AMERIŠKA
AMERICAN IN SttRIT FOREIGN ^ IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING) DAILY NEWSPAPER
NO. 166
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 19, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1I.
Roosevelt bo šel najbrže pred narod, da zagovarja nevlralilelno postavo. Toda sledil bo Borah in isto pobijal.
Washington, D. C.—Predsednik Roosevelt in njegova administracija so zopet dobili včeraj nezaupnico od senata. Roosevelt je zahteval, kot znano, da senat glasuje še v .tem zasedanju o nevtralitetni postavi. V ta namen je sklical sinoči na posvetovanje voditelje republikancev in demokratov, da izve njih mnenje. No, ti so bili mnenja, da se senatna zbornica ne bo podala in da ne bo glasovala o tej postavi v tem zasedanju. Obljubili pa so, da bo prišla zadeva prva na vrsto v prihodnjem zasedanju v januarju. Predsednik se je uklonil in ne bo silil naprej, razen v slučaju, če bi razmere zahteve, da bi sklical izredno zasedanje kongresa.
Roosevelt je hotel na vsak način spraviti glasovanje o nevtra-
litetni postavi v senatno zbornico pred zaključkom zasedanja. Ako Roosevelt tega ne bo dosegel, pa nameravata iti pred narod in udariti po kongresu, ki ga ni hotel poslušati. Toda če bo šel Roosevelt po deželi, je pa gotovo, da bo šel za njim republikanski senator Borah in bo govoril vsepovsod, kjer bo govoril Roosevelt in bo branil stališče kongresa.
Če pride do tega, se bo ponovil prizor izza časa predsednika Wilsona, ki je šel po deželi in zagovarjal Ligo narodov, proti kateri je bil kongres. Za njim je pa šel isti senator Borah in pobijal Wilsona in njegovo Ligo. Posledica je bila, da je prav radi tega Wilson izgubil popularnost v deželi. Zgodovina se rada ponavlja.
V par dneh se bo odločilo, če pride do vojne med Rusi in Japonci
i Moskva, Rusija. — Iz ruskih Uradnih krogov se poroča, da je dala Japonska Rusiji nekak ultimat radi japonskih pravic na °toku Sahalinu za pridobivanje °^iahu)remotra. Ruska vlada je japonsko zahtevo odločno zavrnila. Ruski pomožni komisar za zunanje zadeve, Lozovsky, je povedal japonskemu poslaniku, ki mu je izročil zahtevo, da je ruska vlada ne more upoštevati iz Vzroka, ker vsebuje grožnje, ki Se jih lahko smatra za nekak ul-
Nazijci na Češkem so začeli z vso vnemo preganjati katoličane
timat.
Hsing King, Mančukuo. — Iz zanesljivih virov se poroča, da se bo v prihodnjih 48 urah odločilo, če pride na mongolski meji do' boja med ruskimi in japonskimi četami, če res pride do boja, bo to druga rusko-japonska vojna, ki bi bila ugodna za Japonce, če se začne v teku enega leta. Japonci imajo namreč na ruski meji sila vojaštva, medtem ko Rusija šele kliče novince v vojaško službo, o-
Praga,, češka. — N a z i j s k a skrivna policija je začela z vso vnemo preganjati katoličane, zlasti katoliške duhovne in redovnice po samotanih. To svoje početje opravičujejo, ker da vodijo katoličani upor proti Nemčiji. Vče-!'aj je 40 policajev ves dan stikalo po nekem samostanu v Pra-£i za skritim orožjem. Opata ^oravskega samostana Cirila in Metoda so ostro prijemali radi njegovih pridig, ki so bile baje neprijazne Nemčiji.
Obdolžili so splošno priljubljenega katoliškega duhovnika Loula, ki je osebno pozdravil tisoče romarjev na Sveti gori v osrednji Češki češ, da je izrabil ten romanje v narodno demonstracijo. Dekan v Kladnu je bil Prijet od policije, kar naj bi bilo v zvezi s tem, ker je bil tukaj Ustreljen nek nemški policaj.
Policija mu je v zaporu ukazala, da mora ribati tla.
Zaprli so župnika katoliške cerkve sv. Nikolaja v Pragi, ker je baje sovražen proti nemški vladi. V Budjevicah so zaprli nekega katoliškega duhovnika, ker ni hotel razobesiti napisa proti Židom.
Narod pa še v večjem številu peseča cerkve in posluša nasvete svojih duhovnikov. Duhovniki pridigajo v prilikah, kar pa ljudje dobro razumejo. Tako je mnogo duhovnikov pripovedovalo svojim vernikom, da je Marija pregnala Turke iz dežele in da je še vedno najbolj močna zaščit-nica vernih. Ravno tako jim v pridigah govorijo o strašni kazni Heroda, ki je moril nedolžne otroke. To vse daje pogum Čehom.
Jugoslavija v skrbeh radi Trsta
-o—
Novi državljani
Sledeči naši rojaki in rojaki-. nje so zadnje dni dobili ameri-ško državljanstvo. Steve Zuzich, J°hn Adamcik, John Simunich, ^ary Biniak, August Burich, Thomas Ribarich, Joseph Pen-ko, Mary Kotnik, Peter Strelec, Hribar, John Frank Jur-Frank Zaic Jr. John Kau-C1č, Frank Koci. Naše čestitke!
Oče zgorel, otroci rešeni
James Keith, 1505 E. 45th St., Ueveland, je zgorel v truku, ki ^ je prevrnil na cesti št. 42 bli-Ashland, O. Njegovi trije ki so bili na truku, so se ^avočasno rešili. Otroci so do
11 te manjše poškodbe.
Obisk iz Ely, Minn.
Mr. in Mrs. Frank Telich iz Ely, Minn, se nahajata za en teden na obisku v Clevelandu. Nahajata se pri Mr. in Mrs. Ko-rach, 3553 E. 82nd St. Mr. Telich je doma iz Žirovnice pri Cerknici. Tukaj ima mnogo so-vaščanov, med njimi tudi bratranca Tony Telicha na 1258 E. 61st St. želimo jima mnogo zabave v naši metropoli in da bi odnesla od tukaj najlepše spomine.
Radio programi
Na radio postaji WJW v Akronu je vsako nedeljo slovenski program od 8:45 do 9, od 9 do 9:30 pa hrvatski pro gram.
Ženin v nevarnosti
New York. — 60 letni ženin Carmelo Locapira se je odpravljal v cerkev, da bo podal roko k večni zakonski ■zvezi 10 letni Torsilli Mini-chielli. Pred njegovo hišo so se zbrale sosede in zmi-vale srečnega ženina na vse pretege, ki da naj misli na oni svet, ne pa na mladega dekleta, ženin je ušel hudim ženskam v cerkev, kjer ga, je čakala nevesta. Ženske pa kar v cerkev za- njim. Priti je morala policija, lci je braniteljice nežnega spola pregnala, da se je lahko izvršila poroka.
-o—-
Pozor, izletniki v Jolief!
Odbor, ki pripravlja vse potrebno za izlet v Joliet na 23. julija k proslavi KSKJ, naznanja sledeče: Vlak odhaja iz Clevelanda ob 10:30 zvečer na 22. junija. O polnoči se vlak ustavi v Barbertonu. V nedeljo zjutraj ob 8:15 dospe vlak v Joliet. Iz Jolieta odhaja v nedeljo večer ob 9:05 in dospe v Barber-ton ob šestih v pondeljek zjutraj, v Clevelandu pa ob 7:40. Ta sprememba je bila potrebna radi tega, ker se jih ni dovolj priglasilo za poseben vlak. Ako se jih priglasi pa še 50 iz Clevelanda, bo najet poseben vlak.
Iz Loraina se pripeljejo izletniki do Clevelancla z avtomobili in se tukaj pridružijo cleveland-skim izletnikom. V Barbertonu se pridruži večje število izletnikov.
Zdaj imate še čas, da se priglasite za ta izlet v Joliet in Le-mont. Pridite osebno ali telefonirajte Mr. Anton Grdini, ali pa kakemu drugemu uradniku pripravljalnega odbora. Toda ne odlašajte!
-o-
Še imate priliko!
Kot znano, je dajala North American Mortgage & Loan Co. starim vlagateljem 80% za hranilne vloge pri nakupu hiš. Mnogo vlagateljev se je poslužilo te lepe prilike. Zdaj pa naznanja vodstvo, da ostane ta ponudba v veljavi samo še do 15. avgusta. Ravno! tako so veljavne do 15. avgusta cene hišam, kakor jih je vodstvo te organizacije razposlalo svojim vlagateljem lansko, leto. Po tem dnevu se cene hišam spremeni. V vašo lastno korist je torej, da se okoristite s to po-nudbov do 15. avgusta. Za vse podrobnosti se obrnite na urad North American Mortgage & Loan Co., 1060 E. 62nd Street.
Ni hotel stavkati
Rochester, N. Y. — j0hn Connolly, delavec pri WPA, se ni hotel pridružiti svojim tovarišem, ki so odšli na stavko. Vsi drugi so pustili delo, on je pa delal čisto sam pri projektu. Stavkarji so stali okrog njega 'in se mu smejali. No, zdaj se jim pa smel je John, ko ga je vodstvo projekta povišalo na boljše delo in bo dobival zdaj $71.50 na mesec.
WPA STAVKA
POLAGOMA
P0JENJUJE
Washington, D. C. — Iz vseh krajev dežele prihajajo poročila, da pojenju je stavka delavcev pri WPA. Razen v nekaterih krajih v Minnesoti in Pennsylvaniji, se lahko reče, da je WPA stavka končana, kot poročajo državni načelniki WPA del.
Governer Stassen iz Minnesote se je zavzel, da izposluje v Wash-ingtonu dovoljenje, da se vrnejo na delo vsi oni, ki so bili na stavki pri WPA. 6e se bodo strinjali delavski voditelji z njegovim načrtom, bo governer posredoval v Washingtonu, da se vrnejo stavkarji na delo brez kazni. Governer bo apeliral v Washingtonu, da se odpravi petdnevni termin, v katerem se morajo vrniti delavci na delo, ali pa bodo odpuščeni.
V	Clevelandu pa počiva tlaka-nje cest, ker se strokovno izuče-ni delavci niso še vrnili na delo. 565 takih delavcev je bilo odstavljenih radi stavke, drugih 707 strokovno izučenih delavcev se pa ni priglasita za delo. Vsled tega je bita prisiljenih 1998 navadnih delavcev ostati doma.
V	Clevelandu Je zaprosilo zadnji teden za relif 800 bivših WPA delavcev ,ta teden pa ponovnih 302. S tem je narasla relif-na lista na 18,875 oseb, kar je največ v tem letu.
--o-
Bodite točni!
Predavanje, ki ga bo imel danes zvečer dr. Pavel Breznik v SND na St. Clair Ave., bo kratko, kako dobro uro. Zato se pa začne točno ob osmih. Dr. Breznik je znan kot bri-Ijanten govornik in za danes zvečer namerava obdelovati tvarino, ki vas bo zanimala. Govoril bo le o naši Sloveniji in o razmerah tam, v narodnem in kulturnem pomenu.
-o—-—
Brezuspešna pomoč
New York, N. Y. — Na ladji, ki je bila že 150 milj od obrežja, je zbolel za pljučnico George Priest. Poklicali so letata obmejne straže, da prepelje bolnika na celino. Letata je že vzeta obolelega na krov in ko se je letalo dvignilo z morja, da poleti nazaj, je treščita v morje in se potopita. Bolnik in dva moža posadke sta bila ubita pri tem, sedem mož posadke so pa rešili, predno se je letata potopita.
