Gospodarske stvari. Eparsette, ali turška detelja trpi 15—20. let; Sejati jo gie po saduuosuikih iu za časa opušenib njivab. Kdor ve za njo, ali nje ima, je prošeu, 5e je mogoče s ceno vred v ,,Slov. Gosp. nazuaniti, da si nje lirav obiluo naročimo. *) Ivan Fric. Kdaj iu kako je meujava scmena koristna in vspešna? Skoraj vsi skušeni kmetovalci pripoznavajo korist in vspešnost pametne menjave s semenom. In vendar je korist meujave semenske le od raznih okolščin odvisna. Rastline, ki rastejo divje, se ne zarejajo po menjavi semena, in vendar se nikdar ne izrodijo, t. j. ostajajo vedno jednako dobre in lepe. To pa pribaja od tod, ker si te rastline le tam svoj stan vzamejo, kjer vse jim potrebne pogoje, kterib jihovo življenje zabteva, v obilni meri nahajajo. Podobno je z našimi pridelovanimi rastlinami v takih krajib, v kterib se taki sad prideluje, ki kot semensko blago daleč po svetu kot izvrstno okoli slovi, kakor postavimo ruski lan, proštijska rž, frankenšteinska pšenica in druge. Tam se leto za letom na ravno tistem polji pridelano zrnje seje, in vendar črez izrodek nimajo tožiti. To pa zarad tega ne, ker polje, iz kterega se imenovano zrnje dobiva, vse one pogoje v sebi združuje, ktere do popolnega razvitja potrebuje, in ker vedno za čisto setev skrbijo. Tu v takib krajih semena menjati ni potrebno. Drugače pa je, če kteri pridelani sadež s časom kako svojib kmetovalcu zaželenib lastnosti pozgubi. Tako postavim zgnbi pšenica na barvi in teži, 5e se namesto na piavo pšenično zemljišče, v pešSeno zernljo seje; lan daje v subih legab raan.j ličja, kakor v vlažnib, krompir zopet v vlažnih legab in težki zemlji manj moknat pridelek od oncga, ki je na suhem zrastel; oves na nižavab pridelan ima debele luščine in je labkejši od onega na visokib njivah pridelanega. Da se pa tem pomanjkljivostim izognemo, se piava semenska menjava priporočuje. V5asib pa je tudi treba senie premenjati, 5e se niu je kako plevelno seme primešalo ali če se ga kaka bolezen prime, postavim rija pšeuice. Tako pridelano setne se ne sine dalje sejati. Kder pa je treba seme premenjati, tedaj se praša, od kod naj se novo seme dobi? Odgovor jc: vselej od tod, kjer se posamezuo zrno najpopolnejše iu najzdravejše razvija. To pa ni vselej najbogatejše in najrodovitnejše zemljišče, ker v taki zemlji dostikrat žito prebobotno raste, potem pa poleže in tako svojega zinja popolnoma ne razvije. Pa tudi labka in revna zemlja ne srae biti, od ktere setue za menjavo dobivamo, ker jc zrno od takib zemljisč predrobno in kal, ko začne gnati, v zrnu ne dobi toliko hraue, kolikor mu je za krepek razvitek potrebno. Misel, da je treba za močno zemljo serae iz labke zemlje in naopak *) Turška dotelja je ros izvrstna ali stori le na apnenih njivab. Pri g. Berdajs-u v Mariboru se dobi semena funt po 40 kr. Vred. jemati, ni vsikdar resnična. Včasih je to res, v5asih pa tudi ne. Za trdno ravnilo pa velja, da je setviuo blago od take zemlje vzeti, ktera kot po naravi primerna za rastlino velja. To bode pa skušen kmetovalec spoznal iz stanja silja in iz lastnosti pridelanega zrnja. Ni nikakor potrebno serue iz daljuib krajev dobivati, da se koristna semenska meDJava vpelje, v5asih je to z istira dobičkoin v najbližnji bližnjavi mogoče. Na visokih njivali pridelano seme naj se poseje na nižave iu naopak, vselej pa le takrat, 5e je sad, kterega za menjavo semensko vzeti hočenio, kolikor mogoče najbolj popolnoma razvit. Ce seme poslednje lastuosti nima, potem menjava semena nič ne