Poletova kotalkarica Tanja Romano prejela nagrado Barcola kot prva zamejska športnica
/
s
Goriška ZSKD s povezovanjem društev do privlačnejših pobud
V Gorici nagrajevanje projektnih
menedžerjev prihodnosti
Primorski
Bodoči tržaški župan bo Roberto
Dušan Udovič
Morda bolj kot kdaj prej bodo imele upravne volitve, ki nas čakajo na prihodnji polovici maja, tudi okrepljeno politično valenco. To je predvsem posledica skrajno zaostrenega ozračja v državi, kjer predsednik vlade s podporo glasovalnega stroja v parlamentu vsak dan znova napoveduje vojno sodnikom in na vse načine krpa svojo večino, da bi se le izognil procesom. V podporo mu ostajata Severna liga in skupina na novo pridobljenih tako imenovanih »odgovornih« parlamentarcev. In če gre konfrontacija na politični sceni na nož, je težko pričakovati, da bi upravne volitve potekale izven tega vpliva.
Desnica gre na volitve po mesecih pretresov in razkolov, ki se od državnih neizbežno odražajo tudi na krajevne razmere. Vtis je, da si od volitev posledično še največ obeta Severna liga, ki ostaja vladni zaveznik za visoko ceno zaščite lastnih programskih interesov. A ti se po potrebi in odvisno od trenutka odražajo v parolah o federalizmu, izgonu priseljencev, vse do groženj o secesiji. Zato pričakuje stranka na volitvah pomembne signale še zlasti v večjih severnih mestih.
Drugo je v bistvu vse skupaj dokajšnja neznanka, vključno z opozicijo, katere možnosti se po sondažah sodeč polagoma krepijo, vendar ne tako, kot bi bilo pričakovati spričo razdora na desnici. Finijev tako imenovani tretji pol pa zaenkrat ne kaže velikih možnosti, da bi vzletel z zadostnim elanom. Čas ga - tako kaže - potiska bolj v stagnacijo kot v območje širšega konsenza, vsaj ta trenutek je videti tako.
Morda najočitnejši odraz zmede na desnici je Trst, kjer so se vsedržavne delitve znašle tudi v lokalni omaki obračunov in bolj ali manj prikritega boja za oblast. Tako vse kaže, da bo šlo na volitve nič manj kot devet županskih kandidatov, kar je najbrž rekord vseh rekordov. In ni rečeno, da ne pride do še kakšnega presenečenja v zadnjem tednu, ki še ostaja na razpolago do uradnega roka predstavitve kandidatur. No, levi sredini in levici je treba priznati, da sta tokrat vsaj navzven kompaktni in že mesece stojita za svojim, na primarnih volitvah izvoljenim kandidatom Robertom Cosolinijem, ki je medtem neutrudno prekrižaril ves teritorij. Njegov desni tekmec Roberto Antonione, edini nosilec realnih možnosti v gneči drugega brega, se bo moral krepko potruditi, da nadoknadi zamujeno. A nekaj je že danes zelo verjetno, če ne kar gotovo: bodočemu tržaškemu županu bo ime Roberto.
dnevnik
NEDELJA, 10. APRILA 2011_
Št. 85 (20.100) leto LXVII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
italija - Če ne bo prišlo do skupnih rešitev za vprašanje beguncev
Berlusconi zagrozil z razpadom Evropske unije
Premier ponovno napadel sodstvo - Opozicija: Vlada zganja demagogijo
koroška - Po zavrnitvi 17,5-odstotne meje za napise
NSKS nadaljuje pogajanja in zahteva 175 dvojezičnih krajev
CELOVEC - Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) je včeraj popoldne sklenil, da predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko nadaljuje pogajanja o ureditvi za dvojezične krajevne napise na avstrij-
skem Koroškem. 17,5-odstotno mejo za napise je ZNP zavrnil, sprejemljiva bi bila rešitev z okrog 175 dvojezično označenimi naselji. Glede za danes napovedanega sestanka predstavnikov koroških Slovencev z avstrijskim predsed-
nikom Heinzem Fischerjem predsednik NSKS pričakuje »konstruktiven pogovor in razumevanje predsednika države ter tudi njegovo intervencijo v korist slovenske manjšine«.
Na 27. strani
RIM - Če ne bo prišlo do skupne vizije glede vprašanja beguncev iz severne Afrike, je bolje, da se Evropska unija razi-de. To je dejal predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi med včerajšnjim drugim obiskom na Lampedusi, ki je bila tudi včeraj cilj novih valov prebežnikov. Opozicija se je takoj odzvala, češ da vlada zganja demagogijo in ne rešuje problemov.
Berlusconi se je sicer včeraj v Rimu udeležil posveta ustanoviteljev Ljudstva svobode ponovno napadel sodnike, bivšega zaveznika Gianfranca Finija, češ da je zaviral reformo pravosodja, in levico, ki ga po njegovih besedah hoče fizično odstraniti.
Na 27. strani
SKGZ dobro ocenjuje projekt Jezik-Lingua
Na 2. strani
Deželni svetnik SSk Gabrovec o izkaznicah
Na 2. strani
Milje: predstavili so se kandidati leve sredine
Na 4. strani
Maratonski plavalec Martin Strel v Boljuncu
Na 6. strani
Če Gherghetta zmaga, bo Mara Černic podpredsednica
Na 9. strani
VZPI-ANPI odprl sedež v središču Gorice
Na 10. strani
a
ADRIAKER
keramika in
kopalniška
oprema
Strada della Rosandra 40, Trst, tel. 040 813719
•	širok izbor in takojšnja dobava
•	popust na izdelke iz zaloge • tehnično svetovanje
•	razstavni prostor na več kot 1000 m2
www.adriaker.it
MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA
Oblačila za vse priložnosti
Ul. Flavia di Stramare 99
(Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040231118

2, /af<fr/t{fx/ff/
i Ú

s
Nou urnik; ponedeljek, torek, sreda, petek 80 - 15.30 četrtek 9.00 - 17.00 sobota zaprto
Botjusi&c - HA, TrjUs
iji 04O
2
Nedelja, 10. aprila 2011
ALPE-JADRAN
/
manjšine - V Gorici zasedalo deželno tajništvo SKGZ
Evropski projekt Jezik-Lingua lepa priložnost za obe skupnosti
Priprave na deželni občni zbor organizacije, ki bo v prvi polovici maja
GORICA - Evropski projekt Je-zik-Lingua, ki ga skupaj načrtujejo krovne organizacije slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji ob sodelovanju številnih univerzitetnih in drugih partnerjev, predstavlja edinstveno priložnost za nadgradnjo vloge jezika v stvarnosti obeh narodnih skupnosti. Projekt obenem potrjuje dobro sodelovanje med SKGZ, SSO, včlanjenimi organizacijami in ustanovami na eni strani ter organizacijami italijanske manjšine v Sloveniji.
Deželno tajništvo krovne organizacije, ki se je sestalo v Gorici, je posebej analiziralo pobude v okviru evropskega projekta, ki bodo potekale na celotnem območju, kjer sta prisotni manjšini. O tem so na seji tajništva, ki jo je vodil deželni predsednik Rudi Pavšič, govorili Suzana Pertot, vsebinski vodja projekta, in drugi sodelavci. Posebna pozornost je bila namenjena multimedijskemu središču, ki v okviru projekta nastaja v Špetru, kjer so v polnem teku obnovitvena dela poslopja, bodočega sedeža središča.
SKGZ bo v naslednjih tednih sklicala pokrajinske skupščine članov-posa-meznikov. Na skupščinah bodo imenovali delegate za deželni občni zbor, ki bo v prvi polovici maja. Pokrajinska srečanja bodo obenem priložnost za poglobljeno analizo trenutnega stanja v manjšini s posebnim ozirom na njeno organiziranost. V tem smislu bo tajništvo v naslednjih mesecih pripravilo vrsto srečanj, da bi se podrobneje seznanilo z delom, načrti in odprtimi vprašanji včlanjenih organizacij in ustanov.
Na seji tajništva sta pokrajinska predsednica za videmsko pokrajino Luigia Negro in odgovorna urednica Novega Mata-jurja Jole Namor pozitivno ocenili nedavni posvet ob 10-letnici zaščitnega zakona, ki sta ga krovni organizaciji pripravili prejšnji konec tedna. Posvet je potekal v Beneški palači v Naborjetu ob prisotnosti državnega sekretarja na Uradu za Slovence po svetu in v zamejstvu Borisa Jesiha, deželnega odbornika za šolstvo Roberta Moli-nara in deželnega odbornika za kulturo in manjšinska vprašanja Elia De Anne.
Člani vodstva SKGZ podpirajo prizadevanja za širitev modela dvojezičnega šolstva tudi v drugih krajih vi-demske pokrajine. Posebej razveseljivo je dejstvo, da so se za to opredelili vsi starši otrok v Bardu, večinsko pa se ogrevajo tudi starši v Tipani.
Tako kot številne organizacije v Sloveniji in v zamejstvu, bo tudi SKGZ obeležila 70-letnico nastanka Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je leta 1941 vzklila kot vseslovenski upor proti okupatorju in kolaboracionistom. V njeni ljudski širini »je tičala moč nesprte skupnosti in s tem vsega tistega, kar ni priznavalo hlapčevanja kot cene preživetja - od Ljubljane do zadnje hribovske vasi, od vrha Triglava do morja, do Beneške Slovenije in Zilje, na vsem ozemlju«, kot je zapisano v spomenici Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. SKGZ bo v spomin na enega najpomembnejših zgodovinskih mejnikov slovenskega naroda posvetila letošnje prvomajsko slavje v Števerjanu in obenem pripravila tudi nekaj priložnostnih dogodkov.
Suzana Pertot
arhiv
oljkarstvo - Medobčinski sporazum za Cesto oljčnega olja
Od Furlanije do Istre čez Kras
Sporazum so v Vodnjanu podpisale občine iz Furlanije, iz tržaške pokrajine, s Slovenske obale in iz hrvaške Istre
VODNJAN - V istrskem Vod-njanu so predstavniki istrskih, obalnih in kraških občin podpisali sporazum za uresničitev Ceste oljčnega olja. Cilj pobude je zaščita lokalnih posebnosti, vezanih na naravno, zgodovinsko, arhitekturno, kulturno dediščino, na človeške in podjetniške vire na ozemljih, ki jih bo prečkala cesta in ki bo prispevala k ovrednotenju kakovostnega proizvoda.
Iz tržaške pokrajine so k sporazumu pristopil občine Dolina, Milje in Devin Nabrežina. Vodilna občina bo Manzano, ki bo usklajevala projekt skupaj s hrvaškimi občinami Labin, Vod-njan, Pulj, Rovinj, Umag, Novigrad, Buje in Brtonigla ter s slovenskimi občinami Koper, Izola in Piran.
»Gre za pomemben projekt, ki priča o želji po sodelovanju, ki je prisotna tostran in onstran meje,« je izjavila županja občine Dolina Fulvia Premolin.
Z uresničitvijo projekta naj bi namreč spodbudili krajevni trajnostni gospodarski razvoj, kot tudi integrirano turistično ponudbo, ki temelji prav na kakovosti prostora. Pobudniki so si zamislili učinkovit instrument za promocijo, ki bo omogočal prikazati zgodovino in kulturo krajev, skozi katere bo primerno označena cesta potekala.
Dodana vrednost pobude je tudi v iskanju novih metod sodelovanja med občinami različnih držav in javnimi ustanovami, ki želijo vzpostavljati sinergije in ustvarjati učinkovite integrirane storitve. Ni naključje, da je v sporazumu izrecno omenjena tudi možnost sprejemanja ustreznih urbanističnih instrumentov, ki bodo prilagojeni prostorskim značilnostim udeleženih občin.
Zveza slovenskih kulturnih društev in Center za kulturne raziskave
vabita na
koncert v sklopu
42. revije Primorska poje
izkaznice
Gabrovec pisal Tondu
Šel bo tudi k prefektu
TRST - Težave zaradi dvojezičnih izkaznic s francoskimi dvojniki se nerazumljivo že predolgo vlečejo, je prepričan deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec in je zato na predsednika deželnega odbora FJK naslovil interpelacijo, prihodnji teden pa ga bo sprejel vladni komisar Giacchetti.
»Problem z dvojezičnimi izkaznicami s ponovljenimi serijskimi številkami se vleče predolgo, tako da se že upravičeno poraja sum, da ne gre za naključje ... « je zapisal Ga-brovec, ki se s problemom dvojezičnih izkaznic, ki imajo neke čudne dvojnike v Dolini Aoste (prav tako dvojezične, le da francosko-italijan-ske), ukvarja že od lanske jeseni, ko ga je na problem prvič opozoril obupan goriški rojak.
Prvotno je kazalo, da gre za neko ponesrečeno naključje, nakar so se v naslednjih mesecih kar množili podobni pozivi ljudi na Goriškem in na Tržaškem. Težave nastanejo zlasti takrat, ko se ena od dveh izkaznic znajde v datoteki izgubljenih, ukradenih ali ponarejenih dokumentov in to potem učinkuje tudi na »dvojčičo«, opozarja svetnik. Nič hudega sluteči naslovnik ponesrečene izkaznice tvega hude težave s policijo, ki sprva preprosto ugotavlja, da dokument ni v redu. Če so to zgodi v tujini, denimo na poslovnem potovanju ali na počitnicah, se nevšečnost razvije do hudih in nepopravljivih posledic.
V svoji interpelaciji je Gabro-vec predsednika Tonda že pred poldrugim mesecem opozoril na nevarnost, da bi težave zaradi neverjetnih napak v dvojezičnih dokumentih ljudi odvračale od dvojezičnih izkaznic. Zato je svetnik pozval deželno vlado, naj v rednih stikih, ki jih ima z rimskimi oblastmi, zahteva takojšnjo rešitev neverjetnega problema, ki krši pravice naše narodne skupnosti, smeši državo in postavlja pod vprašaj verodostojnost njenih uradnih dokumentov.
Kljub zagotovilom goriške pre-fekture, da je s problemom že seznanila notranje ministrstvo v Rimu, so se na Tržaškem pojavili novi primeri vedno enakih težav. Gabrovec bo zato že v prihodnjih dneh pri tržaškem prefektu in vladnem komisarju za FJK Alessandru Giacc-hettiju z zahtevo, naj pristojne oblasti odredijo natančen pregled staja in takojšno samodejno zamenjavo vseh dokumentov, tako pri nas kot v Dolini Aoste, ki nosijo ponovljene serijske številke.
Skupna fotografija podpisnikov sporazuma med občinami v Vodnjanu
Pesmi od ljubezni in kafeta
danes. 10. aprila, ob 15.30 v cerkvi sv. Florjana v Zavarhu
V soorganizaciji ZPZP, JSKD, ZCPZ, ZSKP
televizija - V današnjem Mixerju
O potresnih pojavih in zalogah črnega zlata
TRST - Drevi ob 20.50 bo na TV kanalu RAI3 Bis v okviru slovenskega programa spet na sporedu mesečnik Mik-se. Gost v studiu bo univerzitetni profesor zemeljske fizike Peter Suhadolc, generalni sekretar Mednarodnega združenja za seizmologijo in fiziko notranjosti Zemlje (IASPEI). Kapetan Marko Sulli Sulčič (avtor prve slovenske knjige o nafti, Nafta (Goriška Mohorjeva družba) je v svoji več kot 30-letni karieri v korpora-ciji Chevron dobro spoznal svet, ki se vrti okrog nafte. Izvedeli bomo, kako in kje se bo v prihodnje še črpalo nafto, tržaški biolog Moreno Vertovec pa nas bo seznanil z alternativnimi viri energije.
V Nediških dolinah so ga označili za »Človeka velikega sarca« in tak je tudi bil Tin Pierno iz Tarčmuna. Skozi svoje fotografsko oko je lovil dušo svojih ljudi, slikal je vse, »te žive an te martve«. Razstavo Študijskega centra Nediža smo lahko videli tudi v Trstu, v prostorih Tržaške knjigarne. Pa še drugačen pogled na Benečijo: skozi letni ciklus jo je v svojem vi-deoprispevku predstavil Pino Rudež. Za konec še pogled na lastno preteklost iz zunanjega zornega kota, ki nam ga bo posredoval raziskovalec iz Veneta Miro Tasso, ki se je poglobil v poitalijančene slovenske priimke.
slovenija - Po podatkih družbe Dars
Letos že skoraj deset tisoč kazni za voznike brez vinjet
f	Prof. Silvanu Kerševanu	N
ravnatelju in duši SCGV Emil Komel čestitamo za prejeto Gerbičevo nagrado in se mu obenem zahvaljujemo za veliko delo na glasbenem področju ter za vsestranski razmah šole, ki jo požrtvovalno in uspešno vodi že dolga desetletja. ^	Svet slovenskih organizacij	v
LJUBLJANA - Cestninski nadzorniki družbe za avtoceste DARS so v prvih treh mesecih letos zaradi vožnje brez vi-njete na slovenskih avtocestah izdali že skoraj 10.000 plačilnih nalogov, pri čemer je več kot 90 odstotkov kršiteljev tujcev. Največ plačilnih nalogov so v prvem četrtletju izdali na primorskem avtocestnem kraku med Ljubljano in Koprom.
Na primorski avtocesti so tako skupaj z odcepoma proti Škofijam in Ferne-tičem ter odcepom hitre ceste po Vipavski dolini v tem obdobju izdali skoraj 3800 plačilnih nalogov, na drugem mestu pa je s približno 3000 oglobljenimi vozniki štajerski avtocestni krak, skupaj s pomursko avtocesto in odsekom avtoceste med Mariborom in Ptujem. V vsem lanskem letu je bilo kaznovanih 51.641 voznikov.
Kot pojasnjujejo pri Darsu, so najpogostejši izgovori kršiteljev, da niso nikjer mogli kupiti vinjete, da niso vedeli, da je obvezna in podobno. Cestninski nadzorniki jim odgovarjajo glede na okoliščine. Za tiste, ki trdijo, da niso vedeli za obvezno uporabo vinjet in da je nikjer ni
bilo mogoče kupiti, med drugim pokažejo tudi fotografije obvestilnih tabel o obvezni uporabi vinjet v Sloveniji, ki so postavljene že pred izstopom iz sosednjih držav, pa tudi sezname prodajnih mest in njihovih odpiralnih časov.
V obdobju turistične sezone, na določenih točkah pa stalno, se cestninski nadzor preusmeri na glavne turistične smeri in na nadzor izhodov iz države. V skupnem številu vseh ugotovljenih kršiteljev je več kot devet desetin tujcev, v okviru poostrenih nadzornih akcij, npr. ljubljanske obvoznice, pa cestninski nadzorniki lahko odkrijejo tudi do 30 odstotkov domačih kršiteljev.
Prehod na vinjetno cestninjenje za osebna vozila se je začel 1. julija 2008. Letos so do sredine marca prodali 734.620 letnih, 39.503 mesečnih in 344.034tedenskih vinjet za avtomobile ter 1088 letnih, 153 polletnih in 395 tedenskih vinjet za motorje. To je primerljivo z enakim obdobjem lani, opaziti je le znatno znižanje števila prodanih mesečnih in zvišanje števila prodanih tedenskih avtomobilskih vinjet.
/
ALPE-JADRAN
gledališče - Danijel Malan o Ljubim te, spremeni se!
Igralec s pevsko žilico v muziklu stila Broadway
Predstava s četverico protagonistov bo jutri v gledališču Koper
TRST, KOPER - Brezpogojna zveza med partnerjema je utopistična želja, saj ljubezen ni nikoli tako slepa, da ne bi videla napak. Dobro znana tema je snov off-broadwayskega muzikla Jimmyja Robert-sa Ljubim te, spremeni se!, ki bo v ponedeljek, 11. aprila gostoval v gledališču Koper v slovenski različici producenta Prospot. Režijo in priredbo muzikla, ki je doživel praizvedbo lani v SitiTeatru v Ljubljani, je podpisal Gašper Tič, prevod Milan Dekleva, glasbeno vodstvo pa je prevzel Lojze Krajnčan. V vseh vlogah nastopa četverica izkušenih pevcev, igralcev in voditeljev, kot so Simona Vodopivec Franko, Romana Krajnčan, Marjan Bunič in Danijel Malalan, ki ima zelo jasno predstavo o zahtevah tega zelo priljubljenega žanra.
»Muzikal je že v osnovi zanimiv tip predstave, ker združuje ples, petje in igranje. Moti pa me, da se spuščajo kriteriji in da se danes žal promovira pod oznako mu-zikal to, kar ni. To je uzurpacija izraza za privabljanje večjega števila gledalcev. Mu-zikal ima določene zakonitosti glede solo točk, duetov, skupinskih koreografskih in pevskih točk. Petje mora poleg tega biti suvereno. Zapeti dva songa v okviru gledališke predstave ni muzikal.«
Nastopil si v muziklih Obuti maček, Brucka v Ljubljani, Mala prodajalna groze, Alica, Moje pesmi moje sanje, Do nazga. Je muzikal način, da ne zanemariš nedvomnega pevskega talenta, ki ga je igralska kariera morda nekoliko potisnila v ozadje?
Nedvomno mi je žanr blizu in mi daje možnost, da kot igralec potešim svojo pevsko žilico. Pel sem na raznih pevskih festivalih, dodatnih pevskih zadoščenj pa ne potrebujem; ni nujno izdati cd, ki ga nihče ne posluša.
Biti dober pevec, igralec in plesalec hkrati je v tem trenutku bolj stvar naravnega talenta kot izobrazbe, saj specifičnih šol ni ...
Če upoštevam standardne postopke pri sestavljanju zasedb, se pri dodelitvi vlog vedno upošteva različne nivoje pevske oz. igralske nadarjenosti posameznika, da se vsak lahko izrazi s prevladovanjem njemu najbolj naravne govorice. Specifičnih šol za izoblikovanje večstranskih sposobnosti po merilih govorice muzikla v Sloveniji ni, ker ni tako dolge tradicije kot v Londonu ali na Broadwayu in niti take industrije. Drugod pa je toliko strokovno usposobljenih izvajalcev, da si producenti lahko privoščijo trojno zasedbo, ki se alternira pri vsakodnevnih ponovitvah.
Nov muzikal je doživel zelo dober sprejem. Kateri je njegov adut?
Od Adama in Eve se ljudje iščemo, spoznavamo, sledi poroka, rojstvo otroka, včasih ločitev, potem otroci odrastejo, zapustijo družino, in ko ostanemo sami, je še vedno ljubezen tisto, kar iščemo. Iz glasbenega vidika je predstava tehtna, vsi štirje pevci-igralci imamo svojo samostojno pevsko linijo in se ne moremo naslanjati eden na drugega. Adut je, da se vsak gle-
Danijel Malalan v muziklu Ljubim te, spremeni se!
dalec prepozna v situaciji, zgodbi, liku, da je bila vložena skrb v tehnično izvedbo plesa, petja, režije, da opisuje življenjske situacije in da je ob vsem tem zelo smešna.
Kaj ljubiš v sebi in kaj bi spremenil?
V zadnjem songu pojemo: »Ko ljubiš in rad bi vse druge spreminjal, spremeni
se sam.« To je poanta. Partnerja vedno vplivata drug na drugega, težave nastanejo v trenutku, ko se nekdo zavestno trudi, da bi spremenil drugega. Kot moški »srednjih let« začenjam gledati na stvari bolj čustveno, zato bi rad določene stvari delil še z nekom. To bi spremenil.
Rossana Paliaga
gledališče - SSG & Bonawentura
I liv VI	v«
Gledališči v sozvočju tokrat v romskih tonih
TRST - Slovensko stalno gledališče (SSG) bo v torek zvečer zaživelo v tonih balkanske glasbe z enkratnim gostovanjem orkestra Bobana in Marka Markoviča. Koncert srbske romske glasbe spada v koncertno ponudbo Dve gledališči v sozvočju, ki jo SSG prireja v sodelovanju z zadrugo Bonawen-tura-gledališčem Miela.
Boban Markovič se je rodil na dan svetega Jurija, ki ga Romi imenujejo Ederlezi in je za srbsko romsko kulturo velikega pomena kot praznik pomladi, rojevanja novega življenja. Njegova usoda je bila navezanost na korenine in tradicije svojega naroda, predvsem glasbe, s katero se je srečal v družinskem krogu, saj sta bila tako oče kot dedek priznana glasbenika. Boban je dobil v dar svojo prvo trobento pri petih letih in kljub temu, da mu je bil nogomet v otroških in najstniških letih zanimivejši, ga je glasba kmalu prevzela in izredni talent se je razcvetel. Najprej se je pridružil orkestru svojega očeta, pri dvajsetih le-
tih pa je ustanovil svoj orkester in štiri leta pozneje osvojil najbolj prestižno nagrado, ko je postal Prva trobenta legendarnega festivala trobilcev v Guči. V naslednjih letih je dosegel visoko priznanje kar petkrat in je kot referenčni balkanski mojster postal celo ambasador tega znanega tekmovanja oz. srbske trobilne tradicije. Širše občinstvo ga je spoznalo zaradi glasbenih kulis filmov Underground in Arizona Dream Emirja Kusturice, kot tudi na mednarodnih turnejah, saj je s svojim orkestrom postal sinonim za balkansko glasbo. Sin Marko je podedoval očetovo nadarjenost in je postal prvi solist in aranžer orkestra, ki je v sedmih letih izvedel več kot 600 koncertov po vsem svetu.
Vstopnice za tržaško etapo evropske turneje najuspešnejšega srbskega romskega pihalnega orkestra bodo v prodaji na blagajni SSG jutri od 10. do 15. ure in na dan koncerta uro in pol pred začetkom. Spletna prodaja na www.vivaticket.it.
Na lepi sončni legi v zelenem okolju, s pogledom na Vremščico
v DIVAČI prodajamo
samostojno, še v gradnji, hišo z garažo, kletjo in vrtom.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V SSG-IU
PREDSTAVE V SSG-ju
Arthur Schnitzler
Vrtiljak, Režija: Dino Mustafič
8.	aprila ob 20.30 (tretji petek)
9.	aprila ob 20.30 (prva sobota)
10. aprila ob 16.00 (prva nedelja) 14. aprila ob 19.30 (drugI četrtek) 16. aprila ob 16. uri (druga nedelja) in ob 20.30 (druga sobota)
DVE GLEDALIŠČI V SOZVOČJU	v torek, 12. aprila ob 21.00
V sodelovanju z Zadrugo Bonavventura
Boban i Marko Markovič orkestar
Izbirni program Ljubeznivi-Latinskoameriški plesi V sodelovanju z Artisti Associati-Circuito danza FVG Naturalis Labor
Noche tanguera v petek, 15. aprila ob 21.00
Vse abonmajske predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi! SSG NA GOSTOVANJU
Ivan Aleksandrovič Gončarov
Oblomov
režija: Egon Savin
V ponedeljek, 11. in v torek, 12. aprila ob 20.00
v KC Janeza Trdine v Novem Mestu V sredo, 20. aprila ob 20.00
v Kulturnem domu v Postojni
Vlaho Stulli	V petek, 22. i
Kažin ali
Karabinjerjeva Katra, režija: vito Täufer
PROGRAM ZA ŠOLE
ABONMA ZLATA RIBICA, Lutkovno gledališče Ljubljana
V petek, 22. aprila ob 20.00
v KD Izola
Maja Borin
Zužkerada, režija: Jaša Jamnik
Od 11. do 13. aprila
v Veliki dvorani SSG
ABONMA MORSKI PES, SNG Nova Gorica in Gledališče Koper Tamara Matevc	V ponedeljek, 18. aprila ob 10.00
Grozni Gašper	v veliki dvorani ssg
režija: Jaša Jamnik
V GORICI
Marko Kravos Bine Brvinc
režija in priredba: Marko Sosič
V ponedeljek, 18. aprila ob 16.30
v knjižnici v Sovodnjah
Arthur Schnitzler
Vrtiljak, Režija: Dino Mustafič
V četrtek, 28. aprila ob 20.30
v Kulturnem domu
Blagajna SSG je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Tel. št.800214302 ali 040 362542 Info: www.teaterssg.it
POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER
V TRSTU OD LETA 1983 Ulica San Francesco 60 - Trst - tel. 040 637484
info@aerrecar.com
RAZSTAVA IN PRODAJA:
UL. DEL RONCO 10-040 571062
OBIŠČITE NAS!
NAJBOLJŠA OCENITEV VAŠEGA RABLJENEGA VOZILA ODPRTI V SOBOTO ZJUTRAJ PARKIRIŠČE ZA KLIENTE
TRST	Nedelja, 10. aprila 2011	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
Predstavitev kandidatov DS in Meio Muja za Občino in Pokrajino ter odprtje sedeža SEL
Prvič po petindvajsetih letih leva
Slovenski kandidati Šavron (DS-SSk), Viola, Manin in Kokošar (DS), Prasel (Meio Muja) in Samez (SEL)
Leva sredina letos prvič po petindvajsetih letih redno zaključuje upravni mandat v Občini Milje, kar je razlog za ponos in če je desna sredina doslej v volilni kampanji malo prisotna, to ne gre pripisati le njeni notranji razklanosti, ampak dejstvu, da se je znašla pred resnimi osebami, ki so vodile odločno in verodostojno politiko. To je bilo slišati iz ust miljskega župana Neria Nesladka na včerajšnji predstavitvi miljskih kandidatov Demokratske stranke na občinskih in pokrajinskih volitvah, ki so se je poleg Nesladka in tajnice miljske sekcije DS Valentine Parapat udeležili še predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, pokrajinski tajnik DS Francesco Russo in deželni svetnik Sergio Lu-pieri ter seveda številni kandidati.
Kandidati DS za miljski občinski svet so Valentina Parapat, Gianluca Orel, Francesco Riosa, Danilo Šavron, Loredana Rossi, Andrea Tull, Luana Valentich, Riccardo Bensi, Mirna Viola, Sergio Cossi, Loredana Balbi, Diego Cre-vatin, Sara D'Italia, Stefano Decolle, Narcisa Machel, Igor Donadel, Fiorella Macor, Giulio Filippi, Laura Marcucci in Marco Finocchia-ro, za pokrajinski svet pa Gianluca Balbi, Sal-vatore Dore, Eugenia Fenzi, Valentina Manin in Oliviero Kokošar. Od vseh teh so slovenski kandidati štirje: za mesto v občinskem svetu se bo tako na listi DS ponovno potegoval kandidat Slovenske skupnosti Danilo Šavron, druga slovenska kandidatka pa je Mirna Viola, medtem ko sta na listi za pokrajinski svet Valentina Manin in Oliviero Kokošar.
V dopoldanskih urah pa so predstavili tudi kandidate za občinski svet na občanski listi Meio Muja, ki prav tako podpira ponovno izvolitev Nesladka za župana. Poleg dosedanje odbornice Roberte Tarlao so na listi še Elvio Ciacchi, Sara Peteani, Dimitrij Prasel (kot slovenski kandidat), Marina Busan, Piero Robba, Martina Ligia, Paolo Rusgnak, Simonetta Bratos, Mauro Cassano, Livia Braini, Jacopo Nonis, Vera Cattonar in Fabrizio Robba.
Prav tako dopoldne so odprli volilni sedež še ene stranke, ki podpira Nesladka, se pravi Levice, ekologije in svobode. Za izvolitev v občinski svet se bodo potegovali Elena Apol-lonio, Diego Apostoli, Marcello Bergamini, Flavia Demarchi, Diego DTste, Luca Gandini, Ge-remia Liguori, Laura Marzi, Paolo Pugliese, Igor Samez (kot slovenski kandidat), Valdi Tiepolo, Fulvio Vallon in Norma Vidulich, za pokrajinski svet pa Laura Marzi, Fabio Vallon, Norma Vidulich in Igor Samez.
Kandidate in somišljenike DS je včeraj nagovoril miljski župan Nerio Nesladek
kroma
upravne volitve - Stališče Sandre Savino in Piera Tononija
Ljudstvo svobode za organsko zavezništvo le z UDC in proti »polovičnim zavezništvom«
Podpora Antonioneju in Retu - Prihodnost in svoboda z Lobiancom za Občino in Sbriglio za Pokrajino
Za tržaško Ljudstvo svobode je možno samo eno organsko zavezništvo, in to je zavezništvo s Sredinsko unijo (UDC). Tako menita pokrajinska koordinatorka Ljudstva svobode Sandra Savino in njen namestnik Piero Tononi, potem ko je stranka UDC v petek napovedala, da bo sama nastopila na občinskih volitvah z županskim kandidatom Robertom Sascom in tako ne bo - vsaj v prvem krogu ne - podprla kandidata Ljudstva svobode Roberta Antonioneja. Savi-nova in Tononi sta v sporočilu za javnost zapisala, da nekaj dni pred predstavitvijo kandidatnih list je treba igrice dati stran brez zvijačnih bližnjic in kupčij, prav tako je
treba dati stran »tista nihajoča polovična zavezništva s Severno ligo in drugimi malo verjetnimi koalicijami.«
Pokrajinska koordinatorka Ljudstva svobode in njen namestnik sta se tudi odzvala na vest, da se je stranka predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija Prihodnost in svoboda (FLI), katere najpomembnejši tržaški predstavnik je poslanec Roberto Menia, na krajevni ravni odločila, da prav tako na bližnjih volitvah nastopi samostojno. Kandidat FLI za tržaškega župana bo Michele Lobian-co, za predsednika Pokrajine pa Enrico Sbriglia (oba sta odbornika v iztekajoči se desnosredinski upra-
vi župana Roberta Dipiazze). Savi-nova in Tononi se popolnoma strinjata s to odločitvijo, saj so stališča Finijeve stranke v popolnem nasprotju s tistimi, ki jih zagovarjajo vse komponente Ljudstva svobode. Zato nasprotujeta »fotokopiji« zavezništva, ki vodi deželno upravo Furlanije-Julijske krajine, pri čemer pa mora priti do oblikovanja premočrtnih in organskih zavezništev tako za občinske kot za pokrajinske volitve.
Vsekakor za Sandro Savino in Piera Tononija ni dvoma: kandidata Ljudstva svobode za župana Občine Trst in predsednika Pokrajine Trst ostajata Roberto An-tonione in Giorgio Ret.
Devin-Nabrežina: enojezični smerokazi CAI
Italijansko planinsko društvo CAI je na številnih stezah, pešpoteh, gozdnih poteh, zasebnih jusarskih ali občinskih zemljiščih na ozemlju devinsko-nabrežinske občine postavilo smerokaze, ki so napisani samo v italijanskem jeziku. Na to v svetniškem vprašanju, ki ga je vložil včeraj, opozarja občinski svetnik Slovenske skupnosti v skupini Insieme-Skupaj Edvin Forčič, ki opozarja, da dejstvo predstavlja kršitev italijanskega zakona, mednarodnih sporazumov in posebno občinskega statuta, ki določa dvojezičnost občine, obenem predstavlja sramoto za organizacijo, kot je CAI, katere cilji so tudi spoštovanje zaščite in naravnega okolja ljudi in vseh avtohtonih kultur, ki bogatijo naš prostor. Forčič sprašuje župana Giorgia Reta, ali je občina bila obveščena oz. ali je dala dovoljenje za postavitev enojezičnih smerokazov in kako namerava ukrepati, da CAI dopolni smerokaze s slovenskim jezikom. Forčič je vložil še drugi dve vprašanji, naslovljeni na podžupana in odbornika za javna dela Massima Romito, od katerih se eno nanaša na neresnično novico, ki jo je objavil tržaški italijanski dnevnik, češ da so cesto med Slivnom in Šempolajem popravili, pri čemer občinsko upravo sprašuje, zakaj ni tega demantirala in kdaj namerava cesto popraviti. Prav tako For-čič želi vedeti, kdaj bo občinska uprava popravila usad dela zidu in ceste v Sliv-nem pred gostilno Sardoč. Usad in delno zaprtje že itak ozke ulice ovira promet posebno v tem delu vasi, kjer deluje gostinski obrat in predstavlja tudi nevarnost za pešce, opozarja svetnik SSk.
V torek na Padričah seja Agrarne skupnosti
Agrarna skupnost vljudno vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora jusov in srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki bo v torek ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah. Seja bo tudi v znamenju enotne organizacije Zveze upravičenih posestnikov jusov in srenj, ustanovljene 12. aprila 1926, katere naslednica je Agrarna skupnost. Enotna organizacija je po tihem in vztrajnem delu našla na takratnem občnem zboru zaslužen odmev pri vseh udeležencih in zastopala interese vseh posestnikov, kot izhaja iz članka z dne 13. aprila 1926, ki je izšel v časopisu Edinost. Pojem skupne lastnine v sebi združuje veliko vrednot, ki so med drugim vezane na skupno življenje na pripadajočem ozemlju oziroma na odnos med ljudmi, skupnostmi in ozemljem samim. Na seji bo Boris Udo-vič predaval o elektrovodih, Nadja Bizjak pa o podzemeljski železnici.
naša anketa - Županski kandidati v Trstu
Prevladal Cosolini, desnosredinski kandidati pa zbrali kar 37 odstotkov
V spletni anketi o najboljšem tržaškem županu je prevladal Roberto Cosolini, kije prejel skoraj polovico glasov. Ob tem velja izpostaviti razmeroma dober rezultat kandidata Ljudstva svobode Roberta Antonioneja, ki je bil deležen dobre petine glasov in prepričljivo zasedel drugo mesto. Franco Ban-delli (Unaltra Trieste) in Paolo Menis (Grillova stranka petih zvezd) sta se enakovredno kosala za tretje mesto, zadnji dve mesti sta zasedla poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga in podpornik tržaške mestne občine Uberto Fortuna Drossi. Desna sredina je s tremi kandidati skupaj zbrala kar 37% glasov. Slika je pred tržaškimi občinskimi volitvami zelo spremenljiva, v glavnem po zaslugi desnosredinskih medstrankarskih odnosov. Nazadnje sta se kandidatom pridružila Roberto Sasco (UDC) in Michele Lobianco (Prihodnost in svoboda), na seznamu pa je še Renzo Mag-giore (Mladi Trst), tako da je kandidatov zdaj devet.
Kdo bi bil po vaši oceni najboljši tržaški župan?
21%		Roberto
(32)		Antonione
	10%	Franco
	(15)	Bandelli
49%	Roberto	
(71)	Cosolini	
6% (9)
5% (8)
Paolo Menis
Massimiliano Fedriga
Umberto Fortuna Drossi
trg cavana - Demonstracija proti prekernemu delu
Naveličani negotovosti
Na trgu pretežno mladi protestniki, zastav sindikatov ni bilo videti - V Italiji skoraj štirje milijoni nezaščitenih delavcev
Včeraj na Trgu Cavana
kroma
Tudi v Trstu je bil včeraj dan protesta proti delovnim pogodbam, ki spodbujajo negotovost in ne omogočajo mladim, da bi načrtovali svojo prihodnost. »Zdaj je naš čas« je bilo geslo protesta na Trgu Cavana, kjer se je popoldne zbralo nekaj desetin pretežno mladih ljudi, med njimi pa so bili tudi predstavniki levosredinskih in levičarskih strank. Izstopala pa je odsotnost zastav sindikatov.
Na trgu so izrazili svoje nelagodje oziroma naveličanje stažisti, raziskovalci, brezposelni univerzitetni diplomiranci, študenti, telefonisti klicnih centrov, delavci z nekajmesečnimi pogodbami, prekerni novinarji in drugi. Navzoči so bili tudi dijaki: na oglasne deske so zalepili fotografije, ki nazorno prikazujejo slabo stanje poslopij tržaških višjih srednjih šol. Na shodu je bilo slišati, da je mladinska brezposelnost 30-odstotna ter da 84 odstotkov novih pogodb sodi v razred prekernih delovnih odnosov. »Taka družba, v kateri ne moremo graditi prihodnosti, nam ni všeč in danes smo tu, da bi to povedali,« je dejal eden izmed udeležencev.
Protesti so včeraj potekali v Rimu, Neaplju in mnogih drugih mestih, organizirali so jih novoustanovljeni odbori z imenom Il no-stro tempo e adesso (Zdaj je naš čas). Na ulice in trge je stopila prava vojska delavcev, ki nimajo stabilnih delovnih pogojev in zaščite, ob tem pa nimajo svojega predstavništva, zaradi česar so demonstracije zanje edini način, da se oglasijo. Po podatkih združenja obrtnikov in malih podjetnikov CGIA iz Mester je prekernih delavcev skoraj štiri milijone, presenetljivo pa jih je bilo leta 2008 v povprečju največ v Tridentinski-Južni Tirolski (20,7 odstotka) in Emiliji-Romagni (20,3 odstotka). Daleč najbolj prizadet pa je jug države, kjer naj bi bilo 2,3 milijona nezaščitenih delavcev. (af)
/
TRST
Nedelja, 10. aprila 2011
5
nagrada barcola - Pod pokroviteljstvom družbe Tripmare in Dežele FJK
Prestižni »angel zmage« poletel v Tanjine roke
Priznanje osebi, ki je z izjemnimi dosežki ponesla v svet lesk in ugled Trsta - Prvič zamejski športnici
V nabito polni dvorani deželnega sveta so včeraj dopoldne podelili prestižno nagrado Barcola Poletovi kotal-karici Tanji Romano.
Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki športnih organizacij, drugih ustanov in novinarji, podeli »angela zmage« vsako leto osebi, ki se je rodila ali stanuje v Trstu in je z izjemnimi dosežki ponesla v svet lesk in ugled mesta. Pod pokroviteljstvom družbe Tripmare in Dežele Furla-nije Julijske krajine so letos nagrado podelili že osemnajstič, prvič pa je šla v roke tržaški športnici, predvsem pa pripadnici slovenske manjšine. Sicer je leta 2002 prejel »angela zmage«, miniaturo tistega, ki vlada mestu s svetilnika, takratni trener Triestine Ezio Rossi, ki je ekipo pripeljal iz C2 v B ligo. Vendar je bil Rossi doma iz Tu-rina. Nagrado so med drugimi podelili že astrofizičarki Margheriti Hack, pisateljema Linu Carpintieriju in Marianu Fara-guni, otroški bolnišnici Burlo Garofolo in gledališču La Contrada.