-o-
Izredna seja društva Waterloo Gamp št. 281 WOW Društvo Waterloo ;Camp, Št. 281 W. O. W. bo imelo izredno sejo danes v četrtek 20. julija ob osmih zvečer v SDD. Ker je seja zeta važna se prosi članstvo, da se gotovo udeleži. Gre se za posojilo denarja iz bolniškega sklada za prizidek kegljišča v SDD, navzočnost vsakega člana je potreba, ker je to članski de-
Nemčija z vso silo pritiska na Italijo, da ji izroči Trst, ali pa bo ta važen izvozni pristan bojkotirala.
Trst je najvažnejše pristanišče za izvoz in uvoz za osrednjo Evropo. Mussolini hoče ostati gospodar na Jadranskem morju. Če pride do spora radi Trsta, bo Jugoslavija v kritičnem položaju.
New York, N. Y. — V evropskih diplomatskih krogih že dolgo pričakujejo, da bo prišlo do spora med Nemčijo in Italijo za posest Trsta. Kot poročajo zadnje vesti iz Evrope, je Italija dovolila Nemčiji nekaj koncesij v Trstu, zakar je Nemčia obljubila, da bo poslala svoj izvoz iz Trsta po Jadranskem morju in oživila tukaj ,prekomorsko trgovino.
Toda to da je šele začetek resnega konflikta med Italijo in Nemčijo, ki se bo pojavil prej ali slej za to važno morsko pristanišče. V splošnem se po Evropi govori, da bo Nemčija poskušala na vse načine, da ji Italija za vselej prepusti Trst. Svoj namen izraža Nemčija s tem, da je obrnila ves svoj izvoz na Hamburg, ki ga je prej imela skozi Trst. S tem hoče ubiti vsako trgovanje v tem mestu in na ta način Italiji dokazati, da je Trst odvisen samo od nemške naklonjenosti.
Najbolj skrbi ta sporna točka
sosedno Jugoslavijo, če pride med Nemčijo in Italijo do boja za posest Trsta, se bo znašla Jugoslavija v kaj neprijetnem položaju, ker je njena meja tako blizu in bi se je dotaknile nemške ali pa laške čete. Jugoslavija bi morala postaviti na mejo vojaštvo in težko se bo izogniti eventualnim spopadom.
Trst je eno najvažnejših pristanišč, če ne najvažnejše za osrednjo Evropo. 500 let je bil biser avstrijske vlade, razen da ga je imel dvakrat v Napoleon v posesti. Po svetovni vojni so ga zavezniki dali Italiji. Poleg tega, da je Trst tako važno pristanišče, se nahajajo tam tudi moderne ladjedelnice, plavži, kemične tovarne, distilerije, jeklarne, bombažne in svilene predilnice in mnogo druge industrije.
če se bo Nemčiji v resnici zahotelo Trsta, se pričakuje, da se bo sedanje bratstvo med Hitlerjem in Mussolinijem precej ohladita. Mussolini se namreč smatra za edinega gospodarja na Jadranu.
Tudi že bo Poljska osamljena, se bo borila za svojo neodvisnost
Varšava, Poljska. — Poljski maršal Smigly Rydz, ki je vrhovni poveljnik poljske vojske, je danes izjavil, da se je Poljska namenila, da se bori za svojo neodvisnost, pa tudi če se mora boriti sama brez zaveznikov. Tukaj se ne bo ponovil slučaj čehoslova-ške, je rekel maršal odločno. Poljaki bodo eioer poskusili vse, da se gdansko vprašanje reši brez prelivanja krvi. če bo pa Nemčija na vsak način zahtevala Gdansk zase, bo vojna.
Maršal Smigly-Rydz je nada-
lje izjavil, da je Gdansk neobhodno potreben za Poljsko, ker kdor poseduje Gdansk, ima kontrolo nad Poljsko. Poljska armada sicer ni tako velika kot nemška, je rekel dalje maršal, toda je fino izurjena in v slučaju vojne bo pa vsak Poljak, moški ali ženska, vojak.
Tako stoji danes Poljska na braniku za svojo neodvisnost. Velike demokratske države si niso upale nastopiti proti Hitlerju, mala Poljska si je pa upala brez strahu.
Zadušnica
V četrtek 20. julija se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojna Joseph in Mary Gla-vich. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
nar.
Naznanja se tudi članstvu, da se v nedeljo 23. julija vrši skupni izlet vseh elevelandskih društev W. O. W. v Geauga Lake Park. Vsak, ki se namerava udeležiti izleta naj se prijavi pri tajniku ali na seji 20. julija.
Mačkova proslava
Belgrad, Jugoslavija. — V nedeljo je praznoval dr. Vladko Maček, vodja Hrvatov, 60 letnico svojega rojstva. Po vsem Hrvatskem so se vršile velike slavnostne demontracije njemu v po-čast. V Zagrebu se je darovala na prostem sv. maša za slavljen-ca, katere se je udeležita nad 60,000 oseb.
-o--
Srebrna poroka
V nedeljo ob sedmih bo v cerkvi sv. Kristine na Bliss Rd. v Euclidu sv. maša za srebrnopo-ročenca John in Angela Bencin, 19714 Shawnee Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni, da prisostvujejo. Mi pa pošiljamo iskrene čestitke k 25 letnici zglednih zakoncev.
Bo gorkeje
Vremenski prerok naznanja, da bo ponehata mrzlo vreme zadnjih par dni in da bo postalo gor-keje. Zadnji pondeljek je bil v Chicagu najbolj mrzel dan v zadnjih 53 letih.
Važna seja
Danes zvečer ob 7:30 se vrši seja direktorija Društvenega doma na Recher Ave. Prebrani bodo tudi šestmesečni računi.
Amerikanci gredo v Arabijo gasit
Newark, N. J.—V Arabiji so se vneli oljni vrelci še 8. julija. Ako ne pride kak strokovnjak, da pogasi požar, bo gorelo od šest mesecev do enega leta. Zato se je poklicalo tri izvedence iz Houstona, Texas, na pomgč. Dospeli so sem z letalom in polete preko Atlantika tudi z letalom. Upajo, da bodo na licu požara v pondeljek 24. julija.
-o-
REŠIL VNUKA, SAM PA
UTONIL Martinez, Cal. — Ko je padd 4 letni vnuk Franka Martineza v vodo, je skočil njegov stari oče v vodo, čeprav je znal slabo plavati. Z naporom je privlekel vnučka do brega, da je lahko splezal na suho, sam je bil pa tako izčrpan, da je izginil pod vodo.
-o-
Na počitnice
V Washington, D. C. in potem na razstavo v New. York so se podali Joe in Bertha Tanko, sin od Mrs. Jennie Rutar iz Norwood Rd. ter Frank in Sophie Bradač. Mnogo zabave jim želimo!
Morda se bo gdansko vprašanje rešilo izlepa!
Berlin, Nemčija. — Po mestu so se razširile govorice, ki zatrjujejo, da se vrše med Nemčijo in Anglijo pogajanja, da se gdansko vprašanje reši brez prelivanja krvi. Obe vladi sicer za-nikujeta te govorice, vendar ker govorice ne ponehajo, je morda res kaj resnice na tem.
Gdansk, 18. Jul. — Včeraj je dospelo v mesto 40 nemških tovornih trukov, ki so bili pa skrbno zakriti. Vozniki so bili v uniformah. Truki so dospeli v sklenjeni vrsti v mesto nekaj prej, predno se je vrnil z aero-planom gdanski vodja nazijcev, Albert Foerster, ki se je posvetoval v dolgem razgovoru s Hitlerjem.
-—o-
židje se ne smejo izkrcati
Jeruzalem.—Na morju pred Palestino čakajo štirje grški parniki, ki imajo na krovu 2,600 nemških židovskih izseljencev. Poveljniki parnikov ne vedo kaj bi napravili z izseljenci. Nova angleška postava prepoveduje vsako naseljevanje Židov za prihodnjih šest mesecev v Palestini, nazaj v Nemčij o pa Židje nikakor ne marajo. Na ladjah primanjkuje živeža in vode. Kapitani so poskusili v vsakem pristanišču v Sredozemskem morju, da bi izkrcali Žide, pa nikjer jim tega niso dovolili. Položaj izseljencev je brezupen.
-o-
Anglija bi rada več otrok
London, Anglija. — Angleško vlado se je pozvalo, da dvigne mero rojstev, kot to delata Hitler in Musolini. K temu bo Anglija prisiljena, če hoče misliti na bodočnbst države in močno obrambo dežele, da se ohrani na površju kot prva država na svetu.
Leta 1937 je bita v Angliji 119,851 več rojstev kot smrti. Nasprotno je bita pa število rojstev nad smrtjo v Nemčiji 482,-020, v Italiji pa 376,477, čeprav šteje Italija dvakrat manj prebivalcev kot Anglija.
Povprečno mora biti v državi 19 rojstev na vsakih tisoč prebivalcev, da se ohrani angleški imperij. Lansko leto jih izkazuje Anglija samo 15.1 na tisoč prebivalcev. Vlada proučuje način, kako bi se pomagata revnim družinam, ki imajo dosti otrok.
-—o-
V ČAST PREDSEDNIKOM
Cincinnati, O. — V tem mestu se je organiziral komitej, ki bo šel na deta, da se postavi im-pozanten spomenik osmim predsednikom Zed. držav, ki so bili doma iz države Ohio. Spomenik bo stal na glavnem trgu, ki se bo imenoval Trg predsednikov. --o--
Lov v Penna.
Iz sosedne Pennsylvanije se poroča, da bodo letos lovske postave nekoliko drugačne. Lov na srnjake bo odprt od 1. do 15. decembra. V štirih okrajih, to je v Warren, Forest, Potter in Jefferson pa od 13. do 15. dec. lahko u strele lovci srne, če niso dotlej še nič ustrelili, ali če niso pomagali drugim pri gonji. Lov na medvede bo odprt samo štiri dni, to je od 15. do vključno 18. novembra.
DOMOVINA
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 19, 1939
i r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo __ _Publtshcd c^lly_egcept Bimdaya and Holidays____
NAROČNINA:
Z« Ameriko In Kanado, m leto $6.60. Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00. Za. Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. D.8. and Canada, $3.00 for 6 montha Cleveland, by mall, $3.60 for 8 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $9.60 per year, $3.00 for 0 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 166, Wed., July 19, 1939
BESEDA IZ NARODA
Vsem žirovcem, Poljancem in Škofjeločanom v
Ameriki!
Odpusti nam naše dolge
V Evropi vam bodo povedali, da je Stric Sam zelo popustljiv upnik. Pa pojdi doli v Centralno Ameriko, v Panamo, vam bodo pa povedali, da je Stric Sam kot dolžnik jako netočen.
Po pogodbi iz leta 1903 so Zed. države obljubile, da bodo plačale za znani prekop deset milijonov dolarjev takoj in potem letno v zlatu po $250,000, katero odplačilo se prične devet let pozneje.
Stric Sam je ta dolg redno plačeval do leta 1933. Tedaj so šle pa Zed. države iz zlate valute. Ko se je poslalo 26. februarja 1934 Panami ček za $250,000, je Panama ček vrnila češ, da ne sprejme drugačnega denarja kot v zlatu' ker tako narekuje pogodba iz leta 1903. Naša vlada pa ni hotela plačati v zlatu. Vsako leto ponudijo Zed. države za rent Panamske zone ček v vsoti $250,000 in redno vsako leto ga dobi nazaj.
