V 30 dneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku © strani ob delavnikih 5 strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev mesečno nudi v Sloveniji samo „GLAS NARODA« Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 O LAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. TeL 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Št. 166 izhaja vsak dan V Ljubljani v ponedeljek, dne 14. oktobra 1935 Današnja številka vsebuje: Spomenik kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Nedeljska kronika Sport Plinski napad na Slovenijo Lesce z Begunjami Društvo rejcev malih živali Rokopisov ne vračamo Leto I. Pred naskokom na Makalo Mb vseh bojiščih vlada mir »•d*»«- —IM 11'HII «HlhBMahM 1610 SG 16 izvid niški poleti letal — Poslanik da Vinci še vedno v Addis-Abebi Posvetitev spomenika v Adui ob navzočnosti vrh. poveljnika de Bona Komunike št. 18 Rim, 13. oktobra. Agencija Stefani poroča: Uradno poročilo z bojišča št. 18 pravi: V nedeljo 13. t. m. bo general de Bouo obiskal Aduo. Tu bo pregledal čete in odkril na svečan način spomenik italijanskih vojakov, padlih leta 1896. Tekom včerajšnjega dne so se nadaljevale operacije končnega očiščenja dozdaj zavzetih krajev. Med temi operacijami je bil oddelek italijanske domače pehote napaden s streli iz pušk, pa je kmalu obkrožil in razbil sovražnika. Na bojišču je sovražnik pustil dva mrtva, od teh je bil eden neki višji starešina. Na somalijski fronti ni nič novega. Ta komunike ugotavlja tudi predajo rasa Guk-še, o kateri smo poročali včeraj. Posvetitev spomenika v Adui V zvezi z inspekcijskim potovanjem glavnega poveljnika italijanske vojske v Vzhodni Afriki generala de Bona, bo danes posvetitev snome-. nika v Adui z vojaškimi prireditvami in obredi. Spomenik bo postavljen za vojake, ki so padli leta 1896. Na njem bo napis z dnem 6. oktobra trinajstega leta fašistične dobe. Iz Italije je spomenik prinesla v Aduo gavinanaska divizija. General de Bono bo pri tej priliki izdal prve upravne ukrepe za ureditev pokrajine Tigre. Prva slika bojišča pri Adui. Slika, ki je bila pravkar z aeroplanom prenesena v Evropo, nam kaže v ospredju Italijansko zasilno bolnišnico, zadaj pa trdnjavo Addi-Aieb, važno strateško točko mesta Adue. Addis-Abeba, 13. oktobra. Ha vas poroča: O tajniku italijanskega poslaništva Grenetu, ki je samovoljno zapustil železniško postajo, češ da noče odpotovati brez svojega poslanika in ki so ga kasneje našli v bližini trga in spravili nazaj na postajo, poročajo, da se je na železniški postaji upiral abesinskim organom z revolverjem v roki. Na kraju so ga morali razorožiti in s silo spraviti v posebni vlak. Glede poslanika grofa da Vincija pravijo na merodajnem mestu, da ga ne smatrajo več za italijanskega poslanika niti za osebnost, ki bi Uživala mednarodne pravice diplomatov v službi. Bivši poslanik je napisal abesinskemu zunanaje-imi ministru pismo, v katerem pravi, da ostane v Addis-Abebi po lastni volji in da se bo pokoril samo sili. Troje dejstev Abebo pred novim deževnim časom. Na vseh bojiščih je zdaj mir, samo italijanska letala delajo izvidniške polete. Italijanski naskok na Makalo Na jugu so čete le še 50 milj pred Hararjem Rim, 13. oktobra. DNB poroča: Po poročilih italijanskih listov o bojiščih v Vzhodni Afriki je treba že prihodnje dni računati z veliko ofenzivo proti Mahali. S somalijskih bojišč so prispela poročila, da so italijanske čete prodrle v ogadenski pokrajini tako daleč, da so samo še 50 milj oddaljene od Hararja, ki je glavno mesto tega okraja. Tudi tod bo v najkrajšem času odločna ofenziva. Letnik 1914. ostane pod orožjem Rim, 13. oktobra. AA. Izšel je dekret, naj ostanejo vojaki letnika 1914, ki so odslužili ali bodo v kratkem odslužiti svoj kadrovski rok, še nadalje pod zastavo. Ponovni pregledi dozdaj nepotrjenih vojnih obveznikov se bodo po vsej priliki vršili, če bo vojna trajala. Angleži pred alternativo London, 13. oktobra. Ha vas poroča: Iz današnjih listov je razvidno, da si angleško javno mnenje ne dela nobenih iluzij glede nevarnosti, ki groze, če bodo sankcije izvedene. »Sundav Times« opozarja, da bi moglo ĐN razmišljati tudi o pomorskih sankciiah. List pristavlja, da je to za zdaj samo teoretična možnost in da se mora DN zadovoljiti z gospodarskimi sankcijami. Pisec pa se sprašuje, ali ne bodo že same gospodarske sankcije povzročile težkega položaja. Na kraju pa pravi: Vprašati se mo- London, 13. oktobra. Reuter poroča iz Addis-Abebe: V zadnjih 24 urah so ugotovili tale tri dejstva: Prvo dejstvo je odpad negušovega zeta rasa Gukše. drugo je ravnanje italijanskega poslanika da Vincija in italijanskega vojaškega atašeja Caldrinija, tretje pa je današnji vhod generala de Bona v Aduo, kjer odkrije spomenik leta 1896 pri Adui padlih vojakov. Da Vinci in Caldrini sta dejansko ujetnika, čeprav sta gosta abesinske vlade. S tem, da je odkloni! odhod iz prestolnice, je ustvaril da »inči zelo kočljiv položaj. Te besede je rabil danes o italijanskem poslaniku visok uradnik abesinskega zunanjega ministrstva napram no-vinarjem. Uradnik je pristavil: Cesar osebno proučuje to vprašanje, ker ga Jniatra za zelo resno. Boji se, da bo moral rabiti silo, da odstrani oba italijanska predstavnika iz Addis-Abebe. Na severu mir .. Danes je vladal na severnem bojišču mir. II /jani, kakor tu poročajo, ne nameravajo v ve . «vttrvvji in pvivrvnjvr, xic U ll 111C l U V tl tem obsegu napredovati pred petnajstimi dne *mtlei oris ne v Eri tre io tudi šef . ---r - - ~ 114(0111111 V., .v Jdtlej prispe v Eritrejo tudi šef italijanskega ^ pralnega štaba maršal Badoglio, ki bo takoj jbjojem prihodu imel posvet z vrhovnim pove nikom de Bonom. Italijani mislijo, da je odpad rasa Guk Jirepij njihov položaj in potrdil njihovo trdite narodi na abesinski meji nočejo neguše ^ndoblasti, marveč žele pod italijansko obla Ij! bodo Italijani z njimi ravnali dobro. V i Jenskih krogi!) mislijo, da bo temu prime najbrž tudi ras Sejnin, ki je njegov s st, nik. Posebno odločilnega pomena bi bilo sÄ da bi mogel Gukša kot. negušev vnuk Sej bnnitidat za prestol, če bi bil cesar H asi.je strmoirlavllen. T« Prodiranje v etapah tla “ mislijo, da bo italijanska vojska prodirala lijane^eru v etapah, kakor je storila dozdaj. Ita-tfj *ske čete se bodo ustavljale vsaka dva ali italj.fiine, da utrde dobljene položaje Uspeh •>Hsi„nske politike bo v dobri meri odvisen od njihovih vojaških operacij. Tu so mne-’ 'm Italijani ne bi mogli prispeti v Addis- Za sanacijo naše indusiriie Uredba o taksnih olajšavah za industrijska podjetja Beograd, 13. oktobra. AA. Na podlagi § 63. finančnega zakona za leto 1934./35. in na temelju določbe § 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust 1935 do marca 1936, je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o taksnih olajšavah za industrijska podjetja: Uredba določa med drugim: Industrijskim podjetjem s sedežem v kraljev. Jugoslaviji, ki jim je delovanje močno ogroženo po splošni gospodarski stiski, ki pa je njihov nadaljni obstoj v interesu našega narodnega gospodarstva, se sme radi njihovega ozdravljenja dovoliti tele pristojbinske olajšave: a) Oprostitev