JSLOVENSKI DOM« izhaja vsak delavnik opoldne. Urejuj«: Mirko Javornik. Izdajatelj: Int. J.Sodja. Za ljudsko tiskarno: Jote Kramarič,
vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 4001 do 4006. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 Ur.
V Ljubljani 17. avgusta 1943 - Leto VIII. - št. I8S
Bollettino di guerra 1178
LE TRUPPE DELL ASSE RITARDANO LAVANZATA NEMICA IN SICILIA
Un incrociatore e tre piroscafi affondati, 16 velivoli distrutti
Comando Supremo. Bollettino N. 1178:
Le truppe Italo-tedesche appogglate al montl Pelorltanl hanno anehe lerl rltardato con azlonl manovrate l'avanzata delle forze avversarle nella zona deilo Stretto dl Mešalna.
Repartl da caccla del 4 stormo e del 21 gruppo lntereettavano varle formazlonl ne-mlche. Nel corso del rlpetutl scontrl 1 no-strl valorosl avlatorl abbattevano 5 Spltfl-re e J Curtlss. In audacl attacchl a c o n -vogli nel MedHerraneo occldentale nostrl aerosllurantl colavano a pleco due piroscafi da 1* mila tonnellate, mentre un mer-cantlle dl medlo tonnellagglo ragrlunto da sllnro esplodeva. Nelle acqne della Slellla velivoli da combattlmento dannegglavano grovemente 2 trasporti per compleaslve SOM tonnellate. SuIIe attrezzature portuall dl Bl-serta aerel Itallanl hanno sganclato nume-rose bombe.
Tre nostrl vellToll non sono rltornatl al-la base.
Ali‘alba d| lerl nostre motosllnrantl, al comando del eapltano dl vaseello Franeeeco Mlndelll da Livorno, sl portavano »rdita-mente all’attacco dl nna formazlone navale hrltannlea presao capo Spartlvento Cala-bro ed affondavano un Jneroeiatore leggero.
Inenrslonl aono state eomplnte su Vlter-hot Novara e nuovamente questa notte su Milano. Ad opera delle artlgllerle contra-eree 1’avversarlo perdeva 4 apparecchl a Vlterbo e 3 a Milano dove 1 dannl resultano Kravl. Un altro bombardlere cadeva nel din-tornl dl Cagllarl colplto dal tlro delle batte-rte della dlfesa. Generale AMBROSIO.
OSNE ČETE ZADRŽUJEJO NASPROTNIKOV PRITISK
NA SICILIJI
Vojno poročilo št. 1178 — Ena križarka in trije parniki potopljeni — 16 letal sestreljenih — Iletalski napadi na Viterbo, Novaro in Milan
poveljstvo — vo]no poročilo
Vrhovno St. 1178:
Italljansko-nemške čete, oprte na Pelorl-tanske gore, so včeraj s spretnimi nastopi zadrževale napredovanje nasprotnikovih sil na področju Messlnske ožine.
Lovski oddelki lz 4. roja in 21. skupine so prestrezali razne nasprotnikove oddelke. Med večkratnimi spopadi so naši hrabri letalci zbili i letal vrst »Spltflre« ter tri letala vrste »Curtls«.
Naša torpedna letala so v drznih napadih na ladijske sprevode po zahodnem Sredozemskem morju na mestu potopila 2 parnika a 12.000 tonami, trgovski parnik srednje mere, ki ga je ujel torpedo, ae je pa razletel.
V	sicilskih vodah so bojna letala hudo poikodovala 2 prevozni ladji s skupno 9008 tonami, Italijanska letala so vrgla številne bombe na pristaniške naprave v Blzertl.
Tri naia letala ae niso vrnila v oporišče.
Včeraj ob zori so se našo motorne tor-pedovke pod poveljstvom kapitana bojne ladje Francesca MlndcIIIa lz Livorna spu-atlle v drzen napad na angleški pomorski oddelek blizu rta Spartlvento v C a 1 a b r I J 1 ter potopile lahko križarko.
