prispela
i v Irak. Američani so poslali	klasično
AVSTRIJA	■ orožje in opremo. Irak pa zahteva
NOVI PRAVOSODNI MINISTER Eh	zlaSti	r6aktiV’
Dunaj, 15. jan. (Tanjug). Za no-
nistra je bil imenovan dr. KafeT. ČSR
ATOMSKA INDUSTRIJA
2?,'	njen?"a-	že	pogaženo'prav	na'konferenci I	>Gute-Hoffoungshutte<	v
sti.!*•«,. - \emelje prijatelj- w	CT%rpip4n	«	(Usniki	Oberhau.se>n<u in Gelsenikirchenu	. Dunaj, 15. jan. (Tanjug).	Na zad-
nji seji češkoslovaške akademije znanosti je tajnik Frančišek Sorn poročal o graditvi velikega atomskega I	..o.	•	,	'v.!	generatorja	in	naprav za proizvod-
[ nungshutte« je eden najvecjrh njo tekočega vodika.
-	porunskih koncernov. Ondotao	CIpBR
»s4tSt&ov med^temi deželami" v Bogoru sprejeto načelo.« Časnik j Oberhau.semu in Gelsenikirchenu
’ U Erozi nevarnost splošnega dejal, »in zato je ftje i;r„,,medseboino spoznava-
i,;'"^ grozi	opozarja,	da	je	izraelska	delega-	je	včeraj nastopilo v 24 ut tirajajo-
^enja,« ^	„	P	^	«ja	v	OZN	vselej	podpirala	bur-	60	protestno stavko. >Gute-Hoff-
mansko delegacijo.
ZARADI DEMONSTRACIJ
lil v^lri •	J	spoznava-
fnod temT^il iTln^n'* ^ s^a_ ske dežele nemara ne bi sodelo-trditev S n tT1 PraV “ vale na konferenci, če bi nanjo 'oc*s^:vo socialdemokratske stran-
U'"	povabili Izrael. Tako nastajajo Je Poslalo stavkujocim po- Famagusta. 15. jan. (AFP). Sodi-
da borf	časopisje	poroča,	težave, spričo katerih bo treba zdravno brzojavko, v kateri se šče v Famagusti je obsodilo skupino
^vnaVlf r!lOnfe-enC,LxVfriet.n0	^ posredovanje med strinja z njihakcijo in jim za- v" d^o^tr^ ifah d^b
dU J^aiDrei izlo<^it^v tu- arabskimi deželami m Izraelom. £Otavlja vso TDodiDoro.
INDIJA PAKISTANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK BO OBISKAL DELHI
Delhi, 15. jan. (IIS). Generalni guverner Pakistana Gulam Mohamed je sprejel povabilo predsednika indijske vlade Prasada, naj na Dan republike obišče New Delhi. Mohamed bo ostal v indijski prestolnici tri dni.
AMERIŠKA POMOČ
Washington, 15. jam. (AP). ZDA 60 sklenile pogodbe z britanskimi, italijanskimi in avstrijskimi podjetji za izdelavo 50 lokomotiv in 5000 tovornih vagonov. Skupna vrednost
--------„— r ---------<— ----  te	opreme,	ki jo bodo dobavili Indiji
da se odgodi obravnavanje ciprske- kot pomoč, znaša približno 27,5 mili-
VIETNAM POL MILIJONA BEGUNCEV
Salgon, 15. jan. (AFFj. Po podatkih francoskega generalnega komisariata za vietnamske begunce znaša število beguncev iz Severnega Vietnama doslej kakih 500.000. Med njimi je 300.000 civilistov in 200.000 vojakov.
FORMOZA
NOV LETALSKI NAPAD NA TAČEN
Tajpeh, 15. jan. (Reuter). Kuo-mintanški težki bombniki so danes vnovič bombardirali kitajska topniška jpezda in kitajsko ladjevje v bližini kuomintanškega otoka Tačen.
JAPONSKA
Ze drugi poziv iz moskve
Tokio, 15. jan. (Reuter). »Nipon Times« piše, da je Molotov poslal Japonski že drugo poslanico, v kateri poudarja, da je ZSSR pripravljena vzpostaviti diplomatske stike z Japonsko in poziva Japonsko, naj ukrene vse potrebno za začetek diplomatskih pogajanj.
ZSSR
VOHUNI Z ZAHODA
Moskva. 15. jan. (Tass). Uprava državne varnosti je objavila., da bo sovjetsko vojašiko sodišče v kratkem sodilo vohuna in nekdanjega pripadnika nemških SS oddelkov Kuoka. Dalije poročajo, da sta dva vohuna ZDA leta 1954 z letalom prišla v Estonijo. Enega so ubili, ker je v obramb} uporabljal orožje, drugega pa ujeli.
BITKA ZA MLEKO V FRANCIJI
Alkoholizem je socialno vprašanje, ki ga bodo rešile predvsem
gospodarske reforme
/ N a pariško letališče Orli/ se je spustilo ondan letalo, ki (	/\	7	leta na progi Nem York—Pariz. Pozornost fotorepor-
/ \ / terjeo je vzbudila lepa potnica, podobna filmski igralki.
J \l V rokah je držala veliko pločevinasto posodo za mleko.
^ Ameriška zveza mlekarjev je poslala predsedniku francoske vlade veliko posodo mleka v zahvalo za uspešno reklamo, ki jo dela za to najbolj zdravo pijačo. Mendes-France se je znašel v veliki nevarnosti, ko je dal ameriškim mlekarjem povod, da so ga razglasili za svojega pokrovitelja. Morda ni brez podlage mnenje tistega Francoza, ki je podvomil o dobrih namenih Američanov glede Mendes-Francea. Mož je namreč rekel, da je Dulles navdihnil mlekarje, naj pošljejo Mendes-Franceu veliko posodo mleka, da bi tako zbudili zanimanje Francozov za nefrancoske običaje njihovega ministrskega predsednika.
Toda bodikno pravični in priznajmo, da si mi ameriško zunanje miiraistnstvo izmislilo govoric o Mendes-Franceovem navdušencu za mleko. Kar pojdite v francosko zbornic«, pa boste videli, kaiko prihaja sikupaj s predsednikom j vilade na govorniški oder tudi slu- I g<a, ki postavi na mizo kozarec mleka. Zlobni jeziiki trdijo, da je j to docela demagoška kretnja, s ka- j tero bi rad neki poslanec pridobil I volivce svojega okraja, kjer ni viintogiradov in kjer se ljudje veoi- ' nioma. ukvarjajo z mlekarstvom.
Toda v očeh ostale Francije poslanca to liudo kompromitira.
Francozi namreč cenijo mleko samo kot surovino, iz katere izdelal- . jiejio več vrst zelo dobrega sira. I Francozi radi jedo sir, toda na I
koncu kosila si privoščijo tudi : Tudi Konrad Adenauer za mleko
čašo dobrega vina.
vzioea alkoholizem. Umori, uboja, samomori-, to so čedailje pogostejši
NAPAD NA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE V ZDA
Popačena demokracija
(T‘i
y s
Nem York, januarja
isk, radio, razne organizacije, uradni in neuradni predstavniki ZDA zelo radi govore o demokraciji in tradicionalnih svoboščinah, ki so jih razglasili tvorci ameriške demokracije, Wa-shington, Jefferson, Lincoln in drugi. To sklicevanje na mi-spramiljevailci pijancev. In zato '■ milost in velike prednike pa pravzaprav kaže, da s temi starimi na-Mendes-Franoe računa na pod- feli v sodobni ameriški stvarnosti nekaj ni v redu.
poro svojih rojakov v boiju >proti najstrašnejši pošasti v Franci ji c,
V letnem poročilu Ameriške uni-
zdravniško prakso, ker ni predložiti odboru za protiamenšKO dejavnost zapisnikov Protifašističnega odbora za begunce. Združenj pravnikov za državo New York J že lani junija objavilo nas.ednj priporočila za advokate v zvezi vprašanjem varnosti: 1. advokato , -i	 1,-	v	subver-
kafcor je imenoval alkoholizem v je za zaščito državljanskih svobo-zadnjietm običajnem govoru Fran-! ščin najdemo več primerov tepta-
ooEom prek pariškega radia.
I nja osnovnih načel meščanske de-
Vladni osnuitek zakooua o zatiranju pijančevanja in o ukinitvi premij vinogradnikom z namenom, da hi zmanjšali proizvodnjo vina, dokazuje, da je čaša mileka na govorniškem odru Bouirbonske palače znak odločnega boja, ki ga namerava začeti Mendes-France ne v korist amer. mlekarjev in tudi ne v korist poslanca, ki deda reklamo za milleko, marveč proti pijančevanju in alkoholizmu na splošno. Znano je, da se alkoholizem zadnja leta v Franciji čedalje bolj širi, da število pijancev hitro narašča in da ima skupnost od tega čedalje večjo škodo. Ta križarska vojna proti pijan če va
go predstavnikov, mairveč tudj s potrošniški, z njihovimi starimi navadami, ki so postale že vsakdanja potreba.
Kdor hoče videtti in vedeti, kaj delajo Francozi ob nedeljah, jih mora iskati v bližn ji in daljni okolici Pariza. Tja se lahko vozijo samo Parižani, ki imajo motorna vozila. Kair stopite v nia jibližji bistro, kavarnico, kakor bi rekli mi, pa boste našli povprečnega Francoza, kako navdušeno pokuša razne vrste vima. Sloveča francoska kuhanja je urejena tako, da pijejo ljudje pri jedi tudi najboljša vina na svetu. Jedo mnogo, pa tudi pijejo čez mero. Žrtve te navade so seveda sami. Ljudje, ki'
n ju seveda ni lahka; morda je j	dovolj	denarja,	da	bi	mno-
celo težavnejša, kaikor je bila bitka zia Indokino, EOS in pariške pogodbe. Ta bitka se je bila nia diplomatskem torišču in javnost je
go in dobro jedili, si rajši pri-trgajo od ust, da jim ostane dovolj denarja za vino. Kakor povsod na svetu, je tudi v Franciji
biila v gila/vnem opazovalec ali v alkoholizem bolezen revežev, pred-najbotljšem primeru »navijač«. Ob vsem proletariata.
vprašanju vina pa se bo Mendes Fraroce spoprijel ne le z vinogTad-
Francoski časniki, zlasti pariški, dan za dnem poročajo o pre-
miki, ki imajo v parlamentu mno- trešljivih tragediijah, ki jih po-
\ ALE SE BO PONOVILA GUATEMALSKA AFERA?
Kostariški primer
Vesti, ki so prihajale te dni 1* Kostarike In kazale na nevarnost, so bile utemeljene. Mala republika v Srednji Ameriki je doživeda napad. Še zmeraj sl sicer nd mogoče ustvariti popolno sliko o ondotnlh dogodkih In njihovem ozadju, nekatere stvari pa so ix> zdaj jasne.
Vlada Kostarike se je ondan obrnila na Svet Organizacije ameriških držav, češ da vse kaže, da pripravlja Nikaragua naipad, ki bi pomenil nevarnost za nedotakljivost in neodvisnost Kostarike. Predsednik Figueres je po prvih vesteh o sporu izjavil, da pomeni vdor v Kostarico začetek agresije, ki so jo pripravljali že več let«. Nekateri dogodki iiz minulosti to potrjujMijo.
Pred šestimi leti, po Figuere-sovi revoluciji Leta 1948, je bila Kostarika v podobnem položaju, ko so skušali pristaši prejšnjega predsednika Calderona Guardie, ki so se najprej organizirali v Ni-karaguii, potem pa so prešli v Kostariko, prevzeti oblast. Lansko poletje je prineslo novo »živčno vojno« med Kostariko in Nikara-guo. Tokrat pa je Kostarika menda tarča »kombinirane operacije«, v kateri so nasprotniki sedanjega režima spet uporabili ozemlje Nikarague za svoje priprave in organiziranje, hkrati pa so dobivali tudi njeno aktivno vojaško pomoč (govore o letalih, ki so prepeljala »upornike« v Kostariko) in s to podporo napadli Kostariko. Tudi če so ti »uporniki« v Kostariki Kostaričani, tio nikakor ne more prikriti važnejše strani dogodka, namreč intervencije in neposrednega vmešavanja ene dežele v politično življenje druge, ali drugače povedano, napada na sosedovo nedotakljivost in neodvisnost.
Morda je treba »razloge« te akoije iskati v politiki Kostarike in njene vlade. Ta liberalno parlamentarna republika z daljšimi demokratičnimi tradicijami nima niti stailaie vojske. O njej pravijo, da ima več učiteljev kakor policajev. Figueres je znan nasprotnik diktatorskih režimov v Srednja Ameriki.
Svet Organizacije ameriških držav, ki je odpovedal v primeru Guatemaile, ni sprejel prvih svaril iz San Joseja, češ da »nevarnost ni neposredna«. Dogodki pa so pokazali nasprotno. Veljava Sveta, od katerega s<> svoj čas zahtevali, naj bi zamenjal Varnostna svet
OZN na imeriškem kontinentu, je zdaj v hudi preizkušnji. Gre za neodvisnost dežele in nevmešava-nje v politično življenje soseda, oziroma za spoštovanje njegove neodvisnosti in nedotakljivosti.
M. B.
Vprašanje je seveda, ali bodo mokracaje z zakoni m m,mo zako-ljudije, ki jih namerava Mendes- nov- “stavll° “ pro .ustavno. Tako France zaščititi in iztrgati iz ! Je osl*na svoboda, k! jo na Zaho-kirempiljev alkoholizma., zadovoljni I du malone istovetijo s pojmom de-z dosedanjimi ukrepi. Ljudje po mokracije, doživela lani v ZDA več pravici pričakujejo nekaj več: ka- hudlh udarcev. Znam strokovnjak kor samo prepoved pijančevanja. ! >,a področju jedrske fizike Robert Na to vprašanje bodo jasneje od- j Oppenheimer se je moral umakniti govorile gospodarske reforme ka- : s svojega položaja. Znanstveniki so kor pa zatkoni, ki lahko zlo prepo- znašli v položaju, da ne morejo vedo, ne morejo pa ga zatreti, ne j imeti političnega in filozofskega
prepričanja, ki ne bd bilo v skladu z uradno razglašenim. Drugače so
odstraniti njegovih vzrokov m povzročitelja Bogdan Pešič
Silone in KPI
Rim, 15. jan. (Tanjug). Italijanski književnik Ignaaio Sidone,
namreč v nevarnosti, da jih razglase za nezanesljive, nelojalne in razdiralne elemente. Takšne razmere so primorale tudi slovečega fizika Einsteina, da je izjavil, da bi se rajši lotil inštalaterskega kakor znan-
ki je bil nekdaj komunist in član i stvenega posla, če bi lahko z ova
n i................i	začel svojo kariero. Drugi znanstve-
politbiroja KP Italije, je ^il predJsednik Carneggiejeve usta-danes svoje mnenje o strujah, ki > nove v \Vashingtonu, je ondan iz-so se pojavile v KP Italije. Po- j j-^j pre(j društvom za pospeševa-udaril je, da gre za skrajne levi-i nje znanosti, da mnogi znanstveni-čarske struje, ki žele dati partiji ■ ki ne morejo prispevati svojega de-kar najbolj revolucionarno smer. j leža k napredku znanosti, ker jih
rr, m v	,	, T	..	n*	I	■nn* tom r»viroi^-» omHirinrni lilldip
Taikšne struje so, kakor sodi Si-
Ione, že prej obstajale v KPI in jih je vodstvo toleriralo. Zato meni, da bi moralo vodstvo obravnavati vprašanja, ki jih je zastavila tako imenovana francoska struja, ne da bi ustvarjalo javne razcepe in škandale.
pri tem ovirajo ambiciozni ljudje, ki izkoriščajo procedure lojalnosti v politične namene.
Za enega najhujših udarcev po osebni svobodi in demokraciji v ZDA velja zakon o prepovedi Komunistične partije, zlasti pa odlok o odvzemu državljanstva njenim članom. Znaten del javnega mnenja
in tiska je z ogorčenjem sprejel ta	članom organizacij, ki so v	„
zakon, češ da je protiustaven. Oseb-	zivnem seznamu, je treba p
na svoboda državljanov je omejena	prepovedati, 2. advokate, ki J>
tudi glede poklicev. Nekemu zdrav-	kliče preiskovalni odbor na	^
niku so za 6 mesecev prepovedali	šanje, je treba suspendirati.
Burmanski starec
BAGDADSKI SPORAZUM
je zadovoljil London in Washinglon, a izzval odpor arabskih nevtralcev
Predsednčk turške vlade Adnan napovedjo formalne pogodbe »o bi se moraie tej pogodbi pridru-Menderes in zunanji minister realizaciji in razširitvi sodekrva- 1 žitii se druige dežele s te strani Fuiad Kopriilu sta zaključila svoj njia in vannosti na Srednjem ' sveta in da bodo v skladu s tem sedem dmd trajajoči obisk pri vzhodu«. Avtorji bagdadskega 1 čas do dokončne sklenitve pogod-Nuri Saiiidu v Bagdadu s skupno komunikeja so izrazili mnenje, da j be izkoristili, da bi jih tudi de-
| skih vojaških dogovorih. Na Zahodu govore bržda zavoljo tega, da je turško-irraški sporazum »razbil omajano Arabsko ligo« ali vsaj da je bil z njiim zadan hud udarec arabskemu »nevtrailizmu«.
V Kaiiru pravijo, da je Irak s to potezo »opustil arabsko politiko, kar bo vplivalo na politično sestavo Bližnjega vzhoda«. Hkrati je sirska vlada izjavila, da noče sodelovati v novi zvezi. V Londonu kakor na zahodu sploh pa so toplo pozdravili bagdadski sporazum.
Bilo bi še prezgodaj govoriti o vseh političnih posledicah tuir-ško-iraškega sporazuma, saj bodo v mairsičem odviisne od dokonč-1 nega stališča vseh arabskih dežel1 nasproti njemu.	O.	M.	i
Bazar v Bagdadu
tB.Ka&C&sko’ ihečanje
pri-
'anet je sredi minulega stoletja pri-	Sao Paolo, pred kakimi 30 leti mesto
plul v zaliv Ria de Janeiira na kro- bližno 300.000 prebivalci, mesto blatnih ulic, je vu poltovome ladje. To prvo sre- zdaj velikansko mesto z nebotičniki in 3,000.000 Čanje z zalivom Ria mu je ostalo prebivalcev. Ze na prvi pogled opaziš skladnost
  vse življenje v spominu kot globoko, duha in smisel Brazilcev za lepoto, silno težnjo
resnično slikarsko doživetje. Zaliv Ria de Janeiira po novem, praktičnem, sončnem. Sploh menim, je prava naravna mojstrovina.	da jim je posvetno življenje bolj pri srcu, kakor
Moje osebno doživetje tega srečanja konec tisto problematično v katoliških, jezuitskih ne-maja se je razvilo na velikem področju kakih besih. Pločniki v Riu so narejeni iz cmo-belega 70 km ravne, tihe in še temnomodre morske mozaika v raznih figurah in arabeskah, v vsaki gladine v prvih žarkih jutranje zarje. 2e od pr- ulici drugačni. Kaj taksnega še nikjer nisem vi-vega trenutka srečanja s tem edinstvenim na- del. To je mogel ustvariti samo umetniški duh, ravnim prizorom mi je rojila po glavi zamisel, ki je našel tudi arhitekturo modeme Brazilije ki se je pozneje često pojavljala ob vsakem po- z okrasnim cvetjem iz tropičmh pragozdov ter gledu na ta zaliv, namreč, kako bi se vživel v z mozaiki ali freskami, ki so praviloma ze se-tisto davno jutranjo zarjo 1. januarja 1502, ko stavni del mesta, kjer človek žm. Ni skoraj je portugalski pomorščak Gonzaives prijadral novega poslopja ali tovarne, ki ne bi bilo okra-pred vhod v Bahia de Guanabara.	seno s kfk™ slikarskim ali kiparskim delom.
Mnoge teh zidnih dekoracij so zdaj ze narodni Tisto jutro je prvi belec zagledal to tiho vodo, ponos, granitne morske grebene in vse, kar je bilo ta- Znano je, da je Biennale v Sao I^olu kmalu krat še deviško divje in neznano. Gonzaives po <jrugi svetovni vojni prevzel malone vse je smatral tihe in globoke vode Guanabare za atribute Biennala v Benetkah in ga v vsakem ustje velike reke in to reko je nazval z mesecem oziru daleč prekosil, da je Museo de arte mo-njenega odkritja Rio de Janeiiro. Kakšni so bili <jerna po svojem ustroju in pomenu in s svojimi ti pustolovci, ki so se vrnili na Portugalsko s inštituti prekosil mnoge stare ustanove te vrste, poročilom, da tam na novi celini ni »nič zani- Agilna in vsestranska grafična akademija v Riu mivega, niti koristnega« in kolikšen uspeh so je začela pred dvema letoma prirejati tečaje iz dosegli s tem svojim poročilom, ko se evropski zgodovinske umetnosti. Namenjeni so prebival-pomorščaki deset let niso približali »nekorist- cem različnih poklicev. V začetku je bil obisk nim« obalam?	pičel, zdaj pa je že zelo velik. Ta zamisel, ki jo
Bila je nedelja tistega mojega prvega jutra finansira ministrstvo za prosveto, ima važno in ulice poslovnih okrajev od pristanišča proti nalogo, da nauči povprečnega laika v umetnosti Copacabani so bile tihe in puste. Velikansko spoznavati razliko med navlako in umetninami, mesto nebotičnikov pa je bilo takšno, kakor da	Nedavno se je neki ekonomist spomnil, da je
so ga pravkar zapustili branilci, osvajalci pa se uvrstil umetniške barve v indsks luksuznega še niso prikazali izza vogalov. Vzdušje je bilo uvoza. Odgovor umetnikov na vladni ukrep je ko napeta puška. Poznejši stiki s predstavniki bila letošnja majniška razstava' v čmo-belem. vseh slojev so me čedalje bolj prepričevali, da Vse slike in grafike so bile samo v dveh barvah, je ne le dežela, marveč tudi njeni prebivalci Nastal je škandal. O njem je razpravljal tudi idealna harmonija, raznolika, skladna in izredno parlament in umetniki zdaj spet uporabljajo zanimiva. Težko bi našel kjerkoli na svetu tako vse barve. Brazilsko gospodarstvo s ten pač ne dobrodušne, neposredne, ljubeznive in prijazne bo oškodovano, tem manj, ker umetnost v Bra-ljudi, kakor v Braziliji. Veliki trgi in široke žili ji res ni luksuz, marveč potreba ljudstva, ceste spominjajo na pariške.	Zlatko	Priča
Iji in profesorji, ki v preiskavi hoteli pojasniti svojih stikov s > so zgubili službo.	.
V seznamu federalnega Ja.v"A tožilca je zdaj 282 »subverzivni" organizacij. Cenzura je druga o napada na državljanske svo o V neki šoli so prepovedali upor učbenika, v katerem je besedno kiaracije o pravicah ^love.j®’ or. da je »socialističen«. Katoh ^ ganizacije so pridno pomaga stavljati sezname knjig, k> s ijj. poslali policiji in okrajnim cem z zahtevo, naj vse te . prepovedo in vzamejo iz Pr ■ visoki katoliški funkcionarji pa se vmešali v cenzuriranje f”®
Kot posebno vrsto teptanja žavljanskih svoboščin poudarja l ročilo prisluškovanje telefon*« pogovorom. »Iz fizične nuj at je rečeno v poročilu. ^'" ^Lnih za prisluškovanje do vseh stikov, zaščitenih z našim s^_ kratičnim sistemom, na pr. °(ar§i kov med možem in ženo, .j^ in otroki, duhovnikom m v ro^|io zdravnikom in bolniki*. našteva tudi primere krutega nania policajev s priporni i. .
Ti in drugi primeri P«^^. drugačno sliko o amerisKi kraciji, kakor jo prikazujejo uradno, kadar jo priporočaj gim za vzorec. Vendar pa Je nCi v tej dokaj neugodni letni m0. poudariti tudi nekaj bodriIm	^
mentov, ki zbujajo upanje, j|am
.	,	,	rrr.	k	 -r.^nim
uj lahko
ZDA mračmm
nazadnjaštva stopili na
prste.
ročilo poudarja, da je nas o	^ ^
njih pelih mesecih_ Ians ,8 jrUgih čedalje več ljudi v šolah ,n ustanovah v sebi dovolj P°g	’ re.
so odločno nastopili P1,0*' „.j^ni111 akcionarnim in protidemoKirai težnjam. Odlok federalnega	v
o ukinitvi zapostavljanja šolah je v tej bilanci vsekano ^ veseljiv pojav, odlok Sena a , ,orn. znovanju McCarthyja pa Je J' .--^ii no pomembna zmaga demo slojev ameriške družbe.	^
Postanite podporni
ustanovni član Prešernov družbe!
Zaliv Ria de Janeira
RAZDELITEV investicij
v NAŠEM KMETIJSTVU
16 milijaid pride v rezervni sklad 5 milijard njena komisija, v kateri bodo banč.
25? milijonov	^	n>	in	kmetijski	strokovnjaki,	bo
upoštevala tudi gospodarsko upra
Beograd, 15. jan. (Tanju;
Zvezni	J‘"Y	prišl°	v rezervni sklad 960 miiijo-
avod za gospodarsko pla- nov, 5 milijard 257 milijonov pa je
™SX\Nv^"a.banka fLM'S,a Že Jolofenih za	obrok	lani
ločena nn	s^edstva-	do-	odobrenih posojil. Kakih 6 milijard
predek kmeliist Eneni f ?n“ za na' dinarjev bodo dobili prosilci poso-
Od skunnT «	,	V	Ie‘°jnjem	lclu'	J'11 brez natečaja. Kmetijska gospo-
'a skupno lb milijard dinarjev bo darstva, ' ’	'	'	'
vičenost zahtev za zadevne kredite. Skupina strokovnjakov je že pripravila načrt lokacij teh objektov.
15
TEKMOVANJE »DESET LET SVOBODNE GRADITVE«
NASTAJAJOČE MESTO OB USTJU NERETVE
Ekonomski inštitut pripravlja več publikacij
v
e
Nekaj
drobnih
zanimanje za pomladni
e se voziš ob Neretvi proti	ja luka na	Jadranu. Od postaje na-	ravnavali,« skoraj užaljeno, na	vsak
njenemu izlivu v morje, se	prej je velik živžav, sprehajanje	način	pa močno prizadeto, mi	je t-o
ti mešajo med razgibano	desetin in	desetin ljudi, ki hodi-	pravil	eden prvih meščanov iz	Ploč.
puhanje drobne lokomoti-	jo na delo	in iz dela ter na razna	Mesto	šteje namreč že okrog	2000
ki so doslej povečala števi- * Beocrad” 14 jan   Težišče i ve’ na vsak*!l sto korakov pre- delovišča. To so v glavnem luški stalnih prebivalcev, ki so se poveči-
lo živine iz lastnih sredstev, bodo j rje|a ekonomskega inštituta FLRJ I sunUivo zapiska, da odmeva od kr. delavci, ki nimajo določenega urni- ni naselili v novo stanovanjsko na-'	J''	“	■	”	i	«_	v	.	 ,____■	ševitih aričev in se razleea tia čez ka delaio nač kadar ie treha raz- selie na tretiem velikem eriču kier
dobila kredite na račun že vloženih | jj0 le{os investicij. Letos so odobreni tudi krediti za zgraditev manjših silosov za živinsko krmo in gnojnic v znesku 100 milijonov dinarjev. V zavodu za plan poudarjajo, da se bodo ta sredstva povečala, če se bo
1 ! bo letos na obsežni znanstveni ševitih	in	se	razlega	tja	čez	ka, delajo pač, kadar je treba raz- selje na tretjem velikem griču, kjer
'	razpravi o	proizvajalnih silah! Neretvo 'n	njeno poplavljeno »bla-	\	tovarjati vagone bauksita, barita, je okrog 15 stanovanjskih zgradb,
f	Jugoslavije.	Veliko pozornost bo ' tl>‘> krePki	odjeki min sem od mor-	j	opeke, bukovega in celuloznega le- ; razen velikanskega novega bloka, ki
.. .j i j• ________________1.1:1__; • ! ia Kakor	bi bila nrava ofenziva.	<	ss» zn izvnz Vse in io troha še na- i na še ni končan.
posvetil inštitut tudi publikaciji IJa- Kakor bila prava ofenziva, j sa za izvoz. Vse to je treba še na-j pa še ni končan.
metodologiji planiranja Drj j odmeva vse do Metkoviča in še ka- j tovoriti na ladje, ki so iz njih že j Torej, zaradi novega regulacij-
—	—	■	■	l-i	/1	/»r rt t	Ir 1 1 . >	a ( m a m *	.1	.. IT —.	T’ 1 . __1	.. _ — -	    f---tl* _	.	... —	 .	-	1. .— 1 . . < —M	i 1 - rt/ln	* i n	n	■	a	!W	n	n	1	1	A	.	—	m___1	—
V7ADA»	1	V.HLAUi'11	...	*	v
*ukcni VELESEJEM V ZAGREBU Pri8*as,l° večje število interesentov.