plačila taks po § 10. taksnega zakona z izjemo primerov pete opombe k tej taksni številki. b) oprostitev plačila taks po § 12. zakona o taksah, in sicer za pogodbe za nakup in prodajo nepremičnin. c) oprostitev odolačila taks po § 44. odst 1 št. 1. zakona o sodnih taksah. Pristojhinska olajšava prejšnjega odstavka se sme dovoliti samo v teh primerih: a) če se industrijska podjetja, ki obstojajo kot delniške družbe ali družbe z omejeno zavezo ali zadruge, združijo. b) če se industrijska podjetja, ki obstojajo v obliki enolistnih tvrdk ali kot javne trgovske ali komanditne družbe, združijo z delniško družbo z omejeno zavezo ali z zadrugo. c) če se industrijska podjetja, ki obstojajo v obliki enolastniškf jvrdke ali javne trgovske ali komanditne družbe izpremene v delniške družbe ali v družbe z omejeno zavezo, ali v zadrugo. Olajšave prvega odstavka veljajo pod pogojem drugega in tretjega odstavka tudi za odnosne banovinske in občinske takse in dajatve. O tem. da se industrijsko podjetje v smislu čl. 1 te uredbe lahko posluži taksnih olajšav, odloča na podlagi prošnje dotičnega podjetja finančni minister v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo. Prošnjo je treba vložiti najdalje v dveh le-tih od uveljavitve te uredbe. Proti sklepu finančnega ministra ni nadalj-nega pravnega teka. člani vlade na Oplencu Topola, 13. oktobra. AA. Danes ob 10.30 so se pripeljali na Oplenac člani kraljevske vlade s predsednikom ministrskega sveta in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovičem na čelu. Takoj po prihodu so se člani kraljevske vlade s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem napotili v kripto, kjer je oplenski prota Sava (luzvič imel službo božjo za pokoj blagopokoj-nega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Po končani Službi božji je predsednik kraljevske vlade položil na grob kraVa-mučenika krasen šop nageljnov, medtem ko so člani kraljev-kse vlade izkazali blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju čast z enominutnim molkom. Po odhodu iz kraljeve zadužbine so pozdravili člane kraljevske vlade in predsednika ministrskega sveta dr. Stojadinoviča mnogoštevilni odposlanci vse države, ki so se prišli poklonit na grob blagopokojnoga viteškega kralja Zedini-telja. Prisotni so pozdravili člane kraljevske vlade in njihovega predsednika s spontanimi klici Živeli! Nato so se člani kraljevske vlade odpeljali v Mladenovac in se odtod vrnili v Beograd. Nov senator Beograd, 13. Oktobra, b. Z ukazom kr. namestništva z dne 11. t. m. je imenovan za senatorja Dragoslav Gjorgjevie, ban v pokoju. Grški gospodarstveniki Beograd, 13. oktobra. AA. Danes ob 13.55 so prispeli z brzovlakom v Beograd grški gospodarstveniki in zastopniki gospodarskega življenja v Solunu pod vodstvom solunskega župana Manosa. Odposlanstvo šteje 52 članov. Med njimi je tudi solunski metropolit Genadios. ramo, ali je mogoče popolnoma točno ločili gospodarske sankcije od miroljubne blokade. »Observer« odklanja naslov fanatične politike Velike Britanije in smatra, da miroljubne sankcije ne bodo rodile željenih sadov. Države, ki mislijo, da bo mogoče Italijo odvrniti z gospodarskimi ukrepi, se morajo zavedati, da bi lahko povzročile evropsko vojno. Ljudje govore o blokadi. nihče pa ne ve, da pomeni ta beseda vojno. Angleško ljudstvo je pred alternativo: Ali naj se vojna omeji, ali pa naj se prepreči. Druge možnosti ni. Italija bo reagirala na sankcije z vso silo Rim, 13. oktobra. Havas poroča: V komentarju o prepovedi uvoza orožja v Italijo, ki jo je sklenila Ženeva, pravi »Tribuna«, da je s tem storjen prvi madež, ki ga bo težko oprati. »Oiornale dTtalia« piše s svoje strani: »Italijansko ljudstvo ne bo nikoli pozabilo sedanjega vztrajnega prizadevanja angleške vlade in njenih zaveznikov, ki podpirajo deželo suženjstva, Abesinijo, proti lastnim vojakom, ki so v svetovni vojni padli za skupno zmago in pa za to, da je mogla Velika Britanija še razširiti svoje ogromno kolonialno cesarstvo. Padlo jih je tedaj 670.000!« List pristavlja, da se bo Itaiija junaško uprla gospodarskim sankcijam. Trgovski stjki, ki jih bodo sankcije prekinile, ne bodo več obnovljeni. Iz vozniške države bodo pri tem največ trpele. Italijani bodo do skrajnost zmanjšali svoje po trebe in se s tem uprli svetovni gospodar1 vojni. »Lavoro Faseista« naglasa: Obenem je \ Britanija lahko prepričana: Izvedba sankcij meni v Sredozemske»* —»nidirek*»'- . grožnjo z vojno. Shodi opozicije Beograd, 13. oktobra, b. Združena opozici ja je imela v teku današnjega dne še dva večja shoda, in sicer v Bihaču. kjer je govoril narodni poslanec dr. Ceda Kokanovič in v Ćupriji, kjer je govoril bivši minister Milan Grol. Davidović na shodu Beograd, 13. oktobra, b. Danes je bil v Trnavi pri Topoli velik shod združene opozicije, ki mu je prisostvoval tudi šef bivše demokratske stranke g. Ljuba Davidović. Shod je otvoril zdravnik iz Topole dr. Drago Orubovac, ki je poudaril pomen dela združene opozicije in pozdravil navzočega voditeHa demokratske stranke Ljubo Davidoviča. Ogromnim množicam zbranega naroda je razložil program združene opozicije in naglasil potrebe, da pride v naš! državi enkrat do političnega miru, ki naj pri nese v državo popolno jmlitično svobodo. Grško odposlanstvo na Oplencu Topola, 13. oktobra. AA Danes ob 9. je prispelo na Oplenac odposlanstvo grško-jugoslovanske lige v Solunu. Odposlanstvo vodi solunski župan Manos. Takoj po prihodu so se odposlanci najmtili v kraljevo zadužbino in stopili v kripto. Solunski mitropolit Genadios je opravil službo božjo za pokoj blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja Po službi božji je imel mitropolit Genadios ginljiv govor, ki je napravil na vse prisotne zelo globok vtis. V mnogih očeh so se porosile solze Grški odposlanci so položili na grob blago-poko.jnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja krasne vence. čehoslovaki na Oplencu Praga, 13. oktobra. CTK porača: Češkoslovaško odposlanstvo, ki šteje 50 oseb in ki ponese žaro s češkoslovaško zemljo na grol) blagopo-kojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedini-telja, je odpotovalo na Oplenac. Razen 16 delegatov najvažnejših češkoslovaških mest pod vodstvom podpredsednika češko-slovaško-jugoslovanske lige g. Petra Zenkla. so v tem odposlanstvi) tudi odposlanci vseh večjih nacionalnih združenj, ki delajo za zbližanje obeh narodov. Vrhu tega potujejo z njimi tudi za-stonniki češkoslovaških legionarjev. Odposlanstvo je pozdravil pri odhodu nrima-tor nraškega mesta dr. Baxa. Nova Poliska vlada Varšava, 13. oktobra. AA. Predsednik republike Mostički je imenoval novo poljsko vlado, ki je sestavljena takole: predsednik vlade Mihajlo Koscialkowski, notranji minister Vladislav Radzijevic, zunanji minister Josip Beck, minister vojske general Tadija Kaspicki, fi-nanačni minister Kwijatkowski. pravosodni ministe. Ivan Mihalovski, vodja poslov prosvetnega ministra Konstantin Hilinski. kmetijski minister Julij Ponjatovski, trgovinski minister general Roman Korenčki, prometni minister Mihajlo Butkijević, minister socialne politike Vladislav Raskole, minister pošte Milan