Kako je to, da se puste Zed. država umazati za teh bo rih par dolarjev?
Če bi plačale Zed. države panamski republiki v zlatu, bi takoj naskočili našo vlado oni, ki imajo v posesti vladne obligacije in bi zahtevali odplačilo istih v. zlatu. In če morajo biti domačini zadovoljni brez zlatih dolarjev, morajo biti tujci tudi.
Vendar je pa položaj precej resen. Panama se je v svojem proračunu vedno zanašala na plačilo iz Zed. držav in je s tem denarjem plačevala obresti na svoj dolg, ki ga ima večinoma pri zasebnih državljanih v Zed. državah. In ker Panama ne dobi denarja od vlade Zed. držav, tudi svojih obligacij ne plačuje in panamski bondi so prišli ob veljavo.
Zed. države so skušale leta 1936 napraviti novo pogodbo z Panamo. Ponudile so $430,000 v današnjih dolarjih, kar bi bilo prilično toliko kot $250,000 v zlatu. Ni pa prišlo do podpisa pogodbe in stvar je ostala na mrtvi točki.
Kakor mi kažemo na Evropo, da ne plačuje svojih obveznosti, tako kažejo drugi na našo deželo, da nismo mi nič boljši.
Kdo je preprečil vojno v Evropi?
Pristaši in zagovorniki predsednika Roosevelta trdijo, da je Roosevelt dvakrat preprečil vojno v Evropi in sicer septembra lanskega leta in letos v aprilu. Rooseveltovi nasprotniki pa zatrjujejo, da je imel Roosevelt pri tem toliko besede kot jo ima bilka v senenem vozu.
Ti, zadnji, trdijo' da je bila prošlo jesen vojna v Evropi preprečena samo radi tega, ker se je podala Anglija Hitlerju. Hitler zato ni začel z vojno, ker je dobil vse, kar je hotel brez vojne. Če si Roosevelt pri tem lasti kaj kredita za prepreče-nje vojne, potem je tudi deležen sramote, ki si' jo je nakopala Anglija radi prodaje Čehoslovaške v znanem paktu v Mu-nichu. Kdor misli, da zadostujejo samo besede preko morja, da se prepreči kako vojno v Evropi, se želo moti.
Rooseveltove besede so bile samo toliko vpoštevane, v kolikor so se nanašale, da bo za besedami sledilo tudi orožje in vojaštvo.
Ko je poslal Roosevelt letos v aprilu apel na Hitlerja in Mussolinija, naj ostaneta lepo pri miru, je zavpilo angleško časopisje: "Zdaj pa lahko vidita Hitler in Mussolini, da bo udarila Amerika in tudi Rusija, če samo migneta z mezincem!" Tako so tolmačili v Angliji Rooseveltove besede za mir.
Če so Rooseveltove prošnje za mir res istega dosegle, je treba to razumeti tako, da je Roovelt s svojimi besedami zavezal ameriški narod' kolikor ga pač more zavezati, da bo Amerika posredovala v Evropi z vojaško pomočjo.
Ako si je Evropa tako tolmačila Rooseveltove besede in se je radi tega ohranil mir v Evropi, je dobro. Toda če pride kdaj do faktov, je pa vprašanje, če bo hotel iti ameriški narod v Evropo s puško na rami.
Stavku pri WPA, ki je stavka" direktno proti zvezni vladi, bo imela dalekosežen pomen. Javno mnenje ameriškega naroda se je obrnilo proti stavkarjem. Narod namreč misli, da je denar, ki ga izda vlada za WPA projekte narodova last, ker je bil zbran z davki. Torej ni stavka proti vladi, ampak stavka proti žepu davkoplačevalcev. če bo ta stavka posledica, da bodo odpravljena vsa WPA dela, potem bodo imeli oni, ki so stavko vprizorili na vesti vse one ljudi, ki so lačni in potrebni in ki absolutno ne morejo dobiti drugega zaslužka kot to, kar zaslužijo pri WPA.
m	*	w
Na Grškem je umrl premožen človek, ki je zapustil vse svoje premoženje sorodnikom, todr. pod pogojem, da pri njegovem pogrebu ne bo nihče potočil ene same solze, če bi se pa primerilo, da bi &3 kdo kremžil, zapade vse premoženje občini. Razume se, da so sorodniki gledali na to, da so za pogrebom peli in vriskali. In da je bila poslednja volja pokojnika še natančneje izpolnjena, je za mrliškim vozom igrala godba najveselejše poskočnice. Ker so sorodniki precej "vcrbali," je bilo veselo razpoloženje pri pogrebu 100% odkritosrčno.
Ko sem v začetkom julija odpotoval od doma, so mi povsod naročali najlepše pozdrave za vsa vas, ki ste šli v novi svet iskat kruha. Tako vam jih potem izročam, ker vas vseh ne morem obiskati.
Vem pa, da bo vas vse zanimalo kako je v naših krajih sedaj, ko je ves svet tako čudno zmeden.
Najprej pridejo na vrsto Žirovci, zakaj vsi veste, da je človek sam sebi najbližji. Jaz pa sem Žirovec, "Česnov" iz Starevasi. Iz hiše, kjer se nas je rodilo 17 otrok, od katerih sedaj živi še 12 in od katerih sta dva tudi med vami in sicer Joseph kot stavbenik v Clevelandu, sestra Francka pa poročena Kovačič v Euclidu na 237 St. Jaz sam sem pa deseti od bratov, zato imam tudi zelo močno žilico potovati po svetu, zakaj stara navada med Slovenci je bila, da deseti brat ali deseta sestra sta morala iti po svetu.
Seveda vedno pa tudi nisem "vandrovec" temveč imam tudi stalno mesto v uršulinskem samostanu v škof j i Loki.
V	Žireh se kljub bolj slabim časom, ki so zadeli žirov-ske čevljarje, vendarle precej hiš gradi, zakaj Žirovec je kot gad, čimbolj ga pobijaš, tembolj je žilav. Velepodjetje čevljev Bata je največji konkurent našim čevljarjem, ki se sedaj združujejo v najrazličnejše zadruge, da morejo obstati, zakaj le v združenih silah je mogoč obstanek. Odkar so čipke postale zopet moderne, se je ta obrt-med Žirovci zopet lepo razvila in na tf. način se preživlja, dasi zelo skromno, mnogo družin. Trgovci osebno prenašajo čipke v dalmatinska in druga letovišča kamor pride veliko tujcev. P tudi v tuje države jih izvažajo. Zadnje čase so nekateri Žirovci prišli celo do avtomobilov, kar je tu običajni hišni dodatek, pri nas pa se velika redkost.
V	spomin padlim Žirovcem \ svetovni vojni so lansko leto postavili pred farno cerkvijo krasen skupen spomenik, ki ima imena vseh v vojni padlih Žirovcev. Pred cerkvijo jc sedaj krasen trg. Stara "Ka-trna" kapelica je podrta, ker je bila preblizu ceste, namesto nje pa je sedaj oni novi spomenik. Letos so začeli gra-' diti velik Prosvetni Dom n? sejmišču poleg občinske hiše. Stal bo veliko. Za vsak dar bodo Žirovci gotovo hvaležni. Tudi novo župnišče so pred par leti zgradili, kar pa žepov fa-r-anov ni nič obtežilo, ker so staro župnišče prodali za otroški vi-tec in gospodinjsko šolo redovnicam Notre Dame iz Šmihela. Novo župnišče je zraven cerkve.
Ob italjanski meji je sedaj več stavb, carinske in trgovske. Na naši meji se vsepovsod delajo močne turdbe, da se izpolni stari pregovor "Si vis pa-cem, para bellum" (Ce hočeš imeti mir, pripravljaj vojsko.) Je pač tako tam v Evropi vsepovsod. Čeprav je mnogo skrbi v tej prelepi dolini, korajžc pa ne zmanjka!
Sedaj pa pridejo na vrsto Poljanci, zakaj žirovslce vode se skozi poljansko dolino prelivajo naprej v Savo. Poljanska dolina je zadnja leta postala zelo prijazno letovišče za bolj srednje sloje. Zlasti pa radi prihajajo tjakaj v dolino in rojstni kraj velikih mo." Tavčarja, Useničnikov in drugih, študentje, ki taborijo ob topli Sori. Tudi p. Odilo Hanj-šek, ki je dobro znan mnogim Amerikancem, ima za študcn-
MARIJA KURNIK: Predsedniku Franklin D. Rooseveltu v pozdrav
te posebno hišičo blizu Hota-velj. Toda nekaj pa moti mirno življenje v poljanski dolini in to so premnogi avtomobili, ki prevažajo neprenehoma potrebni materijal za razna utrdbena dela, katera pa obenem dajejo zagotovilo, da naša država le preresno misli braniti svojo zemljo z vsemi sredstvi in močjo krepke vojaške sile. pred katero imajo tudi sosedje rešpekt.
Poljancem moram povedati še to, da tudi tam grade nasproti župnišča lep Prosvetni Dom. V cerkvi na Tratah pa so odkrili prav lepe stare sli kari je.
Tako pa že pridemo v Ško-fjo Loko, eno najstarejših slovenskih mest, ki ima silno veliko zgodovino. V Škof j i Loki je sedaj okrajno glavarstvo, sodišče in ostali uradi kakor so bili že nekoč, ko je bilo mesto samostojno. Tudi moderno vojašnico planinskega polka ima Loka pod Kamnitnikom, okrog katerega se vedno več hiš gradi. Delavne roke hranijo svoje prihranke, da čimpreje pride družina do svoje strehe Marsikateremu pa tudi ameri-kanski stric ali teta pomoret? do skromnega doma, kar vsak s hvaležnostjo sprejme.
Nad mestom se ponosno dviga stari grad, kjer je uršulin-ski zavod za razne šole.. V tej hiši so sedaj ljudska šola, me ščanska, učiteljska, kmetsko gospodinjska šola in razni tečaji za jezike in trgovstvo. Samostan šteje okrog 80 redovnic, od katerih imajo nekatere svoje sorodnike tudi v Ame-I riki. Tem njihovim svojcem prinašam še posebno tople pozdrave. Odraslejšim Ločan-kam povem, da čč. mm. Veronika Stanislava, Avguština,. Uršula, Magdalena, Salezija. Ivana in druge se žive, katere se večkrat spominjajo n? svoje bivše učenke po svetu \ molitvi.
Vse Žirovce in Poljance ko; ! Ločane bo zanimalo tudi to j da je stara znamenita gostilna na Glavnem trgu pri "Kron-birtu," kjer je svoje čase znani "hauskneht" France tako rad postregel vsem dolinskim "furmanom," sedaj'popolnoma prenovljena in je postala lep hotel.
Puštala pa tudi ne smem prezreti, zakaj puštalska "republika" se vedno bolj veča z novimi hišicami delavcev, ki imajo delo ali v domači tovarni klobukov "Šešir" ali pa hodijo v Kranj v tovarne. Nekateri so zaposleni tudi na Trati v novi tekstilni tovarni. V Puštalu imajo sedaj tudi javno kopališče blizu "Načeta."
Iiribec s svojo Kalvarijo pa je vedno predmet pobožnih in radovednih obiskovalcev.
Tudi pred kapucinsko cerkvijo so sedaj mnogo popravili. Ceste so v Loki bolje regulirane. Seveda ovinka pod "nunami" nihče ne bo odpravil, zakaj ta pot bo prej ali slej najboljši za delanje šoferskih izpitov.
