Sovčefsha ahclla
za pakt petih velesil
le nekaj tednov vodijo informbirojske partije novo »mirovno akcijo«. Tokrat ne gre več za splošne pozive, niti za zbiranje podpisov, kr naj bi ovenčali stockholmski mirovni apel. Akcija je mnogo bolj konkretna, pravilneje povedano, mnogo bolj neposredno navezana na težnje, ki jih uveljavljajo v svoji zunanji politiki sovjetski vladajoči krogi. Informbirojske agenture so začele zbirati podpise za sklenitev pakta petih velesil. Kakor v neštetih drugih primerih je tudi tokrat sovjetska diplomacija pognala v prvi napad tako imenovane komunistične partije, v katerih že dolgo ne vidi drugega kol sredstvo za pritiskanje na svoje imperialistične partnerje na zahodu.
Kakšne cilje zasleduje sovjetska zunanja politika z uprizorjena gonjo in poveličevanjem pakta petih velesil?
Zahteva po sklenitvi pakta ni nova, saj so jo že večkrat postavili sovjetski predstavniki na mednarodnih forumih in tako tudi na zadnjem zasedanju Generalne skupščine OZN. Bistvo tega predloga, ki so ga doslej odločno zavračali vsi svobodoljubni narodi sveta, je v monopolu, ki naj bi si ga po sovjetski zamisli prilastile velesile, da hi odločale o vseh mednarodnih vprašanjih. Sovjetska zveza, Kitajska, Anglija, Francija in Amerika naj bi bile po tej zamisli tisti najvišfi, nedotakljivi in končnovel javni arbiter, ki bi lahko odločal o usodi malih' in srednjih narodov. Za‘želeno mizo naj
Proletarci tftteh dežel, združite se!
Poitnfna plačana ▼ gotovini
»RAYICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Ljubljana, nedelja, 22. aprila 1951
ŠTEVILKA 96.	—	LETO	KIL - CENA 2 DINARJA.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Vlado Vodopivec Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6 — Uprava Kopitarjeva ul. 2 — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65 — Telefon naročniškega oddelka 80-39 — Telefon oglasnega oddelka 36-85 — Številka ček. rač. 604-90321-0 — Mesečna naročnina 50 din — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Kopitarjeva ul. 6
Konferenca štirih v Parizu
Gromiko zavrnil predlog treh zahodnih velesil
Pariz, 21. aprila (Tanjug) Na včerajšnji seji namestnikov ministrov za zunanje zadeve štirih velikih sil se je položaj zaostril, ker je sovjetski zastopnik Gromiko zavrnil novi predlog zahodnih sil Za dnevni red, češ da je v načelu in posameznosti nesprejemljiv. Novi predlog, ki ga 'je podal Gromiko, govori o izpolnitvi mirovne pogodbe z Italijo, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo in vseh sporazumov štirih sil o Avstriji in Nemčiji. Britanski, namestnik Ernest Davies je izjavil, da pomeni Gromikov nastop zoper novi zahodni predlog največje razočara-
bi *ob dobrih medsebojnih odnosih < raz- j nie in n* zaznamovati prav nobenega
deljeval svet na interesne sfere in koval dobiček na račun svobode in enakoprav- I n osti drugih. Kaj drugega od sovjetske ! želje po paktu petih velesil — upoštevajoč prakso njene dosedanje zunanje politike — tudi ni mogoče pričakovati.
napredka. Nekateri zahodni krogi so mnenja, da , je edino zboljšanje v tem, da Gromiko v svojem novem predlogu ni | omenil denacifikacije Nemčije.
Gromiko je dane6 govoril nekaj več j kot eno uro. Zadnji predlog zahodnih sil
 .........,	|	je označil kot dokaz, da zahodne sile
Na, sc sovjetski voditelj, in njihovo nočejo resno razpravijati 0 zmanjšanju
 oborožitve. Rekel je, da štiri velike sile
lahko resno vplivajo samo na svoje lastne oborožene sile, ns pa tudi na oborožene sile drugih držav, kakor to predlagajo zahodne delegacije. Znova je poudaril, da je nesprejemljiv vsak predlog, v katerem nista omenjeni, vprašanji Atlant-
orodje, informbirojske agenture, še tako trudijo, bistva zahteve po paktu petih velesil ne morejo prikriti: Vsa sovjetska zunanja politika zadnjega ' desetletja, pa tudi nekaj let poprej, odločno kaže na imperialistične težnje po razdeljevanju interesnih sfer. Tipični primeri te politike so razdelitev Poljske po sklenitvi nenapadalnega pakta s Hitlerjem, trgovanje za haitske države med Moskvo in Berlinom in zatem še med Moskvo in Zahodom, mešetarski posli z Japonsko ob učinkoviti pomoči neiriške diplomacije, sporazum o razdelitvi Jugoslavije s takratnimi angleškimi vladajočimi krogi, podlo in umazano mešetarjenje z grško narodnoosvobodilno borbo, razdelitev interesnih sfer na Koreji itd. itd. Vse te imperialistične kupčije so sklepali moskovski voditelji danes s fašisti, jutri z zahodnimi imperialisti, s komer koli, ki je bil pripravljen razdeljevati svet, ne oziraje se na to, da njihove kupčije škodujejo razvoju delavskega gibanja in revolucionarnih sil sveta. Ko so se sovjetski vladajoči krogi nekaj
(Nadaljevanje na 2. strani.)
skega pakta in ameriških prekmorskih oporišč. Po njegovih besedah so razgovori obtičali prav tam, kjer so bili v začetku. Nato je rekel, da 6e je sovjetska vlada na vso moč trtjflila, da bi se našle sprejemljive formule za dnevni red, in je obtožil zahodne delegacije, da se niso prav nič potrudile približati se stališču sovjetske delegacije.
Namestniki treh zahodnih sil so imeli po včerajšnji seji poseben sestanek, da bi pretesli najnovejši položaj.
Z današnjim dnem se je torej končal že šesti teden diplomatskih b<yb med štirimi namestniki zunanjih ministrov, Sporazum glede dnevnega reda konference velikih štirih zunanjih ministrov je prav tako daleč kot kdaj koli poprej. Prot; visokemu stropu konferenčne dvo-j rane v marmorni palači je bilo izrečenih j okrog dva milijona besed.
Na 35. plenarni seji 60 ZDA, Fran-! cija in Britanija na eni strani in Rusija ! na drugi vztrajno nadaljevale svoje poizkuse za izdelave dnevnega reda konference zunanjih ministrov. Alexandre Pa-rodi, francoski delegat, je omenil, da izjave ruskega delegata Andreja Gromika »kot se zdi, poglabljajo prepad med nami«.
tmmm
Najboljše	zadruge	v	l
že končujejo
PREDLOG JUGOSLOVANSKEGA DELEGATA Komisi)! OZN za CloveCanshe pravice
Ženeva, 21. aprila (Tanjug) Komisija OZN za človečanske pravice je nadaljevala svoje delo z razpravo o ukrepih za implementacijo, t. j. za način, kako zagotoviti uresničenje pakta o človečanskih pravicah. Razprave se je udeležil jugoslovanski delegat Jevremovič, ki je podal formalni predlog, po katerem naj bi komisija sklenila, da se iz načrta za ta pakt izločijo določbe o ukrepih za implementacijo in da naj se redigirajo posebej.
Se nekaj dni In razstava bo odprta
v"- es
p( m 1 gH
$V. ,
l
1
•••LV	-
I
Marsikdo, ki si ul bo 'prihodnje tedne f-7 ogledoval veliko raz- J f, stavo v počastitev j.
10. obletnice OF, si bo pač težko mislil, j -da je bilo tam, kjer mm je sedaj okoli mogočnega kipa »Partizanske ga stražar ja« lep park, še pred tednom ali dva razmetano gradbišče.
Dan za dnem se spreminja okolica stavbe bodočega gradbenega instituta in še bolj njegova notranja oblika. Tu namreč pripravljajo veliko razstavo.
Kako dolga je pot od zamisli do končno tako skrbno in lično urejene razstave, ki nam bo pokazala vso mogočno utripanje velikih dni zadnjega desetletja! Sko-ro pred letom dni so pričeli 6 pripravami za razstavo. Organizatorji 60 razpravljali, predlogi so oblikovali razstavo na razne načine in končno je iz tega nastal sce
Partizanski stražar Borisa Kalina pred razstavno dvorano
narij, lahko bi rekli tudi scenska knjiga. I vitrini, v kateri so prikazani prvi koraki Po znsnutku bo prikazana kronološko našega oboroženega odpora. V ozadju naša zgodovina zadnjih deset let.	I	zemljevid	Slovenije	z	rdeče	obrobljenim'
.. d ^ 1:	1,-;	-n/i	m	nnuArlft	Ar.
Če stopiš sedaj v mogočno glavno dvorano razstavnega prostora, čutiš, kako uravnavajo vse to celodnevno vrvenje neke nevidne niti. ki se pretakajo iz scenske knjige. Več sto ljudi, strokovnjakov, arhitektov, umetnikov, fotografov, uresničuje osnutkarjevo zamisel.
Razstava bo najprej prikazala raizpad stare Jugoslavije. Direktor Muzeja narodne osvoboditve s svojimi pomočniki ureja tu vitrine, nad katerimi je velik napis: »Marec je oznanil novo Jugoslavijo«.
Marsikdo bo mislil, da je enostavno razvrstili vso bogato gradivo. Organizatorji posameznih oddelkov razstave so najprej dobili nekaj listOv scenske knjige. Nato so začeli s svojimi sodelavci razmišljati, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi hi prikazali svoje razdobje: z zemljevidi, s fotografijami, napisi, z dokumenti, maketami in podobnim. »Poglej,« me je tovariš Kramar povodci k
predeli, ki nam povedo, da je bilo 27. julija 1941 na slovenskem ozemlju že 15 partizanskih čet. Prve akcije, kot miniranje daljnovodnega stebra, turbinskega cevovoda v Vintgarju, slike prvih partizanskih borcev ter nemške soldateeke, ki je hotela s svojo silno premočjo zlomiti prvi odpor ljudstva.
»Pri tem smo razmišljali, kako naj čim bolj plastično prikažemo pomen prvih partizanskih dejanj. Z obdelavo in grafičnim prikazovanjem na zemljevidu smo to prikazali teritorialno, s slikami pa njihove akcije, napisi pa bodo oboje povezali,« mi je ljubeznivo razkazoval tovariš Kramar.
To je samo odlomek, ki dokazuje, da Im ta razstava ena najboljših in najlepše Pripravljenih, kar jih je bilo doslej, iše nekaj dir. in desettisoči obiskovairev bodo lahko Čitali iz svojstvene knjige naše narodne zgodovine, ki jo v obliki razstavo pripravljajo njeni marljivi organizatorji,	^J,
Ko je razložil svoj predlog, je delegat FLRJ pojasnil, da bo imela rešitev tega vprašanja lahko zelo velike posledice. Jugoslovanski predlog se opira na razloge, ki so čisto pravni. Načrt za pakt ima dva dela. V prvem delu so materialne določbe, ki se tičejo človekovih pravic. Drugi del obsega procesualne določbe in gre torej v teh primerih za različno snov, ki se ne bo razvijala v enaki meri in katere razvoj bo imel različne pravne posledice. Sprememba nekaterih določenih materialnih predpir rv bo namreč za države obvezna od trenutka, ko bodo to spremembo sprejele. To pa ne pomeni, da so s tem proste prejšnjih obveznosti, ki so jih spTejele s pristopom k paktu. To pomeni, da se bo prej sprejeta obveznost umaknila novim obveznostim samo tedaj, če bo država sprejela s svojim pristopom k paktu nova besedila spremenjenih materialnih določb. Ni pa tako s procesualnimi določbami, ki sestavljajo celoto. Vsaka sprememba, ki dobi veljavo, v celoti izključuje postopek, to pa se pravi, da ob istem času ne moreta obstajati dva postopka o istem vprašanju.
Razen tega bi lahko prišlo tudi do neskladnosti med materialnimi določbami pakta in določbami drugih mednarodnih pogodb ali nacionalnih zakonodaj. Za odstranitev teh neskladnosti morajo države, ki pristopijo k paktu, spraviti materialne določbe 6voje nacionalne zakonodaje v sklad z določbami pakta. Z druge strani pa ni mogoče dovoliti, da bi določbe katere koli druge mednarodne j pogodbe imele večjo moč kot določbe ! pakta, ki se tiče človekovih pravic, To J pa ne more veljati tudi za procesualne določbe. Vprašanje o neskladnosti pro- j cesualnih določb je treba torej drugače rešiti. Vse to govori za to, da je treba te določbe pakta ločeno urediti zato pa predlaga delegacija FLRJ, naj pridejo določbe o ukrepih za implementacijo v posebno listino.
Razprava o ukrepih za implementacijo se nadaljuje.
Letošnja pomladanska setev je prinesla ljutomerskim zadružnikom mnogo skrbi. Vsak dan dež, zemlja razmočena tako, da nisi mogel na njivo. Zadnje tedne pa so povsod temeljito prijeli za delo. To pot so v številnih zadrugsh opustili zastaTeli način dela — odstranili so mejnike, na njive pa pognali stroje. In sadovi? Številne zadruge v obmurskih krajih, kjer imajo največje površine, že te dni končujejo setev. Na Moti, kjer hočejo biti tudi letos med prvimi, so že končali setev ovsa, krompirja, pese, detelje, ostalo jim je le še nekaj povrtnin in koruze. Pa tudi na Krapju, Cvenu, Stročji vasi, Lukavcih, Križevcih in drugih zadrugah ne zaostajajo. Povsod pritiskajo od zore do mraka, saj vedo, da je pravočasno opravljena setev že polovica uspeha. Na račun nezasejanih površin iz jeseni so zasadili več krompirja in povrtnin, kar so letos glavne kulture zadružnikov. Od 504 ha povrtnin je največ zgodnjega in poznega krompirja ter manjše površine zelenjave, med drugim 18 ha zelja, 3 ha čebule, 22 ha paradižnikov in paprike ter nekaj ha ostalih povrtnin. Sadike so jim priskrbeli na drž. posestvu v Rakičanu. Cilj gojenja povrtnin je ob času največjih potreb po ze-
Madžarski minister šandor Zold odstavljen
Budimpešta, 21. aprila (MTI) Predsedniški svet Madžarske je odstavil ministra Šandora Zolda, po predlogu istega sveta pa je bil imenovan na njegovo mesto Ar-pad Hazi, član centralnega komiteja partije madžarskih delovnih ljudi. MTI ne pove, zakaj je bil Šandor Zold odstavljen.
NOV IZSTOP IZ KP ITALIJE
Rim, 21. aprila. (Tanjug.) Predsednik občine Castiglione dei Popoli v pokrajini Bologni Teodoro Belini je izstopil iz Komunistične partije Italije. Kakor piše italijanski tisk, je Belini izstopil iz Partije zato, ker se ne strinja s politiko partijskega vodstva.