Tokrat je prestižna nagrada šla v Tanjine roke, ki je v svoji dolgoletni kotal-karski karieri zbrala celo vrsto zlatih kolajn na svetovnih, evropskih in italijanskih prvenstvih ter tako najbolje predstavila športne vrednote in tržaško stvarnost svetu. »Tanja je izredno pomembna za naše mesto. Izpostavil bi tri njene vrednote, ki so neprecenljive: je pridna, mlada in pripada slovenski manjšini,« je povedal deželni odbornik Vladimir Kosic in ji čestital v slovenskem jeziku. Predsednica tržaškega odseka združenja Azzurri d'Italia Marcella Skabar Bartoli je v grobih obrisih predstavila njeno uspešno kotalkarsko kariero, odkar se je v otroštvu prvič preizkusila na kotalkah in se nanje takoj navezala. Ljubezen do tega športa pa jo je pripeljala do najvišjih svetovnih stopničk. »Tanja bi morala biti zgled vsem, športnikom in ne«, je še dodala Bartolijeva.
Simbol športa v Deželi FJK in tržaškega območja nasploh, se je pred podelitvijo še zahvalila vsem, ki so ji stali ob strani korak za korakom na svoji ko-talkarski poti. »Zelo sem navdušena nad to nagrado«, je priznala Tanja, ki ji je zmanjkalo besed. Ob ganjenem občinstvu se je dopoldan slovesno zaključil s podelitvijo »angela zmage«, ki ga je izdelal Giuseppe Callea - Tanji.
Andreja Farneti
prej do novice
Tanja s predsednico tržaškega odseka združenja Azzurri d'Italia Marecello Skabar Bartoli in predsednikom nagradnega komiteja Albertom Cattaruzo
kroma
www.primorski.eu]
cerkev - Zadnje srečanje v okviru Katedre sv. Justa
Kardinal Re: Janez Pavel II. se je boril za edinost Evrope in krščanske korenine
Pokojni papež Janez Pavel II., ki ga bo Katoliška cerkev čez slab mesec dni (1. maja letos) razglasila za blaženega, je bil velik človek, velik papež in velik svetnik, ki je vsem pokazal pot resnice ter moralnih in duhovnih vrednot kot edino pot, ki lahko zagotovi bolj človeško, bolj pravično in bolj mirno prihodnost. V to je prepričan kardinal Giovanni Battista Re, bivši prefekt kongregacije za škofe in bivši predsednik Papeške komisije za Latinsko Ameriko ter tesen sodelavec Janeza Pavla II. od začetka njegovega papeževanja leta 1978 do smrti leta 2005.
Kardinal Re je bil v sredo zvečer v tržaški stolnici sv. Justa protagonist četrtega in zadnjega iz letošnjega niza postnih srečanj v okviru pobude Katedra svetega Justa pod skupnim naslovom Martyria Christi - Vera v Evropi danes, njegovo predavanje pa je imelo naslov Janez Pavel II. in Evropa duha. Stara celina je bila namreč vedno v središču pozornosti poljskega papeža, ki je zasedel Petrov sedež, ko je Evropo še delila t.i. železna zavesa. Kljub takratni razdeljenosti je Janez Pavel II. vedno poudarjal, da se Ev-
Kardinal Giovanni Battista Re
ropa razteza od Atlantika do Urala, njena edinost, ki presega posamezne narodne in jezike, pa temelji na krščanskih koreninah.
Janez Pavel II. se je namreč prav tako kot za edinost Evrope boril tudi za to, da bi Evropa ne podlegla valu sekularizacije, ampak da bi ponovno odkrila svoje korenine in postala celina duhovnih vrednot. Prepričan je namreč bil, da mora Evropa imeti dušo in da bo Evropska unija lahko napredovala ter imela plodno in lepo prihodnost le, če bo zvesta načelom in vrednotam, ki izhajajo iz krščanskih korenin, zato je stalno spodbujal doprinos kristjanov
pri gradnji nove Evrope. Slednja mora po prepričanju poljskega papeža ponovno prevzeti vlogo svetilnika svetovne civilizacije, za kar so potrebne sprava človeka s samim seboj, njegova sprava z bližnjimi in sprava s celotnim stvarstvom.
Prav tako je Janez Pavel II. ugotovil, da so v Evropi sile, ki težijo k marginaliza-ciji kristjanov, kar je res, je opozoril kardinal Re, za katerega pa je res tudi obratno, saj obstajajo druge silnice, ki poudarjajo pomen prisotnosti in pričevanja kristjanov. Od tod potreba in nuja, da se prispeva h krepitvi Evrope, ki naj ne bo samo gospodarska in ozemeljska, ampak tudi kulturna in duhovna stvarnost. Evropa brez Boga nima prihodnosti, je dejal predavatelj, ki se je zavzel tudi za ohranitev krščanskih simbolov v javnosti, v prvi vrsti razpela, ki je simbol tako za verujoče kot za neverujoče, saj je simbol evropske identitete, civilizacije in vrednot. Prispevek, ki ga pri tem lahko dajo katoličani po besedah kardinala Re-ja sestoji v popolni zvestobi Kristusu in evangeliju, katerih vrednote so jamstvo in vir vedre in srečne prihodnosti.
zgodovina - Posvet Skupine 85 in Združenja Che Guevara
Kako sta Trst in njegovo zaledje doživljala rojevanje italijanske države
»Trst in Risorgimento« je bil naslov srečanja zgodovinarjev, ki sta ga Skupina 85 in združenje Che Guevara organizirala v petek popoldne na sedežu novinarskega Krožka v Trstu. Po pozdravnem nagovoru Franca Panizona, ki je vodil posvet, se je Patrizia Vascotto zaustavila pri vprašanju doživljanja nastanka italijanske države s strani narodnih in verskih skupnosti, ki so pred 150 leti živele v Trstu.
Patrick Karlsen (Deželni inštitut za zgodovino Odporniškega gibanja) je v svojem referatu orisal doprinos tržaškega kozmopolitizma k razvoju tiste moderne italijanske istovetnosti mesta, ki je po prvi svetovni vojni prišla v konflikt s fašizmom in se je po letu 1945 zoper-stavljala nacionalističnemu pogledu na zgodovino mesta. Ob omembi del, ki so jih napisali Slataper, brata Stuparich in nato Apih ter drugi zgodovinarji, je Karl-sen poudaril, kako je bila italijanska istovetnost, ki je izhajala iz trgovskega em-porija, vselej v kontrastu z miselnostjo, ki je temeljila na kontinuiteti antični Rim-srednjeveško latinsko mestece.
Gorazd Bajc (Univerza na Primorskem) je menil, da so po eni strani Slovenci gledali na Risorgimento z naklonjenostjo, po drugi - zaradi iredentizma - z nezaupanjem. V svojem posegu je opravil obračun vseh avtorjev, ki so na Slovenskem v minulih dveh stoletjih tako ali drugače pisali o Italiji in njeni zgodovini: »
razen nekaterih izjem gre za dokaj skromno bilanco, ki velja tudi v obratni smeri,« je podčrtal in opozoril, da bi boljše poznavanje zgodovine soseda pripomoglo k boljšim medsebojnim odnosom.
Bojan Mitrovic (Tržaška Univerza) je v svojem referatu prikazal miselne razlike in podobnosti, ki so označevale delovanje Mazzinijeve organizacije Giovine Italia in Ujedinjene Omladine Srpske. Fulvio Se-nardi (Inštitut Julijske krajine za zgodovino, kulturo in dokumentacijo) se je v svojem prispevku vprašal, kako to, da so Ga-ribaldinci, ki so verjeli v svobodo Poljakov in Srbov, ob povratku v Trst postali tako goreči sovražniki Slovanov, ki so v mestu živeli. Zaustavil se je pri gradnji podobe narodnega sovražnika znotraj italijanskega ta-
Pogled na udeležence petkovega posveta v Časnikarskem krožku v Trstu
kroma
bora. Rasizem do Slovanov je temeljil na kolonialnem odnosu: Italijani predstavljajo civilizacijo, do katere se lahko Slovani dokopljejo le s tem, da postanejo Italijani.
Fulvio Salimbeni (Videmska Univerza) je opravil primerjavo italijansko-slovanskih preporodov prek spisov For-
tisa, Balba, Mazzinija in drugih avtorjev. Medtem ko se je odvijal Preporod na Apeninskem polotoku v odkritem nasprotju z duhovščino, je slednja na Slovenskem, Hrvaškem in v Srbiji podpirala nacionalno prebujenje. Srečanje se je sklenilo z debato. (Mch)
VZPI, proti apologiji fašizma poziv predsedniku republike
Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI je na prvi umestitveni seji po pokrajinskem kongresu sprejel stališče o predlogu zakona senatorja Cristiana De Ecc-herja in še štirih podpisnikov, da se iz ustave črta prepoved apologije fašizma.
V	tiskovnem sporočilu pokrajinski odbor citira republiško ustavo, in sicer 48. člen, ki obravnava volilno pravico, osebno in tajno glasovanje ter omejitve zaradi nepreklicne kazenske obsodbe ali moralne nevrednosti. Nato citira XII. določbo, ki prepoveduje kakršnokoli obliko reorganizacije fašistične stranke. De Eccher je v senatu predlagal črtanje te določbe, VZPI-ANPI pa meni, da je predlog »žaljiv in napadalen za našo demokratično ureditev«. Predsednika republike zatorej prosi, da se odločno sooči s to obliko apologije fašizma.
Občina Milje vabi na Močvirce
Danes od 10. do 13. ure bo na Moč-vircih pri Orehu prireditev z naslovom Laghetti ... a specchio, ki jo organizira Občina Milje v sodelovanju z združenjem Immagine Natura. Občane vabijo na obisk zaščitenega območja, kjer bodo obiskovalce spremljali vodiči, obenem pa je predvideno tudi skupinsko čiščenje jezerc.
Izvirni Pupkin Kabarett
Ob ponedeljkih zvečer je oder gledališča Miela prizorišče ekstravagantne in uspešne skupine Pupkin Kabarett. Jutri bodo gledalce zabavali s svežimi monologi, čudnimi razmišljanji, svojevrstnimi mnenji, vzvratnimi pregledi tiska, pokvarjenimi pesmimi, človeškimi dramami in ugotovitvami v zvezi s Trstom in Italijo. Glasbeno kuliso bo kot običajno zagotovil Niente Band. V gledališču Miela je okence za predprodajo vstopnic danes in jutri odprto med 17. in 19. uro, po novem pa poteka predprodaja tudi na spletni strani www.vivaticket.it.
Rumizeva balada
Konservatorij Tartini vabi jutri ob 17.30 v veliko dvorano, kjer bo srečanje z novinarjem in pisateljem Paolom Rumizem. Njegov prvi roman La co-togna di Istanbul (Feltrinelli), ki se dogaja med turško prestolnico, Dunajem, Sarajevom in Trstom, se razvija v obliki balade s skladbami Alfreda Laco-segliaza. Čez kak mesec bo izšla še zvočna knjiga, v kateri sodelujejo Vi-nicio Capossela, Moni Ovadia, Giuseppe Cederna in Mario Brunello.
Glasbeni aperitiv v Devinu
Glasbena šola Trio di Trieste in Zavod združenega sveta vabita danes ob 11. uri v dvorano devinskega zavoda, kjer bo zadnji glasbeni aperitiv te sezone.
V	sodelovanju s Pokrajino Trst in pod pokroviteljstvom Občine Devin-Na-brežina bo za istim klavirjem nastopila dvojica Megumi Nakanamori in Yo-šifumi Morita. Vstop je prost.
Koncert v baziliki
V	baziliki sv. Silvestra v Trstu bo jutri ob 18.30 spomladanski koncert harf, ki ga prireja združenje De Banfield. Igrali bodo Tatiana Donis, Denise Myriam Cannas, Tamara Tretjak in Elia Vigo-lo. Večer prirejajo v podporo skrbstvenih storitev za ostarele občane.
Večer o kavi Qubik
Gostinski učni center Ad formanduma in Qubik cafle predstavljata dogodek Qubikumque, ki bo v ponedeljek, 18. aprila ob 18.30 v centru Expomittelsc-hool v Trstu. Protagonist večera bo kava Qubik, ki jo proizvaja in trži pražar-na Vidiz&Kessler iz Zgonika in je del tržaške skupine Cogeco. Večer pa ne bo samo gastronomskega značaja. Po dobrodošlici bodo udeleženci obiskali Trgovski muzej Trgovinske zbornice v Trstu, sledila bo predstavitev podjetja in blagovne znamke ter kratek prikaz zgodovine kave v Trstu. Ob 20. uri pa bodo dijaki gostinskega učnega centra Ad formanduma postregli večerjo s kavnimi aromami. Mesta so omejena, za informacije in prijave je na voljo tel. št. 3342825853 ali elektronski naslov pro-mo@adformandum.eu.
6
Nedelja, 10. aprila 2011
TRST
/
boljunec - Zanimivo srečanje v organizaciji SPD Mačkolje
Martin Strel: najbolj nor človek na Zemlji?
Preplaval je največje svetovne reke - Zapisan je v Guinnessovo knjigo rekordov kar štirikrat
Hazarder, človek-riba, povodni mož ali najbolj nor človek na svetu? To so nazivi, ki so jih podelili slovenskemu poklicnemu maratonskemu plavalcu Martinu Strelu, ki se je v petek mudil v Boljuncu, kjer ga je gostilo Slovensko prosvetno društvo Mačkolje.
Človeka, ki je izzval največje svetovne reke, je na najprej na županstvu sprejela dolinska županja Fulvia Premolin in mu podarila knjigo o Glinščici in drugih kraških lepotah. Klepet se je nato nadaljeval v gledališču Prešeren, kjer so Strela pričakovali številni radovedneži. Rekorderja, saj je bil zapisan v Guinnessovo knjigo rekordov kar štirikrat, je najprej intervjuval priznani časnikar Saša Rudolf, kasneje pa se je pogovor razširil na celotno občinstvo.
Martin Strel, rojen na Dolenjskem, pravi pa, da doma nima, je preplaval od izvira do izliva številne svetovne veletoke, njegove podvige je prvič predstavil tudi zamejcem. Navdih za plavanje po takih rekah je dobil iz svetovnih dogodkov, ki so na en ali drug način zaznamovali tamkajšnje prebivalstvo. Tako se je za Donavo odločil zaradi vojne na Balkanu, za Mississippi zaradi atentata 11. septembra, Jangce Kiang je preplaval zaradi Olipiade v Pekingu, Amazonko zaradi izkoriščanja gozdov, južnoameriško Parana, ker velja za najčistejšo reko na svetu. Med vsemi podvigi je spal bolj malo, po dve uri na noč. Raje je pokramljal s prijatelji, planiral in jedel grozdje, privoščil pa si je tudi kozarček cvička. Pri vseh podvigih je ob sebi vedno imel sina Boruta, spremljali so ga seveda tudi visoko specializirane zdravniške, ladijske, internetne in filmske ekipe. »Plavanje po takšnih rekah je psihološko izjemno trd oreh, ker veš, da je vsak zamah lahko zadnji,« je Strel povedal o življenju v Amazonki. Motor, ki ga je gnal skozi reke, je bila glava, ne pa mišice. Treniral je vsak dan: plaval, telovadil, se ukvarjal z nordijsko hojo in tekom na smučeh.
Trenutno se ukvarja pretežno s snemanjem dokumentarcev za televizijska omrežja Discovery in History Channel ter National Geographic. V teku je še snemanje novega filma Superhuman, čez mesec dni pa bo izzval reko Colorado.
Občinstvo je pripovedovanju presenetljivih zgodb prisluhnilo z velikim zanimanjem. Postavljajo je Strelu številna vprašanja o njegovem življenju v vodi, otroke pa je najbolj zanimalo, ali ga je kdaj ugriznil morski pes. Pred zaključkom večera je še sam Strel postavil nekatera vprašanja publiki. Kdor je pravilno odgovoril, je dobil nagrado.
Andreja Farneti
Maratonski plavalec Martin Strel z novinarjem Sašo Rudolfom med srečanjem v Boljuncu
kroma
škedej - Po sledeh svojih otrok
Starši vračajo v šolske klopi, da bi se naučili slovensko
Na fotografiji (foto KROMA) smo udeleženci tečaja slovenščine, ki je potekal v Škednju. Ker naši otroci hodijo v slovenski vrtec in šolo, smo se odločili, da se tudi mi naučimo slovenščine. Od oktobra do aprila smo torej enkrat tedensko zvečer obiskovali tečaj v osnovni šoli Ivana Grbca v Škednju: naša učiteljica je bila Neva Zaghet. Nekateri smo bili prvič na tečaju slovenščine, drugi pa študiramo slovenščino že drugo leto: izkušnja je bila lepa in zanimiva, včasih pa prav zabavna, ker so tudi nekateri naši otroci včasih sodelovali pri pouku in vadili z nami.
Radi bi se zahvalili Didaktičnemu ravnateljstvu pri Sv. Jakobu in gospe Majli Stopar od Združenja staršev za pomoč pri organizaciji tečaja.
Na sliki smo Sandra, Eleonora, Roberta, Savina, Luca, Amelia, Livio, Sonia, Paolo, Alessandra, Roberto, Alice, Anastasia, Neva in mala Ilaria. Žal manjkajo Massimiliano, Erika, Roberto B. in Paolo A.
Drevi jubilej ansambla Taims
V	športno-kulturnem centru v Zgoni-ku bo danes ob 18. uri jubilejni večer Melodije zelenih dni ob 40-letnici delovanja priljubljenega ansambla Taims, ki ga prireja Kulturno društvo Melodija. Poleg jubilantov bodo nastopili še ansambel Lojzeta Furlana, trio Zorana Lu-pinca, Dekliški pevski zbor Vesela pomlad, harmonikar Marko Manin, Nadja Fabris in Aleksander Vodopivec ter ansambla Open Hackers in U'pnska mularija. Na večeru, ki ga bosta povezovala Tamara Stanese in Boris Kopitar, bodo tudi predstavili novo zgoščenko ansambla Taims z naslovom Štirikrat deset. Večer bo snemala televizijska ekipa deželnega sedeža RAI, zato organizatorji prosijo za točnost, vstopnice pa bodo na razpolago uro pred začetkom prireditve.
Igra Sezonska razprodaja
Tudi danes bo na Opčinah živo. Na oder premierno prihaja monokomedi-ja Sezonska razprodaja, v kateri nastopa članica domače dramske skupine Tatjana Malalan, ki je tudi avtorica in obenem režiserka. V nelahko pustolovščino se je v dvojni vlogi spustila že lani z enodejanko Nič ni tako kot zgleda, ki je doživela marsikatero ponovitev na okoliških odrih. Tatjana Malalan v sebi začuti potrebo po pisanju, da izpove svojo zavest o sedanjem družbenem trenutku. Tudi tokrat bo v svojem dramskem tekstu izpostavila žensko, toda kot pričevalke današnje in pretekle družbe. Avtorica ponuja igro kot razvedrilo, a obenem tudi opozorilo na nekatera družbena vprašanja, ki so danes v ospredju. Nedeljsko dogajanje pri SKD Tabor se bo začelo ob 18.30. Pred predstavo in po njej si bo mogoče ogledati tudi razstavo Skozi objektiv mladih, ki so jo odprli sinoči.
Stand up komedija v TK
Prihodnji teden bo v Tržaški knjigarni posebno bogat. V torek ob 18. uri bodo v Galeriji TK odprli razstavo Sledovi tihe govorice. Gre za samostojno fotografsko razstavo Štefana Grgiča, arhitekta in fotografa iz Bazovice. Njegove fotografije bo predstavila Jasna Merku, odprtje pa bo s svojo kitaro obogatil tudi Janoš Jurinčič. Nasledenje jutro bo na sporedu tradicionalno srečanje ob kavi. Tokratni gost sredinih srečanj, ki jih Tržaška knjigarna prireja v sodelovanu z založbo Mladika in Založništvom tržaškega tiska, bo pesnik Marko Kravos. Jutranja kava bo kot je že tradicija priložnost za neformalni klepet o dosedanjem ustvarjanju in bodočih načrtih.
V	petek pa se v knjigarni obeta prava noviteta, na katero vabita uprava Tržaške knjigarne in Slovenski klub. Ob zaprtju trgovine, točeneje ob 19.30, bodo lahko gostje prisostvovali pravi »stand up« komediji, to je hudomušnemu in izvirnemu nastopu Žana Papiča in Martina Juvana Kravosa. Za glasbeno kuliso bo tokrat poskrbel Carlo Venier.
trst - Jutri predstavitev
Rupnikova umetnina bo krasila cerkev svete Terezije Deteta Jezusa
Tržaško župnijsko cerkev sv. Terezije Deteta Jezusa v Ul. Manzoni bo krasila nova krstilnica, ki je delo slovenskega umetnika in teologa, jezuita p. Marka Ivana Rupnika, ki je s svojimi sakralnimi umetninami, zlasti mozaiki, zaslovel po vsem svetu. P. Rupnik je namreč avtor mozaikov v kapeli Odreše-nikove matere v Vatikanu (za kar je prejel Prešernovo nagrado) ter v baziliki v kraju San Giovanni Rotondo ter na pročeljih bazilik v Fatimi in Lourdesu, njegove umetnine pa krasijo tudi marsikatero cerkev v Sloveniji. Za novo krstilnico v cerkvi sv. Terezije Deteta Jezusa so se močno zavzemali župnik Paolo Iannaccone in člani župnijskega sveta, prav tako je zamisel podprl tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Dela, ki jih opravlja podjetje Cieffe, gredo h koncu, p. Rupnik pa bo simboliko nove krstilnice orisal jutri zvečer ob 20.30, medtem ko bo slovesna blagoslovitev s predajo namenu v soboto, 16. aprila, ob 17. uri ob prisotnosti nadškofa Crepaldija.
P. Marko Ivan Rupnik
prireditve - Jutri z začetkom ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu
Marko Snoj v DSI na temo: Slovenski jezik v luči etimologije
Besede so kot ljudje, imajo svoje prednike in potomce, sorodnike in prijatelje. Nekatere so stare, druge mlade, ene so naše že od nekdaj, druge so se preselile k nam in tu pognale korenine. Imamo besede, ki so k nam prišle pred davnimi stoletji, in take, ki jih zlahka prepoznamo kot mlade izposojenke iz sodobnih evropskih jezikov, severnih, južnih, vzhodnih ali zahodnih.
Lastna imena so besede posebne vrste. So kot plemiči, celo pišemo jih z veliko začetnico, kar zbuja vtis, da jih cenimo bolj kot navadne besede. Formalno so samostalniki ali samostalniške besedne zveze, vendar se od svojih neimenskih bratov razlikujejo po tem, da nimajo svojega občnega pomena. Lastna imena so v službi identifikacije vsakokratne neponovljive stvarnosti: živih bitij, zemljepisnih danosti ali stvari.
Medtem ko posamezna slovnična, besedoslo-vna in slogovna vprašanja zanimajo razmeroma maloštevilne jezikoslovne strokovnjake, pa etimologija kot najslikovitejša jezikoslovna panoga pritegne skoraj vsakogar. Že iz gole radovednosti bi radi izvedeli, zakaj se kruhu reče kruh, kaj je prvotni pomen besede pest, od kod, kdaj in zakaj so v slovenščino prišle besede, kot so skedenj, malha, križ, plin, župnik, ki jih imamo zmotno za domače, pa tudi, od kod so prišle no-
vodobne izposojenke, kot so aperitiv, miting, tajkun, ki jih že na prvi pogled prepoznamo kot izvorno tuje. Zanimajo nas tudi prvotni pomeni frazemov, kot je npr. imeti kaj za bregom, zanima nas, zakaj se reče, da je komu padla sekira v med itd.
Čeprav je etimologija ena najstarejših jezikoslovnih panog - njeni začetki namreč izvirajo vsaj v Platonovem dialogu Kratilos -, pa je vse do konca 18. stoletja ostala na neznanstveni ravni, saj ni imela svoje metode, zato so bila njena spoznanja odvisna od veščine ugibanja ter večkrat varljive podobnosti. Z odkritjem primerjalne metode je etimologija postala prava znanost, ki z matematično zanesljivimi spoznavnimi sredstvi odkriva resnico o zgodovini in pred-zgodovini vseh pomenonosnih jezikovnih prvin, od morfema prek besede do frazema. Etimologija ne vrednosti, temveč ugotavlja resnico, ta resnica pa je uporabna v vseh zgodovinsko usmerjenih humanističnih znanostih; poznavanje osnovnih etimoloških spoznanj pa spada tudi v splošno omiko vsakega naroda in premišljujočega posameznika.
Vse naše besede etimološko seveda še niso dokončno dognane, saj obravnava vseh besed nekega jezika zahteva trdo delo več generacij etimologov, teh pa je bilo in je še na Slovenskem v vsaki generaciji kvečjemu toliko, kot je prstov na eni roki. Slovenščina,
ki po številu besed in frazemov ne zaostaja dosti, če sploh, za velikimi jeziki, je za povrh razmeroma težavna za etimološke raziskave, saj zaradi svojega zemljepisnega položaja že od nekdaj podlega vsem štirim tujejezičnim vplivom, romanskemu, germanskemu, madžarskemu in preostalemu slovanskemu. Narečno je bistveno bolj razčlenjena kot večina drugih evropskih jezikov, raziskovanje njenega besedja pa dodatno otežujejo še glasovne spremembe v zadnjega pol tisočletja, predvsem t. i. moderna samo-glasniška redukcija, zaradi katere danes govorimo npr. palca, pišemo pa palica, ki je deloma prodrla tudi v zborno pisanje, saj pišemo in govorimo prižnica, čeprav bi morali, upoštevajoč zgodovinsko-etimološko načelo, pisati in govoriti pridižnica.
O etimologiji slovenskih besed nam bo jutri ob 20.30 v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu spregovoril prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, avtor Slovenskega etimološkega slovarja, Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen in soavtor Bezlajeve-ga Etimološkega slovarja slovenskega jezika. Beseda bo tekla o posameznih zanimivejših slovenskih občnih in lastnoimenskih besedah, o etimološki metodi, o problemih in pasteh etimološke znanosti, na željo pa tudi o sorodnih jezikoslovnih temah.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
TRST
Nedelja, 10. aprila 2011
7
Arthur Schnitzler j
j «*
Režija: Dino Mustafič 10. aprila ob 16.00 - prva nedelja
ponovitvi:
14. aprila ob 19.30 - drugi četrtek 16. aprila ob 16.00 - druga nedelja in ob 20.30 - druga sobota
predstava je opremljena z italijanskimi nadnaplsl
Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Tel. št 800214302 ali 040 362542.
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 10. aprila 2011
APOLONIJ
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.44 - Dolžina dneva 13.15 - Luna vzide ob 10.40 in zatone ob 1.41
Jutri, PONEDELJEK, 11. aprila 2011
LEON
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,2 stopinje C, zračni tlak 1012,5 mb pada, veter 3 km na uro severo-zahodnik, vlaga 80-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,4 stopinje C.
OKLICI: Dennis Maddaleni in Frances-ca Codiglia, Vincenzo Dima in Susanna Rossin, Bruno D'Orlando in Nicoletta Stopar, Romano Saitta in Santina Mare-ga, Adriano Giovannini in Teresa Zofia Wrzyszcz, Domenico Trematerra in Eli-sabetta Bernardi, Stefano Scomersi in Je-nis Nardin, Natale Freno in Giuseppa Co-troneo, Carlo Rajko in Mariella Bonifacio, Gianfranco Castellana in Marina Rac-co, Lorenzo Perrone in Giada Damiani, Manuel Rossin in Sara Rossi, Vincenzo Minenna in Emiliy Villa, Mattia Manco-su in Roberta Gerin, Davide Hrovatin in Elisa Bradaschia, Gualtiero Tripsic in Paola Grahor, Luca Ranzanici in Giulia Gregori, Matteo Colussi in Serena Ca-stellarin, Nicola Alfredo Biriaco in Patri-zia Passarella, Luca Zubin in Ambra Ia-cobucci, Riccardo Remualdo in Frances-ca Tamiozzo, Stefano Biaschini in Cate-rina Crismani, Mauro Marchesi in Pao-la Carli, Slaviša Jonesic in Olivera Krkic, Simone Sparacello in Samantha Kosuta.
[13 Lekarne
Nedelja, 10. aprila 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. dell'orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje
-	Ul. Mazzini, Prosek.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'orologio 6 (040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/4 (040 -271124) Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. dell'orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje
-	Ul. Mazzini 1/A.
Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377).
Od ponedeljka, 11. aprila, do sobote, 16. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na OTROŠKI PRAZNIK ob zaključku likovnega natečaja za otroške vrtce in osnovne šole
NARAVA, VIR ŽIVLJENJA
Spored:
• Igra
v izvedbi članov Radijskega odra in režiji Lučke Susič • Nagrajevanje udeležencev in zmagovalcev natečaja
Danes, 10. aprila, ob 16. uri
v Marijinem domu v Rojanu (ul Cordaroli, 29)
Prireditev je omogočila Slovenska prosveta
U Kino
Zveza slovenskih kulturnih društev, SKD Sjovenec, MePZ Slovenec-Slavec in Župnijska skupnost iz Boršta
vabijo na
koncert v sklopu
42. revije Primorska poje
Pesem zahvale
danes. 10. aprila, ob 17. uri v cerkvi sv. Antona v Borštu
Vsoorganizaciji ZPZP, JSKD, ZCPZ, ZSKP
Zgodnik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Naš "ta mali"
Darčko Pertot
je kar velik postal, saj jih bo jutri 50 praznoval.
Starši in brat mu želimo veliko uspeha na življenjski poti.
¿J Čestitke
AMBASCIATORI - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Mia moglie per finta«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fine e il mio inizio«.
CINECITY - 11.00, 13.35, 16.10, 18.50, 21.30 »The next three days«; 11.10, 13.30, 15.35, 17.40, 20.00, 22.05 »C'e chi dice no«; 11.05, 13.10, 15.30, 17.45, 20.00, 22.05 »Drive angry 3D«; 11.05, 13.20, 15.40, 17.45, 20.00, 22.00 »Hop«; 13.00, 17.30, 22.00 »Kick-Ass«; 11.00, 13.00, 16.15, 18.50, 21.40 »Mia moglie per finta«; 10.50, 16.20, 19.50 »Sucker punch«; 11.05, 15.20, 19.50 »Amici, amanti e...«; 13.15, 17.30, 22.00 »Nessuno mi puo' giu-dicare«.
FELLINI - 16.00, 19.10, 22.20 »Boris - Il film«; 17.40, 20.50 »Silvio forever«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »C'e chi dice no«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Goodbye Mama«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.05, 22.00 »Lo stravagante mondo di Greenberg«.
KOPER - KOLOSEJ - 13.05, 15.10, 17.15 »Hop«; 14.40, 16.50, 19.00, 21.10 »Teden brez pravil«; 19.20 »Gola zabava«; 21.40 »Odklenjen«; 14.00, 16.20, 18.40, 21.00 »Jaz sem četrti«.
KOPER - PLANET TUŠ 12.50, 15.00 »Zlatolaska 3D«; 21.40 »Divja vožnja 3D«; 17.00, 19.20 »Justin Bieber 3D«; 13.10, 16.00, 18.20, 20.40 »Odklenjen«; 11.15, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15 »Gola zabava«; 21.40 »Obred«; 12.00, 16.05, 18.35, 21.10 »Teden brez pravil«; 10.50, 13.00, 15.10, 17.20, 19.30 »Hop - sinh.«.; 13.50, 16.10, 18.30, 20.50 »Jaz sem četrti«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 14.45 »Rango«; 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »The next three days«; Dvorana 2: 14.45, 16.45 »Hop«; 18.30, 20.20, 22.15 »Drive angry 3D«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Il discorso del Re«; 18.25, 22.15 »Il cigno nero«; Dvorana 4: 14.45 »Gnomeo e Giulietta«; 16.15, 22.15 »Amici, amanti e...«; 18.15, 20.30 »Nessuno mi puo' giudicare«.
SUPER - 16.30, 20.00 »Non lasciarmi«; 18.10, 21.45 »Kick-Ass«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.30, 20.40 »The next three days«; Dvorana 2: 17.50 »Kick - Ass«; 15.50, 20.00, 22.00 »Mia moglie per finta«; Dvorana 3: 15.00, 16.30, 18.10 »Hop«; 20.00, 22.10 »Boris - Il film«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 20.15, 22.10 »C'e chi dice no«; Dvorana 5: 15.30, 18.00, 20.00, 22.00 »Lo stra-vagante mondo di Greenberg«.

KD Melodija
vabi na
KONCERT ansambla TAIMS s prijatelji
ob 40-letnici ustanovitve in ob izdaji CD plošče
danes, 10. aprila 2011, ob 18.00 uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku
\ U|J
\Uo
Večer povezujeta Boris Kopitar in Tamara Stanese
Sodelujejo: Ansambel Lojzeta Furlana, Marko Manin, Nadja Fabris z Aleksandrom Vodopivcem, Open Hackers in Vesela pomlad, Uopenska mularija in trio Zorana Lupinca
eno uro pred začetkom koncerta
vstopnina: odrasli 10,00€
Te dni je praznoval 50 let naš dolgoletni prijatelj WALTER STARZ. Vse najboljše v življenju, pa še mnogo uspehov v slikarstvu mu želijo Branko, Majda, Natalie in Erik.
Danes SAŠA 18. rojstni dan slavi. Sreče, zdravja in veselih dni mu želimo domači vsi.
Vsi na šoli Černigoj toplo čestitamo LEJLIJURETIČ, KRISTINI PERČIČ in SEBASTJANUPIERI za dosego odličnih uspehov na šahovskih turnirjih.
Dragi ANDREJ, ob tvojem rojstnem dnevu ti želimo veliko sreče, zdravja in veselja - vsi tvoji dragi.
9 Šolske vesti
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča staršem dijakov, da bodo v četrtek, 14. aprila, od 17.30 do 19.30 roditeljski sestanki. Ob 17.00 bo po posameznih razredih srečanje z razredniki. Na razpolago bo odprto parkirišče na šolskem dvorišču. Toplo vabljeni. DIZ JOŽEFA STEFANA vabi vse starše na roditeljski sestanek, ki bo v petek, 15. aprila, ob 17. uri na sedežu šole - Vrdel-ska cesta, 13/2. DTZ ŽIGA ZOIS vabi starše na popoldanske govorilne ure, ki bodo v ponedeljek, 18. aprila, na sedežu v Ul. Weiss št. 15 in sicer ob 17. uri za starše dijakov bienija, ob 18. uri pa za starše dijakov trie-nija obeh smeri. Pričakujemo polnošte-vilno prisotnost.
13 Prireditve
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na prireditev ob zaključku likovnega natečaja za otroke slovenskih otroških vrtcev in osnovnih šol »Narava, vir življenja«. Na sporedu bo igra »Mala princeska« v izvedbi mladih članov Radijskega odra in v režiji Lučke Susič, nagrajevanje udeležencev in zmagovalcev natečaja ter bogat srečelov v korist slovenskih misijonarjev. Prireditev bo danes, 10. aprila, ob 16. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). KULTURNO DRUŠTVO MELODIJA vabi na Taimsov večer s prijatelji, ki bo danes, 10. aprila, ob 18. uri v športno - kulturnem centru v Zgoniku. Vstopnice bodo na prodajo eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni. SKD TABOR vabi danes, 10. aprila, ob 18.30 v Prosvetni dom na Opčine na premiero monokomedije »Sezonska razprodaja«. Tekst, režija in izvedba Tatjana Malalan. ZSKD, SKD Slovenec, MePZ Slovenec-Slavec in Župnijska skupnost iz Boršta vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje danes, 10. aprila, ob 17.uri v cerkvi sv. Antona v Borštu. Nabožni program bodo izvajali Duhovni MePz Anton Martin Slomšek Slovenski dom iz Zagreba, MePz župnije Zavratec iz Idrije, MePz Sv. Anton iz Kobarida in MePz Dr. Frančišek Lampe iz Črnega vrha nad Idrijo. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 16. aprila, »Praznik pokuš-nje domačega vina, kruha in olivnega
olja«. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. aprila, od 18. do 20. ure sprejema društvo vzorce vina (dve steklenici za vsako sorto). Za olje so v društvu na voljo stekleničke. Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino ter olje bodo deležni diplome strokovne komisije in pokala. Na prazniku bodo prisotni ob pokušnji nagradili s kolajnami prve štiri uvrščene. Za rezervacijo in informacije: 040-411635 ali 040415797.
BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovno razstave Tatjane Capuder Vidmar - Odtisi narave. Odprto od 10. do 14. ure od ponedeljka do petka, do 13. aprila. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Op-čine.
STAND UP KOMEDIJA - Slovenski klub in Tržaška knjigarna vabita v petek, 15. aprila, ob 19.30 v knjigarno (Ul. San Francesco 20): Zan Papič in Martin Ju-van Kravos obljubljata dobro voljo in salve smeha.
TRŽAŠKO ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira pri KD Ivan Grbec -Škedenjska ul. 124, v petek, 15. aprila, ob 20. uri predavanje na temo »Srce in forma usode«, biografski aspekti z antro-pozofskega stališča. Predaval bo Leonardo Marchiori.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v soboto, 16. aprila, ob 18. uri na glasbeni popoldan opernih arij. Izvajajo gojenci miljske pedagoginje Lidie Vuch Pa-trignani: Jasmine Oddo - sopran, Marinella Batello - sopran, Graziano Peco-rella - bas. Klavirska spremljava Nicola Colocci.
POSTNI KONCERT V POKLON J. S. BACHU - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na Postni koncert v poklon J. S. Bachu v soboto, 16. aprila, ob 20. uri v cerkvi sv. Silvestra v Trstu. Izvajajo: organist Andrej Pegan in priložnostni MePZ ZCPZ pod vodstvom Tamare Stanese.
UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na voden ogled muzeja-stalne zbirke Peggy Guggenheim in razstave Vorticizma v nedeljo, 17. aprila, v Benetkah. Informacije na: 040-2602395, 040-774586, 338-3476253 ali 329-8225798.
H Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
25-LETNI FANT išče delo kot polagalec marmorja. Tel. št.: 338-4966680.
HIŠO NA KRASU v vasi Kazlje v bližini Sežane prodam. Hiša je kraška, dvonadstropna s kletjo, 220 kv. m. z dvoriščem, popolnoma prenovljena v odličnem stanju. Cena: 290.000,00 evrov. Tel. št. 0038641-639355.
PODLONJER - prodam zazidljivo parcelo, 1070 kv.m., na lepi legi. Urejeni dokumenti in mape. Pokličite: 0038641969711.
POŠTENA GOSPA išče delo dvakrat na teden kot hišna pomočnica, pomaga tudi pri likanju. Tel. št. 327-9969360 v večernih urah.
PRODAJAMO lepo, malo rabljeno kolo za 6-7-letnega otroka. Tel. št. 040-327053 ali 346-9520796.
PRODAM hišo v Ricmanjih, 80 kv.m., z majhnim dvoriščem, cena po dogovoru. Tel. št.: 366-3952808 (12.30-13.30 ali po 18.30).
PRODAM nezazidljivo zemljišče z dostopom z avtom. Tel. št.: 347-5740020.
PRODAM STENSKI KLAVIR (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. št.: 347-9896031.
STANOVANJE v Zgoniku, 60 kv. m., oddam v najem, 2 spalnici, lahko tudi opremljeno. Tel. 335-1474621.
ZANESLJIVO DEKLE pomaga pri učenju angleščine in ruščine študentom osnovne, nižje ali višje šole. Tel. št.: 040225603 (ob uri kosila).
S Poslovni oglasi
DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL IŠČE pomožnega vzgojitelja. Predvideno je delo v turnusih. Zaposlitev je primerna zlasti za študente. Tel.040-573141, info@sddsk.org.
FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične prodajalce od 30 do 50 let. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje in lastno vozilo, aktivno znanje italijanskega jezika.
Za razgovor telefon
00386-5-6641072 od 14. do 19. ure.
H Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št.: 040-208375. Toplo vabljeni.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285.
DRUŽINA PIPAN je v Samatorci odprla osmico. Tel. št. 040-229261.
OSMICA je odprta pri Škerku v Prapro-tu. Tel. 040-200156.
OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Miroslao Zigon, Zgo-nik 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO je odprl Walter Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 338-3515876.
PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmi-co. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481-419956.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
V	LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444.
V	PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. 040-232577.
V	RICMANJIH PRI JADRANU je odprta osmica. Tel. št. 040 - 820223.
V	ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec.
Loterija 9. aprila 2011
Bari	4	5	49	73	62
Cagliari	80	72	9	10	14
Firence	19	90	22	27	68
Genova	24	78	76	23	79
Milan	31	15	58	26	21
Neapelj	64	48	13	74	55
Palermo	49	55	44	22	35
Rim	45	71	39	13	75
Turin	26	84	38	7	79
Benetke	33	48	65	46	39
Nazionale	60	15	63	57	9
Super Enalotto Št. 43
12 13 17 38 74 87	jolly 18
Nagradni sklad	3.601.905,26 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 40.473.152,69 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
11 dobitnikov s 5 točkami	49.116,89 €
1.780 dobitnikov s 4 točkami	303,53 €
71.755 dobitnikov s 3 točkami	15,05 €
Superstar	21
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
9 dobitnikov s 4 točkami	30.353,00 €
284 dobitnikov s 3 točkami	1.505,00 €
5.037 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
30.249 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
63.887 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
8
Nedelja, 10. aprila 2011
TRST
/
SKD TABOR
danes, 10. aprila 2011 ob 18.30
v Prosvetnem domu na Opčinah
premiera monokomedije
SEZONSKA RAZPRODAJA
Tekst, režija in izvedba TATJANA MALALAN
Vabljeni!
M Izleti
áant'Ánna
Impresa Trasporti Funebri

Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico,
narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih.
Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu
Društvo slovenskih izobražencev
vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3,
— na srečanje —
s prof. Markom Snojem,
predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in avtorjem Slovenskega etimološkega slovarja.
Začetek ob 20.30
Ü3 Obvestila
ŽUPNIJA REPENTABOR prireja v dneh od 17. do 24. maja osemdnevno popotovanje po Črni gori. Poleg ostalih znamenitosti si bomo ogledali tudi znameniti park Durmitor. Potovali bomo z avtobusom. Na razpolago je še pet mest. Vpis do danes, 10. aprila. Tel. št.: 335-8186940.
SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Bolnica Franja in Idrijsko danes, 10. aprila; Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni!
PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske mistikinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123.
O Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
galerija ŠTEFAN GRGIČ
OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE bo v torek, 12. aprila ob 18. uri
predstavitev Jasna Merku glasbeni utrinek Janoš Jurinčič Vabljeni! TRST - Ul. sv. Frančiška 20
TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 3316445079.
ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA
sporoča, da je posvetovalnica v nabre-žinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure.
SPOKORNO BOGOSLUŽJE za slovenske vernike z mesta bo v cerkvi sv. Antona Novega danes, 10. aprila, ob 16. uri kot priprava na bližajoči praznik Velike noči.
STARŠI OTROK, ki so izostali na lestvici razpoložljivih mest v vrtcih N. Oblak in Dijaški dom ter želijo, da se skupno zavzamemo in da pridobimo dodatna mesta, naj čimprej pokličejo tel. št.: 3356158144 (Stefano Vascotto).
VZPI - ANPI sekcija Dolina - Mačkolje -Prebeneg vabi člane in somišljenike danes, 10. aprila, ob 18. uri v društvene prostore SKD Valentin Vodnik v Dolini, kjer bo potekalo predvajanje dokumentarnega filma o partizanskih pevskih zborih z naslovom »Pesem upora«.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. aprila, na srečanje s prof. Markom Snojem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in avtorjem Slovenskega etimološkega slovarja. Beseda bo tekla o posameznih zanimivejših slovenskih občnih in lastnoimenskih besedah, o etimološki metodi, o problemih in pasteh etimološke znanosti, na željo pa tudi o sorodnih jezikoslovnih temah. Začetek ob 20.30.
JUS - ŠEMPOLAJ vabi člane na redni občni zbor Jusa, ki bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 v Štalci.
JUS MAVHINJE sklicuje izredni občni zbor v ponedeljek, 11. aprila, ob 20. uri na sedežu jusa v Mavhinjah.
JUS MEDJA VAS vabi člane na redni in izredni občni zbor Jusa, ki bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 20. uri v gostilni v Med-ji vasi.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 v društveno dvorano na večer o kulturi oblačenja. Lea Pisani nas bo popeljala v svet mode in v sodelovanju z Ilde Košuta, predstavila svojo knjigo Obleka - kje, kdaj, kako.
V PONEDELJEK, 11. APRILA, bomo ob 16.15 imeli na Kontovelu v stavbi ob avtobusni postaji delavnico za otroke iz vrtcev, osnovnih in nižjih šol. Starejše gospe bodo pokazale mlajšim kako se po stari tradiciji krasi oljčne vejice. Toplo vabljeni vsi otroci v čim večjem številu. Informacije: tel. št. 347-9322123 in 3468222431.
AGRARNA SKUPNOST vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Ju-sov in Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijal v znamenju Zveze upravičenih posestnikov, v torek, 12. aprila, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Pa-dričah. Na seji bosta predavala Boris Udovič o elektrovodih in Nadja Bizjak o podzemski železnici.
KRUT vabi v torek, 12. aprila, ob 18. uri na predavanje s specialistom interne medicine v Dolenjskih toplicah dr. Danilom Radoševičem z naslovom »Hipertenzi-ja - zvišan krvni tlak«. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040360072.
SKD F. PREŠEREN vabi na doživljanje »zvočne kopeli«, ki jo bosta ustvarjali Sarmite in Tjaša z zvokom gongov, tibetanskih skled, šamanskega bobna, kristalnih skled v torek, 12. aprila, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani v 1. nadstropju gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Prinesi s seboj vodo, spalno vrečo in podlago za lezanje. Vpisi in info: yo-ga.koren@gmail.com ali +38641649004.
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV ONLUS priredi v torek, 12. aprila, ob 17. uri v dvorani Baroncini Zavarovalnice Generali, Ul. Trento 8, predavanje na temo »ob 150-letnici Italije: zgodovina našega zdravja«. Po uvodnih besedah predsednika M. Voccija bo predaval dia-betolog prof. Euro Ponte. Vabljeni so vsi!
BRANJE SVETEGA PISMA, poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu vsako sredo v postnem času. Naslednja srečanja: 13. aprila, od 16. do
17.	ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni!
DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka; potreba po interkulturnosti v sodobni družbi; evropske smernice za učenje jezikov. Delavnica bo v Dolini v OŠ Prežihove-ga Voranca, Dolina 419, 13. in 20. aprila ter 4. maja od 17.30 do 19.30. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu
OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 13. aprila: »Osebne torbice«, »Moje ime v barvi«; 15. aprila: »Verižice s cvetja«, »Velikonočna kokoška Pina«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na kavo s knjigo: v sredo, 13. aprila, bo ob 10. uri gost Tržaške knjigarne Marko Kravos.
OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse vinogradnike, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu letošnje Ma-jence, da prinesejo vzorce (tri steklenice »bordolese« za vsako vrsto vina) najkasneje do četrtka, 14. aprila, ob 12. uri na županstvo občine Dolina. Za občinsko razstavo ekstradeviškega oljčnega olja, pa se vzorce olja izroči najkasneje do srede, 20. aprila.
SKD FRANCE PREŠEREN vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Sledilo bo javno srečanje namenjeno razgovoru o novem upravljanju in vodenju društvenega bara v Boljuncu. Toplo vabljeni vsi člani in vaščani!
SKD VIGRED vabi v četrtek, 14. aprila, ob
18.	uri v Štalco v Šempolaju na otvoritev razstave in sejma akvareli Mihaele Velikonja in miniature (vlakci,openski tramvaj) Marjana Battigelija velikonočnih pirhov in ročnih del z nastopom mladinske plesne skupine Vigred in Dua Thomas in Egon. Razstava bo odprta do ponedeljka, 18. aprila, od 15.30 do 18.30. Na sejmu sodeluje tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden-otroški vrtec Šempolaj.
SKUADRA UOO vabi vse svoje člane, da se udeležijo 2. rednega in izrednega občnega zbora, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kamnarski hiši v Nabrežini.
JEZIKI IN RAČUNALNIŠTVO: s poznavanjem tujih jezikov postaneš državljan sveta! Tečaji računalništva pa ponujajo praktično znanje dela z računalnikom. Si začetnik ali pa želiš izboljšati svoje znanje jezikov? Izbiraj med programi: slovenščina (A1, A2, B1a), angleščina (A1,
A2, B2), nemščina (A2), francoščina (A1), hrvaščina (A2). Želiš se naučiti rokovanja z računalniški programi? Udeleži se tečaja Excel: analiza podatkov s pomočjo programa. Več na spletni strani www.adformandum.eu ali na sedežu v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040566360, ts@adformandum.eu.
OLJKARSTSVO (60 UR) IN VINOGRADNIŠTVO (64 UR): tečaja iz kmetijskega sektorja, namenjena vsem, ki želijo spoznati tehnike upravljanja oljčnih nasadov in vinogradov. Več informacij na www.adformandum.eu ali na sedežu v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040566360, ts@adformandum.eu.
SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO (60 ur), tečaj za vse, ki želijo spoznati tehnike za knjiženje posameznih računovodskih operacij in Uspešna komunikacija (33 ur), tečaj, ki se osredotoča na tehnikah za ustvarjanje učinkovitih odnosov z izboljšanjem tehnik poslušanja. Več informacij na www.adformandum.eu ali na sedezu v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040-566360, ts@adformandum.eu.
TIPIČNI MENUJI (72 ur): tečaj, ki se osre-dotoča na pripravi jedilnih listov ob upoštevanju lokalnih tradicij; teorija in praksa v kuhinji v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Več informacij na www.adformandum.eu ali na sedežu v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040566360, ts@adformandum.eu.
KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi ob prihodu pomladi svoje člane v prostore »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini na družabno popoldne v soboto, 16. aprila, s pričetkom ob 16. uri.
PRIPRAVA OLJČNIH VEJIC bo potekala v soboto, 16. aprila, od 15.30 do 17.00 v Mladinskem domu Boljunec. Vabljeni otroci s starši. Za oljkovino in potrebno bo poskrbljeno. Delavnico bo vodila gospa Marija Sonce. Dodatne informacije dobite na našem facebook zidu.
SKD TABOR ZA OTROKE - v soboto, 16. aprila, od 10. do 12. ure v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah velikonočna ustvarjalna delavnica s Tadejo Bogdan.
SLAŠČIČARSKI TEČAJ znova v organizaciji društva SKD Tabor. Vodil ga bo kot prvič priznani francoski slaščičar Naser Gashi. Program bo drugačen kot prvič (torte, listnato testo). Tečaj je namenjen tako profesionalcem kot tudi amaterjem. Tečaj se bo vršil v prostorih na Brdini na Opčinah, v soboto, 16. aprila, od 8.30 do 14.00. Prijave na tel. št. 040-211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva).
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČI-NAH - Zadruga sklicuje redni občni zbor v prvem sklicanju v nedeljo, 17. aprila, ob 18. uri in v drugem v ponedeljek, 18. aprila, ob 18. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Vabljeni vsi člani.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v okviru delovanja Centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim naši uradi lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor namerava prvič koristiti to storitev naj pokliče na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure, v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa naj se v istih urnikih zglasi na sedežu KZ v Ul. Cicerone 8 (mednadstropje).
V PETERLINOVI DVORANI v Ul. Donizetti 3 v Trstu je do velike noči na ogled postumna antološka slikarska razstava Majde Srebotnjak Ostan. Likovna dela je možno prevzeti v zameno za prostovoljni prispevek v korist Slovenskega dobrodelnega društva. Izhodiščno višino daru so določili prireditelji. Obisk raz-
ZAHVALA
Luigi Merlino
Ob izgubi dragega moža se iskreno zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Žena Alma Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin naše drage
Nevenke Pettirosso por. Predonzani
Družina
stave je možen ob prireditvah v dvorani in pa med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro vsak dan od ponedeljka do petka do 22. aprila.
FOTOVIDEO TRST 80 in odbor Kraškega pusta vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust 2011« v gostilni na Opčinah, Proseška ul. 35. Najlepše slike bodo razstavljene do 23. aprila. Info: 040211629. Vabljeni!
+
Nepričakovano nas je zapustila naša draga
Raja Petaros
Žalostno vest sporočata
sin Danjel in brat Erol z ostalimi sorodniki
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 11. aprila, od 10.00 do 11.40 v mrliški vežici v ulici Costalunga.
Boršt, 10. aprila 2011
Pogrebno podjetje Alabarda
Ob izgubi drage mame Raje izreka Danjelu iskreno sožalje
TPPZ P. Tomažič
V četrtek, 7. aprila je nehalo biti plemenito srce krasne ženske
+
Eveline (Veli) Ciacchi por. Di Lenardo
Vedno se je bodo spomnili z občutkom
mož Silvano, hčeri Silvana in Cristiana z Davidom in ljubljeno vnukinjo Alice ter vsi sorodniki
Pogrebni obred bo v torek, 12.4., ob 11.40 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Pogreb bo v torek, 19.4., ob 14.15 v cerkvi v Križu.
Trst, 10. aprila 2011
Pogrebno podjetje Zimolo
+ Zapustil nas je naš dragi
Luigi Sidari
Žalostno vest sporočajo
žena Zofka, sestra Albina in ostalo sorodstvo
Pogreb bo v sredo, 13. aprila, ob 12.30 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Opčine, 10. aprila 2011
Pogrebno podjetje Alabarda Odšel je najin stric
GIGI.
Njegov nasmeh bo za vedno ostal v najinih srcih
Klara in Nadja z družinama
10.4.2010
10.4.2011
Edvin Bernetič
Čas beži, bolečina ostaja. Ob prvi obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo
svojci
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
gorica - Demokratska stranka predstavila kandidate za pokrajinske volitve
Na listi mladi in izkušeni, »prava ekipa za vladanje«
V primeru zmage Cerničeva podpredsednica - Aljoša Sosol kandidat v okrožju Gorica 2, Vesna Tomsič v Zagraju
gorica - Jutri
Enotna leva sredina se predstavlja
V goriškem Kulturnem domu se bo jutri ob 18. uri uradno začela volilna kampanja enotne levosredinske koalicije, ki za predsednika pokrajine podpira kandidaturo Enrica Gherghette. Predstavili bodo glavne točke volilne programa, s katerim si bodo prizadevali za gospodarski razvoj, zagotavljanje socialnih pravic, za prebroditev gospodarske krize, delovna mesta, razvoj zelene ekonomije, podjetništvo in turizem. Prisotni bodo predstavniki vseh strank, ki podpirajo Gherghettovo kandidaturo, in sicer Italije vrednot, SEL, DS, SKP in SSk.
Z leve Mara Černic, Enrico Gherghetta, Omar Greco in Julijan Čavdek
»Lista je zmes kompetentnih, izkušenih, mladih in navdušenih ljudi. Skratka, prava ekipa za vladanje.« Tako je povedal predsedniški kandidat leve sredine na majskih pokrajinskih volitvah v Gorici Enrico Gherg-hetta, ki je včeraj skupaj s somišljeniki predstavil listo Demokratske stranke (DS) za pokrajinski svet. Tajnik Omar Greco je poudaril, da so kandidati izraz različnih predelov goriškega teritorija, tudi Gorice same, kjer DS že razmišlja o občinskih volitvah 2012. Med kandidati so trije predstavniki slovenske narodne skupnosti, in sicer Mara Černic, Aljo-ša Sosol in Vesna Tomsič, Gherghetta pa je včeraj uradno napovedal, da bo v primeru zmage Černičeva postala podpredsednica.
»To vlogo ji ne nameravamo zaupati zaradi federativnega dogovora s Slovensko skupnostjo, pač pa zaradi njenih sposobnosti. Obenem hočemo dati mestu Gorica močan signal,« je izpostavil Gherg-hetta. Povedati gre, da je podpredsedniško mesto pred Černičevo zasedel le en predstavnik slovenske narodne skupnosti, Marko Waltritsch, ki je bil za podpredsednika imenovan v 60. letih.
Dosedanji predsednik pokrajine je med prioritetami svoje koalicije navedel politike zaposlovanja, gospodarski in turistični razvoj, zeleno ekonomijo in še marsikaj, spregovoril pa je tudi o pomenu zaščite znamke »Collio« in predlogu gradnje zapora in kasarne karabinjerjev v bližini goriškega letališča, kar bi po njegovem mnenju omogočilo vsestranski razvoj območja, ki je danes skorajda zapuščeno. Med predstavitvijo liste je spregovoril tudi pokrajinski tajnik stranke SSk Julijan Čavdek, ki je izrazil zadovoljstvo nad utrjevanjem naveze z DS in izpostavil, da je Gherghetta bil doslej vedno pozoren do slovenske narodne skupnosti na Goriškem.
V nadaljevanju objavljamo imena kandidatov DS po okrožjih: Paolo Mezzo-rana (okrožje Krmin 1), Luca Bigot (Krmin
ZLATO
2), Marco Rota (Fara), Sara Cumar (Gorica 1), Aljoša Sosol (Gorica 2 oz. Pevma, Štmaver, Oslavje, Podgora), Giuseppina Cibej (Gorica 3), Marco Rossi (Gorica 4), Mauro Mazzoni (Gorica 5), Mara Černic (Gorica 6), Carlo Piemonti (Gorica 7), Rodolfo De Gasperi (Gradišče), Giorgio Marin (Gradež), Giordano Magrin (Tržič 1), Sa-
bumbaca
bina Cauci (Tržič 2), Gianluca Trivigno (Tržič 3), Paola Benes (Tržič 4), Fabio Del-bello (Tržič 5), Alessandro Zanella (Romans), Sandro Soranzio (Ronke 1), Savio Cumin (Ronke 2), Vesna Tomsič (Zagraj, Doberdob, Sovodnje), Claudio Fratta (Škoc-jan), Maurizio Di Matteo (Škoqan-Gradež) in Gennaro Falanga (Štarancan). (Ale)
gorica - Lista za pokrajinske volitve Levice, ekologije in svobode
Delo, okolje, pravice
Vzagrajskem okrožju kandidira Mario Lavrenčič, v severnem delu Gorice pa Marjan Sosol
Z leve Ennio Pironi, Loredana Panariti in Maurizio Salomoni
bumbaca
V pokrajinski sejni dvorani v Gorici so včeraj predstavili kandidatno listo Ekologije, levice in svobode - SEL, ki na pokrajinskih volitvah podpira predsedniško kandidaturo Enrica Gherghette. »V DNK-ju naše stranke je delo, zato pa so nam posebno pri srce težave številnih mladih in žensk iz naše pokrajine, ki so brezposelni. Poleg tega je naš drugi zaščitni znak skrb za okolje, zaradi česar smo proti jedrski energiji in za maksimalno recikliranje odpadkov,« poudarja pokrajinska koordinatorka SEL Loredana Pa-nariti, ki je včeraj skupaj z Mauriziom Salomonijem in Enniom Pironijem poudarila, da je med glavnimi prizadevanji stranke Levica, ekologija, svoboda tudi zagotavljanje socialnih pravic.
Med kandidati SEL za pokrajino sta dva Slovenca. V za-grajskem okrožju, ki zaobjema tudi občini Sovodnje in Doberdob, kandidira bivši doberdobski župan Mario Lavrenčič;
kandidat v okrožju Gorica 3, ki sovpada s severnim delom mesta, je pa Marjan Sosol.
V nadaljevanju objavljamo imena vseh kandidatov SEL po okrožjih: Patrizia Mauri (okrožje Krmin 1), Giovanna Paschero (Krmin 2), Pio Pelizzon (Fara), Raffaella Aglialoro (Gorica 1), Mau-rizio Salomoni (Gorica 2), Marjan Sosol (Gorica 3), Alessandro Chiarion (Gorica 4), Carmela Parisi (Gorica 5), Livio Bianchini (Gorica 6), Fernando De Sarno (Gorica 7), Ennio Pironi (Gradišče), Matteo Paolo (Gradež), Mariapia Grani (Tržič 1), Cristian Zulia-ni (Tržič 2), Giovanni Soldati (Tržič 3), Roberta Russi (Tržič 4), Aldo German (Tržič 5), Maurizio Bertolutti (Romans), Daila Si-monetti (Ronke 1), Riccardo Aviani (Ronke 2), Mario Lavrenčič (Zagraj), Loredana Panariti (Škocjan), Franco Devide (Škocjan-Gradež) in Bianca Della Pietra (Štarancan). (dr)
ZA GRAM
zlatakna
FORfI
;ORKA t ottso.
Kulturni center Lojze Bratuž
Dekanija Štandrež Skupnost družin Sončnica
vljudno vabijo
na predavanje
VERA - KULTURA - DIALOG
Predavatelj Jože Kopeinig,
rektor Doma v Tinjah na Koroškem
Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 14. aprila 2011, ob 20.30
SREČANJE Z AVTORJEM:
ADRIANO GARIUP
iz Benečije
Predstavitev knjige
Sreda, 13. aprila 2011, ob lS.uri
v Kulturnem domu v Gorici (ul. I.Brass 20).
TRST	Nedelja, 10. aprila 2011
APrimorski
~	dnevnik
9
\
www.primorski.eu
klikni
in izrazi svoje mnenje
Kdo bi bil po vaši oceni najboljši predsednik goriške Pokrajine?
O Stefano Cosma
O Enrico Gherghetta
O Simonetta Vecchi
Cosma v Gradežu
Kandidat za predsednika pokrajine Stefano Cosma se bo danes srečal z volivci na Trgu Duca DAosta v Gradežu, kjer bo stranka FLI med 10. in 18. uro zbirala podpise za vložitev kandidatne liste. Ob 13. uri se bo Cosma udeležil slovesnosti ob začetku nove poletne turistične sezone.
Prihodnost s Petkom
Skupina Prihodnost - mladinska sekcija SSk prireja srečanje z Mirom Petkom, poslancem in predsednikom komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu v državnem zboru Republike Slovenije, ki bo v torek,
12.	aprila, ob 20. uri v Galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na goriškem Travniku. Med pogovorom se bodo dotaknili Petkove osebne zgodbe v novinarstvu in politiki. Prav gotovo sodi v to dogodek, ki se je pripetil 28. februarja leta 2001, ko je bil Petek tarča brutalnega napada in poskusa umora. V nadaljevanju bo še govora o Petkovih dveh knjižnih izdajah, o odnosu med politiko in novinarstvom, o odnosu do slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu ter o zaščitnih zakonodajah, ki jih (ne)uživajo. Aktualna bodo vprašanja glede postavitve dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem in dvojezičnosti v FJK.
Iz bolečine in jeze do moči
Ko nas ponižujejo ali ko trpimo se navadno branimo na napačen način, in sicer tako, da svojo stisko še povečujemo. Na temo Iz bolečine in jeze do moči bo Alenka Rebula predavala v sredo,
13.	aprila, ob 20.30 v domu Franca Močnika v Gorici.
Starodobniki po Brdih
V Gradišču bo danes srečanje starodob-nih avtomobilov v priredbi društva CFVE. Zbrali se bodo ob 9.45, nato se bodo odpravili na vožnjo po Brdih do Fojde, kjer se bo prireditev zaključila.
Karnival čaka na dobitnike
Pri društvu Karnival še čakajo na dobitnike nekaterih nagrad letošnje pustne loterije v Sovodnjah. To so 2. nagrada (srečka s številko 4088), 5. nagrada (0244), 9. nagrada (1168), 13. nagrada (9195), 14. nagrada (9840) in 15. nagrada (1129). Na prireditvenem kraju so našli tudi fotoaparata; lastnika se lahko obrneta za predsednika Karni-vala, Luko Piska (tel. 328-2152871).
Zaljubljenca na odru
Danes ob 16.30 in s ponovitvijo ob 21. uri se bo Kulturnem domu v Gorici komedija Carla Goldonija »Gli innamorati« (Zaljubljenca) v izvedbi gledališča »La trappola« iz Vicenze.
10
Nedelja, 10. aprila 2011
GORIŠKI PROSTOR
/
štandrež - Občni zbor goriške Zveze slovenskih kulturnih društev
S povezovanjem društev do privlačnejših pobud
Vesna Tomsič potrjena za predsednico, med novimi odborniki več mladih
V zgornji dvorani doma Andrej Budal v Štandrežu je bil v petek volilni občni zbor goriške Zveze slovenskih kulturnih društev. Zasedanja so se udeležili delegati 13 društev od skupnih 17 članic goriške ZSKD. Po uvodnem pozdravu predsednice Vesne Tomsič in po izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodila Nataša Pavlin, je spregovoril deželni predsednik ZSKD Marino Marsič, ki se je pohvalno izrazil nad opravljenim delom v zadnji mandatni dobi. Poudaril je zlasti željo, da bi v razne organe Zveze vstopili tudi mlajši kulturni delavci, kajti organizacija slej ko prej potrebuje svežine, ki bo kulturne kroge še bolj usidrala v teritorij. Podrobno poročilo o delovanju, pa tudi o glavnih ciljih zveze je podala predsednica Vesna Tomsič, ki se je zaustavila zlasti nad prizadevanji Zveze za okrepitev njene vidljivosti v mestu in na podeželju, na sodelovanju s šolami vseh stopenj in na sodelovanju s sorodnimi organizacijami večinskega naroda. Med dolgoročne cilje je postavila povezovanje društev v skupnost, ki bi znala ovrednotiti naš prostor z zanimivimi in privlačnimi pobudami. Med cilje spada tudi ustanovitev mladinskega društva v Gorici, ki bi s svojo prisotnostjo zapolnilo vrzel, ki jo povzroča pomanjkljivo delo na terenu.
Udeležence zasedanja so pozdravili Miloš Čotar v imenu Zveze slovenske katoliške prosvete, Livio Semolič v imenu SKGZ in Luisa Gergolet v imenu doberdobske občinske uprave. V svojih nagovorih so izpostavili pomen ljubiteljske kulture in izrazili pohvalo Zvezi in njenim članicam za dragoceno delo, ki ga opravljajo na terenu. Iz-nešena je bila tudi želja, da bi se v bodoče več pozornosti namenili čezmejnim stikom, ki kljub odpravi meje še zdaleč ne dosegajo tiste razvejanosti, ki bi uresničila enoten kulturni prostor. Sledila je kar živahna diskusija, v katero so se vključili številni delegati društev. Dotaknili so se težav različne narave, v prvi vrsti odnosov med starejšimi in mlajšimi člani posameznih društev. Dogaja se namreč, da ravno ti odnosi včasih pogojujejo delovanje društev, saj nemalokrat povzročajo razdvojenost, ki se na eni strani sicer kaže v izkušnjah, a tudi v neprilaga-janju novostim, na drugi strani pa se izkazuje pomanjkljiva izkušenost, ki v iskanju novih prijemov prevečkrat privede do pretirane zaletavosti in zato slabšega učinka prireditve. Na volitvah, ki so zaključile štandre-ško zasedanje, je bil izvoljen novi goriški odbor ZSKD. Na mestu predsednice je bila potrjena Vesna Tomsič, novi odborniki pa so David Croselli, Maja Devetak, Egle Frando-lič, Erik Figelj, Luciano Gergolet, Martina Humar, Damjana Kobal, Karlo Mucci, Vili Prinčič in Martina Semolič. (vip)
Udeleženci občnega zbora v domu Andrej Budal v Štandrežu
bumbaca
gorica - ZPCZ
Klic na pomoč zaradi nižanja prispevkov
Izvršni odbor Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica se je v torek, 29. marca, srečal na delovnem sestanku s predsednikom SSO Dragom Štoko in podpredsednikom za Goriško Walterjem Bandljem. Na seji, ki je potekala v kulturnem centru Lojze Bratuž, je predsednik ZCPZ - Gorica, Dario Bertinaz-zi, orisal gostoma delovanje, uspehe in težave, ki jih ima Združenje pri svojem poslanstvu. Štoka in podpredsednik Bandelj sta pozorno sledila izvajanju in se še posebej zanimala za določene aspekte, kot recimo delo z mladimi, nove pobude, ojačitev prisotnosti na teritoriju itd. Pohvalila sta tudi neprecenljivo vlogo, ki ga Združenje cerkvenih pevskih zborov -Gorica ima pri ohranjaju in vzpodbujanju narodne zavesti ter drugih pozitivnih vrednot v slovenski manjšini. Na koncu je predsednik ZCPZ - Gorica Dario Bertinazzi podrobno razčlenil problem stalnega nižanja prispevkov in velikih zamud, s katerimi so nakazani. Predsednik Štoka in podpredsednik Bandelj sta mu obljubila vso podporo pri reševanju tega perečega problema in povabila izvršni odbor Združenja, naj ju stalno drži na tekočem glede vseh zadev, povezanih z delovanjem ustanove. Na ta način bo lahko SSO najhitreje in najučinkoviteje ukrepal v prid te organizacije.
gorica - Mestna sekcija VZPI-ANPI ima nov sedež v KB centru
Odločen »ne« revizionizmu
Na odprtju novih prostorov so se izrekli proti nesramnemu poskusu brisanja prepovedi apologije fašizma
Katera organizacija, ustanova, struktura ne bi rada imela svojega sedeža v središču mesta in katera ne bi rada imela takšnega sedeža v vse bolj prestižnem KB centru? To se je pravkar »posrečilo« mestni sekciji Vse-državne zveze partizanov. Njen predsednik Mirko Primožič je v petek popoldne po priložnostnem govoru in treh posegih predstavnikov sorodnih združenj razkazal novi sedež okrog štiridesetim gostom, članom, zastopnikom in tovarišem iz Podgore, Štan-dreža, Ronk, Gradišča, Nove Gorice, Škoc-jana. Sedež bo imel pisarno in sejno sobo, ki si ju bo mestna sekcija delila s KRUT-om.
V pozdravu je Primožič izpostavil prisotnost pokrajinskega predsednika VZPI, delegacijo sorodne organizacije iz Nove Gorice, zastopnika bivših italijanskih vojakov-bor-cev, predstavnika Združenja prostovoljcev za svobodo, zastopnika goriške sinagoge, ravnatelja Posoške knjižnice, predstavnika sindikata CGIL, pokrajinskega predsednika SKGZ in pokrajinskega odbornika Maurizia Salomonija, ki je tudi posegel. Primožič je v govoru obnovil zgodovino najprej Združenja partizanov Julijske krajine in nato enovitega
VZPI ter selitve njegovega sedeža. Do nedavnega je mestna sekcija gostovala v prostorih sindikata CGIL, za kar se mu je iz srca zahvalil. Sedanja lokacija bo omogočala večje pretakanje oseb, večje število obiskov, njena sporočilnost pa bo privlačnejša za mlajše generacije, za katere so vrednote VZPI še vedno v središču zanimanja.
Govornik in prinašalci pozdravov so opozorili na pojav revizionizma in na poskus brisanja prepovedi apologije fašizma, ki si ga je privoščil prav ta teden predstavnik parlamentarne večine. Jasna in nedvoumna stališča je glede vseh teh vidikov in glede dosledne obrambe Ustave sprejel nedavni državni kongres VZPI v Turinu, o katerem je poročal pokrajinski predsednik VZPI Paolo Padovan. Navedeni pokrajinski odbornik pa je poleg drugega potrdil stališče svoje uprave glede protifašistične usmerjenosti in spomnil na nekaj konkretnih ukrepov, ki dokazujejo naklonjenost pokrajine ohranjanju vrednost od-porništva. Predstavniki Zveze borcev iz Nove Gorice so ob pozdravu izročili portret narodnega heroja Janka Premrla Vojka, ki bo nameščen na steno novega sedeža. (a.r.)
Primožičev govor na odprtju novega sedeža VZPI v KB centru
bumbaca
gorica - Publikacijo bodo predstavili v petek, 15. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž
Geološki izprehodi po Goriškem
Slovensko planinsko društvo Gorica je med pobude ob stoletnici vključila tudi anastatični ponatis knjižice Ferdinanda Seidla, vsestranskega prirodoslovca, profesorja in kulturnega delavca
Med uglednimi kulturnimi delavci, ki so delovali v Gorici v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, posebno mesto pripada Ferdinandu Seidlu, profesorju na goriški realki, vsestranskemu prirodo-slovcu in priznanemu raziskovalcu in, ne nazadnje, avtorju številnih znanstvenih razprav s področja botanike, metereolo-gije, klimatologije, geologije. V Gorici je Seidl deloval skoraj tri desetletja, od 1887. do prve svetovne vojne, ko je prosil za upokojitev in se umaknil v rodno Novo mesto, kjer pa je zatem deloval na različnih področjih še četrt stoletja.
V Gorici je napisal in tudi objavil (leta 1913) prvo zaokroženo geološko študijo o nastanku in spreminjanju Zemljinega površja v goriškem prostoru. V okrog 40 strani obsegajoči knjižici Geološki izprehodi po Goriškem je strnil predavanje, ki ga je imel leta 1912 v Gorici, na isto tematiko. Knjižica, ki ima pretežno zgodovinski pomen, je danes prava redkost. Navsezadnje je od objave minilo skoraj sto let, posebej goriški prostor pa sta pretresli dve svetovni vojni in številni drugi tudi tragični dogodki.
Ob stoletnici ustanovitve (1911-2011) je Slovensko planinsko društvo poskrbelo za anastatični ponatis omenjenega knjige z namenom, da se ovrednoti delo pomembnega slovenskega prirodoslovca, raziskovalca in pisca, ki je svoja najboljša leta preživel v Gorici v času, ko je mesto doživljalo in doživelo enkraten razvoj na kulturnem, gospodarskem in splošnem družbenem področju. Bil pa je tudi med pobudniki ustanovitve Goriške podružnice Slovenskega planinskega društva ter nato, po vrnitvi v Novo mesto, kar nekaj let načelnik (predsednik) tamkajšnjega planinskega društva.
Ferdinand Seidl se je rodil v Novem mestu leta 1856. Po očetu se je smatral za Čeha, mama pa je bila Slovenka. V Novem mestu, kamor se je vrnil leta 1915, tik pred vojno z Italijo, je tudi umrl leta 1942. Bil je torej sopotnik Henrika Tume in Julija Kugyja, vendar je gorski svet odkrival in preučeval z očmi znanstvenika in raziskovalca na različnih področjih, vključno z očmi botanika. Glede Tume velja zabeležiti, da ni bil samo njegov sopotnik po letih - Tuma se je rodil leta 1858, umrl pa je
Ferdinand Seidl
foto spdg
leta 1935, leta 1858 se je v Gorici rodil tudi Kugy - ampak tudi sodelavec pri različnih pobudah za utrditev in uveljavitev slovenske prisotnosti v Gorici na kulturnem, gospodarskem in splošnem družbenem področju. Najdemo ga med vodilnimi pri Trgovsko-obrtni zadrugi, ki je gradila Trgovski dom in uresničila niz drugih pomembnih načrtov v mestu.
Po študiju na univerzi v Gradcu (pri-rodopis, fizika in matematika) in na Dunaju - tu je opravil izpit iz slovenščine pri prof. Miklošiču - je dobil mesto profesorja na goriški realki, najprej kot suplent, po-
tem pa kot stalni profesor. Na tem mestu je ostal do leta 1915. Na realki je poučeval tudi Jakob Zupančič, prvi predsednik Goriške podružnice SPD, sicer avtor prve poljudne knjižice o letalstvu.
Goriška Seidlova leta so bila najuspešnejša, čeprav tudi v obdobju med in po prvi svetovni vojni ni miroval in se loteval tudi nekaterih novih področij. Tako je ob koncu prve svetovne vojne napisal razpravo o tem, kje naj poteka pravična meja med kraljevino Italijo in novonasta-lo državo. Segel je tudi na področje vzgoje, pomembno je, kot sodelavec Muzejskega društva prispeval k uveljavljanju zamisli o organiziranem varstvu narave.
Ferdinand Seidl je znanje s področja geologije uporabil tudi za temeljno in najobsežnejše delo, knjigo v kateri je prikazal nastanek in geografsko podobo Kamniških alp. Dobri dve desetletji je bil vodja področne komisije za opazovanje potresov in na Dunaj pošiljal poročila. S preučevanjem potresov se je ukvarjal še v zrelih letih, ko je poročal iz Novega mesta o potresu, ki je prizadel okolico Brežic.
Bil je med prvimi, ki so na Dunaj poročali o padcu meteorita pri Avčah (1908).
Najbrž bo dokaj obširni Seidlov življenjepis treba dopolniti še z opisom vloge glede začetka izdajanja znanstvene revije Veda, katere prva številka je izšla leta 1911, torej istega leta kot se je ustanovilo SPDG. Revija je izhajala do začetka prve svetovne vojne. Torej še ena vezna nit, tudi s časovnega vidika, med Seidlom in planinskim društvom!
Ferdinand Seidl si ob stoti obletnici ustanovitve Goriške podružnice SPD - upravičeno zasluži pozornost, so menili pri društvu, ko so sprejemali odločitve glede prireditev ob visokem jubileju. Tako so se odločili za anastatični ponatis zanimive knjižice in jo opremili še s spremnim besedilom izpod peresa prof. dr. Rajka Pavlovca in Vlada Klemšeta.
Publikacijo bodo predstavili v petek, 15. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer bo pred tem potekal tudi redni občni zbor planinskega društva. Izdajo je podprl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 10. aprila 2011
1 1
NOVA GORICA - Zagotovila iz Ljubljane
Policijska uprava zaenkrat ni na seznamu za združitev
Pred tednom dni je slovenska vlada potrdila združitev treh manjših policijskih uprav z večjimi: Krška se bo priključila novomeški, slovenjgraška celjski, postojnska pa deloma ljubljanski, deloma koprski policijski upravi. V nekaterih slovenskih medijih pa so se pojavila namigovanja, češ da sta za združitev predvideni še novogoriška in mursko-soboška policijska uprava - prva naj bi se združila s koprsko, druga pa z novomeško policijsko upravo. Tam, kjer so se omenjene združitve že zgodile, so temu nasprotovale tako lokalne skupnosti kot policisti, češ da bo po ukinitvi policijskih uprav tam slabša varnost in več kriminala. Z generalne policijske uprave smo sicer na novinarsko vprašanje, ali tudi no-vogoriško policijsko upravo v prihodnje nameravajo združiti s drugimi policijskimi upravami, dobili odgovor, da v kratkoročnih načrtih tega ne nameravajo storiti. Predstavnike lokalne skupnosti in policijskega sindikata severnoprimorske regije pa smo vseeno povprašali, ali bi se z združitvijo novogoriške policijske uprave s katero drugo strinjali ali ne. Z obeh strani je odgovor negativen.
Tudi vodstvo policijskega sindikata severnoprimorske regije se je na Generalno policijsko upravo obrnil z enakim vprašanjem, ravno na podlagi pisanja nekaterih medijev. »Odgovor je bil tak, kot so ga posredovali vam; se pravi: zaenkrat nismo na nobenem seznamu,« pojasnjuje Igor Kleč, predsednik omenjenega sindikata in dodaja, da so v sindikatu sicer proti temu, da bi se novo-goriška policijska uprava združila s katero drugo, če bi prišlo do takšne name-
re. »Menimo, da bi se nam odnašala delovna mesta. To imamo za eno vrsto centralizacije, ki za lokalne interese ne more predstavljati nekaj dobrega. Tudi v preteklosti so se že ukinjale policijske enote in povsod se je potem to izkazalo za slabo, četudi so analize kazale da ne bo tako. Kjer nekaj ukineš, tega enostavno ni več, problematika se poveča, v prejšnje stanje pa se ne vrne več,« dodaja Kleč.
Na novogoriški občini pojasnjujejo, da niso seznanjeni z namero, da bi se v bodoče novogoriška policijska uprava združevala s katero drugo. »Ob novoletnem obisku na novogoriški policijski upravi nam ni bilo v zvezi s tem čisto nič omenjeno. Glede na dosedanje dobro sodelovanje z novogoriško policijsko upravo ter glede na njihovo dosedanje dobro delo, si lokalna skupnost nikakor ne želi, da bi prišlo do kakršnekoli oslabitve z zmanjšanjem, predvsem ker gre tu tudi za odprto mejo, preko katere je lahek obojestranski prehod. Vsekakor stremimo za tem, da bi ohranili to vsaj na takšni ravni, ki je dobra ali še izboljšali - gre za varnost ljudi in varnost v prometu. Če bi do tega prišlo, se lokalna skupnost s tem ne bo strinjala,« meni novogoriški podžupan Mitja Trtnik. Kaj bo torej prinesla bodočnost v zvezi z omenjenim vprašanjem, je v tem trenutku težko napovedati. V preteklosti se je že izkazalo, da volja lokalnih skupnosti ni veliko zalegla. Ob vstopanju Slovenije v schengenski pravni red so bile so bile na severnem Primorskem ukinjene policijske postaje Vrtojba, Dobrovo in Kobarid kljub temu, da so lokalne skupnosti temu nasprotovale. (km)
~M Gledališče
Ü3 Obvestila
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-
NU: v ponedeljek, 11. aprila, bo ob 21. uri iz niza »Sipario musica« nastopila skupina Corrada Abbatija s »Hello Dolly!«; informacije po tel. 0481532317 in 0481-630057.
fí Razstave
FOTOKLUB SKUPINA75 obvešča, da bo fotografska razstava SkupinArt v Galeriji75 na Bukovju v Števerjanu na ogled do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481-884226 ali na in-fo@skupina75.it (informacije na www.skupina75.it). Razstavljajo člani Remo Cavedale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic.
SKD HRAST vabi na sedež društva za cerkvijo v Doberdobu na ogled slikarske razstave »Arhitekture neznanega - Kraške glave« mladega do-berdobskega slikarja Cristiana La-vrencica; do 1. maja.
15 Osmice
PRI ŠTEKARJEVIH v Števerjanu točimo vino in nudimo domač prigrizek. Tel. 0481-884066.
O Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE
SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC
AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56
VILEŠ
ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN
SHELL - Drevored Venezia Giulia 23
KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od 23. junija do 3. julija na Malem Lošinju. Člani z Goriškega se lahko zglasijo v pisarni na Kor-zu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 14., in v četrtek, 21. aprila, med 9.30 in 12.30.
KRUT obvešča, da sprejema prijave za skupinska bivanja v Zdravilišču Strunjan od 5. do 15. maja in v termah Radenci od 5. do 15. junija. Člani z Goriškega se lahko za informacije in vpisovanje zgla-sijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 14., in v četrtek, 21. aprila, med 9.30 in 12.30.
OB FESTIVALU FILMFORUM 2011 (Videm/Gorica, 5.-14. april) bo Goriška pokrajinska mediateka Ugo Casiraghi, Ul. Giorgio Bombi 7 v Gorici, ki je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro (tel. 0481-534604, www.mediate-ca.go.it, info@mediateca.go.it), odprta z istim urnikom tudi danes, 10. aprila.
BALINARSKI KLUB MAK sklicuje redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 12. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v sejni dvorani goriškega ZSŠDI-ja na Korzu Verdu 51 int. (KB center).
BARVANJE PIRHOV: velikonočna likovna delavnica za otroke bo v četrtek, 21. aprila, od 15. do 18. ure v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Otroci naj s sabo prinesejo 6 kuhanih jajc, od teh 2 kuhani v rdečem vinu; informacije po tel. 347-0162172.
H Šolske vesti
VELIKONOČNI JEDILNIK: kuharski tečaj bo v sredo, 20. aprila, ob 18. uri v Dijaškem domu S. Gregorčiča v Gorici; prijave in informacije po tel. 3342825853, promo@adformandum.eu.
M Izleti
PD RUPA-PEČ obvešča, da so na razpolago še štiri mesta na vsakoletnem tradicionalnem izletu v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Koben-havn; informacije in prijave po tel. 0481882285 (Ivo Kovic).
SPDG vabi v nedeljo, 17. aprila, na izlet v okviru pobud Sabotinske družne poti. Cilj je tokrat gora Bernadija v zahodni Beneški Sloveniji. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. Avtobus bo odpeljal ob
7.30 s parkirišča pri Rdeči hiši, povra-tek predviden okrog 18. ure. Skupne hoje bo okrog 5 ur, kosilo iz nahrbtnika. Organizacijsko za izlet skrbi goriška sekcija CAI, sodelujejo pa planinci iz Nove Gorice, Brd in Kanala, poleg SPDG. Zaradi organizacijskih zadev je zaželena prijava po tel. 333-1581015 (Dino Paulin) najkasneje do torka, 12. aprila.