V Stari Loki pa je v starem Štralovem gradu nameščen zavod za slepce, kjer jih je okrog 40. Vsi ti slepci se radi spominjajo tudi ameriških dobrotnikov.
S tem sem vam obudil samo mali spomin na domači kraj in samo nekaj slik pre-dočil. Predolg pa ne smem biti, saj veste, da dobrih stvari se človek prej naveliča kot slabih in da sladke jedi prej škodujejo kot grenke.
Prav od srca pa vsem želim, da bi spomin na domači kraj ostal živ, saj doma se mnogokdaj na vas vse kakor na vse
Veliko 3i srečo Slcvenci lastimo, naš vrt bo otvoril ljubljeni vladar. Predsednika tukaj iskreno častimo, udanost mu našo poklonimo v dar.
Bog živi! Ori naj v višave nebesne, tako te pozdravljamo srčno vsikdar! Besede bi radi izbrali prelesne, najlepše poklonili tebi v dar.
Ti vitez preblagi, ljubezen si vseh, na tebe vse gleda, te ljubi vsak vnet. Vse za te! V zvestobi ti trdno obeta, Rooseveltova slika, spomin nam je svet.
Le sprejmi od naroda srca vsa naša, kreposti najlepše so tukaj doma; odkritost, glej naša, ti tukaj nanaša, naš narod te ljubi in v čislih ima!
Pozdravlja te množica pestra, tu zbrana, navdušen te danes naš narod slavi; ta slika bo lepa v spominu ostala, v tvojem naj srcu naš narod živi!
Veliko si srečo Slovenci lastimo, otvoril naš vrt bo ljubljeni vladar; ob slovesu prisrčno ti tu govorimo: Najboljši predsednik, pozdravljen, nazdar!
ostale Slovence v tujini spominjamo, zakaj kri ni voda in hočemo vsaj nekoliko z raznimi obiski popraviti kar je bilo v preteklosti zamujeno.
Bog živi vse Žirovce, Poljance
in Ločane, "Bog živi vse Slovence, pod streho hiše ene"!
Rektor Viktorijan Demšar. --—o---—
Slovenski dan v Gordon parku
Balincarska tekma na Jutrovem
Tem potom vam sporočam, da je bilo na seji 10. julija urejeno vse potrebno glede skupnega koncerta slovenskih pevskih zborov 20. avgusta v (shell) Gordon parku.
Najprvo bodo nastopili mladinski pevski zbori in slicer v dveh delih, eni pod vodstvom g. Ivana Zormana in drugi pod vodstvom g, Louis Šemeta.
Drugi del programa bo obstojal iz odraslih zborov in sicer starejša društva pod vodstvom g. Jack Nagelna in mlajša, kakor Modern Crusaders, Serenaders in Planina pa pod vodstvom g. Kogoja.
Prve skupne vaje bodo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in sicer 8. avgusta ob pol osmih zvečer. Pesmi, določene se lahko dobi pri tajniku g. Mišmaš ali pri g. Jack Nagelnu. Prošeni so vsi zbori, da se pesmi nauče že poprej in tako ne bo potrebna dolga skupna vaja.
Predlagano je bilo, da se po prireditvi pripravi za pevce tudi nekaj prigrizka ali okrepčila. Podrobnosti programa se bo uredilo pozneje, kakor tudi glede godbenikov. Godba sv. Lovrenca se je že priglasila, pričakuje se mogoče tudi godbo sv. Vida in pa godbo Bled. Pričakuje se, da bodo te godbe olepšale program, da bo bolj strnjen v celoto.
Program se bo vršil na javnem prostoru in ne bo nikake vstopnine. Prav prijazno ste vabljeni vsi rojaki, kakor tudi mestni in državni uradniki. Upamo, da nam bo g. Ivan Zorman spregovoril par besedi o slovenski kulturi itd.
To so glavni podatki zadnje seje. G. Max Traven je prevzel nalogo, da nam preskrbi "Public Address System."
Zastopnike Narodnih domov opozarjamo, da ne pozabijo na sejo, ki se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Člair Ave. in sicer 8. avgusta, da uredimo vse potrebno glede koncerta. Ne pozabite!
Jugoslovanski narodni
domovi v Ohio. -o-
—Ivan Gostinčar, ugledni gostilničar in posestnik v Klečah pri Dolu, je po dolgem trpljenju izdihnil svojo dušo.
že dolgo časa sem se pripravljala in se končno pripravila, da tudi jaz kaj napišem v korist Slovenske delavske dvorane na Jutrovem, v naš priljubljeni list Ameriško Domovino.
Naznaniti želim cenjeni javnosti, da smo se namenile članice gospodinjskega kluba (odsek SDD), da priredimo balincarsko tekmo v nedeljo 23. julija, pri-četek točno ob dveh popoldan. Ker nas občinstvo ob raznih prilikah poseti v obilnem številu, upamo ter pričakujemo obilne udeležbe od strani ljubiteljev tega športa.
Ako pomislim na preteklost, se spomnim, kako smo ženice godrnjale nad možički, ko smo jih klicale k jedi in želele vse najslabše tistemu, ki je znašel krogle ali ta tako priljubljeni šport, ampak sedaj imajo pa možički trubel, da nas spravijo domov k peči. čemu se nebi ženski spol udejstvoval v tem športu, saj se jih vidi že povsod in v mnogih krajih že celo moške nakril ju jejo. Saj pravi pregovor, da ženska podpira tri vogale pri hiši, torej po tem takem smo tudi me upravičene do nekoliko zabave. Končno pa tudi pomagamo našemu narodnemu zavetišču, kjer se zbiramo ob priliki raznih pomembnih slavnosti.
Torej v nedeljo bomo videli katera bo zmagovalka, seveda jaz to sebi najbolj želim, ampak v naši naselbini jih je mnogo, ki se tudi moškim ne podajo kar tako, čeprav se štejejo med prav-ke v balincanju. Kar se mene tiče naj vam povem, da mojo kroglo že dva tedna namakam, torej če se bo slišala kakšna rešta, vedite, da bo gotovo od moje strani. Omeniti moram tudi, da imamo kot nalašč prav nove krogla in štiri izvrstno urejena igrišča, torej bo dovolj prostora tudi za druge.
Da ne bo nihče trpel gladu bo dovolj preskrbljeno in tudi hladnega penečega piva bo na razpolago in kar še spada zraven. . . . Sedaj vas pa še enkrat vljudno vabim iz širnega Clevelanda in okolice ter vam kličem na veselo svidenje na tekmi!
Tončka Rolih
-o-
IZ PRIMORJA
Trst.—Umrli so: German Evgenij, 30 let; Hadolin Zora, poročena Štokelj, 66; Molikar Jurij, 82; Štrajn Matej, 55; Brišček vdova Cuk Antonija, 75; Pavlin poročena Jarc, 46; Štok Josip, 54.
Trst.—Zaradi angine je umrla 63-letna Elvira Babič. Njena mati, 83-letna Ivana Bensa, ki je bila v zadnjih trenutkih ob umirajoči hčeri, je padla zaradi tega v globoko nezavest.
Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani
Prihodnji teden 25.-30. julija se vrši v Ljubljani, v pre-stolici Slovenije, sijajen kongres Kristusa Kralja, kralja vseh kraljev, vladarjev in nas Zemljanov. Na tem kongresu bodo zastopani vsi katoličani sveta. Tudi Slovenci iz Ameriko bodo častno zastopani. Veliko nas je, ki ne moremo biti osebno navzoči na tem slovesnem kongresu v Ljubljani, smo pa lahko navzoči v duhi to je, da se spominjamo tega kongresa v molitvah.
Zato je bilo na seji zveze dr. Najsvetejšega Imena priporočano in sklenjeno, da naj bi vsa društva imela 30. julija skupno sv. obhajilo in sicer vsako v svoji cerkvi. Za to priporočamo vsem tajnikom društev spadajočim v Zvezo dr. Najsvetejšega Imena, da sporočijo župnim uradom, da oznanijo skupno sv. obhajilo na dan 30. julija za boljši uspeh kongresa. Gotovo se bodo tudi v Ljubljani spomnili na nas ameriške Slovence. Zato je prav, da se jih tudi mi spomnimo v molitvi, da bi kongres bil uspešen in da bi se svi ime Jezusovo častilo od vseh vernikov.
Naznanjam vsem odbornikom, zastopnikom in vsemu članstvu dr. Najsvetejšega Imena v farah sv. Vida, sv. Lovrenca, Marije Vnebovzete in sv. Kristine, da bo. prihodnje skupno zborovanje v sredo 26. julija ob sedmi uri zvečer v šolski dvorani fare sv. Vida. Sprememba seje je zato, ker se vrši 30. julija slav-nost v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Vabljeni so vsi zastopniki, odborniki in vse članstvo, da pridete omenjeni večer na važno zborovanje. To bo zadnje skupno zborovanje, ki bo še pred skupno veselico, ki se bo vršila 20. avgusta. Za ta dan že sedaj vabim, vse člane in nečlane, da se pripravimo za naš katoliški dan, ki bo spojen z vrtno veselico na Spel-kotovi'n prostorih v Euclidu. To naj bo dan za vse katoličane države Ohio.
O tem še prihodnjič kaj več. Sprejmite vsi prav lepe pozdrave.
Jacob Resnik, predsednik.
-o-
Srebrni ubilej
Srečna zakonca g. in ga. Louis in Rozalija Jerše stanujoča na 19702 Killdeer Ave. sta bila lepo iznenadena in presenečena, na svojem krasnem domu, ko sta se vrnila s farm, kamor sta bila premišljeno speljana po svojih treh sinovih in hčerki in sicer zadnjo soboto večer 15. julija. Med tem, ko sta bila odsotna se je zbralo v njiju hiši veliko ljudi, ki so napolnili vse prostore. še godci so se poskrili v klet, da so udarili, ko sta se vrnila v hišo, v kateri je vladala tema.
Razume se, da je nastalo po iz-nenadenju veliko veselje, ki je trajalo pozno v noč. Slavljenca sta dobita veliko in drgooenih daril, kar sta si tudi zaslužila. Velika udeležba občinstva je pričala, da sta priljubljena po širnem Clevelandu. G. Jerše je doma iz žužemberškega okraja na Dolenjskem med tem, ko si je pred 25 leti izbral za tovarišico v življenju vzorno slovensko dekle iz Štajerske, že nad 20 let s nahaja družina na tm svojem lepem domu, ki ima krasen vrt.
Oba še prav dobro izgledata in prav lahko dočakata še zlati jubilej, kar jima želimo vsi. V družini so poleg očeta in mater« trije sinovi: Louis, Stephen i*1 Stanley ter hčer Christina. še na mnoga leta.—G.
-o-
Škocijan.—V škocijanski ja-mi vedno delajo in prenavljajo poti in steze. Napeljal električne razsvetljave še vedno zadeva na velike ovire.

/
Kaj pravite!
>83
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 19, 1939
"1*1
WINNETOU
Po nemikem brlrmik« K. Maya
Apači me niso radi pustili. Ostal bi naj pri njih vse življenje, kakor je živel med njimi Kleki petra, moj rojak, ki je bil njihov učitelj. Inču čuna, poglavar Apače v, mi je obljubljal vse, kar bi mi srce poželelo, in je celo namignil, da me Nšo či, njegova lepa hčerka, rada vidi in da bi jo dobil za ženo. -
Toda pota mojega življenja so bila usmerjena drugam —.