Za pomladili raorfini velesejem v Ostanek v znesku 3 milijarde ■“erebu se gospodarski krogi zelo fi83 mi,ij°nov dinarjev je predviden V veJesejmski upravi pra-
za nova posojila po tečaju, ki bo da se j« prijavilo že 500 raa- v kratkem razpisan. Ta posojila bo-»tavljalcev iz v*0 države, prijav« pa do narnenjena za zgraditev vodnjake niso zaključene. Domačih razstav- k.ov in urC(iilev vinogradov, za zgra-JaJcev bo nad 700. Tudi v tujini se d’tev novih gospodarskih poslopii. “ , Rimajo za zagrebški pomladni za manJša melioracijska dela, naba. vetesejem.	vo plemenske živine in zgraditev
pRpri	delavnic za predelavo kmetijskih iz-
MLAtiiRUDARSKK delkov. Ta sredstva so, kakor po-POJDEJO V ZAHODNO udarjajo v Zavodu za plan, pravza-prav subvencije in investicije, ki jih bodo finansirale republike in okra-
NEMČIJO
1^IedTtaVn,iki mladlne sindikata
V iTS'iWijft 1,0,10 odpotoval
v Zahodno Nemčijo, kamor
,lariCV Jugoslavije bodo od^tovTli te i ji iz ,astrlih sredstev.
nas Inštitut ima zelo bogat in! k’*1 dese^ kilometrov dalje. Eksplo- prej raztovorili premog za lcoksar- ; skega načrta je zastala izgradnja raznolik delovni načrt, ki obsega | z*'a za e'4Spl°zijo, deset, petnajst, j ne, koks, pšenico, razne stroje in j luke za približno dve leti. Kljub te-več znanstvenih razprav s pod- dvajset, da jih sploh ne moreš šteti, opremo za naše tovarne. V Piočah j mu so se liudje zagrizli v delo in
»To so Ploče. V nekaj letih bo je 'že zdaj živo, kakor v kateri več-	*------- *■-	*-J-	«--•»-
tam pravo mesto in največja luka | ji luki, pa čeprav jo šele gradijo.
ročja pereče znanstvene proble
matike pri nas in v tujini.	,,	..	...	-
Razprava o proizvajalnih si- |na Jadranu«, mi pojasnjuje sopot- : Strokovnjaki pravijo, da je po po-— ■	—	":t'	»Ste	namenjeni	v	Ploče?-	Saj	menu	že	zdaj	takoj	za	reško	luko.
lah bo obsegala 600 do 700 strani ni't in v njej bo zbranili mnogo zanimivih podatkov z gospodarskega področja. Iz nje bo lahko človek povzel tudi dosedanji tempo razvoja posameznih naših republik.
jih
•l® povabil sindikat rudarjev in kjer ■ za predelovalno industrijo v kr l>oclo°^	12	dni- Ogledali si 1 Hjstvu približno 7 milijard dinar
Daljnovod Lukavac— Zvornik dograjen
Beograd, 14. jan. (Tanjug). — Daljnovod med Lukavcem in Zvornikom, po katerem bo dobivala Srbija električno energijo iz BiH, je že dograjen. Najpo-jev. Ta sredstva bodo porabili za , zneje konec januarja bodo do-rn
Vrhu tega bodo letos investirali
jetij te	rudn,k°v in rud!|rskih pod-	Jc¥- • »rcusiva
delom °r	Se- SBZnanili z življenjem in	zgraditev mlekarn,	hladilnic, mli-	bili potrošniki	elektroenergije	v
fclani	barske mladine. Dva	nov> silosov in tovarn živinske kr-	Srbiji	prve	količine	toka	iz	so-
koT,f	6saci^ se bosta udeležila	me- Narodna banka	FLRJ, oziroma	sedne	BiH.
žei	rudarsk°	™	de.
VTOpslfe Kkuf)no.sti
iftklo Vi	*	*	“*■
V	februarja
NASIH ŽELEZNIC KONFERENCI V 2ENEVI
do rit>r,iki direkci« JDZ se bo-odbora e^ro^tnf0rOrUi0 t^^sportnega je. ki hn ^ gospodarske komisi-
mZ d:nevi 06 u- d° «■j-
like meri dragim bo pirončila raz-***"* v med-W;ila enot	nora	Prometu	in	do-
v,	©notna načela
za premog in
PROBLEMI ZDRAVSTVENO-RAZISKOVALNIH USTANOV
Znanstveno delo je treba povezati s potrebami našega gospodarstva
Izjava predsednika komisije za znanstveno-razisko-  	valne	ustanove	dr. Iva Babica
eacijTjm m<idn'aTodnoP tartte^Itele- ! Zagreb, 14. jan. (Tanjug.) Od- ustanove dve najvažnejši nalogi neral z vodili predstavnik Ge- : ^or 70 prosveto Zveznega sveta — povezati znanstveno-razisko direkcij« Marko Iljadiea. ”	   '
KARBIDA Tov	^^ARSKO
>Dalni;icija^ .ls'a^,ida In cianamida
»lala te^dni ** Du?esa Ra'ta je po-Wbida ati Mbarsko 400 to-a kateri S^lla 3e pogodbe z ne-
roi, kj j; ™umpestanskimi tvrdka-leto. Ta to*.10 dobavtljala karbid vse 8ke Pogodk^1111 s^^'en^a trgov in-V*hod'noaaii8ifi^v.tU?i z nekaterimi deželami.
OBČNI ZBOR OBRTNIH zbornic
Zvezne ljudske skupščine je na valno delo s potrebami gospo-eni prvih sej razpravljal o delu darstva ter zboljšati delo znan-naših znanstveno-raziskovalnih stvenih kadrov. Kolektivno uprav-ustanov. Predsednik komisije za Ijiainjie znanstvernih ustanov bi po znanstveno-raziskovalne ustano- njegovem mnenju pripomoglo, ve, ljudski poslanec Zveznega da bi odstranili dosedanje po-sveta^ dr. Ivo Babic je ob tej manjkljivosti in napake v na- : | priložnosti rekel dopisniku »Tan- šem znanstvenem delu. Uspehi j juga«, da čakata naše znanstvene naših znanstvenih ustanov bi bili j
znatno večji, če bi kadre, finanč-
Sergij Glumač: V pristanišču
korfščalitVa °prem° bolje iz~ , prav za prav ne boste videli nič po- V dograjenem delu Ploč pristajajo
pravijo, da, čeprav bo trda, bodo n daljevali z izgradnjo mesta in luke. Delo je v Piočah posebno težavno, ker je sam kamen, povsod, kamor se ozreš, je kamen. Tudi hi-I še so zidane iz samega kamna in j ol> njih je le nekaj metrov kamnite ' ograde za park. Tu bodo meščani i nasadili rože in zelenje, da bo vsaj | nekaj zelenega in vsaj nekaj pri-rodnega življenja.
Luko bodo gradili vsaj še deset j let. Vsako leto črpajo gradbena podjetja za kakih tristo do petsto milijonov dinarjev iz splošnega proračuna in z njimi oblikujejo novo obalo, novo mesto, luške naprave in vse, kar je potrebno v nastajajo, čem mestu. »Manjka nam vsega. Nimamo niti poštene trgovine, niti zelenjave, niti obrtnikov«, je potožil razvajen Splitčan. Vsega tega pa se ne da postaviti čez noč, vsaj v taki meri, da bi zadovoljili vsakega Ploč ma. Čeprav imajo v Piočah vse to po malem, rastejo nova uslužnostna podjetja le s težavo in s posebnimi napori mestnega ljudskega odbora. Ce zidaš stanovanja, ne moreš trgovin. Ce hočeš postaviti gimnazijo, moraš spraviti pod streho tudi učno osebje. Ce hočeš zidali luko, če hočeš zaposliti nove delavce v luških skladiščih, jim moraš prav tako preskrbeti streho. Zato tudi ne moreš vsem naenkrat ugoditi. Novo mesto pa nastaja in ima s prebivalci vred čisto svojsko sliko, ki jo bo obdržalo še dolga leta, in prav to bo tisto tipično, ki bo ločilo te meščane od drugih. Oni so si sezidali mesto in so najmlajši meščani v naši državni skupnosti. Njihova tradicija bo vklesana v stotisočih kuhikov razritega kamenja, spojena bo v tisočih kubikih odlitega betona novih pomolov.
Ploče so danes povezane z ostalimi kraji z železnico in po morju. Vsako jutro odplovejo na vse strani potniški parniki, vsak čas dneva
j 4440, 4400, 640, Lit 244, 421, 280.81 . nw>II	485.02,o. Dolar Avstr. 1210, 121A.03
“ovni obfe k	b° 30' januarja	usta-	1216.72, 305.57, o. Dol. Grč. —, 900’
nic FLRJ 1	Zveae obrtnih	zbor-	900, 200, o. Dolar Turčija ’ 69o!
^ i«DnM*uiV kateri tKKl° včlanjene	696.06,	694.45,	131.48 o
*'awi^ke Obrtno ,1 I-
Tic a 1	••	iiinn	”i4An Mm, Majhno število znanstvenih : feI’?e8“- Le 8™'«, k' segajo v mor. prekooceanske ladje, ki gazijo "tudi [n noči prihajajo potniški in tovor-
US dolarji —,^1400, 1400 366.67, d]J • mno„.ih znanstve- f’-m, drUge! kl J,h mslJ° m Prev’a- l>0	do	desct	metrov	globoko	ni	vlaki	od	Mostarja	in	Sarajeva.
DM 63.000, 63.000, 782%, Bfrs ^ela	M	,	iaJO^TO^n^U^o bla- v vodo. Saj je gaz v luki največja
Potrebnega števila kvalitetnih;	PoTo.ikrhTneh vožnje sem se	' We.toT
znanstvenih delavcev pa ne bo- pač veselil snidenja z moJrjem Po.
m n imo i f IA L’ IO 7* nam liniiro m n	J	•'
-	,	.	-	.	Na desetine večjih bark dovaža
od vseli naših in še I rst nuna tako gradbeni material, živež in opremo, '?alne.	j Največja skrb Pločanov pa je že-
Ob starem delu luke so pod j leznica. Ta je najpomembnejša za
njca
rasnih
naj bi
e zbornice. Zbor- | Izrael 663, — 666.14, 122.05.
večati število višjega in sred-
pripomogla k ureditvi j Opomba: številke pomenijo 1
 	.	-	—.	----tečaj v Ljubljani, 2. tečaj v Zagre- - -	-	.
^o^i	8	konkretnimi	prei-	bu, 3, srednji tečaj FLRJ, 4. ažio znanstvenikom ne bi bilo treba
mo imeli, dokler nam univerze vnraE.v,,	.	.	D1„»	\	.	.	-
ne bodo dajale več strokovnia- ' v	. j ’ ,KOUk° J,1^ “ ™ 1 ‘oc, manjšim gričem in okoli njega že j nastajajočo luko. Ozkotirna žclez-
D°lar kov TrebaJ bi bilo zn^tno po-	K!",1	d<>b“edn0	I	več poslopij za luško ka- nica od Sarajeva, zlasti pa od Ko-
,pri	vagona,	lačunal	sem,	da	se	j	pManijo, restavracijo, garaže in <lru- ! njica do Jablanice je za Ploče ozko
mu mudi, ker o vlak le postal na . gQ pa je pri§ei nov regulacijski grlo, ki zavira nemoten razvoj sa-pos aji, ki se ne n.lcjye biti končna, načrt in zdaj »premeščajo« grič. ‘ mega mesta, še posebno pa tovorni n i so nas obdajali krog m krog, ! Razstreljujejo ga in ga prevaža jo promet v luki. Prav zaradi tega ne pa me je le zanimalo iz golega dol- j na blatni del, ki ga je naplavila Ne- moremo govoriti o luki v Piočah go asja, na kateri postaji smo. Pio- ^ retva. Strokovnjaki so preračunali, ločeno od zgraditve nove normalno-ce! Je to mogoče, morda pa le niso '-----še s; eljali železnice prav do luke?
Derp^il,	|	i	■	°	^	*•	.	,	t	'V	I I	|	j	“luul,	rv'-‘	VIctIV	1L.	UUMdl JJrl
“brtni^^ in vprašanj našega tečaj v Ljubljani, 2. tečaj v Zagre- nj[ej-[a4Jtehničnega kadra, da sti | postaji, ki še ne more biti končna. Omogočil:
da bi iz kamenja iz tega griča lahko sezidali meter širok in meter visok zid do Zagreba. Tu je dela najmanj za dve leti. In vse je živa skala, ki jo morajo meter za metrom
Watidržavnim organom v %. '	’	’	”	ukvarjati s temi posli. Položaj
"'“■'tniitv,. U''(1 ^red-pise in odloke o Situacija: Izvozna podjetja se !I1 pravice kvalificiranih znan-
po svojih predstavnikih še niso po- stvenih delavcev zunaj univerze Voz DALMATINSirii-^ t . javila s prodajo deviz, ki izvirajo iz .	treba	izenačiti s poloza- _	pli,Y	,
sPliitsko v„i	VINA	izvoza blaga po 1. decembru 1954. IeP ln pravicami tistih, ki de- ju vendar je bilo res. Ploče so prav
^koholnin,. ° ? rs°vsko podjetje z.	Devize, ki so bile predmet trgova-	1°. na univerzah. 1 udi sodelo- j	v srerjj številnih	gričev razgled na
izvozi,lo J p‘^5ami ‘Vinalko« je	nja na rednem sestanku,	dne 14. t.	vanje naših znanstvenih ustanov	rnorje
pa zapira polotok Pelješac.
ti0d00 Nemsijo" aSk" in v	’ je Prodaja,a Orodna banka ® tujino se m dovolj razvito. Na levi strani Neretva na desni
Do konen , vagonov sortnih	za kritje nujnih potreb	gospodar-	Z novimi predpisi bi morali upo-	pa ,norje BoIj	odobno ’je jezeru
koIičine VnnUfif3a ^ ™10 I f kih Podjetij. Promet je	bil v za-	staviti obvezno mednarodno so-	ki se razliva v širokih rokavih med	namo la Dredv,deva okros- «i
- v Avs^;. B°l8rW ^ I	š^vedno	n^a^a	^	-T°	S?	i	1°	"»*'»•	'-kor	kaže,	rinajst kiloPmc?rov dol^pS ^d
—	ko povpraševanje se vedno narašča, stitute.	rej Ploče. Tu bo stala nasa največ, bodo tudi še druge griče tako iz- j Prenjem. Tras., od Konjiča do Ja-
^~■ ■	—— n	——	  .n,	n	i	————^^ blanice bi po tem načrtu bila brez
CJ 'i0V0H!a;u° Osvobodilna fronta.
Veuskes-a „° j **na fronta slo-aJte lla ^,! JJ^roda. Slovenci, po-'1'Hkr "“	.	'l!lJu! *W.
tirne železnice od Sarajeva k morju.
Strokovnjaki v Sarajevu že več let razpravljajo in načrtujejo novo progo. Štirinajst variant so že proučili. Ustavili so se pri dveh. Obe predvidevata velike investicije. Ver-
razstreliti	j______________
»Skoda, da niso prej uredili re- ; jetno se bodo odločili za krajšo vase razliva v širokih rokavih med ’ gulacijskega načrta in se oprijeli rianto. Ta pa predvideva okrog šti-
sm *la * l»4»ens'£0' ot* novembra 1941 S“M) u...,1 se jo Kričač ---------------------
'menovall
našo
tako radiooddajno
»GOVORI RADIO OSVOBODILNA FRONTA«
s7 S"*’! °*laftal- l>an po prvi mertl in da ne izdam prevelike skrlv-2**tiraLi 29 IlH tehnični fakulteti »o«11- 66 povem, da mu je od sile
rado nagajalo.
kov 29 fitude t	iaKuiMJi
^at«rc so sumiti C—ku™neh po Ko sra<‘ wl> '■ vsemi pripravami oddajo.' Ka.i pa oVveS^v"arečI"an”“te *”an Osro 11 delajo za Radio oV	le	bilo	že mračno, do začetku že prišel?« je vprašal Miloša.
?utku	r	se	je	v	zadnjem	tre.	"ddaje	pa	še	poldrugo uro ča.sa. Wi-
'?ata	skozi	dvoriščna	scdli	s™0.-	P°	tramovih	tn	se	tiho
blokade gre tik ob lilSl, kjer smo minuli večer oddajali, toda ker je vhod v hišo iz stranske ulice, bi se verjetno dalo priti vanjo. Vprašanje je bilo le, če bomo aparat lahko prenesli. Bila sva v veliki zadregi. Kaj « -i	™	^	„	naj storiva? Ali naj pustiva aparat
i «?	n Draffota, Z očmi sem predirala temo na ali naj tvegava prenos mimo straž?
L »Delali	bomo	cesti	in lovila z	ušesi vsak najmanjši	Milan in Drago kot	moška seveda
i 1,eko“K° *lomo_	»krajšali	šuin.	Za	hip me	je vznemirila misel;	nista prišla v	poštev	za prenašanje.
1401 ""	r».	»i«	4«	Ce ge nam vend.ir kaJ Zfi.od, bom predlagala sem torej, Ua bl šla sama
jaz kriva, ker Milana nisem o po- tja in odnesla kar vse naenkrat, da »2e, videl sem ga pred hišo.« zorjla!« Stresla sem glavo, odgnala bo Kričač čimproj na varnem. Hkrati
nadležno	misel	in z neko otroško	pa bom rešila	skrbi tudi gospodarja
srečo ter_ bila pre-	hiše, ki nam	je dal	podstrešje na
»Dobro,« je nadaljeval Milan. trnVA ""Pj:'
Ir a Im noatla na ninn-nn/> -nolro	ni	O	Verje la
!krt‘ v .“dfeUal Kričača, ki ie bil P?B°varjall. Premišljali smo, kam naj
nrvariil«!	.	1	..	.	hi	lnt.ri	nrnniMill	Iv	rl^JiAu	79	n:iul<>(In in
***tajv0 ^artiza n ili7 I^aj tl pravsto ^	del	n.eata,	in t^ko se je	,d*Ia	^	minete.	Spod^jna ulici je bilo mirno
noZi?Mved*	večkrat	nrimerilo	da	smo morali v vključil oddajnik, jzu:	pa	sem	v	„J‘"V?* 2e
Dogovorila sva se še, kam naj
-r/aMlim	Phr	Wv°oJ	nagiVei pristavila dva^ zabflja^ene^a	'^ui"ali inaka! pre™	F„	'se	Točila.
bo™«>	Slovenijo	in	Vrhovni™	‘»da zaupali smo vaae, v svojo srečo	vrh dr.i«reEa, zlezi« nanju ln
_	vrnovnlm	šta-	,n lznaj(njiv(?st, kl nam je že toliko	,!v“ strešnika d« hi »L-n»i ni
fiUl 8n“„ s.u spoinin iam tistih <lnl krat pomasaia iz zagate. Ce« čas je
^	»vk,Jt%Ki	‘«»dl
.... urumm *iez..a nanju in odkrila	"	.	9i,	v	,,,,,isln,	. Gospodarja sem našla na vrtu. Bil
dva strešnika, da bl skozi odprtrno	fpa	*P«t, •>«•"«	eno	je bled in neprespan Vso noč je po
lahko oprezovala na cesto. Milan se sreCm> oddajo za seboj!«	slusal ropot avtomobilov in vpitje
krat pomagala iz zairate čez čas je lahko oprezovala na cesto. Milan se ..	„	,	.	,	.
Milan, ki je bil tudi napovedovalec, Je zaprl v-»studio« in začel napove- Naposled sem slišala, daje Milan fašistov Jer trepetal ob misli, da zlezel v »studio«. To je bil preprost dovati:	»Govori	radio	Osvobodilna	®toP*l	iz	»studia«.	»Naglo	pospravita!«	j?e*Jo PJ*S1} ^tudl v njegovo hišo in
U* fcThh6 ®tr ^ u" * n e ok ievan i a ^ Mor" nianjšima zabojčkoma znotraj ^ Jra^nladost predvsein “’rlh J« eden služil kot ml
« pokrovom in dvema fronta. Govori Osvobodilna
od ka-mizica za
fronta sem mu šepnila, »Jaz bom še malo našli oddajnik. Vidno se je oddahnil, popazila; avto je spodaj za vogalom!« ko »eni povedala, da bom kar takoj
slovenskega naroda, itd.	- -	 _«----------------------------     .	-,	.
Ted-t« som so v/ivol*• r,, nrstA in V nekaJ minutah sta Milan in Drago	odnesla, šla sva v klet, kamor
ledaj.sem sc vzpela na prste in po«prav,la Krtčača v tri aktovke, ie spravil aparat. zavila v papir
* v Pravičnost in zmairo našo mikrofon, drugi pa kot stol za na- prisluhnila. Cisto blizu sem zaslišala	-...................., „«l«7ila nokai v onn nokal
ki nae «A *.? zmago nase IMlvAf|OVJIinjl. i>n>oioHui in nmimim hrn«n<n nviomniiMvi	rostavlla sta Jlli kar za tram. saj \n naložila nekaj v eno, nekaj
•	•	••	drugo mrežo, vmes pa sva pomešala
čebulo in krompir. Breme res ni bilo prej lahko, pa vsaj sumljivo ni bilo vi-
,	, . -	-	- - - ,. Odlije hiše. Pogledala ~sem”na eesto	ŠKpaj^^iil ‘pre- priprtr^rit^na8^^^'^1^«8^-1
------- br“la Tako sem zleala v »studio«, kl \ obveščevalčevi roki je naclo utrl- vidnosti nismo nikoli hodili - in pravila kar se da brezskrbeii oli?az
tas ? sPoni!niaiw ...	»	. .	,, s,° seveda zdaj ni dal zapreti, ker za pala zelena lučka — znak nevarnosti hiteli veseli in srečni vsak proti svo. In oiKIn mimo straž nrotf o-lavnl
Žalost® zabrisal štev'l!m.P<e°S|,,'	a P‘'Vi-,'i 1,11 dimenzioniran. Z roko	— v meni pa je prav tako naelo jemu domu. Spotoma smo srečavali cesti. Tam ie švipnll mimo EIAR.jev
liau“e dogodke ktin.^	?ein	‘lr^la .I,ok,r"^ ,PrtPrt. kolikor	utripalo srre kosem z napetim obra kamione, polne vojaštva, in avtomo- avtomobil tistlklje pi^aačelskaU
„.,'1 pri	K«..	ki	smo	jih	dozlv.	Je nač šlo. in skušnla - i.rl bate. zon. orisi,.Skoval« v temo. Zdaj sc »lie z iskalci, ki so nas spet enkrat Kričača In Je lili tudi to noč na br?z-
°.dd«Jl "hiteH8,,Do?n0l “uSega Poklical. ^da M prej še skupaj pre ^ Slavja domov polni tlnega hrala. Tako KOm r11*-/1;i v »fihulin« k
^Skl razsvetljavi - se je začela, je avtomobil premaknilVše mio z'a-	lovlir z““zm^£vnim
Med tem 1 ji ,f!ih„i»	l>a	še	prebrala	svoje	vloge	okrožji ln spet olistal. Prišel je bliže pogledom ln prešernim smehom smo sc nasmehnila:
1	 ..Jp	tudl	neka	oddaja	<Io..konca, ko je ves zasopel pritekel Obveščevalec Jo dal znak z ^dečo .1Im sledili, ko so v onemogli jezi	»Spet smo srečno odnesli glave!«
Tls1ia!'.''a ,9<2"
i. . u dan
Miloš Brelih z novico, da Jo danes lučko
,hiše*1 v°cim^elnll na podstrešju na lovu za nami izredno veliko šte-IH) 1 flr, 1^,—	. »ki. Prišli 81110 ŽO sredi viln nv(.nninhllnv t i*ik;ilnlml n»r»rj«-
o"£k ",eP*OSt';C<,ne	!'a,rt	**"»»P«S>>iin	lovom	divje	podili	šla	sem	dalje	vedrega	srca	in	s	polno
V meni so se vsi čuti poostrili. Prav- zakasnele pešce, zaprav bl morala obvestiti Milana.
 	  nolno
&ravi?«neva da"bi 5rlSI1 8li"0	8re(/!	vll° avt°',,0^ll0v * is kalnimi napra- zaprav bl moral a “ obvestiti’ * ‘Milana.	*	Strl0 po j ul rTšnj e m*^ s^bo6 v se *’ to *n o *
žiJtf1’ ker iJJ „°i "na,<a lu ES* va,"I1,n da «° ff že odpeljali v vse da bi nehal z oddajo pa se nisem Naslednjega dne sva se sešla z lovilo. KaS do lob oCož^neg^ ante», ^*^an OsroSi^S i »nieli pri piedele mesta. Italijani so biti tako mogla odločiti. Če bi scedi oddaje Milanom, da bi se dogovorila, kam vojaštva .avtomobili 7 Iskalci in trlie nosa'?' i«z sem »»fe • e , naPe|J|l Prepričani, da nas bodo ta večer za- nemudoma utihnil .bi gotovo večina bi prenesli Kričača. Imeli smo ga mladi, pogumni liudje, ki bodo ra p«	delf	«lnS	eli ,da 80 vzeli s seboj na lov celo poslušalcev mislila da so nas ujeli, v treh aktovkah, .laz sem prenašala blokadam In mirno straž varno pre-
Vn,i le dal	n,ka’wPrago	M	ko	k	kamione z vojaštvom........................Nastale bl najrazličnejše govorico in oddajnik In mikrofon, Milan modula- nesli Kričača, da bodo nato zvečer
.ie rim *'' uuoJ»ii‘a, ajraffo ^ikok kamione
v«:!,	«-»
Kaj sedaj? Opustiti oddalo ali mnogo nepotrebnega strahu Pred tor in kable
.Ko'rtrnTalJ V' n" svoil star' na- vsecno tvegati? Milan je pogledal na vsem pa je treba" Italijanom poka ^Hlan ^e^v^a^d^so^i^o^e^p-'- nnclh'”vHvaH^noguina^n 'Tlh Sporivali ^»lo. I^an1;".,'"" !c .v<'(,"° k:‘j »r«. MmJtalo to le še nekaj nilni.t zatl ,la se jih ne bojimo. »Ne bodo noči "blokirali ln preiskoval? In ‘da na še večji odpor
"arn. mi uo bo za- do začetka oddaje. Za hip se je 4e na* doMUU som sl trmasto rekia. je tudi sedai še zastražena. Meja	-- -
Vida Lasič
pomena. Tako bi ta del proge ostal ozkotiren in bi služil le za lokalno povezavo ljudi in industrije ob jezeru, čeprav so novi del proge gradili tako, da jo lahko preuredijo v normalnotirno.
Z gradnjo nove proge naj bi začeli že letos. Trajala pa bo verjetno vsaj toliko časa, kolikor bo trajala dokončna ureditev luke v Piočah.
Čez nekaj let bi tako imeli novo progo, ki bo povezovala Bosno in Hercegovino pa tudi gornje predele Srbije z morjem z novo luko v Piočah.
Danes o Piočah ne pišemo in ne govorimo več mnogo. Zgodovina nove luke in novega mesta na obronkih hercegovskih gričev, ki se kopljejo v morju, pa piše na tisoče ljudi iz neposredne in daljne okolice, ki dan za dnem hodijo na delo v Ploče. Tiho in mirno življenje na vseh gradbiščih v Piočah daje tujcu vi is. kot bi se mravlje za-r.rizle v mravljišče in ga hotele prenesti za nekaj metrov vstran. Tudi eksplozije min, ki poleg gričev rušijo tudi nekatere zgradbe, ne motijo teh ljudi, da ne bi nadaljevali s svojim vztrajnim delom, pa čeprav so uspehi njihovih rok manj vidni kakor na katerem koli našem gradbišču.	.	,,
Milko Štolfa
Fluorogrnfsko slikanje ni poceni. Vendar ti ea daruje skupnost! Oddolži se tej skrbi skupnosti za tvoje zdravje in pojdi na fluoro-grafiranje.