TRYGVE LIE ODPOTOVAL V DAMASK
Kairo, 21. aprila. Associated Press poroča, da je generalni sekretar OZN Trygve Lie danes odpotoval z letalom iz Kaira v Damask. Ko bo napravil obisk glavnemu mestu Sirije, bo obiskal Try-gve Lie še Beirut in Tel Aviv.
Generalni sekretar OZN je izjavil, da nima njegovo potovanje nobenega posebnega političnega smotra, marveč je namenjeno samo proučevanju raznih problemov v tem delu sveta prav na kraju.
Schuman o potožaiu Posarja
Pariz, 21.aprila. Na včerajšnji tiskovni konferenci je francoski minister za zunanje zadeve Robert Schunuan izjavil, da 60 vse države podpisnice Schumano-vega načrta za to, da se Posarje sprejme v zahodnoevropsko skupnost premoga in jekla. Vendar pa sta Francija in Zahodna Nemčija različnega mnenja o zakonitem položaju Posarja. Tega mi mogoče zanikati in bosta Francija in Nemčija odločno vztrajali pri svojih stališčih. Pri pogajanjih o Schumanovem načrtu, ki so bila pred kraitkim v Parizu, je bilo zastavljeno vprašanje, kako naj se Posarje vključi v evropsko skupnost premoga in jekla. Po ustavi te pokrajine je Francija v njenem imenu podpisala Schumanov načrt, ker za to nista bili upravičeni ne Nemčija ne Posarje. S podpisom, ki ga je Francija dala na ta sporazum, ni bila prav nič kršena avtonomija, ki jo ima Posarje glede izglasovanja zakona o izvajanju tega sporazuma v posarskem parlamentu. Če posarski parlament ne b° ratificiral sporazuma, bo 6 držav podpisnic skupaj reševalo to vprašanje. V posvetovalni skupščini bodo Posarje zastopali delegati, ki jih bo izvolil njen parlament, v Svetu ministrov pa francoski minister at zunanje sadova^
Na vprašanje, ali je Posarje namenjeno za plačilo francoske vojne škode, je Schuman odgovoril, da Francija nikoli ni štela te dežele za predmet, s katerim bi si plačala vojno škodo, pač pa da je v ta namen dobila poearske rudnike za 30 let Schuman je na koncu rekel, da priznava Francija samo sedanji posarski statut in da si bo prizadevala, da z mirovno pogodbo z Nemčijo ne bo spremenjen.
— * —
EGIPT ZAVRNIL BRITANSKI PREDLOG ZA NOV SPORAZUM
Kairo, 21. aprila (Tanjug) Komisija egiptovske vlade je zavrnila britanski predlog za sklenitev novega sporazuma, ki naj bi zamenjal anglo-egiptovsko pogodbo iz leta 1936. Agencija France Presse poroča, da bodo odločitev egiptovske vlade v kratkem sporočili Veliki Britaniji.
Spričo tega piše časopis »El Abram«, da pomeni odgovor egiptovske vlade ra britanske predloge poslednji poskus, da bi z neposrednimi pogajanji uredili vprašanje umika britanskih čet s področja Sueškega prekopa.
lenjavi na trgu nuditi potrošnikom zelenjavo po nižjih cenah, kakor jo prodajajo zasebniki. Večji del opravil pri setvenih delih so letos prevzeli traktorji, ki Jih imajo v okraju 14. Najboljše zadruge: Mota. Stročja vas, Lukavci, Krapje in druge, imajo traktorje, druge pa upravlja zadružni sklad in pomaga tam, kjer je največja potreba. Semena je v zadrugah dovolj, le dobrega semenskega krompirja ponekod primanjkuje. Tu so se zadružniki kmalu znašli — zbirajo seme iz ohiš-nie seveda proti vrnitvi jeseni.
Kaj pa zasebni kmetje v okraju? Tudi ti hite z delom, le da bodo morali letos prepustiti prvo mesto zadrugam, vsaj v naštetih primerih. Setvenih komisij pa ni mnogo opaziti. Kakor kaže, so se tudi letos zadovoljili s papirno birokracijo, kair ni težko ugotoviti, če na okraju povprašaš po podatkih. Le-ti so tako pičli, da jim spričo opravljenega dela ne moreš verjeti Kaj delajo evideotičarji?
Poročilo o zdravstvenem stanju maršala Tita
Beograd, 21. aprila ob 17. uri (Tanjug) Stanje v dveh dneh po operaciji je popolnoma normalno. Bolnik se počuti subjektivno zelo dobro. Temperatura 37.1 C, puls 82, dihanje 26.
Prof. dr. Božidar LavriK, proi. dr. Bogdan Brecelj, prof. dr. Igor Tavčar, sanit polk, dr. Ivo Popovič 1. r.
Na Jadranu je vse pripravljeno za turistično sezono
Na našem jadranskem turističnem področju so se letos povečale možnosti glede nastanitve gostov. Postelj je na razpolago v hotelih in penzionih nad 10.000, v privatnih sobah okrog 5000, v okrevališčih pa okrog 6.000. Tuji turisti se zanimajo letos za naše turistične kraje mnogo bolj kakor lani. Na Jadranu pričakujejo letos zlasti mnogo avstrijskih, švicarskih, belgijskih, nemških in ameriških turistov. Tudi prometne zveze bodo letos znatno boljše kakor lani.
Zmagovalci tretjega glasbenega tekmovanja
V zaključnem delu III. jugoslovanskega glasbenega tekmovanja, ki je bilo 19. in 20. aprila v dvorani Kolarčeve ljudske univerze v Beogradu, je sodelovalo 20 kandidatov, od katerih jih bo 8 dobilo drugo in tretjo nagrado. Prve nagrade ne bo dobil noben tekmovalec. Žirija je sklenila priznati drugo nagrado po 30,000 din pianistom Fredu Došeku iz Zagreba, Zvezdani Bašič iz Zagreba, Z. Markoviču in Olgi Jovanovič iz Beograda. Za 6olopetje je dobila drugo nagrado edino Sonja Draksler, mezzosopran iz Ljubljane, tretjo nagrado pa bo dobilo 7 solopevcev Zorica Filipovič, sopran iz Beograda, Vilma Bukovec, 6opran iz Ljubljane, Milica Miladinovič, mezzosopran iz Beograda, Mira Kalinovič, mezzosopran iz Beograda. Od basov in baritonov bodo dobili tretjo nagrado Dušan Popovič iz Beograda, Miroslav Janjčič in Milivoj Bačanovič iz Sarajeva. Od violinistov je dobila nagrado 20.000 dinarjev Jelka Stanič - Krek iz Ljubljane, Godci na pihala so dobili več drugih in tretjih nagrad. Drugo nagrado bo dobil Boris Čampa, flavtist iz Ljubljane, Ernest Ač-kun, klarinet iz Beograda, in Božidar Tumpej, fagotist iz Beograda, Tretjo nagrado za flavto bo dobil Dragutin Mirkovič iz Beograda, za fagot pa Marijan Bolfan prav tako iz Beograda. Mladi glasbeniki nagrajenci bodo imeli 23- in 24. aprila koncert v Kolarčevi ljudski univerzi.
Vicko Krsfulovič izvoljen za sekretarja oblastnega komiteja KPH za Dalmacijo
V petek je bila končana v Splitu II. oblastna partijska konferenca za Dalmacijo, ki je zasedala dva dni. Konferenca je sprejela resolucijo o tekočih nalogah ter izvolila nov oblastni komite 53 članov in 12-članski biro. Za političnega sekretarja biroja je bil izvoljen Vicko Krstulovič, za organizacijskega pa Ante Roje.
NA KOREJI brez večjih sprememb
Tokio, 21. aprila. (Tanjug.) V današnjem 6poročilu 8. ameriške armade, ki ga prenaša United Preše, je rečeno, da ee je sovražnik včeraj le malo ali pa zmerno upiral južno in jugozahodno od Corvona. Cele združenega poveljstva so zavrnile 3 sovražnikove protinapade na območju severno in severozahodno od Joangognija. Severno od Jonguja je bila razbita sovražnikova enota, ki je štela 300 mož.
Izgube kitajskih in severnokorejskih čet na Koreji
Washington, 21. aprila, AFP prenaša poročilo ameriškega obrambnega ministrstva, v katerem je rečeno, da znašajo skupne severnokorejske in kitajske izgube od izbruha korejskega spopada pa do danes 813.873 vojakov. Do 9. aprila t. 1. je znašalo število severnokorejskih izgub 504.835 vojakov, kitajske izgube pa 60 znašale 291.895 vojakov; Od začetka korejske vojne pa do danes so izgubile ameriške čete 60.775 vojakov.
ZDA bodo okrepile svojo vojaško misijo na Formozi
Washiag'ton, 21. aprila (UP) V soboto so odgovorni krogi ZDA izjavili, da je sklep o ustanovitvi ameriške vojaške misije na Formozi del splošnega programa za obrambo tega otoka, medtem ko se korejski spor nadaljuje. To politiko je najavil Truman takoj po invaziji v Južno Koreje) s tem, da je odredil 7. floti, da patruljira ob obalah Formoze in prepreči napad s katere koli strani, bodisi napad kitajskih komunistov ali poizkus nacionalistov, napraviti invazijo na celino.
Funkcionarji so poudarili, da bo misija poslana zaradi obrambe Formoze, ne pa zato, da bi pripravila nacionalistično vojsko na napad na kitajsko celino. Tru-
(Nadaljevanje s 1. strani.)
let po drugi svetovni vojni začutili dovolj močne, so skušali ponovno razdeliti enkrat že razdeljena ozemlja. Posledica tega je vojna na Koreji, pa tudi napetost in grožnje v Evropi. Poskusili so obračunati tudi z. našo domovino, ki jim je bila že dolgo trn v peti zaradi njene svobodo-Ijubnosti in dosledne revolucionarnosti.
Ob takih dejstvih, ki se vlečejo kot rdeča nit skozi zadnje desetletje imperialistične politike sovjetskih vladajočih vrhov, tudi od zahteve po paktu petih velesil ni mogoče pričakovati drugega kot poskus nadaljevati to politiko pod drugačnimi pogoji jn z drugačnim naslovom.
Kremeljski voditelji so že neštetokrat pokazali, da nimajo nobenega zaupanja v revolucionarne sile delavskih množic ter
v	moč prebujajočih se malih in srednjih narodov. Zato so bili tudi vsi njihovi napori v OZN usmerjeni na to, da bi si kot predstavniki velesile prisvojili določene pravice, da bi perečih mednarodnih vprašanj ne reševali s stališča napredka, marveč s stališča ozkih, sebičnih in imperialističnih želj. Take so bile na primer sovjetske zahteve po dodelitvi mandatov nad bidšimi italijanskimi kolonijami, tako je bilo sovjetsko stališče do pogojev mirovnih pogodb z Italijo, Avstrijo, Nemčijo itd.
Nobeno naključje ni, da je Kremelj mobiliziral svoje agenture prav zdaj za zbiranje podpisov za sklenitev pakta petih velesil. Pred durmi je možnost konference štirih velesil, pa tudi vprašanja Daljnega vzhoda se postavljajo v čedalje ostrejši obliki. Razen tega mislijo sovjetski vladajoči krogi, da so dovolj močni, da lahko vsilijo drugim svojo voljo in želje.
Toda prav v tem je tudi njihova temeljna napaka. V imperialistični omejenosti so prezrli, da se navkljub njihovemu kontrarevolucionarnemu delu z ogromno silo prebujajo svetovne delovne množice, da je družbeni razvoj napravil tak korak naprej, da starih imperialističnih metod ni mogoče več prikrivati za socialističnimi gesli, niti nimajo nobenih stvarnih pogojev, da bi jih trajneje uveljavljali. Zaradi tega je akcija za pakt petih velesil, ki je samo eden mnogih izrazov sovjetskih hegemonističnih teženj, tudi že vnaprej obsojena na neuspeh.
man je ponovno poudaril, da je jedro ameriške politike v korejski vojni, preprečiti razširitev spora v splošno vojno.
ZDA ZAHTEVAJO OBOROŽITEV AVSTRALIJE IN NOVE ZELANDIJE
Washington, 21. aprila, (UP) Visoki ameriški funkcionarji eo izjavili, da zahtevajo ZDA, naj Avstralija in Nova Zelandija ustanovita lastne obrambne sile, da pa naj za sedaj ne pričakujejo, da bodo dobile od ZDA orožje in drugo vojaško opremo.
Omenjeni funkcionarji so mnenja, da naj bi ti dve državi najprej poskrbeli za lastne obrambne sile in šele potem zahtevale od ZDA poroštva za nedotakljivost njihovih obal. Ta pogoj ZDA se opira na tako imenovano Vandonbergovo resolucijo, ki je bila sprejeta ob sklenit-
vi	Atlantskega pakta.
V	Cannesu se je zaključil mednarodni filmski festival
Cannes, 21. aprila, V četrtek se je končal filmski festival v Cannesu. Pri sklepni predstavi 6o vrteli britanski film »Hoffmannove pripovedke«. Ta britanski film, ki ga štejejo za enega izmed najboljših filmov tla festivalu, bi lahko v zadnjem hipu odvzel zmago enemu izmed filmov, ki so jih doslej šteli za najboljše, t. j., italijanskemu filmu "»Miracolo a Milano«, mehiškemu filmu »Los Olvi-dado6« ali pa švedskemu filmu »Gospodična Julija«.
Agencija dodaja, da je po dosedanjem stanju imel največ upanja za prvo mesto italijanski film »Miracolo a Milano«.
Sedma obletnica žrtev v ulici Ghega v Trstu
Med mnoge slavne obletnice osvobodilnega boja na Primorskem se te dni uvršča tudi sedma obletnica žrtev v ulici Ghega v Trstu.
Kakor mnogokrat, so se tudi 23. aprila 1944 odprla vrata zapora Coroneo, ki je bil nabito poln slovenskih in italijanskih protifašistov. Npmški nacisti in italijanski fašisti so ta dan odpeljali iz petih celic 51 ljudi, pretepenih in izmučenih od zasliševanj. Obesili so jih na najbolj prometnem kraju v Trstu, v ulici Ghega, da bi tako zastrašili tržaško in okoliško prebivalstvo, ki se je množično upiralo nacistični okupaciji in junaško ter požrtvovalno sodelovalo v osvobodilnem boju Slovenskega Primorja.
Med talci so bili tudi mnogi funkcionarji Osvobodilne fronte. Mlada Zora Grmekova iz Avberja je bila mladinska aktivistka. Tudi Stanko Turk iz Hreno-vic je bil mladinski aktivist Iz Bolkove družine, prav tako iz Hrenovic, so obesili ta dan tri člane: Franc je bil bivši sekretar okrožnega odbora OF za Pivko, njegova sestra Marija je bila aktivistka OF, najmlajši, sedemnajstletni Joško pa je bil učitelj v partizanski šoli v Hrenovkah. Pa tudi vsi ostali so bili zavedni in aktivni borci v vrstah OF.