Obljubil pa sem, da ne bom pozabil na svoje rdeče brate, da se vkratkem vrnem in da jih bom 1'edno vsako leto obiskal.
In potem smo odpotovali. In-Ču čuna in Winnetou sta me spremljala. Tudi lepa Nšo či je namreč potovala na vzhod, v mesta belih, da se nauči vsega, kar znajo bela dekleta, in da postane "prav taka, kakor so bela dekleta." Da so se tudi moji trije tovariši, Sam Hawkens, Dick Stone in Will Parker, z menoj vred vračali na vzhod, tega mi ni treba posebej povedati. Trideset bojevnikov bi naj skrbelo za našo varnost na potu po samotah prerije.
Prve tedne se ni nič posebnega pripetilo. Potem pa smo doživeli žalosten dogodek, ki je kruto prekinil naše potovanje ter dal Winnetouovemu in reči moram, da tudi mojemu življenju čisto drugo smer.
Jezdili smo po valoviti, travnati preriji. Gozdov ni bilo, le redke gaje smo srečavali in tu pa tam grmovje. Na zapadu je tak odprt svet za potovanje zelo u-goden. Prost razgled nudi na vse strani in če se ti kdo bliža, &a vidiš že od daleč pa se lahko pripraviš na srečanje. In na divjem zapadu je vedno dobro, če si na vse pripravljen. Vsake vrste ljudje se potepajo po njegovih neobljubenih samotah in nikdar ne veš, na koga boš naletel.
In res smo srečali take sumljive ljudi.
Štirje jezdeci so se nam bližali. Od vzhoda so prihaja, beli so bili.
Seveda so tudi nas«e od daleč zagledali. Obstali so, najbrž niso vedeli, ali bi nas bilo varno srečati. Trideset Indijancev srečati na samotni preriji, — to ni prijetna reč za štiri bele ljudi, posebno če ne vejo, katerega rodu da so Indijanci.
Nekaj časa so se obotavljali, pa so menda opazili nas bele. Pomirili so se, pognali konje in nam prišli naproti.
Bili so oblečeni, kakor so običajno oblečeni cowboyi. Puške, nože in samokrese so imeli. Ameriški cowboyi, pastirji na ogromnih farmah zapada, so vedno na konjih in oboroženi. x Na dvajset korakov so obstali, prijeli za puške, kakor je na zapadu v navadi, in eden izmed njih je pozdravil:
"Good day, meššurs! Ali je treba imeti prst ob petelinu?"
Sam je povzel besedo in govoril za nas. Bolje bi bilo, da ni!
"Good day, gents!" je odvrnil. "Le pustite puške pri miru! Ne bomo Vas pojužinali!
Ali smemo zvedeti, odkod prihajate?"
"Od starega Misisipija sem." "In kam ste namenjeni?" "V novo Mehiko in črez gore v Kalifornijo. Smo zvedeli, da tam pastirje bolje plačajo ko tod *n da je laže dobiti službo."
"Morebiti. Toda precej potov bodete še prejezdili, da pridete do take dobre službe! _ Mi pa prihajamo od tamle go-fi>" je nadaljeval gostobesedno ln čisto brčz potrebe, "in smo namenjeni v St. Louis. Ali je P^rija varna?"
'Da. Mi vsaj nismo nič sumljivega videli. Pa se vam ni treba ničesar bati, saj vas je več ko dovolj za vse slučaje. Saj pojdejo rdeči gentlemani z vami na
vzhod?"
Le tile trije, Inču čuna, po-
v wwiw 1111J111 m mnnnmminmiii TI iiii
glavar Apačev, njegov sin Winnetou in njegova hčerka."
Radovedno nas je gledal.
"Ni mogoče —! Tale rdeča lady potuje v St. Louis —? Ali smemo tudi za vaša imena zvedeti?"
"Zakaj pa ne? So čisto poštena imena, se jih ne sramujemo in jih tudi ne skrivamo. Mene imenujejo Sam Hawkensa, če se ne motim, tale dva sta moja tovariša in prijatelja Dick Stone in Will Parker, tule pa vidite Old Shatterhanda. Ta mladi boy — fant — vam z nožem zakolje sivega medveda in trešči najmočnejšega človeka s samo pestjo na tla.
Takole —. Mi smo se vam predstavili. Ali nam bodete tudi vi svoja imena povedali?"
"Radi! O Sam Hawkensu smo že mnogo culi, onih drugih gen-tlemanov pa še ne poznamo. Meni je ime Santer. Nisem tak slaven westman kakor Sam Hawkens, le čisto navaden cowboy sem."
Povedal je tudi imena svojih treh tovarišev, pa si jih nisem zapomnil. Popravešal je še po potu na zapad in nato smo se ponovili. Odjezdili smo vsak na jvojo stran.
Ko je Santers s svojo družbo izginil v valoviti preriji, je dejal Winnetou Samu:
"Zakaj je moj brat Sam tem ljudem tako natančno pripovedoval, kam potujemo in odkod smo?"
"Bi ne bil smel?"
"Ne!"
"Bi le rad vedel, zakaj ne! Vljudno so nas vprašali po imenih, zato smo jim tudi vljudno odgovarjali. Povedali so, odkod prihajajo, zato smo pač tudi mi morali resnico povedati. Ali ne? 3am Hawkens vsaj je vedno vljuden."
"Ne zaupam njihovi vljudno-ti. Bili so vljudni, ker je nas osemkrat več. In človek je lahko resnicoljuben, pa vkljub temu ni treba, da bi vse povedal. Ni mi prav, da je Sam Hawkens izdal, kdo smo in kam potujemo!"
"Zakaj ne? Ali mar misliš, da nam bo škodovalo?"
"Da."
"Ne uvidim, kako bi nam naj škodovalo, da smo jim resnico povedali! Nikdar več jih ne bomo videli."
"Lahko nam škodujejo. Tile beli ljudje mi ne ugajajo. Tisti, ki je govoril in ki se je Santer-ja imenoval, nima poštenih oči."
"Mogoče. Pa nisem opazil. In če bi tudi ne imel poštenih oči in poštenih misli, je nam to lahko čisto vseeno. Saj pravim, da se ne bomo nikdar več videli. Loci li smo se, jezdili so na zapad, mi pa jezdimo na vzhod. Ne bo jim prišlo na misel, da bi se obrnili in nas nadlegovali!"
"Ne zaupam jim. In pogledal bom za njimi.
Moji bratje naj jezdijo počasi dalje, jaz pa se bom z Old Shat terhandom vrnil in sledil belim Rad bi videl, ali res grejo svojo pot, ali pa nas mislijo morebiti varati."
In tako smo naredili. Drugi so jezdili dalje, midva z Winne touom pa sva se obrnila nazaj po sledi sumljivih ljudi.
Reči moram, da tudi meni San ter ni ugajal in da se mi tudi njegovi trije tovariši niso zdeli vredni zaupanja. Le da si nisem znal razložiti, zakaj in kako bi nam naj bili nevarni. Recimo tudi, sem ugibal, da so eni ti stih, ki ne znajo kakor pravimo ločiti med mojim in tvojim, kaj bi jih naj mikalo, da bi nas napadli in oropali? In če so si morebiti tudi mislili, da je naša prtljaga dragocena in vredna roparskega napada, — ali bodo šti rje napadli sedemintrideset do bro oboroženih ljudi, med njimi take, kakor sta Inču čuna in Winnetou?
Zahvala Združenih mladinskih pevskih zborov
Od zadnjega poročila do danes so darovali Se sledeči v potovalen fond Združenih mladinskih pevskih zborov za koncert, ki se je vršil v Pittsburgh, Pa.
Pri Slavčkih nabrala Mrs. Peternel: $1.00 Bertha Čeraigoj, 70c J. Peternel, 50c neimenovan in 35c Jennie Medved. — Nabrala Mrs. Birtič: Po $1.00 Dr. Jos. A. Neuberger in Wolkov Jewelry Co., in 25c prijatelj. — Na Waterloo Rd. nabrala J'. Sever: 50c Ludwlg Raddel; po 25c Mrs. Matt Se-zun, Rudolph Richtar, Mr. in Mrs. Zele, Prank Pezdir, Milka Blagovič, Waterloo Rd. Dept. Store, Maxiner & Co., Grovewood Bakery, Louis Oswald, P. Dacar, Miss McGraph in Mrs. Jerry Pike; po 10c Park Shoe Repair in Mrs. H. Dreyfuse. — Nabrala Ed. Ter lep in M. Zabukovec; $2.00 Dr. Perme; $1.00 Jos. Zele in Jos. Novak; po 50c Mary Jalovec, Ella Starin, Mr. in Mrs. Godlar, Councilman Vehovec, George Panchur, Mrs. Peskovec in Frances Brazina; po 35c Mrs. Markovič; po 25c John Yanchar, Mr. Leskovec, Jr., Mr. Kirchman, James Kožel, Prank Homa, J. H. Ter-bižan in Louis Jeram; 20c Mrs. Rose Paulin in po 10c Mr. Janez Leskovec, Frank Mišič in Frank Femob. — Nabrala Mrs. Hribar: $1.00 Elsie Artel; 50c Mrs. Markovič in 25c Frances. Wolf. Pri članih društva št. 59 SDZ $1.00 Louis Zele, po 50c Mi'. Anton Baraga, Uršula Branisel in John Vi-vič. — Nabrala Mrs. Pavli: $2.00 Dr. Urankar, 50c John Pavli; po 25c J. Novak, Frances Krnc, Vera Milavec, Mary Wretschko, Frank Avsec in Anton Avsec; po 10c Frances Adlazek, Mike Špeh in Rose Špeh in 5c Mary James. — Nabrala Millie Kramar: $1 Jennie Kramar, 50c Joe J. Novak in 25c Frank MiklavČič. — Nabrala Molly P. in Juli Godec, po 25c John Robida, Mrs. My Levar, Mrs. Marie Šinkovic, John Lexon, Louis Urbas, J. Škoff, v. Zajc, in R. Paulich; po 15c Mrs. Joe Zimmerman in po 10c Mrs. Elbet, Mrs. J. Balish in S. Mal-ner. Nabrali Mary, Millie in Matt Zabukovec: po 50c Mrs. F. Godlar, Mrs. John Bartol, .Joe Reya, Cyril Svetlin, Mrs. Mary Plešec in Mr. T. Mišich; po 25c Frances praprotnik, Frank Butcher, Mrs. J. Smith, A Friend, A. Škufca, V. Manns, Tony Gruden, Andrew c. Šega, Julia Kompes, Joe Somrak, Josephine Zupane in Perko; 20c Mary Nachtigal, 15c Frances Ster-le in 10c Mr. Morel. Nabrala Do-bida: $1.00 Joseph Klein; 50c James Fitzthum; 30c Mrs. Novinc; po 25c Mrs. G. Kurent, Pete Lusbrik in Edna Dairy; 15c Mr. Galop in po 10c Eddy Skebe, Mr. A. Pirnat, M. Vanel-li, Anton Aucen. Donnie Otoničar, A. Zadnik in Mrs. Wess. — Nabral Mo-herčič; po 50c Frank Jelerčič in Mrs. Frank Terbižan in po 25c Mrs. Jos Bradač in Mrs. Steve Simpšič. $1.00 Ferušek Furniture do. Nabrala Florence Hribar: 50c Mrs. Mary Kne, 25c Grovewood Confectionery in Louis Milavec. Nabral S. Markovič: 50c Fran-
ces Klun in po 25c A. Klančar, Mrs. J. Zalar, Ivan Spehek, Mrs. Gole, John Levstik, Karolina Markovič, Mrs. John Rozman in M. Markovič. — Nabrala Malič: 25c John Tavčar in Sam Goldman in 10c Mike D. Leila. — Nabrala Nagode: $1.50 Mrs. J. Nagode in 25c Mrs. B. Godec. — Nabrala Florence Hribar: Mrs. J. Klinek 50c. Nadalje 30c neimenovan, 25c Viola Za-krajšek, John Hočevar, Mrs. V. Kline, Mrs. F. Krall, Mrs. ,Ji. Kužnik, Mrs. Kogoy, J. M. Steblaj, Martin Plut. 15c A. J. Steibenz in Mrs. Pauline Hribar in po 10c Mrs. J. Zabil, Mrs. J. Heid, Mrs. Pollenshot in Frances Vi-čič ter po 5c Lovšin in Novosel. — Nabral Fred Hribar: 50c F. Korenčan in Anton Dolgan: po 25c B. Godec, Andrew Ciatel, Zaubi, Anton Ogrin, Joseph Durn, ,J>. Prostor, M. Pertmut-ter in Acme Dry Cleaning Co. 20c Joe Turek in Mr. Vičič; po 15c Mrs. Alich, F. Gubane, Gubane, Mrs. R. C. Fuller in Carl Riko.