V DOBRIH
— REVNA
POGOJIH
BI LA N C A
Nekaj kritičnih pripomb h kulturno-prosvetnemu delu »Svobode Zasavje«
Trbovlje, 15. januarja težavami, ki bi jith v takšnem Pri nekaterih »Svobodah« v novem delavskem domu z lepim Zasavju se je ob letošnjih občnih odrom sploh ne smelo biti. zborih pokazalo, da imajo diva
nadpovprečno dobra in aktivna »odseka«: kino in točilnico oz.
Nihče ne zanika kulturno-prosvetnega pomena filma. In
gostinski obrat. Oba sta imela	J!, g	sredstva tudi
nadvse dober obisk in zaključila »Svetile« poslužujejo v največja bilanco z znatnim finančnim pre-	brf	Pretiravanja	lahko
sežkom. Ta slika se prav izrazito	da	Je marsikje prav
kaže zlasti pri »Svobodi-Zasavje«	ne	le Porasel, amPak
v Sp. Trbovljah, kjer se je treba	**ra	zadušil	malone vso osta-
ob razmerju kina in točilnice do	dejavnost
vse ostale kulturno-prosvetne de- Svobod«.	ostale sekcije so
javnosti resneje zamisliti.	I	V ^ ♦“ prOS.^' tak° 23 saTne
Ce je skoraj pri vseh zasav- \aje’ k„ott ma^ikdaj celo za na-
skih »Svobodah« že v navadi, da stope' S	slceL “mu Prl-
imajo razen kinematografa že	zna‘vamo	doIo<5en	l™ltunu m
točilnico oz. gostinski obrat bolj vzgojnl	-m se ob tem niti
ali manj zaprtega tipa, je to pač 'pu^a,mo Y presoJ°’ ,kako stvar bolj a.li manj upravičene	n’n°tgl	M™.	kvarno vphvajo
potrebe, stvar finančnega prora- zlastl ™ mladmo' hkrati poudar-čuna celotnega društva. Dokler: jamo> da 80 M naso kultumo m komune v prihodnosti s takšnim prf've*ao 2?g0j0 del°vnega člo-načinom finansiranja kulturno-j ^ že	namerno važ-
prosvetne dejavnosti ne bodo ko-	”,	odl^n.ejsl ter Judi po-
renito prelomile, bo pač treba toPredavanja, zlo prenašati, saj bi sicer ostala;	™uzlka ltd'
društva brez bistvenega vira ne-	°b tean	^ljučfcu je torej j^no,
ogibno potrebnih sredstev. Ali, mora imeti v domovih »Svo-če je treba to zlo že prenašati,	bod!.	“	^kaj ™ora
potem je treba hkrati najodloč- ™etl .to P^nost! Glede filma neje poskrbeti, da kino in go- f mo *« doda>mo, da bi v teh stinski obrat vse ostale kulture in d™ranah ne bil nikoli tako ab-prosvete ne preraseta v tolikšni sol1uten ^podar, ce bi upošte-meri, da se ta kultura in prosve- vah zgo1-1 njegov vzgojni pomen ta potlej na občnem zboru izka-	ga	v manjša meri posluze-
žeta le še kot revni pastorki! Iz- vah zaradl komercialnih posledic, govor, da ljudje najraje zahajajo Resda velja, da ljudje radi za-v kino in točilnico, je brez ve- hajajo v kino in točilnico ali go-Ijave in daleč od programa in po- stinski obrat »Svobode« pa so mena »Svobode«, ki so nastale in dolžne storiti vse, da bodo ljudje
Širnim
savje« ugotovitev, da je v njenih vrstah vse premalo mladine. V njenem območju je sicer prepolno mladincev in mladink, še več pionirjev in pionirk ter cicibanov. Ali vsi ti živijo svoje lastno življenje, daleč od »Svobode«. Prav tem bi bito treba na stežaj odpreti vrata »Svobod«, je na občnem zboru pravilno poudaril okrajni sekretar SZDL tov. Janez Jesenšek. Na mladini bi morale v prihodnosti rasti »Svobode«. V mlade glave in mlada srca je treba vsajati socialistično za-
mtmsi
■■ y~ .
Zavetišče na > BOGATINSKIH VRATIH
Prostrani planinski svet Komne in pripravljena, da_,M
bo nemara tudi letos za časa odprl njej primerno z*veu6če « "ynraša-svoja bogata in prelepa smučišča, bifejem ali ol*r®Pe®^>nda	ovira,
kjer se bodo neučakani smučarji nje rentabilnosti je menda tisru^ ^ morda vsaj v prvih spomladanskih ki tišči še vedno zap>	. zave-
tednih »oddolžili« za sedanjo zimo sicer potrebnega in Pr^Sfč6eValnic<? brez snega. In spet bo oživel smu- tišča To zavetišče z cmučarjem čarski svet v vsej prelesti, medtem pa bi se ne	Krnu	ampi
ko se bo po dolinah že napenjalo na turah in poteh pro	*	smU-
popje in bodo ob prisojnih zidovih tudi tistim, ki se vse P_LaJ1„ že vzcvetele marelice in breskve, ca jo na pobočjih in	.	lepih
Oživela bodo smučarska pota, ki na ževice ali pa na drug M.i„m in V®-vse strani križajo Komno in peljejo smuških pobočjih	.	. letos v
v svet Sedmerih triglavskih jezer in likem Bogatinu. Znabit	zima
še dalje pod Triglav, na drugo stran dolinskem svetu sicer sKron pod Podrto goro proti Voglu in dalje prinesla na planinska	tre-
pod Crno prst. Vsako leto postaja številen obisk smučarje * zavetl-bolj živa zimska pot, ki pelje čez ba slednjič le odpreti vrata zav Bogatinska vrata v dolino Krnskega šču na Bogatinskih vratin, jezera in dalje na Krn, kjer so pro- i strana in idealna smučišča še vedno premalo obiskana.
Na smučarski poti iz Doma na Komni ali Koče pod Bogatinom čez
V Sobetincih bodo odslej
vest ter jo nato gojiti in negovati Zimski planinski svet na Komni. Bogatinska ‘vrata '"(sedlo)" na smuči- ;	dololi	SkupOJ
dalje. Zakaj bi se »Svobode« ne Kakor v zimski pravljici se v šča ob Krnskem jezeru ter pod Državno posestvo v Gorišnici _ ravnale po	preizkušenem načinu;	snegu koplje Planina na Kraju	p£je|Eu trh Bogatinskih	KDZ ^eS^go^da^tvo1^!^	•
z mladmo,	s pionirji	m cicibani	s kočo pod Bogatinom m pritlic-	vrat	zavetišče za krajši oddih in	™dež^ v Sobetincih. imeli so	že
bodo začeli	številneje	zahajati v	nimi pastirskimi stajami. V ozad-	malo	okrepčilo. Leta in leta na Bo-	sk t sestanek, na katerem so	*Z'
»Svobode«	tudi starši	in odrasli!; ju je na levi Mali Bogatin in ob	faa“i™Tit ke0etpismo’TzS i voiiu	“Sft. Sf*	**
 ”...........................  gradbeno	sedaj	že	toliko	popravljena	^svet	se getvenem načrtu,
. i učil tarifni pravilnik in
o prevzemu osnovnih sredstev
(ž)
njem Bogatinska vrata
Fred občnimi zbori sindikalnih podružnic
Sobetinci.
Združitev posestva v Gorišnici^ zadruge v Sobetincih je bila po
na. Nekdaj najbolj cvetoča zadrug
ptujskega okraja v Sobetinc m_ lani slabo gospodarila. Posebn^ ^„5»
V Mariboru in okolici 278 sindikalnih podružnic vkl ju- ma, nepravilnih odnosov do so- P‘Jj® st^a ^zna
čuje približno 45 tisoč članov — Izven sindikata je sednjih republik, pomen menz,, ostalo	pat
-	-	,	,	J	!	leto	ni	imela	stalnega	upra	t
približno 10 odstotkov zaposlenih delavcev ali precej 1 higiensko tehnične zaščite deda manj	kot	v	ostalih	okrajih	Slovenite	itd-	1)0(10 razpravljali o
i značilnostih letošnjega družbene-Na občne zbore se priprav-	upravljanja. V poročilih na obč-	pjana
ljajo kolektivi zlasti v znamenju	nih zborih bodo jasno prikazali
10-letniee osvoboditve. Množično	vlogo samoupravljanja. Ugotav-	Med dosedanjimi	pomanjklji-
sodelovanje članstva v tej poli-	ljali bodo tudi, kaj so storili za	vostmi sindikalnih podružnic je
tični manifestaciji je hkrati tudi	izboljšanje življenjske in kultur—	vsekakor pomanjkanje zanimanja
uvod pripravam na kongres Zve-	ne ravni. Prav tako bodo pouda-	in delovanja le-teh pri usta-
ze smdnkatov Jugoslavije, ki bo	rili pomen povečanja proizvodnje,	,.	.	,	^ i • i
letos maja. Predvsem bodo upo-	kakovosti izdelkov, znižanja cen,	navijanju komun. Delo«vni ko-
števali, kako so lani gospodarili	boj sindikalnih in političnih or-	Motivi morajo iz tovarn ^in spo-
in razvijali vse oblike dtružbenega	ganizacij proti pojavom šoviniz-	znati, da je tudi njihov življenj-
ski prostor komuna. Odpasti mo-
Bodoča komuna v Radgoni naj bi obsegala tudi
Apače, Slatino Radenco, Ivanjco in Videni so enotne tudi naloge, po usta-1 gospodarstvo,"za kar so
fvi knimnin TVT^itibrvm Tvrpd—	®	smotrno	arondacijo	zem*
Okrajni odbor	SZDL	iz	Ljutome-	Maribor	nakupovat	in	prodajat svoje	......	ostvarili	velike	komplekse, k J ^sera je sklical pred dnevi V Radgoni	pridelke in proizvode ter je Radgo-	videvajo štiri komunalne sondi-	laže	obdelovati.	Delavci	00.	voije,
sestanek političnega aktiva iz pod- j na z okolico mnogo bolj navezana	Vol,ne cvptp ki hn<-lr> ssk-rheli y.q	stev	imajo	dovolj	izkušenj	vega
roč j a občin Apače, Slatina Radenci, j na Maribor, kot pa na Ptuj ali pa	da bodo zmogli vse naloge noves
ra škodljivo cehovstvo in delo v komunah mora biti enotno, kot
pa so se le-ti menjali ln hxf,tno po-v gospodarjenju se je občutn ^ znala. Zadružniki tudi men1l£j.'ela za OZZ v Ptuju premalo skrbe ^ težave in delo zadruge. Stanje
državnem posestvu v Gonsm^i J ,vo kaj boljše, čeprav je bdo ^ ptJsnov-ustanovljeno brez potrebnih, zein. nih sredstev in so imeli 160 nj Ije, ki so jo obdelovali le * en konjem in traktorjem. Zda,j J'e g sestvo že na bolj Sem, ker
trudom pridobili najosnovnejša
stva za delo.
Z združitvijo obeh ,P0r^eXino-
omogočeno učinkovito ^,elav^lrtHarje-upravljanje in smotrnejše go p
nje. Kmetijsko gospodarstvo^v^ega ustanovljeno na temeljih drz ^ posestva in zadruge v Sobetincm ^ v bodoče vsekakor lahko i^ožnosti.
Dom »Svobode-Zasavje
nastajajo med delavskim razsre- čedalje raje obiskovali tudi te-dom zaradi kultumo-prosvetne čaje, predavanja, dramske igre, vzgoje in izobrazbe.	pevske in muzikalne nastope,
»Svoboda-Zasavje« ima v no- skratka kultumo-prosvetne pri-
Ivanje in Gornja Radgona. Sestanka so se udeležili sekretarji komitejev ZK, občinski odbori SZDL in ostali predstavniki organizacij in društev. Na sestanku so obravnavali vprašanje teritorialnega obsega bodoče radgonske komune in priključitev k Mariboru, Ptuju ali pa Murski Soboti. Sestanku sta prisostvovala tudi sekretar OK ZKZ iz Ljutomera tovariš Metod Gričar in republiški ljudski poslanec tov. Zlato Pavlica.
Predstavniki sosednjih občin, ki so bili na sestanku, so se soglasno izrazili za bodočo komuno v Gornji Radgoni, ki bi štela približno 20.000 prebivalcev in bi vključevala področja sedanjih občin Apače, Slatina
Mursko Soboto.
M. k. vsklajevamje enotne politike.
gospodarstva.
O D
MOST NA SOČI
VSEPOVSOD
LJUTOMER
povzpela na nad 2300 knjig in je ena	_
izmed največjih knjižnic v Spodnjem)	^J w	tednu
Zadnja tri leta, zlasti pa lani, je Posavju. Lani je imelo več ko 4500 V letošnjem Prešernovem kraju občinski ljudski odbor Most na Soči bralcev, kupila pa je — zlasti s pod- nameravajo v IjutomersKeni	^
*\AotTftXnl	i	lf	r~*	t	T\	ir	/—,	T—»-:  _ i  j nnn M   — — X 4- am!,1 m £ T% »s Y»/\d O 17 Tl JV	«	J.
posvečal veliko pozornost obnovi in poro LOMO Brežice
skoraj 300 razen številnih proslav na
popravilu osnovnih šol, od katerih novih knjig. Nujno potrebni pa bi rediti tudi litetrarne večere
Iiad-
so bile nekatere v res zelo slabem ji bili novi, primerni prostori, saj goni, Vidmu ob Ščavnici in ,?v0pr°. stanju. Najlepša šola v občini je se- sedanji z zasilno či-talnico nikakor ne tomeru. Okrajna zveza ljju
Lju-. »prozna110
ganskega okraja.
Na sestankih Socialistične zveze, ki bodo po vseh vaseh do 25. jan., bodo člane seznanili s politično-eko-
,	j. ••	,..	nomskimi nalogami in dolžnostmi bo-
vem delav&kem domu tisti naj-; reditve. Ce so nekoč »Svobode«, doče občine, po 25. januarju bodo
važnejši osnovni pogoj za kul-; v izredno težkih pogojih lahko tumo-prosvetno delo, spričo kate- \ odigrale svojo zgodovins;ko kul-
I>a sklicevali zbore volivcev, kjer bo tudi glasovanje, tako da bo samo^ odločanje volivcev ob ustanovitvi komune prišlo do polne veljave.
Na sestanku političnega aktiva v nejiša,	kot	se je bila pokazala na	sedanje »Svobode«	mogle razviti;	Rad5fi1i„^°tlzr5zili tudl	¥
letošnjem	občnem	zboru. Nega- j kar najbolj živo	kultumo-pro-	skupnosti komun™UMaribJ>ra saj je
tivna	poročila o	delu dramske	svetno dejavnost z	namenom, da1	to stališče prišlo že do izraza na
rega bi morala biti njena letna j turno-prosvetno in hkrati revo-delovna bilanca neprimerno moč-! lucionamo vlogo, koliko laže bi
MARIBOR nin
V Mariboru so na, ,rlJ?£n s^ove-seminarju naprednih sadjarje; rajne nije sklenili redno <*P?,zovli;„tovitve vrste sadnega drevja >n JJ* (jpa-sporočatj Zavodu za s?-f5“; „m^eoči|a
družine, pevskega in tambura- kulturno in vzgojno čedalje moč-škega zbora navajajo med dru- neje oborožujejo delovnega člo-gim, da v domu ni bilo prostora j veka in mu tako dajejo tiste no-ne priložnositi za vaje, za nastope; tranje moči, spoznanja in znanja, itd. Tečajev tudi ni bilo, preda- j ki je potrebno v graditvi socia-vanj skorajda nič. Tamburaši so listične družbe, se razšli, prav tako pevoi, dram- Kakor pri nekaterih drugih, Bki amaterji pa se otepavajo s tako velja tudi piri »Svobodi-Za-
BRALCI NAM
U. iiajicpoa ovila v v/k/uilll jc ac" acudnj l Z. idSIUlU Ui-LdilllVJU 111 iVcilS.VJ 1. Ilc	U. V_/ tv 1 aj	7,	n	i*	I1	°
_ .	•	t	4	4	,	_	_	'	.	.	.	.daj na Slapu ob Idrijci, ki	je bila	ustrezajo	naraščajočim	potrebam	svetnih društev bo P°v. »rqiril>ora
Radenci,	Ivanjci	in	del Vidma,	ki	je	adaptirana v bivši italijanski	kasarni	bralcev in stalnih obiskovalcev	knjiž-i	književnike iz Ljubljane in	(}o-
svoječasno	bid	v	sestavu bivšega	rad-	in so zanjo porabili več kot	3 mili-	nice, zlasti pa ne	sedaj, ko	se je i	ter domačina Cvetka in Man, _arI1j
jone dinarjev. V grobem stanju je	knjižnici pridružila	še izposojevalni-	larja. V Ljutomeru bedo spore-
bila tudi že dograjena šola	na Pe-	ca odrskih del.	večer združili z glasbenim	0|>i—
čimah, na vseh ostalih pa	so bila	*	dom. Književniki nameravajo
nravni	VeČ3a ,3li m5nLSa P°- Na posvetovanju predsednikov skati tudi kolektiv km.etijske-ga
S	,!fios Pa„i"led	drugim	sindikalnih	podružnic	brežiškega	spodarstva Železne dveri.
Lomu	dograditev šole v krajevnega sveta sindikatov so mi-
nulo nedeljo razpravljali predvsem rr\OT a	nTTnrT/-' 1	° reorganizaciji sindikatov, o včla-
JVUo 1 A IN JU, V 1 v - A	njanju delavcev Vodno-gospodarske
Tvr a	i i> |	sekcije ter o tekočih vprašanjih.
1 ’	JV Iv iv 1	Izmed sindikalnih podružnic je za
Ljudska univerza je pripravila v nedavno novoletno jelko največ pri-zadnjem času spored za prihodnje sPevala podružnica v železniških de-mesece, v katerih bodo skrbeli za lavnicah v Dobovi, ki je podprla načrtno izobraževalno delo med Ko- d°nnače priTeditve ob jelki s 50.000 stanjevčani. Danes, v nedeljo do- dinarji. Krajevni sindikalni svet pa poldne, bodo imeli prvo predavanje; le lani prispeval za razne kultumo-o komunah bo govoril predsednik prosvetne namene in podobno nad okr. odbora SZDL Krško Franc Ko-	din.
lar. Pripravljajo se na Prešernov	*
Proslavili pa bodo Da bl ljudskI otJbor mestne ob-bodo	tJan0ez« JrdIne- Na v"stl čine zagotovil bodoči brežiški komuni
nredav^nf^ «•? u- ?	priimerne poslovne prostore, priprav-
vafi	kta!5nh	b°do precJa: >Ja	Brežice	nadzidavo	seda-
ter ostah favni	™	prosvetnl njega poslopja mestne občine za	eno
ter ostali javni delavci.	| nadstropje. Računajo, da bi tako naj-
d-hb*«	x	j	hitreje, pa tudi najceneje dobili za-
riavna	bila	ne-	dostno število uradnih prostorov za
Primica ^	?°HVega	de bodoči odbor in aparat komune,
princeska in pastirček, ki so ga za-
zborih volivcev pred leti, ko se je radgonski okraj razformiral. Gospodarsko gravitira Radgona k Mariboru. Prebivalstvo in podjetja zahajajo v
FLUOROGRAFIRANJE BO KORISTILO SKUPNOSTI IN POSAMEZNIKOM
PIŠEJO
Se o nezavitem kruhu
Članek o ne&aviteon kruhu — raz- samo 37 člen Pravilnika	o	zdravstva-	mi rokami. Pot do kulturne postrež-
nažalcu bolezni, ki ga je objavila nem nadzorstvu nad živili	in higien-	be je dolga. S prizadevanjem	vseh
Ljudska pravica v nedeljo 9. januar- sko-sanitarnih ukrepih	v	pekarnah,	prizadetilh bo ta pot krajša in	konč-
ja je tehtno in zares upravičeno (Uradni list LRS St. 38,	127/53);	ni cilj hitreje dosegljiv.	.Ki
znova opozoril na še zmera.j pereče _ ,
»Pekovski proizvodi se smejo zavijati samo v čist, nerabljen papir.
Pekarne in njihove prodajalne morajo postopoma vpeljati prodajo kruha strankam v zavitkih.
vprašanje nehigienskega ravnanja z živili in na škodljive posledice takšnega ravnanja za naše zdravje. Stvar se torej noče in noče premakniti z mrtve točke. Vsa opozorila, ki jih v nemajhni meri prinaša vprav časopisje, torej oči vidno ne zaležejo dosti. Kaj je torej stonitif Na vsak način je pravilo, pa tudi dolžnost odjemalcev samih, da sproti opozarjajo prodajalce na kričeče primere nehigien-skega ravnanja z živili. Če prodajalci nimajo toliko zdravstvene zavesti in čuta odgovornosti za zdravje kupcev in za svoje lastno zdravje, potem naj jih o tem pouče gospodinje pred prodajno mizo.
Ostnovno znanje o osebni in splošni higieni ter še posebej o higienskem ravnanju z živili bi morali usilužbenoi tse«?vskih podjetij prinesti že iz strokovnih šol. Lani je izdal oddelek za higieno prehrane Centralnega higienskega zavoda v knjižnici celo zbirko predpisov o higieni živil, ki jih je uveljavila naša zdravstvena zakonodaja. To se ni zgodilo zato, da se zdaj ti zakonski predpisi p-raše kje na policah, marveč zato, da se jih bodo pristojni 'ljudje po-sLuževali, to se pravi, tiskane črke zdravstvenih odredb in določb uveljavljali pri svojih uslužbencih v življenju in delu!
V Beltincih bi radi imeli knjigarno
Beltinčani se večkrat spomnijo na knjigarno, ki je pred leti delovala Če oseba, ki sprejema denar, v trgu, žal pa le kratek čas. Takrat hkrati prodaja kruh, sme prijemati pa v Beltincih še ni bilo nižje gimna-in kruh dati potrošniku samo v pa- zije, zato je morda niso tako potre-pirju, vendar tako, da se neposredno bovald. Zdii se pa, da bi bila sedaj z	roko	ne	dotika	kruha.	trgovina s šolskimi in pisarniškimi
potrebščinami kaj dobrodošla. Morda bd b-iilo njeno trgovanje s knjigami bolj malenkostno. Vendar je Dobro je. Pravilnik je bil objav- pa verjetno, da bi tudi okoliški kra-‘Ijen tudi v »Obrtniku«, glasilu Obrt- ji, ki so sedaj navezani na knjigarne zbornice LRS. Seveda, spet ne no v Murski Soboti, pozdravili usta-zato,	da	ga	bo	kdo	prebral in takoj novite-v take trgovine.	J. Z.
nato spet pozabil. Tudi Obrtna zbor-
Drobno pecivo se sme prijemati le s posebnimi klleščami.«
nica mora stalno opozarjati in poučevati svoje člane o vsebini in namenu Pravilnika o higienskem ravnanju z živili, katerega edini pomen in namen je:	varovati	zdravje	dr-
žavljanov! Ali je res tako težko lju-
Nova razsvetljava v Laškem
V strnjena naselja sodi tudi Laško in je razumljivo, da je spričo tega potrebna še posebna skrb za
igrali člani in mladinci KUD Lojze Košak na odru zadružnega doma. Obisk prireditev je bil prav dober, gledalci pa s številnimi pohvalami zares niso varčevali. Delo je režiral požrtvovalni sodelavec kostanjeviške-
GLOBOKO PRI BREŽICAH
Izvenšolsko izobraževanje kmeč-
ga odra Lado Smrekar, glasbeno vod- , ke mladine kaže letos lepe uspehe, stvo igre pa je biJo v rokah Jožeta Ze v pozni jeseni so začeli s kme-Jankoviča. Živahna kulturna deiav- tijskim gospodarskim tečajem, na nost v mestu je Kostanjevici lahko katerega hodi približno 25 mladincev, v ponos.	_k.	Največ je zanimanja za strokovna
Kostanjevica na Krki
BREŽICE	predavanja o poljedelstvu, Živino-
_	reji, vinogradništvu in podobno, to
s tretjim transformatorjem, ki so pa spremljajo seveda tudi predmeti
dem privzgojiti osnovno zdravstveno Primerno zunanjo ureditev mesteca.
zavestT Ce pa nekateri nikakor no- fe,praV^e kral, ?VZg"b11 d°b,rS!n	„	-	 - -	........... _____________
čeio skrbeti 'lastno zdravie in iim	nekdanje	privlačnosti,	ne	kaže	,	ga nedavno začeli uporabljati, se je splošne izobrazbe. 25 deklet pa prid-
asm za avje in jim zato zanemariti raznih izboljšav in razsvetljava v posameznih mestnih no hodi na gospodinjski tečaj kjer je razen tega zdravje soljudi deveta popravil. Glede tega je Ljudski od-1	zel°	izboljšala. Ljudski odbor se seznanjajo s kuho, gospodinjstvom,
briga, potlej je pač na mestu kazen, bor mestne občine v bližnji pretek- ^Tiestne obeine je sklenil, izboljšati osebno higieno in podobnim.
]>rid6.d° Vefa’ naj	precfh ,n1apravil- frfSiane je, vse_ J mu tfo us p e 1 aa n a b a va3 Z fhTo r e s c e n t nTh Na nedavnem množičnem zboro-
potrošnuki, kakor smo ze rekli, sami kakor najbolj razveselila nova javna j svetilk, bo razsvetljava kmalu ob- vanju so v Globokem razpravljali o izrečejo besedo povsod tam, kjer na- j nočna razsvetljava. V mestu so na čutno boljša.	vseh zanimivih sodobnih političnih
ravnani« 7	>	raznih prometnih mestih namestili 20 M .	*	vprašanjih, zlasti pa še o obisku tov.
nemjriensKo ravnanje z tu	£luorescenčnlh	svetuk	Izbol1_	V	letošnjem	Jubilejnem letu - Tita v Indiji in Burmi. Ko so govo-
  —------------- Vll‘* ‘brej tudi tam, kjer se valja	električno	naoeliavo	in	d.eset!etnicl osvoboditve — praznuje rili o komunah, se je pokazalo, da
Ko je že beseda o nehigienskem i nezavit kruh na pultu med denarjem	*	4	skromen, a lep praznik tudi mestna nihče ne dvomi, da se bo Globoko
—*—;i. «*	««*»•	-	t1	aesu fussrjs i&tjus*
»poročat! ^avuuu ^	oraOgOCJ'»
zovanja na terenu bodo o	^
pravilno izbiranje posameznm znatii0 določena področja, kar .D0TT1oti6nih
prispevalo k razmnoževanju _ pji-dreves in s tem tudi k večjemu ^ delku.
ŠENTILJ V SLOV. GORICAH
ih g<>ric *
nameravajo 24. februarja
V Šentilju v Slovenskih■ ??Tnto-aeravajo 24. februarja Pr . pri-slaviti občinski-Praznik. Ob ^
UClUSivl	.	lrrt	pl”
ložnosti bodo odkrili spomin *aI1o-ščo v počastitev 10-letnice pod" vitve Osvobodilne front© na t raVija roč ju. Za občinski praznik občinski ljudski odbor s5^in5iii s sejo. spored pa bodo lzP^lturninji športnimi tekmovanji m ku prireditvami. Razen nas-topa p oVo-zbora bo prvič sodeloval tun orte-ustanovljeni ženski tamburafeK ster.
LESKOVEC V HALOZAH ^
Jeseni je tukajšnja	^sestaO”
ganizacij a i>oživila delo-	jj^l-
kih so proučili vprašanje Ar 7,^iedU' kanske zveze, predvsem pa rada jejo razvoj komun. Mladina xaT1jiJi. udeležuje pogovora o teh JP^^ji' Pridno so začeli segati tuai gah, ki jih dobijo v krajevni ^ nici. V okviru IZUD so uprjgj igro »Svojeglavček« in	Sram-
na j boljših igralcev amatersko sko skupino. 27 mladincev in obiskuje plesni tečaj, kj?r oravili rajzen plesa seznanili tudi s najn& o lepem vedenju. Pomladi P^ rr^eU' ravajo začeti igrati odbojko. stvo mnogo pomaga pri 4e ,iAi&tvo-ske organizacije. Odikar je uai ^ vanje mladine živahnejše, Pjlu .	6©
v večjem številu na sestanke ^ vključuje v organizacije.
