LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER H, 19*9, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL,, UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. "J^fyesloga tlačjj' STEV. (No.) x. CHICAGO, ILL., TOREK 4- JANUARIJA 1922, LETO (VoL) VIII. r Novo leto! Novo leto, — kako velika stvar, ako člpvek resno pomisli. , Novo leto pomeni, da smo dobili od StvarrKka novih 365 dni zlate ga časa, katerega naj porabimo za se, da obogatim^ z dobrimi deli" pred svojim Bogom itf pred svetom. „ ."*, * * S|C t ' I Tudi mi izdajatelji lista "Edinosti" se resno tega zavedamo. S strahom in hvaležnostjo stopamo, zato v to novo leto, ker vemo, da nam to novo leto nalaga nove težke dolžnosti, katere bo treba vršiti vestno in natanjčno, kajti tudi to leto bo le prekmalu staro leto In odšlo bo večnost in nas bo tiralo pred sodbo, da bomo dali odgovor. Zato začenjamo- novo leto z resno voljo in s trdnimi sklepi, da bomo skušali svoje dolžnosti, katere imamo kot katoliški slovenski časnikarji, vršiti kaj najbolj' vestno in natančno. Ne, dobre volje, navdušenja, trdnih sklepov nam ne manjka. Vse moči bomo posvetili, vse storili, da bo list "Edinost" napredoval, da bodo njegovi nauki vedno jasni in odločni, da bo njegova tvarina izbrana in podučna, da bo v resnici moderni pridigar, katerega bodo še bolj kakor do sedaj upoštevali vsi, prijatelji in Nasprotniki. 1 * * * RAZOROŽEVALNA KONFERENCA- Poročila razoroževalne konference poročajo, da Francija ne popusti od svoje zahteve glede submarinov. Anglija se pa boji. 'Anglija hoče pač na vsaki način imeti cel svet pod svojo kontrolo. Upamo, da bo Francija vstrajala pr?- svojih zahte vah, ki niso druzega, kakor samo sa-mobramba. J. M. Trunk. \ I Vendar tudi za Vas, naročniki in sotrudniki in vsi katoliški Slovenci, ieni Novo leto veliko! Tudi Vam nalaga glede vašega katoliškega >pisja nove težke in odgovorne dolžnosti. Kakor je naša dolžnost, da lo skrbeli za dobro urejevanje, tako ie vaša dolžnost, da nas krepko Idpirate z besedo, z sodelovanjem, z dopisovanjem, z razširjanjem in laročevanjem. Pomnite dobro: Napredek naših listov pomeni napredek vseh katoliških Slovencev v splošnosti, lajikov in duhbvnikov. Naše nazadovanje pomenja nazadovanje katoliške misli. Kolikor bolj bodo naši listi prodirali v .širše mase naroda, toliko bolj bo prodirala z njimi v te mase ka ..toliška misel, katoliško prepričanje in katoliško življenje. Vprašamo vas pa, slovenski čč. gg. duhovniki, ali nočete, da bi katoliška misel prodirala vedno širše in širše med naš narod nazaj, od koder so jo pregnali naši rdečkarji? Ali vam ne ho zato pri srcu napredek naših listov? Vprašamo tebe, katoliško slovensko ljudstvo, katoliško zavedno delavstvo, hočeš da se vrne nazaj v naše vrste bratovska edinost in sloga, lepo skupno življenje in delovanje? Hočeš pomagati, da pride na svet zopet mir, zopet pravo bratovstvo in enakost? Hočeš, ,da bo vendar enkrat zmagal trpin s svojimi pravicami? Vrjameš res, da bo surova sila prisilila kapitalista, da bo priznal tvoje pravice? Misliš li, da bo res po-državljenje vseh naprav, odpravo denarja in enakih stvari, da bo res vse to privabilo nebesa na zemljo? Ne! Stmo eno bo pa vse to doseglo: derščanstvo s svojimi božanskimi nauki. Ko bo kapitalist uklonil enkrat svoj ošabni tilnik pred Kristusom in sprejel njegov nauk kot. nauk svojega prepričanja, pa bo takoj odprl srce in svojo blagajno tudi tebi, spre-, jel te