SPDG prireja v nedeljo, 17. aprila, izlet na Jelenk (1107 m) nad Spodnjo Idrijo. Krožna pot mimo osamljenih domačij ni zahtevna razen variante (prostovoljno) čez Kendove robove, kjer je smer nekoliko izpostavljena in deloma opremljena. Skupno je približno 5 ur hoje. Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši ob 7. uri; informacije boris@ki-noatelje.it ali po tel. 339-7047196.
U Kino
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481-531972.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481-410701.
Prispevki
za 1.2011 in s pokroviteljstvom Občine Ronke,
SKRD JADRO
vabi
na predstavitev nove knjige lua Pethoušha:
SLOVENCI in GRAAL
0 delu bo ob prisotnosti avtorja govoril _Karto Mucci._
topbh, 12. aprila 2011. oh 20.30 url
zgornja dvorana Tržiškega kulturnega konzorcija v Ronkah j
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -20.40 »The next three days«. Dvorana 2: 15.15 - 17.00 - 18.40 »Hop« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.10 -22.10 »Boris - Il film«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.40 »The next three days«. Dvorana 2: 17.30 »Hop« (digitalna projekcija).
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Kill me please«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -20.40 »The next three days«. Dvorana 2: 17.50 »Kick - Ass« (digitalna projekcija - prepovedan mladim pod 14. letom); 15.50 - 20.00 - 22.00 »Mia moglie per finta«. Dvorana 3: 15.00 - 16.30 - 18.10 »Hop« (digitalna projekcija); 20.00 -22.10 »Boris - Il film«. Dvorana 4: 15.30 - 17.30 - 20.15 -22.10 »C'e chi dice no«. Dvorana 5: 15.30 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Lo stravagante mondo di Greenberg«. JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.40 »The next three days«. Dvorana 2: 17.50 »Kick - Ass« (digitalna projekcija - prepovedan mladim pod 14. letom); 20.00 - 22.00 »Mia mo-glie per finta«.
Dvorana 3: 17.30 »Hop« (digitalna projekcija); 20.00 - 22.10 »Boris - Il film«. Dvorana 4: 17.30 - 20.15 - 22.10 »C'e chi dice no«.
Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Un gelido inverno«.
aprila ob 20.30 o veri, kulturi in dialogu (Jože Kopeing) in 12. maja ob 20.30 na temo »Kristus da! - Cerkev ne!?« (Oskar Simčič).
V AVDITORIJU V RONKAH bo v petek, 15. aprila, ob 18.30 predstavitev knjige »Blešč in beda aleksandrink«. Prisoten bo avtor Vili Prinčič.
0 Mali oglasi
ODDAJAM v najem manjše stanovanje na Škabrijelovi ulici v Gorici; tel. 3289296503.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA
vabi
v petek, 15. aprila 2011
v malo dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici
ob 19.30 v drugem sklicu na REDNI OBČNI ZBOR
ob 20.30
na predstavitev anastatičnega ponatisa knjižice
GEOLOŠKI IZPREHODI PO GORIŠKEM
prof. Ferdinanda Seidla
S Poslovni oglasi
Pogrebi
JUTRI V KRMINU: 14.30, Olga Cante vd. Gall (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču.
socialna zadruga išče
vzgojitelje z višješolsko ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina in Tržič. Pogoj: odlično znanje slovenskega jezika.
Poslati curriculum v italijanščini
na fax 040-232444
Namesto cvetja na grob Zalke Nanut daruje bratranec Devan Brisco z družino 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
Namesto cvetja na grob sestrične Zal-ke Nanut darujejo Bruna, Pina, Nuči in Adriana Leon z družinami 100 evrov za hospic »Via di Natale« pri CRO v Avianu.
0 Prireditve
V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA
bo danes, 10. aprila, ob 21. uri koncert skupine Sick of it all; rezervacije na spletni strani www.mostovna.com.
SKRD JADRO s pokroviteljstvom občine Ronke vabi v sklopu evropskih dnevov kulture 2011 na predstavitev nove knjige Iva Petkovška »Slovenci in graal« v torek, 12. aprila, ob 20.30 v z gornji dvorani Tržiškega kulturnega konzorcija v Ronkah.
ŠTANDREŠKA DEKANIJA, Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica prirejajo v centru Bratuž v Gorici »Predavanja za utrjevanje duha«: 14.
niIIDnKÍHAT™
TDIILM M H I
Doberdo e Savogria Doberdob in Sovodnje
VABILO NA REDNI IN IZREDNI OBCNI ZBOR CLANOV
Obveščamo člane, da je banka sprejela Pravilnik o poteku občnega zbora in volitev, ki Vam je na razpolago na sedežu banke in na podružnicah. Vsak član ima pravico, da brezplačno dobi izvod Pravilnika.
Vljudno vabimo člane na redni in izredni občni zbor članov, ki bo v prvem sklicanju dne 29. aprila 2011 ob 11.00 uri na sedežu banke v Doberdobu ter v drugem sklicanju v petek, 13. maja 2011 ob 18.00 uri v Kulturnem Domu v Gorici, ul. I. Brass št. 20, s sledečim dnevnim redom:
Redni občni zbor
1) Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora, diskusija ter odobritev bilance za poslovno leto 2010 in namemba čistega dobička.
Izredni občni zbor
1)	Sprememba 2., 8., 9., 13., 14., 15., 21., 25., 28., 30., 32., 33., 34., 35., 37., 40., 42., 44. in 46. člena statuta banke ter vključitev novega poglavja št. XVI z naslovom Prenosne določbe in novega člena št. 52 - Prenosne določbe.
2)	Pooblastilo predsedniku ali namestniku, da odobri manjše spremembe statuta po preverbi Banke d'Italia v smislu člena št. 56 z.o. št. 385/93.
Redni občni zbor
2)	Odobritev sistema za nagrajevanje upraviteljev in sodelavcev ter obvezno informiranje občnega zbora.
3)	Določitev honorarja članom Upravnega sveta in Nadzornega odbora ter odobritev načina o izračunu povračila stroškov pri izvrševanju mandata.
4)	Sklenitev zavarovalne police za civilno odgovornost ter zavarovanje proti nezgodam za člane Upravnega sveta in Nadzornega odbora.
5)	Po predhodni določitvi števila članov Upravnega sveta, volitve članov v Upravni svet.
6)	Volitve Predsednika in ostalih članov Nadzornega odbora.
7)	Volitve članov Razsodišča.
8)	V skladu s 30. členom statuta, določitev maksimalnega kredita, ki ga banka lahko dodeli članom, strankam in upraviteljem banke.
9)	Dopolnitev Pravilnika o poteku Občnega zbora in volitev upoštevajoč predpise novega Statuta ter morebitno ponovno oštevilčenje členov.
Občnega zbora se lahko udeležijo vsi člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni pred občnim zborom.
V kolikor je za izredni občni zbor potrebna prisotnost petine članov, vas prosimo, da se občnega zbora udeležite.
Osnutek bilance s prilogami poslovnega leta 2010 je na razpolago članom na vseh podružnicah banke v uradnih urah.
P.S.: Pooblastila se lahko dvignejo na sedežu in na podružnicah banke v uradnih urah. Opozarjamo Vas, da na podlagi zakonskih določil mora pooblastitelj v trenutku, ko dvigne pooblastilo, navesti tudi ime pooblaščenca.
ZA UPRAVNI SVET: Predsednik Dario Peric
1 2 Nedelja, 10. aprila 2011
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - V Kulturnem domu zaključek natečaja »Progetti in erba«
Mali projektni menedžerji pridobili življenjsko izkušnjo
Prvo mesto so osvojili otroci šole Pecorini, na drugi stopnički gojenci Dijaškega doma
Gojenci Dijaškega doma Simon Gregorčič
Pridobitev izkušnje vodenja projekta, ki bo otrokom lahko služila tako v poklicnem kot v zasebnem življenju. To je bil cilj natečaja »Progetti in erba«, ki ga je pripravil Studio Bensa PM iz Gorice v sodelovanju z neprofitno družbo Project Management iz Milana in občino Gorica. Pobuda, ki je bila namenjena goriškim osnovnošolcem, se je zaključila včeraj z nagrajevanjem v Kulturnem domu, kjer so se zbrali otroci in vzgojitelji šole Pecorini (projekt »Rocket 23«), gledališke skupine sale-zijancev (projekt »Quando parlarono le ra-nocchie«), šole Zorzut iz Bračana (projekt Otroci pripovedujejo), šole De Amicis (projekt »Dante in CLIL«) in Dijaškega doma S. Gregorčič (projekt Učenci učijo starše).
Prvo mesto so osvojili otroci šole Pe-corini, ki so si zamislili projekt posebne rakete, s katero bi na druge planete lahko prenašali najpomembnejše informacije o življenju na Zemlji. Na drugo stopničko so se uvrstili Dijaškega doma, ki so uresničili zgoščenko z videom in slovensko-itali-janski slikovni slovarček, s katerimi so želeli italijansko govorečim staršem pomagati pri usvajanju slovenščine. Na razstavi si je bilo mogoče ogledati tudi delo otrok šole Zorzut, ki so napisali in ilustrirali nekaj pravljic, katerih vsebine temeljijo na motivih slovenske literarne in ljudske tradicije.
Nagrajevanja sta se udeležila predsednica slovenske družbe Project Management Institute Jana Barba in predsednik Project Management Institute za severno Italijo Walter Ginevri, ki je s svojo ženo Ma-riù Moriesco pobudnik projekta »Kit per la scuola primaria«. Inovativni pristop posredovanja dobrih praks projektnega vodenja otrokom je Giorgio Bensa presadil na goriška tla in dosegel velik uspeh, saj je prvič prišlo do primerjave med deli različnih skupin. »Gorica je pravi humus za razvoj projektnega vodenja. Pri tem je potrebna me-diacija, mi pa smo odlični jezikovni in kulturni posredniki,« je povedal Bensa, ki bo natečaj priredil tudi prihodnje leto. (Ale)
Učenci osnovne šole Zorzut iz Bračana
sovodnje - Včeraj se je začela pevska revija Zlata grla
Praznik otroškega petja
Danes se bo na tekmovalnem delu revije v centru Bratuž v Gorici pomerilo osem otroških in štirje mladinski zbori
Včerajšnji revijalni del v Kulturnem domu v Sovodnjah
bumbaca
Pravi praznik otroškega in mladinskega petja. To je revija Zlata grla, ki jo prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela prireja v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Včeraj so v Kulturnem domu v So-vodnjah izpeljali revijalni del prireditve, danes pa bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž še tekmovalni. Pred strokovno žirijo se bo zvrstilo osem otroških in štirje mladinski zbori. V pevskih
sposobnostih se bodo pomerili otroški pevski zbor Sovodnje, zbor osnovne šole iz Romjana, zbor osnovne šole Josipa Abrama iz Pevme, zbor osnovne šole Virgila Ščeka iz Nabrežine, otroški pevski zbor Kraški cvet iz Trebč, otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba, zbor osnovne šole Avgusta Černigoja, otroški pevski zbor Bogomir Magajna iz Divače, mladinski pevski zbor A.M. Slomšek, mladinska vo-
kalna skupina Bodeča neža, vokalna skupina nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda in mladinski zbor Krasje. Zaradi velikega števila prijavljenih zborov so se organizatorji odločili, da bodo ob 11. uri nastopili mladinski zbori, ob 16.30 pa otroški. Medtem ko bodo člani žirije odločali o izidu tekmovanja, bo občinstvo v dvorani kratkočasila skupina Gledališče na vrvici iz Nove Gorice s predstavo Mali korenjak.
gorica - V torek
Poezija s prijatelji
Predstavitev zbirke Liliane Visintin
V torek, 12. aprila, ob 18. uri bo v Feiglovi knjižnici v Gorici poseben pesniški večer: srečanje s prijatelji ob poeziji. Vzgib je ponudila nova dvojezična pesniška zbirka Liliane Visintin Preden luna izpuhti, ki je pred kakim mesecem izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Knjiga pomeni pomemben korak v ustvarjalnem življenju pesnice, ki je v njej zbrala poezije iz prejšnjih treh zbirk in še neobjavljena dela. Liliana Visintin je pesnica našega prostora, njeno raziskovanje razsežnosti bivanja, ki se prepleta z iskanjem primerne ubeseditve le teh, je izvirno, sveže in ponuja veliko izhodišč za razmišljanje. Poezije za zbirko Preden luna izpuhti so večinoma nastale v italijanščini, lep in uglajen prevod je podpisala pesnica Maja Gal Štromar.
Zakaj srečanje s prijatelji? Ker bodo o Lilianini poeziji spregovorile njene prijateljice in prijatelji, osebe, ki niso nujno neposredno vezane na svet poezije. V torek se bodo okrog poezije in ob poeziji v Gorici pogovarjali Nataša Paulin, ki je tudi napisala spremno besedo zbirki, Loredana Umek, Rudi Pavšič in njena hči Tanja.
V Vrtojbi dirka gorskih koles
Danes, natanko dva tedna po uspešno izvedenem prvem letošnjem tekmovanju slovenskega pokala v motokrosu na poligonu Gas Vrtejba, bo na obrobju Vrtojbe in po bližnjih gričih potekalo še otvoritveno tekmovanje za gorske kolesarje v seriji tekem za slovenski pokal v olimpijskem krosu (XCO). Na dirko XC Griči 2011, ki jo skupaj organizirata domači društvi Deš fleš in ŠUD Vrtojbica, je bilo včeraj prijavljenih že 150 tekmovalcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije, danes pa ob lepem vremenu organizatorji pričakujejo nove prijave, tudi kakšno iz Avstrije. Kot je povedal namestnik vodje tekmovanja, Primož Gulin, se bodo na krožni progi pomerili specialisti za olimpijski kros v 21 kategorijah, za gledalce najbolj zanimivi dvoboji pa se bodo začeli ob 11. uri dopoldne. Tekmovanje bo štelo tudi za Pokal mladih Slovenije. Tekmovalci se bodo na 6,5 kilometrov dolgo krožno progo s skoraj 200-metrsko višinsko razliko podali s štarta na opekarniški ulici pri trafo postaji, kjer bo tudi cilj, število krogov pa bo odvisno od kategorije. V najmočnejših kategorijah Elite in U23 bodo morali tekmovalci prekolesariti šest krogov. Poleg denarnih nagrad, ki jih predpisuje Kolesarska zveza Slovenije, so organizatorji najboljšim pripravili tudi vrsto praktičnih nagrad. Gledalci, ki so ob urejeni progi dobrodošli v čimvečjem številu, si bodo atraktivno tekmovanje ogledali brezplačno. (nn)
Grozni Gašper
V Kulturnem domu v Gorici bo jutri ob 10. uri gledališka predstava za šole »Grozni Gašper« v režiji Jaše Kamnika in produkciji SNG Nova Gorica. Predstavo prireja Kulturni dom iz Gorice v sodelovanju s SNG Nova Gorica in nižjo srednjo šolo Ivan Trinko iz Gorice.
Nedelja, 10. aprila 2011
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
Spet je hladno zapihalo. Tokrat s severnega roba črne celine. Spet ti pogubni in uničujoči vojni vetrovi. Pripovedujejo nam o smrti in trpljenju in prinašajo strašljive zvoke rožljanja orožja ter zoprni smrad prežganega smodnika, ki se vsepovsod in od vedno kopiči v arze-nalih nerazumevanj, sebičnosti in vsemogočih interesov dvorne gospode na škodo preprostega človeka, ki mora za vse plačevati najvišji davek.
Hlastam po medijskih vesteh, da bi bolje razumel, kaj se dogaja. In zakaj se dogaja. Vendar, bolj ko berem, manj razumem. V običajnem labirintu križnih poročil me je posebno pritegnil zapis, ki ga je iz Slonokoščene obale poslala mlada pisateljica Fatou Keita. Iz tega predela Afrike te dni še posebno glasno odmevajo rafali avtomatskega orožja in kriki trpečih ljudi. Obstreljevanje med privrženci predsednika Quat-tare in njegovega predhodnika Gbagba, ki ne priznava volilnega poraza, ustvarja strah in trepet. Keita opisuje vzdušje skrajne negotovosti in tesnobe, ki preveva ljudi, in pripoveduje, kako živi že dneve zaprta v svojem stanovanju, gleda skozi zamreženo okno premike čet, posluša grozljive glasove orožja in brska po protislovnih vesteh z interneta. Hkrati pravi, da živijo v njenem poslopju privrženci obeh sprtih frakcij, vendar vlada med njimi harmonija. Glavno, da se ne razpravlja o politiki. Pred dnevi je kot predsednica stanovalcev sklicala skupščino. Prišli so vsi. Bili so mrkih obrazov, a med njimi ni bilo čutiti nobenega sovraštva. Sklenili so, da bodo v primeru napada sprožili alarm z udri-hanjem po loncih in kozicah.
Ta zapis me je spomnil na besede prijatelja iz Bosne. V zakotni vasici na severu države, kjer se je rodil in živel, sedaj pod
upravo Republike srbske, so ljudje, čeprav narodnostno in versko razdeljeni v tri skupnosti, živeli v slogi in prijateljstvu. Če je pravoslavni Srb potreboval pomoč na polju, ali pri hiši, sta mu rade volje ponudila roko tudi katoliški Hrvat in muslimanski Bošnjak. Zvečer pa so se vsi skupaj zbrali pred raž-njem z odojkom in zaplesali kolo. Nenadoma pa je udarilo kot strela z jasnega. Prijatelj si ni znal razložiti zakaj in kako. Prišlo je pač povelje, da se je treba iz takih in takih razlogov (zgodovinskih, nacionalnih, mednarodnih, verskih, teritorialnih in kdo-ve še kakšnih?!) sovražiti in spopasti. In tako smo bili priča eni najbolj krutih vojn v sodobni zgodovini.
Podobno kot nekoč v Bosni, je najbrž danes v Libiji. Osnovna težnja človeka, navadnega, preprostega človeka s svojimi problemi, užitki in težavami, upanji in pričakovanji, je ta, da živi v slogi in miru s svojimi bližnjimi. Da gradi in da ne podira. Da živi dostojno in da ne prepušča svojega življenja na milost in nemilost nekim interesom, ki morda nimajo nič skupnega z njegovimi. Nato pa lepega dne pride do spopada sil, ki slonijo na nasprotujočih si interesih in temu spopadu se ni mogoče kar tako izogniti, ker te mimogrede potegne v spiralo nasilja in groze.
Stvari seveda niso preproste. Vsako nasilno dejanje, tudi najbolj absurdna vojna, ima neko svojo logiko in razlago. Vprašanje je le, če ima tudi smisel. Bertold Brecht je zapisal: »Konec vojne so bili zmagovalci in poraženci. Med poraženci je revno ljudstvo stradalo od lakote. Med zmagovalci je prav tako stradalo od lakote revno ljudstvo«. Citat sem povzel iz članka Gina Strade v mesečniku E (Emergency), katerega prva številka je izšla pred nekaj dnevi in katere namen je širiti idejo miru in sožitja. Vojna ni nikoli potreba, temveč je izbira, meni
Strada in pri tem citira tudi Bertranda Russella in Alberta Einsteina, ki sta leta 1955 javno potrkala na vest sveta z vprašanjem: »Ali naj uničimo človeštvo, ali pa naj se človeštvo odpove vojnam?« Več kot pol stoletja je mimo od takrat, a človeštvo se, kot kaže, še zdaleč ne namerava odpovedati vojni kot sredstvu za poravnavanje sporov. Bolje bi bilo sicer reči, da se temu sredstvu ne namerava odpovedati vladajoči del človeštva, ali, kot je zapisal francoski pisatelj Paul Leautaud: »Vsi narodi so za mir, a nobena vlada ni.« To je tisti del, ki v udobnem zavetju svojih razkošnih in neprobojnih palač ter pod narekovanjem svojih političnih in finančnih interesov načrtuje, odloča in ukrepa, kako je treba vsaki stvari streči. Zlepa ali zgrda. Po politični diplomatski poti, ali »z nadaljevanjem politike z drugačnimi sredstvi« (to je z vojno), kot bi rekel von Clausewitz. Odločitve pogojuje politična oportunost in ekonomski dobiček. Prav gotovo pa jih ne pogojujejo dobrosrčnost, človekoljubje in usmiljenje do tlačenih ali kakorkoli ogroženih, čeprav gredo v svoji neizmerni hinavščini (ki se je, vpreženi v svoje državniške ali poslovne »odgovornosti«, najbrž sploh ne zavedajo) tako daleč, da imenujejo svoje vojne humanitarne vojne. Rad bi vedel, kaj je lahko humanitarnega v pokončavanju človeških življenj (pri čemer smrtna kosa ne razlikuje med odraslimi in otroci, moškimi in ženskami, mladci in starci, verniki in ne-verniki), kaj je humanitarnega v uničevanju mest in naselij, v ustvarjanju trpljenja, pomanjkanja, vsakovrstnega preganjanja, begunstva in drugega gorja.
Rad bi tudi razumel, kakšno je razmerje med zaščito človekovih pravic in spoštovanjem državne suverenosti, ali z drugimi besedami, do kakšne mere moramo spoštovati suverenost neke države, ki krši
osnove človekove pravice. V primeru libijske krize je ta dilema prišla po mojem mnenju krepko do izraza. Nekatere zapadne velesile, s Francijo tokrat v prvi vrsti, a ob popolni podpori Velike Britanije in nepogrešljivi prisotnosti Obame, Nobelovega nagrajenca za mir (!?), so po hitrem postopku pognale v pogon svoje bombnike in posule Gadafijeve položaje z raketami, ki so sicer, kot pravijo, dokaj »inteligentne«, a ne razlikujejo še med strateškim objektom sovražnika in civilnim prebivalcem (tudi če živi na ozemlju, ki je pod kontrolo vladnih sil). In vendar so jih sprožili zato, da bi zaščitili civilno prebivalstvo, ki mu je Gadafi grozil s smrtjo. S tem je Zapad, čeprav pod delnim okriljem resolucije Združenih narodov in nato v režiji NATO, kršil državno suverenost Libije pod pretvezo zaščite ogroženih človeških življenj.
Samo od sebe se ob tem ponuja vprašanje, čemu so Sarkozy in kameradi s takšno naglico in vnemo krenili v krvavo epi-čno »Odisejevo zoro«, ne da bi počakali do večera in čez noč razmislili, če je njihov podvig pameten, medtem ko jim pred vsem tem še na misel ni prišlo, da bi posegli na primer v Ugandi, v Turčiji, v Alžiriji in še v mnogih krajih sveta, kjer so klali civilno prebivalstvo kot za stavo in kjer smatrajo človekove pravice kot odvečno navlako. Po tej logiki bi morali v ta seznam kršilcev pravic vključiti tudi Kitajsko in Rusijo, a sta preveč močni, veliki in pomembni, da bi koga zamikalo prodreti v njun zračni prostor. Sicer pa bi se marsikaj zanimivega glede spoštovanja človekovih pravic našlo tudi drugje, kjer se proglašajo za super demokrate in spoštljive do človeka, a se marsikdaj za njihovimi besedami skriva običajna hinavšči-na. Kje so bili branilci ogroženih, ko so Izraelci klali prebivalstvo Gaze? Zanimivo bi bilo tudi vedeti, ali bi zavezniška letala, ki sedaj ščitijo libijske upornike, preusmerila svoj ogenj na te iste upornike, če bi zmagali in znesli svoj maščevalni srd nad vojaštvom in civilnim prebivalstvom, ki je bilo na polkovnikovi strani.
Posebno poglavje bi v tem pogledu lahko posvetili Italiji, kjer se dogajajo, kot predobro vemo, neverjetne stvari, ki nimajo s spoštovanjem bližnjega, z zaščito demokracije, izvajanjem ustave, dostojanstvom, s pravičnostjo, spoštovanjem bližnjega in solidarnostjo do trpečih nobenega opravka. In seveda tudi ne z doslednostjo v mednarodnih zadevah. Premier veseljak je najprej sklenil z Gadafijem dogovor za mastne posle, pa tudi za vzajemno nenapadanje in spoštovanje državne suverenosti, za miroljubno reševanje sporov ipd. ter vse skupaj zapečatil z vdanim poljubom roke, potem pa mu, ne brez začetne zadrege, obrnil hrbet in se pridružil interventistični koaliciji, ki ga sicer ni sprejela s posebno ljubeznijo. Za Italijo to sicer ni nič novega pod soncem. Vedno je rada nihala in tuhtala, kaj se ji bolj splača, potem pa brez sramu puščala svoje zaveznike na cedilu in se prištu-lila zmagovalcem, potem pa za pogajalno mizo skušala iztržiti veliko več od tega, kar si je dejansko »zaslužila«. Kaj bo lahko dobila od libijske krize, je težko reči. Sicer pa, če Gadafijeva oblast preživi, ji bo trda predla, saj bi znalo biti maščevanje silno boleče (ne samo z zaprtjem naftnih pip). Pa tudi če ne preživi, niso obeti veliko boljši, ker bodo k velikemu (naftnemu) koritu sedli vplivnejši.
Če se je Berlusconijeva vlada že povsem osmešila v očeh vsega sveta (ne samo glede Libije), se tudi zmerna vladna opozicija po mojem mnenju glede tega vprašanja ni ravno proslavila. Odpovedala se je svojemu pacifizmu in pristala na oborožen poseg, tako da je prišlo do paradoksalne in tragikomične situacije, da so Berlusconije-vi podrepniki, za to priložnost preoblečeni v pacifiste, ozmerjali zmerne levičarje za ubijalce, češ da podpirajo bombne napade, ki morijo civilno prebivalstvo Libije.
Kakorkoli že, del italijanske demokratične javnosti, ki se krčevito zoperstavlja berlusconizmu in njegovim sramotnim anomalijam, je pač pristal na mnenje, da so pravice ljudstev pomembnejše od suverenosti držav in da je zato poseg bombnikov v libijskem zračnem prostoru povsem
upravičen. To je mnenje tudi samega predsednika Napolitana in to mnenje so na dolgo in široko utemeljevala pomembna imena velikih časopisov. Naj omenim le uvodnik odgovornega urednika največjega italijanskega dnevnika Corriere della sera Massima Nave, ki je očitno z veliko muko »plezal po špeglih«, kot bi se reklo po tržaško, da bi opravičil vojno. »Svet je daleč od Kantovega ideala univerzalnega miru«, je zapisal, »zato je potrebno, da (moralno) sprejmemo opravičljive, če že ne pravične vojne.« Opravičevala pa naj bi jih skrb za ogroženo ljudstvo. Pri tem si začuda ne Nava, ne drugi, ne zastavijo cele vrste drugih vprašanj, začenši z osnovnim, in sicer: mar se za vojaškim posegom ne skrivajo zgolj politično ekonomski interesi in sla po libijski nafti. Libija ima menda toliko nafte, kolikor jo ves svet porabi v poldrugem letu. Vzpostaviti nov režim v Libiji bi za požrešne multinacionalke in njihove politične predstavnike v vladah bogatih držav ne pomenilo zagotoviti ljudstvu človekovih pravic, temveč doseči pravico določanja cene črnega zlata in kontrole nad njim. To je seveda povsem v stilu z izjavo drugega emi-nentnega ameriškega Nobelovca za mir (!) Henryja Kissingerja, ki mu je ob neki priložnosti zbežalo, da »velesile nimajo principov, temveč samo interese«. Kot ptica uje-da je Zahod čakal na izbruh krize in spretno ter podlo prispeval, da je protest, kakršen je zajel še prej Tunizijo, Egipt in Sirijo, degeneriral v tribalno državljansko vojno, nakar je poletel s svojim smrtonosnim tovorom nad deželo. Kar je povrh vsega tudi zelo donosno. Podatki so v tem pogledu sicer različni, vendar lahko računamo, da vsaka od par sto raket tomahavk, kolikor so jih doslej odvrgli nad deželo, stane od 500 tisoč do milijona dolarjev, da ne govorimo o vsem drugam orožju. S par računi bi lahko ugotovili, da je šel zaslužek ameriških in drugih proizvajalcev orožja v milijardne vsote. Morda bi z njimi nasitili kakšen milijon lačnih otrok po svetu. In še kaj bi ostalo za priboljšek.
Pa še vrsta drugih vprašanj se postavlja. Dobro obveščeni krogi vedo povedati, da je Francija dva tedna pred izglasovanjem resolucije OZN poslala upornikom iz Bengazija tovor težkega orožja, spretno zamaskiranega pod krinko »humanitarne pomoči«. Tudi Angleži niso čakali križem rok. Njihovi »opazovalci« so tudi bili na terenu par tednov pred proglasitvijo »no fly zone«. Kaj so tam počeli, si lahko predstavljamo. Skratka, zapadne sile so dolga leta sklepale donosne posle z »osovraženim« polkovnikom ter mu prodajale orožje in ko so uvidele, da bi z njegovim padcem lahko sklepale še donosnejše posle, so segle po orožju, ki, kot poročajo vsak dan, ne pobija samo sovražnikov, ampak tudi »prijatelje«. Po pomoti seveda. Toda pomot je vse preveč.
Da bi bolje opravičili svoje početje v Libiji, so se zavezniki potrudili, da bi Ga-dafija in njegov režim čim bolj očrnili. Tudi to je del strategije, ki so ga dodobra preizkusili marsikje, začenši z Irakom, kjer so krvoločnega tirana Sadama Huseina s pomočjo hlapčevskega tiska prikazovali kot pravo zver. Res je, da se iraškega diktatorja ni dalo opravičevati, kot se v marsičem ne da opravičiti niti Gadafija. Vendar ob tem ne bi smeli pozabiti, da je Libija kljub mnogim nedopustnim muham njenega voditelja dosegla visok standard. Podatki kažejo, da ima najnižjo stopnjo smrtnosti otrok na afriški celini, najvišjo življenjsko starostno dobo, ima manj zapornikov kot na primer Češka, manj kot 5% prebivalstva živi v pomanjkanju, ima najvišji bruto nacionalni proizvod v Afriki, odstotek ljudi, ki živi na robu revščine je nižji kot na Holandskem, ukinila je vse davke na hrano in še bi lahko naštevali. Vendar sredstva javnega obveščanja o tem molčijo in pišejo tisto, kar služi njihovi kampanji ter predstavljajo kot dejstva tudi vse tisto, o čemer dobro vedo, da je izmišljeno. Vojaškemu bombardiranju se tako pridružuje še bolj učinkovito medijsko bombardiranje.
Tisti, ki pišejo o humanitarnosti in do-bronamernosti libijske vojne najbrž sami v to ne verjamejo, žal pa vto najbrž varjame večina bralcev.
14
Nedelja, 10. aprila 2011
NEDELJSKE TEME
V današnjem času, ko nam pretijo globalno segrevanje, krčenje gozdov, jedrske katastrofe, uničevanje tal in druge nesreče, ki jih povzroča človekova nerazsodnost, bi se morali spomniti na Gagarinove besede, ki so še vedno nadvse aktualne: »Med poletom okrog Zemlje sem videl, kako je naš planet lep. Svet bi moral to lepoto obvarovati, ne pa jo uničevati!«
12. APRILA 1961 JE JURIJ GAGARIN POLETEL V VESOLJE
Prvi je poletel med zvezde
Sergij Premru
Bilo je nekaj pred 11. uro dopoldne. Sredi neskončnih ravnin na levem bregu Volge, nedaleč od mesta Saratov, je Ana Tak-tarova na njivi kolhoza Smelov-ka z drugimi kmeticami sadila krompir, kot vsak drug dan. A tisti 12. april 1961 ni bil običajen dan: z neba je priletel padalec. Ko je pristal in se odmotal iz svilenega padala, si z glave snel čelado. Prikazal se je obraz nasmejanega fanta.
»Ko so me videle v kombinezonu in s padalom, so se začele prestrašeno umikati. Pa sem jim zakričal -Ne bojte se, sem Sovjet kot vi! Se vračam iz vesolja in moram telefonirati v Moskvo...«
Prva se je opogumila prav Ana Taktaro-va in stopila do padalca, ga objela in poljubila: »Dobrodošel, tovariš! Dobrodošel!« Potem so seokrog fanta majhne postave v oranžnem kombinezonu zgrnile še ostale kmetice, in to je bil preprost in prisrčen sprejem Jurija Gagarina ob povratku s prvega človeškega poleta v vesolje. Kmalu so se pripeljali vojaki in funkcionarji, ki so Gagarina odpeljali najprej na zdravniške preglede, potem v Moskvo, na izredna slavja, ki so jih izkazali heroju Sovjetske zveze. Na kraju, kjer je pristal, so uredili park, sredi katerega stoji 25 metrov visok jeklen spomenik v obliki krivulje, vrh katere je raketa, na kamnitem podstavku pa je trimetrski kip os-vojitelja vesolja.
Jurij Aleksejevič Gagarin se je rodil 9. marca 1934 v Klušinu, kakih 200 km zahodno od Moskve, nedaleč od Smolenska. Oče Alek-
sej Ivanovič je bil tesar, mati Ana Timofejevna pa se je ukvarjala z živino na kolhozu. Imel je starejša brata in sestro, Valentina in Zojo, ter mlajšega brata Borisa. Mali Jurij je rasel v ustaljenem in predvidljivem okviru ruske vasice, znane samo zaradi bitke iz 17. stoletja, v kateri so Poljaki premagali ruskega carja. Ko je Juriju bilo 7 let, se je vojna vrnila v Klušino, in to kakšna vojna! Nemčija je napadla Sovjetsko zvezo in fronta se je iz dneva v dan bližala. Prav vojno dogajanje je malemu Gagarinu dalo priložnost, da je prvič videl letalo, točneje, letali z rdečo zvezdo, ki so ju nacisti sestrelili. Z ostalimi vaščani je tudi Jurij stekel do razbitin: pilota sta na srečo bila še živa in so ju odpeljali v zaledje. Kot je sam povedal, se je takrat zaljubil v leteče junake in se odločil, da bo postal pilot. Nekaj dni po sestrelitvi sovjetskih letal so tudi v Klušino vdrli nacisti in skupina se jih je nastanila prav v Gagarinovi hiši. Družino so izgnali, a na srečo ni bilo hujšega - razen za malega Borisa, ki so ga obesili na drevo, a so ga starši pravočasno sneli in rešili. Rešila sta se tudi Valentin in Zoja, ki so ju nacisti odpeljali, ko so se dve leti pozneje začeli umikati, a jima je uspelo preživeti internacijo v taborišču in sta se vrnila domov.
Po vojni se je družina Gagarin preselila v bližnje mestece Gžatsk, ki so ga leta 1968 preimenovali Gagarin v čast prvemu vesoljcu. V šoli se je Jurij izkazal predvsem v matematiki in se najraje ukvarjal s fizikalnimi eksperimenti. Po diplomi je leta 1951 vstopil v tehniško šolo v Saratovu in je leta 1954, po krajši praksi v moskovskih in leningrajskih industrijah, diplomi-
ral kot mehanski tehnik. Ključno pa je bilo naslednje leto, ko se je vpisal v večerno letalsko šolo, kar ga je v pripeljalo do vojaške letalske akademije.
Nastopilo je leto 1957, izredno leto tako za Gagarina kot za Sovjetsko zvezo. Jurij se je poročil z Valentino Gorjaševo, na letalski akademiji je dosegel diplomo z odliko, začelo pa se je tudi osvajanje vesolja. 4. oktobra 1957 so s kozmodroma Bajkonur v sovjetskem Ka-zahstanu izstrelili prvi umetni satelit, znameniti Sputnik. Tekma za osvojitev vesolja je v resnici predstavljala samo vrh ledene gore - hladne vojne, v okviru katere so Sovjetska zveza in ZDA merile svojo moč z vedno bolj orjaškimi raketami, ki bi lahko ponesle jedrske bombe do sovražnikovega ozemlja. V vesoljski tekmi je takrat Amerika zaostajala in satelite je krasila rdeča zvezda. Prvi je bil Sputnik, aluminijasta krogla s premerom 58 cm za skupnih 83,6 kilogramov, drugi Sputnik, ki so ga izstrelili mesec dni po prvem, je že tehtal pol tone, na krovu pa je nosil prvo živo bitje, ki je poletelo v vesolje, psičko Lajko. Vesoljski program je nizal uspeh za uspehom - neuspehe so skrbno zamolčali - in navduševal množice po prostrani Sovjetski zvezi. In navdušil se je tudi Jurij Gagarin.
Služboval je kot pilot-poročnik pre-streznika MiG in je, kot toliko mladih, vneto sledil napredkom pri osvajanju vesolja. Ko se je ponudil za vesoljskega pilota, so ga poklicali v Moskvo, kjer je v vojaški bolnišnici opravil številne preglede, potem je moral odgovarjati na vrsto vprašanj in pozneje prestati številne na-
porne teste za ugotavljanje fizične in psihične vzdržnosti. Od začetnih 3.461 kandidatov jih je ostalo 20, med katerimi je bil tudi Gagarin. 25. januarja 1961 so mu sporočili, da je v skupini šestih vesoljcev, izbranih za skorajšnji polet. Med drugimi razlogi je izbiri botrovala primerno nizka postava za majhno kapsulo - Gagarin je bil visok samo meter 57 cm.
V času najbolj zahtevnega pripravljanja se je 7. marca, torej dober mesec pred poletom, Gagarinu rodila druga hčerka, Galja - prva, Lena, se je rodila dve leti prej - a ženo in hčerkico je obiskal samo na hitro, ker se je moral nujno opraviti v Bajkonur. Na kozmodromu so pripravljali izstrelitev novega, večjega umetnega satelita. Vesoljska ladjica Sputnik 5 je bila že dovolj velika, da je na krovu nosila lutko vesoljca, pa tudi psičko, ki jo je sam Gagarin poimenoval Zvezdočka. Šlo je za zadnji test pred poletom s človekom na krovu in se je srečno iztekel: ladjico so izstrelili 25. marca, obkrožila je Zemljo, med povratkom je lutko izstrelilo in je pristala s padalom, srečno pa je pristala tudi ladjica z Zvezdočko, ki je z razliko od Laj-ke preživela polet.
Za skorajšnji polet s človekom na krovu so določili tri kandidate: prvi pilot Jurij Gagarin, prva rezerva German Titov, druga rezerva Grigorij Neljubov. Titov je poletel v vesolje 6. avgusta istega leta, Neljubov pa je po nekajletnem čakanju kot večni drugi namestnik zapadel v frustracijo in pijančevanje - in izginil neznano kam.
Pa se vrnimo k dogajanju v Bajkonurju. Vodja sovjetskega vesoljskega načrta, inženir Sergej Koroljev, je opravil še zadnje preglede orjaške nosilne rakete R-7, na vrhu katere je bila pritrjena ladjica Vostok (Vzhod), ki ni bila prav nič podobna današnjim raketoplanom. Šlo je za kovinsko kroglo s premerom 2,5 metra, opremljeno z okroglo loputo, skozi katero je Gagarin vstopil in skozi katero bi moral odskoči-ti med povratkom na Zemljo, ter z majhno li-nico za opazovanje. Na kroglo sta bila pritrjena servisni modul z motorji in prednji ščit, ki sta se ob povratku morala odtrgati od ladjice. Let Vostoka je bil povsem avtomatiziran, ker se še ni znalo, kakšne so lahko človekove reakcije v breztežnostnem prostoru. Predvideno pa je bilo, da v primeru okvare vesoljec prevzame nadzor nad ladjico, za kar bi moral vtipkati kodo, ki je bila v zapečateni kuverti. Vendar je inž. Koroljev v zadnjem trenutku prišepnil Gagarinu številko 512, tako da mu v primeru težav ne bi bilo treba šele odpirati kuverte in razbrati kodo.
Ko se je ob 7.10 po moskovskem času Gagarin namestil leže v vesoljskem plovilu, so zategnili varnostne pasove, vzpostavili potrebne električne povezave, kar je trajalo skoraj uro. Potem so zatesnili vhodno loputo in se je začelo napeto čakanje na izstrelitev, ki so mu jo blažili z glasbo skozi slušalke.
Ob 8.51 so prekinili glasbo in oglasil se je Koroljev »Vse pripravljeno.«
Odštevanje se je približevalo usodnemu trenutku. Kljub napetosti je Gagarinovo srce utripalo s 65 udarci na minuto, kar dokazuje, kako je bil miren in sproščen.
Ob 9.07 je Koroljov velel »Prižgi!« in dodal »Srečno leti, vse je v redu...« Gagarin pa mu je odvrnil »Pojehali - gremo!« Devet minut po vzletu se je Vostok ločil od zadnje stopnje nosilne rakete in se utiril v orbito. Gagarin je ob-
čutil breztežnost izvenzemeljskega prostora: v kabini so nepritrjeni predmeti začeli lebdeti.
»Počutim se v redu,« je sporočil. »Zemlja je sinja, vidim oblake. čudovito!« Vostok je letel proti vzhodu čez prostrano Sibirijo, potem je v jugovzhodni smeri preletel Tihi ocean, kjer je vstopil v Zemljino senco. Ko je letel proti južnemu rtu ameriške celine, je Gagarin ponovno sporočil, da je vse v redu in da leti nad Ameriko. Dveh naslednjih sporočil niso sprejeli zaradi motenj v zvezah na ultrakratkih valovih, a prav v tem času se je zgodilo nekaj neobičajnega za takratno Sovjetsko zvezo.
Uradna tiskovna agencija Tass je ob 9.59 sporočila domači javnosti in svetu novico o prvem človeškem poletu v vesolje, ki jo je naslednjega dne povzel tudi Primorski dnevnik: »12. aprila 1961 so v Sovjetski zvezi izstrelili prvo vesoljsko ladjo z imenom Vostok (Vzhod), na kateri se nahaja človek. Prvi vesoljski potnik je državljan Sovjetske zveze major pilot Juri Aleksejevič Gagarin ... Pilot Gagarin je zadovoljivo prestal trenutek, ko je vesoljska ladja stopila na krožno pot okrog Zemlje, in se sedaj dobro počuti. Sistemi, ki zagotavljajo potrebne življenjske pogoje v kabini vesoljske ladje, delujejo normalno. Vesoljska ladja Vostok s pilotom Gagarinom nadaljuje svoj let po krožni poti okrog Zemlje.« Za takratno sovjetsko vodstvo, ki je glede informiranja bilo skrajno previdno, je bilo neobičajno, da so novico sporočili, še preden se je podvig končal, in so torej tvegali blamažo v primeru, da bi se polet zaključil tragično.