pomaga. Mala zemljišea, kterih njive navadno glede zemeljuih lastnosti niniajo velike različnosti med seboj, silijo lastnika seme od drugod dobivati. Na velikih posestvih pa se lastno pridelano seme labko zauienjava, ki je na različnili zemljiščih prirastlo. Z menjavo semena je ravno tako, kakor z obnovljenjetn krvi pri živinoreji. Če se je pri kakem plemenu bati, da bode svoje dobre lastnosti, zarad kterih se ravno glešta, ]>ozgubilo, tako se mora kvi ponoviti. Ravno tako je pri pridelovanji poljskib sadežev. Kakor hitro kmetovalec ktero potrebnih lastnosti na svojem zrnji pogreši ali pa mu jo dati boče, brž mora seme premeniti, novo seme pa le odtod rzeti, kjer je zrno najbolj razvito, in kjer ima dotična rastlina vse zaželene lastnosti, kolikor mogoče v najviši meri. Nekoliko besedic o pridelovanji murk ali krastavcev. V nekterih krajih si s pridelovajem murk ali krastavcev lepega denarja prislužijo, vrh tega pa še sami dosti dobre in tečne salate in prikube povžijejo. Ker se pa neizmerno veliko murk po trgovini spe5a, je pridelovauje murk za trgovino še veliko bolj hvaležno delo. To pa pride odtod, ker je muika soeivje, ki se na mizi bogatina in siromaka v iaznih podobab rada vidi, bodi si kot salata ali murka v soli ali popru. Pridelovanje murk in jibova reja, je priprosta in ne potrebuje posebuih stioškov in velikega truda. Zemlja, v ktero se mnrke sejejo, mora biti močno pognojena. Boljši je vroci konjski in ovčji gnoj od mrzlega govejega. Tudi gnano, to je ptičji gnoj, ki ga prek morja iz ttijih dcžel k uam pripel.jejo, se je kaj dobrega skazal, bodi si ko prah ali pa v vodi raztopljen 1 funt blizo na 200Q čevljev. Lega mora biti prosta, solnčna in nikakor ne vlažna. V dobrem rahlem zemljiscu se zrna po brazdicab, ki se siedi 4 5evlje široke grede potegnejo, poseje in lc z dobro mešani5no prstjo, pri deževnem vremenu pa s pepelom ali žaganjem pokrijejo. V težki zemlji pa je boljše globokejšo jamo vzdigniti, z dobro mešanično prstjo napolniti in v njo seme posejati. Tani, kjer murke, zarad globoke in mokrotne lege rade gnjijejo, se napravijo daljši rebri ali pa kopice, posujejo se z mešaničuo prstjo in potem v tako vzvišeno lego se še le seme poseje. Cela greda ali kopica se potem z vejami pokrije, da tako murke visoko leže in ne morejo gnojiti. 0 istem 5asu se tudi nekoliko murk v lonce ali tople grede poseje, da se s teini rastlinami morejo nastale luknje popolniti. Ce hočemo prav ranih murk si prirediti, raorauio dva tri zrna semeua djati sred kepe mahove, ktera se potem v toplo gredo položi. Rastiinice kmaluizrastejo in se dajo presaditi. Ce bi bilo preveS rastlinic na kteri gredi pognalo, ki so si na poti, tako se morajo preobilne populiti. Ravno tako se sinejo tudi posamezne trte porezati ali pa o postavljenih kolih oviti in tako na viš rasti pustiti. Kedar je suša, je treba po solnčnem zahoda s toplo vodo polivati. Največa zapreka vspešnega pridelka murk so nasadbe, ki se med murke nasajajo, kakor razno zelje, selar itd. Navadno iz obojega ne doraste kaj prida. Le salata kot prednji sadež daje resničen hasek. Kedar je treba salato okopati, okopljejo se tudi muike. Ko je salata pospravljena, tedaj se grede drobno okopljejo in oplevejo in murke tudi zajcdno nekoliko osipljejo. Za seme se puščajo najlcpši sadeži, da dozorijo. Potcm se jim podložijo kake Srepinice ali deskice. Ko so ožoltnele, se polože ua solnčno mesto, dokler ne zacnejo gnjiti. Kakor se murka mnogovrstno porablja, ravno tako mnogovrstne so tudi njibove