bo kot svojega brata in s teboj delil svoje bogastvo t. j. dosegel si, kar želiš. • ; Zato na delo za časopisje, ki širi te ideje! ki odpira delavstvu oči in mu koplje pesek iz oči! Vsakdo lahko pomaga in vsak mora pomagati. , *Jih£e, prav nihče ne more reči; saj ne morem nič! Eden lahko piše, dru-L ri lahko dopisuje, tretji lahko list razširja, četrti ga naroča, peti ga hvali jri prijateljih, šesti ga sam prebere in ga da sosedu prečitati, kdor pa dru-'zega nemore pa moli za vspeli. Pa reci, da vsaj enega izmed teh stvari ■tudi ti ne moreš? Zato, naročniki, slovenski narod, tudi mi pričakujemo, da boš tudi ti rkrepko, navdušeno in nevstrašeno vršilo z nami vred svoje dolžnosti do katoliškega časopi^T^ Če bomo tako. v\novem letu vsi pljunili v roke, zavihali rokave, in sli na delo za skupne koristi — baj žimini! —"kako velik bo vspeh, katerega ^>mo letos dosegli! Kako bomo na koncu leta veseli in ponosni! Kako - -^adek bo Silvestrov večer na koncu leta 1922! Fantje, korajšo! Mi jo imamo! Še vi jo imejte pa se vseh luciferjev ne bomo ustrašili! ITALIJANSKA BANKA PROPADLA. Ena izmed največji italijanskih bank, Banca Italiana Di Sconto v Rimu je napovedala bankrot preteč-ni petek. Ljudstvo je skrajno raz burjeno., Baje ima nad 200 milijo nov zgube. Tako je zaprla vrata tu di njena podružnica v New Yorku "The Italian Discount and Trust Co." — Sedaj so podružnice raznih evropejskih ban^nevarna stvar, ker danes ne vemo, kaj se zna jutri zgoditi. Rojaki pazite Evropa je daleč! Na potu v tujino. 4 ILLINOISKI GOVERNER MORA PRED SODIŠČE. Governer Small se bo vendar moral zagovarjati pred sodiščem. Sodnik v Waukeganu je tako razsodil pri preliminarni razpravi. DEBS SE LASKA RUSKIM BOLJŠEVIKOM. Tudi Debsu so se začele sline cediti po ruskih rudnikih, kakor so se Haywoodu. Takoj, ko je prišel iz ječe, je začel hvaliti^Lenina. Pove dal je tudi, da je dobil uradno povabilo ruske vlade, naj pride obiskat Rusijo. Kakor drugi viri poročajo ga čaka tam rudnik in Haywoo dom bosta postala proletarska kapi talista ali kapitalistovska proletar ca, ne vemo, kaj. Pa je tudi vse eno, samo da je denar! T<$ je pa glavno, kakor je bilo Kristanu.. Ti, rdeča neumna para, pa plačaj! Zakaj si pa tako neumna! 9J SREČNO IN VESELO NOVO LETA 1922 želi vsem našim naročnikom, čitateljem, dobrotniom, prijateljem in sotrud- nikom! Upravništvo in Uredništvo "Edinosti. Te dni smo razposlali vsem našim lokalnim zastopnikom stenske Kolendarje za leto 19220 Vsak izmed naših naročnikov bo dobil stenski kolendar brezplačno. t t £ t t £ £ t £ kt kt kt e POSLEDICA PROHIBICIJE- Sedanja prohibicija je največja sramota za Ameriko. Ko bi se spol-novale postave, kakor postava ukazuje, bi še bilo. Toda tako, kakor je sedaj, je vse skupaj velikanski hum bug. V mestu Chicago je bilo tekom -letošnjega leta aretiranih 51.-300 pijanih ljudij, mej tem ko jih je bilo lani samo 32.305. — Letošnji božični dan je bilo pripeljanih v me stno bolnišnico 50 ljudij, ki so bili tako pijani, da so divjali, ali bili pa popolnoma brez zavesti. — "Kar zdaj 1 i udje pijo, spreminja ljudi v zveri", je rekel zdravnik. Osoda slovenskega dela Koroške je bila s plebiscitom zapečatena. Vse, kar je stalo v borbi v ospredju, je moralo oditi Slovesne obljube o . enakopravnosti itd. so bile podane samo radi lepšega* Jaz sem hotel poizkusiti, ali je vojna ljudi, ki so slučajno na krmilu vlade, izučila, a sem se v svoji veri na politično poštenost