Letalski napadi so bili Izvedeni na Vlterbo, Novaro in ponoči spet na Milan- Po zaslugi protiletalskega topništva je nasprotnik izgubil 4 stroje v VI-terbu ter S v Milanu, kjer je škoda buda. Se en bombnik je padel v okolici Cagllarla, zadet po strelih obrambnega topništva.
Rim, 17. avg. e. O bojih, ki potekajo zdaj na Siciliji, piše Mednarodna poročevalska agencija:
POŽRTVOVALNO DELO ITALIJANSKEGA LOVSKEGA LETALSTVA
Rim, 17. avg. s. Italijansko lovsko letalstvo posega dan za dnem v boj s svojim junaštvom in varuje pas Messinske morske ožine, udeležuje se pa tudi trdih bojev v zraku za varstvo italijansko-nemških čet, ki so zapletene v hude spopade na vzhodnem delu Sicilije. Zmerom se h skrajno odločnostjo meče proti sovražniku, ki stalno nastopa s silami, ki so številčno veliko močnejše. 2e v soboto so lovci v ponovnih spopadih zbili Sest »Spitfirejev«. Siloviti boji »o se ponovili tudi včeraj in vnovič so sl lovci 4. roja pod vodstvom junaškega polkovnika Franooisa zaslužili omembo v uradnem vojnem poročilu. Skupaj z njimi so se izkazali tudi lovci 21- skupine, ki so se že v Rusiji pod poveljstvom majorja Foschiuija postavili z odličnimi nastopi in so poželi veliko sijajnih zmag.
Prva skupina lovcev, ki je odletela na napadalni patrolni polet, se je vilic številčni premoči nasprotnika zapodila v oddelek 26 iSpitflrejev«, jih odločno zapletla v boj in s strojniškim ognjem uspešno zbila šest letal. Posebno važno pa je bilo srečanje, ki ga je doživela neka druga lovska skupina B skupino 13 »Spitfirejev«, 12 »P. 4fi«, fi »Lookheadov« in
2	»Beauflghterjema«. V silnem spopadu, ki se je močno zavlekel in je prinesel veliko dramatičnih trenutkov, je bilo zatrdno zbitih pet »Spitfirejev«, 8 »P. 4f>* pa večkrat zadetih, tako da je treba tri izmed nijh imeti za
Izgubljene, ostalih osem pa je bilo uspešno prerešetanih s strojnicami. Od petih zbitih »Spitfirejev« sta dva treščila na tla blizu Vibo Valentia, trije pa v morje na nasprotnem pasu pri Rosario in Keggio Calabria.
Tudi letalski torpednikl so med svojimi trdimi in številnimi nastopi dosegli nove uspehe. Razen petrolejske ladje, ki je bila uničena v noči na lu. avgust po kapitanu Faggiouiju. ki je a tem vrgel svoje 24. torpedo, so v noči na 16. avgust drugi junaški letalci napadli nasprotnikov pomorski promet vzdolž francoske Severne Afrike in dosegli pomembne uspehe. Prvi napad je ob 12.13 izvedel kapitan Giuseppe Cimiti na parnik z 12.000 tonami, ki je plul sredi ladijskega sprevoda sedmih enot, deset milj od obale blizu rtiča Boucaron. Letalci so opazili, da se je torpedo razletel ob ladji in da je posadka hip nato zučela ladjo zapuščati, kar pomeni, da je‘bila tako hudo poškodovana, da jo je treba prišteti med izgubljene. Drug torpednik pod poveljstvom poročnika Vezia Terzija je ob 2.46 torpediral parnik prav tako 12.000 ton. Ta ladja je bila v velikem ladijskem sprevodu, ki je močno zaščiten plul ob rtiču Bengourt. Ko jo je zadelo torpedo, je ladja zletela ▼ zrak. Tretjo ladjo za 7000 ton pa je napadlo letalo pod vodstvom podporočnika Carla Bernocohia. Ladja je bila zadeta in se je potopila.