Žalostna sedma obletnica zločina v Trstu sovpada letos v dneve, ko praznuje vse slovensko ljudstvo deseto obletnico ustanovitve borbene organizacije Osvobodilne fronte. Praznujemo jo mi v svobodni domovini in praznujejo jo Slovenci v zamejstvu. Primer, kot je bil pred sedmimi leti v ulici Ghega v Trstu, ostane neizbrisen v zgodovini te naše vsenarodne organizacije. Dokazuje neuklonljivo voljo svobodoljubnega prebivalstva Slovenskega Primorja po svobodi.
Indija bo dobila žito od ZDA
New York, 21. aprila (radio OZN) V sekretariatu ZN je bila sprožena akcija za zbiranje pomoči za Indijo. To akcijo vodi Ralph Bunch', visok funkcionar Združenih narodov in nosilec Nobelove nagrade za mir. Izjavil je, da je stanje prehrane v Indiji kritično in zato nujno potrebuje pomoč z živili. Pretekli teden je imelo Društvo časnikarjev, ki so akreditirani pri Združenih narodih, sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da bo društvo podprlo akcijo za pomoč Indiji.
Odbor za zunanje zadeve ameriškega senata je potrdil program za pomoč Indiji. Reuter poroča, da bodo ZDA po tem programu poslale Indiji dva milijona ton žita. Polovico vrednosti tega žita bo Indija marala vrniti v dolarjih, polovico pa dobi brezplačno kot pomoč.
  * ____
V	Mehiki bo konferenca Ekonomske komisije za Latinsko Ameriko
New York, 21. aprila (radio OZN). V
Mehiki se bo 28. maja začelo četrto zasedanje Ekonomske komisije OZN za La-
tinsko Ameriko. Poglavitno vprašanje, ki ga bodo obravnavali, bo vpliv, ki ga ima program oborožitve na gospodarsko življenje v državah Latinske Amerike.
Francoska skupščina bo glasovala o zaupnici vladi
Pariz, 21. aprila. AFP poroča, da je predsednik francoske vlade Henu' Queu-rlle sprožil na današnji seji skupščine vprašanje zaupnice spričo odložitve razprave o zakonskem predlogu o delu za prekomorska ozemlja. Francoska skupščina bo o vprašanju zaupnice glasovala 25. aprila. Z vprašanjem zaupnice želi Queuille pospešiti sklicanj® skupščinskih volitev. Po njegovem mnenju naj bi se skupščina držala malega dnevnega reda, ki med drugim obsega zakon o proračunu in finančni zakon. Sedaj si skupščina prizadeva razširiti dnevni red, da bi lahko podaljšala svoje delo in preložila volitve za oktober. Vselej, kadar skupščina napravi takšen poskus, postavlja predsednik vlade vprašanj® zaupnice.
HUDE SKRBI
zased-
Sovjetska bena oblast je po vojni na veliko demontirala razne industrijske obrate v vzhodnih področjih Nemčijie in Avstrije.
Z demantiranjem tovarn in podjetij, ki so jih večidel prepeljali v Sovjetsko zvezo so prizadejali gospodarstvu teh dežel milijardno škodo. Ta gospodarska politika, katere skrb je samo dobro sovjetske birokracije, pa se nadaljuje, kjer je to mogoče, še naprej z demontažami in pošiljkami iz tekoče proizvodnje. V drugih državah Vzhoda pa z »»mešanimi družbamit. Glavna skrb teh je, da prihajajo v Sovjetsko zvezo bolgarski tobak ali rožno olje, češkoslovaški industrijski proizvodi, romunska nafta, šlezijski premog itd., itd. In Se to ne v korist Ijud-
fmri
VELIKE PRIPRAVE Ni DELITEV SPOMENIC
Zveze borcev po vse/ Sloveniji
Kdo ve, če nisem česa pozabil ?.
stva Sovjetske zveze, marveč samo v prid sovjetski birokraciji, ki jih večidel prodaja zahodu, po nižjih cenah, kakor Bolgari, Poljaki, Romuni in drugi narodi, katerih vodstva se ravnajo po navodilih he-gemonistične politike sovjetskih birokratov.
Nikdar poprej se naše množične organizacije in zlasti Zveze borcev po vseh naših krajih niso tako živahno pripravljale na spominske proslave kakor te dni. V sleherni naši vasi ljudje govorijo o delitvi spomenic, ki jih bodo organizacije Zveze borcev razdelile sorodnikom padlih borcev in drugih žrtev iz narodnoosvobodilne borbe. Kako zelo se ljudje zanimajo za počastitev naših borcev za svobodo, se kaže tudi iz tega, da se posamezniki iz nekaterih vasi obračajo pismeno ali osebno neposredno na glavni odbor Zveze borcev v Ljubljani. Povprašujejo, kdo vse ima pravico do spomenice, kako bo z delitvijo itd.; to pa hkrati tudi kaže, da ponekod krajevne organizacije niso dovolj spoznale velikega pomena spomenic kot izredno pomembnih in častnih dokumentov. Izkazalo se je celo, da tu in tam popis žrtev ni bil popoln, Nikakor ne bo v čast krajevne organizacije, če se bo pri delitvi spomenic izkazalo, da spomenice niso pripravili n. pr. za mater žrtve ali za ženo padlega borca.
Na splošno pa se po okrajih in krajih dobro zavedajo, da mora biti razdelitev spomenic kar najbolj skrbno pripravljena, da morajo biti s tem združene prireditve najlepša počastitev žrtev za svobodo in hkrati živ opomin, kako veliko dolžnost smo prevzeli, da varujemo pridobitve ljudske vstaje in krepimo socialistično domovino.
Nešteto za našo zgodovino pomembnih partizanskih krajev je v Sloveniji. Mnoge bodo te dni obiskali stari borci, prvi partizani in politični delavci, pa tudi zastopniki ljudstva v Ljudski skupščini — ljudski poslanci. V nekaterih okrajih so si posrečeno zamislili delitev spomenic v zvezi s partizanskimi pohodi v partizanske vasi. Politični delavci pojdejo neposredno med naše ljudstvo na vas, da se bodo ob priliki delitve spomenic neposredno pozanimali, kako ljudje živijo zdaj, kako je s posameznimi partizanskimi družinami, ali so povsod primerno uredili vprašanje invalidnin, zdravljenja, odlikovanj, itd. naših ljudi na vasi. Ob tej priliki bo mogoče tudi dopolnjevati življenjepisu® podatke za spominske knjige, ki jih bodo imeli po vseh okrajih; v njih bodo zbrani življenjepisi žrtev in borcev. V mnogih okrajih so to nalogo že opravili, marsikje pa ji še niso posvetili dovolj skrbi.
V	slovenjgraškem okraju bo okrog 20 partizanskih pohodov v znamenite kraje. Kaže, da bodo tudi v mariborski okolici, v kranjskem in radovljiškem okraju ter v celjski okolici razdelili spomenice v zvezi s primernimi prireditvami skrbno ter s čutom odgovornosti. Delitev ne bo ceremonija, marveč bodo hkrati pokazali zanimanje in razumevanje za ljudi "v krajih, kjer se fe kovala naša svoboda. Na žalost pa se v vseh okrajih ne pripravljajo na delitev spomenic tako vneto in skrbno, čeprav zdaj ni več časa za odlašanje prireditvenega dela. Iz šeštamjekega in trebanjskega okraja doslej niso prihajale kdo ve kako razveseljive novice. Marsikje se za proslave z delitvijo spomenic niso dovolj zavzeli celotni »ktlvii, ki so na vasi odgovorni za politično in drugo javno delo. Razumljivo je, d« slabša krajevna organizacija Zveze borcev ne more opraviti vsega sama. Nikakor pa ne gre za ozko prireditev same Zveze borcev, marveč za počastitev borcev In žrtev, čemur daje hkrati poudarek še desetletnica OF.
Z večjo prireditvijo bodo delitev spomenic združili v Tolminu, kjer je bil ustanovljen IX. korpus. Med drugim bodo prikazali partizanski napad in značilnosti partizanske bitke.
Te dni končujejo v številnih krajih po Sloveniji spomenike žrtvam in borcem
iz NOB, marsikje pa so se ob tej priliki resno zavzeli, da bodo letos postavili spomenike ali vzidali spominske plošče; tu in tam pa bodo tudi obnovili zgodovinske spomenike iz NOB. V okraju ljubljanske okolice bodo odkrili spomenik v Litiji, spominske plošče pa v Podlipoglavu, Vnanjih goricah in na Golem. V Mariboru bodo prav tako odkrili več spominskih plošč. Člani Zveze borcev, so tudi izsledili 104 kose pomembnega zgodovinskega gradiva, ki ga bodo oddali muzeju. Za desetletnico OF bo odprt pokrajinski muzej z gradivom iz NOB. Na večje spominske slovesnosti se pripravljajo v Celju, kjer bodo odkrili spomenik in t.ri spominske plošče. Zveza borcev je tudi poskrbela za prekop 23 borcev. Dne 27. aprila bodo tudi odprli muzej NOB.
—	V večjih krajih, n. pr. na Jesenicah, bodo tudi razstavili zgodovinsko gradivo, ki prikazuje borbo za svobodo.
Delegatom III. kongresa Osvobodilne fronte Slovenije
Kongres se bo začel dne 26. aprila ob 16. uri v veliki Unionski dvorani in bo trajal 27. in ves dan 28. aprila.
Delegati III. kongresa imajo 50% popust pri vožnji na železnici v II. in III. razredu potniških in brzih vlakov. Popust velja od 24. do 30. aprila. Delegati morajo kupiti na odhodni postaji obrazec K-13 in ga izpolniti po navodilih postajnega uslužbenca. Pri odhodu kupijo celo vozovnico, ki velja za brezplačen povratek. Obrazec in. vozovnico je treba žigosati v kongresni pisarni in na železnitki postaji.
Ob prihodu v Ljubljano naj se zglase vodje delegatov v kongresni pisarni, tel. 27-68, ki bo na peronu glavne železniške postaje vidno označena. Tam bodo prejeli za vse delegate svojega okraja potreben kongresni material, vodiči pa jiim bodo pokazali zanje določena stanovanja.
V	času kongresa dobe delegati in gostje potrebne informacije v kongresni pisarni na Miklošičevi cesti št. 6 (nasproti Uniona), tel. štev. 50-46.
Iz pisarne sekretariata »	IOOF	Slovenije
Za zgraditev kulturnega doma v Trstu
Delovni kolektiv papirnice v Vevčah je daroval 100:000 dinarjev.
Zveza dramskih umetnikov v Beogradu je obvestila vsa republiška združenja
o	zbiranju prispevkov za slovenski dom kulture v Trstu. To ie pravzaprav skupna obveznost dramskih umetnikov iz vse!* države, sprejeta konec lanskega leta na ustanovni skupščini Zveze dramskih umetnikov. Tudi Združenje dramskih umetnikov Srbije se je že odzvalo vabilu. Do konca letošnje sezone bo uprizorilo 24 gledaliških kolektivov v Srbiji po eno ali dve predstavi v korist slovenskega doma kulture v Trstu. Akcija se bo začela tudi po drugih republikah.
Prvi kongres Ljudske tehnike Hrvatske
Zagreb. 21. aprila
Včeraj se je začel v Zagrebu I. kongres Ljudske tehnike Hrvatske. Udeležuje se ga okrog 400 delegatov, izvoljenih na konferencah okrajnih in mestnih odborov LT. Naloga kongresa je pregledati dosedanje uspehe in začrtati pot za nadaljnje delo. Ljudska tehnika Hrvatske šteje 80.000 članov.
Prva številka revije »DELO« izide v prihodnjih dneh!
Do preklica sprejemamo še nove naročnike proti predplačilu celoletne naročnine za 6 številk v znesku din 160.—. Prav tako sprejemamo še nove naročnike za revijo KOMUNIST proti predplačilu celoletne naročnine za 6 številk v znesku din 150-—. Naročnino lahko vplačate osebno v upravi Cankarjeve založbe v Ljubljani, Sv. Petra c. 31. oziroma pošljete po poštni položnici na naš tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana, štev. 604-67321-7
Ob novem sporedu
MARIBORSKEGA VESELEGA GLEDALIŠČA
Naš čas si vroče želi sproščenega, ve-ega, zdravilnega smeha. — Humor pa pri nas bolj redek in po osvoboditvi smo dobili še nobene komedije. Tako orajo ljudje hočeš nočeš gledati ameri-:e, dostikrat preplehke in našemu poj-ovanju docela tuje filmske komedije, zavidati tistim, ki pridejo v gledali-a, kjer uprizarjajo dela Calderona, jpe de Vega, Moli&ra, Ben Jonsona in ugih duhovitih pisateljev.
Ker domačih, lahko uprizorljivih ko-edij sploh nimamo, takih iz sodobnega vljenja pa še celo ne, so amaterska edališča začela obujati k ponovnemu vljenju Nestroya in njemu podobne lent jakobsko, Celje), druga so vključila spored operete (Krško, St. Vid), a ne-itera so našla tretjo možnost: prirejati
i	začela tako imenovane vedre ali- vele večere (Ptuj, Domžale). Mesti Ljub-ma in Maribor sta ustanovili stalni »seli gledališči, ki pa ne igrata le doma. arveč uprizarjata večino svojih pred-av na gostovanjih širom po Sloveniji.
Mariborsko veselo gledališče je 8. IV. -aznovalo prvo obletnico svojega delo-vnja. Zanjo je pripravilo nov spored, ki t izpolnjuje ob nedeljah dopoldne in nevih, ko- v Narodnem gledališču v Ma-boru ni rednih gledaliških predstav.
Spored se začne s satirično odrsko .iko »Vse po planu«, ki jo je napisal i. Hudales, zrežiral pa F. Blaž. V njej
biča pisec brezdušno, do absurda privedeno birokracijo in njene opričnike. Igrica teče lahkotno, naglo, preprosto in jasno, a njena satirična ost je ostra, sodobna, zdrava. Iz takih osnutkov bi se mogla razviti sodobna komedija večjega obsega. Take primere poznamo v raz-voju stare grške komedije, ki se je razvila iz vrste tako imenovanih parabaz in ko-mov, nekakšnih naših kupletov, skečev in kratkih igric. Podobno so bile srednjeveške satirične burke cehovskih in raznih drugih bratovščin o dnevnih dogodkih eden izmed elementov, ki so rodili M o libra. Dokler ni imela močne komedije, je pač vsaka doba segala po kakršnih koli nadomestilih.
Druga odrska slika z naslovom »čudoviti serum« razočara gledalca. Se več: neokusna je, neprimerna. — Neki znanstvenik iznajde serum, ki izpreminja moške v ženske. — In ta serum pomotoma izpije Tijek. V žensko se sove ne izpremeni, ker se je znanstvenik zmotil, a situacija le nudi obilo priložnosti za grobe in ponekod že kar neokusne šale.
—	Kakšen smisel ima vse to? Satira na znanstvenike? Pač ne. — Zgolj insceni-rana priložnost za to, da se Tijek preobleče v žensko. — Kakor se tragično kaj rado izprevrže v komično, tako in še prej se prisiljena in za lase privlečena komika izprevrže v neokusnost.