Pri Skrjančkih nabrala Angela Kern: po 50c Mr. in Mrs. Matt Kern, in Mr. in Mrs. John Bavec; Po 25c Mr. in Mrs. Louis Cigoj in 15c John Zimmerman. — Nabral F. Štefančio: po 25c Mary Bolko, Mary Jakše, M Cunningham in Lillian Banko. — Nabral F. Požar: 50c Anton Tomažič, po 25c Math Koren in Mrs. M. Požar. — Nabrala Lillian Jadrich: $1.00 Albina Novak, 50c Joe Kappler, Philly Močilnikar, A. Šabec, Wm. A. Kun-chik, in Edward Debevec; po 25c Vic-ter Jadrich, neimenovan, neimenovan, James Koucky, Jerry W. Knaus, Jr., Mary T. Lazar, Louise Pol, Molly Krai, Mrs. Prinoch, Anna Sirk, Paul Schnel-ler in Joseph Gornick; 15c Mr. Noč in po 10c neimenovan, Mr. Benko, M. Smith, Al Glatz, M. F. Xntihar in Martin J. Svete. — Nabral Frank Požar: $1.00 Globokar's Service Station; 50c Chas. Žele in L. Starman; 25c Anton Ogrin in, Frank Žagar. — Nabrala Stella Slokar: $1.00 Louis R. Wess, 85c Nottingham Feed; 50c Frank Knaus, 35c J. Ensenfud, 30c Louis Kapel, in po 25c Joseph Boldin, Frank S. Nemeth, A. F. Vichick, DDS., Joseph Kcss in Morris Mandel — Nabrala
ly Rechar, Louise Rechar, Mr. Frank Mayer, Mr. Frank Kane, Eddie Meyers, Mathew Cegiel, E. J. Perko, Geo. Henderson, Joe Blatnik, Charles Čes-nik, Agnes Polanz, J'. R. Keily, Louis Samsa, P. Klemenčič, Mr. M. Pri-možnik, Mr. Cerček, Stan Potokar, A. Prezelj, Mrs. Rupert, Mrs. M. Ka-dunc in Mrs. A. Turk. — Nabrala Viola Mihalich: $1.00 Mary lagod-nik; po 25c Mr. in Mrs. Sokach. Anton Jagodnik, Mary Tekavc In Frank Jagodnik; 20c Regina Kuchar; 15c Jean Mihalich, 10c Frances Zajc, Mrs. John Vene in A1 Wagner; po 7c M. T. Intihar in Krase. — Nabral Branko Jelenič: 50c Frank Jelenič, 25c Mike Krvij, Mohawk Hardware in Wright's Clothing Store. — Nabrala Fred Martin in Louise Jadrich: $1.00 Frank Kramer, Louis Godec, Mary Starman in Gertrude Kolar; po 50c John Kausek, Wright Store, Luka Slejko, George's Grocery, M. Lukos, Frank Knaus, Frances Jerman, Fred Zupančič, Black Cat, in Frank Bila-nich; po 25c L. Lipanje, Ted Mandel, J>. Virant, Matt Prelc, Geo. Kuhar in Henry. — Nabrala Violet Vogrin: 35c Mr. In Mrs. Martin Vogrin; 25c Mrs. Gclob in Mr. Knific; 15c Antonette Simčič in Mrs. J. E. Mahne; in po 10c Prank Dragolič, Mrs. Jennie Hr-vatin, Jennie Mrnasch, Mis. Rocar, Mrs. Kunstel, Mrs. Kuret, in po 5c Anna Schwarts. Nabral Frank Zalar: 25c John Petrich, Joe Pugel in Anton Marlnšek; po 10c Valentin Ogrin, Caroline Zaller in Fred Kornblum. — Nabrala May Anna Zelle: 25c Fred Žele, Dorothy Stribal, Edi Žele, Anton Žele, Mary Strekal. 4c Martha Golinar, 3c neimenovan. 25c Louis f'ribavec. Nabrala Fred Martin in Louise Jadrich: $1.00 J. Obred; po 50c John Lapuh, Frank Fajfer, Joe Vidmar, Bertha Černigoj, Frank Mih-čič; po 25c Tony Zivko, A. Felicjan, Phillip Vitigoj, Anna Kovačič, Franks Cafe, Mountain Inn Cafe, Madge Pu-cel, John Lapich, Mr. Kramer, Frank Mervar, Pauline Zupančič in neimenovan; po 10c Jennie Gorišek in neimenovan. — Nabral Carl Smerdel: $1 Karl Smerdel, 10c Carl Smerdel, Jr., in 5c Joe Smrdel; 50c Mrs. John
Lillian Jadrich: $1.00 Nottingham Dry Cleaning Co., in Frances Gorše; po 50c Pauline Ulle, Louise Jadrich in Eugene Jadrich; 40c Emma Gorše, 35c John Velkovar in po 25c Anna Ces-nik, William Gorše, j. a. Kapla, Frank Gorše, Louise Rechar, Frank Meyer, sr., Louis Gcrš, Lillian Jadrich, po 10c Emil Mikušič in Frank Many in 5c Jchn Doe. — Nabral Fred Martin: $1.00 Frank Drugavid in Mr. Drenik. — Nabrala Mrs. Klemenčič: Mr. in Mrs. Klemenčič $1.50 $1.00 Mr. in Mrs. Rudclph Perdan, Mr. in Mrs. Anton Yerak, Mrs. Frances Medved, Milka Kress, in Jožef Mrgole; 3c Frank Mavec; 50c Jchn Žust in Frances Rupert: 35c Mrs. Bokonšek in po 25c Mrs. rtark, neimenovana in Mr. Stark. — Nabrala Mrs. Nachtigal: $1.00 Helena Tirbec, 65c J. Nachtigal 25c Frances Arko in 10c F. a. Se'tina. — Nabrala Lilian Jadrich: $1,00 Mrs. Frances Gorše, Josephine Rodica, A. Logar in Frank Podboršek; 50c Frank Gorge,: Thomas A. Ely in Mrs. A. Simčič; DO 25c W. Gorše. John FtrW.ilnilr TVTnl-.
Ncsse. — Nabrala Mary Mersnik: $1 Mrs. Ludvik Kovačič, in Mrs. in Mr. Blatnik; Po 50c A. Malovašič, A. Si-mens, Mr. S. Terbec, in John Levak; 25c Mr. John Plavc in Kay Leok; 20c Mr. Jos. Mersnik in po 10c Mrs. Nose, J. Zagorc in neimenovana.
Nabral Prank Maurich: 50c K. A. Kogcj in Mrs. Žagar; po 25c Frank Maurich. Fr. Vesel, Mray Štrukel in Frank Segulin; 10c Mrs. Blatnik.
Pri "Kanarčkih" nabrale Mrs. Bub-nič in Miss Samsa: 50c Mr. in Mrs. John Vatovec, Edward Krein Klen Wite Co.; 25c Jennie Konestabo in Rcse Segulin; 20c Mary Kraševic '— Nabral Martin Mirtei in Eddie Zabukovec: Po $1.00 Mrs. Josephine Brez-nikar, Mrs. Anna Glivar, Mr. John Mirtei, Mrs. Anna Yane, Mr. John Gotch, Dentist A. Perko; 85c Mr. Rudclph Feranti; 75c Mr. John Zotler; po 50c Mr. John Shimec, John Gornik, Frank Česnik, Sr., John Daničič, Anton Gorišek, Frank Juh, John Turk* Frawk 'Skadal, Tony Walter, Frank Gcdec, John Hodek, Steve's
Japonske straže so odprle pot kitajskim slugam preko mednarodnega mostu v Tientsin, a a nakupijo živila za angleško in francosko naselje.
Pri Bridgeport, Conn, je letalo zgrešilo zrakoplovni pristan in treščilo va zemljo tam blizu. Šest potnikov v letalu je odneslo le lažje poškodbe.
Service Station, Mrs. Anna Požar, Goodman's Store, Martin Mirtei in Androw's Hardware; 40c Mrs. Mary Dušek; 30c Mr. Louis' Mirtei; po 25c Mr. John Keglovič, Joe Orehovec, Frank Volk, Mr. Zidanič, Mr. Bill Oblak, Charley Shemc, Paul Duale, Tony Sukovič, James Yane, Aetna Loop Dry Goors, Mr. Mike Lesock in neimenovan; 20c Valentin Vidmar in 15c Mr. H. Pinešič. — Nabrale Mrs. Mirtei in Mrs. Planinšek: $2.00 Jennie Bartol; $1.00 Joseph Silk; po 50c Mr. in Mrs. Frank Mezgec, Mrs. Josephine Hočevar, Mrs, Mary Zabukovec, Mary Hočevar; po 25c Mrs. Antonia Rolih, Mrs. Jack Pollack; 20c Mrs. Antonia Plahutnik; 10c Mr. Mike Straiot. Nabrala Miss Josephine Ludvik; 35c Mrs. Ludvik, 25c Mrs. Kokotec, Mrs. Mary Žagar; 20c Mss Betty Romano; po 10c Mrs. Cvelar, Miss Jean Svelbar, Mrs. John Kolesar, Mrs. Mary Ter-lep; po 5c Miss Mary Turk, Miss Sophie Blatnik in Mrs. Franck. — Nabrala Albina Kodek: 25c Mr. Joe Jan in 10c Miss Frances Jan. — Nabrala Albina Znebel: $1.00 Joe škerjanc in John Potokar; po 50c Angela Znebel, Ja. A. Tratter in Frank Hribar; 35c James Hodous; po 25c Mr. Andrew Hcmolka, Anton Homar, Joe Kravas, Caroline Zadnik, Steve Hrovat, Benny Barouski, Fanrces Endyk, John Gom-bač, Louis Bandi, A. H. Lief; 20c Joe Bubnich, 15c Frank Hrovat; po 10c John Bergoch, A. M. Antes, E. C. Be-hrend, Edward F. Zmena, Joe Santo-ra, Paul Golob, Joe Skočaj, Jim P.o-sak, Prank Škufca, Jacob Eidanc, Josephine Gerlicar, Frank Uljan, Frank Zadnik in Joseph Lever; po 5c Tony Škufca, Mr. Dureiko in Joe Koporak.