sorte. Nekteie se odlikujejo po posebni velikosti in obiluim zarodom, druge pa po drobni H5ni podobi in dobrem okusu. Med mnogimi omenjamo tukaj le dveh sort in sicer najprej angleške Lornove murke, ki posebno velika vzraste. Najboljše se obnese ob špalirih in seučnicab. Na Angleškem so jo pred tremi leti začeli saditi, in zdaj je zaiad nježnjega in vkusuega mesa najbolj priljubljena. Pri razstavab je bila skoraj vsikdar odlikovana. Druga sorta je muika labodovica, ker ima tako rast, kakor labodov vrat ali šinjak. Ona spada brez ugovora k najboljšim plemenom murk. Meso ji ostaja nježno in oknsuo skoraj do zrelosti, in sicer posebno zarad tega, ker ima le malo semena v sebi. Saditi se da ne le v toplib gredab, ampak tudi pod milim uebo.n. Seme se dobiva pri raznib scruenskib kupcih. Grahorica. Za zeleno klajo se med drugimi rastlinami posebno tudi grahorica, grašica ali grabor priporoča. Grahorice je več soit. Vse pa se kakor navadni grab ovijajo in so jednoletne rastline z votlim vejastim, včasili prav dolgim steblom, kterega ozko podolgasto na koncu okroglo listje kinča. V stročju je po 4—7 okroglib zrn različne barve. Če se med seboj pomešaiio sejejo, prehaja jedua sorta v drugo in narejajo se odrodki kakor: bela, rujava, prižasta in črna graborica. Navadna rujava, scjavna graborica se ima za najrodovitaejšo in jo najbolj za živinako klajo sejejo; tudi zastran vremena in zemlje je najraanj izbirčna. V toplejšib krajib pridelujejo tudi zimsko graborico, ki je pa le odiod navadne sejavne grahorice iu ne za ostro vreme našib krajev. Neka posebna sorta je tako imenovana narboneška klajna graborica z zrnjem kakor grab debelim in bolj bobu podobnim. Vendar le v toplib krajib in bolj v močni zeuilji stori in ker tudi pridelek ni tolik, da bi veče delo in boljšo zeniljo poplačal, se v naših krajib le redkokdaj seje. Navadna graborica ljubi srednjetoplo, vlažno poduebje in proti pomladanskim mrazem ni preveč občutljiva, še takrat ji le malo ali nič ne škoduje, če je mraz tako hud, da celo zemlja zmrzne. Graborica ljubi labkejšo zemljo, kakor grab; le v subi peščeui zemlji ne stori in se v vročib poletjili dostikrat popolnoma. posuši. V setvinem kolobaru se kot knna večidel za pripravljajoči sadež v frišni gnoj seje, za seme pa le v ponošeno zemljo, kot drugi ali tretji sadež. Gnoja zahteva le srednjo meio; v ruočnejši, frišno pognojeni zemlji prav clolga raste, vedno cvete in malo semena obrodi, je toiaj za zeleno krmo kakor vstvarjena. Zernlja se za grahorico, ravno tako prjpravlja, kakfor za grab, s kterim se tudi jednako seje, namrec za scme, kolikor prej, toliko bolje za zeleno krmo pa v kolobaru kot pivi sadež pred ozimino sicer pa tudi še majnika in junija. Za seme se seje po dobroti semena in zemlje na jeden oral 2—2V2 mecna, za krmo pa 1 ft—2x/2 ter se globoko z biauo zavleče ali pa tudi podorje. Med rastjo ne potrebuje več drugega obdelovanja. Grahorica dozori v 4—4]/2 mesecih navadno za graborn, pospravlja se ali s koso ali z srpom in se v redeh suši, v snope poveže in se dalje, kakor ceno pospravi. Poprečen pridelek zrnja je na oralu 12—18 mecnov 90—95 funtov težkib. Slame vrže 16—24 centov. Grahorično seme se sicer tudi inelje in z rženo moko pomešano se kruh speče. Ali krub je črn, bridek in težko prebavljiv. Z ovsoin vred se graborica za konjako krmo porabi, tndi za ovce je dobra in jo imajo za posebno redivuo. Slama se kot kraia hvali posebno za ovce in toliko izda, kolikor slabo seno, vendar je boljša od grahove slame.