Mnogo več da gledalcu Intervju pri
Ji.rgi in duhovito prirejeni razgovor Ti-jeka ter Jirge. — Tu kakor tudi v ku-pletu F. Kumra, v sicer pregroteskni in malone klovnovski maski ne manjka satirične osti na vse dnevne napake, pomanjkljivosti in spodrsljaje. — Svoj namen doseže tudi D. Mevlja kot ruski profesor, ki je pa predolgovezen in pre-gostobeseden. V plohi besed duhoviti dovtipi na račun Korninforme kar utonejo.
Glasba in balet dopolnjujeta ta četrti spored mariborskega gledališča.
Predstava več obeta kot v resnici nudi. — Starim konferencierjevim dovtipom se človek težko smeje. Nastopajočim pa na splošno ne manjka ne iznajdljivosti, ne fantazije, ne dobre volje, ne požrtvovalnosti, a nečesa imajo vendarle premalo: humorja, pristnega, zdravega humorja. — Tu smo pa vsi bolj na slabem in m humor, kolikor ga ima, je mariborsko in okoliško občinstvo resnično veselemu gledališču hvaležno. L. F.
Novi domači filmi
Podjetje »Avala film« izdeluje deset dokumentarnih filmov in dve filmski reportaži. Dokumentarni filmi bodo obravnavali v glavnem našo graditev, prikazovali bodo bogastva kulturne dediščine, naravne lepote, pa tudi življenje in delo naših kulturnih delavcev. Med prvimi filmi je »Djerdap«, film o lepotah ene največjih sotesk v Evropi, skozi katero se Donava v dolžini 130 km prebija skozi Karpate. Drugi film »O V lasmi« prikazuje graditev nove hidrocentrale. Film »Srbska monumentalna umetnost« nudi pregled pomembnega srednjeveškega
umetniškega ustvarjanja srbskega naroda. Stevanu Mokranjcu, velikemu srbskemu skladatelju, je posvečen film, ki prikazuje njegovo življenje in delo. Na filmskem platnu bo prikazana tudi telesna vzgoja in sicer smučarski skoki z zveznega tekmovanja v Planici. Film se bo imenoval »Polet na smučeh«. V zadnjih petih letih je bilo izdelanih v naši državi 222 dokumentarnih filmov; 85 jih je izdelalo podjetje »Avala film«.
*
Umetniški svet v Sarajevu je sprejel scenarij književnika Oskarja Daviča za film »Ugrabitev«, ki kaže prizadevanje partijske organizacije za osvoboditev^ nekega funkcionarja, ki je bil v bolnišnici kot nemški ujetnik. Razen tega filma bo snemala družba »Bosna-film« letos še en umetniški film, štiri dokumentarne filme ter dva šestmesečna pregleda. Podjetje bo snemalo proslavo 10-letniee vstaje ljudstva Bosne in Hercegovine ter veliki metalurški kombinat v Zenici. Letos bodo v Jagomiru pri Sarajevu gradili moderen filmski atelje ter preuredili sarajevski kinematograf »Partizan« za sinhronizacijo filmov in snemanje glasbe.
Nove knjige
MATEJ BOR: BELE VODE
Slovenski knjižni zavod je pravkar iv dal 124 str. obsegajočo pesniško knjigo Mateja Bora: Bele vode. Vesela pesnitev Iz davnih dni (cena 96 dini). Po zasnovi In obliki prav kakor po pesniško razgibani vsebini je to nedvomno eno najoriginal-nejših del v slovenski poeziji. Iz na*e pre teklosti zajeta folklorno pobarvana zgodba se razvija okrog godca Andraža, ki ni hotal Igrati ljudem, marveč je rajSi godel
jul m ji in večerni zarji. Godcu Andražu stoje nasproti italijanski muzikantje, ki zaidejo v naše kraje. Dejanje ae odigrava v času alianse. V pesnitvi odmevajo sile napredka in reakcije. Domači svet In tujina, realni in fantastični motivi poezija, glasba — vse to- se prepleta med sabo in tvori originalno pesniško.dramsko celoto. Knjigo je opremil arh. ing. Janko Omahen.
DR. M. ČERNELČ: KRI — TEKOČE ČUDO
V	Zdravstveni knjižnici, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, je pravkar izšel spis mariborskega zdravnika dr. Milana Cer nelfa »Kri — tekoče čudo« (88 str., ilustrl'-rano. cona vez. SO din)*. Razprava prikazuje v poljudnem slogu sestavo, funkcijo in pomen krvi, pripoveduje zgodovino odkritja krvnega obtoka m krvničk, seznanja bralca dokaj nadrohno z rdečimi in belimi krvničkami. I osebno važno je poglavje o pretoku (transfuziji) krvi in o krvnih skupinah! upoštevana so tudi najnovejša odkritja, tako n. pr. tako imenovani Rhosus — faktor ki so ga odkriti 1. JiMl. Obdelani so tudi ho ezenski pojavi, kakor malokrvnost, slabokrvnost, novotvorbe krvnih organov, krvni obtok v zvezi s srcem in druge. Zanimivo in pregledno spisano razpravo zaključuje poglavje o zaščitnih tvorbah. Dr. Černelča spis je lepa pridobitev naše poljudnoznanstvene medicinske književnosti. Po njem bodo s pridom segli vsi. ki jih zanima ustroj in delovanje človeškega organizma.
VJENCESLAVA NOVAKA »SOCIALNE PODOBE«
Kot Ufi. zvezek Male knjižnice, ki jo izdala Slovenski knjiž.ni zavod, so izšle v knjižici na 156 straneh izbrane črtice hrvat-skega pisatelja Vjencealava Novaka »Socialne podobe«. Zbirka, 10 jo je sestavil in prevedel Davorin Ravljen, obsega devet krajših ali nekoliko daljših proz in prevajalčevo spremno besedo. Vsekakor je ta prvi slovenski izbor krajše proze Vjence-slava Novaka ne samo dobro berilo za vsakogar marveč tudi lep prispevek k spoznavanju tega, že 1. 1995 umrlega, hrvatskega pisatelja-pripovcdnika in njegovega dela. Knjižica »tano 33 din.
SLOŽNO NfiPBEI
O DELU IX USPEHIH FRONTOVCEV Bi A GOitlSljfcM
V gorižkem okraju je nad 70% vaških odborov Fronte vseh šest minulih mesecev živo tekmovalo v čast velikega praznika slovenskega naroda. Sicer pa tudi •v tem mesecu frontovci niso popustili. Kar venomer nadaljujejo začeto delo — kot da bi šestmesečna tekmovalna doba ne bila mitno Desetletnico Fronte hočejo namreč dočakati v nenehnem tekmovanju — s še večjimi delovnimi zmagami.
Kakšni pa so potemtakem njihovi dosedanji uspehi?
40 vasi — nad 68.000 prostovoljnik delovnih ur
In to pozimi, ki letos na Goriškem ni bila kdo ve koliko manj muhasta kot na Idrijskem in drugod! Ce pa bi že imeli pri rokah poročila o delu in uspehih vseh 162 vaških frontnih odborov okraja, bi število opravljenih prostovoljnih delovnih ur naraslo vsaj za enkrat, do sedaj znana vrednost prosvovoljnega dela (skoraj tri milijone) pa najbrže tudi!
Kje pa so se najbolj odrezali?
Zaenkrat korakajo na čelu Vipavci. Nad 5.700 ur v vrednosti 1,000.000 dinarjev s prispevanim gradivom vred! Slede Renče: 7.400 ur — 251.200 dinarjev, Gradišče: 2.600 ur — 177.000 dinarjev, Predmeja: 8.477 ur — 127.155 dinarjev...
Velika borba je bila to — vendar ne toliko za ure in dinarje kolikor za ljudi. Kajti frontne organizacije so venomer stremele za tem. da še bolj razmahnejo aktivnost članstva, dvignejo zavest ta utrde složnost. In prav skozi prostovoljno delo so v tem v veliki meri tudi uspele, 0 tani vsekakor priča tudi to, da so uspele pritegniti v svoje vrste še 100 onih, ki so vse doslej stali ob strani. Malo? — Nasprotno! Saj je nad 90% volilnih upravičencev v Fronti, ostali pa so večidel mladinci, ki so pred nedavnim dopolnili 18 lot!
V enem večeru — 84.000 dinarjev!
To se je zgodilo v Biljah — vasi, ki je žrtvovala precej mladih življenj za svobodo. Njim v trajen spomin se je organizacija Zveze borcev odločila postaviti lep spomenik. In komaj se je ta vest raznesla po. vasi, že so skorajda vsi vaščani zahtevali, naj spomenik stoji sredi privlačnega vrta Ivana Savnika, do
njega pa naj bi po zemljišču Tomaža Nemca in delovne zadruge peljala nova, lepa pot.
Zahtevano — sklenjeno — sprejeto! Savnik, Nemec in zadružniki so brez vsakršnih pomislekov odstopili zemljišče in skupaj z ostalimi vaščani zavihteli krampe. Delo je šlo hitro od rok — in hitro je nastala potreba po denarju — za cement in drugo.
No, vaščani tudi to pot niso dosti pomišljati. Le ena rešitev je bila pred njimi — nabiralna akcija. In na množičnem sestanku, kjer so o tem komajda izrekli besedo, dve, je v ospredje stopila Matilda Orlova: »Dva sina sem žrtvovala — tisoč dinarjev ne bom pogrešala!« Takoj za njo se je oglasila revna vdova Alojzija Gorjanova, prav tiako mati dveh padlih borcev: »Skromna je moja pokojnina — skromnih je tudi tisoč dinarjev!« Za njima pa še nešteti — in malodane na mah je bilo zbnamih 84,000 dinarjev!
Potem so vaščani še enkrat bolj krepko in odločno zgrabili za krampe in lopate — v čast desetletnice Fronte, v spomin žrtvam!
Složni kakor v bojnih dneh
Dne 15. februarja 1944 se je okupator z vso besnostjo spravil nad Rihember-čane. Zaradi marljivega in odločnega sodelovanja v borbi proti fašizmu jih je tega dne mnogo moralo v taborišča in v smrt, rodno vas pa jim je uničil velik plamen. Vendar tudi skrajna beda klene vaščane , ni upognila. Izgubiti niso imeli več kaj drugega kot življenje — a to je bilo tudi prej nenehno v objemu trpljenja in smrti.
Ta dan so si Rihemberčani najbolj globoko vtisnili v spomta. Tako na lanski, predlanski kot letošnji proslavi Mostnega in hkrati velikega dogodka pa se je dalo z obrazov stotin zbranih vaščanov razbrati: Složno naprej!
• Da je v Rihemberku tudi v resnici laiko, govori s skupnimi napori dodobra obnovljena vas, gospodarsko močno razvita kmečka delovna zadruga, s skupnim delom postavljen spomenik padlim borcem in talcem. Da je tako, priča tudi nad 3.300 vadnih ur v raznih društvih in nad 8.000 prostovoljnih delovnih ur, ki so jih Rihemberčani opravili v čast 10-Ietnice
r
.k-hSsš
flf
V počastitev desetletnice Osvobodilne fronte bo Slovenski knjižni zavod Odprl dne 30. t. m. popoldne svojo knjigarno v Wolfovi ulici it. 5. Nekdanji tesni in mračni prostori te knjigarne so bili po načrtih arhitekta Cacka popolnoma preurejeni, prezidani in na novo opremljeni. S to preureditvijo je dobila Ljubljana eno svojih reprezentativnih knjigarn in papirnic. S prezidavo je bilo srečno rešeno vprašanje naravne in umetne razsvetljave, smotrna izraba razpoloiljivih prostorov pa se ubrano lijema z njih estetsko ureditvijo, z barvo sten in stropa ter značaju moderne knjigarne ustrezajočim pohištvom. V tem pogledu je zopet izpričalo svoje sposobnosti mizarstvo Burger v Št. Vidu, medtem'ko so okusno urejene izloibe delo mizarstva Podobnik. Nova knjigarna, ki bo poslovala v bliiini univerze in drugih naših kulturnih institucij, je v čast slehernemu razmahu našega mesta. Imela bo slovenski in srbohrvalski oddelek in ljubitelji knjig bodo na njenih policah našli marsikatero knjigo, ki je drugod več niso dobili. Poslovati bo začela dne 3. maja t. I. — Na sliki notranjščina nove knjigarne.
Fronte pri dograjevanju in urejevanju zadružnega doma z veliko prosvetno dvorano, restavracijo, sobami za množične organizacije in kmetijsko zadrugo ter drugimi prostori.
Nova kmetijska delovna zadruga?
V Vipavi so v šestmesečnem tekmovanju zabeležili velike uspehe. Mnogo truda so vložili v obnovo in organizacijsko utrditev kvartnih frontnih odborov, ki so zelo pomembni, saj so najbliže ljudem. Venomer so skrbeli tudi *a redno sestajanje in delo krajevnega plenuma in odbora Fronte. To dvoje je brez dvoma največ pripomoglo k uspešni mobilizaciji širokih množic frontovcev v delovni bitki za izpolnitev nemajhnih tekmovalnih obveznosti.
Glej: V zadružnem domu so že odprli veliko prosvetno dvorano, prosvetno sobo, knjižnico in dva poslovna prostora. Milijonske vrednosti so prihranili skupnosti z marljivim urejanjem hudournika »Bela«, s pogozdovanjem Nanosa, popravilom raznih poti, z obnovo šole ... Vendar s tem še niso zadovoljni. Hočejo namreč precej več — kmečko delovno zadrugo!
*
In še mnogokaj bi lahko napisala o delu in uspehih goriških frontovcev v čast velikega dne.	Vj.	K.
Odgovori na vprašanja
Tovarišica L. M. iz Maribora vprašuje, zakaj se v okviru pomoči organizacije »CARE« še ne deli maslo 7
Odgovor na to je dokaj enostaven: maslo še ni prispelo. Odrezek za maslo velja torej shraniti.
Kar zadeva delitev jajc v prahu, so količine za mesec marec, večidel že razdeljene, dočim so količine, namenjene za razdelitev po nakazilih za mesec april, nedavno prispele v reško pristanišče.
Mleko v prahu je za mesec april v celoti zajamčeno, delno pa tudi že za mesec maj.
•
Tovariša R. A., upokojenca iz Ljubljane zanima, če bo možno nuditi pomoč »CARE« vsem starčkom-upokojencem?
Ker je število razpoložljivih na.kazil za prejemanje pomoči od »CARE« za mesec april dokaj večje, kakor je bilo za mesec marec, bodo deležni pomoči tudi vsi starčki-upokojenci, ki mleka nimajo doma, niti nimajo dejanske možnosti, da bi si ga nabavili.
•
Iz pisma tovarišice G. Z. iz Ljubljane povzemamo naslednje vprašanje: V slučaju sprostitve obveznega odkupa mleka se mu bo cena gotovo dvignila. Ali vam je znano, kakšni bodo ukrepi, da bo dotok mleka za otroke v mesta in industrijska središča zadosten in da bo star-
šem omogočeno kupovati mleko po znosnih cenah? V nasprotnem primeru mislim, de ba se tistim družinam iz rrst ne« kmečkega prebivalstva, ki imajo majhne otroke, življenjski standard občutno znižal.