Nems^v varal, od nemškutarjev se-ve nikoli kaj^ takega nisem pričakoval. Prepričal sem se v teku nekaj mesecev po glasovanju, da so bile vse izjave za Slovence podane HINAVSKO, da so bila srca politikov daleč proč od njih besed in to vseh, tudi "pravičnih" krščanskih socijalcev. Poizkusil sem, kaj bi se dalo storiti v danih težkih razmerah. Slovenska javnost je ta poizkus tolmačila "po svojem, postavljen sem bil od nemške (niti v lastni hiši in domači občini bi ne smel bivati) in slovenske strani na suho. Prijatelj, Rev, J. C. Smo* ley, je vabil begunca gg. Maskota in Ražuna v Ameriko in ker se nista upala odzvati, je povabil mene. Ker-so me poslali v penzijon in ni bilo ne dela ne obstanka, sem se sicer težkega srca odločil iti iz ljubljene domovine v — tujino, dasi meni ne neznano Ameriko. Priprave so v sedanjih razmerah dolgotrajne. Pred vojsko si človek vzel primerno svoto denarja, kupil list in odšel. Tako sem storil že štin rikrat. A zdaj! Svota denarja za na "pot je tvorila nekaj stoti sočakov in na potrebno dovoljenje je bilo treba čakati — mesece. Ko so dospele listine iz Amerike, sem se koncem junija odpravil na Dunaj. Poznam mesto že od prej. Kaka sprememba! Po nekaterih ulicah je narastla za IOO odstotkov, po drugih vlada tišina, skoraj bi reke! smrt. Nimam srca za mesto, a malone sem postal otožen, ko opazim pri vsakem koraku, da je Dunaj odstavljena kraljica. Blesk iri lišp je ostal, a veselje je izginilo iz njenega obraza, ali se izpremenilo v nebrzdano strast trenotnega uživanja. Videl sem pozneje Pariz in New York, a tako pijanega razkošja nikjer. Stopil sem pa tudi v stanovanje neke prej znane mi gospe; udove železniškega inženirja. Osupnem! Gospa 73 let izgleda ko beračica, kuha si sama, ker dekla zahteva me3ečno tisoč kron plače, gospa pa ima le 1600 K penzijona! Takih slučajev bo na izbero: tu nebrzdano razkošje hitro obogatelih ljudi, tam revščina in pomanjkanje prej imovitih slojev. Spomin na Dunaj mi je olajšal pot vtujino. Dne 20. julija sem odpotoval. L. 1909 sem se vozil čez Hamburg in plačal za listek 72 K. Zdaj sem šel čez Buchs, približno četrtino poti, in plačal za listek 1300 K, za prtljago (130 kg) prej 45 K zdaj 8000 K! Na železnicah je prazno. Vsi sopotniki so bili železniški uradniki ali njih družine, le neki štajerski nemškutar, ki se je šel zdravit v Gustein, je bil "zasebnik" in zabavljal čez Jugoslavijo, da se je kar kadilo. Prorokoval je takojšen razpad in hvalil nemško kulturo. Seve korita so šla rakfcm -žvižgat, od tod jeza. S par opazkami sem mu zaprl sapo in povedal, da imajo nove slovanske države svoje težave, a da si nikdar ne bodo dafe ukrasti pridobliene narodne in politične prostosti, razpad pa bo prej prišel nekje drugje. Brez pozdrava je izstopil. Tudi Gustein je mrtev, le nekaj grdih Židinj in očevidno obogatelih mesaric je prodajalo — meso v pohujšljivih, smešnih oblekah in blestečih biserjih. Vstopi neka Švicarka, ki se pritožuje čeez draginjo pri švicarskih frankih! Časi smetane in zabele so minuli, tuje valute niso več vsemogočne, a zato pa tudi tujcev ne bo. Tudi Inomost nima prometa. Pri jezuitih sem odmaševal, frater se je prisrčno zahvaljeval, ko sem mu za vino in postrežbo dal večji dar. Pomanjkanje povsodi. Na kolodvoru je bahato postopalo nekaj turistov iz "rajha". Poznalo se jim je, da se celo med sorojaki čutijo kot višja / "bitja." Nemške, posebno prusovske oholosti vojska ni ponižala. Kaj, 1 ko bi