Kalinski. Nova poljska vlada je ob 11.30 položila prisego. ) 333955 Sport Grad@c ; Lmhiiana 84 : 69 Ljubljana, 13. oktobra Danes se je na igrišču Primorja nadaljeval dvoboj med reprezentancama Gradca in Ljubljane. Potek današnjega tekmovanja pa ni bil tako brezhiben kot je bil včerajšnji. Nekoliko je sicer dež nagajal, vendar pa to ne bi smelo bili ovira nili tekmovalcem, a še manj pa sodnikom, da bi pravočasno in v redu nastopali ter razvijali program. Pa tudi na zanimivosti jo tekmovanje vsled slabih rezultatov prvega dne dosti izgubilo. Poleg tega pa je kot že omenjeno dež oviral tekmovanje in omehčal teren, kar ni ostalo brez vpliva na rezultate. Tek 100 m: 1. Šter (Ljubljana) 11.4, — 2. Plattner (Gradec) 11.4, — 3. Sodnik (Lj.) 11.8, — 4. Gut-mayr. Točke 6:3 za Ljubljano. Skupno stanje točk: G. 48, Lj. 42. Presenetila je zmaga Štera, ki je na ne ravno najboljšem terenu in v dežju dosegel razmeroma dober čas. Izven konkurence je tekel Župančič 11.6. V teku na 1.500 m sta sigurno zmagala oba Gradčana, ki sfa dosegla prav dober čas. Prvi Ljubljančan Srakar pa se je za dve petinki približal našemu državnemu rekordu. 1. Friebe (G.) 4.10 — 2. Frank (G.) 4.10, — 3. Srakar (Lj.) 4.11.4, - 4. Goršek (Lj.). Skupno stanje točk: Gradec 58, Ljubljana 43. Met krogle: 1. Schwarz (G.) 13.33, — 2. Kamputsch (G.) 13.12, — 3. Stepišnik (Lj.) 12.46, — 4. Jeglič (Lj.) 11.70. Točke: G. 8, Lj. 1. Skupno G. 64, Lj. 44. Skok oh palici: 1. Kneiesel (G.) 3.30, — 2. in 3. Groszy (Lj.) Schober (G.), oba 3.20, — 4. Gašperšič (Lj.) 3.00. Skupno stanje točk: G. 71, Lj. 46. — Izven konkurence je skočil Pribošek 3.20. Tek 10.000 m: 1 Bručan (Lj.) 33.19.2, — 2. Hader (G.) 34.00.4, - 3. Sporn (Lj.) 34.26.6, - 4. Haderer (G.) 35.19.2. Skupno stanje točk je: G. 74. Lj. 52. Troskok * 1. Perpar (Lj.) 12.95, — 2. Gutmayr (G.) 12.26, — 3. Kamputsch (G.) 11.91, — 4. Alapar 11.81. Točke: G. 4, Lj. 5. Skupno G. 78, Lj. 57. klctidivci * 1. Stepišnik’ (Lj.) 47.00, - 2. Nieder! (G.) 37.97!! — 3. Korce (Lj.), — 4. Schwarz (G.). Točke: G. 3, Lj. C. Skupno G. 81, Lj. 63. Gradčan Nieder! je z metom 37.98 m postavil nov štajerski rekord. Štafeta 4x800 m: 1. Ljubljana (Czurda, Skušek, Srakar, Žorga) 8.19.2 nov rekord. 2. Gradec (Friebe, Drezler, Schoefft, Sien-kiewicz) 8.24.2. Zmago ljubljanske štafete je odločil že prvi tekač Czurda, ki je predal palico Skušku z 20 m prednosti. To razdaljo je Skušek obdržal do predaje Srakerju, ki je napram dr. Schoef-ftu izgubil več kot polovico prednosti in predal palčko Žorgi, ki je progo pretekel v krasnem stilu in obdržal razdaljo do cilja kljub temu, da je bil njegov eotekač izborni dr. Sienkie-wicz. S to točko je končal tretji dvoboj med obema raprezentancama, v katerem so Gradčani v drugič zmagali in to pot z občutno rizliko 84:69. Zanimivo dejstvo je, da se čas štafete 4x800 m od dvoboja do dvoboja stalno izboljšuje in je današnji za celih 8.4 sek. boljši od lanskega ter predstavlja nov rekord. Kvalifikacijske tekme za drž. prvenstvo p Beograd, 13. oktobra. BSK:Jugoslavija 6:0 Kragujevac, 13. oktobra. Radnički :G rad janski (Niš) 6:1. Novi Sad, 13. oktobra. Vojvodina:žak (Velika Kikinda) 2:0. Subotica, 13. oktobra. Bask (Beograd) :Žak (Subotica) 3:1. Sarajevo: Hajduk (Sarajevo) :Osvit (Split) 3:1. Banja Luka: Slavija (Osijek:Krajišnik (Banja Luka) 2:1. 1 Zagreb, 13. oktobra, b. Reprezentančna tekma Zagreb:Split je končala z rezultatom 3:1 za Split. ŽSK Hermes : Atletiki 2:0 V današnji prvenstveni tekmi za prvenstvo ljubljanske skupine podsaveza so ljubljanski železničarji po prav lepi obojestranski igri zasluženo zmagali nad celjskimi Atletiki. Prvenstvo- II. razreda Slovan : Svoboda 2:2. Jadran : Sloga 4:J. Hars : Korotan 1:0. Reka : Grafika 1:0. * Mariborski nogomet Maribor, 13. oktobra. Železničar:Mar1bor 4:0 (0:0) Danes popoldne sta odigrala mariborska lokalna rivala Maribor in Železničar podsavezno prvenstveno tekmo, za katero se je mariborsko športno občinstvo zelo zanimalo. Na igrišču Železničarja ob Tržaški cesti se je zbralo do 800 ljudi, ki so pričakovali lepe in napete borbe. Žal smo morali vsi odhajati z igrišča razočarani, ker sta obe moštvi igrali zelo slabo. Železničarjeva zmaga v takšnem razmerju ni bila zaslužena, 'čeprav je bil boljši nasprotnik. Izvrstna je bila obramba, medtem ko je krilska vrsta igrala slabo. Napad je lepo kombiniral, vendar pravih zaključnih potez ni bilo. Vsi doseženi goli so bili slučajni. Maribor je podal boljšo igro v drugem polčasu. Gole so dali: Lutz, BaČnik, Turk in Pavlin. Sodil je g. Jordan iz Ljubljane. Ob tej priliki je odigral popularni krilec Maribora Pino Konic 200. tekmo ter so mu funkcionarji kluba izročili lepo spominsko darilo. Simpatičnemu športniku naj veljajo tudi naše čestitke. V predtekmi je v prvenstvenem boju porazila rezerva Železničarja rezervo Maribora s 5:4 (2:3). > * Konjske dirke . ' Fužine, 13. okt. , Danes so se vršile na tukajšnjem dirkališču 'konjske dirke, ki so bile radi dežja v nedeljo jpreiožene na danes. Sicer tudi današnji dan za to prireditev ni bil najprikladnejši, vendar pa je kislo vreme v splošnem ni oviralo. Dirkam je i prisostvovalo kakih 2500 gledalcev. Začele so se Minister PTT v Liubliani Ljubljana, 13. oktobra. Danes dopoldne ob 10. se je z brzovlakom iz Beograda pripeljal v Ljubljano v spremstvu •svojega pomočnika g. Ratajca minister ptt g. 'Kaiudžerčič. Gospod minister bo inspiciral direkcijo pil v Ljubljani, nakar si bo ogledal tudi [novo telefonsko centralo na Bledu. Kakor smo 'izvedeli, odpotuje za tem g. minister baje tudi v Maribor in Si ogleda tamošnje pit naprave. Masarykovo zdravje Praga, 13. oktobra. Havas poroča: V nasprotju a poročili v tujini je zdravstveno stanje predsednika Masarvka dokaj zadovoljivo. z majhno zamudo, potem pa se je program hitro razvijal in je bila sploh organizacija dirk dobra. Rezultate objavimo jutri. * Kolesarske dirke Stepanja vas, 13. oktobra V Stepanji vasi so se danes vršile na progi Stepanja vas—Besnica medklubske kolesarske dirke kolesarskega društva »Ljubljanica«. Čeprav je ves čas od početka dirk lahko deževalo, kar je cesto dokaj razmehčalo, se je kljub temu udeležilo posameznih točk dirk nekaj vstrajnih kolesarjev. Proga, po kateri so posamezne kategorije vozile po nekolikokrat, je znašala 20 km, izmed katerih je bilo dobrih 12 km položnega vspona. Dirke so se vršile pod vodstvom tajnika podsaveza g. Gregorca in načelnika društva g. Prešerna. Udeležili so se jih dirkači naslednjih klubov: Hermes, Ljubljanica, Sava in Primorje ter neverificirani kolesarji do 30. leta starosti. Start in cilj je bil pred gostilno Kregar v Stepanji vasi. Rezultati posameznih točk so naslednji: 1. Dirka juniorjev (2 obrata km 40): 1. Lavrih Karol — Hermes 1.34, 2. Bricelj Franc — 'Ljubljanica 1.37 dve petinki, 3. Kotar Franc — Sava 1.44. 2. Neverificirani kolesarji (do 30. leta starosti km 20): 1. Zakrajšek Jože 0.38, 2. Štrus Lojze 0.38 štiri petine, 3. Svete Ivan 0.39 eno petino. 3. Glavna dirka — solo start z minut, presledkom in 3 obrati km 60. 