MOJSTRANA
Minulo leto so v Mojstrani P^od vili veliko delo: zgradili so _v z več ko 160 priključki. Wu“J0ji«ni ga pričeli	graditi sami s	*''a je
sredstvi. Veliko razumevanje £
pokazal za	to gradnjo tudi	u
ljudski odbor, ki Je za vodovou ]eC več ko 30,000.000 din. Vsak Pre.°stnikt pa je opravil 24 delovnih ur, j „a vprežne živine so pa dali tucu razpolago.	vstran*
Sedaj so pa začeli v	iz-
delati načrte za delavnico, w , ujne koriščala les in odpadke .Zj„,oVaH žage v Belci. V njej bi iza*1 mi-leseno galanterijo, pohištvo	zen
zarske gradbene predmete. raditi tega nameravajo v Mojstrani h veliko cementno opekamo. Le' jel lahko zaposlila precej dela^ se morajo sedaj voziti na ureja-Precej dela so pa opravili Prl ,	r0.
nju hiše, v kateri bodo obtlnsi^,taja' stori, avtomatska telefonska P ^0j-postaja LM	ln drugi uradi,	v	%lt,
strani pa bi bilo treba fimprej četi graditi tudi kulturni dom-
KULTURNI OBZORNIK
Neapelj na ljubljanskem odru
Premiera drame Eduarda de Filippa »Filumena Marturano« v ljubljanskem
Mestnem gledališču
dom*	tonikom	Eduar-	Ona se vda v usodo, toda vp«rav Do- 1 jenski obstoj — postaiti dama, stopiti
°dru \t / ippom smo se t0^rat na monioo je nazadnje tisti, ki jo prosi kot enakopraven člen višje družbe drugič M n°ga	srečali	že	— po razveljavitvi prve poroke — v bogati svet Domenica Soriana. Za
nr^or^an^ so bili prvi, ki za ponovno poroko in celo posinovi seboj pa vleče poleg svoje nepisme-
njiho01 .predstavi^- Vendar pa je njene tri sinove, od katerih je eden nosti še naivne verske predsodke, ne lijon^ift!!/Pr!^ri*V*, ^Neapeljskih mi- njegov. Kateri! Tega pa mu Filume- poznavanje
bili vsi trije enaki. In on končno mogočno tragični — čeprav na koncu
zmagoviti, tej človeško polni osebi
fotonih^Neapeljskih mi-	njegov. Kateri! Tega pa mu Filume-	poznavanje	boljših	navad,	izrazov,
ninik; ?V manjkal tisti pristni juž-	na noče povedati, ker hoče, da bi	tujk,	oblek	i'td.	Vse	to	daje	tej	sicer
tik x temi>erament in kolorit. Ma
z°zni sš° igrali ~.de?al bi - pre“razume tudi
ftk takr^ G*' ***** ljudje, ki so nam To je pravzaprav vsa vsebina, bolj t>r,a pred8tav^l!l» so bili doma	A kakor je sicer skromna, je vendar
— dasi * .naS’ kakor v južni Italiji	umetnik, kakršen je Eduardo de Fi-
Posebne Slcc* uprizoritvi ni bilo lippo, znal nanizati ob njej toliko tev »FiliT	Sedanja uprizori-	presenetljivo človeških in toplih,
avtorjev* m^ne Marturano« se skuša	mojstrsko izoblikovanih značajev, to-
1 omovini bolj približati,	liko življenjskih prizorov, da ga
brblianj1**^ *Porainent n o južnjaško mirno postavimo ob bok največjim gest«. ^ x1Di ' hitre in značilne sodobnim dramatikom, fT	vro6^rvnih značajev. Z
te-m
V tragediji in končni življemjski
jo režiser Jože Gale skušii Hnti Predstavi evoievrst^ i l. i . al da,tl zmagi FLlumene Marturano se zrcali0 neke mere c . °» a m kolorit. skoraj vsa protislovja neapeljske Poročilo, severih mU ^ ° prav dobro družbe, ki jih ona doživlja in zrna-
fce s« iii, feveda Pa je pri tem — - nalftt , J8 zavedel ali ne, ni važno prec!w -,na °Vire’ ki bi 3ih bilo res
P tezk® premostiti,
guje preprosto, z žensko čustvenostjo, z življenjsko strastjo pa z materinsko silo in ljubeznijo. Vse to je Glavn	h	oblikovala (kot gost) Mira Danilova
rano je** • °S^, a F^ume*na Martu- z veliko umetniško močjo im do-Bivša prosr^tt*0 zanimiv z-načaj. živetostjo. Njen lik je bil človeško de6etletn S„l u^ 'a’ ^aj oseminštiri- mogočen, silen in presunljiv, skratka sinovi, x^e Zenaka’ s t,rerni odraslimi igralska stvaritev, ki ostane še dolgo dTužino ei>1SmeilA’ se bori za svojo v spominu. A zdi se mi, da je prav Z vso	SV°^ prostor n,a S(>ncu. v tem značaju in morda še pri ka-
varo (hlind0110*	dabov'ito	P1*®'	terem drugem, še nekaj potez, ki
P°roko z T) * Je.Umiranje) j® dosegla niso prišle do izraza — a ne po tašem, ki °meTlicr>m Sorianom, boga- krivdi igralke. EduaTdo de Filippo in dvajset ^	*3ubica	Pet	ima namreč za karakterizacijo oseb
ogorčen k & Domenio0 je seveda na razpolago še eno sredstvo, ki v *drava skoT'	poroki nenadoma prevodu (dr. Stojan Cigoj) ni bilo
izjavi, d 1 *? posteije in slovesno izkoriščeno; dialekt. Nekatere osebe Pojavi adv^k ^ _misli umreti. Kot ga uporabljajo bolj, druge manj, ne-je dosežen ° R ’	^ zakoT1 — ker katere govore spet v povsem pravilno tem	P1* o v aro — po členu tem nem knjižnem jeziku. Filumena Mar-
▼eljaven 3aven* odnosno bi bil i turano je neizobražena ženska, ki aino, če bi res umrla. .. ' hoče, s tem da se bori za svoj živ-
D. StojanoviČ-Sip: Dekleta iz Dalmacije
čisto rahel komični prizvok. Bes, ona je predvsem resna, skoraj veličastna in pretresljiva, a v naši uprizoritvi, ki sloni na prevodu v izključno književno slovenščino, je biila samo to. Takšno rahlo smešno, smešno brez posmehljivosti, karakterno potezo bi tej, sicer sijajno izoblikovani vlogi — lahko dal samo dialekt. Mislim, da bi ga — kdaj pa kdaj — lahko uporabljali z večjim pogumom, ga polagoma (kateregakoli že) kultivirali, kakor ga pač kultivirajo skoraj vsi narodi. Nekateri prizori, kakor jo n. pr. tisto prižiganje sveče pred Marijo v rožah, ali pomerjanje obleke so zato, kljub živahnosti in dobri igri, izzveneli nekoliko neizrazito.
Vendar je ta pomanjkljivost malenkostna, skoraj neopazna, zlasti pri drugih vlogah, ki jim je režiser vsaki posebej znal dati plastične značilnosti dikciji, v medklicih, gestah itd. Predvsem je France Presetnik pokazal kot Domenico Soriano razbori-tega, karakterno dognanega južno-italijanskega gospodarja in obenem človeka, ki bogato doživlja in čustvuje. Prav prijetno pa so presenetili tudi Franci Prus, Metka Bučarjeva in Julka Staričeva kot služabniki in obe služabnici v njegovi hdši, vsi z izvirnimi, dosledno izvedenimi značaji. Prav takšen pristen južnoitali-janski kolorit so dali predstavi tudi trije Filumenini sinovi Umberto, Ri-oardo in Michele (Janez Presetnik, Janez Rohaček in Miro Veber) — vsak s svojim poklicem in svojim značajem. Ta pisana galerija »postranskih« oseb, ki se jim pridružujejo še Slavka Glavinova (Diana), Vera Murkova (Teresina), Mirko Zupančič in Franek Trefalt — daje predstavi izredno živahen in pester potek. In če razmisli jamo o vseh skupaj in o vsakem posebej, vidimo, da »o vse te osebe življenjsko polne, da ima vsaka svoj do potankosti izoblikovan svojevrsten značaj, da vsaka doživi nekaj posebnega, nekaj globokega — da skratka o nobeni ne moremo reči, da bi bila povsem postranska. Vsi skupaj so sijajen socialen prerez celotne neapeljske družbe. Z vidika režiserja bi se tu dalo morda še marsikaj bolj zaostriti, čeprav je večina prizorov bila izpeljana gladko in domiselno. Posebej je tu treba omeniti vi ego odvetnika Noceflle. Danilo Bezlaj ga je ustvaril izredno tenkočutno, z umerjeno izbrano dikcijo, s tistim značilnim aristokratskim ali bolje laži-aristokratekim nastopom, ki ga poznamo pri takšne vrste italijanskih intelektualcih.
Predstava je v celoti uspela — in jo lahko štejemo med najlepše predstave v sezoni.
BORIS GRABNAR
OB DRUGI OPERNI NOVITETI V MARIBORU
Donizetti: »Kapljice za ljubezen«
Razsodno operno vodstvo uvideva, postavil vso opero na intimnejšo, koda željš publike po zabavni, vedri mornejšo podlago. Ta zamisel je bila glasbi ne kaže zamotavati, zato sega tudi z ozirom na sestav ansambla ma-(da bi se izognilo opereti) po lah- riborske Opere, ki ne premore buffo-kotnih delih znanih opernih sklada- pevcev, dobra in premišljena. Svoje teljev. Donizetti je bil vsaj tako režijsko delo jo Košak v celoti do-plodovit na svojem področju kot stojno opravil
Lope do Vega. Ustvarjanje na teko- , V vlogi Nemorina je nastopil kot čem traku 6eveda no more roditi sa- gost tenorist ljubljanske Opere Janez mi h umetnin. V »Kapljicah za ljube- Lipušček, ki je mojstrski interpretator zen« je mnogo ljubeznivih, očarljivih Rossinijevih in Donizettijevih tenor-melodij, ki včasih poslušalce spom- skih partij. Dosegel je odličen uspeh nijo na Verdija in Rossinija.	s svojim simpatičnim in elastičnim
Glasbeno vodstvo je bilo v rokah , tenorjem in s sproščeno in lahkotno Heriberta Svetela. Zdi se, da lju- igro. Adina jo bila Jelka Cicerman-besnivi značaj vedre Donizettijeve I IgliČeva, ki je bila- ljubka in gra-muze ustreza njegova muzikalni ciozna v igri in petju. Ostaševski ura/vi. Interpretiranje je bilo uspešno j Marcel sicer ni bil »star gad«, kakor in dirigent je zanesljivo povezoval * zahteva to libreto, vendar jo v bistvu orkester z dogajanjem na odru; ta precej nehvaležno vlogo galantnega povezava je bila sproščena in lah- ] na-rednika Bercora podal igralsko in
kotna, kakor zahtevata libreto in glasba.
Vlado Rijavec je postavil ljubko in prostorsko iznajdljivo inscenacijo
pevsko dostojno ter zadovoljivo.
Karlo Kamuščič je ustvaril zelo simpatično, rahlo buffo-figuro Dul-camara in je bil zlasti igralsko raz-
in zasnoval ustrezne kostume, ki niso igran in sproščen, bili tako blesteči kot pri »Adriani«, ! Nada Kraherjeva jo bila izredno vendar so se lepo ujemali z barvni- ' prikupna Gia-netta. Ta vloga kaže na mi akordi inscenacije. Da dramski j njej igralski napredek.
Remigij Bratož: Režiser Hinko Košak
režiserji režirajo tudi operna dela, na Slovenskem ni več novost (Šest, Gavella, Debevec iitd.). Hiniko Košak je za razliko od italijanskega načina uprizarjanja »Kapljic« (skrajna groteekaD, glede na značaj glasbe,
Zbor je uvežbal muzikalno zanesljivo Ferdo Pirc. Baletni vložek je koreograf iral Radomir Miloševič brez smisla za slog in brez domislekov, površno in skrajno medlo
D. M.
Kaj bodo letos izdali novinarji Srbije
Časopisno založniško podjetje Društva novinarjev Srbije je zasnovalo za 1955. obsežen in zanimiv program.
Težišče le-tega je na politični publicistiki, kar tudi ustreza takšnemu podjetju, tem bolj, ker dnevni tisk ne more podrobneje obdelati in spremljati mnogih dogodkov in problemov iz našo politične in družbene stvarnosti, prav tako pa tudi ne vrste pomembnih vprašanj, ki se tičejo drugih dežel.
Razen politične publicistiko In strokovne novinarske literature bo založba imela tudi naslednje zbirke: »Novinarji — borci«, »Knjiga za vsakogar«. »Sodobna novinarska reportaža«, »Otroška zabavna publicistika«, »Poljudno znanstvena knjižnica« ln »Zlata knjiga«.
V zbirki »Strokovna novinarska literatura« bodo letos izšle naslednje knjige: Ljubomir Stojovič: »Dopisništvo«, 2ivan Mitrovič: »Oblike novinarskega dela«, Vladislav Ribnikar: »Naš jezik«, Drag. Milenkovič: »Tisk v narodnoosvobodilni vojni« in Nikola Krsmanovič: »Deset let tiska v Srbiji« (1944—1954).
Med drugim bodo v knjižnici »Politična publicistika« objavili »Politične portrete sodobnosti« izpod peresa Djordja Radenkovlča, »Naša soseda Grčija«, delo Miodraga Avramoviča, »Zvezna ljudska skupščina« v redakciji Žlvana Mitroviča in Slobodana Nešoviča, »Integracija Zahodne Evrope« izpod peresa Vlade Milenkoviča, delo Slavka Jankoviča »Sodobna Avstrija«, Mihe Rigla »Zahodna Nemčija« in še deset drugih knjig.
V zbirki »Novinarji — borci« bodo izdajali izbrane reportaže, članke in umetniške prispevke novinarjev, ki so padli v drugi svetovni vojni. Letos bodo izšla dela Svete Popoviča. Radoslava Ljumovlča, Voje Vasiljeviča, Mile Dimič, Bore Prodanoviča, Otokarja Keršovanija in Joče Jovanoviča.
V zbirki »Knjiga za vsakogar« bodo izdali več knjig in brošur. med katerimi sta zlasti pomembni Djordja Nikoliča »Ali veste«, in
Sodobni svet« — informativni priročnik z vseh področij človeške dejavnosti. To je prva knjiga takšne vrste, ki jo bodo izdali v Jugoslaviji.
V zbirki »Otroška zabavna publicistika« bodo novinarji nudili naši mladini In otrokom zanimivo In poučno knjigo. Prvi zvezek bodo izdali v začetku marca na 32 straneh. V tej zbirki bodo objavljena najboljša dela iz svetovne, mladim ljudem namenjene publicistike.
»Zlata knjiga« je zbirka, v kateri bodo še nadalje izdajali najboljša dela naših in tujih mladin. skih pisateljev.
sežno delo z naslovom »Kdo je kdo«, v kateri bodo objavljene biografije naših uglednih sodobnikov. Takšne knjige pri nas še ni bilo. V njej bodo objavili biografije naših najpomembnejših političnih, kulturnih in javnih delavcev. Delo bo obsegalo okrog 5000 biografij.
Na koncu je treba omeniti, da bo založba izdala bogato opremljen album o poti maršala Tita v Grčijo in Turčijo s slikami v treh dimenzijah In album izvirnih, večidel neobjavljenih fotografij iz življenja in bor. be maršala Tita.
Založba bo začela izdajati tndi
Razen tega pripravlja založba | polmescčno ilustrirano revijo. Društva novinarjev Srbije tudi ob- •	M.	K.
Walt Disney: »Živa puščava«
lWfci^i-^»^^ii|11tlTU[i<T)^||i^B^nj|U||<.|iilllilu|nticM|iiiii|t|J|)iiJii||Mii|Mii|i1 Mj‘i|'iM|m.|iuin  ....................................
povedati, da ni moj . {	teden ,z, razpravami, ki jih
vin! v ^“Iturni ^ u !iesa deccnibra ob- ^ f. *V"ovdnar i rn^	»Ljudske	prn-
kaIU * Praktičnimi® re5’ vendar ho-»f®®, to, da 1 fjlmski delavec pribiti , Ulcno resni	razprave	prvi,
nePokiicneeiZO-ieVnii PrisPcvek nlm-?®c| fumski ui oveka k naši do-u*!?* °bjavliPn ma<iki in da je iz loi?infb‘anskeca C^a • "la4eriaf« vel duh
in\ltuežavneKanLa.Zlskovalca’ ki se ie
* skih gesel in P v®stno. brez dema-2liV!narslce ihfnv tiste tako značilne ČUJ, v d?Ji ^ > ki jo zdaj v tej ni« k nafe\?n blikl ,ahk« ^sledimo i iiema ni	čas<>Pisja. če se tudi
Vseln« “*°R‘0 Posrečiti dn Ki oni rnt
PRISPEVEK K RAZPRAVI
K neizčrpni temi:
FILM, POSEBEJ SLOVENSKI
*«»Vh Unr”f‘«Miki’ iahlto"
upisjo. Ce sc ti rečiti, da bi enki_-.terTsT".!2L.??. ko.nra vsem po-
iLVs.elei oprai?! ?OSr¥r,i’ d“ bf enkrat In 1 ter vse	■	konca vsem po-
in * i d« ie	dn	,ilm	to
. *ako ni	re“a	nanj gledati Inko
sam .^"Jagova krivdi V tem je.
rt- se sam	krivda.	V tem je,
trlki TVč neštetimi, vprav film-, n0 fasiskovatr.11 .lre:n,eniu secimemu n dr.uSočni obli^’ da se vsakomur kaže P^ivelo	a'	in da se je danes
svojen,	ni':,!iar je včeraj ie ka
svojem natisi r je vferaj ie kazal n;?"’ i" to n‘ JU'	m je ncizčrp:
n|Lomnr d« J naJ t-'-—	- -
S njem danes ni
da se t!,Sp .dokončno sodbo. Vse
’	Se	fltrl;	v	J»OUUO.
»javiti v i e ne dal tako hitro tiJli °Pazovnn ine4 k»lupe, kjer bi ga P°veČev«i • ® muzejsko posebnost 5e!f^pna tem»lmi stakli* Filra j® tako ? Pisati a 3e treba vedno in ^ari, 2a l z ®	P0	nekatere
J^^jene in lahko trdimo, da Siniti. ®e "am "e mc natis a. pb stvareh
Lahko prinese tudi koristi domačemu umetniški preteklosti) imamo na seznu- se trije niso prisil do možnosti, da bi kadru umetnikov in drugega osebja, mu samo nekaj pomembnih imen, in na se poskusili v režiji umetniškega Iilma. Nauče se marsičesa. Samoniklim nnra- prste bi lahko našteli vsa res pomembna Dokumentarni film pa so dvignili na vam pri tem ne grozi nevarnost popa- dela (kakršna nestrpneži zahtevajo od visoko raven in sami sebe dvignili do čenja pod tujimi vplivi. V zadnjih letih i vsakega filma) v literaturi, slikarstvu, precejšnje obrtniške izkušenosti, hodi iz naše dežele stotine ljudi na kiparstvu, glasbi. Strokovnjaki za sce- Kadar bomo imeli tudi v filmu svoje
..	v	r	m	■	1	i__ J 1 _ i   : t- 1. : .... cnScioetnn liin.a.nn zv Iv 1 i ttltklclpo ll molil roči CVnlntril P riicoril J)
e in oI‘" muil(> iruimo, da so že l. jn a "am ne morejo več iz-nabili	a	v sfVflreh, posebej se
ni* Vreir« m razmer, je v član-rebujein e i>amefncmu dovolj. Morda th "aj id	še	podkrepil. In nekaj
Dokl	‘	V nnsl-=dnjih vrstah.
strašil in razveseljeval na '°liko	J" ajega realizacija FILM,
Pl?vUati „ vcvJf*“a v ‘stl »api raz-JC,ma post.i^ PRODUKCIJI. Ta dva K°lj eksist ■a-v nekem smislu zaradi ?e,razdružli!:nCniJ? vPrašanj vedno bolj nbko »aplie	"i knjiga, ki jo
Sati^av	e"	■	'
-________j-o-j J°
en človek nekje, kjer koli,
^“Vsne, "• koščkom oglja, in mu jo »skarna nm ,°!^kaj potrebno, vsaka
jjaj desetin 2? . Je kolektivno delo ne- -------------------- „
! .dru» br j ovniakov in umetnikov, lavci posvet s filmskim dramaturgom
delo ne-
kušnje pa nas ne smejo zastrašiti. Mi vemo, da smo danes že bolj dorasli takim nevarnostim. Malo smo se opekli, porezali, spotaknili, toda zdaj že poznamo nekatere nevarnosti. Zato bomo vendar še stopali dalje! Le slabič se ustraši prvih neuspehov. Le nevedni ali nestrpni jih proglaša za katastrofo. Prepričan sem, da hočemo naprej.
Pred filmskega ustvarjalca se neprestano in dosledno postavljajo vpra-
........ .. M i in inrnlenv rožicpr t,v V Inn-
prvih pet sp1 h na račun tega, da smo se naučili hc -ti. Saj je trajalo nudnlj-njih pet, da smo se zavedli, kako prebito resno je delo s filmom in koliko se bo treba še učiti, samo in zgolj učiti gole filmske obrti, ko si toliko reklamirana umetnost šele sramežljivo upa v filmski atelje.
bomo imeli za seboj težko prenojeno pot in morda bomo takrat že znani v velikem svetu. Pa tudi ta veliki svetovni filmski karusel ima v šestdesetih letih šele komaj desetino pomembnih imen, ki so ustvarjali z neomejenimi možnostmi gmotne narave. Zato potrpljenje, ne-mirneži in demagogi, vse to ne pride
V tisti filmski atelje, ki je pri nas	čez	noč. Toda verujemo, da bomo zmog-
že videl poklicne teatrske režiserje, ali I	li.	In še enkrat: umetnost in	tehnika
ure..o..u	...	..............	—	vsaj enega promineilta, ki pa je kljub |	sta pri filmu eno telo; če	je eno
sanja scenarija,	igralcev, režiserjev, ton-	sijajnim prognozam moral položiti oroz-	glava Ul srce, so drugo roke	111 noge.
skih mojstrov, scenskih delavcev in — I je pred sicer znanim, omrežujočim lan- In da gu ne pozabimo: igralec, ve-denarja. Vse to sem že nakazal. Da, I tomom, svojevrstno živnim: filmom. In j liki mimik v tilinu. bspeh je odvisen potrebna je dobra tehnična baza. Toda tu se spopadeta pri nas zelo razširjena , tudi od igralca. In prav jugoslovanska umetniška misel lahko živi tudi na stra- I bolezen o edini zveličavnosti akailcm- | kinematografija sl ovito trpi zaradi gle-neh slabega papirja, javlja se v komaj I skih spričeval in gola, večna resnica, i dališke igre v filmu. Kazen pri dveh, čitliivi pisavi morda komaj spoznavnem da so umetnine (velike in male) ustva- t tr®h do danes se nismo mogli brez pri-rokopisu. Važna je torej misel,_ manj ( rili le umetniki po rojstvu, ki pa so drzka prikimati in ugotoviti z zadovolj-
orej
o  ,	so	drugi
relativno prav’ tako pomembni in usodni za končno delo):	scenarij	in	režiser.
(Pozneje bom napisal še: igralec.)
Nedavno tega smo imeli filmski dc-_ , -~'**wviijakov in umetnikov, lavci posvet s filmskim^ dramaturgom Prav * dr«Kcga ne morejo oprn- . Slo je za vsebine letošnjega, novega *?nogo sti»«nite*sar* ^udi zato film sila omnibus-filma: vseboval naj bi tri, štiri a°tacije iPe* ]n kjer ni mogoče dobiti | kratke zgodbe na temo o malomescan-m ni« P°fr.ebno seči po sodelovanju I stvu — z vedrim koncem (kot protiutež posneti i« • j k	ki nato zmorejo J lanskemu omnibusu, kjer se vse konca
*eli. u. n jzdati film. Knmn v lisii H*»- lholi nli mnni traeično).
pomembna tehnična izvedba. Torej bili pridni, vztrajni in svoji stvari pre-scenarij! O tem poglavju je bilo po I dani do bolečin, ki so znali zanjo prc-svetu napisanih največ besed in na- i trpeti tudi omalovažujoča ponižanja. O svetov. Toda nič ne pomaga, dober sce- tem nam zelo zgovorno pripoveduje nasa narij je redko zrno. In Če to zrno pride kulturna zgodovina, n ne samo nasa.
*	*	*	---«-J	^—* Zato moramo dokončno obračunati s to
škodljivo teorijo, s -tisto, ki kot nekako rerokbo oznanjuje novo ero, brž ko se
v nerodne roke, se še to zgu dva problema, glavna (četudi
viti
*cl>, k;Ddati film.	Samo v tisti de-	I bolj	ali manj tragično). Premišljevali
*ase» za	k	a?ec nekdo	imeti film zgolj	smo,	tuhtali, mislili in se mučili. Kje so
JtroŠke	namene	in zanj krije vse	te teme? Na koncu smo morali ugoto-
sam«	J*Vko Produkciia Živi tako rekoč	viti,	da take filmske teme do danes
**■ same col Produkcija živi tako rekoč v dolarsiri j’vVs®Povso« drugje, dA, celo ?eri odvic«;	so v večji nli manjši
Sa 2ložiin i* k<>produkcije, se pravi, ka*ovanie h^P1*81 »n si zagotovijo ori-avsezaHn* ‘mov v obeh deželah, lcar ^^izvodnje m°rda pokrije stroške
l>odo pojavili ljudje z akademskimi na slovi. Kakor da te teorije ni ovrgla tndi naša ljudska revolucija in potrdila večno, zgoraj citirano resnico. Da pa je znanje vrednost, je seveda nedvomno, celo v umetnosti.
če pravim, da take napovedi škodujejo, hočem reči tole: take napovedi in laskanje mlade, kvišku stremeče ljudi lahko samo zazibljejo v samozadovoljno
stvom, da je uspel. Tudi za pred kamero ni vsaka veličina z odra. Bridka resnica, ki naj nikogar ne žali. Dokler bi moral pri nas na splošno nastopati v istem časovnem razdobju igralec izmenoma na odru in pred filmsko kamero, ne bomo dobili dobrih filmov, kaj šele umetnine. O tem smo se utegnili prepričati tudi pri domačih filmih. Torej bomo morali premagovati tudi to težavo. Težavni »kako?« bo moral rešiti čas s svojimi rekviziti. I)a pa pri nas ni možnosti biti poklicni filmski igralec, je več kot samo po sebi razumljivo. Vsaj še nekaj let. In tako se mora režiser spoprijeti še s to težavo in nič se ni čuditi, če bodo začeli pogumnejši iskati filmske ^ ljudi na ulici. Tam sicer ni rešitve, je pa
ričanost, ki ji mora jekleno bridko morda izhod, in ne slab, za mno^ slediti najhujše razočaranje. Vedno je j mere. Dokazov v svetovni proizv bilo in bo, da so se talenti znašli sami I je precej.
ge pri-zvodnji
mo filmu, da na sami akademiji ob sodelovanju s praktičnimi filmskimi delavci (če bi kdo želel) pripravijo scenarije, obdelajo snemalne knjige in po pozitivni oceni dobijo dovoljenje zn realizacijo študijskega filma. Toda skupno s praktičnimi filmskimi delavci, ki bi sestavljali na prostovoljni podlagi posebno študijsko ekipo, in tej bi bila nakazana potrebna dotacija. Nedvomno
, ■ . v v D » •__________ je,	da bi morali v takem filmskem stu-
i *•	®.'.	•	^	diiii	KnHplnvnti tudi poklicni filmski
ob teh novinci preizkušnje, a sami bi novih. Ne zdi pa se poseben študijski oddelek pri akademiji, in to iz razlogov, ki sem
tih navedel v tem odstavku. Tudi po-licni filmski delavci morajo imeti možnosti tako mišljenega filmskega eksperimentiranja. Tako bi bil dosežen najboljši efekt vloženega denarja. Odpadla bi tudi težnja po izoliranosti, ali oolje, po separatizmu, ki ga je precej točno čutiti iz predloga Franceta Brenka (kot ga _v tej zvezi omenja v svojem
še mladi in še brez določenega cilja): hočete postati filmski —?, verjamem, 1 da bi jih vsaj devetdeset zgrabilo za roke, prikimalo. Tako še deluje romantika, ki je pred vojno znala spletati — in tudi še sedaj ovija filmsko delo, ateljeje, skrivnostno šumotanjc filmskih kamer in tegobno vzdušje v magični omotični krog prividov. Nepremagljivo. V tej filmski privlačnosti je vsa bodočnost, razigranost in nesmrtnost fil
UUi HUM, I III.IL1 INIIOI lil IIC91II1 IIIU9I III— > M |	n	,f	i	n	,
ma. in film potrebuje take hrane. Muo- <Ta"ku F. VreS). Zamisel sama pa Je, go, mnogo je teh zanešencev, da si lah-1 kot rcceno- vred”a	upoštevanja,
ko izbere svoje izvoljene. To je potem	Brez zahteve po izčrpnosti sem na-
selckcija.	vedel nekaj tistih misli, ki so se mi
In dalje: film je tudi norčavo dete, I pri branju omenjenih razpravic zbudile hoče tudi samo in zgolj zabavati. Ker najprej. »Saj vem, dn sem k neizčrpni nima v sebi zrna umetnosti, pišejo, zato temi napisal spet nekaj vrstic, ki bi kajpak ni pomemben. Za nas velja, da ! lahko ostale tudi nenapisane in bi se si ne moremo privoščiti filmov vseh raz- ' v filmskem svetu tudi doma nič u« pff*-položenj, premalo imamo pod palcem. : drugačilo, ker zakonov ni mogoče spr«-Toda tudi zabaveu film je potreben, minjati.^ Opravičuje me le to, da čutim »Vesna« da je sicer dober film, u je nujno, še in še s prstom pokazati nanje, brez umetniške vrednosti . . . »Stojan Nc morem pa h koncu mimo besed, Mutikaša« pa da je pomembno delo, ki jih je preprosto veljavno povedal kaže napredek režiserja — četudi brez C,iril Kosmač, ko je rekel, da se mu težave ugotoviš nasprotno. Kaj naj po- zdi »nesmiselno in celo nečloveško tem rečemo o ravni naše filmske ob- (podčrtal E. A.) vpitje po gcnijalnih do-veščevalne prizadevnosti? Samo to, da mnčih filmih, ker še ni bilo nuroda na nai sc zabavni film potrudi postati še svetu in ga nc bo, ki bi ustvarjal samo bolj veder, gloserji v časopisih pa bolj genijalne teme. Ljudje potrebujejo res-premišljeni in poglobljeni, naj ne se- nobo in smeh . ..«
dijo na preveč nedosežno visokih stolih, ] Temu ni kaj dodati, saj je film po-od koder berejo levite publiki, ki nad ; stal dnevna, da rečem tako, potreba njimi maje glavo. Prevec snobizma, pre- , milijonov in milijonov ljudi po svetu malo samonikle pronicljivosti, razen ene, | in pri nns doma fll(li< L ekonomično po-dveh častnih izjem. I udi od tod torej tcnco naše zmogljivosti dujmo tem lju-pnhaja nekaj zameglenosti v filmske dem vsaj ščepec tega: resnobo in zabavo.