Glede sprostitve obvezne oddaje mleka nam je znano le, da se to vprašanje proučuje. Rezultati proučevanja bodo pokazali, v kakšni meri (delno ali popolnoma) in kdaj bi mogla biti sprosti, tev obvezne oddaje mleka umestna. V našem listu smo že večkrat poudarjali, da terja preusmeritev važnih živil iz zagotovljene preskrbe na prosti trg mnogo organizacijskih priprav, zlasti pa je potrebno elastično odkupno in prodajno omrežje. In dokler le-tega nismo organizirali, tudi sprostitev obvezne oddaje mleka ni možna.
Spričo povedanega je seve preuranje-no govoriti o kakršnih koli dokončnih sklepih o tem, na kakšen način bo država poskrbela, da zaradi višjih cen mleku na prostem trgu družine z otroci v mestih in industrijskih središčih ne bodo materialno prizadete. Možnosti za to je več. Ena talcih močnosti je v tem, da bi prejemali za otroke dodatne bone, druga zopet — povišanje otroških doklad itd. Vsekakor pa se bo do časa, ko bo objavljena odločba o delni ali popolni sprostitvi mleka iz obvezne oddaje, tudi to vprašanje pravilno rešilo.
Kako se bomo izognili nepravilnostim pri delitvi »CARE« nakaznic
Precej pritožb je slišati pri delitvi »CARE« nakaznic za marec. Temu ni prav, da je ni dobil Janez, Peter pa se sprašuje, zakaj jih ni dobil Milan itd. Res je, da je ljudem težko ustreči, da bi bilo vse prav. Pri delitvi nakaznic za marec so se v glavnem terenski odbori potrudili razdeliti nakaznice tako, da so jih res dobili tisti, ki so nanje prvenstveno upravičeni. Na primer na terenu novi bloki v Šiški so za to delitev izbrali na sestanku poseben odbor, ki je na javnem zasedanju, katerega se je lahko udeležil vsak državljan, sestavil listo prejemnikov »CARE« nakaznic. Seznam je bil potem dostopen vsem prebivalcem, ki 60 lahko seznam pregledali in poverjeniku za preskrbo dali svoje pripombe. Na tak nedvomno zelo demokratičen način so V6aj v glavnem »CARE« nakaznice tako razdelili, da delitvi ni kaj očitati. Seveda so se tudi našli razni nezadovoljneži, ki jim ni bilo prav, da med prejemniki ni njihovih imen. Spričo takš-
nega demokratičnega načina pa *o morali obmolkniti.
Drugače pa je bilo tam, kjer so bili določeni prejemniki nakaznic na zaprti seji komisije, ki seznama ni dala državljanom na vpogled. Čeprav je komisija še tako pravilno postopala, vendar so lahko rekli posamezniki: »Najbrž ni bilo kaj prav, sicer se nam ne bi bali pokazati seznama.« Tako je bilo na X. terenu v III. rajonu. Gotovo se je tu komisija potrudila razdeliti nakaznice najbolj pravilno, vendar je bilo nešteto pritožb. Več prebivalcev tega terena je želelo pregledati seznam, pa jim ga niso dali na vpogled. To je seveda raznetilo človeško zavist, še posebno, ko so vedeli, da so dobili nakaznice tudi družinski člani nekega pomočnika ministra ter še dveh funkcionarjev, ki imajo drugje možnosti za kar dobro prehrano. Če bi terenska komisija javno delala, potem bi se gotovo izognila raznim govoricam, ki
L/etos bodo kmetje sejali tudi sirk
Gospodinje večkrat godrnjajo, da nimajo metel. Da jih bodo naše metlarne lahko izdelovale več, jim je potreben sirk. Doslej so sirk sejali v večjih količinah le v Prekmurju, kjer je več metlam. Največ sirka pa so doslej kmetje uporabljali za domače potrebe in so zato metlarne v Sloveniji morale kupovati sirk v drugih republikah.
Z namenom, da se v letošnjem letu našim metlarjem zajamči dovolj sirka za izdelovanje metel, a tudi, da nekaj količin sirkovega latja ali semena izvozimo v tujino, kjer je po njem veliko povpraševanje, naj bi naši kmetovalci sejali mnogo več sirka, kot so ga doslej. Določene so tudi ugodne odkupne cene za sirkovo latje: od 20—45 din za kilogram. (Glede na kakovost latja ozir. dolžino stebla.)
Kmetijske zadruge pa bodo odkupovale tudi sirkovo seme. Vsak pridelovalec, ki sklene s KZ pogodbo za pridelovanje sirka, bo lahko kupil v KZ 70 kg I umetnega gnojila na vsakih 1000 kg pri-I delanega sirkovega latja.
Letos bodo kmetovalci v KZ nabavili tudi dobro sirkovo seme — pristno seme sirka metlaka (italijanski sirk). To pa zato, ker je naše dosedanje seme 6labo in izrodeno.
Sirkova slama — steblovje — 6e uporablja tudi za krmljenje živine. Seme pa za pitanje prašičev namesto koruze,
Vsa navodila o pridelovanju sirka in odkupnih ugodnosti, kakor tudi o sklepanju pogodb, dajejo kmetijske zadruge.
M. M.
RACIONALIZACIJA V TOVARNI »JADRAN«
V barvarni zagrebške tovarne nogavic »Jadran« so rešili nedavno eno najtežavnejših vprašanj kolektiva, namreč barvanje bombažnih izdelkov. To delo so opravljali delavci prej v maskah. Delati so morali z nezdravimi kemikalijami in v razmerah, ko je bilo njihovo življenje večkrat v nevarnosti. Tehnični voditelj podjetja Ladislav Šafranek pa je odkril barvanje z avtomatičnim aparatom. S tem se je znatno zboljšala tudi kakovost barvanja.
SPLOSNE KMETIJSKE ZADRUGE .
HRVATSKE BODO POSLALE
V MESTA 30.000 TON PRIDELKOV
Kmetijske zadruge splošnega tipa na Hrvatskem bodo prispevale letos za preskrbo mest in industrijskih krajev 30.000 ton kmetijskih pridelkov. Prodajali jih bodo v posebnih zadružnih prodajalnah; 20 so jih že odprle, 80 pa jih še bodo. Kmetijske zadruge splošnega tipa imajo na Hrvatskem 420 zadružnih ekonomij s 17.339 ha zemlje.
se širijo na tem terenu glede razdeljevanja »CARE« nakaznic.
Prva delitev nakaznic nam je že pokazala, da bodo morali tereni pri sestavljanju spiskov v bodoče biti še bolj pazljivi in dati te spiske tudi državljanom na vpogled. Tako bodo najlažje preprečili, da bi dobival nakaznice kdo, ki nanje ni upravičen.
CEIMC na itubltanskem trgu dne 21.aprila
Zelenjara: Kislo zelju 40 din kg, špinača 60 din, (socialistični sektor 20 din kg), 6olata glavnata 70 din, berivka 130 din, (socialistični sektor 70 din), radiS 60 din. inotovile« 60 din, regrat 50 din, cvetača 70 din, koleraba 25 din, čebula 170 din (soc. sektor 120 din), česen 390 din, korenje rdeče 85 din. korenje rumeno 28 din, repa sladka 15 din, repa kisla 19 din, redkev črna 15 din, hren osnažen 80 din. por 60 din. (socialistični sektor 42 din), krompir 33 din kilogram.
Sadje: Jabolka 100 din kg (male količine), krhlji 95 din malo količine. 6uhe hruške 100 din. suhe fige 190 din (male količine1), orehi celi 145 din, orehi luščeni 450 din kilogram.
Perutnina: Piščanci po 170 din. kokoSi 850 din. petelini 450 din, race »50 din, gosi po 760 din.
Mlečni Izdelki: Mleko 40 din liter (majhne količine), surovo maelo 650 din kg, maslo kuhano 670 din kg, 6ir 350 din kg, sirček 170 din kg, sladka smetana 178 din liter.
Mesni izdelki: Suha slanina 550 din kg, suhe klobase 450 din kg. prekajeno meso 400 din kg mast čista 500 din kg, mast ocvirkova 380 din kilogram.
Mlevsk! Izdelki; Bela moka 00 165 din, bela moka 0 165 din. krušna moka 120 din. ajdova moka 110 din, ržena moka 120 din. koruzna moka 80 din. pšenični idrob 190 din, koruzni zdrob 85 din, ješprenj 95 din, kaša 95 din kilogram.
Ostalo: Jajca po 11 din, sladkor 525 din kg, (socialistični sektor 480 din kg), med 500 din din, (socialistični sektor 450 din kg), jedilno olje 625 din, vino belo in črno 150. žganje 530 din liter, volna domača 2900 din kg, volna angora 4500 din kg, domači copati 250 din par, metle po 150 din. ribarice po 90 din, perje 750 din kg.
Trg je bil zelo dobro založen. Jajca so se nekoliko pocenila, saj so bila okrog enajstih že po 10 din. Pocenilo se je tudi sočivje, predvsem solata, špinača in radič, ker se je zboljšalo vreme in ker smo na pragu sezone za zelenjavo. Pritožbe gospodinj, da je zelenjava v socialističnem sektorju slabša, niso upravičene, saj je večidel le slabo očiščena. Ker je mnogo gospodinj zaposlenih, upravičeno žele. da bi tudi prodajalci socialističnega sektorja na trgu začeli prodajati pridelke v zgodnejših jutranjih urah.
FRANCE SLOKAN;
Po desetih letih ustanovitve OF
M DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI
Vprašal sem, ali 6C spominja, koga fe vse vodil med vodilnimi tovariši. Odgovoril je, kakor da to ni tako pomembno: Kardelja večkrat; bil je tudi Moša Pijade in še kdo.
Gust pa je pripovedoval živahneje. Med pripovedovanjem mu je začel oživljati spomin, da je stalno posegal nazaj in dopolnjeval, kar je poprej pozabil povedati. Gradil je partizanske bolnice. Ko je bil rsnjen pred italijansko ofenzivo, je ostal v bolnici kot vodič in tesar. Med ofenzivo pa je vodil zdravnike in bolnike skozi nešteto zased. Spočetka so se prebijali v skupni koloni, potem pa so 6e morali razdeliti na polovico, da bi se laže skrivali. Pot, ki bi jo sicer prehodili v treh urah, so napravili v petih dneh. Gust jih 1C vodil prot] Podturnu, kjer je dorna. Ob ccsti, kakšnih 20 metrov od gozda, je njegov skromen dom. Bili 60 brez hrane, razen petih surovih krompirjev, ki pa jih niso mogli speči ne skuhati. Najhujše pa je bilo, ker so trpeli cilno žejo. Pobirali so vlažno listje in ga lizali. Gust jih je povedel do neke blatne luže. Stražil jo je Italijan. Streljati niso smeli, da bi se ne izdali. 7.a stražarjevim hrbtom je Gust zajel tričetrt zelenke luže. Ko je to pijačo delil med 36 vročičnih bolnikov in izčrpanih borcev, je moral napeti vse sile, da si je vsakdo vsaj namočil jezik
Gust je dejal ljudem, ki jih je spremljal, da se morajo vsi sezuti. »Kdor me
noče ubogati, ga ne bom vodili« — Sezuli so se Li si noge ovili s cunjami, da so se premikali neslišno. Luka (partizansko ime dr. Novaka) je imel za vratom obešene okovanke, ki so tolkle ob bom-! Gust je dejal: »Ti pa greš kakor ita-| lijanska komoral« — Luka se je smejal, j zameril pa mu ni.
»Ko smo prišli dol (to se pravj do Podturna), 6em bil kakor Lazar ves v cunjah,« je pripovedoval Gust. Cesta je bila gosto zastražena Patrulje so se stalno premikale mimo. Oddal je puško tovarišem, ker bi ga utegnila še prj izdati, jim dejal, naj počakajo, nakar se je splazil do ceste, planil čez njo v domačo hišo, kjer ga tedaj pač ni nihče pričakoval. Na srečo je žena prav tedaj spekla hlebček kruha. Privoščil si je samo grižljaj, nakar je pohitel, da prinese tovarišem čimprej rešilno hrano. Seboj je vzel tudi kanglico mleka. Dogovoril se je za nadaljnjo zvezo. Partizanska čuječnost mu je narekovala, da je rekel ženi, naj so ogleda po cesti. Zena je že na pragu naletela na italijansko patruljo. Gust se )e umaknil za vrata tesne kuhinjske shrambe in posegel po bombi. Medtem so Italijani v veži na pol zasliševali ženo, k]e ima moža. Mirno je odgovarjala, da je mož v internaciji. Hoteli so imeti jajca. Odpravila jih je končno z nekaj čebulami. Njim za petami je sledil Gust in se 6rečno umaknil v goad.
Tako je pripovedoval napete partizanske zgodbe. Vme.s *e je domislil spet kakšne druge. Ko so se prebijali proti Podturnu, je neko jutro splezal na hojo, da se orientira. Še preden je splezal v krošnjo, je opazil skupino Italijanov, ki so se bližali drevesu. Skuč-al se je skriti za deblo. Italijani so se ustavili pod drevesom in začeli nalagati grmado. Polili so jo z bencinom in zažgali. Potem so odšli, razen dveh, ki sta blizu začela mesiti testo, kakor se je zdelo. Gust bi se na drevesu skoraj zadušil. Pol dneva je moral preždeti na drevesu in paziti, da med dremežem ni omahnil. Bil pa je tako utrujen, da mu ni bilo več mnogo mar, naj bi se zgodilo kar koli. Končno pa se je z največjo previdnostjo splazil z drevesa za hrbtom Italijanov ter se pridružil tovarišem, da jih je povedel spet na rešilno pot.
Zdaj v soseščini Gustovega doma v Obrhu diši po smrekah in jelkah, ki so med vojno rasle v kočevskih gozdovih; nedavno so postavili tovarno eteričnega, smrekovega in jelovega olja. To je doslej največji industrijski obrat te vrste v Sloveniji. Na zunaj pa »tovarna« ne vzbuja posebne pozornosti, saj so celo nekatere kmečke hiše večje. Ob obratnem poslopju je skromno skladišče iz letev, kakor kakšen steljnik. Tja vozijo smrekove ali jelove vejice iz kočevskih gozdov. Iz skladišča je mostiček v nadstropje obratnega poslopja; tam vejice z reznico drobno razrežejo in jih tako pripravijo za destilacijo v treh kotlih, ki so postavljeni na premičnih postavkih v pritličju. Kotle ogrevajo 6 paro, ki jo daje iz sosednega prostora visok parni kotel. Predelali so ga iz kotla, ki je bil baje narejen že leta 1872... Iz destilacijskih naprav v treh curkih curlja tekočina, po-
dobno kakor iz kotlov za žganjekuho, vendar so curki malo močnejši. Med tekočino je še mnogo vode. Olje, ki je lažje od vode, pa se dviga. Ločijo ga cd vode. Spočetka je temno, ko ga pa precedijo skozi poseben papir, dobijo zlato rumeno, močno dišečo tekočino. Iz kotla, ki vsebuje okrog 800 kg vejic, pridobijo na dan približno liter smrekovega ali dva litra jelovega olja.