1. Hamberger Slavko — Hermes 2.23, 2. Gartner Franc — Ljubljanica, 3. Štirn Karol — Primorje 2.28 dve petini. Dirka je bila obenem tudi za prvenstvo društva, v kateri si je v glavni grupi priboril prvenstvo Gartner Franc, v juniorski pa Bricelj Franc. Razdelitev nagrad se je izvršila po končanih dirkah v gostilni Kregar in so dirkači prejeli zelo lepa in okusna darila. Dirke so potekle brez večjih nezgod in je bila s to dirko zaključena letošnja dirkalna sezona. »amin Pag—g—gnu n iiiinimniiiiiiii i—imn Narodno gledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri. 14. oktobra, ponedeljek: Med včeraj in jutri. Red B. L5. oktobra, torek: Zaprto. OPERA: Začetek ob 20. uri. 14. oktobra, ponedeljek: Zaprto. 15. oktobra, torek: Pepelka Angelina. Red C. Dnevna pratika Ponedeljek, 14. oktobra. Katoličani: Kalisf, papež, muc.. Pravoslavni: 1. oktobra: Pokrov. Bog. Dežurne lekarne v Ljubljani Sušnik, Marijin trg 5; Kuralt, Gosposvetska cesta 4; Bohinec, ded., Cesta 29. oktobra 31. Vremensko poročilo- Novi Sad, 13. oktobra. Oblačno po sredini države in severozapadnih krajih. Jasno v ostalih predelih. Temperatura se je zvišala po celi kraljevini, samo v severozapadnih krajih se je znižala. Najnižjo temperaturo je imelo Plevlje: 7 stopinj C, najvišjo pa Skoplje: 29 stopinj C. Napoved za jutri: Nastopilo bo ohlajenje, ki bo najbolj občutno na severozapadni polovici in zlasti v skrajnih severozapadnih krajih. Prevladovalo bo jasno vreme z nekoliko oblačnosti v sredini države in po severnih ter severozapadnih krajih. Sonce vzide ob 5.51 in zaide ob 15.57. Medel/a v Liubliani... Ljubljana, 13. oktobra Ljubljanska nedelja je minila v svetem miru in zadovoljnosti. Usoda je našim meščanom prizanesla z nesrečami in nezgodami in do ure, ko to pišemo, se niti naši vinski bratci niso nikjer toliko ogreli, da bi se kaj spoprijeli. Z jutranjimi vlaki je vzlic kilavemu vremenu precej ljudi odhitelo na deželo, zlasti na Dolenjsko in Štajersko, kjer vinogradi nudijo sedaj vse sladkosti. V mestju samem je privabila obilo ljudi. dobrodelna tombola mestne občine na Kongresni trg, kjer se je ob 15. jelo tekmovanje in nestrpno utripanje za srečo. Čeprav je kmalu po začetku tombole jelo prav pošteno deževati, so vneti iskalci sreče zvesto vstra-jali do konca. Muhaste številke so razdelile 12 tombol takole: Sobno opravo, vredno 2500 Din je dobila strežnica Marija Bogataj iz Men-cingarjeve ulice 2, moško kolo je odpeljal učenec IV. r. osn. šole Jevnikar Janez domov na Vodnikov trg, 2 toni premoga bo na račun sre- če lahko pokuril sin polic, upokojenca Nedog Janez, učenec meščanske šole, zasebnica Emilija Kariž s Kavškove ceste je dobila blago za moško obleko, sodnik Franc Kovač je prejel fotoaparat, dijak Branko Pirih bo svojega očeta, mizarja po poklicu, razveselil s tono premoga, akad. Rajko Grinšič pa se bo tudi lahko grel, ker so mu številke naklonile 4 kub. metre drv, žel. kurjač Jurij Karva je prejel voziček z živili, žel. upok. Miha Skok pa blago za žensko obleko. Enakega daru je bil deležen tudi zidar Franc Kumar. Mizarski pomočnik Miha Sitar in učenec V. r. osn. šole Nande Zupančič pa sta dobila vsak po kos blaga za ženski plašč. — Poleg teh glavnih dobitkov so »tombolaši prejeli še 110 četvork in 60 petvork. Skupna vrednost vseh razdeljenih dobitkov znaša 15.000 Din. Obisk je bil velik in se je udeležilo tombole okrog 5000 ljudi. Poleg veselja, ki ga občutijo posamezni srečni, upajmo, da eo tudi prireditelji vsaj nekoliko dosegli svoj plemeniti namen. Sokolski načelniki so zborovali Ljubljana, 14. oktobra V mali dvorani na Taboru je bilo včeraj ob 9. zborovanje načelnikov in načelnic Sokolske župe Ljubljana. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano, saj se je od 79 edinic udeležilo 52, nekatere oddaljenejše so se opravičile. Zborovanje je vodil župni načelnik br. Lojze Vrhovec, ki je podal obširno in izčrpno poročilo o dosedanjem delu v župi. Uvodoma se je dotaknil sokolske vzgoje, nato pa omenil vse važnejše prireditve društev, župe in saveza. Poročilo je bilo soglasno sprejeto, nakar je poročala župna načelnica sestra Mica Kržetova. Iz njenega zanimivega poročila je bilo razvidno, da se tudi članice marljivo gibljejo in udejstvujejo. Poudarila je zlasti vlogo žene v Sokolstvu z ozirom na sklepe, sprejete na zboru župnih načelnikov in načelnic v Beogradu. Druga točka dnevnega reda, volitev župnega načelništva je odpadla, nakar je prišel na dnevni red župni zlet leta 1936. Br. načelnik je podal obširno pojasnilo o zletu, ki je nujno potreben, da pregledamo svoje vrste. Prečital je tudi program zleta, ki je bil z malimi izpre-niembami sprejet. Pri določitvi delovnega programa za bližnjo bodočnost so bili sprejeti tile predlogi: 1. Dvodnevni tečaj za načelnike in načelnice za enotno vadbo prostih vaj na župnem zletu. 2. Župne tekme na orodju v telovadnici meseca februarja. 3. Župne smučarske tekme, kraj in čas se bo še določil. 4. Župne izbirne tekme članstva in naraščaja v tekmovalnih vajah, predpisanih od Saveza SKJ. Tekme bodo v času župnega zleta ali kasneje. 5. Župni plavalni tečaj o božiču in župne plavalne tekme. 6. Pokrajinskega zleta v Subotici, ki za našo župo ni obvezen, se bodo udeležili samo telovadci in telovadke, ki bodo tekmovali in nastopili pri prostih vajah. 7. Za vzgojo dobrega pred-njaštva naj se' sporazumno z ostalimi župami Dravske banovine organizira skupen prednja-ški tečaj za člane in članice. Brat načelnik je nato poročal o seji zbora župnih načelnikov in načelnic v Beogradu, • m Maribor, 13. oktobra. »Sreski pod načelnik« aretiran Danes je dobila orožniška postaja v Sv. Lovrencu na Pohorju obvestilo iz Žalca, da so orožniki tam te dni aretirali uGletnega bivšega trgovskega pomočnika Ivana Lazarja, ki je pri Sv. Lovrencu zagrešil več predrznih prevar. Tako je mnogim žrtvam izvabil težke tisočake, nato pa pobegnil v Savinjsko dolino, kjer je nadaljeval svoje nepošteno početje. Preprostim kmetom v Savinjski dolini se je Lazar predstavljal za »sreskega podnačelnika« in je na ta način izvabil velike vsote denarja. Ko je aretiranec poskusil svojo srečo s »sreskim pod-načelnikom« tudi v Žalcu, so »visokega državnega uradnika« tam prijeli. Izprašali so mu vesi, vendar pa ni hotel o sleparijah v mariborskem področju ničesar povedati. Šele od orožnikov pri Sv. Lovrencu so oblasti v Žalcu izvedele, da so aretirale sleparja velikega formata. Lažni sreski podnačelnik je bil prepeljan v celjske sodne zapore, kjer bo čakal na občutno kazen. Blagoslov treh jadralnih letal Danes ob treh popoldne so na tezenskem letališču slovesno blagoslovili kar tri nova jadralna letala, kar dokazuje, kako visoko je razvito brezmotorno letalstvo v Mariboru. Ob veliki udeležbi ljudi vseh mariborskih slojev je nove zračne ptice blagoslovil g. monsignor Vreže, letalom pa so kumovali mestni župan g. dr. Juvan, tovarniški ravnatelj g. Krejči in tovarnar g. Ropaš iz Celja. Poskusni poleti, ki so sledili blagoslovitvi, so prav dobro uspeli in ponovno dokazali izredno sposobnost naših jadralcev, ki so letala tudi sami zgradili. Spečega pijanca v jarku okradla Delavec Rajmund Babič se je na kolesu vračal od Zgor. Sv. Kungote precej vinjen v mesto. Pri ciglarni v Košakih pa je le omagal in se