(^svojih razpravah je F. V. navedel! .. KoJ Pa. je mogoče reči o lastni film-tndi predlog Franceta Brenka glede po- skl ustvarjalnosti je pa to, dn s. n.o-sebnegn »filmskega studia«, v katerem	.,sPr,,t' utirati pot skozi res prav-
ili se mladi reflektanti za lilm priprav- cato džunglo filmskih prigod nase do-ljali na svoj bodoči poklic pri filmu. mafa proizvodnje. Saj je vendar precej Zamisel je treba pozdraviti. Skeptiku pa preprosto: vendar nc bomo zlomih pase takoj pritakneta dve sitni vprašanji: ‘,ce uad otrokom, ki
se je učil hoditi
9L mikff j ij n t u ih ii i n uve simi . 111 ci^nn j i.	zi-i	ztii
ali bo ta studio dobil toliko milijonov; ln s.c spotaknil, potolkel nos in sl po-in kako hi so dalo vskladiii oovsod rezal palce, haj JC tako povsod v ziv-
in in-
in kako bi sc na svetu najprej
dalo vskladiii Povsod «*ezal palce. »Saj }c tako oovsod v
i v ;fe«i Pš°tud^ , U«")". «- b* »	«»*	Ll-vei	i
J nsmorioni oa.aiZal . .».aa.iollo la i ! žcnirji na hidrocentrnlah in v neštetih
aaas.» *fss% at!
o našem povojnem času še ni napisal	in zrasli iz samih sebe, če so imeli	vsaj	j
noben nas poklicni književnik. Odslej	trohico sreče. Res, sreče. In pametne
bo vse odvisno od slučaja in od pri-	pomoči.
zadevnosti posameznih filmskih delavcev In kako je postlano našim poklicnim
in vse holi sem nreoričan, da bomo do- filmskim ljudem (ki Jim celo nekateri ,	*	ncn-aj	rastlinicami,	»u sc	—»».».j«,	I
hili druenčen omnibus ali pa sploh no-	resni naši časopisi vzdevajo ljudsko	ime	|	vkorcninile	—	izruval	boš Še	to	in	po-	jansko	kažejo	največ	talenta	in	ki se
benega Lahko bi dalje ugotoviti, da so	»filmarji«, s čimer jim neverjetno	dvi-	sadil	vanjo	dobre	sadike	iz tople grede,	hočejo	po	absolutoriju	res	posvetiti sa-
vcljave
Ernest Adamič
Vzel je bonbon..,
ie 'bilo^Jč^n L TraH,!f lk?d?jl n^ovemu razvoju: ob- . otroku nekaj manjka. Toda no- , da ga bodo njega, otroka zapustili
vstavitve psihologov in1 itd. Tatvina je simbolični izraz
otrokove težnje po tem, da bi
sedmega leta starosti, zaradi bio- vrednostni kompleks in občutek otroških psihiatrov so pokazale, loške inpsihične nedozorelosti ni splošne negotovosti. Zato lahko \ da gre ob takšnih priložnostih moc ustvariti jasnih pojmov o samo s pravilnim odnosom do za nekaj veliko globljega, kot je dobrem m zlem, m zato tudi ne otroka dosežemo, da bo takšno navadno gmotno pomanjkanje, bi mogli govoriti o laganju m ne- ravnanje osamljeno, da se ne bo' Običajno gre za pomanjkanje Iju-postenem ravnanju. Isto velja več ponovilo.	’ '
tudi v tem obdobju otrokove ra-
bezni in pozornosti staršev, zla-Tatvina je vselej signal, da sti matere, za nekakšno bojazen,
Zakaj so umazan> zvezki?
sti za krajo.
Kraja je po svojem psihološkem bistvu posledica občutka nekakšne določene pomanjkljivosti in protest okolju, v katerem določena oseba živi, proti njenim omejitvam ali slabostim. Oglej-	.	.
mo si tale primer:	, -Neredko se jezimo, ko vidimo,, duševnih pretresih (družinske
Pred vojno so otroci po vaseh,	zamazane,	popacane	zvezke	j	tragedije, pijančevanje). Dom je
kjer je sladkor pomenil redkost, nosl)li,nasi otroci domov. Odpreš j lahko še taiko urejen, toda če se najpogosteje jemali ravno slad-	zve? ' sami	uhlji, grda pisava, I	starši nikoli	ne	zanimajo za	otro-
kor in slaščice. Zdaj pa so poja-	Pav ?’ ®kupen	nered.	Pa se vpra-	kove	izdelke,	bodo	besede	v	šoli
vi takšnih tatvin bolj redki, kar	f,ay	®	Pe ven<!ar to mogoče? ;	naletele	na	gluha	ušesa.	Smešno
priča, kako so relativni. Če pred	sedaj	vse premalo	gleda j	je,	če	bi	otroka	primerjali	z	od-
otrokom stvari skrivamo in za- na	1	raslim, saj je v svojem razvoju
klepamo, a jih le-ta potrebuje, Pa odgovorimo takemu modro- še čustveno razgiban, z nestalno potem je povsem razumljivo, da	vanju:
jih bo otrok najbrž vzel, ne da Kje	so	vzroki, da so	zvezki
bi koga vprašal.	j	zamazani, učenci površni? Prvi
Cesto otrok nima namena kra-	in najvažnejši	vzrok	je doma. V
sti, temveč kratko malo vzame	njem preživi	otrok	tri četrtine
tisto, kar želi in kar potrebuje, življenja. Če živi otrok v nesnagi Zato so krivi odrasli, če zavoljo in neredu, če piše nalogo na mizi, vsakega koščka kruha ali slad- kjer so ostanki jedi, če se mora korja napravijo problem in vzbu- materi neprestano prestavljati iz de v otroku čustvo, ki najbolj kota v kot, ne more biti naloga
Poskusno cepljenje proti paralizi
V okviru vsestranskega prizadevanja, da bi do kraja proučili in izkoreninili otroško paralizo, ki se čedalje bolj širi, zlasti v ZDA so »daj uvedli tudri zaščitno cepljenje otrok je izdal. Nacionalni sklad za pivom. Zaščitno delovanje tega novega cepiva proti otroški paralizi, proučujeta zdaj dr. Jonnes in SE. S alka na enem milijonu šolskih otrok. Za to obširno poskusno cepljenje otrok je izdaj Nacionalni sklad za
lepo in čisto napisana. Otrok mora imeti mir ter stalen in čist, urejen kotiček. Pa ne samo to, stanovanje mora otroku v celoti nuditi urejenost in čistočo.
Med desetimi učenci, ki so imeli v razredu stalno zamazane in neurejene zvezke, sta bila le dva talka, kjer je bil dom pozitiven vzgojni faktor, a učenca kljub temu nemarna. Zato je tre-' ba iskati vzroke še drugje!
voljo in drugimi činiitelji, ki označujejo mladega človeka.
nadoknadil to pomanjkanje, protest proti krivici, ki jo otrok zaradi tega občuti, včasih pa tudi težnja, da si otrok pridobi naklonjenost ali ljubezen
Otroci vsekakor niso krivi za nesporazume med roditelji, a jih vseeno mnogo teže občutijo, kakor se to misli. Zato pri starejših otrocih razlagamo krajo kot znak, da otroci niso srečni, da so v njih nasprotja ali neizpolnjene želje, nezadovoljstvo ali strah. V takem položaju je očitno, da kazen lahko samo okrepi krivca na njegovih krivih poteh in da jo je treba najodločneje zavreči kot sredstvo, s katerim bi odvadili otroka kraje.
M. P.
Posebno svečan dogodek — prvikrat v življenju so dobili spričeval*
otro&ko paral iyx) nad 7,5	milijonov
dolarjev (več	ko 2,25 milijard din).	I Pri učencu? Da!	Otrok	je	Še
Otroci bodo v	enem tednu	dobili dve	prav posebno v	predpubertetni
mjekciji tega	cepiva, štiri	tedne za-	jnu.-
Končni rezultat	raztresen.	Vzroki	temu
tem pa tudi tretjo, bo jasen letos.
so lahko tudi v kakih otrokovih
JOPICA
namesto pomladanskega plašča
Za deklice je spomladi mnogo mo tudi pas, ki ga prUijemu na zad-bolj praktična čedna jopica, ki je njem delu v pasu.
dovolj topla, kot plašč, za katerega	Ko posamezne dele sešijemo, pri-
moramo kar precej globoko seči v šijemo še gumbe, ki jih združimo z naš žep. Jopica, ki jo kaže naša sli- ustrezno vrvico. Ce take vrvice ni-ka, je pletena Iz precej debele volne, mamo, jo lahko zvijemo iz volne.
če je enojna nit pretanka, lahko vzamemo dvojno. Debelina volne naj bo taka, da labko pletemo na pletilke št. 3 in pol in da napletemo 18 pentelj na 10 cm. Ce tako debele volne nimate, morate kroj oziroma število pentelj povečati.
Pletemo navaden patentni vzorec, in sicer prvo pentljo podpletemo desno, drugo pentljo predenemo tako, da teče nit od spredaj nazaj in tako ponavljamo celo vrsto. \ drugi vrsti oziroma na narobni strani pletenja, pa sprednjo desno pentljo predenemo, drugo pa desno podpletemo skupaj z nitjo, ki smo jo prej potegnili od spredaj nazaj. Tako pletemo celo jopico.
Plesti začnemo pri rokavih, in sicer po kroju, dodajamo in snemamo, kakor pač zahteva kroj. Zadnji del napletemo v celoti, medtem ko napravimo dva sprednja dela- Naplete-
HOcm
kjer se vsi ljudje med seboj po znajo in se seveda tudi ob sre' Čanju ljubeznivo pozdravljajo. Se vam ne zdli, da je v takem kraju mnogo bolj domače, kakor če hodite po mestu, kjer srečujemo same neznance? Mnogo bolj pa je neprijetno, kar se je danes že precej razpaslo, da se tudi znanci med seboj več ne pozdravljamo. In zakaj? Večkrat si tega res ne znam razlagati
Cesto opazujem in moram priznati, da se znajo ljubeznivo pozdravljati le starejši ljudje. Večina mlajših moških oziroma moških srednjih let pa sploh ne zna
Učenca lahko primerjamo z nežno rastlino, ki ji je treba stalne nege. Seveda je treba zato otroka temeljito poznata. Ze v nežni mladosti ga bomo navajali na najosnovnejše higienske navade. Navajamo ga na redno pospravljanje igrač. Nič ne de, če od zaspanega otroka zahtevamo, da pospravi igrače, preden gre spat. Za to je treba precej volje, saj še tisočkrat otrok zvečer le pozabi, da ni opravil svoje dolžnosti. Tako mu že v rani detinski dobi vzbudimo smisel za red in čistočo. Kako važno je, da so starši sami čisti in navajeni na red, tega ne bi še posebno poudarjal.
Svetle šolske učilnice s primernim inventarjem vsekakor ugodno vplivajo na otroka. Učitelj je otroku drugi oče. Njegova zunanjost je tisto, ob čemer se otrok zgleduje in primerja. V nekem razredu se je polovica učencev česala tako kot učitelj. Iz navedenega lahko sklepamo, kako zelo važno je, da je učitelj čedno oblečen in čist Zato ni slučajno, da se bori za boljše materialne pogoje, saj to sodi v njegovo delovno območje. Seveda mora biti vzgojitelj ob izdelkih vselej strog, nepopustljiv in dosleden.
Ce bi strnili vse vzroke: dom, učenca in sodo, smemo trditi, da vsi trije lahko močno izboljšajo kakovost domačih in šolskih izdelkov z neprestanim bdenjem nad učenčevo dejavnostjo.
Navajanje na red in čistočo sta pomembni komponenti za estetsko vzgojo naše mladine. Ob lepili izdelkih se pozitivno formira učenčeva osebnost. Ce bo učenec imel smisel za red in čistočo — smisel za lepe izdelke in l si bo stalno prizadeval, da ohrani j izdelke lepe in čiste, bo tak tudi ] mu	pripravijo	radijski	sprejemnik,
kot delavec ali uslužbenec V pro- | skratka	zanj	8t»re	vse,	kar	je le	mo-
Bo odveč govoriti o pozdravljanju?
Kako prijetno je priti v vas, | dokažejo, da imajo prav malo če lahko prisedejo, vendar ko ^ ier se vsi liudie med seboi tki- i kulturo	odhaiaio	ne smatrajo za P013’ _
kulture.
Lepa navada, ki je bila včasih med planinci, da so vzlic temu, da se niso poznali, pozdravljali, je zdaj že skoraj popolnoma opuščena. Ne hodim po visokih planinah, vendar pa grem le včasih na sprehod sem ali tja v okoliške gozdove. Kaj neprijetno je, če srečaš na Golovcu — na primer skupino ljudi, ki jih ne poznaš, se jim s poti umakneš in pri tem pa ne rečejo ne bev ne mev. Mislim, da bi bdla lepo in prav, če bi se ljudje, ki se srečajo na samem, le pozdravljali
Redki so še potniki, ki pridejo
pozdravljati Najbrž menijo, da na vlaku v kupe in ljubeznivo se s tem ponižajo, da s tem iz- pozdravijo in prav tako, ko od-gubijo na svoji časti. Pozabijo pa, hajajo iiz kupeja. V gostilnah, hoda ponižajo samega sebe prav s telih se še potrudijo, ko ni pro-tem, ker ne pozdrafvijo, saj s tem štora, da prosijo za dovoljenje,
MIZICA ZA BOLNIKA
V mairsikateri družini imajo ne- naša slika. Mizica je poljubno velika, srečo, da. imajo bolndka v postelji, odrasli bobliikii bodo potrebovali ne-Vsi od najmilajšega do najstarejšega kodiiko večjo, otroci nekolilko manjšo, se trudijo, kako bi bolniku olajšaili Mizica za branje in pisanje, bo imela življenje. Delajo mu družbo, prina- sprednji dve nogri krajši, zato da bo šajo mu knjige, na nočno omarico na postelji stala pošev, medtem ko
bomo pe mizico, pri kateri bo bolnik jedel, napravili tako. da bodo vse štiri noge enako visoke. Prav tako
odhajajo ne smatrajo z _ no, da bi se za gostoljubnost hvalili in poslovili.	„
Spominjam se, da so na.	;
včasih menili, da se takoj	.
ko prideš v vas, ali imajo v dobrega učitelja ali_ ne. Ki otroci znali pozdravljati, so J3 rekli, da je učitelj dober, k naučil otroke olike. Se o kdaj pogovarjajo danes. u. . ne znajo pozdravljate, star?^, „a nekako pozdravijo, med seW>l se zlasti tisti od 13 do 18 1
pozdravljajo. Svojih sovrstni sploh ne pozdravljajo.' An “ kazalo, da bi učitelji in P1"01	g,
ji pri uri moralke le večkrat s voriii tudi o pozdravljanju.
Toda otrokom še nekako opr^ stimo, če nas ne pozdravijo, drugi strani ,pa imamo se raj možnost, 'da jih na poz	_
ljanje navadimo. Kajjpa Vn	n.
rejših? Včasih, ko srečujem ce, ki sem morda že z	v
lala v istem podjetju, stanov isti hiši ali se z njimi s. kjer koli že, mi je prav n	v
ko moram tako, kot je ob	^
Angliji, sama dati znak, da	_
rekla »Dober dan«. Res si rem razlagati ali je to dom Vn0 vost, ali je tako neparne	.,
srečati svojega delovnega^ pijeva
mizico Spletemo lahko iz vrbovdli ži- ®a, ki se skupaj	njem
bic, pn strani pa ji lahko napravimo iste interese, ali p J ..ifnre ^ še kakšen poseben predal.	skrajno	pomanjkanje	KUii/
izvodnji. Zato bi bilo naravnost kričeče, če bi zanemarjali tako važno vzgojno nalogo doma in v
goče.
Vzlie vsej skrbi pa se le zgodi, da je včasih bolnik sam. Takrat
70 cm
TOcm
2ocm
28cm
1Z ar\
šoli. Pomnimo pa star rek: Zve- moxr<la Ja3 ?>eTe. ali se ukvarja 7Pk ip offlpHalo nfpnpal	lS 6un dru^im- Zato vam svetujemo,
je °®CCLalO učen ca.	_	da mu iz vezanih plošč ali lesonita
V. Smajs napravite mlizieo, ki jo priikaizuje
Novoletni kaktus
Pozimi, kadar mraz okrasi okna z lepimi ledenimi rožami, nas razveseli vsaka še tako skromna cvetica, ki se razcveti v sobi. Silno hvaležen glede tega je novoletni kaktus (Epiphyllum), ki odpira svoje lepo cvetje od de-
zemljo, ki naj bo mešanica listovke, peska in dobre vrtne zemlje. Presajamo ga vsakih 4—5 let, kar je ponoven dokaz velike skromnosti. Razmnožujemo ga tako, da odrežemo posamezne mesnate členke, ki jih ka-
IKEtvprc
*	55	cm
MOKRE NOGE — cesta obolenja
Medtem ko se človek giblje, zrak, poln prahu in klic, kajti .vek giblje v vlažni ali mokri se lahko mokre noge vsaj deloma 1 sluznica v nosu ni dovolj vlažna, | obutvi, se praviloma ne bo pre-ogrejejo. Toda brž ko sede ali se da bi mogla te klice zadržati in j hladil. Toda običajno se kaj hitro vleže, ga začne mraziti najprej preprečiti njihov prodor v dihal-  x„ —i—- *--j-- -
po nogah, zatem pa po vsem telesu. Tedaj običajno ne pomagajo niti najdebelejši obujki niti dvojne nogavice. Ne pomaga niti razbeljena peč, ob kateri si skuša ogreti svoje prezeble mokre noge, in sicer zato ne, ker so debela obujki in nogavice vpili mnogo vlage in zato potrebuje človek mnogo telesne toplote, da se vsa ta vlaga izpari.
Preglavice z mokrimi nogami ne bi bile velike, če bi se vse zaključilo pri neprijetnem občutku premraženosti. Hudo je to, da mrzle in mokre noge povzroče motnje v krvnem obtoku in zato te motnje lahko povzroče lažji ali hujši prehlad. Zaradi mokrih nog se hkrati ohladi in osuši tudi sluznica v nosu. Zato *->avek neovirano vdihava suh
ne organe. Zato je nevarnost prehlada še večja. Običajno se kaže takšen prehlad v obliki hripavosti, kašlja, zbadanja v prsih, bolečin v črevesju, drisk in podobno. Toda takšen prehlad se lahko zaključi tudii s pljučnico ali vnetjem reberne mrene, revmatizmom, pa tudi z vnetjem jeter. Takšen prehlad v marsičem omogoča tudi širjenje nalezljivih bolezni.
Zato je važno, da vedno in povsod pazimo, da imamo obutev in noge suhe.
Ce se ne moremo izogniti
cembra do februarja. K nam je pri- kor druge potaknjence potaknemo v spel iz vlažnih tropskih gozdov, kjer j pesek. Po nekaj dneh. ko se ukore-v obliki majhnih grmičev v družbi j ninijo, jih presadimo v majhne Ione-tropskih orhidej, raste na skorji dru- ke. Včasih posamezni členki že na gih dreves, kakor mahovi in lišaji na j matični rastlini poženejo nitaste zrač-našem drevju. V nasprotju z orhide- j ne korenine, ki so še ostanek prilago-jami, katerih vzgoja je celo v rast- i ditve na rastišče v tropskem gozdu, linjaku težavna, je novoletni kaktus Ako tak členek odrežemo in ga po-izredno skromen. Ljubi propustno sadimo v lonček, se zračne korenine
spremenijo v prave korenine in mesnati členek bujno raste. Vrtnarji ga cepijo na 20 cm visoke podlage pe-reskije, ker cepljen še rajši cveti in napravi lepo dekorativno krošnjo. | Neuspehe pri vzgoji teh rastlin je pripisati v glavnem nepravilnemu ravnanju z njimi. Enoleten razvoj, ki je za vzgojo odločilne važnosti, je razdeljen v tri obdobja:	oblikovanje
cvetnih popkov, cvetenje in mirovanje. Proti koncu aprila, ko začne kaktus poganjati nove poganjke, ga moramo postaviti na polsenčno stran, vendar na dovolj svetlo mesto. V
prehladi, če nekaj časa sedi v mokri obutvi, pa čeprav zraven razbeljene peči. Zato je treba zlasti pohvaliti pametno navado naših kmetov, ki se sezujejo brž, ko pridejo domov, ter obujejo suho obutev ali hodijo bosi po suhih tleh. Na to bi bilo zlasti navaditi otroke. Sleherna mati mora paziti, da otrok brž, ko pride domov, zamenja vlažno obutev s suho.	Dr.	D.	S.
Nasveti
Pernica se včasih zmečka, ali pa se perje vsede. V tem primeru jo položite na topel štedilnik ali peč. Kar gledali boste, kako bo pernica na
mokrim nogam in obutvi, mora-1 rastla. Poleti jo lahko položite na mo vsaj storiti vse, kar se da, j sonce, seveda pa jo pogrnite z rjuho, da bi v mokri obutvi ne ostali j da ne oblede1^*
dlje, kot je nujno potrebno. To,	*	.	_______ _______
je zlasti važno, če se ne gibljemo,	k^fkvaKužue"^	prtoesle	lz	svoJo	domovine,
temveč mmnujemo. Dokler se člo- 1 mesa najboljše sokove.	*	M.	Ogorevc
NAGRADE
Na vprašanje »Kaj mislite o tej naši strani«, ki je bilo priobčeno v novoletni številki našega časnika, smo prejeli 147 odgovorov. Med odgovori je precej dobrih pobud, ki jih bo uredništvo upoštevalo in skušalo tudi ustreči našim bralcem.
Žreb je določil nagrade za naslednje tovariše in tovarišice:
Prvo, drugo in tretjo nagrado po 2000 din bodo prejeli: tov. Mica Urankar, Cerklje ob Savi; Maks Pogačar, Videm-Iirško; Benedikta Globovšek, Trebnje;
četrto, peto in šesto nagrado po 1000 din bodo prejeli: Urša Plesnik, Šoštanj; Ksenija Paur, Ljubljana; Marija Centrih, Stara vas;
sedmo, osmo, deveto in deseto nagrado po 500 din bodo prejeli: Vida Simončič, Maribor; Božena Stojanovič, Zalog; Branko Do-beljšek, Notranje gorice; Tigrij Sokolov, Pulj.
olike.
Ljudje se po vsem sv^tuta]lo, zdravljajo bodisi	„„vada.
kakor je pač pri. njih n ^ Pri nas pa je navada ..^ da mlajši pozdravljajo & tu„ moški ženske, prav gotovo P<* g di, da tisti, ki imamo družbene odgovornosti, P? jci ljamo tovariše in tovariš«*-’ ^ imajo večje. P°zdravl^ai”ja(r ne
svoje predpostavljene, ven , iz strahu, marveč iz spoštovanj
Mislim, da ni kulturnega veka, ki bi lahko rekel, da bi bilo treba tako ravnati- ^
Obešalnik za ^rS ga te. Napravite ^
lahko doma, , količkaj	K<*
,cpo »W'nukri'' lesa pr,trd‘‘e jico, ljeno močno je skica k.aze.’rani šest
vsak! stran
Ukrivljenih zic, k„
dar pa	u
vstavite več 3» a
manj, kfa obeš*1'
potrebujete.	oIt)3.
nik pritrdrte v Kjef
ro na prostor’ J vam bo naj*8™ napoti*
Lepa kravata veliko odleže
_ travah0’
možu veselje in mu novo	-loži-la
ki jo . je kupila Za darilo.	gult.
Prav gotovo ste že bili kdaj v zadregi, ko je bilo treba možu kupit i ...	,,(1	—	plt_
darilo in ste se odločili, da hi mu	zjutraj k-	srajci in	k tiste"!“niena,-
kupili kravato ali srajco, pa	niste	lijiču	h	katerima	je ,ia™fvesc*
vedeli, kakšne barve bi naj bila. Pa Prepričana sem, da bi bil ™oz. pri' tudi sami možje ste pri izbiri	srajc	in da	bi	tudi sam	Pra\. pr»v v
in kravat desto v zadregi.	pravil	kakšno takšno	veselje. ‘rjsT(tU
Prav gotovo ste se včasih že	drobnarijah se J^f'tBg°ta,ko
oblekli lepo obleko, pa vendar niste «1^ nlrtraviT^evolem^ smu- vft^ bdi sam. ,s seboj zadovoljni. Imeli	,„ ^zmcrnThv“ležen .in^
drugi polovici maja ga prenesemo na ste občutek, da je nekaj narobe, pa	X"'.....V‘T,	dan	—	•„
— ----------------------  x	—*—  'niste vedeli kaj. Na krava.to se niste ™ ~ težko prenašati vsak
vrt v senco dreves. Na žgočem soncu rad porumeni in v najboljšem primeru izgubi svežo zeleno barvo, Cesto pa popolnoma propade. Od aprila do avgusta ga lahko obilno zalivamo in katerikrat ga tudi pognojimo z razredčeno gnojnico. Avgusta, ko nastopi obdobje oblikovanja cvetnih popkov, pa postopoma zmanjšamo vlago, vse do decembra, ko nastopi obdobje cvetenja. Ko pa so cveti odprti, ga spet normalno zalivamo. — Z odtegovanjem vlage mnoge okrasne rastline prisilimo k cvetenj-u, najbolj uspešno pa kakteje, ki so to lastnost
košar drv in premoga v	h	.
Da bo iabiira pri krav.‘‘K' ^pio srajcah lažja. vam pr	PrI
,	v	,,	majhno razpredelnico, ki vam ,n-pjfo-
Morda ima zena za oblačenje več izbiri srajce in kravate vsa3 okusa in naj ba enkrat napravila liko pomaga.
spomnili. Res, prav nič ni pristojala vači srajci, še manj pa važemu suknjiču.
sulknjič
moder
rjav
zelen
befla in v vseh pastelnih bfcrrvah
bela, siva. vodeno modira
bela, bež. nežno zelema bela, bež
kravata
vseh barv zla*sti rdc^a
in modra	j
kravate v beli osnovrn rdeče, srebrne, oez
v rjavkastih tonih	^
zelena, rumena, be<ž in • zelena, rjava ali rd
stra*111;
Kravata naj bo zmeraj svetlejša imejte pred barvami nikdar ?l“Var ali temnejša, kakor je obleka, nikdar Ce vidito kje lepo kravato, JO-pa enaike barve kot obleka. Ce je kmalu kupite, da ne bo pošla. &^ a^?ka s-UJnfJT barve, je kravata lepih kravat je malo in knpc&v iUuhko zivaibnojsa ali nasprotno. Ne lepe kravafte dovolj.