Nova uredba glede bivanja v Rimu
1 m, 16. avgusta, s. Rimski prefekt je na podlagi čl. 19 sedanjega občinskega ln pokrajinskega zakona Izdal naslednjo odredbo:
Od 18. t. m. daljo se bodo morali na ozemlju rimskega guvernatorata ravnati po tehle uredbah:
J. Anagrafskl uradi rimskega guvernatorata ne bodo smeli niti neposredno niti po komisariatu za izseljence dovo-ljevatl anagrafski vpis tistim, ki ne bi mogli dokazati, da se selijo v Rim lz upravičenih razlogov. 2. prepovedana je Prodaja živil na karte, ki so bile izdane od drugih občin in no nosijo posebnega pečat* prehranjevalnega urada guvernatorata, ali jih ne nadomeščajo druge posebne živilske karte. Do 31. t. m. bodo izgubile veljavo vse dosedanje živilske karte e Pečatom guvernatorata, ter bodo zato morale imeti za obnovo veljavnosti nove pečate ali pa jih bodo nadomestile posebne karte. j. Vsem, ki imajo stalno bivališče v Rimu, j« prepovedano, nuditi stanovanje za več ko pet dni — pa čeprav zastonj — osebam, ki prihajajo iz drugih občin, razen če gro za rodbinske člane ali sorodnike v prvem in drugem kolenu ter iz upravičenih razlogov. 4. Bivanje v hotelih, penzionih in opremljenih sobah ne sme biti daljše od petih dni; po tem roku tudi ni dovoljeno preseliti se v drugo podobno bivališče. Izvzeti pa so tisti, ki lahko dokažejo, da J« njihovo podaljšano bivanje potrebno zaradi zaposlitve ali Iz drugega tehtnega razloga. B. Ugotovitev, kdaj posebni vzroki koga upravičujejo ali ne, vodi rimska policija ob priliki anagrafskega vpisa ali po zahtevi Interesentov, o katerih govori točka 4. Na podlagi listine, ki jo bo Izdala policija In iz katere bo razvidna doba dovoljenega bivanja, bo prehranjevalni urad guvernatorata dal pečat na živilsko karto, ali pa jo nadomestil s posebno živilsko karto. Proti kršilcem te odredbo bo nastopala policija, ki bo poskrbela za prisilen povratek, če gro za
Širite najboljši slovenski onoldnevnik »Slovenski dom«!
posamezne državljane, lastnikom hotelov, penzionov In opremljenih sob pa vzela obrtno dovoljenje za nekaj časa ali za vedno. Glede kršitve čl. 3 to uredbo pa bodo odgovorni družinski poglavarji, ki bodo morali ali v zapor za deset dni ali pa plačati kazen do 600 lir.
Protikomunistični duh med ruskim prebivalstvom v Romuniji
Bukarešta, 17. avgusta.	Nov
dokaz za protikomunistični duh, ki preveva rusko prebivalstvo, se vidi 1 z dejstva, da odhaja vsako nedeljo iz Bukarešte proti Nemčiji vlak Rusov, Ukrajincev ln Kavkazijcev, ki prebivajo v Romuniji ln ki se prostovoljno prlglašajo v ruski prostovoljski zbor, ki ga je organizirala nemška vojska.
Uradno poročilo Iz Borna javlja, da so v noči od 14, na 15. avgusta skupino tujih letal zapovrstjo preletel« več švicarskih predelov. Po mnogih krajih so imoli letalski alarm.