vlegel v obcestni jarek ter zaspal. Mimo sta prišla delavca 221etni Ivan Babič iz .larenine in nekoliko starejši Ivan Seneka iz Košakov. Ko sta videla, da se jima nudi dobra prilika za tatvino, sta se brž spravila nad pijanca ter mu ukradla ves denar, 200 dinarjev. Naposled sta uzmoviča odpeljala še kolo. Ko se je Rajmund danes zjutraj prebudil in opazil, da je okraden, je takoj javil tatvino košaškim orožnikom, ki bodo oba tatova aretirali. predvsem o novi organizaciji Sokola kraljevine Jugoslavije o zlelu v Varšavi, o olimpijadi v Berlinu, o zakonu o obvezni telesni vzgoji itd. Po nač.elnikovem poročilu se je razvila stvarna in obširna debata o sedanjem položaju v Sokolstvu, kjer so vsi govorniki poudarjali, da je prišel čas, da se bodo sokolske vrste temeljito prečistile. V sokolske vrste spada samo tisti, ki je prežet prave sokolske misli in ideje in se zaveda svoje prisege, ki jo je položil 1. decembra 1934, vse drugo pa naj sc samo izloči iz našiti vrst. Ko so se nato obravnavale še nekatere zadeve splošnega značaja, je zaključil br. načelnik ob 12. uspelo zborovanje, popoldne ob 14. pa so se načelniki in načelnice ponovno zbrali v telovadnici na Taboru k predelavi prostih vaj. —at Večer sokolskega bratstva Sokol Ljubljana-Vič je priredil s petek zvečer v Sokolskem domu intimen prisrčen poslovilen večer bratom, ki odhajajo v vojaško službovanje. Na poslovilnem večeru so se .zbrali predvsem telovadci in telovadke, da še še enkrat poslove od bratov-vojakov. Med igranjem ad hoc sestavljenega jazza se je razvila prijetna zabava, nakar se je oglasil k besedi starosta br. Pavle Borštnik, ki se je v lepih besedah poslovil od bratov vojakov in jih bodril k vestni in zvesti službi za kralja in domovino. Želel jim je v vojaški službi obilo sreče in zdravja, kakor tudi, da bi se po odsluženoii) roki vrnili v viške sokolske vrste k nanalj-nemu sokolskemu delu. V imenu SK Reke se je poslovil od svojih članov g. Žane Saje, ki je prav tako želel športnikom vestno službovanje in da bi se zdravi in srečni vrnili na zeleno polje braniti barve svojega kluba. Oba govora sta bila sprejeta z odobravanjem, nakar se je razvila prijetna in bratska zabava. Vrlim viškim Sokolom in športnikom želimo tudi mi v novem etanu obilo sreče in srečen povratek. ^jjnjijMarlboru Velika lovska prireditev pri Mariboru Včeraj o imeli člani zelene bratovščine svoj dan. Ljubitelji psov-ptičarjev so priredili v lovskih revirjih Skoke, Sv. Miklavž, Rogoza in Bohova veliko in nadvse zanimivo lovsko tekmo njaškega vodstva lovskih psov na lovu. Udele-ptičarjev, ki je pokazala lepe uspehe strokov-ženci so imeli opoldne skupno kosilo pri Vrusu, kjer se je razvila med udeleženci teli tekem zelo animirana zabava. Zopet žrtev neprevidnega kolesarja Že včeraj smo v obširnem članku poročali o težkih prometnih nesrečah, ki jih povzročijo brezvestni kolesarji, danes pa ležita v bolnišnici renberga je v Tattenbachovi ulici povozila Dietnega dijaka Kurta Hoffera, ki je pri padcu zopet dve novi žrtvi. Marija Vrenčičeva iz Ma-zadobil zevajočo rano na glavi. Istega dne je neki kolesar na državnem mostu po nesreči podrl na tla 741etno Elizabeto Magdičevo iz ljutomerske okolice. Ker se starka ni mogla pravočasno umakniti kolesarju, ki je dajal svarilne znake, je prišla pod kolo in si zlomila »le—«• -vm. Oba poškodovanca so mariborski • rcneljali v bolnišnico. Ptuj Fri trgatvi se je potolkel. Viničar Vnuk Andrej iz Dežna je nesel brento grozdja do preše v zidanico. Na strmem bre^u pa mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je natri par reber. S kolom ga je obdelal. Ko je Granfogcl Lovrenc, kočar iz Moravcev kosil na travniku, sta se _ pričela s sosedo»’ prepirati in ga je sosed začel obdelovali s k°j lom po glavi in celem telesu ler mu prizadj» težke poškodbe, tako da so ga morali takoj o0' dati v bolniško oskrbo. Mlatilni stroj ga je zagrabil. Pri mlačvi ajde je Kovače»* Ciril, viničar Podgorce, ]>o nesreči vtaknil levo roko ] liko predaleč v stroj, ki mu je pri tem zmeri-4 prste. Nesreča bi bila pa seveda še vse. »^j ša, ko ne bi bili na krik ponesrečenca navZ takoj ustavili stroja. 14. X. 1935. GLAS NARODA Stran 3 Spomenik kratia Aleksandra I. v Uuhlianl V listih je bilo javnosti zagotovljeno, da bo ob obletnici marsejske nesreče položen v Ljubljani temeljni kamen za spomenik blagopokoi-tiega kralja Aleksandra T. Zedinitelja. Obletnica je pa minila z dostojanstveno žalno marufesta-ciio na Kongresnem trgu brez polaganja temeljnega kamna in zato tudi brez glavne m najvažnejše točke počastitve spomina najvecje znve Za vso državo. Vprašanje prostora ne more biti ovira Na zborovanju najrazličnejših organizacij za prireditev žalne svečanosti na Kongresnem trgu in tudi na seji mestnega sveta je župan dr. Vladimir Ravnihar popolnoma utemeljeno hi jasno izjavil, da vprašanje prostora na Kongresnem trgu ne more biti niti najmanjša ovira za položitev temeljnega kamna. V javnosti ip tudi v časopisju, prav tako pa tudi v strokovnjaških krogih se je razvila prav nsirit polemika glede prostora za spomenik, ki je odjeknila tudi v občinskem svetu tako, da je bilo vprašanje ureditve okolice spomenika odloženo in vrnjeno odseku. Župan dr. Ravnihar se je postavil na popolnoma pravilno stališče, da določitev prostora za spomenik ni ovira, ker je na razpolago ves Kongresni trg, poleg tega pa tudi vsi drugi prostori v mestu. Okvir ni glavno Pri nobeni stiki in tudi pri nobenem kipu ali spomeniku ni glavno okvir, temveč slika, kip ali spomenik. Za nespametnega bi veljal vsakdo, kdor bi najprej naročil okvir, nato pa k okviru iskal primerno sliko. Tako delamo edino v Ljubljani in edino v Ljubljani tudi ne vidimo, da smo mnogo premajhni in mnogo, mnogo Premalo premožni, da bi mogli v najtežjih časih gospodarske krize postaviti tak spomenik, bi bi obvladal ves ogromni Kongresni trg. Pomislit; moramo, da spomenika ne^ moremo primerjali s skromno solnico na svečano okrašeni 'nizi, temveč, da spomenik mora predstavljati Pompozen nastavek in najmočnejši dekorativni element mize. Kdor samo malo pozna stroške z.i velika kiparska dela, mu bo takoj tudi jas-ho, da ne zmoremo veličastnega nastavka na Prostrano mizo Kongresnega trga. Zalo nam so pa zdi prav, da se je vprašanje zavleklo in da so vsaj nekateri že pričeli misliti na drug, maniSi prostor, kjer bi prišel do najugodnejšega 'Kinka in najvecje veljave tudi skromnejši spo ""mik. -4fed prepiranjem je potekel čas Vse strokovnjaško in nestrokovnjaško razpravljanje o prostoru za spomenik je spet pokazalo, kako slabo smo podkovani v umetnost-"iii vurašanjih tudi v naših najvplivnejših krogih. Tega nam ni treba dokazovati z nakupi slik in umetnin najdvomljivejše vrednosti za stanovanja in ludj za reprezentacijo oblastev. Kamorkoli se ozre, mora strokovnjak zardeti mmmu, da je umetnost pri nas še vedno tujka ponnjveč le dekla družabnih žalitev takoiine-novanih boljših krogov. Če bi bilo pa pri nas več smisla za umetnost, bi golovo nikdar niti Pomislili ne bili na spomenik na Kongresnem 'T8'u! Samo za parade se vnemamo in tudi prejmi bahali bi se radi. vendar nam pa vsi ti i za nobeno delo. On je bil kovač, obrtnik, ki si je znal še mlad prislužiti več ko dosti za svoje skromno življenje. Da, Hrebčev Jože je bil fant, da mu ni bilo enakega v vsej fari. Tamkaj za mizo sedi in pokuša novino ter hvali pridelek. Mali pa je sedla k peči ter zdaleč opazuje zdravega sina. Smeji se in joče. Vse obenem. Joče, ker je včeraj zvedela da je njena hčerka Neža, ki je bila poročena v sosednji vasi močno zbolela. Komaj pred letom dni jo je svatovska spremila čez domači prag. Oni dan pa je porodila ter se prehladila. Pojavila se je pljučnica, mati pa ve, da malokatera otročniea ozdravi od pljučnice ... Žalostno novico pripoveduje Jožetu in vse bol j in bolj se vdaja neutolažljivemu plaču. Jože pa vstane izza mize, prime z okajeno desnico mater za bradico ter se ji smehlja v solzne oči, ko govori: »Mali, nikarle tako! Kaj bi jokali? Neža bo ozdravela. Boste videli mati, še vse bo dobro.