Iz Ljubljane
Proti nepravilnostim
in škodljivim pojavom v gospodarstvu
SPOBT IN TELESNA VZGOJA
D
ČEDALJE VEČJA ŠPORTNA DEJAVNOST INVALIDOV
Človek brez stopala - rekorder
Z razprave o delu Tržne inšpekcije
skl Po°dhofi.smo' ?,a J® Mestul ljud. PfavlJai n rt 1	zad"j‘	seji	razje o	.	^rzil°	inšpekcije, ki
izdala	1,1 v minulem letu
MU lzto”0 porodilo. Iz testa po-IJudskl mlimknTI,to s“, uKotovill tudi ipokcli« S l ,— Jo Tržna in-linenu jtevifn ! n leJu kl'ub ma->-Premajhni i, la ln delno tudi vend irla - kvalifikaciji leje naloge Nat “S^\no “Pravila gvo-mo nekatero dokaz tepta navede-rodlla.	ugotovitve	iz tega po.
SUSMAUJI DELAJO NA VELIKO
ve« p^orS,CkC'ii'f,Je Pesvedala lani ki je ! . Proldcmu šušmarstva,
“brtnlh dejavnost"), n‘"’lto v vseli •uajhen obse^dit' a ne sro za spodlnja Mn » ,JO .n- Pr- ffo-Prvem pohot?.. ?re"rad°vič, ki je v 2a 1,025 sre rt! n a ,S Kta l.eta izdelala RoI ven t el e In !•?, l ri" i\v ln kravat. Ab-ier je lzdeiai ^nitCM?rago V1dma. 8k» nodiottu	ljubljanska traov-
2^tn,rl lct^ 2a 851.183 din Šušmarl? * okrasnlh sponk. us 1 u žn os t nest or 11 v « I,rse.vzem»H tudi
ska, montažna rte,?-,	pedar-
fo n. pr trli. n t1} Podobno. Tako f“varne »Teol« J-i kl.m6avnlfiar.il stalaclje vodovodn?nZ° '"“ntažo ln. •Udarnik«. Kva lf *e.ylJT podjetju aontnlne«, kl so hm ’ delavci »Cc-T Besunjah „	' U na rednem delu
“Pravljali gradben« d ,prostCm Casu Prav tako n* i f doVl "* B1®du. baviU z n£, i. C nekateri stalno nostjo. Tako n ir . “prtno dejav-uslužbenec podiPtl. cfakob z'daHC,
‘zdeloval ril><>|,v«. ,Sloveniiavino«, 'b v šestih ml^u Potrobš6ine iti Jrsrovsklm “ ?Sc“ib prodal raznim *!.M» din. W Jc(Jem v vrednosti
“Šotorila, ‘'"j” Jržna Inšpekcija «a so nekateri obrtniki
spremenili svoje delavnice v obrate izrazito proizvodnega značaja. Tako jo ji. pr. Kmll Medvešček izdelal elektrotehnično izdelke za trgovino in industrijo v vrednosti 18 milijonov dinarjev, uslug pa jo v istem času izvršil za 1 milijon dinarjev. V prvem polletju lani Je izdelal za tovarno »TAM« za 3 milijone električnih Izdelkov. Strojni ključavničar Andrej Zlpan pa je prek trgovske mreže prodal lani za 7 milijonov din izdelkov. Lidija Bahovec pa je z izdelovanjem tekstilne galanterije ustvarila prek trgovske mreže v pol leta za 10 milijonov dinarjev prometa.
PEKARNE IN MESARIJE Tržna inšpekcija je ugotovila majhno kapaciteto ljubljanskih pekarn in njih primitivno ureditev, pa tudi slabo mehanizacijo, kar vso vpliva na kakovost ln ceno kruha. Vzlio temu pa so bile v prvi polo. vici lanskega letu vse ljubljanske pekarne. razen v Polju, visoko aktivne. To pa so dosegle predvsem z večjimi zaslužki pri peki žemelj, prepečenca ln slaščičarskih izdelkov.
Kontrola mesarij je ugotovila troje značilnosti. Predvsem to, da so mesarji v poslovalnicah prodajali meso in izdelke, ki so jih sami kupovali; da tehtnico in uteži niso bilo cementirane, s čimer so oškodovali potrošnike;^ sam sistem poslovanja pa jo dopuščal samostojnost pri upravljanju poslovalnice in so posamezni mcsarji-poslovodjc Imeli možnost okoriščanja. Seveda si bili zoper to podvzeti potrebni ukrepi.
NEDOVOLJENA TRGOVINA Zanimivo je, da jo Tržna inšpekcija pri vseh trgovskih in proizvodnih gospodarskih organizacijah, katerih poslovanje je lani podrobneje
TN KJL™*0™ SOLA VRTNARSKE m olepševalne STROKE JE DALA PRVIH 22 NOVIH VRTNARJEV
učcmje'Vžoln 2?kliučaa triletno
Vrste vtfubLJ® d0Slej prva te
v Slovenli L,^1 311 sedaj edina
^ 80 je (SS<ei1	mladini,
v Ta ^ ® vrtnarstvo, hoije Podkovani absolventov, mogli biti vrZ,SVOji strokL- kot doslej, z iahiiwnarskl Pomočniki Sloveniji	*>Wva kruh v
Pojdejo na r?g0d v državi. Eni z oder,	«do v Split, v
fdla jih je	^eogracl, zapo-
jmristno j* J”611®™ Ljubljane, Ljubljana	^Porabilo mesto
Sodoteio v^Je ?asade'
vodno večie	postavlja
nem znani-,, ^ e ,P° strokoven tudi	86 javni nasadi
^Ijšajo Krwi f01 vrbovi nenehno tudi	.krajev si želi in
®redi zelen to f^3e otr°ških igrišč ^ram bloki ’ 0Ve tovarne, pro-točke, pokmvn - ?ve ®°le, izletne sp°soW ^ksča- vse to čaka na kti	To je že pred
Jdtibljani	vrtnarija	v
ljudski oriKr^181^013’ je Mastni Prostor £^L.dal sredstva in je v« Yr5la'rs,ko šolo- Taika Sloveniji ztol',-3 nujno Potrebna pkinjen II?1 se zal°, ker je bil Srednji k^a?kl °<Melek na 111 m se to JSki 50,11 v Maribo-v Medlom, r, • Vrtnarska šola P® Povrtm PrLCelto Preusmerila Pri na c	?a,co bi siceT osta-
ri domala vT81 vrtnarski vaijen-Pka, gg; ^ ,'\ez strokovnega po-Počitnicam; j1,11111 bili dani le med Vrt^!m! kralki tečajL venti so^b3	katere absol-
P°mo<^niki ^ c^rani vrtnarski ^ februarUJe	^ <^os-1^3 tridetna,
^om nZ3lft J* > »M. s po-leti pfi	k° trajal pouk
^ bi ^aial° se je namreč,
vlakom, bili pa so vztrajni, prizadevni an zato tudi uspešni.. Naj bi ta mladina uspešno delala za podvzel, v dvig javne in zasebne vrtne kul- j ^Sneru delo
ture.
J. K.
pregledala, ugotovila pojave ^ nedovoljene trgovine. Izjema sta bili samo trgovsko podjetje »Elektrotehna« In Tovarna testenin. Pri proizvodnih podjetjih je bil Lani pogost pojav preprodajanje surovin. Obrtno proizvodno podjetje »Udarnik« je na primer preprodajalo škrob, deske, lužni kamen, transformatorsko olje, razni mizarski material In celo čebelnjake, pri čemer si je ustvarilo nad milijon din dobička. Druga trgovska podjetja pa so preprodajala stvari, ki ne sodijo v njihov delokrog. »Jugotehni-ka« si je s prodajo takih izdelkov ustvarila čez 306.009 din dobička. Enake primere je Tržna Inšpekcija zasledila pri podjetju »Železničar«, »Emona«. »Sanolabor«, »Kurivo«, »Ku-rivo-prodaja«.
Poseben primer so predstavljali socialistični zakupniki za kmetijske pridelke. Tržna Inšpekcija je ugotovila. da so zakupniki imeli široke možnosti privatnega trgovskega udejstvovanja, ker niso bili zavezani voditi evidenco o trgovski dejavnosti. Z netočnimi davčnimi napovedmi pa je 7 zakupnikov za leta 1953 utajilo nad 1,5 milij. din prometa. Razen tega so utajili ves promet, ki so ga ustvarili z blagom, kupljenim direktno od proizvajalcev. Zaradi tega so predlagali ukinitev teh obratov.
IN NEPRAVILNOSTI V GOSTINSTVU?
Naj navedemo samo prilivanje vode v vino, kar je bilo zlasti ugotovljeno v gostilni »Dolenc«, kjer je to delal upravnik Janežič. V gostilni »Sokol« pa je natakarica vlivala vodo celo v pelinkovec. Nekatere osebe (Lasan Marija) so se ukvarjale s kromarjenjem v svojih stanovanjih, poseben problem pa predstavlja prodaja vina od strani proizvajalcev. Primerilo pa se je, da so tudi nekatera trgovska podjetja točila žganje po kozarčkih v svojih poslovalnicah.
*
Poročilo posveča pozornost delovanju podjetja »Odpad«, ki je prodajalo razne odpadke privatnikom, nadalje primanjkljajem In viškom, ki se pojavljajo ob inventurah po trgovinah. zaposlovanju neprijavljene delovne sile in prometu z lesom, kar vse je Trgovska inšpekcija lani zasledovala. Po • obširni diskusiji v Mestnem ljudskem odboru o vseh teh vprašanjih bo Svet za gospodarstvo kolikor že ni, potrebne na podlagi predlogov Tržne inšpekcije v Ic-
Za nepoučene sta šport in invalidnost nezdružljiva pojma. Pogosto slišimo, da je bil tekmovalec poškodovan ali da je zbolel in da za daljšo dobo sploh ne bo inogel sodelovati na tekmovanju.
Niso pa redki primeri, da posamezni športniki. Čeprav hudo poškodovani, z voljo in z vztrajnimi vajami premagajo svojo telesno pomanjkljivost in celo pogostokrat dosežejo izredno lepe športne uspehe.
Naj navedemo samo dva primera iz življenja športnikov v nasi državi.
tošnjem letu.
R.
Absolventi Vrtnarske šole v Ljubljani
Sličice iz zobne ambulante
Boleli so jo 7.objc; lice Je imela ose ordinacijslti čas, čeprav je že več dni oteklo. Mož ji je prinesel bolniški listek I imela otečeno lice. ker pa je do pol sed-in popoldne je šla o Zobni ambulaiorij mih, do konca ordinacije, manjkalo še d Nebotičnik. Prišla je šele okoli 4. ure ! pol ure, ni mislila, da je s tem zagrešila popoldne, ker prej zaradi otrok ni mogla, j kaj hudega. Zobni zdravnik jo je nato Številke ni več dobila, ker so bile že vse " razdeljene.
>Počakala bom, četudi brez številke; morda bom pa le prišla na vrsto.<
Zobni zdravnik ordinira do pol sedmih zvečer, je pisalo na vratih. Do šeste ure so se pri njem že zvrstili pacienti, ki so imeli številke, zato je tudi ona zdaj
tudi res sprejel, toda z že omenjeno pikro opazko in s svojim obnašanjem ji je dal vedeti, da mu ni prav. Potem ko ji je izdrl zob, je odšel iz ordinacije. Manjkalo je tedaj še četrt ure do pol sedmih, tako da za pacientko ni žrtvoval nič svojega časa.
Zobni zdravniki so res hudo preobre-
f)re
j. Toda
  .to .to	.J.nnnIŠ	nP/*l	Tl	tl	Tl	Ufi	Llillll	fl	Vtl	m	Tl	O	TT1	II	TIH.
todi v Ž	stroko	obdelati
£2* d°vo5 W ta„eu
2ato to . J OLske predozobrazbe. »Ne,« je o
POgoi• a	  kUTIk
8 Prav rinLmn:a^e oz- 2 gimnaziji Prvi to1? uspehom.
® učence,/ •	končalo vseh
čelo so „3n učenk. Praktično d®h, v r Pf.avl.ia,1i pri toplih gre-Parkiih Mo. * 13	’ drevesnici in
20 Ut trvirjf , e vrtnarije, šolo pa ču. j,,., rilsko v Tivolskem gra-riasti za e .	-1? 1)110 naporno,
  nste, ki so se vozili z
cas Se ni potekel, jo je zobni zdravnik posmehljivo vprašal:
*Ali tudi pred kinom čakate na vstop-otem, ko zapro okence, ker so razprodane?<.
odgovorila, ker se niti ni
V nov razpis postavljen I takoj zavedela pikrosti v vprašanju.
' »Pri zobnem zdravniku pa lahko, kajt< je zbodel vdrugo.
Tedaj je razumela in se takoj pokesala, da je šla ravno k temu zdravniku, o katerem je že v čakalnici slišala, da se ga pacienti bojijo, ker je mrk in siten. Ko je neka druga pacientka zastokala pri njem zaradi injekcije, ji je dejal:
*Ali tudi doma vedno zakričite, kadar se pri šivanju zbodete z iglo?*
Pacientka, ki ji je očital, da čaka na ordinacijo, čeprav nima številke, bi odšla mirno domov, če bi zdravniku že potekel
ŠTIRJE DRŽAVNI REKORDI
Prvi je športnik-invalid, že znan, saj je o njem te dni pisalo naše časopisje. To je dvigalec uteži Ladislav Saren, ki je začel sistematično trenirati leta 1949 in je že istega leta dosegel državni rekord v lahki kategoriji. Naslednje leto je bil spet državni rekorder, leta 1951 pa prvak v olimpijskem triatlonu. Na svetovnem prvenstvu v Milanu leta 1951 je bil četrti v Evropi.
Neposredno po tem svetovnem prvenstvu ga je povozil vlak, ko se je vračal s kolesom domov. Imel pa je še kar veliko srečo. Sicer je postal invalid — izgubil je levo stopalo ter si hudo poškodoval desno koleno. Torej konec resnično bleščečega vzpona? — »Ne!« je dejal Saren. Marljivo je vadil s svojim trenerjem in na splošno . presenečenje dosegel uspeh: od dneva poškodbe pa do danes je dosegel štiri državne rekorde.
ZA MIlARSKl PLES |
5* FEBRUARJA 1955 V VSEH PROSTORIH HOTELA p IN KINA »UNION« V LJUBLJANI
hLf® 01)1 j ubili svoje sodelovanje v umetniškem programu jH Ka Irw2?ni Pevski umetniki VILMA BUKOVČEVA, CVET- == Štirto , Ck°VA in MIRO BRAJNIK. Za ples pa bodo igrali == kvalitetni orkestri.
j arn^36’ ki se nameravajo prireditve udeležiti, opozar- m
IZVRSTNO JE BRANIL Drugi primer je manj znan, vendar pa nič manj zanimiv. Mikici Zrenjaninu so, ko je bil star 11 let, odrezali nogo pod kolenom. Ponesrečil se je ob prometni nezgodi. Pozneje je vzljubil eno izmed najbolj dinamičnih športnih panog — nogomet.
Z vztrajno vaio je dosegel, da so ga sprejeli v vaško nogometno moštvo Duboko, pozneje pa kot vratarja v SK Barič. Hodil je na gimnazijo in hkrati treniral. Tako sc je nekega dne v predigri tekme med BSK in Radničkim iz Obrenovca pojavil v vratih svojega moštva pred velikim številom gledalcev v Obrenovcu. Branil je izvrstno, kakor da ne bi imel namesto noge protezo.
Skromen primer, vendar pa dragocen za ljudi z različnimi telesnimi hibami.
Takšni primeri so nedvomno največ pripomogli k temu, da so se začeli in-
DIRKA »F O EGIPTU«
Petrovič in Ješic sta imela isti čas kot zmagovalec — Naši vedno boljši
Minia, 15. jan. V tretji etapi kolesarske dirke po	Egiptu od	Asiuta	do
Minie je zmagal Belgijec Shepcns, ki je prevozil 125 km dolgo progo v 3 urah, 43 minutah in	15	sekundah.	Shepens	je
vozil skozi cilj	v	sprintu, za	njim pa	je
istočasno prispelo so 16 kolesarjev. Med tekmovalci, ki	imajo enak	čas kakor
, .	vba	liavvunia	vauu. a** v	—
°bjavljena v časopisju. Vse poprejšnje intervencije §=!
čaSno ’ ,da bodo vsa navodila glede vabil in vstopnic pravo-
rek
so	ki	so obljubila svoj prispevek k prireditvi,
111 Aklamacije
so odveč.
iz Zadra s svojimi odličnimi likerji, TO-tairr • ^OVARNA iz Zadra s svojimi izvrstnimi cigare-kenVtxU\podietje »ILIRIJA« v Ljubljani, ki slovi po svojih ličnih izdelkih.
večina izmed njih kljub ogromnemu na valu v ordinacijah z razumevanjem v.a težave pacientov opravlja svoje delo, skuša kolikor je le moč ljudem ustreči in ravna z njimi tako, kot je treba delati s pacienti, ki z zaupanjem iščejo zdravniško pomoč. So pa med njimi tudi — resda zelo, zelo redke — izjeme, med katere spada, sodeč po njegovem ravnanju, tudi omenjeni zdravnik iz Zobnega ambulatorija v Nebotičniku, ki se je v opisanem primeru nekoliko spozabil nad humanimi zdravniškimi načeli. Takšni primeri vzbujajo pri pacientih hudo kri in j mnenje, da je treba iti v privatno ordi-| nacijo, če človek želi, da bo zdravnik j z njim lepo ravnal. Značilno je, da je tudi omenjena pacientka po odhodu iz ordinacije rekla:
>Res bi rada vedela, ali ta zdravnik tudi v svoji privatni ordinaciji tako ravna s pacienti?*
Potrebno bi bilo, da bi se Zavod za socialno zavarovanje še bolj zanimal, ali so pacienti, ki so niegovi zavarovanci, zadovoljni z delom Zobnega ambulatorija, saj Zavod drago plačuje storitve ambulatorija, tako da zavarovanci upravičeno zahtevajo, da začne ravnati osebje ambulatorija z njimi prav tako vljudno kot tedaj, kadar pride pacient v privatno ordinacijo, kjer mora sam plačati zdravstveno storitev.	M.	Z.
Včeraj na ljubljanski reševalni postaji
Marija Zalar, 61 let, upokojenka, Begunje 13 pri Cerknici. Pri padcu čez tram sl je zlomila levo roko v zapestju; Janko Kajzer, 34 let, nabav-ljač, Rakovnik 26, Medvode. Prikolica traktorja ga je stisnila in mu zlomila desno petnico:	Andrej Debevec, 54
let, kmet, Stara Vrhnika 95. Bik ga je sunil in mu zlomil dve rebri; Vera Abram, delavka, 20 let, Unec pri Rakeku. Krožna žaga ji je poškodovala kazalec na levi roki; Angela Kovačič, 451et, prodajalka, Tomšičeva 28, Ljubljana. Podrl jo je avto. Ima pretres možgan, rano na glavi, zlomljeni obe ključnici in rebro.
SMUČARSKO TEKMOVANJE V KITZBUHELU
Berthodova in Molterer zmagovalca v smuku
Kitzbuhel, 15. jan. Danes se je začelo v Kitzbiihelu menarodno smučarsko tekmovanje. Dopoldne je bil smuk za ženske. Udeležilo se ga je 33 tekmovalk iz osmih držav. Proga, Ki je bila dolga
2.5 km, je imela 500 m višinske razlike
Zmagala je Švicarka Berthod v času
2:52,7. Za njo so se uvrstile Francozinja Thiolier 2:59,5, Hochleitner (Avstrija) 3:00,5, Blatt (Avstrija) 3:00,9, Lanigg (Nemčija) 3:03,8 itd. Jugoslovanka Slava Zupančič je bila 26. s časom 3:46,8, Sonja Antič pa zaradi številnih padcev 29.
Kitzbuhel, 15. jan. (Tanjug.) Popoldne je bilo tekmovanje v smuku na 3,2 km dolgi progi, z 800 m višinske razlike in osmimi vratci. Sodelovalo je 60 smučarjev iz česetih držav.
Zmagal je Avstrijec Molterer, ki je progo prevozil v 2:46,3, kar je novi rekord te proge. Na nadaljnja mesta so se uvrstili Schuster (x\vstrija) 2:50,0, Duvillard (Francija) 2:52,3, Hinterser (Avstrija) 2:53,1, Obereigncr, Rieder (Avstrija), Vuarnet (Francija), Julen (Švica), Pasquier (Francija), Lcitner (Avstrija) itd.
Rezultati niso uradni.
MEDNARODNI SAHOVSKI TURNIR V BEVERWIJKU
Milič še vedno vodi
Beverwijk, 15. jan. — Po sedmem kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Beverwljku vodi Milič s pet točkami, za njim sta Prins in Kramer (oba Niz.) 4,5, dalje so se uvrstili Bovvmeester, Donner (oba Niz.), Czemiak (Izrael) 4, Pilnik (Argen.) 3.5, Kovač (Avstr.) 2.5, Perez (Špan.) 2 in Bergsman (Niz.) 1.
V prekinjenih partijah iz prejšnjih kol je Milič premagal Bergsmana, Pilnik Czemiaka, Kramer in Donner pa sta oba premagala Pereza.
Beverwijk, 15. jan. — V šestem kolu je Milič prekinil v boljšem položaju z Bergsmanom, Pilnik je izgubil z Bowmeestrom, Prins pa je premagal Kovača. Partija Czemiak — Kramer se je končala remi, Perez iti Donner pa sta prekinila.
Stanje po šestem kolu: Milič in Czemiak 3,5 (1), Prins, Kramer, Bow-meester 3,5, Pilnik 3 itd.
V prvi rezervni mednarodni skupini je veliko število partij prekinjenih. Trenutno vodi naš mojster Djaja s 3,5 točke (1). V drugi rezervni skupini je Molerovič na tretjem mestu s
3.5 točke iz šestih partij.
zmagovalec, sta tudi Jugoslovana Petrovič in Ješič. Petrovič je bil deveti, j Ješič pa 13.
Kairo, 15. jan. — V četrti etapi kolesarske dirke »Po Egiptu« od Minhena do Beni Suela je zmagal kolesar Singlata (Libija), ki je progo, dolgo 126 km, prevozil v času 3:50.42, za njim sta privozila na cilj Dalgard , (Danska) in Shepens (Belgija v času 3:51,44.
NOGOMET
Velik uspeh Partizana
Arnheim, 15. jan. (Tanjug) V Arn-heimu je nogometno moštvo Partizana premagalo v deveti tekmi na svoji turneji argentinsko ekipo >Newels old Boys« iz Rosaria s 4:2 (2:1).
Visoka zmaga Dinama
Damask, 15. jan. Zagrebški Dinamo je danes v Damasku premagal izbrano moštvo vojaške policije z visokim rezultatom 6:0 (1:0). Gole za Dinamo so dosegli: Mantula 3, čonč, Čajkovski in Pukšec pa po 1.
Brez odločitve
Kairo, 15. jan. Povratna tekma v Kairu med nogometnima reprezentancama Egipta in Bolgarije se je končala neodločeno 0:0. V prvi tekmi je zmagal Egipt z rezultatom 1:0.
Sarajevo : Hadžetepe 2:0 (1:0)
validi ukvarjati s športom. Poleg splošnih koristi je šport za invalide izredna metoda njihove rehabilitacije.
SELE PRED NEKAJ LETI
Pri nas se je gibanje^ za razvoj športa med invalidi začelo že pred nekaj leti v Sloveniji. Pobudniki so bili vojaški invalidi iz Ljubljane, pozneje so se večidel začeli ukvarjati s temile športnimi disciplinami: namiznim tenisom, streljanjem, kegljanjem, smučanjem in šahom. Zatem se je začela športna dejavnost širiti tudi v drugih mestih naše države. Ustanovljene so bile športne sekcije invalidov v Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, Mariboru, Kranju, Subotici in zadnji čas tudi v Sarajevu, Mostaru, Šibeniku in drugih mestih.
Doslej so bila tri medmestna tekmovanja invalidov—športnikov, in sicer v namiznem tenisu, kegljanju, šahu in streljanju. Zadnjega tekmovanja v Zagrebu se je udeležilo več kot 80 invalidov iz sedmih mest.
Bili so tudi dvoboji z avstrijskimi invalidi-športniki in več mestnih prvenstev. Nekatere sekcije invnlidov-šport-nikov: kegljaška v Zagrebu in Ljubljani, strelska v Novem Sadu in šahovska sekcija v Beogradu so se udeležile tekmovanj z ostalimi športniki iz teh mest.
V tej živahni športni dejavnosti med invalidi, ki se čedalje bolj širi, prednjačijo Slovenci. Na nedavnem republiškem prvenstvu slovenskih invnlidov v Ljubljani so bili doseženi dobri rezultati.
Z VELIKO HITROSTJO PO ZASNEŽENIH POBOČJIH
Mnogim obiskovalcem kinematografov je nedvomno ostal v spominu izredno zanimiv filmski tednik. Športniki brez noge ali roke so drveli na smučkah z veliko hitrostjo po zasneženem pobočju. Tudi tako naporen šport, kakršno je smučanje, ni ostal invalidom nedostopen. Doslej sta bili dve prvenstvi invalidov, sedaj pa pripravljajo tek-vanje na Jahorini.
Nedavno je Zveza vojaških invalidov Jugoslavije ustanovila osrednjo športno komisijo, ki bo skrbela za nadaljnji razvoj športa med invalidi. Naše invalidske organizacije so se začele zanimati za to dejavnost in so zagotovile potrebna gmotna sredstva za ^nabavo športnih potrebščin. Tudi pomoč naših športnih organizacij in klubov mladim sekcijam invalidov bo vsekakor pripomogla, da bodo doseženi kar najboljši uspehi v nadaljnjem razvoju športa med telesno onesposobljenimi ljudmi v naši državi.	M.	B.
NAMIZNI TENIS
Zaenkrat brez presenečenj
Danes se je v Ljubljani začel namiznoteniški turnir, ki ga prireja namiznoteniški klub »Ljubljana«.
Danes se bo končalo moštveno I tekmovanje. Sodeluje 19 moških ln 7 | mladinskih ter 9 ženskih in 4 ekipe mladink. Do sedaj so bili odigrani dvoboji v moških moštvih: Odred II
— ANTK (Lj) 5:1, »Ljubljana« III — Železničar (Mrb) 5:3, Ilirija I — Ke-mičar (Hrastnik) 5:0, Triglav I (Kranj)
— »Ljubljana« IV 5:0, »Ljubljana« II
— Ilirija II 5:0, Partizan (Kočevje) — »Ljubljana« VI 5:0, Odred — Triglav II (Kranj) 5:2.
NAROČILNICA
Podpisani -----------------
kraj   ulica
pošta
naročam »Ljudska pravico« in prosim, da mi jo začnete z
_____________________ redno	pošiljati.
Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi številki, oziroma jo bom plačal po inkasantu.
Datum
Podpis
Odrežite in nam pošljite
MEDNARODNA TEKMOVANJA NAŠIH ORODNIH TELOVADCEV
Več nastopov kot lani
Leta 1955 bo število mednarodnih tekmovanj naših telovadcev na orodju večje kot doslej.
Italijanska telovadna zveza je v načelu sprejela povabilo »Partizana«, naj bi bilo maja ali junija 1955 tekmovanje državnih reprezentanc obeh držav. Italijani so bili osmi, naša moška reprezentanca pa dvanajsta na lanskem svetovnem prvenstvu.
»Partizan« je sklenil predlagati italijanski zvezi tudi tekmovanje ženskih reprezentanc. Italijanke so bile na zadnjem svetovnem prvenstvu pete, naša ženska reprezentanca pa enajsta.
Razen tega bo maja v Jugoslaviji tekmovanje moških reprezentanc Danske in Jugoslavije, povračilni dvoboj pa bo v začetku 1956 na Danskem.
19. marca bo v Švici dvoboj z moško in žensko reprezentanco »Satusa« (delavska telovadna organizacija). Naša moška reprezentanca Je imela doslej pet dvobojev z moštvom »Satusa«, vendar si je priborila zmago samo v Sarajevu. Letos bo dvoboj
Mednarodno smučarsko prvenstvo novinarjev
Na mednarodnem smučarskem prvenstvu novinarjev v Franciji je včeraj v veleslalomu zmagal Francoz Louis Dalma. 2000 m dolgo progo je prevozil v času 1:27,3. Jugoslovan Jože Podobnik je bil 13. s časom 2:15,3
moških ekip v Luzernu, ženskih ekip pa v Greenichenu.