Napredek Mandžurije pod japonsko oblastjo
Hslnking, 17. avgusta, s. Podravnatelj glavnega urada mandžurske vlade Tadaju-ki Kurini jo na zborovanju, katerega so ae udeležili zastopniki gibanja za veliko Vzhodno Azijo, poudaril, da je Mia Mandžurija pred desetimi leti le skupek kmetakih vasi in naselij, dane« pa je država z veliko težko industrijo, ki Ima vse možnosti, da krepko nadaljuje vojno za ustvaritev velike Vzhodno Azije. Kurini je pristavil, da je uspeh prve gospodarske petletke privedel mandžursko vlado do tega, da j® izdelala drugi petletni načrt. Poudaril je, da bodo vso pozornost posvečali pridelavi poljedelskih pridelkov ter težki industriji, zlasti železarski, premogarski in kovinarski. Kurini je končal izjavo z zagotovilom, da bodo pri izvedbi drugega petletnega gospodarskega načrta pospeševali zlasti lahko industrijo.
Med zadnjimi poskusi za obkolitev in za zlom italijansko-nemških črt vidolt obrežne ceste bo angležko-ameriški oddelki prišli na doseg nekaterih nemških postojank. Nemški vojaki so pustili nasprotnika, da je napredoval po vsej širini bojišča, potem pa so ga spravili pod hud ogenj ter mu povzročili znatne izgube.
Amerikance je v istem času zgrabil čelni ogenj italijanskega topništva. Ta dvojni napad jih je presenetil in so ob koncu trdih krajevnih bojev morali ozemlje izprazniti. Dolu napadalcev se je posrečilo uiti ognju branilcev, druge pa, ki jih je siloviti boj hudo prizadel, so zajeli.
Po višinah na srednjem odseku bojišča nasprotnikovi oddelki, ki jim poveljuje general Patton. niso mogli na razjedenem in s tisoč ovirami posejanem ozemlju uporabiti Bkupin svojih oklepnih vozil ter so morali
nastope omejiti na sunke pehote, ki jih je
podpiral topniški ogenj.
Medtem skuša nasprotnik preurediti lastne vrste. Letalski ogledniki branilcev so ugotovili, da so prvo kanadsko pehotno divizijo, ki je včeraj dajala sile za napad, morali umakniti zaradi zelo hudih izgub, ki jih je Imela do zdaj. Kanadski ujetniki zatrjujejo, da je divizija na bojiščih južno od Nebrod-skih gora izgubila okoli 60—70 odstotkov svojega števila.
Na vzhodnem predelu sicilskega bojišča, ki se razteza od Etne pa do obale, ne poročajo o pomembnejših nastopih. Montgomery-jeve čete se omejujejo zlasti na to, da stiskajo svoje vrste ln uporabljajo rezerve.
Kakor poroča snoči ista agenoia, je oddelek nemških bojnih letal pred vzhodno sicilsko obalo, ln sioer prav pred Catanio prestregel veliko število nasprotnikovih izkrce-
vainih edinic. Nemška letala so se takoj spustila v napad tor potopila 2 vozili za iz-krcevanje, naloženi s četami, ter 2 posebni plovili, na katerih so bili tanki in topovi. Utemeljena je domneva, da so se druge, hudo zadete nasprotnikove edinioe pozneje potopih Nemški piloti so nadaljevali napad z majhne višine ter nehali z njim šele, ko so porabili prav vse strelivo.
Odprava posebnega sodišča za Dalmacija
Rim, 17. avg. a. Uradni list je včeraj objavil oklio vrhovnega poveljnika oboroženih sil z dne 9. avgusta 1943, g katerim se odpravlja posebno sodišče pri vladi Dal-mazije in se sojenje krivcev v smislu razglasa od 24. oktobra 1943 prenaša na vojna vojaška sodišča v skladu z njihovo pristojnostjo.
Nemški letalski uspehi
Berlin, 17. avgusta, a. Meseca julija so nemški lovci, protiletalsko topništvo ln oddelki vojske na vsem vzhodnem bojišču uničili 3016 sovjetskih letal. B tem številom, ki je rekordno za enomesečno uničenje letal, se Število zbitih sovjetskih letal v prvem polletju letošnjega leta dviga na 9464, od začetka vojne pa na 43.642 letal.