« V tem priteče v izbo mali Jurek, osebenjkin sin s konca vasi, kjer je imel Jože svojo kovačnico ier ves zasopljen izjeclja: »Jož...že, hhhodi gor, pppa b . • .bbrž, nek ... kdo tte iii... šče!« In Jože odide proti kovačiji. Tamkaj pri kovači« ga pričakuje stari Simonič, mežnar na domači podružnici. V rokah drži zvonov žbren-kelj in reče: »Glej, Jože, vijak se je odlomil pri žbrenklju pa ne morem zvoniti. Daj, popravi, če moreš vele, ker se mudi.« globok vtis ter je bil ob zaključku svojega predavanja deležen dolgotrajnega in burnega odobravanja. Po končanem predavanju se je br. dr. Fel-lacherju toplo zahvalil starosta br. Borštnik. Br. predavatelj pa je izrazil željo, da bi viški Sokol vsako leto priredil tak spominski večer, na katerem se bomo spominjali svojih bratov v lužnem Korotanu. Sledil je nato prijateljski večer, kjer je društveni orkester pridno igral slovanske skladbe, dočim smo med predavanjem poslušali na. ploščah koroške narodne pesmi. Lep koroški večer bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. Društvo reicev malih šivati Rejec malih živali, naj novejša številka edinega res strokovnega lista za pospeševanje reje malih živali je ravnokar izšla. O raznih vrstah zastrupljen j a pri perutnini piše dr. Kocjan Leon, šol. upr. Gosak Josip pa daje navodila, kako je ravnati s perutnino v tem času. Sledi opis golobov pavčkov izpod peresa g. Petelina Ivana. V daljšem članku popisuje g. Kuntara Vilko angorsko volno, prejo in kožuhovino, članek krasijo lepe slike s potovalne razstave društva rejcev angorskih kuncev v Kočevju. Zvezni sodnik Kelnarič Jože piše o delu pri kanarčkih v septembru, o vzrokih nazadovanja naše ovčjereje pa strokovno utemelji priznani strokovnjak na tem polju sreski ekonom g. Hladnik Jakob. Ne manjka tudi članka o kozjereji, v katerem popisuje gospod Krištof Franc kozjerejo nekdaj in danes. G. Savinski Oskar vešče razlaga o naših ribicah, rdečeperkah in klenih. Važna so navodila gosp. Goriupa Franca, kako naj vzgajamo naše pse. Sledi dalje podlistek, poročila Zveze in društev, drobne novice in opisi razstav, ki so jih priredila društva, razdelitev nagrad itd itd. List Rejec malih živali, ki ga vodi in urejuje šolski upravitelj Inkret Alfonz, izhaja danes že v dva tisoč izvodih in je glasilo 26 društev za rejo malih živali in obenem glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, kar je dokaz, da je vsebinsko vsestransko na višku in je list tudi opremljen z originalnimi slikami in fotografijami. Za rejce malih živali je ta list danes edino res strokovno čtivo, ki poučuje in vodi rejce in društva za rejo malih živali. Naroča se pri uredništvu v šenkovem turnu ali pri upravi v Kočevju. Radio Ponedeljek 14. oktobra: LJUBLJANA: 12.00 Baletna godba na ploščat, — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Čas, obvestila — 13.15 Razni pevski zbori na ploščah — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Zdravniška ura: O zlati žili (heremoidih) in njihovem modernem zdravljenju (dr. Ferenčak) — 18.20 Reproducirana glasba — 18.40 Kulturna kronika (dr. France Stele) — 19.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna ura — 22.00 Radijski orkester in Radijski jazz — 21.00 Večer avstrijske sodobne glasbe — 22.00 Čas, poročila, spored, vreme — 22.15 Kmečki trio (gg. Gregorc, Stanko, Nachförg). Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tel. 2730 Danes nepreklicno zadnjikrat! ob 16., 19T5 in 21*15 burka KontroloM^ Georg Aleksander, Olly Flint, Theo Lingen Ne zamudite ta fim, za izvrstno zabavo Vam jamčimo! Jutri veliki film S križem in mečem In Jože popravi. Kar mimogrede. Med delom bi rad povprašal po Neži, pa še premisli. Popravlja napako pri žbrenklju in si tiho požvižgava. Ko je zi delom golov in ko da popravljeni žbrenkelj Simoniču, pravi le-ta: »Jože, zdaj ti lahko rečeni. Než! moram zvoniti...« Potlej tiho odide, s sklonjeno glavo, kakor da je storil velik greh. Jože pa se nasloni na meh in zajoče. Dolgo sloni in joče, a niti ene solze ne more potočiti, iako ga tišči v prsih. Šele zadnja ura, ki jo zvoni popravljeni žbrenkelj ga zdrami, da zapre kovačijo in odide proti domačiji. Utajil je solze, a v srcu ga je peklo strahovito, materi ne more utajiti ničesar, ko reče: »Mati, Simonič je bil pri meni. Žbrenkelj sem mu popravil. Mudilo se je.« In čuti, kako mu glas trepeče. Stara Hrebčev-ka pa obstane z odprtimi ustmi in se zave. Tako stoji tamkaj, vase zgrbljena, kakor da prisluškuje zvonenju, zatikajočim se udarcem popravljenega žbrenklja, ki so se prerivajoč razlivali preko srenje in se zaletavali v Staro goro, ki je šumela od hrupnosti v zidanicah. Preden more zajokati na glas, se že oglasi izza zapečka Jožetov oče: »Moj Bog, zdaj vidim, da je ni na svetu hujše stvari, če se kri z zemljo meša ...« In s palcem desne roke si je olrl solzo, ki mu je privrela na poraščeno lice in jezno otresel roko, kakor da bi ga bilo sram bolečine, ki se mu je iz razbolele duše prikradla v oči. Plinski napad na Slovenilo Zaščita zraka, kakor imenuje znanost vse one pripomočke in ukrepe, ki pomorejo ogroženemu predelu, da obvaruje prebivalstvo pred brahijalno silo modernega ugonabljanja ljudi, je danes gotovo ena najvažnejših socialnih in humanitarnih nalog družbe. Strupeni plini, ki uničujejo v masah človeška življenja, so prišli do svoje veljave v svetovni vojni. Vsi stari bo'evniki se gotovo še dobro spominjajo modrih, rumenih, zelenih in sličnih križev, ki so nosili smrt tisočem izčrpanih in sestradanih človeških življenj, ki jih je vojna vihra pognala na fronto. Kakor pa je bila borba v svetovni vojni omejena povečini na strelske jarke, tako se bodo z razvojem aeronavtike razširila operativna področja na vso državo, ki bo v vojnem stanju. To tezo nam potrjujejo poročila iz Abesinije. Oddaljenost zaledja od bojnih črt skoro ne igra več posebne vloge. Nasprotno kažejo dogodki, da bo v prihodnji vojni — v danih slučajih — zaledje bolj izpostavljeno nevarnosti vojnih operacij, kakor pa frontni vojak sam. Posebno ^središča, kjer so na malem prostoru osredotočene množice ljudi, tovarne, skla-'diščaV prometne naprave itd., bodo najbolj privlačne tarče sovražnih letalskih eskadril. V tem se mnenja vojaških strokovnjakov povsem krijejo z nazori