bili vojsko dobili? Obmejeni Slovani bi morali skozi stoletja prenašati to brezmejno oholost. Upajmo, da je ne bodo nikoli več. Celi vlaki nemškega premoga so šli proti jugu, spremljani od laških vojakov. Tu-j di laških uradnikov je precej na postaji. To je hud poper za Nemce. KRASNE STENSKE KOLEDARJE je izdala naša tiskarna za leto 1922 Te dni smo jih razposlali vsem naselbinam. Kdor bi ga ne dobil, nai se nemudoma priglasi dokler nam iih ne zmanjka. Poslali smo jih zastopnikom, kjer jih naročniki dobe. Tiskarna Slov. 00. Franč. z z z z z J z * z z ^ z % k: Srečno in zadovoljno Novo leto 1922 j želi vsem Slovencem širom Amerike Bačni Oddelek "Edinosti." £ Ker prične list Edinost z današnjo številko izhajati po £ trikrat na teden, zato bo dana tudi nam prilika podajati čitateljem bolj redne in natačne cene evropskih valut. Rojaki, zapomnite si, da naše geslo je bilo in vedno bo: "Nuditi ipjf-kom najnižje cene pri pošiljanju denarja! jBl t $ in zato so naše pošiljatve tudi primeroma najhitrejše na svo- y jem mestu. Vse to je samo v Vašo korist ako se poslužite pri takih prilikah našega podjetja. Smo v zvezi z najboljšimi denarnimi zavodi v Jugoslaviji EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Telephone: Canal 98. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. . * '* Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd "Street. Chicago, 111. Entered as second-clašs matter October II, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Slovensko neodvisno delavstvo! ( počivaj, dragi sobrat! Bodi ti lahka ameriška gruda!! Počivaj v miru! M. T., član društva Najsv. Imena. bolna. Vzeli so mi ves denar, kar sem ga imel, namreč 450 v Liberty bondih in $300.00 v denarju in še $150.00 in še žena bi mi kmalu u-mrla od strahu, ki je ravna dva dni preje porodila dete in je bila silno slaba od strahu pred " temu grdimi ljudmi. Bilo je njeno življenje v nevarnosti . . . Sprejmite moje pozdrave želeč Vam srečno Novo leto. Fran Čož. Sprejmite naše iskrene sožalje, dragi rojak. Vsem pa naj bo ta nesreča brata Čoža v svarilo, da naj nikar nimajo denarja doma in tudi Liberty bondov ne. Bolje je nekaj plačati, pa jih imeti shranjene na banki. — Urednik. Forest City, Pa. — Malo zakasnil sem se s poročilom, g. urednik, saj mi ne boste zamerili? — Danes sporočam žalostno vest, ki je zadela družino Miklič. Anton Miklič je šel zdrav na delo, pa ga je doletela nesreča. Ubilo ga je v "gmajnci." Zapušča ženo in več otrok. — Že od drugih Vam je bilo sporočeno, da smo imeli 40urn0 pobožnost. Zato Vam jaz ne bom ponavljal istega. — Sporočam Vam samo toliko še, da so šli Rev. Dr. Zamjen tudi v Irsko cerkev 15. decembra in šotam imeli pridigo in spovedovali so. Lepo število mož in žena je bilo skupaj. Obhajali so zjutraj ob petih in ob osmih. - Na dopis Rev. Fathra Miheliča sporočam, da sem bil jaz v cerkvi pri 40urni pobožnosti in pri sv. zakramentih. da pa več drugih ni bilo, ki bi bili morali biti, ako bi ho teli biti dosledni. —- Ako bo drug odbor izvoljen, morda se bo dalo pomiriti duhove in bi šli nekateri nazaj. G. urednik ali se Vam prav zdi. da ima Mr. Dečman vse cerkvene knjige domi^ v župnišču pa "Safe" za $160.00 prazen stoji? Kaj če knjige zgore? Kdo bo za nje odgovoren? Jaz pravim, če- duhovniku zaupamo svoje duše, moramo mu zaupati tudi tistih bore par doflarčkov, ki pridejo v blagajno. Ali nimam prav? (Popolnoma ! Tako misli vsak katolik združenih držav, kateremu