Kmalu potem je Radio Moskva prekinil svoje redne oddaje in je napovedovalec trikrat ponovil novico o Gagarinovem vesoljskem poletu. Senzacionalno obvestilo je odjeknilo po vsej Sovjetski zvezi in sprožilo val navdušenja. O dogajanju v Moskvi je takratni Primorski dnevnik napisal: »Že takoj po sporočilu, da se nahaja prva vesoljska ladja s človekom na krožni poti okrog Zemlje, se je začelo v Moskvi pravo praznično razpoloženje. V tovarnah in uradih so prenehali delati ter samo čakali nadaljnjih poročil po radiu. Na glavnih cestah se je zbrala ogromna množica ter poslušala velike močne zvočnike, ki so objavljali poročilo agencije Tass. Kljub precej gostemu snegu, ki je ob tej uri padal v Moskvi, je prišlo na ulicah do scen nepopisnega navdušenja. Takoj po poročilu je začela po Gorkijevi ulici, ki je ena izmed glavnih ulic centra prestolnice, korakati skupina študentov, ki so nosili na hitrico napisane transparente . Osebe, ki se med seboj sploh niso poznale, so se objemale in poljubljale s solzami v očeh. Druge osebe so skakale od veselja in trepljanje po ramah je bilo še najbolj miren izraz veselja, navdušenja in ponosa, ki je danes prevzel Moskovčane ter državljane vse Sovjetske zveze. V presledkih med poročili so zvočniki oddajali himne. Valentina Gagarin, žena astronavta, je sledila senzacionalnemu dogodku, katerega središče je bil njen mož, pred televizorjem v svojem stanovanju v Moskvi.«
Medtem je Gagarinova vesoljska ladjica nad Atlantikom zapustila senčno stran Zemlje in so jo spet osvetlili sončni žarki. Ko je priletela do Afriške obale se je začel postopek za pristanek na Zemljo. Nad Angolo so se ob 10.25 prižgali zaviralni motorji, ki so upočasnili Vostok. Sistem bi se moral ločiti 10 sekund po vžigu, vendar je v tej fazi prišlo do težav, motorji
/	NEDELJSKE TEME
Nedelja, 10. aprila 2011
15
se niso ločili in Vostok se je začel silovito vrteti okrog svoje osi, da se je Gagarin skoraj onesvestil. Na srečo pa so po večminutni rotaciji povezave in tesnila odpovedala, da se je motor ločil, in se je postopek približevanja k Zemlji nadaljeval brez težav. Prednji ščit je zavaroval Vo-stok in Gagarina pred visoko temperaturo zaradi trenja z vedno gostejšo atmosfero. Nekje nad Egiptom, ko je hitrost bila že sorazmerno manjša, se je ob 10.32 krogla z Gagarinom ločila še od prednjega ščita. Vostok je preletel vzhodno Sredozemlje, Turčijo in Črno morje in se spet znašel nad ozemljem Sovjetske zveze. V višini 7 tisoč metrov je bil Vostok že dovolj upočasnjen, da se je odprla loputa, in Gagarin je odskočil. Padalo praznega Vostoka se je odprlo šele v višini 2.500 metrov, tako da je ladijca pristala pred Gagarinom. Šlo je za trd pristanek, kot sta povedali šolarki, ki sta videli veliko kroglo, ki je dvakrat odskočila od tal, preden se je ustavila. Kakih 5 km bolj daleč in dosti bolj mehko je deset minut pozneje pristal tudi sam Gagarin.
Prvi vesoljski polet s človeško posadko se je tako srečno zaključil. Vsega skupaj je trajal 108 minut, Vostok z Gagarinom je obkrožil Zemljo v višini med 169 in 315 kilometri.
Uradni podatki glede ure pristanka v resnici niso točni: po takratnih pravilih letalske zveze bi moralo zračno plovilo pristati skupaj s pilotom, sicer bi dosežek ne bil veljaven. Zato so sovjetske oblasti spočetka sporočile, da se je vesoljska ladjica vrnila na Zemljo skupaj s pilotom in pristala ob 10.55, medtem ko je Gagarin v resnici pristal šele ob 11.05.
Na fotografijah; Pod naslovom Gaagrin v vesoljski obleki tik pred poletom. Nato v smeri urinega kazalca: raketa na kozmodromu v Bajkonuru, ki je ponesla Gagarina v vesolje; Gagarinov triumf na Rdečem trgu v Moskvi; kapsula Vostok po pristanku na Zemlji; spomenik Juriju Gagarinu.
Gagarina so odpeljali najprej na zdravniške preglede, dva dni pozneje pa na triumfalni sprejem v Moskvo. Ni šlo samo za znanstveni dosežek v osvojitvi vesolja, pač predvsem za zmago v takratnem soočenju z Združenimi državami. »Dogodek spodbuja sovjetsko ljudstvo k novim stvaritvam v izgradnji komunizma v imenu miru, napredka, ter sreče človeštva... Na ta slovesen dan se še enkrat obračamo na narode in vlade vseh držav s pozivom na mir. Da bi mogli vsi narodi brez razlike plemena, narodnosti, barve, veroizpovedi in socialnih pogojev, posvetili vse svoje napore za ohranitev stalnega miru na vsem svetu! Pre-nehajmo oboroževalno tekmo! Realizirajmo splošno in popolno nadzorstvo pod strogo mednarodno kontrolo!« je pisalo v izjavi Centralnega komiteja Komunistične partije Zveze socialističnih sovjetskih republik, ki ga je objavil Primorski dnevnik.
Dnevnik je naslednje dni poročal, da so »ob navzočnosti milijonskih množic in najuglednejših sovjetskih voditeljev« prvemu astronavtu priredili »triumfalen sprejem na letališču Vnukovo in na Rdečem trgu v Moskvi, ter nato še posebej v Kremlju«, in da bo »Gagarin odslej nosil naslednje častne naslove: prvi sovjetski astronavt, heroj Sovjetske zveze, častni pionir, letalec prvega razreda, specialist za radijske zveze, prvak v letenju v višino, prvak v hitrosti, zaslužni mojster športa. Prejel bo tudi mednarodno odlikovanje: zlato medaljo za absolutne rekorde.« Dodelili so mu avtomobil, štirisobno stanovanje v Moskvi in dačo v okolici prestolnice, kot tudi polkovniški čin.
Priznanj je Gagarin dosegel še in še, tako doma kot po svetu. Kot izredni veleposlanik miru je obiskal številne države in sprejeli so ga najpomembnejši državniki takratnih časov. Postal je živi mit celotnega človeštva, vendar mu ta vloga ni preveč ležala in se je nekaj let pozneje spet utiril v delovno disciplino. Ukvarjal se je z astronavtiko in predstavil načrt za novo vesoljsko ladjico, ki bi se iz orbite vrnila na Zemljo in pristala s pomočjo kril - an-ticipiral je torej za skoraj dve desetletji zamisel ameriškega Shuttla.
Z nastopom Brežnjeva na vrh sovjetske oblasti pa se je končalo obdobje previdnega odpiranja za časa Hruščova in novo vodstvo je gledalo z nezaupanjem na preveč slavnega heroja. Tekma za osvojitev vesolja je terjala nove uspehe, tudi ker je ameriška astronavtika dohitevala sovjetsko. Leta 1967 je prišlo do tragedije pri pristanku Sojuza 1, v katerem je bil Gagarinov prijatelj Komarov: padalo, ki bi se moralo odpreti na višini 7 km je odpovedalo, nadomestno padalo se je zapletlo in plovilo je pristalo s preveliko hitrostjo, da je pilot bil na mestu mrtev. Še pred poletom je skupina, v kateri je bil tudi Gagarin, opozorila na napake sistema, in vsi podpisniki so v kratkem bili izločeni iz vesoljskega programa.
Gagarin se je tako vrnil v letalske sile in se posvetil testiranju vojaških letal. In to mu je bilo usodno.
Skupaj s polkovnikom Vladimirjem Ser-joginom, ki je veljal za enega najboljših sovjetskih letalskih inštruktorjev, je 27. marca 1968 letel v dvosednem reaktivcu MiG-15. Kaj se je
zgodilo med poletom, ki bi moral biti povsem rutinski, ni bilo nikoli povsem pojasnjeno: tehnična okvara, napaka pilotov zaradi nesporazuma o višini, premajhna oddaljenost od večjega reaktivca, ki je priletel mimo Gagarinove-ga, celo sabotaža s strani nezaupljivega in nevoščljivega Brežnjeva? O tem je hipotez bilo še in še; zadevo je še zlasti podrobno preiskoval vesoljec in Gagarinov prijatelj Leonov, ki je prišel do zaključka, da je verjetno večji in hitrejši lovec Suhoj preletel Gagarinov MiG tako blizu, da ga je potisnilo ob tla. Kakor koli že, letalo je strmoglavilo in se zarilo v tla, nedaleč od mesta Kiržač v osrednji Rusiji. Gagarin je bil star samo 34 let.
Na pogrebu so mu izkazali najvišje državne časti - krsto je med drugimi nosil sam sekretar Komunistične partije Brežnjev - pepel so položili ob vznožju kremeljskega obzidja med heroje Sovjetske zveze. Po Gagarinu je astronomska zveza poimenovala krater na Luni, Picasso ga je narisal kot golobico miru, upodobili so ga na kovancih in na znamkah po vsem svetu.
Gagarina primerjajo s Krištofom Kolumbom, ki je odkril nov svet, saj se je prav z Gagarinom začelo osvajanje vesolja, ki je sicer prišlo manj daleč, kot smo si najstniki 60ih letih prejšnjega stoletja nadejali, ko smo navdušeno sledili vesoljski tekmi, od prvega umetnega satelita Sputnika in prvega živega bitja v orbiti okrog Zemlje Lajke, do Gagarina, prvega človeka v vesolju. Štiri mesece po Gagari-novem poletu je vesoljec Titov pri samih 25 letih starosti - in še danes je najmlajši človek, ki
je letel v vesolje - prekosil Gagarinov polet s 17 krogi okoli Zemlje. Sledili so vedno bolj osupljivi dosežki, ki so človeka pripeljali do Lune, na katero je 20. julija 1969 prvi stopil ameriški astronavt Neil Armstrong, pa vse do današnjega dne, ko okrog Zemlje leti na stotine satelitov, med katerimi velikanska mednarodna vesoljska postaja, ki gosti večje skupine astronavtov.
A človek, ki je pred pol stoletja začrtal »pot do zvezd«, prvi človek v vesolju bo na večne čase zapisan v zgodovini človeštva z imenom Jurija Gagarina, malega velikega heroja, ki se je med poletom hrabril tako, da je žvižgal Šostakovičevo »Domovina sliši, domovina ve, kje njeni sinovi letijo na nebu«. O svojem poletu je povedal marsikaj, nikoli naduto in bahavo, pač pa skromno in z veliko človeško toplino: »Kot prvi sem ugledal okroglo obliko Zemlje. Ukrivljenost sem lahko opazil, če sem gledal proti obzorju. Bila je edinstvena in čudovita. Osvetljena stran Zemlje je bila lepo vidna. Lahko sem razločil obale celin, otoke, velike reke in oceane. Ko sem prihajal iz Zemljine sence, se je obzorje spremenilo. Videl sem, kako je tanek oranžen pas prehajal v modrega, ta pa znova v gosto črnino.« V današnjem času, ko nam pretijo globalno segrevanje, krčenje gozdov, jedrske katastrofe, uničevanje tal in druge nesreče, ki jih povzroča človekova nerazsodnost, bi za konec omenil Gagarinove besede, ki so še vedno nadvse aktualne: »Med poletom okrog Zemlje sem videl, kako je naš planet lep. Svet bi moral to lepoto obvarovati, ne pa jo uničevati!«
/
16
Nedelja, 10. aprila 2011
NEDELJSKE TEME
Srečanje predstavnikov Kmečke zveze z deželnim odbornikom Claudiom Violinom je potekalo v optimističnm ozračju, saj je odbornik za pereče probleme kmetijstva na obemejnem območju pokazal razumevanje. Nujna je, med drugim, rešitev problema škode po divjadi, ki je iz leta v leto večja in hudo ogroža nekatere sicer uspešne panoge kot je vinogradništvo.
PREDSTAVNIKI KZ PRI DEŽELNEM ODBORNIKU VIOLINU
Škoda po divjadi, rezervat Glinščice in čezmejni projekti
Svetovalna sluzna Kmečke zveze
OBČNA ZBORA KZ
Tržaški OZ internega, deželni javnega značaja
Kmečka zveza Trst vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek 15. aprila ob 20. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah.
Zasedanje bo internega značaja, ker je namenjeno izčrpnemu pregledu tem, ki zadevajo tržaško kmetijstvo in delovanje Kmečke zveze na pokrajinski ravni. Temu občnemu zboru bo sledil v mesecu maju občni zbor Deželne kmečke zveze, ki bo potekal tradicionalno in bo zajel celotno kmetijsko stvarnost, kjer so na deželni ravni prisotni slovenski kmetje. Na to srečanje bodo povabljeni poleg članov tržaške, gorišče in čedajske Kmečke zveze tudi predstavniki ustanov in inštitucij ter drugi gostje iz Furlanije Julijske krajine in Slovenije.
Glede na že omenjeno interno priredbo občnega zbora pokrajinske Kmečke zveze je številna prisotnost članov še posebno zaželena, saj bo na srečanju možnost izčrpne obravnave pomembnih problemov in aspektov, ki zadevajo tržaško kmetijstvo. Poleg tega je občni zbor volilni kar je še dodaten razlog za številno prisotnost članov.
Tečaji iz kmetijsko živilskega področja
Kmečka zveza prireja v sodelovanju z Ad formandumom tečaje iz kmetijsko živilskega področja. Vpise na omenjene tečaje sprejema Ad formandum. Na sedežu v Trstu so odprta vpisovanja na tečaj Vinogradništva (64 ur), ki je namenjen racionalnemu upravljanju vinograda in kleti z modernimi pristopi, in tečaj Oljkarstva (60 ur), na katerem bodo tečajniki pridobili strokovno znanje za pravilno upravljanje oljčnika. Posebno zanimiv je tečaj Tipični jedilni listi, ki predvideva pripravo jedilnih listov ob upoštevanju lokalnih tradicij. Tečaj traja 72 ur in se odvija pretežno v Gostinskem učnem centru na Fernetičih, torej v kuhinji.
Na sedežu v Gorici pa je v teku vpisovanje na tečaj Oljkarstva. Tečaji so namenjeni prebivalstvu od 18. do 64. leta starosti z bivališčem v Furlaniji-Julij-ski krajini. Oba pogoja je treba izpolnjevati na dan vpisa. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro izobraževanja. Izobraževanje je brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju.
Tečaje sofinancira Evropski socialni sklad. Vpisovanja potekajo na sedežih Ad formanduma: v Trstu, Ulica Ginnastica 72, tel. 040-566360, email: ts@ad-formandum.eu, in v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, email: go@adfor-mandum.eu.
Na sedežu deželne uprave v Vidmu se je predstavništvo Kmečke zveze srečalo s Clau-diom Violinom, odbornikom za podeželske, kmetijsko-prehranske in gozdne vire. Za srečanje je stanovska organizacija zaprosila z namenom, da odborniku obrazloži svoja stališča in
predloge v zvezi z nekaterimi zadevami, ki so pomembne za tržaško kmetijstvo in njegov teritorij. Za Kmečko zvezo sta bila prisotna predsednik Franc Fabec in tajnik Edi Bukavec.
Glavne teme razgovora so bile: problem škode po divjadi, priprava načrta za ohranjanje in razvoj deželnega naravnega rezervata doline Glinščice in priprava čezmejnih projektov, za katere
sta se odbornik Violino in slovenski kmetijski minister Dejan Židan dogovorila lani na srečanju v goriških Brdih.
Predstavnika KZ sta Violinu in sodelavcem prikazala perečo problematiko o škodi, ki jo na obdelanih površinah povzroča divjad, zlasti srnjad in divji prašiči. Le-ti so na vinogradniških območjih, kot tudi na ostalih, postali prava naravna ujma in hudo
ogrožajo dohodke kmetov. S tem v zvezi Kmečka zveza predlaga - tako kot je že poudarila na srečanju v Grudnovi hiši v Nabrežini marca letos - naj se v skupnem dogovoru med kmeti, lovci ter pokrajinsko in deželno upravo poiščejo vse oblike posegov, ki bodo v največji možni meri zavarovali prihodke tistih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
Odbornik Violino je za problem pokazal veliko razumevanje in pripravljenost, da se na tržaškem območju, ki je podvrženo posebni evropski za-sčiti Nature 2000, doseže učinkovit dogovor med omenjenimi kategorijami in upravami, na osnovi katerega bo možno uspešno zavarovati obdelovalne površine. Predlogi stanovske organizacije zadevajo zmanjšanje očitno prevelikega števila divjih prasičev z rednim in izrednim odstrelom, podaljšanje urnika lova po sončnem zatonu in zagotovitev ustreznega sklada. Slednji bo namenjen kritju odškodnin za prijavljeno škodo in nenazadnje za stroške v zvezi s preventivnimi ukrepi, kot so postavitev ograj, elekrtičnih pastirjev ipd.
Deželni odbornik se je s predlogi Kmečke zveze v glavnem strinjal in predlagal, da se za boljšo uskladitev zadeve priredi srečanje med predstavni-
ki kmetov, lovcev, Pokrajine ter Dežele in napovedal, da se bo srečanja tudi sam udeležil.
Glede izdelave načrta za ohranjanje in razvoj deželnega naravnega rezervata doline Glinščice, ki pa ne zadeva le to dolino, temveč vso kraško planoto dolinske občine od vasi Jezero do Gročane in hudo ogroža življenjski prostor omenjenega območja, je odbornik izrazil pripravljenost, da se upoštevajo predlogi domačinov glede reperimetracije meje rezervata samega tudi z ustreznim deželnim zakonom. Odbornik pa je imel pomisleke glede financiranja načrta za ohranjanje in razvoj omenjenega rezervata glede na to, da, kot trdijo pristojni funkcionarji, skupna evropska kmetijska politika ne predvideva izrecno specifičnih finančnih ukrepov. S tem v zvezi je KZ predlagala, naj načrt financira Dežela sama.
V nadaljevanju je deželni odbornik osvojil predloge KZ za pripravo čezmejnih načrtov v Benečiji, kjer je zagotovil tudi svoj obisk in obenem napovedal ponovno financiranje ukrepov 216 podeželjskega programa v tistem delu, ki predvideva prispevke za popravilo podpornih zidov teras v bregu. -eb-
STROKOVNI NASVETI
O«	•	• • v
gojenju jajcevca
JAJČEVEC ali MELANCAN (Solanum me-longena) spada v skupino plodovk. V to skupino prištevamo rastline, ki rodijo užitne plodove. Jajčevec spada v družino Solanaceae (razhudnikovke), se pravi v isto družino kot paradižnik, paprika in krompir. Po vsej verjetnosti izvira iz Indije. Vsebuje malo kalorij, ima pa veliko kalcija, fosforja, kalija ter vitaminov A in C. Poznamo sorte s podolgovatimi ali okroglasti-mi sadeži, po barvi pa vijoličaste, bele in druge barve.
V primerjavi s krompirjem jajčevec potrebuje nekoliko višje temperature, v naših krajih pa vsekakor dobro uspeva. V krajih, ki so hladnejši od naših, dobro uspeva v zavarovanem prostoru, previsoke vlage ne prenaša. Jajčevec uspeva v globoki zemlji, bogati z organsko snovjo, z nevtralno reakcijo. Dobro raste v vseh vrstah tal, najraje pa ima peščena in rahla.
Pred gojenjem tla pognojimo z zrelim hlevskim gnojem. Na organsko gnojilo je jajčevec, podobno kot ostale plodovke, zelo zahteven. Najbolje bi bilo gnojiti in pripraviti tla že jeseni. Pognojimo lahko tudi z mešanimi mineralnimi gnojili, nato zemljo obdelamo do globine 30 cm. V primeru bolj težke zemlje gredice nekoliko dvignemo, da voda ne zastaja.
Pred presajanjem lahko površino pokrijemo s temno plastično folijo, ki se zelo dobro obnese pri plo-dovkah. Na ta način ostanejo plodovi bolj čisti in zdravi, plevel se ne širi, zemlja se nekoliko ogreje. Folijo dobro pritrdimo, da je burja ne odnese. Nato naredimo luknje, v katere bomo posadili sadike.
Če bi želeli sami vzgojiti sadike, bi morali jajče-vec sejati v ogrevan prostor že konec februarja ali še bolje na začetku marca. Najbolje se obnese sejanje v lončke ali v plastične platoje z več lončki. Bolje je, da sejemo po 2 semeni v isti lonček ali prostorček. Ko vzklijeta, pustimo najlepše razvito rastlinico. Lončke postavimo na polistiren, ki je dober izolator proti nizkim temperaturam. Nad lončke postavimo pajčevi-nasto vlakno, dokler semena ne vzklijejo. Če so v tunelu, ga ob toplejših sončnih dnevih prezračimo. Najbolje je, da imamo v tunelu termometer, ki nam pokaže minimalno in maksimalno temperaturo. Rastlinice vzklijejo, ko je zunanja temperatura med 25 in 30 stopinjami C. Voda, s katero zalivamo v tem času, naj ima sobno temperaturo, naj nikakor ne bo prehladna, da se rast rastlinic ne bi zaustavila.
Proti koncu aprila ali v maju, ko imajo rastlinice 5 listov, jih presadimo na prosto z zemeljsko grudo. Bolje je, da ne sadimo pred tem terminom, saj ima
jajčevec rad toploto. Med sadikami, ki smo jih sami vzgojili, odstranimo slabše. Rastlinice, ki jih bomo presadili, naj ne bodo prestare: čim bolj so majhne, bolje bodo prenesle presajanje. Sadilna razdalja naj bo 50-60 cm v vrsti in 80-100 cm med vrstami. V slučaju, da ko so sadike že presajene, nastopi kaka poze-ba, jih pokrijemo s pajčevinastim vlaknom. Boljši uspeh imamo, če jih presadimo ob oblačnem vremenu ali pa v poznih popoldanskih urah, ko ni premočnega sonca. Pred sajenjem sadike zalijemo, da ostane koreninska gruda kompaktna. Po sajenju večkrat in po malem zalivamo. V praksi je najbolj preprosto, da sadike kupimo. Kupljene sadike naj bodo dobre kakovosti, močne, zelene, in ne preveč visoke.
Med gojenjem tla obdelujemo, da uničimo plevel, in redno zalivamo. Vode ne sme nikoli manjkati, pa čeprav ne smemo pretiravati. Ko zalivamo, moramo paziti, da ne močimo listov, da ne bi pospešili raznih bolezni. Voda naj ima sobno temperaturo (20 stopinj C), drugače se rast lahko zaustavi. Dognojujemo z dušikom.
Od konca junija vse do začetka novembra jaj-čevec pobiramo. Plodove pobiramo zrele, nezreli namreč vsebujejo strupeni solanin, ki z zrelostjo in tudi s kuhanjem razpade. Za pobiranje uporabljamo nož,
še bolje pa škarje, in to zaradi bodic, ki jih plod ima na čašnih listih, a tudi zaradi olesenelega peclja. Dobro je tudi, da zaradi bodic uporabljamo rokavice, plodove pa pobiramo postopoma.
Najbolj razširjen škodljivec pri jajčevcu je koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata), ki napade tudi krompir. Na liste so požrešne ličinke rdečkaste barve, ki lahko rastlino objedo do golih stebel. Če imamo majhne površine in čas, lahko kar ročno uničujemo jajčeca, ki se nahajajo na spodnji strani listov, ličinke ter odrasle. Proti koloradskemu hrošču se v zadnjih letih uspešno borimo z biološkimi pripravki na podlagi bakterije Bacillus thuringiensis. Prvo škropljenje moramo opraviti takoj, ko opazimo prve ličinke, proti katerim je pripravek najbolj učinkovit. Pripravek je dovoljen v biološkem kmetijstvu.
Proti koloradskemu hrošču se lahko poslužujemo tudi klasičnih insekticidov, kot so na primer pripravki na podlagi dimetoata, fenitrokapa, fosalona, deltametrina in drugih, vendar ti niso selektivni in so bolj strupeni. Poleg tega postane hrošč kmalu odporen, če uporabljamo vedno isti insekticid. Važno je tudi, da jajčevca ne gojimo v bližini krompirja in da strogo upoštevamo pravila kolobarjenja.
Magda Šturman
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 10. aprila 2011
17
Na sliki domorodci v Papui Novi Gvineji
PRITOŽBA NA ODBOR ZN ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Samovoljno upravljanje z zemljo ogroža domorodce v Papui Novi Gvineji
Odbor Združenih narodov za preprečevanje rasne diskriminacije se bo moral v kratkem ukvarjati s pritožbo, ki jo je vložilo pet nevladnih organizacij iz Papue Nove Gvineje, ki prosijo odbor, naj odloča v čim krajšem času. Pritožba se nanaša na dva niza dogajanj v tej državi, ki ogrožata domorodne prebivalce, ker jim onemogočata, da trajno uporabljajo lastno zemljo in vire na tisti zemlji. Prvi niz dogodkov zadeva sklep države, da odda v najem veliko površino zemlje, ki jo sedaj uporabljajo domorodna ljudstva, s perspektivo, da to zemljo proda, drugi del pa spremembo zakonodaje o varstvu lastnikov nepremičnin, ki bi lahko znatno oškodovala domorodna ljudstva.
Papua Nova Gvineja sodi med države z največjo kulturno in jezikovno raznolikostjo na svetu. V tej državi namreč živi 850 različnih domorodnih ljudstev - narodov, ki govorijo med 820 in 850 različnih jezikov. Glede na dejstvo, da ta država šteje samo 6,6 milijonov prebivalcev, je jasno, da so te skupine zelo ranljive, tudi zato, ker so nekatere zelo majhne. Samo 14 odstotkov prebivalcev živi v mestnih središčih, preostalih 86 odstotkov pa je razpršenih po podeželju, pretežno v majhnih kmečkih skupnostih, ki se preživljajo s skromnimi kmetijskimi dejavnostmi in majhno trgovino.
Ustava Papue Nove Gvineje izrecno obravnava te skupnosti, katerim zagotavlja življenjske pogoje, da se lahko ohranjajo v okoljih, v katerih živijo. Ustava priznava kulturno, ekonomsko in etnično raznolikost kot »pozitivno silo« Papue Nove Gvineje in določa, da morajo ostati tradicionalna naselja in tradicionalne skupnosti tudi v prihodnje sestavni del družbe Papue Nove Gvineje. Prav zaradi tega ustava te države določa, da je posest zemlje temeljni kamen take družbene ureditve.
Ustrezno zakonodajo o posesti zemlje je parlament Papue Nove Gvine-
je sprejel leta 1996. S tem zakonom so bili tudi urejeni odnosi med državo, ki je formalna lastnica zemlje, posestniki, torej skupnosti, ki zemljo obdelujejo in morebitnimi tretjimi zasebnimi lastniki. Ta zakonodaja se dejansko uveljavlja na veliki večini zemljišč v vsej državi.
Po razglasitvi neodvisnosti države leta 1975 so takratne vlade odkupile zemljo, ki jo je prejšnja kolonialna oblast odtujila oziroma prodala tujim zasebnikom; to zemljo so vrnile skupnostim, ki so jo imele prej v posesti. Odtlej sta za posest v tej državi vladala dva režima. Prvi režim je predvideval (in še predvideva) posest zemlje: to je zemlja, »ki jo imajo v posestvi ljudstva Papue Nove Gvineje, ki jo sama upravljajo v skladu s svojimi navadami in običaji«. Drugi režim pa zadeva odtujeno ozemlje, ki ne sodi več v sklop posesti domorodnih ljudstev. Samo 3 odstotki celotne površine Papue Nove Gvineje sodijo v ta drugi sklop, medtem ko kar 97 odstotkov zemlje upravljajo do-morodne skupnosti same in država dejansko z njimi ne razpolaga.
Pomen posesti, s katero razpolagajo domorodna ljudstva, je razviden iz dejstva, da tem ljudstvom dejansko pripada skoraj celotna površina Papue Nove Gvineje. Vsekakor pa v zakonodaji iz leta 1996 obstajajo pravne možnosti, po katerih država lahko tudi odtuji to površino, Gre dejansko za najemne pogodbe za dobo 99 let, ki jih država lahko sklene s tujimi podjetji, ki nimajo nič skupnega z domorodnim prebivalstvom. Te pogodbe so znane z imenom »Posebne kmetijske in podjetniške najemne pogodbe« in sedaj zadevajo približno 5,6 milijona hektarjev, kar je dejansko 10 odstotkov površine, s katero naj bi razpolagala do-morodna ljudstva. Dejstvo je, da se je v nekaj zadnjih letih ta površina dejansko podvojila. Zakon v zvezi s temi pogodbami sicer določa, da mora prebivalstvo soglašati o dveh odločitvah:prvič o dejstvu, da odda država v najem neko površino, drugič pa o podjetju, ki naj bi to površino dejansko najelo. To soglasje mo-
ra biti ustrezno dokumentirano v najemni pogodbi. Sedanja prijava odboru Združenih narodov pa vlado neposredno obtožuje, da je manipulirala gradivo o soglasju in da je povsem neutemeljeno oddala ozemlje, ki je bilo v posesti do-morodnih ljudstev, tujim podjetjem za tri generacije; domači prebivalci tako teh zemljišč ne bodo mogli uporabljati.
Čeprav se velika večina prebivalcev Papue Nove Gvineje ukvarja s kmetijstvom, prejema država tretjino svojega bruto domačega proizvoda od rudnikov in črpanja nafte. Zgodovina pritožb do-morodnih ljudstev glede tega izkoriščanja je zelo dolga, še zlasti v zvezi z mul-tinacionalnima družbama Rio Tinto in BHP. Te pritožbe do med drugim zadevale uničevanje naravnega okolja in kmetijskih zemljišč, ki so edini vir preživetja prebivalstva. Z namenom, da bi nekako omejili številne prizive in pritožbe, so leta 1995 sprejeli zakonodajo o kompenzacijah, ki je preprečila možnost, da bi lastniki iskali pravico na sodiščih v drugih državah. Sedaj, v lanskem letu, pa so sprejeli novi zakon o okolju, ki domorodcem onemogoča, da bi se obračali na sodišča v Papui Novi Gvineji z namenom, da preprečijo oddajo njihovih zemljišč v najem tujcem. O ustavnosti tega zakona se bo moralo izreči vrhovno sodišče.
Organizacije civilne družbe so se zato obrnile na pristojno delo mednarodne organizacije z namenom, da s svojim posegom prepreči ukrepe, ki resno ogrožajo obstoj domorodnih ljudstev v Papui Novi Gvineji. Po njihovi oceni je vprašanje nujno in zelo resno, kar sta pogoja za takojšnjo razpravo na zasedanju Odbora ZN za človekove pravice. Dejavnost vlade Papue Nove Gvineje po mnenju podpisnic priziva resno ogroža obstoj nekaterih domorodnih ljudstev, sprejemanje diskriminatorne zakonodaje pa odvzema ljudem pravna sredstva, s katerimi bi se lahko borili proti samovoljnim odločitvam države. Vse to pa jasno kaže na rasno diskriminacijo.
Špansko sodišče prepovedalo Baskovsko stranko Sortu
Špansko vrhovno sodišče je odločilo, da baskovski stranki Sortu ne bo dovolilo nastopati na upravnih volitvah, ki bodo v maju. Odločitev je padla s pičlo večino: tako je namreč glasovalo devet sodnikov, medtem ko jih je bilo sedem drugačnega mnenja. Večina sodnikov je torej sprejela utemeljitev, po kateri naj bi bila stranka Sortu nekakšno nadaljevanje prepovedane stranke Batasuna in torej politično krilo separatistične organizacije Eta.
Zakon o političnih strankah dopušča tako odločitev sodišča. Čeprav gre za izrazito nedemokratičen zakon, je nanj pristalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. De4jstvo je, da večina Špancev, pa tudi del Baskov ocenjuje, da Batasuna nima pravice do sodelovanja nam volitvah vse dokler Eta s svojimi terorističnimi dejanji odreka ljudem pravico do življenja.
Vendar je sedanje stanje bistveno drugačno od stanja v letu 2002, ko je bila sprejetata sporna zakonodaja. Pred šestimi meseci je ETA napovedala brezpogojno premirje in v vsem tem času ni povzročila nobenega atentata. Poleg tega je treba dodati, da je statut stranke Sortu bistveno drugačen od statuta nekdanje stranke Batasuna, čeprav je res, da so v novi stranki tudi številni pripadniki nekdanje Batasune, ki takrat niso hoteli obsoditi Ete zaradi njene teroristične dejavnosti. Statut stranke Sortu je namreč zelo jasen glede obsodbe in zavračanja političnega nasilja. Statut tudi določa, da mora stranka izključiti kateregakoli svojega člana, ki ne bi hotel obsoditi morebitnih dejanj, ki bi jih zagrešila Eta . To je velika novost za radikalno gibanje, ki se bori za neodvisnost baskovske dežele in ki je znano z imenom Izquierda Abertzale oziroma domoljubna
levica. Seveda je mogoče tudi razumeti, da so številni španski demokrati nezaupljivi do teh novih zagotovil in da bi bilo treba sproti preverjati delovanje nove stranke.
Vendar s pravnega vidika ni bilo mogoče dokazati nobene dejanske povezave med stranko Sortu in organizacijo Eta; sodniki so se tako zanašali izključno na poročila starejših predstavnikov varnostnih služb. Po drugi strani pa obstajajo poročila tajnih služb, ki kažejo na izredno ošibitev organizacije Eta in na dejstvo, da jo je v zadnjih petih letih politična razprava v organizaciji Izquierda Abertzale nadkrilila. Razprava je bila sicer travmatična, vendar so njeni zaključki zelo jasni; iz te razprave, ki presega vse oblike nasilja, je izšla stranka Sortu.
Državni voditelji obeh španskih največjih strank, socialistične PSOE in ljudske PP ocenjujejo, da bi morala stranka Sortu najprej z delovanjem izven institucij doseči nekaj zelo pomembnega, to je razpust organizacije ETA. Po mnenju številnih opazovalcev - o tem denimo piše največji irski dnevnik Irish Times, ki od nekdaj zelo pozorno spremlja dogajanja v Baskiji - je ta strategija iracionalna in tudi dokaj nevarna, v širokem sektorju baskovske družbe pa ustvarja prepričanje, da želi Madrid za vselej izključiti gibanje Izquierda Abertzale iz vseh institucij španske države. Tako opazovalci menijo, da bi bilo pametneje, če bi dovolili stranki Sortu, da nastopa na majskih volitvah. Če bi se Eta vrnila na svojo staro pot in bi torej stranki Sortu spodletel poskus, da nekako normalizira baskovsko družbo v skladu s svojim statutom, bi lahko sodstvo takrat uporabilo ta zakon in stranko Sortu izločilo iz političnega življenja.
Prizadevanje za priznanje
I .1	V V •	I • v v
katalonščine na sodišču
Tudi v Kataloniji se močno zaostrujejo odnosi. V tem času se namreč kar vrstijo komentarji in polemike v zvezi z razsodbo ustavnega sodišča, ki je lansko leto razveljavilo nekaj ključnih členov avtonomnega statuta Katalonije. Sedaj so v središču polemik številna jezikovna vprašanja, med katerimi pravna besedila o jezikovnih modelih v javnih šolah, vprašanja v zvezi s priseljenci, pravice potrošnikov, jezikovna pravila javnih ustanov in uradov, znanje jezika kot pogoj za poučevanje na univerzah in še marsikaj.
Institut za katalonske študije je objavil zelo ostro, in za to javno ustanovo tudi dokaj neobičajno Izjavo o pravicah katalonskega naroda. V njej je ostro obsodil »pritiske s strani glavnih državnih voditeljev, in še zlasti s strani kraljevine Španije za dosego nekakšne jezikovne in kulturne homo-genizacije, ki je v očitnem nasprotju z načeli jezikovne in kulturne različnosti, ki seveda predpostavljajo splošno zanimanje za jezike in kulture vsega sveta.«
V zvezi s tem številni mediji izpostavljajo pobudo Marca Belzun-cesa, ki si je zadal cilj, da od španskih sodišč doseže ugotovitev, da španska država ne izvaja Evropske listine Sveta Evrope za regionalne ali manjšinske jezike, in sicer specifično njenega 9. člena, ki vsebuje določila v zvezi z rabo jezika na sodiščih. S tem namerava dejansko demantira-ti dolgo poročilo, šteje namreč 993 strani, ki ga je španska vlada 30. julija lanskega leta posredovala Svetu Evrope in v katerem zatrjuje, da je
Evropska listina v Španiji polno uveljavljena. Lansko leto je namreč Bel-zunces izgubil tožbo na krajevnem sodišču v Barceloni, kjer je dosledno zahteval spoštovanje določil Evropske listine in torej pravico do rabe katalonščine, sedaj pa se je z njegovim primerom ukvarjalo vrhovno sodišče v Madridu.
Kot poročata katalonska dnevnika El Punt in Avui je vrhovno sodišče zavrnilo njegov priziv z utemeljitvijo, da je bil napisan v katalonšči-ni in da je bila v katalonščini tudi glavnina priloženega dokaznega gradiva. V odločitvi vrhovnega sodišča je nekaj zelo pomenljivih stavkov. Tako so sodniki zapisali: »Na dan 1. decembra 2010 smo zahtevali, da nam stranka v petih dneh dostavi svojo pritožbo in vse priloženo gradivo v španskem jeziku.« V nadaljevanju sodišče tako zaključuje: »Z odločbo 22. decembra 2010 se priziv zavrača, ker stranka ni pisno predložila prevoda v španščino, čeprav je bila seznanjena z dejstvom, da bo sicer priziv zavrnjen«. In sklep sodišča se zaključuje z besedami, da »je zapadel rok, ki je bil določen, ne da bi stranka predložila prevod v španski jezik, in zato sodišče odloča, da je priziv zavrnjen.
Sedaj pa Belzunces napoveduje nadaljevanje svojega postopka. Pravi, da je zanj nesprejemljivo, da mora državljan nositi breme prevoda iz katalonščine v španščino. Poleg tega po njegovi oceni vrhovno sodišče deluje v nasprotju z ustaljeno prakso, ko je, na primer ob koncu leta 2009, že sprejemalo gradivo v katalonskem jeziku.
glasbena matica
mpclet
mladi v glasbi
glasbeni utrip
Lil J
Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst
Št. 6/V
Prvič na tekmovanju, prvič zlata
Enajstletna violončelistka Gaia Valeria Jark je prejela zlato priznanje na regijskem tekmovanju učencev godal Primorskih glasbenih šol. Tekmovanje, ki je bilo namenjeno violinistom, violi-stom, violončelistom in kontrabasistom, se je odvijalo na sedežu glasbene šole v Ilirski Bistrici. Učenka prof. Petra Filipčiča je začela s študijem violončela leta 2005, ne razmišlja o bodoči vključitvi v orkester, ker najraje igra solo ali v komorni zasedbi, predvsem v duu s sestro, pianistko Rebecco Jark, ki jo je spremljala tudi na tekmovanju pri izvedbi skladb L'Esperance op.95 Gol-termanna in Concertino v f duru Bre-vala. Z odlično uvrstitvijo je Gaia Valeria pečatila svoj debi na tekmovalnem področju:
Nastopila sem trikrat na glasbeni reviji nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda, ki predvideva določeno selekcijo, to-
krat pa lahko rečem, da sem se prvič udeležila tekmovanja. Mislila sem, da ne bom prejela visokega točkovanja, ker nimam izkušnje na tem področju in ker bi trema verjetno pogojevala nastop, zato me je dosežek še bolj presenetil. V svoji kategoriji sem bila najmlajša in to me je precej vznemirilo, ker sem si predstavljala, da bodo ostali imeli večjo izkušnjo in znanje. Žirija pa je očitno upoštevala tudi starost.
Je bil nastop pred žirijo tak, kot si si ga predstavljala?
Trema je bila res velika. Prvo skladbo sem izpeljala precej dobro, pri drugi pa mi je zdrsnil lok, a sem takoj popravila in nadaljevala. Nastopati na tekmovanju je vznemirljiva izkušnja in osebno ne maram tovrstnih, močnih emocij, ampak je bilo vsekakor lepo in po takem uspehu bi morda pomislila tudi na nadaljne tekmovalne izkušnje.
Učenca GM
v Slovenski filharmoniji
Tudi dva učenca Glasbene matice sta nastopila na koncertu prvona-grajencev državnega tekmovanja TEM-SIG v prestižnem okviru dvorane Slovenske Filharmonije. Simon Kravos in Max Zuliani iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli sta si s prvo absolutno nagrado in posebno nagrado v kategoriji za klavir štiriročno prislužila
možnost nastopanja ob tej priložnosti, kar se je gotovo, neizbrisno zapisalo med najlepše spomine njune dosedanje glasbene poti. Njunemu nastopu v Slovenski Filharmoniji so med občinstvom prisluhnili predsednik Zveze primorskih glasbenih šol Anton Savnik, predsednik Temsig-a Viktor Zadnik, predsednica in ravnatelj Glasbene ma-
tice, profesorji Akademije za glasbo in častna članica Društva klavirskih pedagogov Slovenije Majda Jecelj. Koncert je posnel prvi program slovenske televizije. Ob nagradi bo duo v sezoni 2011-2012 igral s polovičnim koncertom na treh koncertih po Sloveniji v okviru cikla mladih slovenskih talentov Pianissimo.