ostalih državljanov. Iz vseh teh razlogov izvira, da je zaščita prebivalstva zadeva vsega naroda. Zaščito delimo v aktivno in pasivno. Z aktivno se ukvarja vojska, ki skrbi za primerna sredstva, s katerimi se onemogoči, ali vsaj otežkoči sipanje razstreliva tako onega, ki ima namen rušiti in pobijati, kakor tudi onega, ki vsebuje strupene pline. Pasivna zaščita pa je ona, ki skrbi, da je čim manj prebivalstva izpostavljenega učinkom letalskih in artiljerijskih izstrelkov, ki poleg rušenja prinašajo v velikih množinah strupene pline, s katerimi se ugonabljajo tisoči mirnega in neoboroženega prebivalstva. O učinkih strupenih plinov in prognozah bodoče kemične vojne imamo v svetovni literaturi ogromnega gradiva. Nazori so različni. Pesimisti napovedujejo pogin človeštvu, optimisti pa zatrjujejo, da bo plinska vojna tudi v bodoče igrala podrejeno vlogo. Resnica je na obeh straneh. Če bo prebivalstvo pred plinskim napadom ostalo nezaščiteno, _se bodo čisto gotovo uresničile trditve pesimistov, če bo zaščita zraka organizirana v državi do najmaniših podrobnosti, bo veljal nauk optimistov. Zaščita pred strupenimi plini je danes znanost, ki mora zanimati slehernega človeka. Druge države so za posplošenje in razširjenje zaščite že veliko storile. V Angliji, Franciji, Belgiji. Nemčiji, Italiji in tudi mali Avstriji je takorekoč že sleherni državljan poučen, kaj mu je ^storiti v slučaju plinskega napada in kakšnih zaščitnih sredstev se ima poslužiti. V nekaterih državah je n. pr. vse mestno prebivalstvo opremljeno s plinskimi maskami. V drugih so že izdani osnutki zakona, ki bo obvezno predpisoval. da morajo graditelji novih hiš poskrbeti tudi za posebne zaščitene prostore, kamor se bodo stanovalci zatekli v slučaju plinskega napada. Konstrukcijo takih prostorov smo videli lansko leto na ljubljanskem velesejmu in lahko smo ponosni, da je ta izum slovenskega porekla. V naši državi se je zaščita proti plinskim napadom pričela uvajati šele v novejšem času. Visokemu idealizmu in požrtvovalnosti ljudi, ki so vse svoje sile posvetili temu človekoljubnemu delu. se imamo zahvaliti, da prodira tudi pri nas zamisel zaščite proti plinskim napadom. Apostoli te zamisli so povsem pravilno ocenili, da je mladina ona, ki bo in ki mora biti nositeljica propagande. Mladina, ki je dostopna za ves tehnični napredek, se je odzvala temu klicu z vso svojo ljubeznijo, energijo in iznajdljivostjo. To je storila mladina posebno tam, kjer so se za stvar zavzeli pravi vzgojitelji, ki so znali pridobiti mladino za to delo. Zaščita pred plinskimi napadi je pred letom dni našla odprta vrata tudi v naše šolske prostore. Vendar so ti uspehi žal za enkrat še majhni. Tu bi bila potrebna temeljita spopolni-tev. Nesporno spada zaščita proti plinskim napadom naravnost v učni načrt naših srednjih šol. Zaščita proti plinskim napadom je znanost in kdor se mora z njo intenzivneje baviti, mu morajo biti znani osnovni pojmi prirodoslovja, kemije, fizike, biologije, medicine itd. Zato pa je tudi šola poklicana, da v okviru šolske tva-r’ne pri teh predmetih pokaže mladini osnovo zaščite in jo seznani z vsemi modernimi obrambnimi sredstvi. Pri takem delu predmeti ne bodo ničesar izgubili, nasprotno bo obdelava tvarine, ki se bavi z zaščito proti plinskim na-padoin, podvojila zanimanje za te predmete. Za aktualnost ima mladina vedno dovolj razumevanja, smisla in pobudo. Za gotove fizikalne pojave ima mladina, ki si je n. pr. ogledala letalo že od blizu, znatno več zanimanja, kakor pa če ji razlagamo prirodne zakone zgolj teoretično. Vprašanja kemije bodo imela čisto drugačno privlačnost, če mladini nazorno pokažemo umetno meglo in opustošenja, ki jih povzročajo naj-raznovrstnejše kemikalije, s katerimi je oborožen napadalec. Nadaljnje delo je poznavanje vseh pripomočkov prve pomoči, računanje prostornine zaščitenih prostorov itd. Brošure o letalstvu, pripovedovanje o junaških in znamenitih letalcih, vse to so stvari, s katerimi šolsko mladino igraje in z najboljšim uspehom uvedemo v skrivnosti nove, življensko potrebne znanosti. Na ta način bo zaščita nujno postala samo-obsebi razumljiva lastnina splošnosti. Vsako golo teoretiziranje z dolgočasnimi predavanji, brez aktivnega sodelovanja mladine, je brezplodno delo. Uspeh bo zajamčen samo takrat, če bo imela mladina priliko, da praktično vidi in se seznani z vsem ustrojem zaščite in v prijateljskih razgovorih izve vse, kar je za tako delo potrebno. Zato bi bilo nujno potrebno, da se s temi problemi, v kolikor še niso do podrobnosti izdelani, ukvarjajo vsi poklicani in izdelajo načrt temeljite organizacije pouka. Uspehi prav gotovo ne bodo izostali. * Kljub vsem mirovnim stremljenjem se vse države vedno bolj oborožujejo in nekatere celo vojskujejo. Znana je miroljubnost naše države, vendar je naša dolžnost, da tudi mi skrbimo za varnost naših meja in za življenje naših državljanov. Zavedajmo se gesla: »Tujega nočemo, svojega ne damo k V bodoči vojni se ne bodo bojevali samo vojaki na fronti, temveč ogroženo in izpostavljeno nevarnosti bo tudi civilno prebivalstvo daleč v zaledju. Zato vse države razen organiziranja svoje vojaške moči pripravljajo civilno prebivalstvo na bodočo vojno. Znano je, kake obsežne ukrepe so v tem pod-vzele velike evropske države, predvsem Nemčija, Rusija, Poljska pa tudi naše sosede. Skrb za življenje in varnost našega prebivalstva nam veleva, da tudi mi ne zaostanemo za njimi. Naši merodajni faktorji se brigajo zato, da prebivalstvo ne bo ostalo nezaščiteno za primer sovražnih zračnih napadov. Da bi pa naše prebivalstvo spoznalo strahote bodoče vojne in da bi se seznanilo z načinom, kako se more zaščititi pred sovražnimi napadi iz zraka, so naše oblasti odredile, da se bodo prihodnji teden v Sloveniji vršile vaje v zaščiti pred napadi iz zraka. Kako nas misli napasti sovražnik? Jasno, da z letali, ki bodo metala na zemljo bombe, napolnjene z razstreljivi, vžigalnimi snovmi in vojnimi strupi. Seveda bo naše vojaštvo stopilo takoj v aktivno obrambo in protinapad. Bežeča letala bodo spotoma zmetala svoje neizkoriščene bombe tudi na manj obljudene kraje. Ravno iz tega razloga niso ogrožena samo večja mesta, ampak tudi vasi, manjša naselja in celo polja. Da se bo ljudstvo moglo uspešno ubraniti napadu iz zraka, mora poznati učinek, uničevanje, prvo pomoč in zaščitna sredstva proti vojnim strupom. Podrobnejša tozadevna navodila priobčimo v teku prihodnjih dni. To pa, kar je najvažnejše ob priliki napada, je vedenje prebivalstva. Povzročena in nepoučenost povzroča večjo škodo kot same bombe. Ko se pojavijo sovražna letala, je dolžnost prebivalstva, da se skrije v najskrivnejše prostore, ohrani prisotnost duha in se pokori navodilom varnostnih organov. Na cesti nahajajoči se ljudje se morajo poskriti v najbližje veže, vozila se morajo najhitreje in po najbližji poti umakniti v stranske ulice, da ostanejo glavne ulice proste za kretanje obrambnih oddelkov. Okna naj bodo zaprta in zastrta s težkimi zavesami. V primeru nočnega napada se morajo pogasiti tudi vse luči in ognji, da se ne opazi dim, zlasti pa iskre. Ljudje, ki se pri prihodu sovražnih letal nahajajo