Ogorčeni boji pri Bjelgorodu
Neuspeli sovjetski poskusi pri Vjazmi, R jeli ju in južno od Tjadoškega jezera — Hud odpor proti sovražnemu pritisku na severnem sicilskem odseku
Hitlerjev glavni stan, 17. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno porečllo:
Ob kubanskem mostišča In ob srednjem Doncu so se ponesrečili krajevni sovražni sunki.
Na odseku pri Bjelgorodu so bile sovjetske čete, ki so napadale vedno znova v zaporednih valovih, po nemških grenadirjih odbite lz bližine v ogorčeni borbi. Protinapadi oklepnih oddelkov vojske ln 68 so prodrli globoko v bok sovražnih napadalnih skupin, Izmed katerih Jih je bilo več obkoljenih ln nnlčenlh.
Medtem ko je zahodno od Orla sovjetska napadalna sila popustila, so sovjetske čete podvojile svoja prizadevanja, da bi s podporo oklepnih sil, protiletalskega topništva ln močnih oddelkov topništva prodrle pri Vjazmi, BJellju In južno od Lndoškega jezera. Tudi tukaj so se vsi napadi ponesrečili ob odločnem odporu naših pehotnih ln oklepnih divizij.
Povsod, kjer so sovjetske čete napadale, so zopet utrpele najtežje Izgube moštva ln blaga. Uničenih Je bilo 193 sovjetskih oklepnikov. Oddelki bojnih letal ln strmoglavcev so zlasti na srednjem odseku podpirali v težkih bojih zapleteno vojsko s uspešnimi napadi proti sovražnim vrstam na pohodu ln Izhodiščnim postojankam.
Medtem ko na južnem odseku slcllskera mostišča ni bilo bistvenega bojnega delovanja. se je ojačil sovražni pritisk na severnem odseku.
Nemška podmornica je potopila ob severni obali Sicilije v drznem napadu ameriško križarko tipa »Brooklln«, ki Je bila močno zavarovana po rušilcih.
Pri prodorih sovražnih letalskih oddelkov nad zasedeno zahodno ozemlje so nemški lovci ln protiletalsko topništvo v zadnjih 24 urah sestrelili 1( letal, pretežno težkih bombnikov. Nadaljnjih 5 sovražnih letal je bilo sestreljenih v letalskih bitkah nad Atlantikom.
Manjše število sovražnih nadlegovalnlh letal je preteklo noč priletelo nad severno Nemčijo.
Mesto In pristanišče Portsmouth so v pretekli noči oddelki nemških bojnlb letal
napadli pri dobri vidnosti Iz nizko višine z velikim številom rušilnih ln zailgalnlh bomb.
Berlin, 17. avgusta, s. Črta, na kateri sovjetske čete najhuje pritiskajo, se vleče jnžno od Bjelgoroda do Vjazme. NI Izključeno, da se bo ta črta še podaljšala, ko so bodo zbrale nove sile pri Bjeliju. S tem bi bila bojna črta več ko 600 km dolga, pravi vojaški dopisnik nemške nradne agencije, ko popisuje položaj na vzhodnem bojišču. V veliki poletni bitki, ki se je razvila v poslednjih tednih, je edini odsek, kjer še vlada neko zatišjd, v bližini limonskega jezera. Strahotni boj, ki divja na vsem bojišču, je zdaj pa zdaj posebno hud na tem ali onem kraju, • jasno pa je, da se bliža višku. Boljieviške |
osvojitve ln strateški uspehi so docela nepomembni v primeri z velikanskimi napori, ki so jih morali Sovjeti opraviti, ter z izgubami moštva In vojnega blaga, ki so jih pri teh prizadevanjih utrpeli.
Vojaški dopisnik zatrjuje, da bo vsekako prav važen prihodnji teden, ker je bilo okrog 200 sovjetskih oklepnih brigad vrženih iz boja, več ko tisoč sovražnih topniških postojank pa uničenih ali zajetih.