»Partizan« se dogovarja tudi s telovadno zvezo Francije o dvoboju moških in ženskih reprezentanc. Obe francoski reprezentanci v vajah na orodju sta bili na lanskoletnem sve-
tovnem prvenstvu v Rimu boljši od jugoslovanske.
»Partizanu« Jugoslavije je bilo tudi poslano povabilo, naj se s svojimi telovadci udeleži tekmovanja v orodni telovadbi za »Europa-cup«, ki bo U. aprila v Frankfurtu na MainL
OBČNI ZBOR TVD PARTIZANA TRNOVO
ZDAJ BO DELO LAŽJE
Društvo bo dogradilo telovadni dom v Trnovem — Stanko Trček novi predsednik — Letos bodo taborili
ob morju
TVD Partizan Trnovo je društvo, ki je šele pred kratkim ponovno do-dobilo »korenine« — telovadni dom. Njihovo delo v preteklem letu lahko razdelimo na tri obdobja: od ustanovnega občnega zbora januarja do marca istega leta, ko je bilo društvo brez svojih prostorov, od marca do septembra, ko so v mali telovadnici pripravljali prednjake in imeli telovadne ure tudi s člani, ter od septembra do danes, ko so dobili telovadni dom v svoje roke. V zadnjem obdobju Je imelo društvo največ uspeha, posebno pri pridobivanju novih članov, ki jih je bilo iz dneva v dan več, saj nova telovadnica sama od sebe vabi mladino in prijatelje telesne vzgoje.
Na drugem občnem zboru je bilo iz izčrpnih poročil razvidno, da ima društvo vse pogoje za razvoj, pa tudi podporo oblasti. Večkrat je bilo slišati zahvale našim naj višjim dru-
štvenim funkcionarjem tovarišem Marinku, Kraigherju, dr. Breclju, dr. Dermastji, Poliču in drugim, ki so se zanimali za delo, za razvoj društva in podpirali gradnjo doma tako z nasveti, kot z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.
Na občnem zboru so prebrali tudi pismo sedanjega načelnika Partizana Jugoslavije dr. Ivka Pustiška, ki pozdravlja občni zbor, piše pa tudi, da se vedno rad spominja dni, ko je tudi samo telovadil v Trnovem.
Članstvo je izvolilo novega predsednika tovariša Trčka, kateremu bo pomagala vodit* društvo v nove uspehe devetnajstčlanska uprava.
Sprejet je bil tudi proračun za leto 1955 in program dela, ki obsega notranjo dograditev telovadnega doma, gradnjo letnega telovadišča, razne nastope, proslave in pa na veliko veselje članstva, posebno najmlajših — taborjenje ob morju.	v.
DNEVNE NOVICE
Opozarjamo vse zdravstvene za- Sreda, 19. jan. ob 19.30: Verdi: »Ples vode,	gospodarske organizacije In	v maskah«. Abonma red	G.
ustanove, da okrajni zavod za so- Četrtek, 20. jan. ob 19.30: Gounod: cialno	zavarovanje v Novi Gorici	»Faust«. Abonma red D.
zaključi dne 5. februarja 1955 li- Petek, 21. jan.: Zaprto, nančno poslovanje za leto 1954. Pro- Sobota, 22. jan. ob 19.30: Donizetti: simo	vse prizadete, da predložijo	»Lucia Lammermoorska«.	Abonma
svoje	terjatve pravočasno. Po nave-	red B.
denem roku Zavod ne bo priznaval Nedelja, 23. jan. ob 19.30: Donizetti: nobenih obveznosti za nazaj.	j	»Lucia Lammermoorska«. izven in
Zavod za napredek gospodinjstva za podeže^e’
Lahek opoldanski glasbeni spored — 12.00 Pogovor s poslušalci —	12.10
Slovenske narodne pesmi poje Slovenski oktet — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Pol ure za našo vas — 13.30 Želeli ste — poslušajte! — 15.3o »Po naši lepi deželi« Silvo Matelič: S poti po Dalmaciji in Bosni — 16.00 »Neznani talenti« (javno nagradno tekmovanje solistov in ansamblov v velikem studiu Radia
Ljubljana, Erjavčeva 12, odkupuje originalne vzorce za razne tehnike ročnih del. Informacije od 12—14 ali telefonično na št 22-030.
Ljubitelji malih železnic - pozor! Okrajni odbor Ljudske tehnike v Ljubljani pripravlja ustanovitev klu-
Od ponedeljka, 17. jan. dalje bo Ljubljana) — 17.00 V plesnem ritmu dnevna blagajna v Operi popoldne — !7-30 Radijska l*gra: Shaw: Dobri odprta od 17—19 in	ne več od	16—18,	ljudje	(ponovitev) — 18.38 Mali kon-
kot je bila doslej.	Dopoldne	ostane	ce# —	19.00 Radijski dnevnik — 19.30
poslovni čas nespremenjen, od 10.30 Zabavna glasba, vmes reklame in do 12.30. Vstopnice	so v prodaji za	objave	— 20.00 Kaj bo prihodnji te-
en dan vnaprej od	17 dalje.	den na	sporedu — 20.15 Večerni oper-
ni koncert — 21.00 Kulturna kronika:
tbearegabjeemed obefniv^veltto zal MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA ££„,52™; °?J£™2£ SiS?
nimanje. V ta namen naprošamo vse ljubitelje malih železnic, da se zglasijo na Okrajnem odboru Ljudske tehnike, Ljubljana, Resljeva cesta 9 ali telefon 39-191, interna 29, zaradi prijav ter nadaljnjih informacij v zvezi s klubom.
Gledališka pasaža Nedelja, 16. jan. ob 16: Saroyan-Sar-tre: »Glejte, Amerika«. Gostovanje Prešernovega gledališča, Kranj. — Izven. Mladini ni primemo. (Lisa — Nada Bavdeževa.) Razprodano, ob 20:	Saroyan-Sartre:	»Glejte,
Amerika«. Gostovanje Prešernovega gledališča, Kranj. Izven. Mladini ni primemo. (Lisa — Jelica Siardova.) Razprodano.
Ponedeljek, 17. jan. ob 20: Saroyan-Sartre: »Glejte, Amerika«. Gostovanje Prešernovega gledališča, Kranj. Izven. Mladini ni primemo. (Lisa — Jelica Siardova.) Razprodano.
Sreda, 19. jan. ob 20: Jan de Hartog: »Sopotnika«. Gostovanje SNG Trst. Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji.
Naš violinski virtuoz Igor Ozim Četrtek, 20. jan. ob 20: Jan de Har
Zlata poroka. Materi Rozaliji in očetu Martinu Sirka, žel. urad. v pokoju, želimo k 50-letnici poroke še mnogo zdravih in srečnih let. — Hvaležni otroci z družinami.
Svež, čist in mladosten obraz dobiš pri trajni uporabi kozmetične maske TEINT BELL. Dobi se v vseh drogerijah in parfumerijah.
KONCERTI
ln John Hopkins, dirigent iz Manchestra, sodelujeta na jutrišnjem koncertu za zeleni abonma in na ponovitvi v torek, 18. jan. Spored: Hawsthome, Street Comer — uvertura; Vaughan W*1 Harris, Fantazija na temo Thomasa Tallisa; Szyma-novsky, I. koncert za violino in orkester (prva izvedba v Ljubljani); Brahms, .II. simfonija. Vstopnice za torkov koncert od 300 dtn navzdol v Filharmoniji.
GLEDALIŠČA
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA
Nedelja, 16. jan. ob 15: GoLra: »Princeska in pastirček«. Izven in za podeželje;
ob 20: Goldoni: »Lažnik«. Izven in za podeželje.
Ponedeljek, 17. jan. ob 20: B. Shaw: »Pygmalion«. Gostovanje ljubljanske Drame v Kranju.
Torek, 18. jan. ob 20: Bernard Shaw: »Pygmalion«. Gostovanje ljubljanske Drame v Kranju.
Sreda, 19. jan. ob 20: Bernard Shaw: »Candida«. Abonma A.
Četrtek, 20. jan. ob 20:	Ustinov:
»Trobi, kakor hočeš«. Premiera. Izven.
Petek, 21. jan. ob 20: Ustinov: »Trobi, kakor hočeš«. Abonma K. Sobota, 22. jan. ob 20: Ustinov: »Trobi, kakor hočeš«, izven.
Nedelja, 23. jan. ob 15: Golia: »Princeska in pastirček«. Izven in za podeželje;
ob 20:	Ustinov:	»Trobi, kakor
hočeš«. Izven in za podeželje.
OPERA
Nedelja, 16. jan. ob 19.30:	Verdi;
»Ples v maskah«. Gostovanje Rudolfa Francla. Izven in za podež. Ponedeljek, 17. jan.: Zaprto.
Torek, 18. jan.: Zaprto.
tog: »Sopotnika«. Gostovanje SNG Trst. Abonma red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom
Nedelja, 16. jan. ob 16:	Goemer:
»Pepelka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava;
ob 20: Goemer: »pepelka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Večerna predstava.
Sreda, 19. jan. ob 16: Goemer: »Pepelka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava.
ustvarjanja mariborskih slikarjev — 21.15 V svetu ritmov in melodij — sodeluje Plesni orkester Radia Ljubljana — 22.15—23.00 Misli in pogovori o sodobni glasbi (Festival sodobne glasbe v Donaueschingenu).
22.15—23.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
Vesti iz Kranja
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 16. jan. ob 16: Saroyan-Sar-tre: »Glejte, Amerika«. Gostovanje v Mestnem gledališču, Ljubljana; (Lisa — Nada Bavdeževa.) ob 20:	Saroyan-Sartre:	»Glejte,
Amerika«.
(Lisa — Jelica Siardova.)
VESTI IZ MARIBORA
Dežurna lekarna v nedeljo, dne 16. januarja 1955: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12.
KINO
PARTIZAN: Avstrijski film: »Dva v avtu«.
UDARNIK: Franc, barvni film: »Grof Monte Cristo«, I. del.
POBREŽJE: Meh. film: »Rio Eskon-
dido«.
STUDENCI: Ameriški film: »Zaznamovana«.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Nedelja, 16. jan. ob 15:	Foerster:
»Gorenjski slavček«. Izven in za red podeželje.
CELJSKE VESTI
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 16. jan. ob 15.30: Hoffmann Hamisch: »Admiral Bobby«. Abonma red nedelja in izven; ob 20: Norman Krasna: »John ljubi Mary«. Izven.
Torek, 18. jan. ob 20: Hoffmann Har-nisch: »Admiral Bobby«. Abonma red torek in izven.
Petek, 21. jan. ob 19.30:	Norman
Krasna: »John ljubi Mary«. Gostovanje v Žalcu.
Sobota, 22. jan. ob 20:	Hoffmann
Hamisch: »Admiral Bobby«. Izven.
Nedelja, 23. jan. ob 14:	Norman
Krasna: »John ljubi Mary«. Gosto- KINO
KINO »UNION«
Premiera ameriškega filma
»Praznik v Rimm
Tednik »Obisk maršala Tita v Indiji«. Predstave ob 15, 17.30 in 20. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Gregory Pečk in Au-drey Hepburn. Prodaja vstopnic od 9—11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 8 dalje.
KINO »KOMUNA«
Francoski barvni film
»Alarm na jugu«
Tednik »Obisk maršala TiU v' K diji« samo pri predstavah OD 21.15. Predstave ob 15, 17, 19 in Ob 10 matineja istega filma, v e ni vlogi Jean Clod in Eri c h Stroheim. Prodaja vstopnic: oa 11 ter od 14 dalje, za matinejo od 8 dalje.
vanje v Topolšici.
VESTI Z JESENIC
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja, 16. jan. ob 15:	Škufca:
»Trnuljčica«.
Zveze z vlaki ugodne.
»SLOGA«: Avstr, film: »Dva
KINO »LITOSTROJ«: Francoski fll»-»Frizer za dame«. Predstava j. Prodaja vstopnic uro prea v stavo.	.	fiini:
JESENICE: »RADIO«: Nemški
»Greh«. Predstave ob 16, 1» 1“j. Dopoldne ob 10 matineja P° ^ žanih cenah. — »PLAVŽ«. ^ film:	»Maggie«. Predstf7® f+meja
18 in 20. Dopoldne ob 10 matin po znižanih cenah.
DROBNI OGLASI
MIZARJA ali REZBARJA, srednjih ELEKTROMONTERJA in mehanika-
let, samostojnega in vsestransko verziranega (ev. v umetni obrti), sprejme za stalno Modema galerija, .Ljubljana, Tomšičeva 20.
186
KURIRJA sprejmemo za takojšnjo namestitev. V poštev prihajajo tudi upokojenci. Ponudbe je treba poslati na oglasni oddelek »LP« pod ši'fro »Takoj«.	188
Prodaja vstopnic v Mestnem do- MESTO MEHANIKA razpisuje Deka-mu, rezerviranje tel. št. 32-860. Na to	nat medicinske fakultete v Lju-
edino večerno uprizoritev »Pepelke« j	bljani na Inštitutu za fiziko. Po-
opozarjamo vse stalne obiskovalce.;	goj:	opravljena vojaška služba.
Prihodnjo soboto bo premiera Buda-kove veseloigre »Klobči-č« z Gorju-! povo, Petrovčičevo, Simončičevo, Lombarjem in Sadarjem v glavnih vlogah.
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za nedeljo, 16. januarja
Poročila: 6.05, 7.00, 12.30, 15.00, 19.00 in 22.00.
6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 6.30—6.35 Pregled tiska — 7.15 do 7.30 Reklame —	7.30—7.35 Radijski
koledar in prireditve dneva — 8.00 O športu in športnikih: Šport med našimi delavci — 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro — 9.00 Otroška predstava: Almazarski vodnjak (po orientalski pripovedki priredil Hugo Florjančič) — izvajajo člani mariborskega gledališča — 9.50 Glasbena medigra — 10.00 Družinski pogovori: Dr. Božo Škerlj: Zena pri Zunih in Navakih — 10.10 Dopoldanski simfonični koncert — 11.00 Oddaja za Beneške Slovence — 11.20
šoferja iščejo za takojšen nastop Posavski rudniki svinca, cinka in barita — obrat Sitarjevec v Liti'ji. Plača po tarifnem pravilniku. 187 STROJNEGA TEHNIKA sprejme takoj Elektro strojno podjetje Tiki, Ljubljana, Trata 12.	123
ELEKTRO TRBOVLJE v Trbovljah sprejme takoj: 5 elektrotehnikov, 22 elektromonterjev, 20 delavcev, samostojnega zidarja, 2 zidarja. — Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja v Trbovljah,
 	. . _	    ___	Trg svobode 9.	T	21.
prošnje je treba vložiti na peka- ELEKTROMEHANIKA in 2 autogena natu mediemske fakultete, Vrazov	varilca sprejme talko j »Elektro
trg 4/1.	185	strojno podjetje TIKI« v Ljubi j a-
VEC MEST LABORANTOV razpisuje	ni> Trata št. 12.	198
Kemični inštitut »Borisa Kidriča« cRNO LIMUZINO »Adler«, šti-ri- do SAZU v Ljubljani. Potrebna šol-	petsedežno, v dobrem stanju, po-
ska izobrazba: končana Tehnična	ceni prodam. Ponudbe na »Borbo«
srednja šola. Plača po uredbi,	Zagreb pod štev. »153«.
predvidena je tudi dopolnilna pla- ITALIJANSKO ZENSKO KOLO in ca. Nastop službe možen takoj.	krznen plašč prodam. Zelena jama,
Ponudbe z življenjepisom posjati	Bezenškova 6.	181
na gomji naslov do 31. jan. 1955. KLAVIR (pianino) dobro ohranjen,
v avtu«. Tednik samo pri predstavah ob 19 in 21. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Wolf Albach-Retty in Hanerl Matz.
Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 8 dalje.
KINO SLOGA:
Jugoslovanska kinoteka predvaja dne 17. januarja v kinu »Sloga« ob 19 in 21 angleški film »Film in stvarnost« režiserja A. Cavalcantija. j Prodaja vstopnic v kinu »Sloga« v 1 času redne prodaje v ponedeljek.
KINO »SOCA«:	Nastop dresiranih
slonov in artistov. Predstave ob 15, 17 in 20. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje.
KINO DOMA JLA:	Švedski film: I
»Margit«. Predstavi ob 18 in 20. '
Prodaja vstopnic uro pred pred- ,	PTUJ:	Angleški	barvni film;
stavo.	»	nica	z	milijon	funti«
po zmzamn cenan.	filmi
CELJE:	»UNION«:	Avstrijski	j"	g
»Dva v avtu«. Predstave od in 20. — »DOM«:	Angle&d	11
»Matejevi sinovi«. ™
16.15, 18.15 in 2C.15.
predstave 16.15, 18.15 m zv.io.	.
KRANJ: »STORŽIČ«: Avstrijski n »Hanerl«. Predstave ob 15, iv »SVOBODA«: Angleški barvni ^ »Melba«. Predstava ob 18*a m&xi-
Hanerl«. Predstave
___w' "ki barvil Predstava ob 18. O nastopa »Paradiso«. Ob 10 neja avstr, filma: »Hanerl«.
Denar*
Pravilno opremljene in kolkovane
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiinnmiiinrrnmiiiniiniimmtii!iiii||;||
KINO »TRIGLAV«
Ameriški barvni film
»Rdeči gusar«
Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 15 dalje. V glavni vlogi Burt Lan-caster in Eva Bartok.
iiiiiiiiiiifiiiiiiiriifiiiiiiuittiirtHrifiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
183
GRADBENEGA INŽENIRJA, gradbenega tehnika, po možnosti z več- j letno prakso, in uslužbenca z dovr- j šeno ekonomsko šolo, takoj sprejme 1 Ljudski odbor mestne občine Kam- ( nik. Plača po uredbi z dopolnilno plačo, stanovanje na razpolago.
proda najboljšemu ponudniku »Elektro Ljubljana-okolica«, Ljubljana, Parmova 33. Ponudbe je treba vložiti do konca t. m. na gornji naslov. Pianino se lahko ogleda med uradnimi urami v skladišču pisarne Gradbene skupine podjetja v Cmučah.	180
Prošnje z navedbo kvalifikacij, do- TROSOBNO STANOVANJE s pritikli-
sedanjega službovanja in pravilno kolkovane, je treba poslati na LO MO Kamnik.	_	193
VEC GRADBENIH INŽENIRJEV za
Uprava
10 din
»LJUDSKE PRAVICE«
Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
Poštni predal 42
Odrežite in nam pošljite
nami v centru, zamenjam ža dvosobno, najraje proti Šiški. Ponudbe z opisom na ogl. oddel. »LP« pod »Sporazum-spomladi«.	4552
visoke in nizke gradnje s prakso TRI PORCELANASTE KROŽNIKE, ali brez (plača in komfortno dru-	■	globoke, tanek porcelan, najraje
žinsko stanovanje po	dogovoru);	|	brez okraskov, takoj kupim. Na-
več gradbenih tehnikov	in delovo-	'	slov v upravi »LP«.	4551
dij, finančnih in materialnih knji- STAVBNO PARCELO, 2900m* pod
ugodnimi pogoji prodam. Ponudbe
-	'	'to*.	*	'
iiinniiniimiiiiiiiniiiinnraiiiniiiiiiinBiwinuiii,||,i|*1*11* ■
KINO »ŠIŠKA«
Jugoslovanski film
»Daleč je sonce«
Tednik. V glavnih vlogah Pleša, Dragomir Felba in RaflolrnVič. kovič. Režija Radoš Predstave ob 16, 18 in 20. ^ vstopnic od 14 dalje.
IIIIMIinilllllliniHIIIIIMHIIHIIIIIIIHIIIIIIIIHHMIHIIIIIII11111111111"111"1
govodij, vodjo nabavne službe (po-tretma daljša praksa v komercialni stroki); nabavljača za gradbene materiale (potrebno je poznavanje gradbenih materialov in praksa v komercialni stvroki); nabavljača za materiale za kovinsko stroko (potrebno je poznavanje v materialu in praksi v komercialni stroki) in administrativno moč s popolno sred. šolo (s prakso ali brez) sprejme takoj Splošno grad. pod. »PIONIR«, Novo mesto. Ponudbe z navedbo dosedanjega dela je treba poslati Direkciji v Novem mestu, Tavčarjeva 12.	n	18
MESTO ASISTENTA pri Inštitutu za geologijo razpisuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Pogoj je diploma priTO-doslovno-matematične ali sorodne fakultete iz geološko-paleontološke skupine. Prošnje sprejema predsedstvo Akademije, Novi trg 3, 15 dni po objavi razpisa v »Uradnem listu LRS«.	145
INDUSTRIJA - TRGOVSKA PODJETJA! Komercialist, vsestransko ver-ziran, želi nastopiti službo kot predstavnik podjetja — zastopnik, nabavno-prodajnl referent in pod. Poznavalec vseh artiklov železno-kovinske, gradbene, tekstilne, lesne industrije. Ponudbe na podružnico Maribor, pod šifro »Pošten — ver-ziran«.	m	112
pod šifro »Rateče-Škofja Loka« na podruž. »LP« Kranj.	K	46
niuuiiiffliiuniiiiiiiiniiiiiJiniitinini
NAMEŠČENCE IN NAMEŠČENKE
vešče komercialnih poslov, ali začetnike s primerno izobrazbo ter znanjem strojepisja
sprejme takoj
»Elektrosignal«
LJUBLJANA, Parmova 33.
Za projektiranje industrijskih elektroinstalacij iščemo tudi TEHNIKE S PRAKSO
182
iiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LIST ZVEZE NOVINARJEV JUGOSLAVIJE
»NAŠA ŠTAMPA«
izhaja enkrat na mesec in je namenjen novinarjem.
»NAŠA ŠTAMPA«
razpravlja o aktualnih vprašanjih iz življenja im dela_novi' parske organizacije in novinarstva sploh, objavlja članke iz novinarske stroke in prakse, skrbi za strokovno in P0*1' tično vzgojo novinarjev, prinaša prispevke iz zgodovine tiska ter objavlja vzorne sestavke domačih in tujih novinarjev.
V »NAŠI ŠTAMPI« se boste poučili o vsem, kar vas bo zanimalo o novinarstvu pri nas in v svetu.
Od 1. januarja 1.1. se lahko naroče na »NAŠO STAMPO« posamezniki, podjetja, ustanove, organi ljudske oblasti, druz-bene organizacije in društva.
Letno naročnino 400 din, plačano vnaprej in naenkrat, je treba nakazati na ček. račun 103-T-399 ali pa poslati na naslov: SAVEZ NOVINARA JUGOSLAVIJE — BEOGRAD. Terazije 31.
m
V IC K. I BAUM
ROMAN
Tedaj so prišli študentje v mesto in celo v vasi, fantje iz dobrih družin, ki so študirali v tujih deželah. Sklicevali so se na ponos in čast moških ter obljubljali ženskam lažje življenje. V Šantungu so se bili že zdavnaj vgnezdili Japonci, rjavi pritlikavci, zaničevani, osovraženi pritepenci, s katerimi se je bilo treba boriti. Tudi na zahodu, v Rusiji, v deželi, veliki skoraj kakor Kitajska, so bili strmoglavili carja in novi zakoni so tam pripomogli kmetom, revnim, malim ljudem, do nove pravice. Z mračnim, neprodomim izrazom na obrazih so vaščani poslušali govornike. Novi voditelji še zdaleč niso bili tako vljudni in lepo oblečeni kakor prejšnji. Citirali niso klasikov in niso bili domišljavi. Mislili so dobro, toda bivanje v tujih deželah je bilo povzročilo, da so bili videti malone ko tujci. Govorili so kitajski jezik, toda njihovi glasovi so bili grobi in uporabljali so nove, neznane besede: komunizem, nacionalizem, nova stranka. Rotili so kmete, naj pošiljajo otroke v šolo, naj ne pljujejo toliko in naj se v vsej deželi združijo proti zemljiški gospodi in bderuhom. Govorili so o novi, pravični razdelitvi zemlje in o črtanju vseh dolgov. »Mladi psi lajajo najglasneje,« je rekel stari mož; ves premražen je sedel v mrzli hiši, njegovo pečico na oglje, nad katero si je grel roke, so bili zastavili. Kašljal je svojeglavo in pljuval bolj kakor prej.
Potem so prišli vojaki, izbruhnila je vojna med pokrajinama Kiangsu in Cekiang. »Enkratna vojna je hujša od trikratnih rojev kobilic,« je rekel starec, in imel je prav kakor zmeraj. »Pes v miru je boljši od moža v vojni«, je dejala vas. Bili niso polki, marveč tolpe, ki so vdrle v deželo, divji dečki brez sleherne izmed štirih kreposti, pač pa polni grdobij in grehobe. Pomendrali so polja ko da o setvi in žetvi ničesar ne vedo. Celo grobov niso spoštovali, in po hišah so gospodarili ko čreda divjih bivolov. Trgali so vrata iz podbojev in spali na njih, tako.da je živina zbežala iz staj in da je veter prodiral v izbe. Posiljevali so ženske, in vse družine, ki so to zmogle, so poslale hčere daleč proč k sorodnikom, živečim v mirnih pokrajinah. Yenov oče je spal z nekim vojakom, ki je hotel posiliti njegovo nečakinjo. Vojak ga je pobil na tla in stopil nanj. Odtlej je očetu drobovje krvavelo in kmalu potem je v hudih bolečinah umrl.
Vzlic svoji pokvarjenosti so bili vojaki radodarni, brž ko so nehali pleniti ali ko so dobili plače, kar se je pa zgodilo zelo redko. Metali so otrokom novčiče in se smejali, če so se paglavci lasali zanje. In prinašali so vino v hiše, kjer so bili nastanjeni, da so vsi jedli in pili z njimi. Da pa bi vojake plačevali, so potrebovali poveljniki denar. Presenetljivo je bilo, kakšne davke so si izmislili, da bi iztisnili iz pokrajine še zadnje soke. Davek na vsakega prašička, ki ga je povrgla svinja, tako da so kmetje prosili božanstvo plodnosti za neplodnost. Davek na vsakega sina v hiši, davek na poroko in pogreb, celo davek na kadilo, darovano bogovom, da bi pregnali vojake iz dežele.
Vojna je nihala sem ter tja, mnogo so izžemali in se malo vojskovali, in kdorkoli je zmagal ali podlegel, ljudstvo je moralo plačevati. »Vojaki so volkovi v zmagi in tigri v umiku,« je dejal častitljivi ded. Otroci so sedeli v kuhinjskem kotu in srebali vročo vodo iz svojih skodelic; mati jih je skušala prepričati, da je juha.
»Spet bi morali sejati mak,« je dejal nenadoma mladi stric. »Kd0J kadi tujo nesnago, ne čuti lakote.« Yenova mati je stokala sosednjem prostoru, bila je na porodu, sredi bede, in Yenova te ji je pomagala pri tem. Otrok je bil nov bratec, cmerikav deče ki se je vso noč drl. Dobiti bi bil moral čepico in čeveljčke s tigr°' vimi obrazi, toda družina Lung je bila celo že tako obuboža > da svojih sinov ni mogla več stanu primerno nališpati.	^
šala drugega strica se je uresničila; vojaški mogotci, ki ie gospodar okolice, je ukazal, da morajo kmetje na vsak mo zeltuj posejati pol moja maka. Mak so pobirali njegovi ljudje narnes 0 davka, stvar kmetov pa je bila, kako se bodo brez riža preživljal1'
Tisto poletje je Yen prvič videl makovo polje. Moški so b1^ zasejali z njim najboljšo njivo, lahno nagnjeno proti kanalu, ^aJ prej so posejali deteljo, potem pa so podorali v zemljo rdeč cvetočo, brenčečih čebelic polno deteljo, da bi bila zemlja P° pustošenju vojaških tolp spet rodovitna. Zdaj so stali makovl cvetovi na visokih majavih stebelcih in če je zapihal veter čeznje, je bilo videti, ko da boža roka velik, miren obraz. V sleherne1^ cvetu so bile črne sence, prav takšne sence, kakršne je slikal oP1J na veke kadilcev. Nad poljem je visel zaspan vonj, ki Sa vdihaval z odprtimi nosnicami.