v javnih prostorih, kavarnah, gledališčih itd., naj ostaiyjo mirno na svojem mestu ter se morajo pokoriti odredbam varnostnih organov. Oni pa, ki jih napad zateče na prostem, zlasti na polju in travnikih, naj ležejo v bližnje jarke ali pod grmovje in ostanejo nepremični, da jih sovražnik ne opazi. V primeru pa, da pade strupena bomba v bližini, naj zadrže sapo in čimprej zapustijo skrivališče v smeri proti vetru in letijo na kakšen vzvišen prostor. Ko so sovražna letala nad mestom in mečejo svoj peklenski tovor, stopijo v akcijo že oddelki za ugotavljanje strupov. Po ugotovitvi strupa zaznamujejo zastrupljene prostore in zaprejo dohod. Ta opozorila se morajo na vsak način upoštevati, ker bi oni, ki bi hodil po zastrupljenem prostoru, ne škodoval samo sebi, temveč Ko misliš, da si že uspel — Od nekdaj v rokometu že velja, da žogo rad Imel bi, kdor igra. čeprav nasprotniku podstavil si nogo, ne zmeni on se za porednost to. 51 držav se je izreklo za sankcije. Pogled na predsedniško tribuno skupščine DN v Ženevi med razpravo o sankcijah. Na sliki vidimo predsednika skupščine g. dr.-ja Beneša med govorom. Kakor znano, so se za sankcije proti Italiji izrekle vse države razen Avstrije in Madjarske, ki sta se vzdržali glasovanja. bi spravil v nevarnost tudi druge s tem, da bi s čevlji raznašal strup po mestu in stanovanju. Takoj ko preneha napad, nastopijo samaritanski in razkuževalni oddelki. Prvi odnašajo težko ranjene in nudijo lahko ranjenim prvo pomoč na licu mesta. Razkuževalni oddelki pa uničujejo strupe in razkužujejo zastrupljena mesta. Tudi gasilci in oddelki za razkopavanje ruševin stopajo v akcijo. Iz vsega tega vidimo, da uspeh obrambe ne zavisi samo od izurjenosti in opreme oddelkov, od redpisov in tehničnih zaščitnih ukrepov, temveč je odločilnega pomena, da bo tudi samo prebivalstvo prepojeno s trdno voljo in zavestjo, da se mora tudi samo braniti, ker le samopomoč: je najboljša pomoč. — Propagandna komisija banovinskega odbora za zaščito civilnega prebivalstva pred sovražnimi napadi iz zraka. Lesce z Beguniami »Slovenec« od 4. oktobra t. 1. prinaša pod naslovom »Begunje pri Lescah« članek g. župnika iz Begunj, ki naj bi bil, kakor to g. dopisnik sam-pravi: »Le nekaj kratkih pripomb javnosti« na članek »Bolnišnica v Lescah«, ki je bil objavljen dne 1. oktobra t. 1. v našem listu. Dasi smo mnenja, da je pri tako strogih gospodarskih vprašanjih, ki jih je potrebno gledati zgolj iz stališča njih zboljšanja v korist občinar-jein in davkoplačevalcem, smo še vedno mnenja, da je občina Lesce, kakor je sedaj, še vedno premajhna. Saj 2300 prebivalcev je vsekakor premalo število za občino. 1033 pa, kolikor bi jih imela bodoča občina Begunje, mislimo, da govorimo z vsemi oblastvi, ako trdimo, da je življenje tako male občine nemogoče. Prav gotovo pa tudi ni v korist davkoplačevalcem in naj to zagovarja kdorkoli, resnica je res, da polnojarmenik vedno več sežaga kot pa mala samica. Ker g. dopisnik navaja 8 točk, s katerimi pa ne moremo soglašati in ker smo že drugič izzvani po »Slovencu«, bomo odgovorili tudi mi z 8 točkami. Ad L Pisec članka trdi, da je glasovalo sedaj za razdružitev občine 17 odbornikov, napram šestim, ki so pred leti v Begunjah glasovali, da se priključijo k Lescam. Ti so sedaj po njegovem mnenju glasovali po volji ljudstva, onih šest pa ne. Gospod dopisnik: Občinski odbor sedaj ni glasoval, pred leti pa je v Begunjah. Tega namreč zakon o občinah ne predvideva. On se je le izjavil, da se ne protivi volji »ljudstva«. Glasovati in pa izjavljati se, je velika razlika. S to izjavo je občinski odbor odstranil od sebe vso odgovornost, ki bi jo nosil do zanamcev, ki bodo sodili, ali je bil korak pravilen ali ne. Zavedamo se, da rešitev razdruženja ni edina, ker bi to gospodarstvu le škodilo, čemu potem, ko zazdaj ni možna drugačna rešitev, iz-preminjati stvar, ako se ne more nuditi boljšega, posebno za žep. Ad II. Računi, ki jih je omenil članek v »Glasu naroda« od 1. oktobra t. L, drže, to so številke, ki se ne dado izpreminjati z nikakim »Hm«. Seveda treba jih je bilo poravnati, kajne »Hm«. Ad III. Če potrebujemo v Lescah psihijatra ali ne, menda ne bo potrebno mnenje zdravnikov iz Radovljice. Če pa bode v »leski« šoli bolnica, bodo mogoče le nekateri dobili tudi tu zavetja. To pa ne vemo, kam bodo ti spadali ali k psihijatrom ali kam? Kajti nekje že žugajo... Prešeren pravi: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. Ad IV. Glede hude ure v Begunjah, ko ree ne vpraša, kje je občina in kje župan, pa vprašamo^ mi: Kje se poprej obnovi hiša, če pogori [ v večji vasi, ali pa v malem naselju. Po na-; vadi tam, kjer jih je več. Ad V. Lesce nimajo nikakih bogatinov, te vidi le gospod dopisnik sam. Treba pa je bilo ljudstvu poleg obljubljenih nebes na zemlji priznati tudi strošek in trnje ob poti. Res je tudi, da v Lescah tak visok proračun ubožnega zaklada ni potreben. Iz tega pa še ne sledi, da | sme kdo reči, da smo Leščani sami bogatini-Če pa bo potreben tudi tako visok proračun ubožnega zaklada, bodite g. dopisnik brez skrbL da se bo tudi ta redno plačeval. In če je v Lescah kak »potreben«, bo tudi brez vaše pripombe dobil svoje. Ad VI. Čast združeni občini, ki skrbi za svojo reveže, to je pravilneje g. dopisnik. To vedo gotovo povedati ne samo ubožci iz Begunj, ne samo nekatere občine, ne samo nekatera zavetišča, ne samo kak ubožni pogreb, kako je bilo poprej in kako sedaj. Ad VIL Znano je, da niste podpisali pole za ločitev. Znano pa je tudi, da te pole ni podpisal tudi oni, ki je tem polam pisal glave za vsako vas posebej po tri vrstice. Ne vemo, morda je bil tudi on odsoten, ali pa na dopustu. Čigava je tista pisava? Bog ve? Ad VIII. Hvala za privoščitev »leske« šole, pa če bo tudi nekoč v njej bolnica. Vaš prekinjeni t stavek samo... nadaljujemo mi: mislili ste reči: Kdo jo bo plačal, kajne. Odgovor: Mislimo pa, da g. dopisnik najbrž ne! Žal nam je te polemike, kajti časi so preresni in negotovi. Za obstoj našega celotnega narodnega gospodarstva skrajno nevarni. Gotovoj imamo polno drugih skrbi in le malo je časa z« podpiranje drobljenja občine, ki je za sedanje čase še itak premala, to mora znati vsak, kdor hoče nuditi boljši obstoj kake občine in koristi davkoplačevalcev. Ako pa je mogoče drugo prej in bolj važno, potem odklanjamo sleherno; odgovornost za ta korak, ki ga bode zgodovine ocenila najbrže »bilo času neprimerno«. Zgodovina se ponavlja, ona beleži kritično to. kar se je godilo. Ona vidi i dobro i slabo. DO' daja sicer, kjer je potrebno, komentarje, kje1, pa teh ni, odobrava početje prednikov. Ne gr0 zato obljubljati samo dobre strani. Zato pa sme-lo lahko trdimo, da smo videli oboje: i dobr0 i slabo. Mi smo priznali oboje. Vemo pa tudji da danes pomagaš lahko ti meni, jutri jaz teh'1 ker le v slogi je moč. fe tekmec le z zviiačo uieii Brž ko pri igri vedno ne oezljaš, na hrbtu tovor živ imaš! A če se^ tu pravilno zavrtiš, , gotovo žogo v roke — spet dobiš! Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga i o. i., predstavnik I. Albreht, za uredništva odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. vsi v Ljubljani-