se gre pri cerkvi za vero. Komur se gre pa za "graft", seveda ta se pa peha k peharčkom. Urednik.) Kar sporočajo Father Mihelič, da bi bil med nami mir in sloga, tudi Jnz z njim enako mislim in želim in menoj vsi dobri farani. Moj namen ni bil z dopisi v "Edinosti" no- prav malih izjem, vsi njegovi tfogar žaliti, tudi ne kaziti miru, tu- ročniki in podporniki, d: ne komu nasprotovati. Jaz sem 3. List "Edinost" prečitajo na Na kar smo se že dolgo pripravljali, to bomo storili. Za letošnji božične praznike, drago delavstvo, ti naznanjamo veselo novico, da ti bomo dali dar, katerega se boš gotovo zveselilo: Z novim letom začneme z Edinostjo TRIKRAT NA TEDEN. O dveliko strani se nam je izražala želja že dalje časa, naj začnemo z listom "Edinost" trikrat na teden. Toda do sedaj tega ni bil mogoče. Slabe delavske razmere po Ameriki so nas letošnje leto potisnile precej nazaj finančno. Zato smo odlašali i® odlašali in čakali ugodne prilike, da ustrežemo svojim dragim naročnikom. Zadnje mesece, hvala Bogu, so se pa razmere precej zboljšale. Naše dobro slovensko djelavstvo se je v sedanji krizi veliko naučilo! Spoznalo je potrebo močnejšega neodvisnega svojega časopisja. To čutimo zadnje mesece. • . , Zato smo pa sklenilirda bomo dali za letošnji božični dar svojim naročnikom pomnoženje tedenjskih izdaj lista. In sicer za ISTO CENO kakor do sedaj. Toraj za isto ceno, kakor so naši naročniki dobivali do sedaj list vsaki teden DVAKRAT, ga bodo od novega leta dalje dobivali trikrat, vsaj začasno. Zato pa sedaj apeliramo na te, trezno misleči, neodvisni element slovenskega delavstva po širni Ameriki, da nam pokažeš ali hočeš tudi storiti svojo dolžnost do svojega neodvisnega časopisja kakor jo ono vrši do tebe tako vestne in tako nesebično! Do konca februarja 1922. bomo toraj trikrat na teden izdajali "Edinost" za tri dolarje, za poskušnjo. V tem času pa-imaš ti delavstvo priliko, da se odzov^š in pokažeš ali hočeš to ali ne. Ako bomo do konca februarja dobili všaj tisoč novih naročnikov in ako bodo ostali ponovili svojo naročnino, katerim bo ta čas potekla, ostala bo ta uredba tudi nadalje za stalno. Sedaj pa. zavedno slovensko neodvisno delavstvo, pokaži se! Pokaži svojo neodvisnost in svojo zavednost! Kakor veš, so vsi sLovenski listi, ki se ti hlinijo kakor "delavski" listi", odvisni, kapitalistični listi, plačani od kapitalistovskih tajnih interesov, ki se skrivajo sedaj za denar, sedaj za razne protiverske gonje, sedaj za kak socijalizem, ki je samo z rdečimi "flikami" našemljen kapitalizem, samo . H , . , |„ politick stranjka. kakor vsaka druga politična stranjka v Ameriki ali v| faccl v Ed.,n,OSt dTf ™u se, ,c' tanjcno vs, uredn.k. <%ugih listov m prioMJti kake povesti o kakih "krj- kaki drugi državi. Saj si videl, kako je igral ta slovenski socijalizem,;^'?, •? fce'c ^'.P?.'™" P?™o sledijo riasemu ip^ju njarjih» . . . Barbara Kocheva L ■ gin listih in resnico zavijati, veliko semu izvajanju. To pričajo brezste- ~ Orlič — mladinski list, katerega smo oglasili, je prišel. Odposlali ga smo ga vsem naročnikom. Ako ga še niso dobili, naj se takoj priglasijo. — Orlič je otroški list glasilo starokrajskih Boy-scautov — Orli-čev. Stane na leto 25c. Posamezne številke se prodajajo po 3c. Kdor nam pošlje znamko mu ga pošljemo zastonj r\a ogled. NEPOBITNI DOKAZI. Da je "Edinost" res list slovenskega naroda v Ameriki, dokazujejo ti-le neovržni dokazi: 1. List "Edinost" ima največ dopisov izmed neodvisnih delavskih vrst, ki ne prihajajo od kakih^dru-štvenih članov jedno ali društev. Res imajo razna glasila več dopisov po številu. To—^ - .Kaj se ti predrzneš vprašati za ra-j 4. Zdrava pamet pravi, d^rmkdar. tune in za denar? Nas. ki smo de-: da je tb ne mogoče. . , y lavski prijatelji! Ki smo proletarci? 