Pomlad violončelov
Glasbena šola Škofja Loka, Glasbene šole iz Nove Gorice, Sežane, Postojne in Glasbena matica Trst in Gorica so bili glavni akterji mednarodnega srečanja violončeli-stov, ki se je odvijal v sredo, 6. aprila. Koncert v goriški Tumovi dvorani spada v širši šolski projekt za vrednotenje oddelka za godala, tokrat s spodbujanjem izmenjave med učenci primorskih glasbenih šol. Srečanje je nastalo na pobudo samih profesorjev posameznih šol, ki so že lani združili moči pri srečanju komornih skupin z violončelom. Letos se je udeležba znatno povečala, da je srečanje res pokazalo svoj vsebinski potencial z dolgo vrsto nastopov učencev od 7. do 14. leta starosti, katerim sta dobrodošlico gostiteljev izrekla predsednica Gm Nataša Paulin in ravnatelj Bogdan Kralj. Violončelo je bil seveda vezna nit revije v različnih sestavih, od najbolj običajnega dua s klavirjem do orkestra violončelov in skozi kombinacije z drugimi glasbili. Pri realizaciji srečanja je sodelovalo veliko profesorjev; gostitelje sta zastopala An-drejka Možina, ki je spored povezovala, in Peter Filipčič, kateremu je bilo letos zaupano vodstvo priložnostnega orkestra, ki ga sestavljajo vsi udeleženci revije. Skupaj so za praznični finale zaigrali efektno slovensko ljudsko v Gašperšičevi priredbi »Spomin iz Rezije«.
prej do novice
www.primorski.eu1
napovednik
V	nedeljo, 10. aprila
ob 18.00 v Tumovi dvorani v Gorici Nastop učencev delavnice za jazz in zabavno glasbo
V	ponedeljek, 11. aprila
ob 17.30 na GŠ Tolmin Srečanje učencev Gm Špeter in GŠ Tolmin
V	sredo, 13. aprila
ob 18.00 v cerkvi v Lesah 9. revija orgelskih oddelkov glasbenih šol Slovenije in zamejstva
V	četrtek, 14. aprila
ob 18.00 na Glasbeni šoli v Novi Gorici
Srečanje učencev Gm Gorica in GŠ Nova Gorica (povratno srečanje v Gorici v Tumovi dvorani bo 13. maja)
V	četrtek 14. aprila
ob 18.00 v Jesenicah
Srečanje gorenjskih glasbenih šol -
sodeluje Gm-šola T. Holmar
V	petek, 15. aprila
ob 18.00 v Gallusovi sobi v Trstu
Podajmo si roke:
Srečanje učencev Gm Trst
in GŠ Ilirska Bistrica
(povratno srečanje v Ilirski Bistrici bo
6. maja)
V	soboto, 16. aprila
ob 19.30 v Beneški palači v Naborjetu Utrinki iz glasbene zgodovine- nastop učencev šole Gm T.Holmarja
Priljubljenost revije sv. Cirila in Metoda
Začela se je Glasbena revija nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda, katere se je tudi letos udeležilo veliko število učencev Glasbene matice. Priljubljena revija ponuja namreč možnost nastopanja v sproščenem okviru, kjer ima izbira najboljših kandidatov za zaključni koncert okus po tekmovalni selekciji, a v veliko bolj neobremenjenem vzdušju. Letošnjo komisijo sestavljajo profesor zborovskega dirigiranja na ljubljanski Akademiji za glasbo Marko Vatovec, goriška muzikoterapevtka Antonella Grusovin in Maurizio Co-drich, oboist in dirigent pihalnega orkestra Breg. V tem tednu so osnovnošolci in srednješolci nastopili na šestih izbirnih revijah, zaključni nastop pa bo na sporedu 20. aprila. Trije strokovnjaki so posušali 180 mladih glasbenikov, ki prihajajo tudi iz Slovenije (za komorne skupine ne velja pravilo, da morajo vsi kandidati prihajati iz šol tržaške pokrajine). Glasbena matica ne bo sodelovala samo s številno udeležbo svojih učencev, ampak tudi z dodatnim, nagradnim nastopom, ki se bo odvijal maja meseca na sedežu šole v Rojanu.
rifJ glasbena 1 matica
GLASBENA MATICA TRST
SOLA MARIJ KOGOJ
Ulica Montorsino 2
tel. 040-418605 fax 040-44182
www.glasbenamatica.com
e-mail: trst@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51
tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 10. aprila 2011
19
"Študiral sem kot blazen in prišlo je do preobrata v mojem življenju. Rekel sem si: v boj proti tem krivicam ne moreš kot kmečki fant, ampak se moraš izobraziti, nekaj moraš postati. To je bil moj preobrat.« (Dorče Sardoč - Tigrova sled -
1983)
USTANOVA Z USPEŠNIMI 15 LETI DELOVANJA ZA SEBOJ
Štipendije zaslužnim dijakom in prispevek zgodovini protifašizma
Sklad Dorče Sardoč (Onlus)
Sklad »Dorče Sardoč« je bil ustanovljen na osnovi oporoke gospe Ane Ursini Sardoč, žene pokojnega dr. Dorčeta Sardoča, da bi se z dobrodelnimi pobudami ohranil spomin na njenega moža.
Dr. Dorče Sardoč, zobozdravnik po poklicu, je bil rodoljub, pokončen narodoobrambni delavec in odločen upornik proti raznarodovanju, ki ga je uzakonila in dosledno izvajala fašistična oblast. Dr. Sardoč je bil soustanovitelj ilegalnega gibanja TIGR, ki je organiziralo antifašistični upor na Primorskem v obdobju med obema vojnama.
Skrb upraviteljev Sklada je ohraniti živ spomin na dr. Sardoča in na vrednote, za katere se je v življenju boril. Sklad Sardoč je bil dne 1. septembra 1995 priznan kot dobrodelna ustanova z dekretom italijanskega Ministra za notranje zadeve. S svojo trajno dejavnostjo si prizadeva za materialno, socialno in kulturno dobrobit pripadnikov slovenskega naroda v Italiji. Za dejavnost Sklada skrbi upravni odbor, ki ga imenujejo župani občin Doberdob, Sovodnje ob Soči in Devin Nabrežina. Na podlagi ustanovnih določil podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim študentom, ki pripadajo slovenski narodni skupnosti v Italiji.
Sklad objavlja vsako leto razpis, ki je namenjem dijakom Dvojezične osnovne šole v Špetru, dijakom ob-šol-skega programa Ekstra, univerzitentim študentom in podiplomskemu študiju. Prve štipendije so bile podeljene v šolskem letu 1996/97. Nagrajenci so
tedaj bili Valentin Floreancig Sonia Cudrig David Jelerčič V šolskem letu 2010-11 je Sklad Sardoč dodelil 13 šti-pednij v skupnem znesku 21.800 €.
Poleg rednega delovaja - podeljevanje štipendij - Sklad Sardoč že vrsto let, v sodelovanju s Centrom Leopoldo Gasparini iz Gradišča, prevaja zgodovinske publikacije iz slovenščine v italijanščino in obratno. Z izdajanjem teh knjig spodbuja poznavanje in boljše razumevanje naše polpretekle zgodovine in neposredno ohranja živ spomin na narodnoosvobodilni boj.
Seznam izdanih knjig:
Dorče Sardoč - Tigrova sled Dorče Sardoč - L'orma del TIGR Dušan Jelinčič - Upor obsojenih Dorica Makuc - Le nostra ra-gazze vanno in Germania
Mattiussi D., Gombač M.B. itd.
-	Deportacije slovenskih in italijanskih civilistov v italijanska taborišča 1942
-	1943
Majda Sfiligoj - La mia casa e la liberta. Avgust Sfiligoj, una vita.
Milica Kacin Wohinz - Alle ori-gini del fascismo di confine
Center
Leopoldo Gasparini
Center za politično in družbeno raziskavo ter dokumentacijo »Leopoldo Gasparini« je bil ustanovljen leta 1998 kot dobrodelna ustanova (ONLUS). Cilj Centra je poglabljanje poznavanja političnega, družbenega in gospodarskega razvoja dežele Furlanije Julijske krajine v dvajsetem stoletju. Center sodeluje z zgodovinarji, raziskovalci, strokovnjaki in ljubitelji deželne zgodovine ter razpolaga z bogatim arhivom. Ta vsebuje knjižni in fotografski material, šteje več kot 700 zgodovinskih tekstov in več kot tri tisoč dokumentov raznih vrst. Center aktivno podpira in promovira študije in raziskave o deželni družbi v prejšnjem stoletju, da bi mlajšim generacijam posredoval zgodovino fašizma in protifašističnega upora.
Predsednik Boris Peric
Predsednik Upravnega odbora Boris Peric gleda z zaupanjem v prihodnost te dejavnosti. »Upamo, da se bo čim več davkoplačevalcev spomnilo na Sklad Dorče Sardoč in mu namenilo 5/°°° . Dodelitev tega prispevka pomeni omogočati slovenski ustanovi, ki ima v svojem statutu izrecno napisano, da morajo dobitniki štipendij pripadati slovenski narodni skupnosti v Italiji, da naprej dodeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim študentom oziroma podpira njihovo izobraževanje in rast«.
Peric poudarja izredno pozitiven obračun sklada, ki je v petnajstih letih obstoja povsem upravičil ustanovitev. »V teh letih je bilo podeljenih skoraj 300 tisoč evrov štipendij, ob tem pa je bilo za promocijo sklada izdanih deset knjig. Dodati je treba, da je bil denar za podelitev štipendij zbran s pobudami sklada, vanj redno prispevajo slovenska podjetja in bančni zavodi. Začetni kapital (250 tisoč evrov) je namreč ostal nedo-
taknjen, cilj sklada je torej krepko presežen.«
Predsednik sklada pravi da bo de-lovenje tudi v prihodnosti šlo po dveh vzporednih vsebinskih sklopih: »Štipendiranje zaslužnih študentov je za nas bistveno in spada v koncept izobraževanja, ki je naši skupnosti neobhodno potreben. Izdajanje publikacij pa vsebinsko odraža teme, ki so bile Dorčetu Sardoču blizu. Tako je zraslo sodelovanje z inštitutom Lepopldo Gasparini iz Gradišča, letos pa bomo izdali knjigo o zgodovini slovenskega antifašizma v sodelovanju z Inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja iz Vidma. Tako se tudi v zgodovinski publicistiki zapolnjuje pomembna vrzel s prevodi v italijanščino slovenskih del na to tematiko, ki bi sicer ostala poznana le v ozkem krogu preučevalcev«, ocenjuje Boris Peric.
Izkušnja štipendista
Dvakratni dobitnik štipendije Mitja Štefančič tako ocenjuje svojo izkušnjo: »Štipendijo Sardoč sem koristil pred leti na dodiplomski ravni pri študiju iz družboslovnih ved, ki sem ga opravil na Univerzi v Essexu ter letos pri doktorski raziskavi iz ekonomskih in poslovnih ved na Ekonomski Fakulteti v Ljubljani. Štipendija mi je v pomoč pri oblikovanju in razvoju doktorske raziskave ter pri kritju stroškov, ki jih predvideva vpis na tečaje iz ekonomskih ved oziroma iz ekonomske analize. Menim, da Sklad Sardoč nagrajuje študente, ki želijo svoje napredovanje osnovati predvsem na znanju, in ki torej pokažejo veliko mero dobre volje in požrtvovalnosti. To pomeni, da usmerja k pomembnim družbenim vrednotam. Vkolikor bom imel v bodočih letih možnost, bi tudi osebno želel pristopiti k spodbujanju takih osnov in k vrednotenju Sklada Sardoč: verjamem, da vodi k bogatejši družbi, kar je za zamejske Slovence nadvse pomembno«.
Na fotografijah: pod naslovom posnetek z ene izmed podelitev štipendij sklada;
nato v smeri urinega kazalca: Dorče Sardoč na njegovem vrtu v Gorici; Sardoč med intervjujem z nekdanjim glavnim urednikom PD Jožetom Korenom; predsednik sklada Boris Peric
magajna; bumbaca
20 Nedelja, 10. aprila 2011
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
nogomet - Roma v Vidmu premagala Udinese
Poraz v zadnji minuti sodnikovega podaljška
Dva gola Tottija, eden po 11-metrovki z »žlico« - Začasno izenačil Di Natale
Interugnal
Udinese - Roma 1:2 (0:0)
Strelca: Totti (11-m) v 57., Di Natale v 88. in Totti v 94. min.
Udinese (3-5-2): Handanovič 5,5 Benatia 6,5, Zapata 7, Domizzi 6 (od 86. Vydra); Isla 6,5, Abdi 5,5 (od 69. Cuadrado 6), Pinzi 6, Asamoah 6, Armero 5,5; Denis 5 (od 71. Corradi 6,5), Di Natale 6.
Roma (4-2-3-1): Doni 6, Cassetti 6, Burdisso 6, Juan 6,5, Riise 6; De Rossi 6, Pizarro 6,5; Rosi 5,5 (od 64. Taddei 6) Brighi 5,5 (od 71. Perrotta 6) Vučinic 5 (od 74. Borriello sv); Totti 8.
VIDEM - Roma se je z zmago v Vidmu vrnila v boj za uvrstitev v ligo prvakov, Udinese pa je zamudil izjemno priložnost, da bi osvojil vsaj točko. Gostje so namreč odločilni zadetek dosegli 10 sekund pred koncem sodnikovega podaljška, ko je Totti (203. gol) ukanil raztreseno obrambo Udineseja. Le šest minut prej je Di Natale po lepi podaji z glavo Corradija izenačil, malo zatem pa je sodnik razveljavil gol Udi-neseja za vodstvo z 2:1. Asamoah je res igral z roko, nad njim pa je Perrotta v kazenskem prostoru najbrž storil prekršek. Bolj pozoren je bil sodnik na začetku drugega polčasa, ko je, sicer upravičeno, dosodil najstrožjo kazen za Romo (prekršek Pinzija nad Pizzarrom je bil povsem nepotreben), Totti pa je Han-danoviča ukanil s svojo značilno »žlico«, ki pa jo je zadnjič izvedel pred tremi leti. Očitno je zdaj bolj samozavesten in spet v pravi formi.
V videmskem taboru so bili po tekmi zelo razočarani. Kljub odsotnosti Sancheza, ki je zdaj nenadomestljiv, bi lahko tudi zmagali. Napaka je bila morda ravno v tem, da so po izenačenju hoteli tudi zmagati, čeprav bi jim ustrezala tudi delitev točk. Mladostniško zagnanost gostiteljev pa so »stari mački« Rome spretno kaznovali. Sicer je bila tekma živahna in konec koncev bi lah-
Francesco Totti je v Vidmu dosegel svoj 202. in 203. zadetek v A-ligi
ansa
ko prevladali tako eni kot drugi (Handanovič je opravil v prvem polčasu resen poseg, v drugem pa je po njegovi napaki žogo skoraj na golovi črti odbil Domizzi), zmagal pa je izkušenejši.
Vrstni red: Milan 65, Inter 63, Na-poli 62, Udinese 56, Lazio 54, Roma 53, Juventus 48, Palermo 43, Fiorentina in Cagliari 42, Bologna 40, Genoa 39, Chie-vo 36, Catania 35, Sampdoria in Parma 32, Lecce 31, Cesena 30, Brescia 29, Bari 20.
Danes: ob 12.30 Juventus - Genoa, ob 15.00 Bari - Catania, Bologna - Na-poli, Cagliari - Brescia, Lazio - Parma, Palermo- Cesena, Sampdoria - Lecce, ob 20.45 Fiorentina - Milan
zelo solidni Chievo
MILAN - Zaradi pekočega poraza v mestnem derbiju in izločitve iz lige prvakov, je za nastop Interja proti Chievu vladalo precejšnje pričakovanje. Leonardova ekipa tokrat ni razočarala in dosegla prepričljivo zmago proti zelo solidnemu nasprotniku. Igralci iz Verone so bili v prvem polčasu trd oreh za Milančane, Pellisier pa je imel odlično priložnost, da bi zadel, a je neverjetno zregšil.
V drugem polčasu Sneijder je igral namesto Stankovica) je bil Inter boljši, pot do zmage pa je ekipe odprl Cam-biasso z golom v 21. minuti (žogo je sicer v mrežo preusmeril branilec Andreolli. Na 2:0 je v 39. minuti povišal Maicon.
Pri Interju se je zelo poznala vrnitev Lucia v sredino obrambe.
1. SNL - Izidi 27. kroga 1. slovenske nogometne lige: Primorje - CM Celje 0:1 (0:0), Luka Koper - Nafta Lendava 4:1 (2:1), Rudar Velenje - Hit Gorica 0:1 (0:0), Domžale - Maribor 2:2 (0:2).
formula ena
Vettel najhitrejši Alonso in dež
KUALA LUMPUR - Svetovni prvak Nemec Sebastian Vettel v Red Bullu, ki si je pole position privozil že na uvodni preizkušnji za VN Avstralije, je bil najhitrejši tudi na kvalifikacijah pred današnjo VN Malezije (začetek ob 10. uri). Drugo mesto je zasedel McLarnov voznik, nekdanji svetovni prvak Britanec, Lewis Hamilton.Tudi v drugi vrsti bosta startala voznika Red Bulla in McLarna. Mark Webber je imel tretji čas, Jenson Button pa četrtega. Španec Fernando Alonso (Ferrari) je bil peti, njegov kolega v italijanskem moštvu Felipe Massa pa sedmi, med njima se vrinil Nemec NIck Heidfeld (Lotus Renault). Ferrari ostaja torej daleč od samega vrha. Alonso se je po nastopu tolažil s tem, da je zaostanek za vodilnim manjši kot je bil v Avstraliji (manj kot sekunda), nekaj upanj po boljši uvrstitvi na dirki pa vlivajo tudi vremenska napoved o morebitnem dežju. Michael Schumacher (Mercedes) se ni prebil v zadnji del kvalifikacij.
TENIS - Finalista teniškega turnirja ATP v maroški Casablanci z nagradnim skladom 450.000 evrov sta nepostavljena Španec Pablo An-dujar in Italijan Potito Starace. Ne glede na to, kdo bo slavil, bo zmaga zanj prva na turnirjih ATP.
nogomet - Proti Livornu le točka za Triestino
B-liga, nasvidenje!
Domači nogometaši brez moči - Dettori zadel prečko - Bariti edini zadovoljil
w
Poraz tržaških košarkarjev v Piacenzi
Copra Piacenza - Acegas Aps TS 70:64 (19:13, 26:32, 44:49)
Acegas Aps TS: Maiocco 9 (2:4, 2:5, 1:5), Morouzzi 13 (1:2, 3:5, 2:5), Busca 4 (-, 2:4, 0:1), Magro 8 (2:2, 3:5, -), Raspino 8 (2:3, 3:5, 0:2), Scutiero 8 (-, 1:1, 2:2), Contento (-, 0:1, 0:1), Colli 3 (1:2, 1:1, 0:1), Bocchini 8 (4:6, 2:6, 0:2), Benfatto 3 (3:6, 0:3, -). Trener: Dalmasson. SON: 24; PON: Moruzzi, Magro, Contento, Benfatto.
Tržaški Acegas je na zadnjem gostovanju rednega dela izgubil proti prvou-vrščeni Piacenzi. S tem porazom je Acegas izgubil vse možnosti, da bi se dokopal do 8. mesta, tako da bo redni del sklenil na 9. mestu. Tržačani so se borili do konca. V 39. minuti so bili še v vodstvu, potem pa jim je prav v odločilnih sekundah zmanjkalo moči, slabi pa so bili tuidi v prostih metih. Prihodnjo nedeljo čaka Trža-čane še zadnje srečanje rednega dela na domačem parketu proti peterki Riva del Garda. Tekma se je začela z enourno zamudo, ker so med ogrevanjem zlomili koš.
ŽENSKA B1-LIGA - Druga tekma četrtfinala končnice: Cantu - Petrol La-vori Milje 48:71; Cameri - SGT 49:59. Tako Petro Lavori kot Sgt sta se uvrstila v polfinale.
V SLOVENIJI - Izidi košarkarske lige Telemach, za prvaka, 5. krog: Union Olim-pija - Zlatorog 75:77, Polzela - Krka 60:79, Šoštanj -Slovan 60:78, Domžale - Maribor 88:65. Vrstni red: Krka 10, Zlatorog 8, Union Olimpija in Helios Domžale 6, Hopsi Polzela in Geoplin Slovan 2, Maribor Messer 2, Elektra Šoštanj 0.
Triestina - Livorno 0:0
Triestina (4-4-2): Colombo 6; DAmbrosio 6,5, Cottafava 6, Malago' 6, Longhi 6; Antonelli 6 (24. Bariti 6,5), Fil-kor 6, Dettori 5, Testini 5 (39.dp Lio-netti); Marchi 5 (19.dp Longoni 5), Go-deas 5,5. Trener: Salvioni.
Livorno (4-2-3-1): De Lucia; Sal-viato, Kneževic, Lambrughi, Pieri (9. Mi-glionico); Iori, Luci; Schiattarella (19.dp DAlessandro), Belingheri, Tavano (14.dp Cellerino); Dionisi. Trener: Novellino.
SODNIK: Doveri iz Rima 5,5; Izključitev: v 33.dp Dionisi; Opomini: Fil-kor, D'Ambrosio, Longoni, Luci; Gledalcev: 2.500.
Nasvidenje, B-liga. Triestini niti proti Livornu ni uspela osvojiti treh točk in tako zapravila še zadnjo priložnost, da bi se ponovno vključila v boj za obstanek. Tudi gostovanje v Portogruaru čez teden dni postane v bistvu nepomem-
Tržaški rokometaši še drugič praznih rok
Pressano - Principe Trieste 31:25 (10:12)
Principe pall. Trieste: Zaro, Modrušan, Sedmak, Radojkovič 7, Oveglia 1, Anici 3, Pernic, Nadoh 4, Dinardo, Carpanese 3, Lo Duca 5, Leone, Visintin 2. Trener: Bozzola.
Tržaški rokometaši so izgubili tudi v povratnem srečanju proti prvouvrš-čenemu Pressanu. Tokrat so sicer začeli zelo prepričljivo predvsem v obrambni igri, v napadu pa so pred odmorom dosegli dva gola več kot tekmeci. V nadaljevanju sta si bili ekipi povsem enakovredni le do polovice drugega polčasa, nakar je Pressano prevladal predvsem po zaslugi boljše fizične pripravljenosti. Trža-čani so popustili na celi črti, v obrambi niso več zaustavljali razigranih domačinov, v napadu pa so s težavo prodirali in zgrešili tudi tri sedemetrovke. Pressa-no je s predstavo več dosegel naskok petih golov in prednost obdržal do konca.
V SLOVENIJI - Rokometaši koprskega Cimosa in velenjskega Gorenja so finalisti zaključnega turnirja za pokal Pivovarne Union v celjski dvorani Zlato-rog. Polfinalna izida: Gorenje - Ribnica Riko 33:30. Cimosom, - Celje Pivovarno Laško 29:27.
B-ligaEmpoli				Novara 0:0,	
Albinoleffe -	Torino 1:2, Ascol			- Sassuolo 0:0,	
Crotone - Frosinone 4:1, Padova - Portogruaro					
3:1, Piacenza	- Pescara 0:2, Reggina				- Cittadella
0:1, Siena - Vicenza 2:0, Triestina - Livorno 0:0,					
Varese - Grosseto 3:1, jutri ob 20.45 Modena -					
Atalanta.					
Siena	35	19	12	4	54:25 69
Atalanta	34	19	10	5	45:22 67
Novara	35	15	14	6	50:28 59
Varese	35	14	16	5	44:26 58
Torino	35	14	8	13	41:40 50
Reggina	35	12	13	10	37:34 49
Pescara	35	13	9	13	36:37 48
Vicenza	35	14	6	15	37:40 48
Livorno	35	11	13	11	40:39 46
Padova	35	10	15	10	49:43 45
Empoli	35	10	15	10	38:34 45
Modena	34	10	15	9	35:39 45
Grosseto	35	11	11	13	38:44 44
Crotone	35	10	13	12	36:40 43
Sassuolo	35	10	11	14	34:38 41
Piacenza	35	10	11	14	45:53 41
Cittadella	35	9	13	13	39:42 40
AlbinoLeffe	35	10	9	16	42:55 39
Ascoli (-5)	35	10	12	13	32:41 37
Portogruaro	35	9	10	16	31:47 37
Frosinone	35	7	12	16	36:53 33
Triestina	35	5	16	14	27:45 31
PRIHODNJI KROG: 15.4			ob 20.45 Livorno -		
Crotone, 16.4 ob 15.00			Atalanta		- Empoli,
Cittadella - Albinoleffe, Frosinone					- Padova,
Grosseto -	Siena	Novara -			Piacenza,
Portgoruaro	- Triestina,		Sassuolo		- Varese,
Vicenza - Modena,		14.4	ob	12.30 Ascoli -	
Pescara, 18.4 ob 20.45 Torino				- Reggina	
Denis Godeas (Triestina)
bno, saj ima moštvo iz Veneta kar šest točk več od Tržačanov.
Tudi včeraj je jasno prišlo na dan, da Tržačani enostavno nimajo dovolj moči, da bi lahko še upali na obstanek. Ob tem, da je Salvioni znova dokazal, da ne uspe prenesti na svoje igralce prave motivacije. Nerazumljivo je, da so v zadnjih 15 minutah, ko je Triestina igrala z igralcem več, vsi štirje branilci ostali priklenjeni v obrambi. Prejeti gol v protinapadu v zadnjih minutah ne bi ničesar spremenil, domači bi morali igrati na nož, a tega nismo videli. In ravno to najbolj razburja navijače. Očitno so se za igralce Triestine aprila meseca počitnice že začele.
IZBIRE - Zadnji trenutek je Marc-hi le okreval, tako da ga je Salvioni uvrstil v začetno postavo. Na sredini je zaradi odsotnosti Gissija igral Filkor, medtem ko je Testini kril običajno mesto na levem pasu. Novellino je nekoliko spremenil postavitev. Za edinim napadalcem Dionisijem je igrala trojica polšpic, ena od teh je bil Tavano.
O TEKMI - Bil je lep poletni dan, pravi slovenska glasbena uspešnica. In včeraj na Roccu so velike praznine na tribunah potrjevale, da so Tržačani v krepko nadpovprečno toplem aprilskem dnevu raje izbrali druge bolj prijetne opravke kot pa novih 90 minut trpljenja na tekmi Triestine. Prvi polčas se je kljub vročini začel z dokaj visokim tempom
igre, čeprav nevarnih priložnosti je bilo le za vzorec. Po samih sedmih minutah igre je bil Novellino prisiljen zamenjati Pierija z Miglionicom, a isto je moral narediti 17 minut kasneje Salvioni, ko se je poškodoval Antonelli (vstopil je Bariti). Prvo priložnost je imel Marchi, ki je po kotu z glavo streljal mimo vrat, še nevarnejši je bil Antonelli z razdalje: De Lucia je bil brez moči, a žoga je švignila 10 cm nad prečko. Nato je zapretil Detto-ri, ki pa je v 30. minuti zadel vratnico. Res smola, o smoli pa ne moremo govoriti v 42. minuti, ko sodnik ni dosodil 11-me-trovke zaradi prekrška nad D'Ambro-siom. Gostje so bili dvakrat nevarni, še najbolj v 43. minuti, ko se je Tavano znašel sam pred vrati, njegov strel pa je Colombo vrhunsko dvignil nad prečko in tako rešil svoja vrata. Triestina je bila zelo aktivna na desnem pasu, kjer sta dobro igrala najprej Antonelli - vse do poškodbe - nato Bariti. Obema je stalno priskočil na pomoč D'Ambrosio. Manj aktivni so bili domači na levi strani, kjer je bil Testini dokaj v senci.
Domači bodo gotovo dodatno pri-stisnili na plin v drugem polčasu, to je bilo razmišljanje med odmorom. A daleč od tega. V drugi polovici srečanja je Trie-stina le enkrat streljala proti vratom, vsi predložki, ki so po zaslugi Britija prihajali z desne strani, so bili plen branilcev, saj so bili napadalci Trestine vedno v zamudi. Po izključitvi Dionisija se ni nič spremnilo. Triestina ni bila nikoli nevarna, obratno bi Livorno skoraj zadel s Salviatijem, ki je z glavo le za nekaj centimetrov zgrešil gol.
JE ŠLO - Na desnem pasu je bila Triestina dokaj učinkovita, najprej z Antonellijem in nato z Baritijem. Top: Nedvomno Bariti. Edini, ki je vse do zadnje sekunde poskušal zmagati in s svojo hitrostjo preigral nasprotnike.
NI ŠLO - Vezna vrsta je vedno preveč počasna, zadržuje žogo, ko bi morala poskušati nemudoma podati. Slabo so se odrezali tudi vsi napadalci. Flop: Dettori kot simbol neučinkovite vezne vrste, Marchi kot simbol najslabšega napada v ligi.
Iztok Furlanič
/
ŠPORT
Nedelja, 10. aprila 2011
21
gimnastika - Evropsko prvenstvo v Berlinu
Berkiju na konju z ročaji še peti evropski naslov
Slovenec Bertoncelj, Italijani in Vanessa Ferrari obstali pod zmagovalnim odrom
BERLIN - Prireditelji gimnastične-ga EP v Berlinu so finalistom po orodjih razdelili prvih pet kompletov odličij. Naslove so osvojili Romun Flavius Koczi (parter), Madžar Krisztian Berki (konj) in Rus Konstantin Plužnikov (krogi), med te-lovadkami pa sta bili najboljši Romunka Sandra Izbasa (preskok) in Britanka Beth Tweddle (dvovišinska bradlja). Koczi, sicer svetovni in evropski podprvak na preskoku iz 2009, je na parterju pri 23 letih prišel do svojega prvega večjega naslova. Na evropskem prestolu je z oceno 15,500 nasledil Nemca Matthiasa Fahriga in zmago slavil pred Izraelcem Alexandrom Shatilovom (15,400) in Rusom Antonom Golocuckovom (15,325). Delo mu je precej olajšal tudi svetovni prvak na tem orodju Grk Elefterios Kosmidis, ki je po veliki napaki obstal že v kvalifikacijah.
Podobno je lahko zamujeno priložnost za kolajno «objokoval» tudi slovenski as Sašo Bertoncelj na konju z ročaji. V kvalifikacijah je namreč telovadil slabo, prvič po finalu lanskega svetovnega prvenstva v Rotterdamu naredil veliko napako, ko mu je povsem ponesrečen seskok odnesel uvrstitev med najboljšo osmeri-co (končal je na 13. mestu).
Pokazalo se je, da bi bila skoraj že njegova ponesrečena kvalifikacijska vaja dovolj za vidnejši uspeh, saj je večina finalistov delala napake. Res dober nastop je uspel le večkratnemu svetovnemu in evropskemu prvaku Berkiju (15,675), ki
Zandona deseti
PALMA DE MALLORCA -Včeraj se je v Palmi de Mallorca zaključila predolimpijska regata za trofejo princese Sofije. V razredu 470, kjer sta nastopala tudi Čupina jadralca Svitz Košuta in Farneti, sta tudi po finalni regati prvo mesto obdržala Francoza Charbonnier in Je-remie Mion. Italijana Gabrio Zandona' in Pietro Zuchetti sta bila deseta, zadnje mesto, tako da sta na skupni razvrstitvi zdrknila z 8. na 10. mesto. V ženski konkurenci sta Giu-la Conti in Giovanna Micol osvojili 7., Tina Mrak in Teja Cenre pa 8. mesto. V razredu finn je zmagal Britanec Ainslie, Slovenca Vasilij Zbo-gar in Gašper Vinčec pa sta pristala na 8. oziroma 9. mestu.
je v zbirko dodal še peti naslov prvaka stare celine. Na stopničkah pa sta s skromnima ocenama 15,050 oziroma 14,950 pristala še Francoz Cyril Tommasone in Armenec Harutjum Merdinjan. Italijan Alberto Busnari (13,875) je bil šesti.
Na krogih je Rusija odnesla dvojno zmago, saj se je na najvišjo stopničko povzpel zmagovalec svetovnega pokala v Mariboru 2009 Konstantin Plužnikov (15,850) pred rojakom Aleksandrom Ba-landinom (15,775), bronasto odličje pa je osvojil Grk Elefterios Petrunias (15,675). Italijan Matteo Morandi (15,650) je pristal na nehvaležnem 4. mestu.
Telovadke so se merile za odličja na preskoku in bradlji. Za drugo zlato odlič-je dneva za Romunijo je na preskoku poskrbela evropska in olimpijska prvakinja iz 2008, Izbasa, ki je zbrala 14,675 točke. Kot je bilo pričakovati, se je finalnemu nastopu po resni poškodbi v mnogoboju (meniskus in raztrgane vezi levega kolena) odpovedala prva favoritka in svetovna prvakinja na tem orodju Rusinja Alija Mustafina. V torek jo v Munchnu čaka operacija, že zdaj pa je jasno, da ruska
zvezdnica ne bo mogla nastopiti na letošnjem oktobrskem svetovnem prvenstvu, kvalifikacijskem za olimpijske igre 2012 v Londonu. Še svojo tretjo kolajno na EP je z drugim mestom osvojila kar 35-letna naturalizirana Nemka Oskana Ču-sovitina (14,537), tretja pa je bila Švicar-ka Ariella Kaslin (14,475).
Na dvovišinski bradlji je pričakovano zmago slavila branilka naslova in tudi svetovna prvakinja na tem orodju Tweddlova (15,100), čeprav se ji je močno, na le 0,025 točke zaostanka, približala Rusinja Tatjana Nabijeva, tretja je bila Nemka Kim Bui (14,675). »Azzurra« Vanessa Ferrari je bil šele osma.
Danes bo na sporedu prvenstva stare celine še zadnjih pet finalnih odločitev; med finalisti na bradlji bo tudi slovenski zvezdnik Mitja Petkovšek, ki je glavni favorit za še peti naslov evropskega prvaka in skupno deveto kolajno z EP.
KOLESARSTVO - Nemški kolesar Andreas Kloden, moštveni kolega Janija Brajkoviča pri ekipi RadioShack, je zmagovalec šestdnevne dirke po Baskiji. Nemec si je zmago zagotovil zadnji dan, ko je v 24 kilometrov dolgem kronometru v Zalli dosegel drugi čas.
Danes bo na vrti znamenita enodnevna dirka od Pariza do Roubaiha (258 km).
Madžar Krisztian Berki je na konju z ročaji petič osvojil naslov evropskega prvaka, Slovenec Sašo Bertoncelj pa je po veliki napaki obstal na 13. mestu
ansa
odbojka
Maniajeva
Modena
izenačila
MODENA - Odbojkarji moštva Casa Modena, pri katerem igra tudi Števerjanec Loris Mania, so se v drugi tekmi četrtfinala končnice moške A1-lige brž oddolžili Monzi za poraz na prvi tekmi. Na domačih tleh je Modena prevladala z gladkim 3:0 (25:18, 29:27, 25:15). Odločilen je bil drugi set, v katerem je Modena nadoknadila visok zaostanek, z zmago v tem setu pa dejansko strla odpor gostov. Dennis Angel (15) in Jurij Berežko (14) sta imela najboljši »score« pri Modeni, za Monzo pa je 15 točk dosegel korektor Gavotto. Mania je sprejel 19 žog (73 odstotkov učinkovitosti, 1 napaka). Tretja tekma bo v sredo, igra se na tri zmagane tekme.
Danes ob 18.00 (TV Raisport1) Marmi Lanza Verona - Bre Banca Lannutti Cuneo; San Giustino - Itas Trenitno; Sisley TV - Macerata.
V SLOVENIJI - Polfinale, 1 tekma moški: Uko Kropa - Panvita Ga-lex 3:0 (23, 15, 13); Marchiol Vodi -ACH Volley 0:3 (-18, -16, -18)
TENIS - Najboljši srbski teniški igralec Novak Dokovič, ki letos še ne pozna poraza, bo zaradi poškodbe kolena izpustil teniški turnir v njegovem, domačem, Monte Carlu. 23-letni Dokovič je od decembra zmagal na 26 dvobojih zapored.
namizni tenis - Kras ZKB v zadnjem krogu ženske A1 -lige
Poraz brez posledic
Za slovo so krasovke izgubile proti močnemu CastelGoffredu - Sezona je bila uspešna
Matja Crismancicih je nekdanji evropski mladinski prvakinji Steff iztrgala set
kroma
šolski šport - Deželna faza v šahu za višje srednje šole
Naprej tudi »Prešeren« in »Zois«
Že tretje leto zapored se je na državno prvenstvo skupno uvrstilo osem ekip naših šol, na deželni fazi pa jih je nastopilo sedemnajst
V	prostorih bivše umobolnice se je včeraj z višješolci zaključil sklop deželnih šolskih šahovskih ekipnih prvenstev v organizaciji DTTZ Žige Zoisa in tržaških šahovskih društev SST in Accademia degli Scacchi. Skupno je v treh dneh nastopilo kar 330 igralcev v 67 ekipah, od teh pa je bilo kar sedemnajst slovenskih - pet več kot pred letom dni in največ doslej.
Že tretje leto zapored se jih je osem uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo letos od 12. do 15. maja v Spoletu. Od teh se bosta dve borili za čim višjo uvrstitev med starejšimi višješolkami (t.j. mladinkami). Ob že običajni zmagi mladink tržaškega liceja Franceta Prešerna, so se dobro odrezale tudi njihove sovrstnice DTTZ Žige Zoisa, ki so povsem zasluženo dosegle drugo mesto z odlično predstavo Sofije Guštin, ki je bila najboljša igralka turnirja. Za tržaški licej je to že četrti zaporedni deželni naslov (oz. šesti, če upoštevamo tudi tiste v kategoriji naraš-čajnic), pri tem pa so bile Tjaša Oblak, Cristina Sustersich in Irena Cossutta najboljše na drugi, tretji oz. četrti šahovnici, Roberta Chissich pa druga na prvi.
V	moški konkurenci so dijaki goriškega licejskega pola zasedli solidno dru-
go mesto, predvsem po zaslugi Roberta Devetaka (drugi najboljši igralec turnirja) ter Jana in Gregorja Gergoleta, ki sta bila tretji na drugi oz. prvi na četrti šahovnici. Dijaki Prešerna so bili tretji še krog pred koncem, po porazu proti prvouvrščenim pa so pristali na končnem petem mestu. Za tretje mesto na tretji šahovnici si pohvalo zasluži David Guštin.
Med naraščaj nicami so se predstavnice Zoisa spopadle s premočno konkurenco in tako pristale na četrtem (oz. zadnjem) mestu, pohvalo pa si zasluži Martina Debernardi, ki je bila druga najboljša na zadnji deski. Za ekipo začetnic, ki so se s kraljevo igro začele resneje ukvarjati šele na začetku letošnjega šolskega leta, pa je že nastopanje na
deželnem prvenstvu velik uspeh. Podobna usoda je doletela tudi njihove sošolce v mešani konkurenci, kjer so osvojili le ekipni remi in tako zaključili nastop na osmem mestu v konkurenci prav tolikih ekip.
Naraščajniki: DTTZ »Žiga Zois«: Carlo Porro (1/5), Luigi Porro (0/4), Rudi Kante (2/5), Rudi Fermo (0/1), Dominik Sodja (2/4), Alexander Sardoč (0,5/1).
Naraščajnice: DTTZ »Žiga Zois«: Martina Zubalič (1/5), Martina Dobetti (0/5), Erika Legiša (0/6), Martina Deber-nardi (2/6), Corina Preda (0/2).
Mladinci: Licejski pol »Gregorčič Trubar«: Robert Devetak (4/5), Jan Ger-golet (4/5), Omar Cusma Fajt (2/3), Gregor Gergolet (4/5), Ivan Maniacco (1/2); Licej »France Prešeren«: Jakob Vascotto (1/4), Jan Zobec (2,5/4), David Guštin (2,5/4), Nicola Pinzani (0/3), Vedran Guštin (1/1).
Mladinke: Licej »France Prešeren«: Roberta Chissich (2,5/4), Tjaša Oblak (5,5/6), Cristina Sustersich (5,5/6), Irena Cossutta (3,5/4); DTTZ »Žiga Zois«: Sofija Guštin (4,5/6), Valentina Cibic (2,5/6), Sara Bukavec (1/4), Ivana Cossutta (0,5/3), Valentina Bisiacchi (0/1). (M.O.)
Kras Zkb - Castelgoffredo 1:4
Yuan - Steff 1:3 (10:12, 3:11, 11:7, 6:11); Carli - Vivarelli 0:3 (12:14, 6:11, 8:11); Crismancich -Tan 0:3 (6:11, 6:11, 5:11); Yuan - Vivarelli 3:1 (11:7, 2:11, 12:10, 11:5); Crismancich - Steff 1:3 (11:9, 10:12, 8:11, 6:11)
Sinoči so krasovke v zgoniški telovadnici zaključile nastope v najzahtevnejšem italijanskem prvenstvu. V zadnjem krogu so gostile nadvse spoštljivo ekipo Castelgoffredo iz okolice Mantove, ki je v zadnjih petnajstih letih vedrila in oblačila v A-1 ligi, višek pa zagotovo dosegla z osvojitvijo dveh naslovov najboljše ženske ekipe v Evropi. Pri tem pa je prijetno obujati spomine na konec devetdesetih let, ko so kra-sovke presenetile in se dvakrat znašle v finalu za sam državni naslov prav proti tej ekipi. To pa je že zgodovina.