V	vojnih letih se je bil razvil v velikega fanta in že je misliti na dekleta. Ko je bilo treba na makovem polju popu^a^ glavice, je pomagal z vso vnemo; z nožičem je delal zareze ^ drugo jutro je posnel lepljivi sok v posušene cvetne liste. Skrivaj je pojedel nekaj surovega, smoli podobnega; imel je podoben °b' čutek, kakor takrat, ko je pokadil prvi čik. Pred očmi se «,u je stemnilo, želodec se mu je dvignil in krčevito je požiral slin0-Potlej je zaspal, stisnjen k mršavemu bivolu, kar v staji, katere luknjičaste stene so bile zamašene s slamo
»T E S NIL K A«
Tovarna tesni! in plastičnih mas — MEDVODE
razpisuje mesto
sekretarja podjetja
stroiVnto^i f3 sPreiem so: popolna srednja šola, obvladanje m stenografije ter znanje nemškega jezika.
je	P°nudbe	s kratkim opisom dosedanje zaposlitve
službe i* • m/J£5Fa7° pod'iet-ia do 25. januarja 1955. —Nastop De Je m°goč 1. februarja 1955.
SVET ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO LR HRVATSKE prireja
RAZSTAVO
prispelih natečajnih del za idejni osnutek tipiziranega paviljona za nalezljive bolezni
v prostorih Sveta, Trg Stjepana Radiča 4, dvoriščno poslopje. Razstava bo odprta do zaključno 20. januarja 1955 od 9. do 13. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LRH
159
OD 1. JANUARJA 1955 DALJE
ne odkupujemo več
RABLJENIH PENICILINSKIH STEKLENIČK
»GALEMiKA«
Tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov — ZEMUN
7084
Okrajni ljudski odbor Celje
razpisuje naslednja delovna mesta za takojšen nastop službe:
2 ekonomista za ekonomsko-planski sektor, verziranega knjigovodjo za šefa proračuna, 4 ekonomiste ali knjigovodje z dolgoletno prakso za finančno inšpekcijo, 2 gradbena inženirja ali gradbena tehnika z dolgoletno prakso, za gradbeno inšpekcijo m pravnega referenta.
PlciČa.
zagotovi' We^>i 2 dopolnilno plačo, komfortna stanovanja y Jena" Prošnje za sprejem dostavite na personalni oddelek OLO Celje.
Tovarna upognjenega pohištva ,
»STOL«-Kamnik !
sprejme pisarniško moč za nabavni oddelek pisarniško moč za socialno zavarovanje elektrotehnika kuharico inštalaterja za vodno in parno napeljavo
Vojna pošta 8315 — Zagreb razpisuje
I. 0FEBTALN0 LICITACIJO
za prodajo jeklenih, železnih, gumastih, pločevinastih, medeninastih, svinčenih, bakrenih, dur aluminijastih in drugih odpadkov za prvo tromesečje 1955.
Odpadki so v raznih letalskih garnizijah
Licitacija bo dne 4. februarji 1955 ob 11 v pisarni Vojne pošte 9399— Zagreb — Aerodrom Borongaj.
Prodajni pogoji so na vpogled v Vojni pošti 9399 — Zagreb — aerodrom Boronga* vsak delovni dan od 7 do 14
Pismene ponudbe je izročiti Vojni po&ti 9399 — Zagreb — najpozneje 15 minut pred določenim rokom za licitacijo
Ponudnik je dolžan pred licitacijo pri katenkoli podružnici Narodne banke FLRJ položiti kavcijo v znesku 5V» ponujene cene.
149
PBF;„ »JUGOALKO«
RAMBENA INDUSTRIJA — MARIBOR Partizanska c. 39, telefon 22-10 sPrejme v takojšnjo zaposlitev
K0RESP0NDENTK0 z znanjem stenografije in
v	^DIŠČNIKA	za	gotove	izdelke.
nudbe^ms?,1?6^0 le °sebe z daljšo prakso,
Oljite na upravo podjetja.
Interesenti naj se zglasijo z navedbo kvalifikacij in prakse na gornji naslov. — Plača po dogovoru. — Pogoji ugodni.
196
Večje industrijsko podjetje v bližini Ljubljane
išče
izvežbano tajnico direktorja
ki mora imeti lep uglajen nastop. Vešča mora biti brezhibnega stenografiranja in strojepisja ter mora obvladati vsaj en tuj jezik, po možnosti nemški ali angleški
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem
pravilniku.
Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Tajnica« najpozneje do 31. januarja 1955.
133
Pismene po-M 111
""•Mi,,
SVET U LJUDSKO zdravstvo in socialno POLITIKO LRH
objavlja
izid natečaja
^,ld«!.ne osnutke tipiziranega paviljona za ezljive bolezni pri splošnih bolnišnicah
Od šestih
razpisanih nagrad sta bili podeljeni samo dve,
Prvo na	in sicer;
»13j^ra<J° v znesku 125.000 din je dobilo delo pod šifro vič	inž. arh. Edvard Deželak, inž. Ivan Pla-
drug0 ' Zeljko Zlof 12 Zagreba;
»lll?SraC^0 v znesku 60.000 din je dobilo delo pod šifro dička*’- artorJi:	arh- Jasna Kohler, inž. Mladen Vo-
HaZen m *nž. Zeljko Pintarič iz Zagreba.
de]^6'jenih naSrad so bila 'odkupljena naslednja dela: delo ^ §^ro »6336« za 15.000 din;
Pod šifro »1219«, avtor cand. arh. Zvonimir Du-delo j .’ za 15.000 din;
Pod šifro »1927«, avtor Ivan Kordič, za 15.000 din.
Člani ocenjevalnega razsodišča
147
FIZIKALNI INŠTITUT »JOŽEF STEFAN« SAZU,
LJUBLJANA, Jamova 55, sprejme:.
2 elektroinženirja (elektronika), strojnega inženirja, 6 elektrotehnikov (šibki in jaki tok), 2 kemijska tehnika, 2 finomehanika, kleparja za dela v delavnici, strojnega ključavničarja, ličarja, pomožnega delavca
V	poštev pridejo predvsem mlajši ljudje, tudi začetniki. Plača in dopolnilna plača po uredbi in sposobnosti. — Osebne ali pismene ponudbe na upravi inštituta.
174
ODBOR ZA VZGOJO KADROV PRI TRGOVINSKI ZBORNICI ZA LRS V LJUBLJANI
'2
:	razpisuje
S
j mesto stalnega profesorja (moški) na Vajenski šoli trgovinske stroke v Ljubljani
Pogoji: Diploma na Ekonomski fakulteti, po možnosti nekaj prakse v gospodarskih podjetjih.
Prejemki po zakonitih predpisih. — Nastop službe dne i 1. februarja 1955.
Prošnje s potrebnimi listinami in kratktm življenjepisom ■ se vlagajo pri Trgovinski zbornici za LRS v Ljubljani do ] dne 25. januarja 1955.
Iz Trgovinske zbornice za LRS
177
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»
N	5
: Podružnica
»LJUDSKE PRAVICE« i
V	KRANJU |	:
nujno išče
{KOLPORTERJA:
ali
kOLPORTERKOj
PREDILNICA LITIJA V LTTITI
razpisuje mesto*
:
: :
Zglasite se v podružnici j
TITOV TRG 22
:	,	š
»Dalmacija«
N A K ARBIDA IN CIANAMIDA
Dugirat pri Splitu Opisuje.natečaj za
davnega inženirja
P°goji: Kemični ali elektrostrojni inženir z več kot desetletnim vodstvom v kemični industriji.
vodjo kamnoloma
Pogoji: Rudarski tehnik z najmanj petletno prakso.
Sta
°vanji zagotovljeni. Plača po dogovoru. Nastop takoj.
n ene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite na 90rnji naslov.
162
UPRAVA ZA CESTE OLO GORICA
razpisuje naslednja
delovna mesta:
GRADBENI INŽENIR 3 triletno prakso,
VIŠJI GRADBENI TEHNIK, GEOMETBR S PRAKSO,
2 GRADBENA TEHNIKA a prakso ali brez prakse,
3 GRADBENI DELOVODJE, FINANČNI KNJIGOVODJA
s triletno prakso,
VODJA PISARNE s srednješolsko izobrazbo, NABAVLJAC,
SKLADIŠČNIK,
STROJEPISKA
Plača po uredbi, oziroma po dogovoru. — Prošnje je treba dostaviti na Upravo za ceste OLO Gorica — Nova Gorica.
 	179
vodje
tehničnega podjetja in
komercialnega
vodje
Pogoji:
Za tehničnega vodjo se zahteva visokošolska izobrazba in 5 let prakse v tehnični stroki, oziroma srednješolska izobrazba in 30 let prakse v tekstilni industriji, oziroma srednji tekstilni šoli enakovredna srednja šola in 20 iet prakse.
Za komercialnega vodjo se zahteva višja strokovna izobrazba in o let prakse, oziroma srt-Ihja strokovna izobrazba in 10 let prakse v industriji.
Nastop službe takoj. — Plača po tarifnem pravilniku.
y
Ponudbe pošljite na sekretariat podjetja.
I
ž	155
V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^
UPRAVNI ODBOR
LESNEGA PODJETJA 0ZZ LJUBLJANA OKOLICA v Ljubljani, Aškerčeva 3,
MESTO RAČUNOVODJE,
po možnosti veščega lesne stroke in vsaj s petletno prakso v računovodskih poslih.
Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. — Nastop takoj ali v februarju 1955.
154
Kirurgična klinika v Ljubljani
razpisuje
tri mesta zdravnikov za specializacijo iz kirurgije in mesto zdravnika za specializacijo iz anestezije
Prošnje je treba vložiti v personalnem oddelku kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška cesta 2.
178
List
telefon sla tas°P'sno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III.. telefon št. 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev 21-313 in Kulturna rubrika st. 21-887, Nazorjeva ulica 10/11. — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 5u0 din — Cekovn; raču-M pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi s? ne vračajo
RAV
MALI
NEDELJA, 16. JAN. 1955
LEKSIKON
Kdaj so se pojavile na svetu prve banke in kakšni so bili takrat njeni posli?
Ali je crawl ameriški ali avstralski način plavanja?
Prve banke so se pojavile v srednjem veku in njihov edini posel je bil takrat, da so zamenjavale eno vrsto denarja za drugo. Sčasoma pa so se bančni posli razpredli tako, da se v kapitalističnem svetu niso omejile zgolj na poslovanje z denarjem in na posle, ki so jih razvile iz tega, marveč kontrolirajo, sodelujejo in celo vodijo mnoga industrijska, trgovinska in prometna podjetja. Temeljni posel bank pa je v kapitalističnem svetu le, da proti nižjim obrestim zbirajo razpoložljiva denarna sredstva in jih proti višjim posojajo. To je glavni vir njihovega dobička. Temeljna razlika med našo banko in bankami v kapitalizmu je v tem, da ni njen glavni namen dobiček, marveč olajšanje medsebojnega poslovanja med podjetji. Naša banka je splošno obračunsko mesto vsega našega gospodairstva.
Plavanje je znano že iz najstarejših časov. Grki in Rimljani so imeli z vodo napolnjene bazene, toda ne za plavanje, marveč za kopanje, ker se s plavanjem kot športno disciplino takrat še niso ukvarjali. Prvi način športnega plavanja je bil prsni. Kot šport pa se je plavanje razvilo zelo pozno, približno okrog leta 1800, ko je bilo uvedeno kot obvezni predmet v vojaških šolah. Sedanji način najhitrejšega plavanja tako imenovani crawl, izvira iz Avstralije. Tam ljudje že zdavnaj plavajo po tem načinu. Prvi so sprejeli crawl Američani. Ta način plavanja je prišel prvikrat na Olimpia-do leta 1896.
Po golem naključju nas to ni oviralo, pač pa je bila nevarnejša druga napaka. V poročilu je omenjen »račun nekega londonskega i nočnega kluba z datumom 27. april«. I Prišli smo do sklepa, da je to na- j stalo kot posledica površno prebra- | nih odrezkov gledaliških vstopnic. Vabilo nočnega kluba ne le da ni bilo račun, marveč sploh ni imelo datuma. To se ni moglo nanašati na račun z datumom 24. april za sobo za nekaj noči v Klubu mornarice in pripadnikov oboroženih sil, ker ni bil podoben računu nočnega lokala, pa tudi Španci ne bi mogli ( zamenjati majorjeve korespondence z računom nočnega kluba. Tako smo prišli do spoznanja, da je na- | stala ta napaka zaradi površne zamenjave odrezkov gledaliških vstopnic z vabilom nočnega kluba. To nas ni oviralo, toda napaka v datumu bi lahko imela nevarne posledice.
Poročilo je bilo zaključeno tako, kakor smo želeli, da namreč Nemci verjamejo, da je major Martin odletel iz Anglije drugi dan po svojem poslovilnem večeru. Napaki v datumu pa je bilo treba pripisati, da je nastala glede odhoda pomota, češ da je major Martin odpotoval zjutraj 28. aprila, istega dne, ko je letalo pri Huelvi strmoglavilo v morje, če bi se bili Nemci zanimali za poročilo španskega zdravnika glede datuma smrti, ki je vsaj moral biti znan njihovemu
Fazlika v Datumu smrti »majorja Martina«
je premotila Nemce, da niso spoznali, da so jim Angleži podtaknili dokumente
Podatki, ki smo jih zbrali iz nemških mornariških arhivov, zaplenjenih v Tabachu, so nam odkrili ' -di reagiranje na »Operacijo zmleto meso* v nemški glavni komandi. Uspehi, ki smo jih dosegli, sj presegali naše najdrznejše nade. Natanko smo ugotovili, kaj 30
v Tunisu februarja 1943. Nemci so mislili, da bo naša prihodnja operacija na Sredozemlju, in sicer pro enemu izmed velikih otokov. J' hov vrstni red je bil najbrž a e. Sicilija na prvem mestu, Kreta n d: igem, potem pa Sardinija in
Ko smo torej v Londonu snovali svoje načrte, smo imeli noma prav, ko smo menili, da Nemci takoj v začetku postavil -cilijo na prvo mesto. S krepit J naših priprav na Zahodnem dozemlju pa jim je bilo jas“°’ . ne gre za napad na Kreto je nam na poti nezavzeta Sicuu ^ To smo natanko uganili, toda nemškem ukazu je bila tudi p pom. a: »Iz prispelih poročil o gloameriških naklepih glede iz nja jasno sledi, da sovražnik n roko uporablja ukane«. In to
se je morala letalska nesreča, v ka teri je izgubil življenje »major Martin«, pripetiti okrog 25. aprila.
Nisem toliko filozof da bi vedel, kaj se da iz tega sklepati. Lah-ku bi trdil, da smo imeli srečo, da
5400 milj v jeklenih pljučih
ni nihče opazil te razlike in da bi | loženimi nazaj, in drugimi papiri se bila naša ukana lahko izjalovi- | niso vrnili, dokler jih ni nemški
agent osebno pregledal. Njegovo mnenje, da pisma »prepričljivo napravijo vtis, da jih nihče ni odpiral«, me ni prav nič presenetilo: tudi name bi napravila enak vtis, da nismo storili varnostnih ukrepov.
Kar se torej tiče nemške obveščevalne službe, smo zmagali. Kar se tiče nje, bi lahko ponovili mnenje načelnikov štabov glede Špancev: »Zmleto meso so v celoti pogoltnili«. Vsekakor je obveščevalna služba sprejela vso stvar kot resnično. Rekel pa sem že, da bi bila ta zmaga prazna, da se ni postavi! nemški operativni štab na enako stališče in da je nadaljeval pripr. ve na odpor proti vdoru na Sicili
Po 5400 milj dolgem potovanju, ki Sh je preživel v oklepu štirih Jeklenih pljuč, se je 28-letnl geolog John Taylor vmll v Veliko Britanijo, da bi ga ozdravili, kajti v Ekvadorju si Je nakopal poliomlelltis oziroma otroško paralizo.
bil potem do mesta. Od tam so zdravniki po radiu zahtevali pomoč.
Z letalom so pripeljali železna pljuča na bližnje letališče in z njimi so Johna odpeljali z letalom v Panamo.
Tam so mu nataknili druga železna pljuča, s katerimi je lahko dihal, dokler ni prispel tja prekooceanski parnik »Rangitane«, da bi ga odpeljal v Southampton v Veliki Britaniji.
Na krovu ladje so mu spet pre-menJaM dihalno napravo — železna pljuča. To so bila že tretja.
V Southamptonu v bolnišnici je dobil še četrta železna pljuča.
Sto en dan nezavestna
V bolnišnici y Lucksti na Švedskem! se je zdravnikom posrečilo re-šiitd. živi jem je šestletni deklici, ki je bila 101 dan nezavestna. Postala je žrtev avtomobilske nesreče.	Počila
ji je lobanja. Takoj ko so	jo pri-
peljali v bolnišnico, so ji zdravniki znižali telesno temperaturo na 25* C. Moderna kirurgija namreč dela zelo nevarne kirurške posege in operacije pri tej temperaturi. Tako je deklica preležala v umetnem zimskem spanju 32 dni. V tem času so jo kirurgi večkrat operirali. Triintridesetega dne
John	Taylor,	ki	je	zaposlen	pri	'so ji temperaturo spet zvišali	na nor-
anglo-ekvadorskl	petrolejski	družbi,	malno. Trajalo pa je še dva	meseca,
je živel	v	naselju	sredi	pragozda,	50	preden se je deklica ovedla. Njene
milj	oddaljenem	od najbližjega	zdrav- j duhovne funkcije, med njimi tudi
nika. Z velikimi težavami se je pre- spomin, ©o ostale nedotaknjene.
iNatanKo smo ugcnuvm, «v*»j toko upumuij««	ko
Nemci prvotno mislili, da bodo za- se pokazalo kot točno. vezniki storili po zavzetju^ Tunisa, bi bili načelniki štabov vedeli. Podcenievali smo celo težave, na k o previdni so Nemci - f’ e
.................................. a	[j	bi	bili	mi	sploh	doD*
agentu v Huelvi, in povezali to s smo povzeli, da je naše prepriča-
tem datumom odhoda, bi bih lah- 1 nje o učinkovitosti nemsku-špan- ncmci pi vuuiu mraim, ua	.. ——	puaai-uiu	- —	..
ko slutili, da gre za ukano. Span- skega sodelovanja v Huelvi povsem j vezniki storili po zavzetju Tunisa, bi bili načelniki štabov vede 1. ski zdravnik je namreč po pravici j upravičeno. V njem je zabeleženo, sklepal, da je smrt nastala nekaj I da je posrečena intervencija neke dni preden so truplo 30. aprila po- ! vojaške enote in nekega momari-tegnili iz morja: najkrajši rok, ki ! škega sodnega oficirja onemogoči-ga je navedel, je bilo pet dni. Zato | la, da bi dokumente takoj vrnili
angleškemu vicekozulu, čigar zahtevo ;.o »zavrnili« s »pretvezo«. Vedeli smo, da se lahko »zanesemo« na Špance.
Naposled je bilo v poročilu tudi zabeleženo, da ovitkov s pismi, po-
katere smo zadevali. Našli smo ko- k o ve, pijo ukaza, ki ga je poslala nem- . dovoljenje ška Vrhovna komanda svoji vojski meso«.
za »Operacijo
Žena in njena bivša žena
zmlet0
Dve ženi, ki sta bili več iet poročeni, sta si stali ondan nasproti pred nekim nemškim sodiščem Herta, katere spol so kirurgi z operacijo spremenili, namerava napisati knjigo z naslovom »Metamorphose* (Preobrazba). V njej bo obravnala Izkušnje, ki si jih je pridobila kot mož tožena Ellsabeth Gickenleiter, bivša gospa Wind, ki se boji, da bi trpelo zakonito zaščiteno območje njene osebe, se je obrnila na pristojne oblasti s prošnjo, naj preprečijo sleherno publikacijo njenega bivšega moža v časnikih in revijah, prepoved naj bi se nanašala tudi na knjige. Bivši Adolf, sedanja Herta Ellsabeth Wind, je služil v vojni mornarici, pozneje pa se je ukvarjal s trgovino v Ludwigs-hafenu. Leta 1923 se je oženil z Elizabeto Gickenleiter. Iz tega zakona sta se rodila dva sina. Po nevarni bo-
jo. Toda tudi Nemci so nam na- 'ezni Adolfa Winda pa so nastale v sedli in »storili svoje«.	!	n-tem	psihične	in	telesne	spremembe.
Po nasvetu specialistov se je
1931 operirati ta po oper"L v
njegov spol spremenil iz mo
ženski.	, 4-,-aiala Se
Zakonska zveza pa je traj do leta 1947. Nacistične oblasti so ^ znale Herto Ellsabeth za u e normalno in jo poslale v ne	^
vilišče. Zdaj hoče s knjigo dok«* da se ji je zgodila velika kri
Rešitev novoletne križanke
Vodoravno: 1. Tr^najg lira, zan, 10. napoj, 14-	25.	osem-
20. sporen, 22. pot, 23. Pe^’ voit, S2-26. aga, 28. os, 29. tak, »• Eros, vnesite, 34. Comolungma, • KriIn, 40. Ika, 42. teror, 43. alabaste , Estonec, 45 ako, 46. reki, 47. na 48. ^ Jan, 49. atentati, 52. jok, =4- .in , Javen, smisel, 58. lok, 60. Sav ,	osa,
nagli. 65. Illnden 68^ jeza. ata-rektor, 74. on, 75. Atena, nd, m, 80. Ao, 81. *opanJ e, 8 [esje, ko, 87. AG, 89. pisma, S2 10J. obara, 97. admirali. 99. a sieI0, navadno, 105. osa, ■	112.
57 63 71 vizem. 85.
94
General Alcxander, čigar ime bo imelo v zgodovini naše narodnoosvobodilne vojne svojevrsten prizvok v zvezi s Trstom
la. Upam, da ne bom skromen, če pravim, da se ne strinjam s tem mnenjem. Špancem in Nemcem smo bili dali vse podatke, iz katerih so lahko povzeli sklepe, ki so jim bili potrebni. Čeprav mislim, da bi bilo nesmiselno reči, da smo imeli pravico do njihovega pametnega in smotrnega sodelovanja, menim, da lahko rečemo, da smo res dali prave dokumente in da so Nemci res povzeli iz njih prave sklepe, celo če so prišli do njih na podlagi napak, ki so se medsebojno izravnale.
Sicer pa poročilo kaže, da so Nemci sklepali, da je »major Martin« moral potovati z letalom in da se je letalska nesreča pripetila tistega dne, ki je ustrezal tudi njegovemu odhodu in stanju ob prihodu.
NEMSKO-SPANSKO
SODELOVANJE
Zanimali smo se tudi za naslednje gledišče v poročilu. Iz njega
IZID ŽREBANJA
novoletne nagradne križanke
Rešitev novoletne nagradne križanke je poslalo 1547 bralcev Ljudske pravice. Rešitve je pregledala posebna komisija, v kateri so bili člani uredništva. Zal pa niso bile vse rešitve pravilne. Med pravilnimi je žreb določil nagrade naslednjim udeležencem natečaja:
Prvo nagrado v znesku 5000 dinarjev bo dobila Vanda Derkovič, Ljubljana, Ruska 17/11.
Drugo nagrado, 3000 dinarjev: Janez Sumi, Ljubljana, Koroška ulica 2.
Tretjo nagrado, 2000 dinarjev: Milan Močnik, Lenart v Slovenskih goricah, Ptujska cesta 4.
Četrto nagrado, 1000 dinarjev: Melanija Ceme, Slovenj Gradec, Koroško gozdarsko podjetje.
Ostalih osem nagrad po 500 dinarjev pa bodo dobili ti-le izžrebani reševalci:
Boštjan Besednjak, Celje, Ložnica 25.
Marija Strel, Idrija, Kajuhova ulica.
Janko Matko, Šoštanj, Družmirje 64.
Darinka Jeki, Ljubljana, Študentovska 3.
Miloš Gnus, VP 5102-6/910, Karlovac LRH.
Rezka Podržaj, Trebnje, Stari trg 30.
Drago Jevnikar, SGP »Primorje«, Jesenice na Gor.
Poldka Kos, Idrija, Študentovska 3.
Ljubljanski reševalci naj dvignejo nagrade v uredništvu Ljudske pravice, Kopitarjeva 6/III, ostalim pa bomo denar nakazali po pošti.
EA, 103. navadno, 105. osa,	■	112-
107. Lena, 110. Iran, ,1U-	parne*;
113.
ad, 115. listi, 1«- P£a<*>) 124»
rig°*
118. Kekec, 119.
S(imoniti), 122. azijati, tek, 125. dinamit.	2.	r.K^
Navpično: 1.	fosgen,
lan j e, 3. drama, 4. IA. 5 as, ■ mesto, 7. ar, 8. Zeta, 9. Ana, 10. Novo darli 11. Atos. 12. optikau 13. Je, ^	l8.
-- Asirija, 17. v= gjaS-aton. 24. sva, g. ^
39. ri". i\'
17. veto.
sv*
je, 30. keramika, 33. ete£
15. nosek, 16.
Amerika, 21. ponton. 24.
36. ustanova, 37. mrenat
Atli, 50 ne, 51
on,
Kdaj.
kotlina, 45. -------  -
ovacije, 55. oaza. 57. sle, ^je, 64. 60 sne, 62. vatiran, o3. Jahori0?: grm, 66. lopate, 67. eter. 68	k(rlž
70 si, 72. topla. 73. B(de z(veZa) S(lovenije), 76. N(°Somet	m0nt.
S(lovenije). 77. idealist, 8g pro, 82. omare, 83. Nil. 86 Ob, Av, 90. II, 93. ednina, 95. ana“^am, l«1 nn	or	asket.	11HJ.	_
Adami.
109.
Al. 104. alat, 106. sree^lO8 ®1®",. pa, as, 112. pet, 114 DID, 116.	»
118. ko, 120. ki.
s nrijate-»Oprostiti mi moras»	j#
ljica, da nisem prišla
Hotela pa sem vedeti, an J
nalezljivega.«
97.	Planili so tja, kjer so domnevali Jamo In kopali. Nič. Tu je bil cel nedotaknjen sneg. Poskušali so drugje, a spet brei uspeha. Vihar je tulil vedno glasneje, tako da so se molje komaj še lahko sporazumevali med seboj. Pripeljali so pse, toda vetei je bil premočan. Psi se nedoločno begali sem in tja ter se upirali vetru, da jih ne bi pometel nekam v dolino. Miha in činč sta se ločila od ostalih In iskala zase. »čini, zdaj gre zares!« je rekel Miha in s tresočo roko potrepljal činča po vratu. »Tu nekje leži človek, ki se bo zadušil, če ga ne najdemo pravočasno!«
98.	S smrčkom tesno ob tleh je krolil člnč po snegu. Naenkrat se je ustavil in začel mrzlično kopati. Miha je pritekel z lopato in pomagal psu odmetavati sneg. Prihiteli so ie ostali in delali, da Je sneg kar frčal naokoli. Toda takoj so razočarani prenehali. Saj to je cel, nenačet sneg! Tukaj gotovo ni jame. činč pa je medtem skočil v izkopani jarek in ril poievno naprej. Zdaj je bil von) po človeku razIočnejSi.
V	jarku ga veter ni mogel tako naglo raznašati in pes je ie čutil smer, od kod prihaja. Nekaj trenutkov so ga začudeno gledali, potem pa so razumeli.
PO PRIPOVEDOVANJU 1ANE7A *” BRODAR IN JEZERNIK
99.	Kopali so izmenoma. Najprej je kopal Činč in določil smer. Potem so priskočili Miha in njegovi sodelavci ter odmetavali sneg v označeni smeri. Nato je spet skočil v jarek činč >n znova določil smer, v kateri naj kopljejo naprej. Delali so kot obsedeni, larek je bil že najmanj pet metrov dolg. globok skoraj štiri metre, činč pa je še vedno rit poševno v sneg. Močan veter je moral zanesti Frančkov vonj precej daleč od mesta, kjer so ga zakopali. Zdaj je bil Franček pod snegom ie skoraj poldrugo uro! Vsak čas mu lahko zmanjka (raka.
100.	Miha je zadel z lopato v desko.. eg» tek kasneje so potegnili iz jame	]e
Frančka in ga objeli. »Dolgo ste se >mu.c{ j |<o menil ta. »Samo za pipo zraka sem še '^'pri-ste prišli do mene. Ali je bilo kaj narobe •_* $a povedovali so mu, kaj se je zgodilo. Nekai_ _ •e bil kar tiho, potem oa ie rekel: »Da, *a» „g\\ vas slišal, kako ste dirjali po snegu i" zdaj tu, zdaj tam. Ali ste vi mene kaj *
Ko se mi je zdelo predolgo, sem začel klis Vsi so odkimali. Franček ni povedal, d.? I hitro spoznal, kaj se dogaja in da je v srnr strahu na vtfi arin brifal v luknii pod !nC-