4. Nekateri pravijo, da bi se. saj se Ven. ven! Ti si Kazimirjevec ■ ! Soje še lepši svet naredil, kal^or je oa mala bilkica ali hlebec kruha. Vendar, kaj ti pravi na to tvoja pamet? Skušaj izvedeti, kako se pravilno po angleško napišejo te-le besede t Aj dun ker . . . ubštes . . . pajpa . . . rum . . . liau.z . . . munšajn . . . Napiši v pravilni angleščini te-le stavke iz slovenske angleščine: 1.. Meri je vzela brum pa je na John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ Umj ST. CLAJK AVBMUK CLEVELAND, O. i lašainjm MOŽ MOin IN DB§KX OPKAVK obliki pm unah ia mm. 2. Jiojs je dobi-V za krizmes pre-zent velika inže in se je z njo ple- vražnik delavstva . . . Kozliček: Toda gospod, lačen sem. Dal sem vam vse svoje krvave pri-hrrftike .... Zavrtnik: Ven! Ven! (In porinil ie Kozlička ven na sneg, da je padel po ledu.) Tu imaš za svojo neumnost. Zakaj si nam pa dal! Kozliček (še težko pobira s tal. Obriše^ si solzo in požuga proti u-redništvu "Prosvete") . . . "Prosve-ta" . . . prokleta! . . : Kje je naš denar? Xaš denar hočemo sedaj, ko smo lačni . . ." Vsi trije v uredništvu : Hahahaha ! A S Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste "dobili. Frank Suhadolnik. * NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik listov t "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu sr lahko tudi ikupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel. pisano ali pa vklesano na svojih bo- . 3- Naš havz je na kornerju Junien- Ga* vidiš norca kozlovskega! Dal žjih hramih: "Spoznavaj samega sebe (Gnothi seavton). To spoznanje, samega sebe pa si hočemo mi zadobiti s tem, da premišljujemo danes naravo človeka in njegovo čast., .Kaj je torej človek? Moj odgovor, prijatelji, vam je znan. Človek je najplemenitejša stvar v celem stvarstvu_ v njegove roke je Bog izročil gospodarstvo, oblast nad celim stvarstvom. Če premišljujemo brezštevilna bitja, ki bivajo na zemlji, potem vidimo, da je tu eden^ki je mojster, gospodar, človek; človek je povišan nad vsa bitja kot njihov kralj. Ta oblast pa ne obstoji morda »v njegovi telesni sili in moči ali njegovi ročnosti, ampak v njegovem razumu, ki ga povišuje in razločuje od vseh zemskih stvars.tev, ki ga prispodablja angelom v nebesih. Kaj, vprašam zopet, je človek? Kaj je sam na sebi?-To, prijatelji moji. Vam je znano še iz vaših otroških let: Človek je stvar ki obstoji iz neumrjoče duše in iz umrljivega te-lesa. t — Ko pravim, da je človek stvar, hočem s tem povedati njegov izvor: on je delo božjih rok, ki ga je vstvaril po svoji podobi. Ker me je Bog vstvaril, ker bi me brez njega ne bilo, ne sledi li "iz te-^a da sem popolnoma njegova last? štnta in Gles evne. * * * Odgovori na vprašanje: 1 Koliko zVezd fma ameriška zastava in kaj pomenijo te zvezde? RAZNOTEROSTI. Kako sodi zapeljan delavec o brezvercih! — V bolnišnici v N. je ležal delavec na smrtni postelji. K zdravriiku je rekel: "Gospod doktor, irn^ni željo do vas. Sicer ne verujem ničesar, vendar bi se rad vrnil v katoliško cerkev. Nočem umreti ko kako govedo!" — Njegovi želji so ustregli, po nekoliko dneh je umrl delavec poln zaupanja v Boga s križem v roki. * * * Nemški pisatelj Rosegger piše: {Tzmed vseh krščanskih nabožnih knjig mi je Tomaža Kempčana "Ho- nam je. sedaj si pa upa vprašati, kam smo dejali! Mrya* zabita! Nas delavski voditelje? Grdi kapitali-stovski hlapec . .