Nabrale Mrs. Mirtei in Mrs. Zabukovec: Frank Opaškar in Mike Ke-kič po $1.00 — po Louis Ferfolia, Joe Verček in Mary Jernejčič; 35c Mrs. Theresa Yanchar in 30c Vera Ear-naj. Po 25c Mrs. Antonia Hrvatin, Albert Zupan, Mr. Al Glavic, Anton Pucel in Mary Jerič; po 20c Martin Skočaj; 50c Bill Papež in Mrs. John Urbancic; 15c Mrs. Rose Tomšič in po 10c Mrs. Ropotec, Matt Veranič in 5c neimenovan. — Nabrale Mrs. Novak in Mrs. Zabukovec: 50c Eugene Verček in John Štrekal; 35c Mike Verček; po 25c Joe Boldan, Andy Slak, Šušteršič, Gliha, Silvester Faulin, Martin Lindicn, Anton Meljac, Anton Kordan, Anton Zidar, Frances Gliha, Louis Gliha in Barle ?0c — Nabrala Anna Traven: Po $1.00 Mr. John Pollock, Dr. F. J. Kern, Mr. John Gornik, Mr. John Breskvar; po 50c Mis. Mary Durn, Mrs. Mary Bradač, Mrs. Frances Brešak, Mr. John Ponikvar, Fr. Virant in Mr. Joseph Okorn, in člani društva Tabor št. 139 SNPJ so darovali 55c.
Mladinski zbor na Holmes Ave.;' $4.00 Mr. in Mrs. John Čopič; po $1 Frank Klun, Mary Klun, Mr. In Mrs. Kravas, Rosa Klun in Mr. in Mrs. Ba-tich; po 50c Frank Ivančič, Mary Sto-par, Krist Marc, Mr. in Mrs. Jos. Zorn, neimenovana, Anna Mramor, Ivan Kapelj, Frank Zadel, Tony Drenik, Frank YankoviC in J. Pirih; 40c August Štokel; po 25c Martha Kos, Anna Klančar, Dorothy Rossa, Dr. S. Forman, Joe Novak, X Caputp, Angela Rossa, Anna Fotlar, Carolina CJrbančič, Louise Čebron, Jos. Pen-ko, Sr., Mrs. F. Petrovčič, Jos. Pen-ko, Mrs. Rose Yankovič, Matt Matjan, Jchn Bolka, Josephine Yankovič, Mrs. Anna Lokar, Lena Lokar, Mrs. F. Gorup, Mr. in Mrs. V. Požar, Miss Mary Kcbal, Mrs. Francis Zgonik i:i Mrs. F. Lisjak; 15c Mrs. I. Štrancar; 10c Paul Krašovec. Nadalje 50c Fr. Krajc in J. Pirih; po 25c Louise Ba-tich, Christ Čermelj, Helen Bratina, L. Ogrinc, J. Virant, L. Potočar, M. Hiti, Pauline Mausar, Fanny Intihar, Tcny Tanko, Mary Bencin, Antonia Baraga, Frank Shega, Prank Arko, Rcsie Kraitz, Frances Morel in Helen Mullec.
Nabral mladinski zbor "West Park Zvončki," nabiralec M. F. Mlakar: $2.00 Al Finn; $1.00 Godfild Klun, Rose Mlakar in Andrew Mirtich; po 50c Frankie Mlakar, Anna Maletič, ljubiteljca petja, Jennie Mlakar, Frank Matoh Carl Štrekelj John Zrnel, John Turtcn in George Hayay; po 25c L. Millis, Louis Balant, Frank Debevec, Anton Peterle, Chas. N. Wnick, Anthony Hcsta Jr., P. Sinkler, A. R. Schmidt, Frank L. Leedton in 10c B. W. Goldberg. — Nabral Lach: 75c Mr. in Mrs. Lach; 25c A. F. Sanker. — Nabrala Frances Bolta: Po $1.00 Mrs. Frances Bolta in Miss Frances Bolta; po 50c Geo. Santa in Mrs. Mary Stražišar; 30c Mary Krisman in Frances Tomažin; 25c Mrs. Mary Bolta; 20c Jennie Sarnich in 10c Anna Pelčič; Mr. Lawrence Kožuh $1.00. — Narala Zupančič: po 50c Frank Kosal, Frank Makše Jr., Marko Kuhar, Wm. C. Kozely; po 25c Matija Hočevar, Mr. Joe Gaul, Jos. Kuhar in Jos. Tayliafeno. Nabrala Josephine Gabriel: $1.00 Antonia Stekel!; po 50c Mary Zrnel, Tom Bar-erčič, Joe Sinjur in Mrs. Josephine Slokar, A. Kravanja, Feter Perušek, Jowphine Gabriel; po 15c Frank Pa-tribafis in Frank Juršek; po 10c neimenovan, Frank šušek, Mark Mar-cott, John Tomažin, Joe Intihar in Tcny Michčič. — Nabral John Prišel: $2.00 John Prišel; po $1.00 Steve Brodnik, John Prijatelj, Joe Sanker Jr. in Mrs. Frances Tomažin; po 50c H. Zakrajšek in Caroline Hity; 30c John Urkovec; po 25c Tony Zobec in Helen Prišel; po 10c Milred Prišel in Jchn Prišel Jr.; $2.00 Mrs. F. Lach in 50c Matija Zupančič; po $1.00 Josephine Weiss in Mike Weiss. — Nabrala Klun: $2.15 Mrs. Anna Klun; 25c John Kessling in 10c Joseph TJ. Sulllva; $2.50 Mary Knafelc. Nabral Nick Flis: po $1.00 Mr. in Mrs. FUb, Mr. Marko Kuhar in Joseph Gabriel in 50c Matevž Zakrajšek.
Nabral Joseph Šeme: $1.00 Joe Še-me, Frank Grandovec, Nikolaj Pez-dirc, Jožef Gradovec, M. Maurin, A. Zlatorepec in Hartman Grove; po 50c Mary Novak. — Nabral Louis Seme: Po $1.00 John Zalar in Anna P. Krasna iz New Yorku; po 50c Frank Lavrič, Frank Klemenčič in Frank Žagar. Nadalje so darovala sledeča društva: po $5.00 dr. Delavec št 257 SNFJ, Slovenian Women's Unicn št. 21 SŽZ, Valentin Vodnik št. 35 SDZ, dr. Mir, dr. Kras, dr. Vipavski Raj, Slovenska ženska zveza, dr. Slcvenec št. 1 SDZ, Progresivne Plovnek ešt. 1; $2,50 dr. Marija Vnebovzetje, dr Collinwoodske Slovenke; po $2:00 Pevski zbor Slovan, dr. Za-vednji sosedje št 158 SNPJ, Sacred
Heart of Jesus št. 172 KSKJ, dr. Euclid št. 20, dr. Janeza Krstnika.
Zgoraj navedeni posamezniki in društva naj prejmejo našo iskreno zahvalo, ker so pripomogli, da so Združeni mladinski pevski zbori zamegli koncertiratl v Pittsburghu. Ako co slučajno katera imena posameznikov ali društev Izpuščena prosim, da oprostijo ker se jim ravnotako zahvaljujemo. Ako mi pa tajnice ali tajniki sporočijo izpuščena imena jih bom pa radevolje poslala listom v priobčitev. To poročilo je zakasnelo, ker sem nekaj nabiralnih listin prejela zelo pozno in oni, ki imajo še listine od zunaj, tudi če prazne, prosim da jih vrnejo. Še enkrat vsem skupaj: ISKRENA HVALA!
Za Zružene mladinske pevske zbore Ančka Traven, tajnica •-o-.
IZ DOMOVINE
-Pred svidenjem s svojci je umrla. Ivanka Matjašičeva, rojena Manzeljeva v Metliki, ki je bivala že 30 let v Ameriki v mestu San Franciscu, se je odpravila letos v rojstni kraj, da še enkrat' vidi svojo mater. Pripeljala se je do Ljubljane, v Mikliče-vem, hotelu pa ji je nenadno postalo slabo. Zdravnik ji je odsvetoval nadaljno potovanje, ona pa bi bila na vsak način rada videla svojo mater in druge svojce, zato se je odpeljala z vlakom. Brzojavno je sporočila v Metliko, naj jo pridejo čakat na postajo. Mati, sestra in brat so res prišli, a so jo našli v kupeju II. razreda mrtvo. Sprevodnik jim je povedal, da je na postaji na Dobravicah umrla. V soboto popoldne so jo položili k zadnjemu počitku na pokopališču pri Sv. Roku ob navzočnosti velike množice.
—Dan svoje smrti je napovedal. Nedavno je umrl ugledni napredni posestnik 72-letni Ivan Grabnar, po domače Boltin, v Kostrevnici pod Sv. Goro. Zanimivo je, da je mož sam napovedal svojo smrt. Oni dan je prišla njegova hčerka, ki obiskuje trimesečni gospodinjski tečaj na Sv. Gori, objokana v šolo. Povedala je, da je oče bolan in da bo v četrtek zvečer umrl. Seveda so jo vsi tolažili, da njegova napoved najbrž ne bo točna. Dekle pa je odgovorilo: "Naš ata se še nikoli niso zmotili." Prejšnji zvečer so bili vsi domači zbrani okrog bolnika, ki pa jim je dejal, naj gredo spat, ker jih bo poklical, preden bo umrl. Vprašal jih je še, ali so vse uredili za pogreb in ali so dali dovolj pšenice v mlin za sedmino. Okrog polnoči je zahteval svečo in z njo v roki je izdihnil. Pokopali so ga v soboto dopoldne na Sv. Gori. Velika udeležba ljudstva pri pogrebu je pričala, kako priljubljen je bil rajnki.
—Patrona mu je razmesarila roko. Kočarjev sin France Miš-maš iz Zagradca na Dolenjskem je> doma našel staro patrono, po kateri je pričel razbijati s kamnom. Patrona pa se je naenkrat razpočilai in' fantu razmesarila desno roko.
—Nenavadna nesreča. Prejšnji četrtek se je pripetila v Ca-kovcu strašna nesreča. 23 letna sobarica Marta Dpmjanovičeva, zaposljena v hotelu Zrinjskem je čistila okna v prvem nadstropju in je nenadno omahnila. Med padcem se je ujela za električni vod in močan električni tok jo je smrtno zadel.
MALI OGLASI
Odda se stanovanje
5 sob,, odraslim ljudem in poštenim; stanovanje je zgorej. Vprašajte na 1275 E. 59th St. (166)
Farma naprodaj
Proda se z živino in stroji; vsa v ravnini, studenčna voda, v bližini mesta in šole, ob dobri cesti. Farma vsa obsijana. 20 glav živine, 2 konja in kokoši. Na farmi je 7 poslopij. Mleko odvaža truk pozimi in poleti. Farma meri 150 akrov. Prodam jo, ker mi je mož umrl. Jako lepa farma in zmerna cena. Pišite na Katie Potocer, Box 67, Hart-wick. N. Y.
Gostilna naprodaj
z D 1, D 2, D 3 in C 2 licencami. Se proda poslopje in obrt. Prodati se mora takoj radi smrti. Jako poceni. Vprašajte na 1049 E. 185th St.	(168)
.AMERIŠKA DOMOVINA, JULY .lft, 1939
—Prišel sem, da se mašču-j em!
V očeh mladenko se pojavijo solze.
—Da se maščuješ, oče? — vzklikne ona. — Oh, pusti to — človek nima pravice, da se maščuje, — maščevanje je Božje.