Gu»t Bradač pri tvojem tesarskem dftlu
V	kočevskih gozdovih je toliko vej posekanih smrek in jelk, da bi mogli postaviti še dolgo vreto takšnih »tovarn«, če bi hoteli izkoristiti vsaj večino dragocenih surovin. Govorijo da je liter eteričnega olja prava podoba deviznega zlata Zakaj torej nimamo več tovarn is zlasti, zakaj ne večjih? V Obrhu so pri novi tovarni, ki je začela obratovati 27, marca, zaposleni trije vozniki; dovažajo vejice, tri delavke pa jih režejo.
V	samem obratu opravi vse delo kurjač. Če bi bil parni kotel, močnejši, bi najbrž mogli postaviti še vsaj dvakrat več destilacijskih kotlov. Proizvodni stroški bi se zmanjšali, Tu pa tožijo, da je že tako težava z delovnimi močmi. Zdaj na dan porabijo okrog 2300 kg vejic, ki jih ni tako lahko pripraviti.
Naše prve tovarne eteričnih olj ob obsežnih gozdnih zakladih eo vendar znamenje novega časa To je skromen začetek izkoriščanja lesnih odpadkov, ki bi mogli postati temelj novih strok kemične industrije. V Soteski odlagajo na vagone neizkoriščene žagovine na bregu Krke. Če pojde tako dalje, se bodo začeli dušiti v »odpadkih«. V teh krajih sloni bodoča blaginja prebivalstva na umnem izkoriščanju lesa kot dragocene surovine. Zato so najn dandanes kočevski gozdovi tem bolj dragi — v njih se je rodila naša svoboda, da moremo zdaj graditi in se krepiti Gradijo med drugimi tudi številne priče iz slavnih dni velikega boja. Našemu znancu Gustu se zdi samo po 6cbi umevno, da vihti sekiro kot tesar; ne domišlja si, da je med vojno storil kaj več kakor je moral in da bi mu bilo zdaj pod častjo delati med tesarji, kakor j« delal pred vojno,
Štev. 90.
Nezdravi poiavi kfnbaštva in kdo jih podpira
Pod tem naslovom je objavila >Borba« dne 18. aprila daljši članek, v katerem obtožuje športno rubriko »Ljudske pravice; pristranskega poročanja in kiubaštva.
Niti najmanj ne nameravamo polemizirati s športno rubriko »Borbe« o splošnih načelih, ki jih terja naše športno gibanje, vendar pa se ne moremo strinjati s takim neodgovornim pisanjem, ki pod videzom boja za načelnost grobo potvarja dejstva in pači resnico. Čudno se nam zdi, da je objavila *Borba« gornji prispevek, ne da bi odgovorni tovariši v. njeni športni rubriki preverili dejstva, kar bi lahko storili.
Kaj torej trdi -> Borba«? Najprej napada poročilo »Ljudske pravice* o tekmi Odred — BuduČnost. češ da je le-*to plod neke konference med funkcionarji in navijači Odreda in Športnimi novinarji. Razen tega je v članku rečeno, da dopisnik »Borbe« sploh ni bil niti obveščen, še manj pa povabljen na ta sestanek. To so hude obdolžitve ter tudi napisane brez najmanjšega čuta odgovornosti. Kes je. da je bila v Ljubljani konferenca, kateri je prisostvoval tudi urednik športne rubrike našega lisfta. Sklicala jo je Nogometna zveza Slovenije z namenom, da z novinarji obravnava probleme slovenskega nogo-
Odred presenetil v Beogradu
Premagal je Radničkega s 3:2
Beograd, 21. aprila. Nogometaši ljubljanskega Odreda so danes pripravili veliko presenečenje, ko so v Beogradu premagali s 3:2 (1:0) ekipo domačega Radničkega, ki sodi med najboljše nogometne vrste v drugi ligi.
V prvem polčasu je bila igra slaba, toda kljub temu je Odred zaključil pol-čas z vodstvom 1:0. Gol je dosegel v 35. minuti srednji napadalec Kumar. Drugi polčas se je razvil v živahno borbo, v kateri je Razbornik v 7. minuti zabil še drugi gol za Odred. V 15. minuti je desno krilo PetakoviČ znižal rezultat na 1:2, nato pa je v 17. minuti zelo dobri Kumar povišal na 3:1. Končni rezultat je .postavil Pavlovič v 24. minuti, ko j® rezultat znižal na 3:2. Odred je danes zasluženo zmagal. Tekma je bila odigrana kot predtekma srečanju prve zvezne lige med Crveno zvezdo in Borcem. Prisostvovalo ji je 20.000 gledalcev, sodil pa je Kadič iz Sarajeva z napakami.
Crvena zvezda :Borac 3:0 (2:0)
Srečanje prve zvezne nogometne lige med Crveno zvezdo in Borcem se je končalo z zasluženo zmago Crvene zvezde s 3:0 (2:0). Gole so dali Mitič, Jezerkovič in Ognjanov.
Gole so dali:	Mitič, Jezerkovič,
Ognjanov. Palfi je bil najboljSi igralec tekme. Igralec Borca Zebec se je predstavil kot resen kandidat za drž. reprezentanco, ki bo igrala z Italijo 6 maja. Tomaševič je bil 'slab. pa tudi Mitič ni bil v polni formi. Dja-jič je igral dobro, prav tako Vuko-savljevič, dokler ni bil poškodovan.
Tudi SŠD Dravograd tekmuje
Društvo SŠD Dravograd, ki so ga ustanovili po razformiranju TD Dravograd. se je v tekmovanju na čast ID. obletnice OF med drugim obvezalo da bo popravilo nogometno ignŠže do 27. aprila. Prejšnje društvo si je to igrišče zgradilo že pred dvema letoma, vendar z nepravilnimi dimenzijami. Novi odbor je takoj pTi-Sel z delom. Ves pretekli teden so borci JA, miličniki, mladinci in pionirji marljivo urejevali teren, postavili nova vrata in ga bodo v kratkem še posuli. Mladinci so opravili nad 250 prostovoljnih ur. Igrišče bo čez nekaj dini popolnoma urejeno, . tako da bodo na praznik že odigrali po; kalno nogometno tekmo ter priredili tudi skromno akademijo. Če bo društvo nadaljevalo s takim delovnim poletom, se bo fizkultuma raven v Dravogradu bTez dvoma dvignila.
Oiim.
S A H
Sahisti za 10. obletnico
Pretekli torek so vodilni ljubljanski šahovski klubi ,zaključili množični peteroboj na 50 deskah, ki so ga odigrali v počastitev 10. obletnice OF. V zadnjem kolu je Krim z j1-*® pol : 8 in pol visoko zmagal nad Železničarjem. medtem ko je Triglav svoj dvoboj z Domom JA končal z 32 in pol : 17 in pol. Končno «tanpe je; prvo mesto je nadmo&no osvojil Krim, ki je nabral 138 in pol točke, slede LUSK 118. Triglav 106 in pol. 2el ©mi čar 70 in Dom JA 67 točk
Tekmovanje je potekalo vseskozi v prijateljskem duhu in je mnogo pripomoglo k medsebojnemu spoznavanju in nadaljnjemu sodelovanju ljubljanskih šahistov. Prireditev so klubi zaključili s slovesno proslavo s pestTim kulturnim sporedom.
*
Na turnirju la prvenstvo Triglava
je po V. kolu v vodstvu Benedičič 4 todke, Vošpernik, Kočevar 3. Šiška 2 in pol (D, Brglez, Trampuž. Blinc, požar, Sušnik, Sivec 2 in pol. Hren 2 itd. Sodeluje 15 prvo in drugokate-gomikov.	.........
Meseca maja bo tradicionalni množični dvoboj Slovenija — Hrvatska na 200 deskah. ________
Šahovski prostori SD Triglav bodo od jutri dalje odprti vsak dan od 17,—23. razen ob nedeljah, ko od »• do 12.' ure igrajo pionirji pod stro-kovnim vodstvom- Prihodnji teden začetek kategornih turnirjev. V sredo 25. t. m. bo brzoturnirsko prvenstvo za april.	.	.
Moskva, 21. aprila. Šestnajsta partija v dvoboju za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Botvinnikom in Bronsteinom je bila sinoči prekinjena po ostrem pozicijskem boju v izenačenem stanju.
meta nasploh, prisostvovali pa so ji vši športni novinarji in dopisniki iz Ljubljane, razen športnega dopisnika »Borbe«. Konferenco je vodil predsednik Zveze.
Ali je res, da dopisnik »Borbe« ni vedel zanjo? Pač, dobro je vedel zanjo. tov. M. Milanovič. predstavnik Nogometne zveze Slovenije ga je osebno povabil, naj ji prisostvuje, zakaj se pa konference ni udeležil, nam ni znano.
Druga neresnična in za novinarja nečastna je trditev, da je bil sestanek sklican, da bi v Časopisju tendenčno prikazali dogodke, ki se na tekmi sploh niso pripetili. To je gola izmišljotina. Kaj je bil predmet konference. smo omenili, poročilo o tekmi pa je bilo objavljeno v »Ljudski pravici« že dva dni pred tem sestankom, ne pa šele po njem.
Pisec »Borbinega« članka je izbral iz besedila naSega poročila o tekmi nekaj stavkov, na osnovi katerih naj bi dokazal, da je poročilo komentar. Namenoma pa je prezrl stavke, iz katerih je jasno razvidno, da pisec obsoja predvsem slabega sodnika, graja pa tudi igralce in funkcionarje Odreda ter njihovo nešportno ponašanje. Navijači običajno ne komentirajo tako.
Neodgovorno je očitati naši športni rubriki, da zavzema klubaško stališče in. celo podpira »Odredove« nezdrave pojave (naj omenimo, da je »Ljudska pravica« prva v Ljubljani objavila sodbo NZJ o tekmi Odred — Budučnost, zraven pa še dodala mnenje »Politike«). Slovenski javnosti je dobro znano, da športna rubrika našega lista ne zavzema stališča katerega koli kluba, pač pa graja klu-baltvo, pri čemer Odred ni nobena izjema. O tem bi se pisec članka v ^Borbi« lahko prepričal, če bi nekoliko prelistal »Ljudsko pravico«. Mogoče bi bilo diskutirati o tem. da je bilo tega premalo, ni pa mogoče govoriti o tem, da je prav naša športna rubrika klubaštvo podpirala.
Toda vsega tega nimamo namena
V počastitev 10. obletnice
Plesna revija drsalcev
Na čast 10. obletnice ustanovitve OF bodo med drugim nastopili tudi naši umetni drsalci s svojim programom. ki ga bodo izvajali na plavalnem stadionu »Kolezija« 27. in 28. aprila, obakrat ob 20. uri. Nastopili bodo člani drsalne šole na čelu z mednarodnim parom Palmetovo in Lajovicem, kakor tudi drsalci Triglava. Poleg drsalcev pa bodo nastopili tudi telovadci ter gojenci srednje fizkultume šole.
Program in plesno zabavo, v kateri bosta sodelovala tudi plesni orkester Radio Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča ter veliki plesni orkester ljubljanske univerze pod vodstvom Boruta Lesjaka, pripravljata Zvone Sintič in Dolfe Jenko.
dokazovati. Članek v športni rubriki »Borbe« nam je primer, kako pod videzom načelnosti, toda brez zanesljivih informacij in brez poznavanja dejstev, zaradi česar se je treba seveda posluževati izmišljenih konstrukcij, ne gre pisati o teh vprašanjih. Prepričani smo. da tako pisanje ne doprinaša k uveljavljanju zdravih načel v našem športu, pač pa odločno škodi ugledu našega tiska.
Današnji program
KOŠARKA
Ljubljana: Ob 20. uri bo na igrišču Ljube Šercerja prvenstvena tekma Zvezne lige med Mladostjo iz Zagreba in domačim Železničarjem. V ponedeljek ob 20. uri pa bo na istem igrišču tudi prvenstvena tekma med Zadrom in ASK-om.
ODBOJKA
Maribor: Prve tekme moške in ženske zvezne odbojkarske lige. — Kovinar — Krim (moški), Polet — Krim (moški;), Železničar (Mb) — Krim (ženske), Polet — Krim (ženske).
NOGOMET
Ljubljana: ob 16. uri prvenstvena tekma slovenske lige med Krimom iz Ljubljane in Železničarjem. Tekma bo na igrišču Krima na Rakovniku. Predtekma Krim — Korotan (mladinci).
Celje: Kladivar — Branik.
Lendava: Nafta — Železničar (Gorica).
Murska Sobota: Mura — Gregorčič.
Maribor:	Železničar (Mb) — Ko-
rotan.
II. LIGA
Zahodna skupina:	Branik (Solkan)
— Železničar (Postojna), Triglav — VTP Prešeren — Ločan, Ljubelj — Grafičar.
Vzhodna skupina: Fužinar (Guštanj)
— Drava. Rudar (Velenje) — Bratstvo. Proletarec — Studenci, Kovinar (Štore) — Kovinar (Tezno).
MLADINSKA LIGA
Branik — Odred, Kladivar — Kovinar, Železničar (Lj?)	— Železničar
(Mb), Mura — Rudar.
BOKS
Ljubljana: ob 10. uri izbirno tekmovanje naših najboljših boksarjev v veliki Unionski dvorani.
KOLESARSTVO
Ljubljana: ob 10. uri bo na železniškem prelazu na Celovški cesti start za vse skupine kolesarjev, ki tekmujejo na kolesarski tekmi v spomin padlim borcem — kolesarjem. Cilj pred gostilno Kačič ob Tyrševi cesti.
Ljubljana: Zenska ekipa RK »Enotnosti« igra svojo prvo rokometno tekmo zvezne lige z zagrebško SD Lokomotivo danes ob 16. uri na Stadionu ob Tyrševi cesti.
Velika delovna akcija
Poljčane. 21. aprila.
Izvršilni odbor in sindikalna podružnica OLO Poljčane sta v počastitev 10-letnice ustanovitve OF organizirala v sredo veliko delovno akcijo, katere se je udeležilo nad .300 ljudi. Že v dopoldanskih urah je 25 vojakov iz garnizije Slov. Bistrica pomagalo urejati novo okrajno poslopje, medtem ko je druga skupina, tudi 25 mož, polagala nove betonske plošče na okrajni mlekarni. Navozili so gramoza in napravili okrog 8 kubičnih metrov betona na 50 m2 ploščine. V popoldanski akciji, v kateri so sodelovali člani sindikalne podružnice OLO, OM in OZKZ in drugih okrajnih ustanov ter okoli 150 mladincev predvojaške vzgoje, pa so izkopali 210 m dolg odtočni jarek v Dravinjo. Prekopali so nad 250 kubičnih metrov zemlje, pomešane s kamenjem. Za zasipanje jarkov, kjer so cevi že položene, pa so premetali 60 kubičnih metrov zemlje. Razen tega pa so opravili še več drugih del na okrajnem poslopju, kot n. pr. ureditev podstrešja, zlaganje gradiva, čiščenje in urejanje prostorov v okolici gradbišča. Pred dosedanji okrajni provizorij pa je mladina navozila jz odtočnih jarkov nakopano zemljo in uredila grede. Vsi skupaj so delali prostovoljno okoli 1500 ur in zaslužili skupnosti 20.000 din. — L.
SO USI
Grosuplje, 21. aprila.
Naj večjo obveznost v tekmovanju na čast 10. obletnice OF so frontovci G ros upi j a častno izpolnili: ustanovili so delovno zadrugo. Ime bo dobila po partizanskem borcu Šuligoju, ki je junaško padel v boju z italijanskimi fašisti. Za predsednika je bil soglasno izvoljen tov. Jaka Strumbelj.
Nova delovna zadruga je deveta v okraju in ima nad 70 ha zemlje (30 hi njiv in 40 ha travnikov). Ima že 14 konj, 25 glav goveje živine, 15 prašičev, plemensko svinjo in 11 pujskov. Do jeseni nameravajo povečati število goveje živine najman.i na 80 glav, prašičev pa na 40—50. Imajo dve mlatilnici, tri stroje za kopanje krompirja, sejalnice in ko-silke ter precej orodja.
Zadruga ge ho v glavnem ukvarjala s poljedelstvom, živinorejo in zela-njadarstvom.
Kranj. — V počastitev 32. obletnice KPJ in 14. obletnice KPS je bil 19. aprila v Kranju uspel koncert, na katerem je o razvoju KPJ govorila org. sekretar MK KPS Kranj Marija Rauter. Prav tako pa so v vseh kolektivih predavanja o razvoju KPJ.
Tudi v kamniškem okraju se pripravljajo
Kamnik. 21. aprila.
V katerokoli	vas v kamniškem
okraju te zanese te dni pot, povsod delajo. Pripravljajo številne prireditve, nastope,	slavnostne seje in
predavanja za	proslavo 10-letnice
Osvobodilne fronte. V Tuhinjski dolini bodo prireditve prav posebno svečane. V Zlatem polju bodo odkrili spominsko ploščo tridesetim borcem — talcem — ki so padli 1943. leta. Ta vas je bila prva v Sloveniji požgana in opustošena. Na kulturni prireditvi bodo sodelovali člani sindikalnih podružnic tovarn:	Papirnice Količevo,
Vata Vir ter frontovci krajevnega odbora Lukovica. V Rakitovcu bodo odkrili spomenik padlim borcem. Na Sv. Trojico pri Domžalah in na Sv. Miklavža pri Moravčah pa bo partizanski pohod. V Domžalah so orga-niairali (kulturni teden. Vsak dan imajo pestre kulturne in športne sporede. Ža zaključek pa bo na večer pred obletnico slavnostna akademija na trgu, kjer bodo izročene tudi spomenice svojcem padlih. V Kamniku bo sprevod in svečana akademija na glavnem trgu. V Mengšu bo celodnevno partizansko _ taborjenje. Lovska zveza bo priredila 22. t. m. strelsko tekmovanje. fiz;kulturniki pa se bodo borili za pokal okrajne frontne organizacije. V tekmovanju so se politično utrdile tudi frontne organizacije. Frontovci so prostovoljno popravili slabe ceste in poti. Delo pevskih zborov in igralskih skupin so poživili. Proslave bodo tudi po vseh tovarnah, večje pa še v Kamniški Bistrici, Motniku, Mekinjah, Jaršah,
Radomljah. Bukovici. Vodicah in Trzinu.
Ne moremo našteti vseh prireditev, saj je skoro ni vasi, kjer že ne bi bili imeli vsaj ene ali dveh prireditev v počastitev 27. aprila. — O. J.
Kje in kaj je vzrok?
Prosvetni delavci v Cerknem dobivajo plače redno šele konec prve ali celo v drugi polovici meseca. Danes, 19. aprila 1951, še nismo prejeli plač za april. Sindikalna podružnica^ in ravnateljstvo gimnazije je vprašalo pristojne činitelje na okraju in banko, kje tiči vzrok. Nihče ni mogel odgovoriti. Ali je kriv »začaran krog« ali morda birokracija?
Če banka v Idriji ne more izplačati plač vsem. prvega v mesecu, naj vsaj enkrat zamenja vrstni red. Zakaj ne bi bilo enkrat Cerkno med prvimi in Idrija med zpdnjimi, saj so prejeli delavci v Idriji plače že 2. aprila.
Trenutno se bori z začetnimi težavami. zato ji pomagajo množične organizacije. Oni dan je prostovoljno delalo 80 članov Partije; pograbili in očistili so nad HO ha travnikov. Frontovci so sklenili pomagati zadrugi pri vsem, tako da bo lahko zgled vsem zadrugam v okraju. — R. M.
Solkan. — Na okrajnem zboru OF goriškega okraja so izvolili 41 delegatov za III. kongres OF. Na zboru, ki se ga je udeležilo tudi pet poslancev Ljudske skupščine LRS, so podelili prehodno zastavo in razdelili nagrade najboljšim odborom, zmagovalcem v šestmesečnem tekmovanju. — L. M.
Slov. Konjice. — Med naj večjimi proslavami v poljčanskem okraju na čast 10. obletnice OF bo v znani partizanski vasi v Skomerju na Pohorju, ki jo pripravlja ZB skupno z drugimi organizacijami. Že zvečer pred praznikom se bodo zbrali tu nekdanji borci iz teh krajev, posebno pa še iz 14. divizije, pri tabornem ognju, združenem s krajšo proslavo. Glavna prireditev pa bo 27. aprila popoldne. Po govoru o pomenu tega dne bodo nastopili nekateri pevski zbori, potem pa bo partizansko raja.nje. Za proslavo se posebno zanimajo kovinarji iz Zreč, pa tudi drugi iz krajev poljanskega okraja. — V.
Iz Novega mesta
Požari ob progi. V preteklem tednu se je že drugič vnela suha trava ob železniški progi iz Kandije proti Birčni vasi. Prvič je zajela 2,5 ha gozda in ga precej uničila, drugič pa so šmihelski gasilci s sodelovanjem železničarjev preprečili ogromen požar, ki bi nastal, če bi se požar razširil. — Požarni pasovi ob tej progi še niso povsod urejeni, na drugi strani pa mečejo lokomotive iz dimnikov cele kose žarečega premoga. kar bi se tudi verjetno dalo preprečiti z napravo zaščitnih mrež v dimnikih ali na kuriščih.
Tekmovanje strojepisk, članic sindikalne podružnice na OLO, je. bilo v torek 17. aprila. Udeležile so sb ga samo mlajše tovarišice, starejše, izkušene strojepiske pa se tekmovanja iz nerazumljivega »strahu« niso udeležile, tako da okraj Novo mesto verjetno ne bo mogel poslati na republiško tekmovanje najboljše strojepiske. — V skupini strojepisk ITI-razreda je zmagala s časom S minut in 2 sekund Tinca Hervolj (dovoljen čas za predpisano besedilo 10 minul), skupini strojepisk II. razreda je
Streliško ulico že tlakujejo
Tudi cestna dela je deževno vreme letošnjo pomlad zelo oviralo. Komaj so začeli delavci delati, že jih je pregnal dež. Zato so se nekoliko
zakasnila tudi cestna dela v Kopitar- ,	 r	—-	v„	- _ x.x x
jevi ulici in naprej mimo Mestnega i bila prva Joža Zupančič s časom doma po Streliški ulici, koder pola- i 5 minut in 35 sekund (<>d dovoljenih gajo nove odtočne cevi. Od nasprotne 7 minut za isto besedijo), v tekmi strani, od Gruberjevega kanala, pa ’ strojepisk v pisanju po nareku pa so začeli Streliško ulico tlakovati s je prav tako zmagala Joža Zupančič i ^--------------------------^	+	«0-	tr	(10	ronVi	m	v	n	n	im	nn	isoiTt
so se začela, pa že dobrih sto metrov daleč.
Mladena. — T. G.
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe
Stanje dne 21. april* ob 7. uri: Področji visokega zračnega pritiska nart Anglijo in vzhodilo Evropo se deloma razkrajata in dovajata v Srednjo Evropo hladnejše polarne zraftne gmote.
Danes je vladalo v Sloveniji ponofti in v jutranjih urah pretesno oblaf.no s krajevnimi padavinami na Jezerskem in Slovenj. Gradcu, v dopoldanskem času pa je nastala močna razjasnitev do pretežno jasnega vremena. Najnižj« temperatura je bila dane* v Sloveniji na Planini 2 stop. C.
Zračni pritisk je znažal dane« ob 7. uri v Ljubljani 735,3 mm. tempera-tura zraka 9,4 stop. C in reltivna vi a-ga 97%
Napoved za nedeljo 22. aprila: Sončno s spremenljivo oblačnostjo po vsej Sloveniji. Temperatura v PmnoTju ponoči 10 stop. C. podnevi 16 stop C, v ostali Sloveniji pondoči —2 stop. C, podnevi 1* *top. C. V jutranjih urah po kotlinah mmgla. Kepamo«
(obvestila)
IZDAJANJE OSEBNIH IZKAZNIC Izdajanje osebnih izkaznic bomo zaključili s 1. majem 1951. zato pozivamo prebivalce mesta Ljubljane, ki Se iiisd prevzeli izkaznic, da te storijo do 1, 5, 1951 dnevno od 8. do li. in od 14. do IS. ure na Magistratu v sobi it. 3&I To velja za vse one, ki so prijave za izkaznice vložili v podjetjih, ustanovah ln uradih, na rajonskih poverjeništvih za notranje zadeve ali na Magistratu. — MLO gl. mesta Ljubljane, pov. za notranje zadeve.
DAJALCI KRVI
Pregledi dajalcev in odvzemi krvi se bodo vršili v prihodnjem tednu kot običajno:
V Zavodu za transfuzijo krvi — Ljubljana: v torek in četrtek za dajalce iz Ejubljane, v sredo za dajalce z dežele. Prijave v zavodu od 7. do 8.30, Krvna skupipa A naj se do nadaljnjega n« javlja.
V Transfuzijski posta.1t Maribor« glej objavo v lokalnem časopisu.
V Transfuzijski postaji Celje: torek in četrtek. Prijava novih dajalcev samo v četrtek. Prijave od 7. do 8-30.
Opozori (so: starost najmanj 21 do ■60 let. Dajalec mora biti popolnoma zdrav in. fizično dobro razvit. Ne sme imeti tudi nobenih kožnih izpuščajev. 12 ur pred prjjavo ne zajtrkujte mastnih jedi (tudi bele kave ali mleka, lahko pa čaj, kruh, črno kavo), prav tako ne zavživajte alkoholnih pijač. Pri prijavi prinesite vedno s seboj osebno izkaznico. Dajalcem z’ dežele povrnemo stroSke za vožnjo v obe smeri (potniški vlak III. razred") na podlagi predložene enosmerne vozovnice.
 PREDAVANI*---------------------
Plavalni klub »Ilirija« vabi člane, prijatelje kluba in starše tekmovalcev na predavanje, katerega bo imel tov. Špindler v torek 24. aprila ob 19. uri v sobi 77 na univerzi.
Društvo gradbenih inženirjev In tehnikov priredi v sredo 25. aprila ob 20. uri v sindikalni dvorani Ministrstva za gradnje predavanje ing. Omerza Igorja: O gradnji HC Moste.
 ClEDALIŠCt—
DRAMA LJUBLJANA
Nedelja 22. aprila ob 20: Kreft: Celjski grofje. Izven in za podeželje Torek 24. aprila ob 20: Jonson: \ ol-pone. Red E.
OPERA
Nedelja 22. aprila ob 14.30: Mascagni: Cavalleria rusticana. Leoncavallo: Glumači. — Zaključena predstava (Zveza borcev Litija in »Putnik« Novo mesto).
Ob 20:	Svečana Akademija Telo-
vadne zveze Slovenije v akademijskih sestavah. V proslavo 10. obletnice OF.
Torek 24. aprila ob 20: D. Švara: Veronika Deseniška. Abonma red C.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Nedelja 22. aprila ob 20: J. Nestroy: »To smo tiči«, veseloigra z godbo in petjem.	_	,.	.
Ponedeljek 23. aprila ob 20: Goldoni: »Pri lepi krčmarici«. — Gostovanje sindikalnega gledališča Kočevje. Torek 24. aprila ob 20: Moličre: »Namišljeni bolnik«, komedija v 3 dej. Gostovanje v Vevčah.
VESELI TEATER 9* MINUT lz Ljubljane gostuje Slovenska Bistrica:	Dom kulture,
nedelja 22 aprila ob 17. in 19. uri. Grosuplje: Kulturni dom. Torek 24. aprila ob 20. uri.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Šentjakobski trg
Nedelja 22. aprila ob 9. dopoldne: dr. Jan Malik: »Žogica Marogica«. Zaključena predstava za šolo Trebnje.
Oh 11. dopoldne: dr. Jan Malik: »Žogica MaioffiČM,
-PRESKRBA-
IZDAJA ŽIVILSKIH NAKAZNIC MESECA MAJA 1951
Rajonske podružnice Narodne banke FLRJ na območju MLO Ljubljana bodo izdajale živilske nakaznice meseca njaja 1951 po naslednjem redu:
25. aprila t. 1. zveznim in republiškim podjetjem, uradom in ustanovam,
26. aprila t. J. lokalnim podjetjem in ustanovam ter uličnim poverjenikom.
Nakaznice se bodo vsakikrat izdajale od 8—11.30 za ulične poverjenike pa tudi od 16.—18. ure.
OBVESTILO
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo glavnega mesta Ljubljana obvešča vse potrošnike glavnega mesta Ljubljana, da si poleg že razpisane delitve premoga na nakaznice »K III« in K IV* na odrezek štev. 8 po 500 kg premoga lahko nabavijo na nakaznice »K II« na odrezek štev. 8 In »K IV« na odrezek štev. 7 po 500 kg premoga.
Istočasno opozarjamo vse potrošnike. da si nabavijo premog čimpre.i, 'cer bi v nasprotnem primeru zaradi ežanja po skladiščih premog izgubil na kvaliteti in bi bili s tem prikraj' šani potrošniki.
Ponovno opozarjamo vse sindikate podjetij, da so sečišča še vedno na razpolago. Vsi. ki se še zanimajo za sečnjo, na.j se zaradi dodelitve sečišč zglasijo Simprej pri podjetju »Kurivo«. Masarykova e. 15. telefon 25-70, kjer dobijo vsa potrebna pojasnila.
Z oddajo sečišč se zaključi nepr« klicno konec aprila.
 DNEVNE VESTI---------------------
Obrtna zbornica LRS priTedi v ponedeljek 23. t. m. ob 20. uri v dvorani Obrtnega (Rokodelskega) doma v Komenskega ulici Debatni večer za damske krojače in šivilje. Na vsa teoretična in praktična vprašanja glede kroja in dela bo odgovarjal član strokovnega sveta tov. Paulin Alojz. Enak večer bo prirejen v kratkem tudi za moško stroko.
Sindikalno gledališče Iz Kočevja, ki je ena najboljših amaterskih igralskih skupin v Sloveniji, gostuje z Goldonijevo komedijo »Mirandolina« (Pri lepi krčmarici) v ponedeljek 23. aprila ob 20. uri v Šentjakobskem gledališču. Predprodaja vstopnic je v Knjigarni muzikalij na Kongresnem trgu.
Zborna recitacija »NaS pohod«. Vse interesente obveščamo, da zaradi prezaposlenosti tiskam in drugih teh ničnih ovir ni bilo mogoče pravočasno natisniti, glasbene spremljave k Šintičevi zborni recitaciji »Naš pohod«. Izšla bo pozneje. Naročila le nadalje sprejema Propaganda, podj OF oddelek »Oder«, Ljubljana. Ml klosjčeva cesta 7.
Študente univerze ln visokih šol ▼ Ljubljani obveščamo, da bo splošna ambulanta na Miklošičevi 14/T. od 23. aprila dalje poslovala vsak dan razen sobote, ln sicer:	v ponedeljek od
15,—17. ure. vse ostale dni od 14. do 17. ure. — Zdravstveni fond univerze In visokih šol.
KINO
ELEKTRO VARILCI!
Za stalno delo rabimo 20 dobrih kvalificiranih elektro varilcev. Udobna stanovanja za samce in poročene so na razpolago v novih toyamiških blokih. Plača po uredbi. Pred sprejemom preizkušnja. Reflektanti naj se javijo pismeno ali osebno v personalnem oddelku. — Tovarna metalnih konstrukcij »Fran« Leskošek« — Maribor.
-RADIO-
-OGLASI
LJUBLJANA, UNION: jugoslovanski film »Zastava«, kratki film: Bosanski mesečnik 34. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Predprodaja vstopnic od 9—11 ter od 14. ure dalje. — MOSKVA:	ameriški film »Mašče-
vanje Rdeče čarovnice«, kratki film: filske nov. 14. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic od 9—11 ter od 14. ure dalje. — SLOGA: ameriški film »Nevesta naprodaj«, kratki film: Veliki Izvori. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Predprodaja vstopnic od 9—11 ter od 14, ure dalje _ TRIGLAV: jugoslovanski film »Plavi 9«, filmske novosti 44. Predstave ob 16, 18 in 20. — SISKA: ameriški film »Tarzan zmaguje«, kratki film »Vode nam bodo pokorne«. Predstave ob lfi, 18 in 20.
— LITOSTROJ: angleški film »Noro srce«, obzornik 43. Predstava ob 20.
— VEVČE: angleSki film »\Vater-loojska cesta«, kratki film »Iz davne preteklosti«.
Dnevni spored za nedeljo 22. IV. 1951.
Poročila ob 8.00. 12.30, 15.00, 19.30 22.00 in 23. 55. Jutranja telovadba ob 7.05.
7.00 Jutranji pozdrav — 8.15 Zabavna glasba — 8.30 Igra godba na lihala komande Armije pod vodstvom tjepa.ila Dleska — 9.00 Iz bratskih republik —	9.30 Slovensike narodne
pesmi — sodelujeta Franja Senegač-nikova in Avgust Stanko — 10.00 Do-loldanski simfonični koncert (Robert Jchumann:	Koncert za klavir in
orkester v a-molu, op. 54. — Edvard Grieg: Peer Gynt, suita — Nikolaj Rimski-Korzakov; Pravljica) — 11.15 Oddaja za zamejstvo — 12.00 Pojeta zbora SKUD »Slava Klavora« in MKUD »Vinko Košak« — 12.40 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane — Tone Seliškar: Miška — 13.30 Želeli ste — poslušajte! — 15J5 Mirko Polič: Odlomki iz ljudske opere »Deseti brat« — Izvajajo solisti in orkester ljubljanske opere, dirigira Samo Hubad — 15.45 Odgovori na aktualne teme (ponovitev) — 16.00 Koncert slovenske narodne glasbe — 16.45 Kmetijski nasveti (Zboljšanje travišč in organizacija paše za dvig naše živinoreje) — 17.00 Glasba, po kateri plešemo danes — 17.30 Razgledi — 17.45 Uganite, kaj igramo! — 18.30 Gospodarska reportaža — 18.50 Veseli večer 19.45 Zabavna glasba, vmes objave
— 20,00 Univ. prof. dr. Ivan Tomšič: Evropski svet — zamisel in ustroj — 20.15 100 let Verdijevega »Rigoletta«
— 21.00 Deset let naše revolucije (Filip Kalan: Vojna grafika. Nikolaja Pirnata) -	21.20 Partizanske
pesmi — 21.30 Plesna glasba — 2j.-lj> Kaj bo jutri na sporedu —	22.30
Polke in valčki (na valovih 202.1 in 212,4 m) — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini (na valu 827,1 m) — 22..45 Oddaja za inozemstvo v italijanščini (na valu 327,1 m) —	,
jih redko slišimo — 24.00 Zaključek oddaje.
Dnevni spored za ponedeljek, 23. IV.
Poročila ob 5.15, 6, 12.30, 15, 19.30, 22 in 23.55.
5 Jutranji pozdrav — 5.25 Zabavna glasba — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7 Lahek jutranji koncert — 12 L. v. Beethoven: Simfonija št. 5 v e-molu. op. 67. — 12.40 Zabavna glasba, vmes objave — 13 Glasbena oddaja za pionirje (Gojenci glasbene šole rajona II. izvajajo glasbeno pripovedko o psičkih) — 13.2« Napevi iz znanih baletov — 14 Igra Vaški kvintet, pojeta Jelka Cvetežar in Sonja Hočevar
— 14.30 Kulturno pismo i® Celja — 14.40 Iz oper P. I. Čajkovskega — 15.15—15.80 Skladbe slovenskih avtorjev igra na saksofon Srečko Dražil, pri klavirju Dana Hubadova — 17.30 Naš tedenski skladatelj: Marjan Kozina — 17.40 Prof. dr. Anton Peterlin: O atomski energiji — 18 W. A, Mozart: Godalni kvartet v A-duru. K. V. 464 — 18.30 Problemi naše gradbene dejavnosti — 18.40 Pojo naši zbori — 19 Novosti iz našega arhiva plošč za ljubitelje zabavne glasbe — 19.45 Zabavna glasba, vmes objave — 20 Iz drugega zvezka Aškerčevega »Zbranega dela« — 20.20 Iz glasbe Gabriela Faureja — Sodelujejo: komorni trio ln sopranistka Zlata Gjungjenac ter pianisjt Marjan Lipovšek — 21 Fizkul-turna reportvaža — 21.20 Za oddih ln razvedrilo — 22.15 Kai bo jutri na sporedu — 22.30 Od Koroške do Bele Krajine . .. (pisan spored slovenskih narodnih pesmi) — Na valovih 202,1 in 212,4 m — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini (na valu 327,1 m) — 22.45 Oddaja za inozemstvo v italijanščini (na valu 327,1 m) - 23 Nočni koncert del slovenskih avtorjev (Matija Bravničar: Simfonija, Blaž Arnič: Povodni mož) — 34 Zaključek oddaj*.
MAJHNO ENOSOBNO STANOVANJE. čisto, sončno, s teraso, pri Tivoliju. zamenjam za večje, po možnosti SiŠka, Bežigrad. Naslov v oglasnenj odelku »Ljudske pravice« pod št. 9368.
PRODAM 6 velikih lepih palm in večjo količimo papirnatih lončkov za sadike. Prešeren Marija, Radovljica, Gubčeva.	9259
KRATEK KLAVIR, znamke »Franz Oeser Wien«, s tremi pedali, železne konstrukcije, križane strune, takoj ugodno prodam. Ivelič Ivan, zobar-dentist. Rovinj, poštno ležeče. 9366 MOTORNO KOLO »JAP« 500 ccm O. H. V. nožna sklopka, 4 brzine. v odličnem stanju, ugodno prodam. Ivelič Ivan, zobar. Rovinj, poštno ležeče.	9365
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam.
Amon Mencingerjeva 43. Ljubljana. KOMPLETNO SPALNICO, novo furnirano, orehovo, in kuhinjsko opravo. ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Ljudske pravice« pod št. 9364.
HARMONIKA »Meinel-Herold« RO basov poceni naprodaj. Vprašati: Albanska 8. visoko pritličje, v popoldanskih urah.	f2o“
HIŠNO POMOČNICO, tudi začetnico, iščem k starejši osebi na Gorenjskem. Golias, Streliška 9, Ljubljana. PRODAM- nov kovinast vrč za čaj. predvojno blago, priključek na elektriko, šest kovinastlh servilnih skodelic za juho in šest vilic in nožev desertnih. Cankarjeva 10, vis. pritličje, levo.	9255
ŠIVALNI STROJ — kabinet ali krojaški — in pisalni stroj »Undenvo-od« prodam ali zamenjam za. stavbeni les. Siloviinac, Ljubljana, Ga jeva 3-II. od 10. ure dalje.	9262
ŽEPNI NOŽ sem naš«I v Kranjski gori. Turk. Resljeva 26, Ljubljana. PLINSKI ŠTEDILNIK s pečjo (tudi za vkuhavanje) s tremi gorilniki naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Ljudske pravice« pod St. 9319 DVOSOBNO STANOVANJE v Beogradu zamenjam za odgovarjajoče v Ljubljani. Lah. Rimska 12-11., Ljubljana.	9323
RADIO, specialen. 6-oevni sui>eT. znamke »Telefunken«, z raztegnjenim kratkim valom, ugodno prodam. Ogled od 13. ure dalje pri Premrl, Predjamska 25.	9324
POHIŠTVO za emo osebo, ročni vozi ček in žepno uro prodam. Pajk, Ljubljana. Rožna dolina c. XV. St. 20 priti., dvorišče.	9327
DOBRO MOŠKO KOLO prodam.
žižrnond Mestni trg 10-111.	933.1
PARNO KRUŠNO PEČ kupimo takoj Ponudbe na Dom onemoglih, Meai-geš.	9349
PRODAM zaradi preselitve delavnice: kuhinjsko pohištvo (9 kosov), na po' moderno posteljo z vložkom in ma-draci, omare, mize, stole, ogrodje za kauč in več drugih predmetov Vse v najboljšem stanjii. Pu' ko "a-kob, pohištvo. Maribor. Cankarjeva
STANOVANJE IN HRANO dam za pomoč, v gospodarstvu. Naslov v podružnici »Ljudske pravice, Kranj PRODAM štirikolesni ročni voz za nosilnost do 1500 kg. Terlep, Jernejeva 9.
MKVE1MEV LEKSIKON, najnove.išo izdaio prodam. Setina Blažen«, Ljubljana Proradovlčova 18 .	9296
KOSILNICA, dvovprežna, skoraj nova. naprodaj. Ponudbe na: Kmetijska zadruga. Črnomelj.	9205
PRODAM kompletno spalnico in kuhinjo po zelo ugodni ceni zaradi iz-solitve. Naslov: Ljubljana. Sv. Petra c. 21-11. levo, podnajemnik. Vprašali od 6. do 7. ure zjuaraj. 9360
POŠTENEGA NAJDITELJA prosim, da aktovko s dokumenti in 5-liter-sko pletenko, pozabljeno 19. aprila, zvečer v tramvaju št. 4, odda proti nagradi: Ljubljana. Gorupova 3-TIT. desno.	9371
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Pred škofijo 7, priti.	9310
BETONSKO ŽELEZO DAM zidarju, ki izvrši notranji omet nove hišice v Tjjublfainl. Naslov v ojzlnsneiu oddelku »Lj. pravice« pod <Št. 9372. KRMILNO PESO in semenski krompir prodam. Hostar, Janševa 15, Bežigrad.	9391
DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v Ljubljani zamenjam za enako v Kranju. Dolenc, Komenskega 20-11.. Ljubljana. Zglasiti se od 12.—15. ure.	9412
ZAPRAVLJIVČEK - BREK na 4 peresa z okroglim sedežem brez blazine, rjavo pleskan. stopalo oh koncu voza. ter kompletna konjskn oprema je bilo odpeljano v noči 18. aprila iz Homca proti Jaršam (Domžale). Kdor izsledi oboje, dobi visoko na-nrado! Repanšek Gregor. Homec. RADIO APARAT >Kosmaj*. skoraj nov. prodam. Peterca, Ljubljana, Križevniška 10/11. Ogled od 8. do 9. in od 17. do 18. ure.	9299
IZGUBIL SEM IS. aprila na poti od sejmišča pri Klavnici do Ribiča na Ižanski cesti listnico. V njej je bilo okoli 10.000 din, osebna izkaznica na ime Mihael Zupec, izkaznica OF. listine o oddaji žita in masti in so nekatere druge listine. Najditelja prosim, da mi 6poroči svoj naslov na Mihael 2upec. Matenja vas pri Igu.	9294
RADIO APARAT. 5-cevni. znamke »Philips«, nov, prodam. Naslov v podružnici LP Celje.	876
PO NIZKI* CENI prodam zaradi selitve: jedilnico, perzijsko preprogo, ženski trenčkot. lep krznen plašč in drugo. Jaklič Mestni trg 6/1., levo.	9297
OBRTNIKI, socialistični zakupniki, prevozniki, šoferji! Urejujem vavša knjigovodstva, davčna tin ostala finančna vprašanja. Javite na naslov: Konto Gradišče 2.	9293
NEMŠKO HARMONIKO znamke »Železnik«, 3 in pol tonsko, dobro ohranjeno* prodam. Ljubljana Sv. Petra cesta 76. pekarna.	9313
PARCELO, zazidljivo. , cca 1500 m2, kupim najraje v bližini šiške. Ponudbe na ogl. «dd. Lr pod »Obrtnik« ftt. 9314	9314
SPALNO OTOMANO, moderno, prodam. Baraga, Slomškova ul. 4/II., levo.	9316
OPREMLJENO SOBO i£če absolvent tehnike miren, skromen, z lastnim perilom Plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod značko »Miren« št, 9398 GOSPODINJSKO POMOCNICO k tričlanski družini sprejmemo takoj. Vprašati med 10.—12. uro. Makuc, Pesjakova 12 — Savska kolonija.
OSMRTNICE
Umrl nam je na£ dragi mož. ata in stari ata JANEZ ALBREHT, železničar v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek 23. aprila ob 17. uri iz hifte žalosti na Rakeku 152. — Žalujoči ostali. Rakek, Borovnica Pijava gorica, Amerika.
Umrl jč naS ljubljeni oče IVAN MALNARK’. učitelj v pokoju. Pogreb bo 22. t. m. ob 15. uri z Zal. Ljubljana. Žalujoči ostali: Milena por. ing. Knez, Tone, Slavko, .Janez, Jože, snaha. vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo.
Po hudem dolgotrajnem trpljenju nas je za vedno zapustil stoodstotni vojni invalid JAKOB ROZlf1. Pogreb bo 23. aprila popoldne z Javornifike poti 25. — Žalujoči o«tali. Jc^enioo, 21. aprila 1951.
Opozarjamo ljubljanske naročnike,
ki so v zamudi, da jim bomo lisi ustavili, 5e up bodo do 2ft. t. ni. plačali naročnino za mosoc april.
Uprnvn >Ljudxkr pravice*