* .! 1 * (Dobesedno iz n Prosvete'' s sa- +1 + FIDELITY ELECTRIC COMPANY Frank Schonta, lastnik. Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ceno. Obiščite našo trgovino in oglejte razne-stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, gladilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, ki nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5.00 nagrade. Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke. 2049 West 22nd Street, ' - Phone: Canal 5190. * mo malimi spremembam^) — V "Glas Naroda" je poslal neki ex-faran dopis, V katerem revež vso resnico obrača na zobe. Njem odgovarja dobri faran, čigar dopis bomo, priobčili. To je tisti faran. ki je "izstopil" iz fa^e, zato kčr noče prispevati mesečnine, kakor je pisal g. župniku in je g. župnik njega izstop v cerkvi oznanilA Šel je potem k Ircem, da tako pokažfe, da se ravna "svoji k svojim." Cfiicažani, vidite, kako si upa eden resnico zavijati in javno v časnikih lagati! Da ga ni sram! r. I* 4? 4? 4? 4? 4^ t 4? HI? 4? H? 4? fl? 4? ti? 4^ Hi? 4^ Hi? Hi? ^1? HI? S * + * + + FRANK TOMAŽICH SLOVENSKI GROCERIST Priporočam sVojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in se prepričajte! 1858 W. 22nd Street Chicago, IH. _ phone: Canal 2910. * * * * * + * * * * Prepričajte se! Da mi resnično izdeluje-J mo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. ♦ Vsem se priporočam. enrečeK FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, DI. Phone: Canal 2534. "EDiNOSr Neznani Bog. (Priredil FR. BLANKO.) (Nadaljevanje) Poln težkih misli se je sprehajal Pavel zvečer istega dne z svojim prijateljem Telom po dišečem, z bajno mesečino obsijanem vrtu, ko sta se dve senci odtrgali od hiše in se po različnih potih približavale šetajo čima. vV enem je spoznal Pavel sužnja Gneja Pizonovega, Ligda, drugi mu je bil pa neznan. Ta pristopi k njemu in mu izroči majhno pismo. Pavel ga odpre in bere: "Velej Paterkul pošilja Pavlu Emiliju Lepidu prijateljski pozdrav. Opusti svoj prenagleni sklep, ki ti tudi v najugodnejšem slučaju ne more prav nič koristiti. Zdaj se še lahko častno umakneš, jutri je to že prepozno. — Izgovori se, da ti niso bile znane lastnosti živali in si se premislil. — Sužnje moramo puščati njih osodi. Zdravstvuj !' Med tem se je pa tudi približal Ligd in pove, da mu je Tiberij na-ločil, da naj Sprejme od Pavla določeno hrano za konja Sejana. "Ti toraj veš, kako je ravnati z konjem?" vpraša Pavel. — "Nikakor mi pa ne more biti zabranjeno, obiskati hleva in se spoznati s živaljo." "Imam povelje pustiti vas v hlev, pa tudi povelje vas opazovati." ; "Kaj? Tebe so postavili za nadzornika rimskemu vitezu. Daleč smo prišli!" reče mladi mož zaničljivo. "Razun tega želim Sejana enkrat ali dvakrat za poskušnjo za jahati." "Iz tega ne bo nič, plemeniti gospod! — Cezar je namreč ostro prepovedal, da ne sme Sejana zajahati nihče pred določenim časom. — Glede prvega vam pa moram povedati, da ne moram nadzorovati samo vas, ampak tudi rimske cezarje!" je odgovoril poznejši morivec Germanika. Mladi vitez se je ugriznil" v ustnico. Obžaloval je zaradi svojcev, da ni izposloval poprej od Tiberija dovoljenja, da sme konja poprej poskusiti. Zdaj se pa to ni dalo več popraviti. "Lahko greš", pravi s proč obrnjenim obrazom ostudnemu sužnju. "Jutri bom vprašal po tebi v For-miji." Z globokim;poklonom je suženj odšel. "Dekurij", pravi drugemu poslancu, "sporoči svojemu gospodu moj pozdrav in zahvalo. Odstopiti ne morem več. Svoje besede ne prelomim in zaradi tega tudi ne morem slušati njegovega sveta." "Celi tabor, plemeniti vitez, je poln tvoje slave. — Vsi ti želimo najboljši uspeh." • "Hvala vam! Tvoje ime?" "Longin, z dovoljenjem." 