—Ne govori Več o tem, otrok moj — odvrne Palen. — Potrpi še samo nekaj dni. A nato bova odpotovala v najino novo domovino — v deželo svobode.
—A do tedaj moli za mene, Lo, da se mi posreči moj namen.
On poljubi svojega otroka na belo čelo ter hitro odide, kot da bi se bal, da je že preveč izdal.
Prelomljena častna beseda
Ko je odšel Bakunjin iz Pa-lenove hiše, se. je sprehajal ta kot blazen po sobi sem in tja.
Toda pozneje ni mogel več vzdržati doma in zato je pohitel na zrak.
Hotel je biti sam, da se pomiri, da razmisli, kaj naj stori.
Odšel je v majhen gaj, ki se je nahajal izven mesta.
Tam se je utrujen vsedel na klop.
Okrog njega so šumele krone starega drevja.
—Oh, Bog, Bog, —. zašepe-
Toda jaz vam bom pokazal pot, kako boste ušli propasti — prišel sem vas opozorit.
Vi morate dati onim, ki vam strežejo po življenju, možnost da pobegnejo.
Dovolite, da se nesrečni, zaslepljeni ljudje preselijo v Ameriko, da se nikdar več ne povrnejo v domovino. Ako jim pokažete, da ste dobri in da veste, kaj je usmiljenje, bodo odstopili od daljnih atentatov.
A morda se mi celo posreči, da pomirim jezne sovražnike.
To bi bilo delo, ki bi bilo vredno truda.
Vladimirove oči so plamtele, ko je razmišljal o tem svojem načrtu.
Ni se oziral na to, da je to nemogoče — da je to prav tako neizvedljivo, kakor ne more človek nikdar prikovati soln-ca na zemljo.
(Dalje prihodnjič.)
Tedaj zasliši ropot in prasketanje nad svojo glavo.
Ali je plamen že zajel streho?
—A sedaj — tresk! Strop se je deloma porušil.
K sreči je stala Lo tako, da je niso zadela ruševine.
Počasi se približa k odprtini, ki je nastala sedaj na stropu.
To je bila morda njena sreča.
Oprezno se vzpne na strop, bila je dobra in spretna telovadki-nja in konečno se ji je posrečilo.

Sedaj je vsaj lahko dajala ljudem, ki so se nahajali na ulici, znamenja.
Mrzlično se je držala za tram.
V sobo se ni hotela več spustiti, ker je bila sedaj polna gostega dima.
Oči so jo bolele.
Povsod je besnel ogenj.
še enkrat se je spomnila svojega očeta, a nato začne izgub-ljavati zavest.
Roki sta izpustili tram, toda k sreči se je ujela obleka na nek velik žebelj, tako da ni padla v sobico, temveč je obvisela.
Med tem je prihajala Lona vedno bližje.
Sedaj je dosegla streho.
Spretno je hodila na nevarnem robu hiše, previdno in pogumno se je približevala mestu, kjer se je nahajala nesrečna Lo.
Ni gledala na ulico, da se ji ne bi avrtelo v glavi.
— Naprej — je govorila sama sebi — naprej — gre za človeško življenje — pokazati moram Bakunjinu, da nisem hudobna.
KoneČno je dospela do odprtine.
Ko je zapazila Lo, kako visi, je vzkliknila od veselja.
Treba ji je bilo samo iztegniti roko, da jo prime in potegne k sebi.
Lo se zave.
—Hitro, podaj mi svojo roko — ji zakliče hčerka zločinskega krčmarja.
Lo uboga.
Lona uporabi vso svojo moč in potegne mlado Američanko k sebi.
Toda sedaj je čutila, da ji pojemajo moči.
Pred očmi se ji je stemnilo,
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave,
HEnderson 0628
715 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠRO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH- SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena d? O ft ft in stane samo:	^ biUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Milijonar Walter Kohler, bivši governer iz Wisconsin ti«, bo morda drugo leto kandidiral za senatorja proti senatorju Robertu M. Ltv-Follette.
17 New Yorku je mesto razpisalo 58 del. Za delo se je priglasilo 6,500 ljudi, katerih nekateri so čakali pred mestno hišo vso noč. Ko so &e zjutraj vrata odprla so zvedeli, da> morajo napraviti pismeno prošnjo.
V BLAG SPOMIN
ob tretji obletnici smrti blagopokojnega soproga in očeta
Joseph Zabukovec
ki je za vedno zatisnil svoje mile' oči dne 19. julija 1936
Solza Se nešteta pada ob spominih na moža, na očeta, naša nada, ki nas ljubil je iz srca.
Spavaj sladko v grobu hladnem, večna naj Ti luč sveti, — ko trobente glas zatrobi, takrat združimo spet se vsi.
Žalujoči ostali:
ANTONIJA, soproga JOSEPH, sin ANTONIJA por. Gorše, hčer
Cleveland, Ohio, 19. julija 1939.
Kadar imate svatbo, krstijo, piknik, ali najsi bo kakrkšnekoli veselice ali prireditve, se vam toplo priporočam z mojimi vsakovrstnimi mehkimi pijačami. Jamčim vam, da boste dobili najboljše in najčistejše, kar se sploh more dobiti.
Imam tudi več vrste pive kot
ALE in HALF-AND-HALF
POKLIČITE PO TELEFONU HEnderson 4629 in pripeljali bomo najsi bo na dom, v dvorano ali na piknik na farme, kamorkoli želite.
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
6511-19 St. Clair Ave.	John Potokar, lastnik	HEnderson 4629
če Vladimir. —■ Navdahni me, — kaj naj storim?
Carja hočejo umoriti! Ubili hodo mojega očeta — jaz vem vse to in naj molčim?
Ne, to ae ne sme zgoditi —. I o moram na vsak način preprečiti.
Toda kako?
Kaj naj storim, da ne izdam svojih prijateljev? Zakaj ako pripravljajo nihilisti atentat, jih vodi Bakunjin, a nato ga bo policija zgrabila!
Izdajalec bom in moje ime bo prokleto in zasovraženo, kakor ime vraga!
Kako bi bilo, če bi šel k Da-ničevu in bi mu pripovedoval vso stvar?
On ima dovolj glasnikov, ki lahko pridejo v kratkem času v Petrograd in sporočijo tam, kaj se pripravlja.
Toda to je baš ono, česar ne smem, — odvrne Vladimir na svoje vprašanje.
Zakaj ako brez nadaljnega javim carju nameravan atentat, so izgubljeni moji prijatelji.
Ne, jaz moram stopiti pred carja, moram mu reči:
—Veličanstvo, pripravlja se grozen atentat na vas in vašega brata!
Vaši nasprotnki hočejo iztrebiti obitelj Romanovih, da ne bo ostal niti eden član!
«
j emu očetu.
—Oče obljubi mi—reče ona
—	da boš uredil grob te ne-srečnice, ki me je rešila, kot grob kake kneginje.
—Obljubljam ti, otrok moj
—	odvrne Palen — toda kako bi bil srečen, ako bi ji lahko poklonil milijon rubljev kot nagrado, da te je rešila!
—Molila bom za njo — odvrne mlada Američanka ter sklene roki.
In nedolžne ustnice dobre in nedolžne deklice so začele mrmrati toplo molitev za pokvarjeno in propalo junaško mrtvo Lono.
Bog je gotovo uslišal njeno molitev.
A nato prime Lo očetovo roko.
Oh, kako srečen je bil Palen da je mogel konečno objeti svojega edinega otroka!
—Ali bova sedaj, dragi oče, odšla takoj nazaj v Amerike?
—Oh, odidiva iz te mračne Rusije, kjer naju čaka samo nesreča, kjer je tako strašno.
—Zaklinjam te, oče, pripraviva svojo prtljago, odpo-tujva še danes, ako je mogoče.
Toda Palen zmaje z &lavo.
—To ne gre, drago dete — reče on — odgoditi morava potovanje za nekaj dni.
—Ali imaš v Petrogradu važne opravke?
— Marsikaj moram urediti, česar ne morem odložiti.
Celo se mu namrši.
—Kakšen opravek imaš, oče?
Tedaj prime Palen roke svoje hčerke, ter jih toplo in prisrčno stisne.
—Kakšen poravek imam, otrok moj? — ponovi mrko.
začela je omahovati.	s!
—	Hitro! Pomagajte! — vzklikne ona.	n
—Sedaj so se začeli vzpenja- n ti ognjegasci. Hoteli so pomaga- r ti Loni.	t'
Konečno je prišel eden tako blizu, da je lahko sprejel Lo v n svoje naročje.
Skrbno jo je zgrabil in se za- r čel z njo spuščati, misleč, da bo šlo za njim pogumna deklica, ki d je rešila druge sigurne smrti. s
Toda Lona se ni mogla držati več na nogah.	0
Ona omahne, hotela se je ujeti z rokama — toda bilo je * prepozno.	r
Izgubila je ravnotežje — glasen krik — a nato se je 1 njeno telo obrnilo parkrat v t zraku.
—Ludje, bežite! — zakliče poveljnik.	1
Množica se prestrašeno uma- t kne.
Lonino telo je padlo trdo na } tla.
Ljudstvo zakriči.	i
Takoj je bil Bakunjin pri nesreči deklici.
Palenu je med tem izročil ognjegasec njegovo hčerko. •-- j Oče je ves srečen objemal in s poljubljal nesrečno Lo.
—Zdravnika, hitro zdravili- i ka! — vzklikne Bakunjin. — " Morda se jo še da rešiti! Lona odpre oči! —Zaman, — zamrmra ona, — za mene ni rešitve!
■—Lona, — vzklikne Bakunjin, — hrabra deklica, ti moraš živeti, ti ne smeš umreti! Toda Lona obrne glavo. —Kaznovana sem! — zamrmra ona. — Pokorila sem se za svoje grehe.
Še enkrat se je stresla; globoko vzdihnila, a nato je izdihnila svojo mlado dušo. • Bakunjin se vrne pretresen ( k Palenu.
Ta je med tem poklical voznika ter posadil svojo hčerko v voz.
Bakunjin sede k njemu in voznik požene konja.
Kmalu so dospeli v hotel. Takoj so prihiteli natakarji in odnesli nezavestno deklico v prvo nadstropje, kjer so se ; nahajale Palenove sobe. J Tam so jo položili v belo po-■ steljo ter poklicali zdravnika. Toda trajalo je nekaj ui, predno so se njeni živci nekoliko pomirili in predno je odprla svoje oči.
Bakunjin je odšel, tako da je bil sedaj Palen sam s s"ojo hčerke v sobi. —Otrok moj — vzklikne on.
—	Dragi moj otrok, sedaj si rešena —sedaj si se zopet vrnila k svojemu očetu.
—Rešena sem! — zašepeče Lo — toda ko bi ti vedel, oče, koliko sem pretrpela, kako hudobni so ljudje, kako zloben je rivet!
—Tiho, otrok moj, — tiho — ne misli več na to.
—Ah, oče, vedno bom morala misliti na to ,dokler bom živela.
Q —Ona omahne na svojo bla-.. zino — preteklo je nekaj mi-L nut, predno je zopet spregovorila :
—Kje je ona junaška deklica, ki me je rešila? Palen povesi glavo, n, —Ona je mrtva—odvrne on.
—	S svojim življenjem je poplačala tvojo rešitev!
Mladi deklici se zasvetijo solze v očeh.
—Mar ne morem za njo ničesar več storiti? — vpraša ona. . . . —Nič drugega, otrok moj, — kot da ji okitiš grob. I Lo iztegne roko proti svo-
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na
«
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN