Nekaj koristnih opomb iz dobrega namena.
Brali smo v 35. lista „Novic" na strani 277, kar se tiče posvetovanja raznih koristnih reči tudi to-le: »Občinsko (srenjsko) postavo s pomočjo zaupnih mož, ki se bodo ˇ vsaki deželi iz vseh stanov v posvetovanje poklicali, brez pomude tako ustanoviti, kakor jo posebne okoljšine vsake dežele terjajo".
To brati je nas zares razveselilo, ne toliko zavoljo lastnega dobička, temveč zastran drugih zadev.
Brali smo tudi, da je to posvetovanje že doveršeno. Bog daj, česar se željno nadjamo, da se pokaže v svoji dobi v tej reči ugodni sad!
Ni nam neznano, da je dokaj županov v naši kro-novini, ki razume srenjsko postavo in vedo, zakaj so prisegli. Pa so tudi taki, ki druzega jezika ne kramljajo kot maternega, in vendar so večidel vse vradne dopise dobivali le v nemščini. Radi tudi poterdimo, da bi takemu županu, ki morda celo čerke ne pozna, s slovenskim dopisom tudi ne bilo dosti vstreženo, dasiravno bi ložej bravca dobil kakor za nemščino. Kam je bil pa župan te baza dosehdob primoran, se večidel oberniti, da je zvediU kaj gosposke zahtevajo, da bi v pravi dobi se podkrižal? Ali mar ni bil mnogokrat kak duhoven tisti zaupni mož, ki je take pisma prebiral in poslovenoval? Bog vari! da bi se županom, ki so vedli, zakaj so prisegli in so vestno v prid soseski spolnovali svoje dolžnosti, pisarile kake zabavljice. Krivično bi bilo pa tudi, ako bi se ne smelo povedati, da marsikter župan celo ni vedil, zakaj je prisegel in ni nikdar srenjskih postav bral. Pa tudi ni bilo varno ga pod-učevati zato, ker se je skorej pozdevalo, da je nekteri pi-sarnici župan z glavo pod mernikom najbolj po volji.
Ne zamerite, ljube „Novice", da vedno vas pazljivo prebiraje vam rečemo, da ste se zmotile ali so se pa mo-dioslovne pravila predrugačile, ko ste nam priobčile, da se bodo v posvetovanje ozir srenjske postave poklicali zaupni možje vseh stanov, in vendar nismo brali, da bi v naši kroaovini, kjer je lepo število duhovnov, kdo iz duhov-skega stanu v to poklican bil. Zupan je bil srenji zaupni mož, drugač bi ga ne bila izvolila; mnogim županom pa je bil duhoven zaupni mož, torej se duhovnu ta lastnost saj v neki meri ne da odvzeti. Marsikteri duhoven dušni in telesni prid, dušno in telesno revšino ljudi, med kterimi biva, najbolje pozna, toraj bi bil tudi kos svetovati kaj koristnega, kar terjajo posebne okoljšine naše dežele.
V naši deželi je tedaj srenjsko posvetovanje sklenjeno brez duhovskega stanu, pa smo vendar polni tolažbe, da so v to poklicani gospodje svojo nalogo krepko rešili. Želeti bi bilo le, da bi se to, kar se je resnično v korist soseski in deželi sklenilo, tudi brez ovinkov v djanji izpeljevalo; želeti bi bilo, da bi novi župani bili možje, ki bi dobro razumeli občinsko postavo; želeti bi bilo, da bi se z županom govorilo in pisarilo v jeziku, ki ga dobro razume; želeti bi bilo, da bi župaui, kar je najvažniša reč, vest in vero imeli. Kdor ima po veri razsvetljeno vest, bo tudi brez prisege natanko spolnoval svoje dolžnosti; kjer pa vere v sercu ni, ako tudi jezik od nje govori, je prisega prazna reč, ki komaj toliko velja kot hrastov list. Postava tistega, ki prisego prelomi, kaznovati veleva; prekanljivi človek brez vere pa ve tako zvito čez prisego delati, da mu postava namesto kazni pohvalo nakloni; torej le vera prisegi da terduobo in spoštovanje. *)                            X.
*) Beseda „vseh stanov" se tu ne more cisto le po cerki vzeti, ker bi bili po tem taki zbori brez potrebe sila veliki. Ta je slo   posebno   za   namestovanje   velikih   in   malih  kmetij,
368