0 "Dobro, prijatelj, ako izidem zmagovalec iz borbe s to zverjo, je moj namen odriniti z Germanikom proti severu. Potem se morda zopet diva in moja želja bi bila pozdraviti te takrat, ko centurija Longina. Solze so stale y očeh hrabrega vojaka, ko se je obrnil. Prijatelja sta jp^ nadaljevala svoj sprfchod. "Kako obžaljujem, mladi gospod", pravi Tel, "da se nisem celo živaljenje pečal edino le s konji, da bi vam mogel dati sedaj dober svet! £di se mi pa, da jim včasih zavežejo oči, da jih ložje ukrote." Pavel je ravno hotel odgovoriti, ko je nekdo tik pred njim razmaknil vejice mirtove meje in pred njim je stala v enostavno grško "leno" oblečena oseba. "Ali nisi ti Emilij, nečak triumvira?" vpraša. - . "Da," odgovori Pavel presenečen. "In ta-le (pokaže na Tela), ali mu zaupaš vse?" "Karkoli mi imaš povedati, sme slišati." "Tu" šepeče mož — in stisne neko majhno škatuljico Pavlu v roke. "Vzemi to mazilo in naribaj Sejanu ž njo, dve uri poprej, predno ga za-sedeš obe nosnici. Potem boš videl, da ti bo pokoren ravnotako, kakor da bi imel gobec zvezan. "Komu se imam zahvaliti za to dobroto?" vpraša Pavel. "Kariklej je moje ime", zarepeče oni. '®00000® PREPRIČAJTE SE da je resnica o čemer govorim! . ROJAKOM V CHICAGI IN OKOLICI NAZNANJAM, da imam v zalogi najboljše črevlje, za može, žene, fante, dekleta in otroke. Pomnite, da poleg tega dobite pri meni za ni^ko ceno dobro in trpežno blago, Vam tudi jamčim vsak} par, ki ga kupite pri meni, da ako Vam ne ugaja ali ni prav, prinesite nazaj in dal Vam bom take, .da boste zadovoljni ali pa povrnem Vaš denar! Zadovoljiti moje odjemalce je prva stvar in moje največje veselje. In prepričan sem da pri meni najdete boljšo postrežbo, kakor pa pri tujih židovskih tvrdkah. Zato poskusite in prepričajte se! ROJAKOM IZVEN CHI-CAGE PO RAZNIH NASELBINAH NAZNANJAM, da pošiljam naročila tudi izven Chicage po pošti. Kdor se ho-'če naročiti dobre praznične črevlje ali črevlje za na delo, površne Črevlje " Rubbers", razne "sliperje" bodisi za može, žene, fante, dekleta ali o-troke vse to dobite lahko pri meni. Pošljite mi samo mero . Vaših starih črevljev in sicer takole: Postavite Vaš stari čre-velj na papjr in potegnite s svinčnikom okrog in okrog podplatov in pete, ter ta tibris pošljite meni. Če je bil Vam Vaš stari čevelj premajhen ali prevelik, pripomnite to v pismu. Pišete lahko v angleškem ali slovenskem jeziku: ROJAKE SLOVENCE vabim, da kadar se nahajajo v bližini, da pridejo in si ogledajo mojo trgovino. Rojaki ne pozabimo na geslo: "SVOJI K SVOJIM !" JOSIP PERKO SLOVENSKA TRGOVINA. S ČREVLJI, 2101 W. 22nd St. Chicago. 111. Pripravite se za neodvisnost Varnn banka, kamor nalivate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. |Jim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND A VIL, CORNER Ittk Da ugodimo onim, ko ne mere je priti veto uro zjutraj in do petih zvečer, cats he ka odprta ob pondelkih in sobetafc de pel -tJV