V letošnji sezoni zaradi določenih zapletov Catelgoffredo težko zasleduje prvouvrščeni San Donatese Nabrežin-ke Lise Ridolfi. Sinočja tekma je bila zato pomembnejša za lombardsko ekipo, poraz bi jo namreč pahnil z 2. na 3. mesto in v slabši izhodiščni položaj v play-offu. Krasu ZKB pa bi zmaga 'le' popravila položaj na končni lestvici. Žal razplet ni bil pozitiven za zgoniško društvo, kljub temu pa so dekleta lahko zadovoljna s prikazano igro. Obolelo Martino Milič je zamenjala Mateja Cri-smancich. V prvi tekmi je bivša evropska mladinska prvakinja, Romunka Mihaela Steff, pokazala prepričljivejšo igro od Krasove Kitajke Yuan. Škoda za prvi set, ki ga je po nepotrebnem izgubila, v obratnem primeru bi se tekma mogoče drugače zasukala. Za njo je Eva Carli solidno igrala proti mladi državni repre-zentantki Vivarelli, pokazala dobre udarce in bi si zagotovo zaslužila vsaj set. V tretjem dvoboju večera se je Crisman-cich znašla pred izredno težko nalogo proti Tan. Občasno se ji je dobro upirala, predvsem v 2.setu, kar pa ni zadostovalo. Nato je za mizo stopila spet Yuanova, tokrat proti Vivarelli. Tekmo je odigrala povprečno, kljub temu pa je strla njen odpor in prinesla Krasu edino točko. Pozitivno pa je presenetila v zadnjem dvoboju večera Crismancich proti Steff, saj ji je uspelo osvojiti niz, stalno dihati za ovratnik Romunki, ki pa je nazadnje pokazala vse svoje znanje. Zastor je padel torej, končala se je še ena uspešna sezona Krasa v A-1 ligi. (R)
22
Nedelja, 10. aprila 2011
ODBOJKA
/
moška c-liga - Sloga Tabor se je vrnila v B2-ligo
Napredovanje!
Odločilno zmago že krog pred koncem dosegli sinoči v Lignanu - V športni palači je po zmagi zavladalo izredno vzdušje, s tribun pa se je razlegala Slogina himna
Sloga Tabor Televita - Upim Lignano 0:3 (13:25, 20:25, 21:25)
Sloga Tabor Televita: Cettolo 11, Vasilij Kante 14, Nigido 3, Ambrož Pe-terlin 16, Slavec 6,Veljak 5, Privileggi (libero), Fermo, Mirko Kante, Matevž Pe-terlin 0, Riolino. Trener Lucio Battisti
Po zadnjem sodnikovem žvižgu je v športni palači v Lignanu zavladalo izredno vzdušje: igralci so se veselili in objemali s trenerjem Battistijem in spremljevalcem Pertotom, s tribun pa se je razlegala Slogina himna, ki so jo iz vsega srca peli navijači Sloge Tabor, ki so prišli spodbujat svoje igralce s predsednico na čelu in se z njimi veseliti prestopa v B ligo.
Kolo pred koncem je namreč že jasno, da je Sloga Tabor Televita napredovala, saj ima šest točk prednosti pred videmskim VBUjem, ki bo v Repnu gostoval prihodnjo soboto. Nekaj minut po tekmi je športni direktor Videmčanov Di Paola telefonsko čestital našim fantom in priznal, da je prvenstvo osvojila res najboljša ekipa.
Tekma sama je skrivala kaj nekaj pasti: prvič to, da so naši igralci igrali pod velikim pritiskom, z možnostjo samo dveh rezultatov, zato da bi iz Lignana odnesli matematično napredovanje. Treba je bilo osvojiti vse tri točke! Negativno vizitko je predstavljalo tudi dejstvo, da je v letošnjem prvenstvu v Li-gnanu doslej zmagal le VBU in še to po petih setih. Naši igralci so zle napovedi postavili na glavo, odigrali zrelo tekmo, brez velikih nihanj in znali so obdržati mirne živce skozi vse faze srečanja. Držali so se taktičnega načrta in dobro so vedeli, da lahka zmaga v prvem setu še nič ne pomeni. Tekma se je raz-živela v drugem in tretjem nizu, Ligna-no je s svojimi izkušenimi možmi skušal greniti Slogi Tabor pot do uspeha z vsemi močmi, a mirno lahko zatrdimo, da je na koncu prevladala velika srčnost
Sloga Tabor se je v B2-ligo vrnila po enem samem letu igranja v najvišjem deželnem prvenstvu
kroma
naših fantov, predvsem pa je do izraza prišla fizična moč naših napadalcev, ki so z nekaj odličnimi bloki in silovitimi napadi izničili vsak poskus Lignana, da bi tekmo spravil na drugačne tirnice.
Veselje ob koncu je bilo, kot rečeno, zelo veliko, do besede skorajda ni prišla niti predsednica društva Alekse-ja Škerk, ki slavi že svoje drugo napredovanje v B ligo, vsi pa so z mislijo že na sobotni zaključni tekmi prvenstva, ko bo - ne glede na razplet na igrišču - na vrsti prav gotovo velik praznik, ko bodo Slogaši s praznikom tudi dali priznanje ekipi, ki se je na ta rezultat pripravljala vse od avgusta.
Soča Zadružna kraška banka - Fer-roAlluminio 0:3 (23:25, 21:25, 17:25)
Soča: I. Černic 5, j. Černic 1, M.
Černic 8, Devetak 3, E. Juren 1, Škorjanc 3, Valentinčič 12, Kraglje (L). Trener: Andrej Berdon.
FerroAlluminio na začasnem tretjem mestu je zasluženo premagal Sočo. Varovanci trenerja Berdona so včeraj igrali neprepričljivo: predvsem v bloku in na servisu niso bili prodorni, kar je
potem vplivalo na učinkovitost v ostalih elementih igre. V vseh treh nizih sta si bili ekipi enakovredni, s tem da je Fer-roAlluminio manj grešil in tako dosegel zmago. Zaradi odsotnosti Levpuščka je na centru igral Erik Juren, ki sicer ni blo-ker, vendar je kljub temu opravil dobro svojo nalogo.
moška d-liga - Za napredovanje
Olympia FerStyle spet na pravi poti
Za obstanek: Verjetno odločilen poraz Našega praporja
Olympia FerStyle - Porcia 3:1 (27:25, 25:27, 25:14, 25:17)
Olympia Ferstyle: Pavlovič 18, F. Hlede 6, Komjanc 12, Capparelli 18, Ter-čič 12, Sanzin 2, Polesel (L), Vizin 2, D. Hlede 0. Trener Zoran Jerončič.
Goričani so po dveh porazih spet prišli do zmage. Porcia je bila objektivno šibkejši nasprotnik, kljub temu pa sta bila prva dva seta zelo izenačena. Še pod vplivom zadnjih dveh spodrsljajev so igralci Olympie na začetku tekme igrali negotovo, v njihovi igri je bilo predvsem preveč napak. V prvem setu so se po visokem vodstvu (17:11) pustili ujeti, k sreči pa so se pravočasno zbrali, kar pa jim v drugem setu ni uspelo. Vse drugače je bilo v zadnjih dveh setih, ko je Olympia končno pokazala svoj pravi obraz in dokazala, katera je prava razlika v kvaliteti med moštvoma. Od tretjega seta dalje se končno odprlo tudi obema krilnima tolkačema Matiji Kom-jancu in Luki Terčiču, pravi protagonist tekme pa je bil center Dragan Pavlovič, ki je z blokom dosegel kar 14 točk, še dve z napadom in dve s servisom. S to zmago je Olympia še naprej v boju za končnico, teoretsko pa tudi za prvo mesto in direktno napredovanje.
Za obstanek Naš prapor - Broker 1:3 (25:27, 25:17, 24:26, 20:25)
Naš prapor: Juretič 7, Braione 13, Kuštrin (L), Brotto 32, Bajt 5, Culot 6, Lukež 14, Simeoni 1. Trener: Sandro Leghissa.
Naš prapor je klonil proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek,
tako da je zdaj že skoraj obsojen na izpad. Trener Leghissa je tokrat razpolagal samo s sedmimi igralci, na koncu srečanja pa le s šestimi, saj je bil Braione v drugem nizu izključen. Prvi niz bi sicer domači odbojkarji lahko osvojili, saj so že povedli s 24:21, zaradi petih zaporednih napak pa so omogočili, da je Broker zmagal 24:26. V drugem nizu je sodnik že po nekaj akcijah izključil Braioneja (zaradi reakcije na odločitev sodnika), tako da je na igrišče stopil Simeoni, ki pa zaradi službenih obveznosti že mesec dni ne trenira. Broker je splet okoliščin izkoristil in naposled prevladal tudi v tretjem nizu.
Ostali izida: Prata - Volley Udi-ne 3:0, Cordenons - Turraco 3:1.
UNDER 14 MOŠKI
Young cup Olympia Ferstyle - Ausa Pav 3:1 (25:9, 25:19, 10:25, 25:10)
Olympia: M. Manfreda 13, M. Lu-poli 7, S. Komjanc 14, K. Komjanc, 15, N. Terpin 4, Cernic B. 1, Pisk K. 1, Winkler A. 1. Trener Ivan Markič
Na domačem igrišču se je Olympia pomerila z mlajšo ekipo iz Červi-njana. Tekma je bila v prvih dveh setih enosmerna, saj so naši z lahkoto dosegali točke in to že na servisu (19 točk). V napadu se se tokrat izkazali vsi igralci. Na začetku tretjega seta so gostje z ostrim servisom presenetili domačine in dosegli 6 direktnih točk. Naši niso reagirali in set izgubili. V zadnjem setu pa so jim vrnili milo za drago, saj so prav z ostrim začetnim udarcem strli odpor gostov in zasluženo zmagali.
ženska c-liga - Sloga zmagala v Tržiču
Odločilna reakcija v težkem tretjem setu
Fincantieri - Sloga 1:3 (25:23, 18:25, 23:25, 15:25)
Sloga: Babudri 15, Colarich 4, Crissani 2, Gantar 15, Alice Spangaro 16, Starec 3, Michela Spangaro (libero),Tina Malalan (libero 2), Cvelbar, Milkovič, Pertot 6, Teresa Spangaro 2, Valič. Trener Martin Maver
Sloga se iz Tržiča vrača z dragocenimi tremi točkami, poln izkupiček z včerajšnje tekme pa ji omogoča, da je še vedno povsem vključena v boj za obstanek med tretjeligaši. Tekma se sicer ni začela najbolje, saj so bile naše igralke zaradi pomembnosti srečanja vse preveč živčne. Fincantieri je bil zelo borben, tako da je bila igra izenačena vse do konca, ko so domačinke imele več sreče. Povsem drugačna je bila slika v drugem nizu, ki je bil stalno v rokah Slogašic. Odlični servisi predvsem Tanie Babudri so pripomogli, da je Sloga takoj visoko poved-la (8:1, 13:5) in svojo prednost obdržala do konca. Bistven doprinos k zmagi je dala tudi Tamara Pertot v vlogi korektorja. Fincantieri se s porazom nikakor ni hotel sprijazniti. V tretjem setu je vodil že z 19:11. Trener Maver se je odločil za zelo posrečeno taktično potezo, ko je na igrišče spet poslal svoje najmlajše igralke. Teresa Spangaro je odlično servirala, dobro sta zaigrali tudi Tamara Pertot in drugi libero Tina Malalan. Sloga je nadoknadila ves zaostanek in set tudi osvojila. S tem pa je bilo tekme praktično konec: v zadnjem nizu so razočarane domačinke povsem popustile in postale lahek plen Slogašic, ki so povedle že z 20:7.
moška c-liga
Val Imsa na lestvici prehitel Basiliano
Val Imsa - Basiliano 3:1 (25:19, 26:24, 17:25, 25:20)
Val Imsa: Masi 7, Farfoglia 9, La-vrenčič 15, Ombrato 22, Cutuli 11, Fe-drigo 2, Plesničar (L), Faganel 0, Nanut. Trener Robert Makuc.
Z zmago je Val tega nasprotnika prehitel na lestvici. Proti Basilianu so zmagali tudi na prvi tekmi skupine za obstanek, a le po petih setih igre, v Štandrežu pa so sinoči osvojili vse točke, čeprav tekma ni bila lahka. Val je sicer v vseh štirih setih visoko povedel, vendar se je večkrat pustil ujeti.
Najlažje je bilo v prvem setu. Val je povedel s 5:0, 8:3 in 16:9, kar je bilo dovolj za gladko osvojitev seta. V drugem setu je Val celo povedel s 16:8, vendar je Basiliano izenačil že pri 20. točki in celo povedel, na koncu pa je Val le prevladal. V tretjem setu so po vodstvu Vala z 8:3 vajeti igre prevzeli gostje, saj Val ni sprejemal dobro, vrstile pa so se tudi napake v napadu. Zadnji set je bil dokaj izenačen, na koncu pa je Val z dobrim servisom le strl odpor Basiliana, precej manj pa je bilo tudi napak.
Val je z zmago še izboljšal svoj položaj na lestvici in je vse bližji obstanku, ki pa si ga mora vsekakor še zagotoviti
Sloga - Vivil 0:3 (19:25, 20:25, 12:25)
Sloga: Devetak 1, Dussich 6, Ilič 6, Romano 7, Rožac 6, Zerjal 1, Pečar 1, Guštin 0. Trener Marko Kralj
Slogaši so korak z Vivilom držali le v prvih dveh setih. Gostje sicer niso veliko boljši od naših odbojkarjev, zaigrali pa so zelo sproščeno in umirjeno, ob pravem trenutku pa je prišla na dan neprimerno večja izkušenost furlanskih odbojkarjev, med katerimi prav gotovo izstopa odlični podajač Betto.
V naši ekipi se je velikokrat ponovila slika, ki smo je v letošnjem prvenstvu že kar navajeni, saj so dobrim akcijam sledile pavze in povsem nerazumljive in naivne napake, ki so seveda gostom omogočile, da so do točk prihajali brez večjih težav. V prvem nizu je bil Vivil stalno v rahli prednosti in so ga Slogaši morali zasledovati, v drugem pa so bili naši odbojkarji v rahli prednosti do 17. točke, ko so po zgrešenem servisu popustili, dovolili Vivi-lu, da je povedel in ga do konca niso več uspeli dohiteti.
Tretji niz je bil potem povsem v znamenju Vivila, ki je takoj visoko po-vedel. Slogaši so v tem setu odpovedali zlasti v napadu, ki je bil zelo netočen, tako da je bilo res nemogoče računati na uspeh.
ženska d-liga - Bor Kmečka banka in Kontovel
Ne popuščata
V boju za obstanek Bor gladko odpravil tržaški CUS, Kontovel brez težav ugnal Villesse
Bor Kmečka banka - Cus 3:0 (25:18, 25:22, 25:14)
Bor Kmečka banka: Pučnik 15, Vodopivec 8, Della Mea 12, Zonch 5, Cella 6, Kneipp 5, Hauschild (L), Virgilio, Co-stantini, Venier. Trenerka: Betty Nacinovi
Borove odbojkarice so na pomembnem srečanju v boju za obstanek gladko slavile in na splošno opravile dober nastop. Tekmo so sicer začele zakrčeno, saj so bile živčne in preveč statične v polju, tako da je Cus povedel 10:5. Tedaj so bo-rovke v obrambi prestregle zelo težko žogo, uspešno zaključile protinapad in se opogumile. Začele so igrati veliko bolj samozavestno in agresivno, tako da so prepričljivo osvojile uvodni set in v drugem povedle 12:5. Takrat se jim je zataknilo in Cus je nadoknadil ves zaostanek. Do konca seta sta se nato obe ekipi borili za vsako žogo, plave pa so v odločilnih trenutkih manj grešile. Poraz v drugem nizu je nasprotnice potrl, tako da so jih naše odbojkarice v zadnjem povsem nadigrale. Kar devet točk v tem setu so borovke dosegle že s servisom (skupno 14). Med posameznicami zaslužita pohvalo centra Maria Della Mea, ki je imela 70% učinkovitost, in Giu-lia Zonch, ki je dobro nadomestila poškodovano Anjo Grgič. Gladek uspeh je vsekakor po seriji porazov dobra popotnica pred tekmo naslednjega kroga proti Alturi, na kateri morajo borovke spet ciljati na nove tri točke.(T.G.)
Kontovel - Vilesse 3:0 (25:20, 25:19, 25:17)
Kontovel: Lisjak 11, Balzano 6, A. Zuzič 14, Micus-si, Bukavec 10, Antognolli 3, Cassanelli 9, n.v. Rudez, Za-vadlal in V. Zuzič. Trenerka: Tania Cerne.
Kontovelke so osvojile vse tri razpoložljive točke in so v boju za obstanek zdaj s 14 točkami na začasnem tretjem mestu (enako število točk ima tudi San Daniele). Vilesse, ki je že v prvem delu klonil proti Kontovelkam s 3:0, je včeraj nastopil v okrnjeni postavi, brez dveh napadalk.
Vsi trije nizi so se končali po istem postopku: varovanke trenerke Cerne so na začetku vedno povedle, nato pa dopustile, da so jih nasprotnice dohitele približno pri 15. točki, v končnici pa so ponovno uredile vrste in brez težav vknjižile vse tri sete. Nasprotnice so Kontovelkam, ki so tokrat zaigrale bolj učinkovito iz krilnih pozicij, zagotovile lažjo pot do zmage tudi po zaslugi številnih napak. Med posameznicami sta se tokrat izkazali Anja Zuzič na krilu in Ilenia Cassanelli (od devetih točk jih je sedem dosegla v 2. nizu) na korektorju, na centru pa je bila prodorna Martina Lisjak, ki je v zadnjem setu bila 80 % v napadu.
Ostala izida: San Daniele - Virtus 0:3, Delfino Verde - EdilGrado 0:3.
/
ŠPORT
Nedelja, 10. aprila 2011
23
košarka - Deželna C-liga
Bor Radenska in Breg dosegla prestižno zmago
Na 1. maju padla Ardita, Breg pa je zmagal sredi Krmina
Bor Radenska - Ardita 82:77 (24:24, 42:39,68:56 )
Bor Radenska: Bole 13 (2:3, 4:4, 1:3), Madonia 6 (2:4, 2:4, -), Crevatin 16 (7:10, 3:5, 1:2), Štokelj 9 (3:4, 3:4, 0:1), Burni 8 (-, 1:2, 2:6), Medizza 10 (10:14, 1:1, -), Za-nini 4 (4:4, 0:1, -), Pipan 3 (-, -, 1:1), Fu-marola 13 (3:4, 5:9, 0:1), Gallocchio nv, Devcich nv. Trener: Boban Popovic. SON: 21; Skoki: 26 (18 v obrambi, 8 v napadu).
Bor Radenska je na domačem parketu ugnal tretjo silo prvenstva. Po spodrsljaju iz prejšnjega kroga, ko so varovanci trenerja Popovica razočarali na celi črti, so tokrat Štokelj in soigralci postregli z zelo dobrim nastopom.
Prvi dve četrtini sta si bili zelo sli-čni. V obeh je v prvem delu imela pobudo Ardita, v končnici pa gostitelji. Ardita je v napadu odigrala veliko različnih shem, ki pa niso spravile iz tira Bora. Igralci so kljub zasotanku tudi osmih točk, vedno obdržali mirno kri in v sklepnih minutah uspeli prelisičiti nasprotnika. V prvi četrtini je prav v zadnji sekundi s trojko izenačil Crevatin, v drugi pa so gostitelji v zadnji minuti s košema Medizze in Što-kelja ter prostim metom Crevatina celo povedli. Odločilna je bila tretja četrtina. S koši Burnija in Fumarole so si priigrali manjšo prednost, odločilen pa je bil Bole, ki je z nekaterimi hrabrimi prodori vlil novega elana ekipi, ki si je priigrala 12 točk prednosti. Četrtina se je zaključila s trojko v zadnji sekundi mladega Pipana. V zadnjem delu so košarkarji Bora nadzorovali prednost in v bistvu dejansko le s prostimi meti (iz igrišča so dosegli le en koš) spravili pod streho zlata vredne točke. Med posamezniki bi tokrat omenili poleg Boleta tudi Medizzo, saj je pod košem odlično opravljal svojo nalogo in se izkazal tudi v napadu.
Alba - Breg 72:88 (18:27, 33:49, 52:70)
Breg: Schillani, Bozic 11 (2:6, 2:2, 1:1), Grimaldi 20 (1:4, 5:7, 3:6), Samec 24 (2:3, 11:12, 0:1), Giacomi 5 (-, 1:1, 1:7), Moschioni 11 (-, 4:9, 1:6), Richter 19 (5:7, 1:1, 4:5), Ferfoglia n.v.Trener: Tomo Kra-šovec. SON: 18; PON: Samec (35), Gri-maldi (38)
Po dveh slabih nastopih je Breg končno igral kot zna in je celo sredi Krmina spravil na kolena drugouvrščeno Albo. Trener Krašovec je bil tokrat ob koncu sre-
Mladi Medizza se je izkazal
kroma
čanja zelo zadovoljen. Kljub temu, da so bili brez večine visokih igralcev, so prišli do izredno pomembne zmage, predvsem pa so igrali kot ekipa.
Zmaga Brega sinoči ni bila nikoli pod vprašajem, saj so Samec in soigralci prevzeli vajeti igre že od prve minute in dejansko do zvoka sirene jih niso več izpustili iz rok. Razlika med peterkama je bila očitna. V napadu so Brežani igrali premišljeno, žoga je hitro krožila in tako so metali vedno iz izdelanih položajev. V obrambi pa so bili zelo prožni in na pravem mestu. Prednost Brega je tako nihala med 14 in 18 točkami. Edino v tretji četrtini so se gostitelji približali na »samih« sedem točk, a varovanci trenerja Krašo-veca so takoj znova pritisnili na plin in zmago spravili na varno. Pohvalo zaslužijo prav vsi košarkarji Brega, še posebno pa Štefan Samec, ki se je pod košem boril kot lev in je bil s 24 točkami tudi najboljši strelec.
Ostali izidi: Lussetti - Geatti Basket Time 94:91, CBU - Cervignano 89:98, Por-togruaro - Venezia Giula 59:73, Collinare
Basket - UBS 68:64, Romans - Ronchi 69:72, Tolmezzo - Roraigrande 63:61.
DRŽAVNA C-LIGA - Izid: Monte-belluna - S. Daniele 65:73.
PRVENSTVO U13 Servolana - Kontovel 45:62 (6:18, 22:36, 32:48)
Kontovel: Grgič 2, I. Terčon, G. Ter-čon 4, Furlan 2, Ferfoglia, Daneu 13, Ra-dovič 4, Cettolo 9, Fabi, Zidarich 2, Zida-rič 26, Jazbec. Trener: Rogelja in Gerjevič. SON: 20.
Kontovelci so si že v uvodni četrtini priigrali dvanajst točk prednosti in razliko obdržavli vse do konca. Tokrat so dobro igrali v obrambi, v napadu pa je bilo še nekaj napak pri podajah in pri zadevanju košev. Pohvalo si zaslužijo čisto vsi, še posebej Radovič za borbenost, in Zidarič, ki je bil s 26 točkami najboljši strelec.
Vrstni red: Basketrieste 28, Az-zurra A 24, Don Bosco 20, Kontovel 18, Azzurra B 14,Servolana in Interclub 10, Libertas 4, Breg 2 (Servolana in Konot-vel s tekmo več).
d-liga
Hraber
odpor
Kontovela
Kontovel - San Vito 56:63 (12:16, 27:26, 36:45)
Kontovel: Paoletič 6 (2:2, 2:2, 0:3), Švab 14 (4:7, 5:8, 0:1), J. Zaccaria, D. Zaccaria 8 (0:2, 4:8, -), Hrova-tin 11 (3:9, 4:7, -), Križman 4 (1:4, 0:2, 1:2), Starc, Lisjak 5 (1:3, 2:7, -), Šu-šteršič 6 (-, 3:4, 0:4), Regent, Godnič (-, 0:1, 0:2), trener Brumen.
SON: 34. PON: Švab, Šušteršič, Lisjak.
Kontovelci so v 3. krogu skupine za napredovanje v deželno C-ligo doma sicer izgubili proti San Vitu, glede požrtvovalnosti in borbenosti pa gotovo niso razočarali svojih številnih navijačev. Proti telesno postavnim košarkarjem San Vita (tudi dva težka ameriška centra) so dali vse od sebe. Žal pa v preveliki želji po zmagi so odpovedali pri metu. Če je bil odstotek za dve točki še kar sprejemljiv (20:44), so bili Kontovelci pri prostih metih povsem pomanjkljivi (11:26), še slabše pa so se odrezali pri metu za tri točke (1:12). S takim odstotkom pri metu je bilo res težko zmagati, čeprav je obramba delovala dobro. V zadnji četrtini je kazalo, da so Brum-novi varovanci le našli pravo orožje za zmago. S consko razvrstitvijo so povsem "zbegali" nasprotnike in tudi v napadu se jim je odprlo, nadoknadili so zaostanek 11 točk in vse je kazalo, da bo njihov juriš na zmago uspešen. Gostje pa so si v zadnjih minutah opomogli in si tudi s sporno odločitvijo sodnikov spet priigrali rahlo prednost ter zmagali.
Od posameznikov bi pohvalili mladega Hrovatina, ki se je zelo potrudil v obrambi in je prispeval tudi 11 točk, Gantarja za požrtvovlanost v obrambi in Švaba, ki je bil s 14 točkami najboljši strelec domače ekipe. (lako).
Domači šport Danes
Nedelja, 10. aprila 2011 NOGOMET
D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Belluno
PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Standrežu: Juventina - Reanese; 16.00 v Spetru Slovenovem: Valnatisone - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Trebčah: Primorec
-	Staranzano; 16.00 v Miljah: Muglia - Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Bazovici: Zarja Gaja
-	Cormonese; 16.00 v Dolini: Breg - Fiumicello; 16.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Opicina
3.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Campanelle
NARASČAJNIKI - 10.30 v Bazovici: Kras Repen -Domio
NAJMLAJŠI - 12.00 pri Domju: Esperia - Kras Repen; 10.30 v Podgori: Juventina - Cormonese KOŠARKA
DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Limeni: Limena -Jadran Qubik
UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran
ZKB - Sistema Pordenone
ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel
-	OMA
UNDER 18 MOŠKI - 18.00 na Opčinah: Slopga -Broker; 19.30 v Guminu: Unisteel - Olympia Terpin UNDER 16 ŽENSKE - 18.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Sokol Bar Igor
UNDER 14 ŽENSKE - 9.00 na Proseku: Kontovel -OMA; 9.00 v Trstu, Ul. Carli: Gestioni Immobiliari
-	Sloga Barich TENIS
ŽENSKA B-LIGA - 10.00 v Veroni: TC Scaligero -Gaja
MOŠKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Grado
Jutri
Ponedeljek, 11. aprila 2011 KOŠARKA
UNDER 19 DRŽAVNI - 20.00 V Pordenonu: Roraigrande - Jadran ZKB
NOGOMET
ZAČETNIKI 9:9 - 17.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Ronchi
DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Tržiču: Monfalcone - Juventina
□ Obvestila
SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi na nagrajevanje 6. Primorskega smučarskega pokala in 7. poakla alternativa sport v soboto, 16. aprila t.l. ob 16. ure dalje v parku Ljudskega doma v Križu pri Trstu (restavracija Bita). SK DEVIN vabi vse tekmovalce in člane, da se množično udeležijo sklepnega nagrajevanja 6. Primorskega smučarskega pokala in 7. Pokala Alternativa sport, ki bo v soboto, 16. aprila 2011 od 16. ure dalj v restavracija Bita v Križu. ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča člane, da zaključno nagrajevanje 6. Primorskega smučarskega pokala - 4. čezmejnega bo v soboto, 16. aprila, ob 16. uri v parku Ljudskega doma (Bita) v Križu. Sledila bo družabnost. Vabljeni!
košarka - Promocijska liga
Za uvrstitev v končnico potrebuje Sokol dve zmagi
PROMOCIJSKA LIGA Sokol - Skyscrapers 62:64 (12:10, 24:29, 42:49)
Sokol: Piccini 7, Guštin 14, Umek 4, N. Sossi 8, Hmeljak 3, Sedevčič 9, J. Sossi 15, Hrovatin, Malalan 2, trener Umek. Tri točke: J. Sossi 3. PON: Guštin (37), Hmeljak (40).
Sokol je doma nepričakovano izgubil proti Skyscrapersu, ki je pri spodnjem delu lestvice. Res je, da je nabrežinsko moštvo nastopilo precej okrnjeno, brez Viteza, Vida-lija, Trampuša in Semoliča, igralo pa je precej slabo in bi lahko le z nekoliko boljšo igro tako v obrambi kot v napadu premagalo "nebotičnike", ki niso pokazali nič posebnega.
Od posameznikov sta tokrat zadovoljila le Matej Guštin, ki je ob 14 točkah imel še 13 skokov (9 v obrambi in 4 v napadu) in je odigral svojo letošnjo najboljšo tekmo, ter Jan Sossi, ki je bil s 15 točkami najboljši strelec ekipe.
S tem porazom si naši košarkarji še niso povsem zapravili možnost uvrstitve v
končnico prvenstva, v naslendjih dveh krogih pa morajo absolutno premagati Virtus in Cus. To pa ne bo lahko, saj bodo na obeh srečanjih igrali v gosteh. (lako)
DEŽELNO PRVENSTVO U17 Ronchi - Bor ZKB 74:60 (21:9,29:23,51:47)
Bor ZKB: Gruden 5, De Luisa, Buzzi, Mattiassich 4, Perco, Sternad 18, Bole, Kocijančič 21, Gregori 12. 3T: Sternad 1, PON: Bole. Trenerja: Sancin, Faraglia.
Borovci so tokrat igrali v Ronkah, kjer jih je čakal slednji izmed dolge vrste porazov. Nasprotniki so bili fizično višji in postavnejši. Igrali so zelo grobo, skoraj nasilno, kar je sodnik večkrat »nehote« spregledal. Prva četrtina je bila katastrofalna (10:0 v 5 minutah in 4 osebne napake Boleta). Par Sternadovih zadetkov je obdržalo naše v igri s končnim delnim izidom 21:9. V drugi in tretji četrtini so borovci igrali dosti bolj prepričljivo in se tako gostiteljem približali tudi do -4. V zad-
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
sklicuje
40. redni občni zbor
v četrtek, 14. aprila 2011, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu Prosek - Kontovel na Proseku št. 2
nji četrtini je bila cela peterka izmučena, Bole je moral zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak in Mattiassich se je poškodoval po padcu na tla. Gostje so tedaj popustili in izgubili tekmo. (Kocka)
Vrstni red: Interclub 36, Don Bosco 30, Ronchi 28, Santos in Romans 24, Mon-falcone 22, Cormons 20, Libertas Trieste 16, Servolana 10, Bor ZKB 8, San Vito 4, Bar-colana 2.
DEŽELNO PRVENSTVO U14
Elitna skupina Goriziana - Jadran ZKB 48:44 (12:16, 22:20, 35:34)
Jadran: Orel, Daneu 6, Ušaj 20, Deve-tak 8, Geletti, Tulliach, Antler n.v., Krevatin, Coloni, Danieluzzo, DellAnno, Škabar 10. Trener Gerjevič. SON: 15.
Jadranovci so doživeli še drugi tesni poraz v tednu dni. Tekma proti Goriziani je bila vseskozi zelo izenačena, s tem da so goriški košarkarji povedli za največ 6 točk, v končnici pa so bili prisebnejši in tako dosegli zmago. Pri jadranovcih se je poznala utrujenost, zaradi nezbranosti pa so naredili tudi veliko število napak. Naj le omenimo, da so Goriziamo premagali v domači telovadnici z 41 točkami prednosti.
Vrstni red: Jadran ZKB in Goriziana 4, Azzurra D* in Basketrieste** 2 ( * s tekmo in z ** dvema tekmama manj)
nogomet - Mladinci v Križu
Vesna prvenstvo zaključila z zmago
Vesna - Aquileia 2:0 (0:0)
Strelec: Vascotto v 2. in 30. minuti drugega polčasa
Vesna: M. Vidoni, Crkvenic, A. Vidoni, Žerjal, Marjanovič, Hoffer, Candotti (Viviani), Vascotto (Zudek), Kerpan, Depasquale, Madotto (Bogatin). Trener: Zucca.
Vesna je prvenstvo zaključila z zasluženo zmago. S predstavo svojih varovancev je bil trener Zucca izredno zadovoljen, saj so se kljub okrnjeni postavi (kar nekaj mladincev ni igrala, ker bo jutri nastopala s člansko ekipo) varovanci srčno borili in osvojili dve točki
V prvem polčasu so edino večjo priložnost imeli fizično močnejši gostje, vratar Matija Vidoni, sicer še naraščajnik, pa je strel odlično ubranil.
Prav tako je bil strelec Aqui-leie neuspešen na koncu srečanja, ko je bil prav tako uspešen Vidoni.
Vesna se je v napadu prebudila v drugem delu, ko je bila dvakrat uspešna z Vascottom: prvič je mrežo zatresel v drugi minuti drugega polčasa po podaji Madotta, po 28 minutah pa je bil kriški nogometaš spet uspešen, tokrat s 30 metrov.
Muggia ugnala San Luigi ELITNA LIGA - Včerajšnji izidi: Pro Fagagna - Chions 1:2, Azzzanese - Fonta-nafredda 0:1, Pro Cervignano - Gemone-se 3:2, Spal - Itala San Marco 0:1, Cono -Manzanese 0:1, Tricesimo - Monfalcone
2:0, San Luigi - Muggia 0:3, Buttrio - Tol-
mezzo 0:0, Fincantieri je bil prost.
ŠPORTEL
Olympia, vse najboljše!
Petdesetletnica goriškega športnega združenja Olympie bo jutri (ob 22.30 na TV Koper) glavna tema športne oddaje Športel. Voditelj Malalan bo gostil v studiu predsednika Gregorja Sfiligoja, podpredsednika Simona Komjanca, športnega direktorja Andreja Vogriča in trenerja Zorana Jerončiča.
Ob pogovoru si bodo gledalci lahko ogledali dogajanja na igriščih: kamere so obiskale tenisačice Gaje, nogometaše Krasa (ki so igrali proti Bellunu), namiznoteniške igralke Krasa (tekma proti Castelgoffredu) in odbojkarje Sloge Tabor, ki so igrali proti Lignanu. Oddajo bo sklenila nagradna igra Poglej me v oči.
24 +
Nedelja, 10. aprila 2011
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.20 Tv Kocka: Vodinko - Dom za Ez-
meraldo 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Aktualno: Mattina in famiglia 7.00 Dnevnik 9.00 Dnevnik - L.I.S.
V^ Rai Due
^ Rai Tre
Canale S
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 10.00 13.40 Resničnostni show: Grande Fratello 10.15 Nan.: Il mammo 10.45 Nan.: L'ono-re e il rispetto 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Variete: Domenica Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Variete: Il senso della vita (v. P. Bonolis) 0.30 Aktualno: Terra! 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.50 Film: L'undicesima ora (dok., ZDA, '07)
V Italia 1
9.10 Šport: Pole Position, vmes VN Malezije F1 10.50 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Variete: Domenica in - L'Arena 15.50 Variete: Domenica In - Amori 16.15 Variete: Domenica in... onda 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nan.: Un passo dal cielo 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Speciale Tg10.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Applausi 2.25 Glasb.: Sette note - Musica e musiche 2.45 Aktualno: Cosi e la mia vita... Sottovoce
7.00 Aktualno: Superpartes 8.10 Risanke 10.45 Film: Chill Out, Scooby-Doo! (risanka, ZDA, '07, r. J. Sichta) 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Šport: Grand Prix 14.35 Film: Devil Winds - Tornado (akc., ZDA, '03, r.G.M. Shilton, i. J. Lando) 16.30 Film: Beethoven (kom., ZDA, '92, r. B. Levant, i. C. Grodin, B. Hunt) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.30 Film: Un tipo impre-vedibile (kom., ZDA, '96, r. D. Dugan, i. A. Sandler, C. McDonald) 21.25 Film: 50 volte il primo bacio (kom., ZDA, '04, r. P. Segal, i. A. Sandler, D. Barrymore)
6.00 Nan.: 7 vite 6.25 1.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Variete: Cartoon Flakes Weekend 7.35 Aktualno: Art Attack 8.55 Nan.: Victorious 9.20 Kviz: Social King 10.10 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.30 Aktualno: A come avventura 10.5019.00 Šport: VN Malezije F1, sledi Pole Position 12.25 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.45 Aktualno: Quelli che aspettano... (v. S. Ventura) 15.40 Aktualno: Quelli che il calcio e... (v. S. Ventura) 17.05 Šport: Rai Sport Stadio Sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° Minuto 20.00 Aktualno: Crazy Parade 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita anticrimine 21.45 Nan.: Hawaii Five -O 22.35 Šport: La Do-menica sportiva 1.00 Nočni dnevnik
23.25 Film: Torno a vivere da solo (kom., It., '08, r.-i. Jerry. Cala, i. D. Johnson) 1.35 Film: Viaggio segreto (dram., Fr./It., '06, r. R. Ando)
^ Tele 4
7.45 Nan.: La grande vallata 8.35 Film: Il magistrato (dram., It./Šp., '59, r. L. Zampa) 10.10 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr EstOvest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik 14.15 Dnevnik, In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Kolesarstvo: Pariz - Roubaix 17.05 Nan.: Arsenio Lupin 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report 23.20 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Aktualno: Cosmo 0.45 TeleCamere
u Rete 4
6.25 Dnevnik 7.15 Aktualno: Superpartes 8.20 Nan.: A.D. - Anno Domini 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Mela-verde 13.20 Aktualno: Pianeta mare 13.50 Aktualno: Donnaventura 14.50 Nan.: Suor Therese 16.40 Film: Una ragione per vivere e una per morire (western, '72, r. T. Va-lerii, i. J. Coburn, B. Spencer) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Nad.: Tempesta d'amore 23.20 Šport: Con-tro campo 1.10 Nočni dnevnik 1.45 Glasb.: Music Line
7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Šport: Hard Trek 8.30 Aktualno: Salus Tv 9.30 Rotocalco ADNKronos 10.30 Variete: Mukko Pallino 11.25 Šport: Ski magazine 11.55 Dok.: Borgo Italia 12.20 Variete: Chef a sorpresa 12.45 Fede, perche no? 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Do-menica e sempre domenica 13.05 Dok.: Agrisapori 13.45 Variete: Ostrega... In tour 13.55 Variete: Idea in tavola... 14.20 Variete: Camper magazine 14.55 Nan.: Le av-venture di Shirley Holmes 16.25 Dok.: Italia magica 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.45 Šport: Domenica Sport 21.30 Dnevnik in športne vesti 22.30 Talk show: Gli incontri al Caffe' -Versiliana d'inverno 23.20 Glasba: Voci dal ghetto 0.30 Talk show: A tambur battente 1.30 Film: American blue jeans (kom., ZDA'82, i. M. Dillon)
La l
LA
6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: M.O.D.A. 10.35 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Mer-letto di mezzanotte (triler, ZDA, '60, r. D. Day, i. R. Harrison) 15.50 Nan.: Cuore d'Africa 17.50 Film: Rio Conchos (western, ZDA, '64, r. G. Douglas, i. S. Whitman) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Blow (dram., ZDA, '01, r. T. Demme, i. J. Depp, P. Cruz) 0.15 Dnevnik 1.05 Aktualno: Bookstore
(t Slovenija 1
7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.50 Ris. nan.: Ani-malija 10.45 Prisluhnimo tišini 11.15 Oza-re (pon.) 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Koper 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! 14.30 Alpe-Donava-
Jadran 15.00 17.15 NLP s Tjašo Železnik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Profil tedna z Mašo Kljun 15.35 Večno z Lorello Flego 15.40 Športne novice z Anžetom Bašljem 15.50 Športna retrovizi-ja 15.55 Športni gost 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.15 Mega face s Tadejem Korenom Šmidom 16.25 Svetovno s Karmen Švegl 16.35 Naglas! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Film: Predrag šport 21.45 Večerni gost 22.40 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Nad.: Irene Huss 0.50 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal
(t Slovenija 2
7.10 Skozi čas 7.35 Male sive celice (pon.) 8.20 Globus (pon.) 9.30 VN Malezije, prenos 11.50 Film: Gospodična Marple 13.30 EP v gimnastiki, vaje na orodjih (M in Ž) 15.00 Rokometni magazin lige prvakov 15.45 Rokomet: zaključni turnir slovenskega pokala za moške, finale 18.30 Ritmična gimnastika, mednarodni turnir 19.00 Žrebanje lota 20.00 Ars 360 20.15 VN Malezije, posnetek 21.10 Nad.: Stebri zemlje 22.05 Na utrip srca 22.55 Nad.: Nujni primeri (pon.) 23.45 Zabavni infokanal
|r Slovenija 3
6.00 Sporočamo 7.20 10.30 Kronika 8.05 21.30 Žarišče 11.40 Svet v sliki in besedi 13.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: 20 let demokratičnih volitev 16.40 Na tretjem... 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 22.15 Dok. odd.: Spomini med koši
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	deželne vesti 14.10 Euronews 14.15 Tednik 14.45 »Q« - trendovska oddaja 15.30 Sredozemlje 16.00 Eno življenje, ena zgodba 16.45 City folk - dok. odd. 17.15 Potopisi 17.45 Vsedanes - Svet 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Rokomet: Slovenski pokal, finale (M) 23.50 Koncert: resna glasba 0.30 Vsedanes
-	Tv dnevnik 0.45 Čezmejna Tv - TDD
"i Tv Primorka
14.001/4 finale končnice DP v odbojki: Salonit Anhovo:UKO Kropa 15.30 2. Festival Pomlad pesmi, 2. del 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica: OŠ Draga Baj-ca Vipava (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 4. Evropski večeri Lojzeta Peterleta 21.30 Beneški fantje - 55 let 22.50 Veliko platno 23.50 Tv prodajno okno, Videostrani
pop Pop TV
8.00 Winx klub (ris.) 8.25 YooHoo in prijatelji (ris.) 8.40 Radovedni Jaka (ris.) 8.55 Anim. serija: Medved Rupert 9.05 Anim. serija: Ben 10 9.30 Anim. serija: Beyblade 9.55 Anim. serija: Gnusologija 10.20 Anim. serija: Poštar Peter 10.40 Risanka: Tom in Jerry 10.50 Športni magazin 11.50 Kuhajmo po domače (hrana in pijača) 12.25 Preobrazba doma (dok. serija) 13.25 Žena za mojega očka (dok. serija) 14.20 Film: Umor med prijateljicami (drama, ZDA, '07)
poved 19.00 24UR, Novice 20.00 Resni-čnostni šov: Slovenija ima talent 21.40 Film: Dokaz življenja (rom. drama, ZDA, '00) 0.20 Pločevinko (avant. serija) 1.15 Nora zabava v Hamptonu (dok. serija) 2.15 24UR, ponovitev, Novice 3.15 Nočna panorama (reklame)
A Kanal A
8.05 Življenje v divjini (dok. serija) 9.05 Robinson Crusoe (avant. serija) 9.55 Hum. serija: Vsi sovražijo Chrisa (ZDA, '09) 10.25 Šola za deskarje (dramska serija) 10.55 Športna srca (hum. serija, ZDA, '08) 11.25 Film: Mulc in jaz (kom., ZDA, '05) 13.00 Teksaški mož postave (akc. serija, ZDA, '94) 14.00 Vitez za volanom (znan.-fant. serija) 14.50 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. serija) 15.25 Film: Zagrete navijači-ce (kom., ZDA, '04) 17.05 1.50 Top Gear (hum. serija) 18.05 Šola za pare (hum. serija) 18.35 Šport: Magazin Lige prvakov 19.10 The Big Game, zabava 20.00 Film: Prestopniki (krim. drama, ZDA, '96) 22.50 Film:Tightrope - policaj na robu (krim. drama, ZDA, '84) 1.00 Dram. serija: Newyor-ški gasilci 2.45 Love TV (erotika) 3.40 Nočna ptica (erotika)
16.35 Film: Policaj in pol (druž., ZDA, '93) 18.20 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska na-
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Kaj neki je tam, kjer se pride drugam (piše G. Geč); 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Primorska poje v Kulturnem centru L. Bratuž v Gorici; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer ve-čnozelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napo-vednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.15 Kratke vesti; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 8.30 Šport: Claxon; 9.00 Verska oddaja; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Observatorij; 11.40 New entry; 12.01, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00 La rosa dei venti; 14.00 L'agenda in orbita; 14.30-15.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00-19.00 Album Charts; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.30 La rosa dei venti; 21.30 The Chil-lout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita news; 0.00 Prenos RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00
Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: V prihodnjih dneh vas čaka preizkušnja oziroma težka odločitev, ki lahko pomembno vpliva na vas. Poslušajte svoj razum in se pravilno odločite ter se ne ozirajte na opazke bližnjih.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Zaradi oslabljenega dohodka boste morali v prihodnjem obdobju živeti malo bolj skromno in z denarjem ravnati kar se da racionalno. Na delovnem mestu izboljšajte koncentracijo.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjem tednu boste zelo občutljivi na vremenske spremembe. Ob sončnih in toplih dneh boste polni pozitivne energije, ob dežju se boste lahko počutili osamljene.
RAK 22.6.-22.7.: Zaradi sla«« bega počutja boste manj potrpežljivi in precej hitre jeze, kar lahko vpliva na medsebojne odnose s sodelavci, prijatelji ali družinskimi člani. Poskrbite za dobro počutje!
LEV 23.7.-23.8.: Dinamično in (^^r razburljivo dogajanje okoli vas ima lahko posledice na vaše zdravje in počutje. Vzeti si morate nekaj časa zase. Več pozornosti namenite svojim potrebam in željam.
DEVICA 24.8.-22.9.: Ste šele ^^ na polovici napornega obdobja, zato ne slavite uspeha prezgodaj. Poskrbite za dobro koncentracijo še nekaj časa in na koncu dajte iz sebe še zadnje atome moči.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zara-^ ^ di nevšečnosti na delovnem mestu v začetku tedna bo vaše počutje slabo. Čim prej uredite težave, da se boste laže posvetili delu, ki mu kar ne bo videti konca.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Nepričakovan razplet na čustvenem področju bo vplival na vas in vam vrnil izgubljeno samozavest. Poskrbite za svoje prijatelje, ki se jim zadnje čase premalo posvečate.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: V prihodnjih dneh se posvetite delu, za katero boste porabili večino svojega časa. Najprej si uredite delovne razmere in se motivirajte ter tako pridobite delovno vnemo.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Zaradi spremembe v zvezi s partnerjem boste prihodnjih nekaj dni premišljevali, kaj narediti, da bo vse spet po starem. Pomislite tudi na to, da so morda novosti dobrodošle!
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Vpliv Venere bo v prihodnjem tednu zelo močan, zato boste polni toplih čustev in zelo skrbni do partnerja. Na delovnem mestu boste ustvarjalni, kar lahko opazi nadrejeni.
RIBI 20.2.-20.3.: Ribe boste začutile, da vam v življenju nekaj manjka in da potrebujete spremembo. Pogovorite se o tem z osebo, ki vas dobro pozna. Stres na delovnem mestu bo počasi izginil.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 10. aprila 2011
25
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika
20.25 Nekaj minut za domačo glasbo:
Ansambel Modri val 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik, L.I.S. 7.35 Dnevnik - Parlament 8.00 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 9.00 Dnevnik in rubrike 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Lon-dra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: La donna della domenica 23.10 Dnevnik - kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Qui Radio Londra 1.35 Aktualno: Sottovoce 2.05 Aktualno: Rewind -Visioni private
V^ Rai Due
^ Rai Tre
rio - Cose (mai) viste 1.15 Film: II seme del male (srh., Kan./ZDA, '06, r. J. Carpenter, i. C. Wachs)
u Rete 4
6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: The Sentinel 10.15 Nan.: Carabinieri 2 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Distretto di polizia 8 12.55 Aktualno: Ricette di famiglia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.15 Nad.: Sen-tieri 16.35 Film: Airport 77 (dram., ZDA, '77, r. J. Jameson, i. J. Lemmon, L. Grant) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: The legend of Zorro (pust., ZDA, '05, r. M. Campbell, i. A. Banderas) 23.55 Film: Nes-suna pieta (det., ZDA, '86, r. R. Pearce, i. R. Gere) 1.05 Nočni dnevnik
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque 9.55 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Res-ničnostni show: Grande Fratello Pillole 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomerig-gio Cinque 17.25 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Variete: Striscia la notizia (v. Ficarra e Picone)
6.00 Nan.: 7 vite 6.25 19.40 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Variete: Pomerig-gio sul Due 16.10 Nan.: La signora in gial-lo 17.00 Nan.: Top Secret 17.50 Športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer 23.25 Dnevnik 23.40 Film: La scelta (triler, ZDA, '04, r. S. Alexander, i. T. Carrere) 1.05 Dnevnik - Parlament, sledi Sorgente di vita
21.10 Resničnostni show: Grande Fratello 11 (v. Alessia Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved
C/ Italia 1
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.10 Aktualno: Agora, sledi Agora Brontolo 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ragaz-zi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Genitori in trappola (kom., ZDA, '98, r. N. Meyers, i. L. Lohan, D. Quaid) 23.20 Aktualno: Potere 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Fuori ora-
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (9. aprila 2011)
Vodoravno: Malvini, bil, Aviator, Ota, Rant, Vargas, Al, ici, Cole, Toskana, mir, Montalcini, Ran, antidelec, por-tik, P. R., agava, opart, macola, aker, radiator, Čano, R. R., Ora, lonica, D'A-mato, Lim, etanol, otavič, inervacija, renome, Tassilo, A. R., as, sek; na sliki: Rita Levi Montalcini. Mala križanka, vodoravno: 1. Dreka, 6. regal, 7. aport, 8. Gento, 9. A. N., 10. on, 11. Tina, 13. Kam, 14. abota, 17. molek, 18. Praga.
6.55 Risanke 8.45 Variete: Fenomenal (v. T. Mammucari) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 14.55 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.35 Risanka: Na-ruto Shippuden 16.05 Risanka: Sailor Moon 16.35 Nan.: Merlin 17.25 Nan.: Small-ville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: Shadow Man - Il triangolo del terrore (akc., Rom./ZDA, '06, r. M. Keusch) 23.10 Film: Amici per la morte (akc., ZDA, '03, r. A. Bartkowiak, i. J. Li) 1.10 Aktualno: Pokerlmania
^ Tele 4
6.00 Dok.: Italia magica 7.00 Dnevnik 7.30 Aktualno: Domani si vedra 8.00 Šport: Ski Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Borgo Italia 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.20 Nan.: La saga dei Mc Gregor 11.10 Nan.: Police Rescue 12.05 Aktualno: Camper magazine 13.10 Aktualno: Videomotori 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 15.00 Nogomet: Rivediamoli 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Musa Tv 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai no-stri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Udinese a giochi fatti 21.45 Talk show: A tambur battente 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Nogomet: Triestina - Livorno (B)
La 7
L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South -Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Mr. Johnson (zgod., ZDA, '91, r. B. Beresford) 15.55 Dok.: Atlantide - Sto-rie di uomini e di mondi 17.40 Nan.: Leverage 18.40 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Show: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 3.40 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Dnevnik 0.00 1.10 Nan.: Cold Squad 0.55 Aktualno: Prossima fermata 2.05 Nan.: Alla corte di Alice
(T Slovenija 1
6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Risanka: Prihaja Nodi (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.3018.40 Risanke 10.40 Potplatopis (pon.) 11.00 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.25 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 16.10 Otr. odd.: Nočko 16.20 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Veliki naravni dogodki 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Glasbeni večer 1.05 Dnevnik (pon.) 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal
(t Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Sobotno popoldne 15.00 Ars 360 (pon.) 15.15 Umetnost igre (pon.) 15.45 Slovenski utrinki (pon.) 16.10 Posebna ponudba (pon.) 16.35 To bo moj poklic 17.00 Nad.: Odkar si odšla (pon.) 17.35 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 18.05 Prvi in drugi (pon.) 18.30 Firma.Tv 19.00 Z glavo na zabavo 19.30 Univerza 20.00 Peklenski izbor 20.50 Dok. serija: Apokalip-sa 21.35 Knjiga mene briga 22.05 Bleščica, oddaja o modi 22.35 Film: Dostava 0.05 Dok. odd.: Široko odprte oči (pon.) 2.00 Zabavni infokanal
|r Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.1010.05 Tedenski izbor kronike 7.30 21.30 Žarišče 8.00 10.30 Novice 11.10 Slovenija in Evropa 12.05 Tedenski pregled 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Dalekozor, 1. del - stoletje napredka 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak junior 15.30 Tartini festival 16.10 Vesolje je... 16.40 Tednik 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione magazine 21.00 Aktualna tema: Meridiani 22.00 Vsedanes
-	Tv dnevnik 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.50 Vremenska napoved 0.00 Čezmejna Tv - TDD
"i Tv Primorka
9.00 Videostrani, Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Odmevi iz Krpanove dežele 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.301/4 finale končnice DP v odbojki: Salonit Anhovo: UKO Kropa 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 0.30 Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
LuA
6.05 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.:
7.00 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 7.55 14.55 Nebrušeni dragulj (hum. serija) 8.50 Tv prodaja, Reklame 9.05 15.55 Prepovedana ljubezen (nad.) 10.05 TV prodaja, Reklame 10.3518.00 Gospodarica srca (dramska serija) 11.35 TV prodaja, Reklame 12.05 16.50, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice
17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.55 Film: Slovo od očeta (drama, ZDA/Nem., '00) 22.40 24UR zvečer, Novice 23.00 Na robu znanosti (dramska serija) 0.00 Kaliforniciranje (hum. serija) 0.35 Skrivnostni otok (avant. serija) 1.30 24UR, ponovitev, Novice 2.30 Nočna panorama, Reklame
Kanal A
7.20 9.45 Družina za umret (hum. serija) 7.50 ŠKL, Športni magazin 8.50 11.05 Obalna straža (akc. serija) 10.10 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.35 0.05 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.0016.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.50 TV prodaja, Reklame 13.20 Film: Policaj in pol (druž., ZDA, '93) 17.05 Na kraju zločina -CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Maščevanje (akc., ZDA, '90) 21.50 Film: Popolna oblast (drama, ZDA, '97) 0.35 Film: Močvirski vrag (srh., Kan., '08) 2.15 Love TV (erotika) 4.45 Nočna ptica (erotika)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mi-helič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 19. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti, nato Music box; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.33 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica s koncerta dekliškega zbora Carmina Slo-venica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 7.15 Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli or-ti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35-12.30, 20.30-22.30 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 17.33 Euroregione news; 18.00-19.00 In orbita show; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 Fegiz files; 22.30 Le note di Giu-liana; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.02, 11.00 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35,
16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja s Tajo Zuccato; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evro-radia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
v
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
priloga
primorskega
dnevnika
prijeten dom
gradbeništvo
prilogo pripravila
™cmedia
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
Vonj po žaru
Za blaženje simptomov pomladanske utrujenosti se zleknite v ležalnik na domačem vrtu. Ko bo utrujenost popustila, lahko začnete z urejanjem vrtne površine. Ne pozabite, da ni pravega poletja, od katerega nas loči le nekaj mesecev, brez vrtnih zabav, na katerih zberete prijatelje. Med njimi se bo zagotovo našel kdo, ki bo z veseljem skrbel za žar. Zabava bo tako, ker bodo želodci polni, brez težav lahko trajala do zgodnjih jutranjih ur. Žar pripravo hrane lahko spremeni v prijeten družabni dogodek.
Moraliziranje o škodljivih učinkih mesa in zelenjave je odveč. Velja kot pri vsaki stvari, da rešitev je v zmernosti.
Nasprotniki žara, tega kurišča v središču vašega vrta tako spokojnosti kot zabav, vam bodo najverjetneje povedali, da črnikasta površina mesa z žara vsebuje posebne spojine, ki v mesu nastanejo, če je to izpostavljeno preveliki temperaturi. Povzročale naj bi lahko tudi raka. Opozorili vas bodo, da če na vroče oglje kaplja mast, nastanejo policiklični amini, ki prek dima prodrejo v meso. Amini so rakotvorni. Za zelenjavo omenjeno ne velja, bolj
primerne od mesa pa so tudi ribe, ki vsebujejo manj maščob. Če se mesu z žara zagotovo ne morete upreti, svetujejo, da meso najprej popečete v pečici, na žaru pa le toliko, da dobi značilen vonj.
Obstajajo pa tudi mnenja o tem, da je na žaru pripravljena hrana celo zdrava. Zagovorniki žara pravijo, da meso na žaru lahko pripravimo tudi na zdrav način. Svetujejo, da meso narežemo na ne prevelike in ne predebele kose. Smiselno je tudi, da meso za nekaj minut potopimo v vrelo vodo, saj se tako iz njega izlužijo škodljive snovi. Žar mora biti pripravljen tako, da je oglje žareče
cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja
TRST
Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301
www.immobiliarepuntocasa.it

i mnnn II junu
Vanja Devetak
o i i o i i i
Olllllll
IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV
Alternativni in . obnovljivi	• ••
energetski viri
Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva, pellet...) znamke ett^*
ŠEMPOLflJ 1/D6.TS TEL. B4B-2BB312 MOB. 347-6282B79
in brez plamena. Nanj postavimo meso, iz katerega pa ne sme kapljati. Plin, ki nastaja pri žaru je za prisotne škodljiv, zato se mu ni treba pretirano izpostavljati. Ko je meso pečeno, ga lahko za nekaj minut damo v prej pripravljeno marinado. Teh je več vrst, izberite pač tako, ki najbolj ustreza vam in ljudem, ki jih gostite. Da ne bo kdo nezadovoljen, lahko naredite več vrt marinad, tako da bodo vsi gostje zadovoljni.
Industrijski ali unikaten?
Ponudba vrtnih žarov, tako samostojnih kot namiznih, je velika. Lahko se odločite za industrijsko izdelanega, lahko pa ga oblikujete in sezidate oziroma sestavite popolnoma po svojem okusu in željah. Vrhunsko oblikovani žari niso le sila uporaben dodatek, ampak ta pripomoček vrt dodatno obogati.
Če radi sami ustvarjate in želite imeti na vrtu unikaten žar, je pred vami zanimiv projekt. Mojstri pravijo, da za izdelavo žara potrebujete 90 žganih zidakov, 60 litrov malte, ve-
dro, leseno ploščo za šablono oboka, mrežico za žar, in strešne letve za šablono temelja. Seveda ne sme manjkati še zidarska oprema, zidarska žlica, kotnik in libelo. Če ste se v projekt podali, pa občutek za sestavljanje in oblikovanje zagotovo imate.
Tako kot za vsako stvar, potrebujete tudi za žar nekaj predpriprav. Bolj natančne kot bodo, prej bo žar postavljen in prej boste uživali na domačem vrtu - ob polni mizi mesnih in zelenjavnih dobrot.
M SORA
La finestra e ben piü di uno sguardo
Okno je več kot pogled
www.m-sora.eu
zastopnik M-SORAv Nabrežini Nabrežina, 106/A 34011 Devin Nabrežina (TS) tel. e fax.:++39 040 46 12 147 cell.:++39 346 51 85 181
Brez težav za tiste z idejo in voljo
Sodobni žar je nevsiljiv vrtni element, stičišče druženja spomladi, poleti in jeseni. Mojstri in spletni strokovnjaki vam zato svetujejo, da najprej izdelate leseno šablono v velikosti tlorisa načrtovanega žara. Nato okrog šablone položite prvo vrsto zidakov, ki jih med seboj povežite z malto. Po nasvetih naj bo med zidaki približno en centimeter razmika, reže pa zapolnite z malto. Prvi vrsti zidakov sledijo zidaki drugih vrst.
Seveda ne pozabite z libelom preveriti vodoravnost zgodnje linije. V nadaljevanju vsako drugo vrsto začnite zidati s polovičnim zidakom. Zidak prelomite tako, svetujejo mojstri, da vzdolž mesta, kjer želite zidak prelomiti, z ostro konico zidarskega kladiva izsekate vdolbino, nato pa ga z močnim udarcem razdelite na dva dela. Pri nanašanju malte upoštevajte priporočilo, da najprej nanesete približno pet centimetrov debel sloj, ki ga nato z žlico enakomerno razporedite na spodnji zidak in ob stranico stranskega. Zdaj, ko ste izdelali tako imenovano posteljo iz malte, lahko postavite naslednji zidak. Malta zapolni reže. Za sestavo oboka naj bi po besedah mojstrov zadostovalo osem zidakov standardnih mer. Obok seveda izdelajte s krožno ploščo in bodite pozorni, da vsak zidak namestite na pravo mesto na šabloni. Prostor med zidaki zapolnite z malto. Ko postavljate četrto vrsto zidakov, postavite štiri železne palice. Zdaj je čas, da nad obokom sezidate vodoravno ploščo iz zidakov. Pazite, da bodo razmiki med zidaki nekoliko manjši, svarijo mojstri in dodajajo, da bo tako sprednji rob plošče nekoliko zamaknjen v notranjost žara.
Opornike oziroma nosilce mrežice žara, ki mora biti nekoliko ožja od širine žara in podprta vsaj v štirih točkah, vstavite v naslednje vrste zidakov. Reže med zidaki zopet zapolnite z malto, odvečno pa očistite, preden se malta posuši, opozarjajo mojstri. Tik pred koncem ste. Odstranite šablono. Umazanijo, ki je pravzaprav sloj apnenca, odstranite z žično krtačo z umetnimi ščetinami. Počakajte, da se malta dobro posuši in že lahko zakurite ogenj in nanj položite meso in zelenjavo.
Električni žar
Zaradi prostorske stiske se nekateri raje odločijo za namizni elektronski žar. Njegova prednost je na primer tudi v tem, da vam vreme ne more prikrižati načrtov niti pri sestavi jedilnikov niti pri druženju s prijatelji na vašem vrtu.
Električni namizni žar lahko uporabljate tako v notranji kuhinji kot na kamniti mizi vašega vrta. Pri njegovi uporabi niste vezani na vreme, morate pa zato imeti zagotovljen dovod električne energije na vrt oziroma tja, kjer želite peči. Tudi plošče tovrstnih žarov, ki imajo rebrasto ali gladko površino, omogočajo različne načine priprave hrane. Upoštevajte priporočila proizvajalcev, da je gladka površina primerna za hitro praženje in peko manjših kosov hrane, medtem, ko je rebrasta površina primerna za doseganje značilnega popečenega videza.
Krušna peč
Če vam je v izziv, se lahko odločite tudi za gradnjo krušne ali kmečke peči. Krušna peč je bila že od nekdaj osrednji element družabnega življenja v kmečki hiši, danes pa si jo lahko zamislite na vrtu. V kuhinji je ne boste potrebovali, ker kruha ne pečete vsak dan.
Za gradnjo peči se nujno posvetujete z mojstri, kajti v nasprotju z žari, v peči ne poteka proces kurjenja. Toplota, ki je potrebna za pečenje, se shrani v stenah in tlaku krušne peči. Strokovnjaki vam bodo povedali, da v praksi to pomeni, da mora biti zunanji del kurišča izoliran, saj na ta način toplote ne oddaja v prostor, ampak se ta shrani v kurišču.
/
DNEVNE NOVICE
Nedelja, 10. aprila 2011
27
italija - Predsednik vlade včeraj ponovno na Lampedusi
Berlusconi: Brez skupne vizije o beguncih je bolje, da se EU razide
Napolitano za jasna evropska pravila - Premier ponovno proti sodstvu, Finiju in levici
RIM - »Če ne bo mogoče priti do skupne vizije, potem se bo bolje raziti,« je včeraj v pogovoru z novinarji glede dejstva, da s Francijo in Nemčijo še ni nobenega sporazuma o sprejemu beguncev, dejal predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi, ki je bil včeraj dopoldne ponovno na Lampedusi. Sprejemanje beguncev je evropski problem, je dejal Berlusconi, ki pa je svojo grožnjo o razpadu Evropske unije takoj ublažil: »Toda prepričan sem, da se kanclerka Merklova ne bo mogla ne strinjati o potrebi po evropski politiki soudeležbe pri tem človeškem cunamiju.«
Drugače je Berlusconi na svojem drugem obisku Lampeduse ugotovil, da »so se njegove obljube uresničile«. Premier je namreč med svojim prvim obiskom 30. marca obljubil, da bodo odpeljali vse begunce. »Vse je pod nadzorom,« je dejal in tudi ponovil napoved, da bo otok oz. oto-čane predlagal za Nobelovo nagrado za mir.
Val beguncev medtem ne pojenja. Samo v noči na soboto je na otok prispelo več kot 500 ljudi, čez dan pa novih 250. Skupino novih beguncev so preselili še pred Ber-lusconijevim prihodom. Premier je sicer napovedal, da bodo begunce vsak dan odvažali z dvema letaloma, glede problematike beguncev pa je treba zabeležiti tudi izjavo tajnika Demokratske stranke Pierluigija Bersanija, ki je desnosredinsko koalicijo in zlasti Severno ligo obtožil, da nočeta rešiti problemov, ker jih izkoriščata za propagando.
Iz Budimpešte se je oglasil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je opozoril na potrebo po jasnih pravilih EU ter po soočanju z izzivi brez sebičnosti in dostojnim sprejemanjem ljudi.
Premier se je sicer včeraj v Rimu udeležil posveta ustanoviteljev Ljudstva svobode, na katerem je napovedal zmago na upravnih volitvah in notranjo preureditev stranke. Berlusconi je v svojem posegu dejal, da ga »grizejo z vseh strani« in ponovno opozoril na procese, na katerih nastopa kot obtoženec. Lotil se je tudi določitve odškodnine v zvezi s prevzemom družbe Mondadori, ki jo je označil za poskus »oboroženega ropa«, saj so njegovemu tekmecu Carlu De Benedettiju priznali 750 milijonov evrov odškodnine, medtem ko večinski delež v Mondadoriju znaša le 250 milijonov evrov. Premier je bil oster tudi do nekdanjega zaveznika, predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija, ki je po Berlus-conijevih besedah zagotovil sodnikom, da ne bo prišlo do reforme pravosodja, prav tako se je zagnal proti ustavnemu sodišču, ki je zanj postalo politično telo, medtem ko ga hoče levica fizično odstraniti.
Silvio Berlusconi je med včerajšnjim obiskom na Lampedusi zagrozil z razpadom Evropske unije
ansa
eu - Končano dvojno zasedanje v Budimpešti
Finančni ministri o Portugalski, devet predsednikov o Podonavju
BUDIMPEŠTA - Finančni ministri EU so končali dvodnevno neformalno zasedanje na Madžarskem, ki je bilo predvsem v znamenju pomoči Portugalski. V petek je razgovor potekal predvsem o finančni stabilnosti v Evropi, delovanju različnih mehanizmov in v tem okviru tudi o pripravi programa za pomoč Portugalski v krizi financiranja njenega dolga.
Ministri so pripravili tudi izhodišča za spomladansko zasedanje IMF in izhodišča za delovanje evropskih držav na G20. Pomemben ukrep je v tem okviru povezava finančnih trgov s trgi surovin - zlasti ker posebni instrumenti oz. hibridni instituti, ki nastajajo v povezavi med cenami surovin in sestavljenimi vrednostnimi papirji, vodijo v dodatno rast cen surovin. Obseg špekulacij na trgu je dosegel izjemne razsežnosti, kar Francija sedaj skuša s pobudo omejiti, ne samo na trgu nafte, ampak tudi na trgu hrane in na trgu kovin.
Evropski komisar za denarne in
gospodarske zadeve Olli Rehn je ministre opozoril, da mora biti problematika svetovnega gospodarskega neravno-vesja ena izmed tem prihajajočega srečanja dvajsetih gospodarsko najrazvitejših držav (G20). Rehn je tudi napovedal, da se bodo pogajanja o podrobnostih pomoči Portugalski začela nemudoma.
Vzporedno z zasedanjem gospodarskih ministrov je bilo v Budimpešti tudi neformalno srečanje Skupine Ar-raiolos, ki je nastala leta 2003 na pobudo takratnega portugalskega predsednika Jorgeja Sampaia. Voditelji devetih članic Evropske unije so se zavzeli za sprejetje strategije o Podonavju še v času madžarskega predsedovanja EU, ki se zaključi konec junija.
Predsedniki Avstrije, Finske, Italije, Latvije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Portugalske in Slovenije so tokratno srečanje namenili razpravi o makroregio-nalnem gospodarskem sodelovanju v Evropski uniji, multikulturalizmu in ukre-
pih za spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja v okviru nove evropske strategije Evropa 2020. Govorili so tudi o strategiji za makroregijo Podonavje, ki jo je decembra lani predstavila Evropska komisija in ki zajema 115 milijonov prebivalcev EU. Cilj pobude je brez novih institucij in vsaj za zdaj tudi brez novega denarja z izboljšanjem sodelovanja in usklajenosti ukrepanja razvijati gospodarske možnosti regije, izboljšati tamkajšnje okoljske pogoje in prometne povezave.
Predsedniki so izrazili optimizem glede premoščanja gospodarske krize in nadaljnjega razvoja EU. Avstrijski predsednik Heinz Fischer se je znova zavzel za socialno Evropo, kjer se državljani ne bi bali besede »reforma« in kjer bremena »ne bi bila nepošteno razdeljena«. Slovenski predsednik Danilo Türk pa je kot novo pridruženi član Skupine Ar-raiolos poudaril pomen tovrstnih srečanj kot pomembnega dopolnila institucionalnemu sodelovanju držav. (STA)
V ZDA s kompromisom preprečili proračunski mrk
WASHINGTON - Velikemu posredniku Baracku Obami je še enkrat uspelo. V noči na soboto, le malo pred polnočjo, se je ameriški predsednik pojavil na zaslonu televizije Bele hiše, s spomenikom Washingtonu v ozadju, in naznanil: »Jutri zjutraj bo ta spomenik odprt za obiskovalce in vse službe za državljane bodo poslovale naprej.« Manj kot uro pred polnočjo, ko bi za-kladništvo moralo zamrzniti številna financiranja za mnoge zvezne agencije in pustiti doma 800 tisoč javnih uslužbencev, je bila paraliza preprečena v zadnjem trenutku. Tako bodo ostali odprti Kip svobode, otok-muzej Alcatraz, narodna parka Yellowstone in Yosemite in še marsikaj drugega.
Pokol v nakupovalnem središču na Nizozemskem
AMSTERDAM - V streljanju v nakupovalnem središču v nizozemskem kraju Alphen aan den Rijn, 21 kilometrov jugozahodno od prestolnice Amsterdam, je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj šest ljudi, 11 jih je bilo ranjenih. Po besedah očividcev je neznanec z brzostrelko streljal na naku-povalce in se nato še sam ustrelil. Mestne oblasti so potrdile, da je med smrtnimi žrtvami streljanja tudi napadalec, ki se je s pištolo ustrelil v glavo.
Znova nasilje v Kairu
KAIRO - Na protestih na trgu Tahrir v Kairu, ki so se ob posredovanju varnostnih sil včeraj sprevrgli v nasilje, sta umrla dva človeka, najmanj 13 je bilo ranjenih. Gre za prvi primer po strmo-glavljenju režima Hosnija Mubaraka, da so trenja med protestniki in varnostnimi silami zahtevala smrtne žrtve. Na trgu Tahrir se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so zahtevali obljubljene reforme, med drugim hitrejše sodne postopke proti pripadnikom nekdanjega režima in razpustitev Mubarakove stranke. To je bil največji shod po več tednih, čeprav je po strmoglavljenju Mubarakovega režima 11. februarja skoraj vsak petek prišlo do zbiranja pro-testnikov na trgu Tahrir.
Pred Fukušimo še vedno raste stopnja radioaktivnosti
TOKIO - Radioaktivnost v morju pred poškodovano jedrsko elektrarno Fukušima se še vedno povečuje. Operater nuklearke Tepco je sporočil, da so v morju severno od nuklearke namerili prisotnost radioaktivnega joda, ki za 2800-krat presega normalne vrednosti. Japonske oblasti so včeraj sporočile nove podatke o žrtvah potresov in cunamija, po katerih je umrlo 12876 ljudi, pogrešajo pa jih še 14.865.
poljska - Letalska nesreča
Ob prvi obletnici tragedije nove napetosti med Varšavo in Moskvo
VARŠAVA - Leto po nesreči poljskega predsedniškega letala v kraju Smolenska na zahodu Rusije so družinski člani vseh 96 žrtev včeraj pripravili spominsko slovesnost ob ostankih razbitin letala. V gostem sneženju se je več kot sto sorodnikov in družinskih članov pod vodstvom poljske prave dame Anne Komorowske udeležilo molitve v spomin na umrle. Rusija je na slovesnost, ki jo je v živo prenašala poljska televizija, poslala posebnega odposlanca.
»Usoda se ne da spremeniti, čas se ne more vrniti nazaj. Mogoča pa je obojestranska pomoč,« je dejala soproga predsednika Bronislava Komorowskega, naslednika v nesreči umrlega Lecha Kaczynskega. Zaradi notranjepolitičnih sporov je v Smolensk pripotoval le del poljske delegacije. Med Moskvo in Varšavo je po nesreči letala izbruhnil oster spor o vzrokih nesreče. Do spora pa je prišlo tudi včeraj, ko je poljsko zunanje ministrstvo od Rusije zahtevalo pojasnilo, zakaj so na letališču v Smolensku zamenjali poljsko spominsko tablo. Zamenjali so jo v noči na soboto, ruske oblasti pa so pojasnile, da prvotna tabla ni bila usklajena z lokalnimi oblastmi, bila pa je tudi samo v poljščini. Nova spominska tabla je dvojezična, vendar pa besedilo na njej vsebuje bistveno manj podatkov. »Besedilo, ki spominja na nesrečo, bi moralo biti usklajeno,« je dejal tiskovni predstavnik poljskega ministrstva, ki je tudi povedal, da je Varšava zaradi tega poklicala na pogovor ruskega veleposlanika.
manjšine - NSKS zavrnil ponujeno 17,5-odstotno mejo za napise
Pogajanja o dvojezičnih napisih na avstrijskem Koroškem gredo naprej
CELOVEC - Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) je včeraj sklenil, da predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) nadaljuje pogajanja o ureditvi za dvojezične krajevne table na avstrijskem Koroškem in zahteva popravke. 17,5-odstotno mejo za dvojezične napise je ZNP zavrnil, sprejemljiva bi bila rešitev z okrog 175 dvojezično označenimi naselji.
Kot je po seji ZNP, najvišjega telesa odločanja pri NSKS, dejal predsednik NSKS Valentin Inzko, je »dobil podporo vseh članov zbora, glavno sporočilo pa je, da pogajanja nadaljujejo in ostanejo za pogajalsko mizo, vendar so nekatera področja, ki zahtevajo popravke«. Rešitev mora »biti poštena in za manjšino sprejemljiva«. V večinsko sprejetem sklepu - le en član je glasoval proti, drugi pa se je vzdržal - ZNP zavrača zahtevano 17,5-odstotno mejo, pri čemer pozdravlja dejstvo, da ta v predloženem zakonskem osnutku sploh ni zapisana.
Osnutek sta v petek prestavila državni sekretar v uradu avstrijskega kanclerja Josef Ostermayer in deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler, predvideva pa od 160
do 165 dvojezično označenih krajev. ZNP zahteva okrog 175 krajev, pri čemer član ZNP in pravnik Rudi Vouk pojasnjuje, da bi bilo pri tem »treba upoštevati večje kraje, zlasti v Rožu, ne pa naselij z manj ko 30 prebivalci, ali takih, ki že sedaj nimajo nobenega napisa«. To bi po njegovem bila ureditev, ki bi jo lahko pravno še zagovarjali, »ampak še vedno bi bilo 100 krajev manj, kot bi jih moralo biti«.
NSKS se bo zavzel tudi za popravke pri predlagani ureditvi za rabo slovenščine na uradih. Zakonski osnutek naj bi namreč prinašal celo poslabšanje glede na sedanje stanje, slovenščina v uradih pa ne bi bila dovoljena niti v občini Dobrla vas, za katero je avstrijsko ustavno sodišče že leta 2000 sprejelo ustrezno rešitev.
ZNP je na seji na Trati pri Borovljah še sklenil, da bi o popravljeni novi ureditvi morale predstavniške organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem sprejeti skupno odločitev.
Glede za danes napovedanega sestanka predstavnikov koroških Slovencev z avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem
je predsednik NSKS Inzko dejal, da pričakuje »konstruktiven pogovor in razumevanje predsednika države ter tudi njegovo intervencijo v korist slovenske manjšine«.
Avstrijski državni sekretar Josef Oster-mayer se je takoj odzval na včerajšnjo odločitev Zbora narodnih predstavnikov pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) glede predloga avstrijske strani o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Izjavil je, da je pripravljen na nadaljevanje pogajanj.
Kot je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal Ostermayer, obžaluje odločitev ZNP, ki je zavrnil 17,5-odstotno mejo za postavitev dvojezičnih napisov, a si rešitve brez predstavnikov slovenske manjšine ne predstavlja.
»Obžalujem, da je propadel kompromis, ki je imel možnost, da dobi potrebno dve-tretjinsko večino za sprejem zakona na ustavni ravni,« je še dejal Ostermayer. Avstrijski vladni predstavnik je ob tem pristavil, da je zanj pomembno, da vse tri organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem podprejo rešitev. (STA)
28
Nedelja, 10. aprila 2011
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
óvr
nevihte
veter
megla
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
<1
Anticiklon, ki se nahaja nad Italijo, se bo postopoma	Nad zahodno in srednjo Evropo ter nad južno Skandi-
premaknil nad Atlantski ocean in tako povzročil dotok	navijo je območje visokega zračnega tlaka. Od severa
severnih manj toplih višinskih tokov. V torek zvečer nas	doteka nad naše kraje suh in nekoliko manj topel zrak. bo prešla hitra _ n hladna fronta.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.44
Dolžina dneva 13.15
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 10.40 in zatone ob 1.41
A
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden.

MORJE
Morje je mirno, temperatura morja 12,6 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 12.06 najnižje -28 cm, ob 19.43 najvišje 20 cm, ob 14.30
najvišje 1 cm, ob 18.54 najnižje -6 cm. Jutri: ob 2.14 najnižje 6 cm, ob 5.54 najvišje 10 cm, ob 13.06 najnižje -37 cm, ob 19.58 najvišje 29 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........18 2000 m............4
1000 m ..........13 2500 m............0
1500 m............8 2864 m...........-2
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 2,5, po nižinah 2.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
mocan gil sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
6/20
CELOVEC
O 5/21
TOLMEČ O
9/21
TRBIŽ O
5/16
o 2/20
KRANJSKA G.
S^?	VIDEM O
<~u"i	10/23
O PORDENON 11/22
ČEDAD O
11/22
O 2/20
S. GRADEC
GORICA O
13/23
O N. GORICA
9/22
O'
TRŽIČ
3/22 _ O
KRANJ
O
LJUBLJANA
/V	8/23
/POSTOJNA O 6/19
KOČEVJE
CELJE 5/20 O
MARIBOR 0 7/20
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 4/20

N. MESTO 7/22 O
ZAGREB 7/20 O
REKA 11/22
^NAPOVED ZA DANES
Po vsej deželi se bo nadaljevalo jasno do le zmerno oblačno vreme zaradi možnih jutranjih visokih kopren. Najvišje dnevne temperature bodo nekoliko nižje od sobotnih. Zjutraj bo pihala zmerna burja, čez dan pa bodo zapihali krajevni vetrovi, ponekod tudi okrepljeni.	Pretežno jasno bo. Šibka burja na Primorskem bo dopoldne ponehala, na severovzhodu pa bo še pihal severni ali severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, ob morju 11, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C. J
	
o
GRADEC
6/19
A
TOLMEČ O
8/21
TRBIŽ O
5/15
O 2/19 KRANJSKA G.
CELOVEC
O 5/21
O
TRŽIČ
4/21
W-1Í VIDEM o
«ü^i	9/22
O PORDENON 10/21
ČEDAD O
10/21
O
KRANJ
o 2/17 S. GRADEC
CELJE 4/20
o i—v j
MARIBOR
O 7/19
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 7/18
GORICA O
12/22
O N. GORICA
7/22
O
LJUBLJANA
7/22
POSTOJNA
O 3/19
KOČEVJE
¿-N0
N. MESTO 6/21
O
ZAGREB 6/18Í
O
REKA 10/22
_,_ _(NAPOVED ZA JUTRI'
> .i, i-^
' Jutri bo vreme lepo in stabilno. Pihali bodo krajevni vetrovi. Jutri bo precej jasno. V torek se bo pooblačilo, popoldne se'
V torek proti večeru pa kaže na poslabšanje.
bodo od severovzhoda začele pojavljati krajevne padavine, deloma plohe.
Dopis iz pariza - Tri desetletja TGV
Vlak, ki je spremenil
V*	V«	•	H
način življenja Francozov
Hitri vlak je spremenil življenjske navade Francozov
PARIZ - V Franciji praznujejo letos 30 let TGV, kar je kratica za Train a Grande Vitesse (hitri vlak). Gre za pomembno obletnico, saj Tgv ni le tehnološki dosežek, ampak je v teku časa spremenil način življenja Francozov.
Leta 1981 je na progi Pariz-Lyon zapeljal prvi Tgv - razdaljo 460 km je vlak prevozil v dveh urah. Med častnimi potniki je bil tudi tedanji predsednik Francois Mitterand. Uspeh je bil takojšen, z leti so se proge pomnožile in nekatere so se razširile v sosednje države. Danes vozi Tgv s hitrostjo 320 kilometrov na uro, kar ga uvršča med najhitrejše potniške vlake. Rekordna poskusna hitrost je 574,8 km/h. Šlo je za poskus, vendar je za mnoge to postal izziv, da bi še povvečali povprečno hitrost.
V zadnjih letih se številne države zanimajo za hitre vlake, kajti to prevozno sredstvo ima veliko prednosti: postaje so v centru mesta, lahko pritečeš zadnji hip pred odhodom, na vlaku so hi-tech pripomočki (računalnik, Ipod, Ipad itn.), ki nas spre-maljajo v vsakdanu za delo ali razvedrilo.
Kljub temu, da je danes Francija med vodilnimi na področju železniškega prevoza, pa ni bila pa prva. Avantura hitrega vlaka se je začela v petdesetih letih prejšnjega stoletja na Japonskem z linijo Šinkansen (1959). V šestdesetih so francoske državne železnice (SNCF) iskale strategijo, da bi privabile potnike, saj jih je bilo vedno manj. Le kaj bi čepeli ure in ure na vlaku, ko z letalom ali celo avtomobilom prideš hitreje! Številne proge so opuščali, prav tako postaje. Rešitev so tedaj našli prav v hitrem vlaku: pot je bila sicer dolga, saj so francoski inženirji dvajset let ekperimentirali razli-
čne motorje in reševali težave, preden so na začetku osemdesetih vzpostavili prvo hitro potniško progo. Z njo se je začela nova era in vlak je postopno postal najbolj uporabljano prevozno sredstvo.
Tgv se lahko pohvali s 120 milijoni potnikov na leto, njihovo število pa vztrajno raste. Danes ne bi nikomur prišlo na misel, da bi vozil 770 km od Pariza do Marseillesa, ko traja potovanje z vlakom le tri ure. Zaradi relativno kratkega časa potovanja, se Francozi veliko premikajo za vikende. Najbolj pogosto pa Francozi uporabljajo Tgv za pot v službo, kajti mnogi imajo delovno mesto oddaljeno po več sto kilometrov od doma. Tudi sama sem morala večkrat službeno v Metz, ki je od Pariza oddaljen 300 km, a zahteva le uro in pol vožnje z vlakom. Za pot na drugo stran Pariza pa potrebujemo približno uro vožnje z metrojem.
Kaj pa cene vozovnic? Navadno so kar visoke, toda če kupiš karto veliko prej, si zagotoviš tudi izredno ugodne cene - to so takoimenovani prems. Še posebno cenene listke najdemo na spletu, poleg tega pa obstaja tudi Idtgv, spletni tgv, za katerega vozovnice je mogoče kupiti izključno po internetu. Danes Idtgv nudi veliko več kot le sedež. Potnik lahko izbere, ali bi raje potoval v miru ali bolj družabno - dovolj je, da ob nakupu vozovnice kliknete na Idzen ali na Idzap. V prvem se pogovarjamo potiho in ostajamo v zen stanju, v drugem smo lahko bolj družabni in klepetavi. Idtgv je pred leti uvedel nočni vlak Idnight, ki ima poleti v vagonu bar, dj-ja in ples. Večina tgv vlakov ponuja tudi najem dvd-jev in wi-fi. Gre res za veliko več kot vlak, saj je spremnil pojmovanje potovanj in razdalj.
Jana Radovič