K tej strahotni številki je treba še prišteti šest tisoč sovjetskih letal, ki so šli v tem boju za izčrpanje sil v izgubo. Te izgube v velikem spopadu bodo Sovjetom nedvomno zadalo huda skrbi. Takšen je vtis v berlinskih vojaških krogih danes, ki ga sovražne hn h a rije nikakor ne morejo zbrisati.
SPET HUD UDAREC ANGLEŠKEMU LADJEVJU
Nemška letala so na Atlantskem morju potopila za 46.000 ton trgovskih ladij
Berlin, 17. avgusta, s. Mednarodna obveščevalna agencija javlja, da so 24 ur po velikem uspehu, katerega so dosegla nemška torpedna letala proti nasprotnikovemu ladijskemu sprevodu v Srodozemskem morju, nemška bojna letala za dolge polete prizadejala hud udaroo nasprotnikovi plovbi na Atlantskem morju. ITroti večeru 15. avgusta je skupina nemških bojnih letal približno 400 km zahodno od portugalsko obale napadla ladijski sprevod, ki jo vozil proti jugu in ga je sostavljalo 50 trgovskih la-
dij. Sprevod je spremljala križarja s posebno dobro protiletalsko oborožitvijo, 8 rušilci in 6 spremljevalnih ladij. Po poročilih. ki so sedaj prispela, so bile vzlic strahovitemu protiletalskemu ognju potopljene
3	ladje s tonažo 25.000 ton, 2 drugi za 21.000 ton pa sta bili tako hudo poškodovani, dn skoraj gotovo nista mogli nadaljevati plovbe. Letalci so videli 2 drugi ladji, kako je z njiju odhajala posadka, dočim se je iz trupov vil gost dim. NemSka letalska skupina se je vruila na oporišče brez izgub.
Vesti 17. avgusta
Nemški voditelji niso razočarani nad potokom bojev na vzhodu, Četudi nasprotnik tako misli. Lahko so docela zadovoljni, zakaj Sovjetom so navzlic strahotnim žrtvam ni posrečilo spremeniti vojaškega položaja. Nemci se že vedno bore na tisoče kilometrov daleč od svojega ozemlja ln
IMENOVANJA DRŽAVNIH KOMISARJEV V KONFEDERACIJAH Važna načelna izjava novih voditeljev osrednjih sindikalnih
organizacij
Rim, 16. avgusta, a. Agencija Stefani je objavila naslednja imenovanja: avv. prof. Amedeo Gamblnl Jo bil postavljen za komisarja konfederacij® kreditnih ln zavarovalnih ustanov, dr. Carlo Casali za komisarja zveze delavcev v kreditnih m zavarovalnih ustanovah, inž. Fablo Frlggerl ter dr. Riccardo Juc-ker za podkomisarja v zvezi induatrlj-cev.
Novi načelniki konfederacij so torej naslednji: grof Mario Vi »con tl, komisar zvezo poljedelcev, podkomisar pa prof. Pietro Germani; Achlllo Grandi, komisar zveze poljedelskih delavcev, podkomisar pa računovodja Greste Liz-zadrl; sen. inž. Giuseppe Mazzini, komisar zveze lndustrijeev, podkomisar pa Riccardo Ju oker in Inž. Fablo Frlggerl; Bruno Buozzl, komisar zveze industrijskih delavcev,.podkomisarja pa Gioacchlno Quarello ln Glovann! R o v e d a.
Komisar zveze trgovcev: avv. Enzio Storonl. Komisar zvezo svobodnih poklicev ln umetnikov:	prof.	Guido do
Ruggero, podkomisar pa Raffaello Perruui. Komisar zvezo kreditnih ln
zavarovalnih ustanov: avv. prof. Amedeo Gamblno. Komisar zvezo delavcev v kreditnih ln zavarovalnih ustanovah: dr. Carlo Caiall.
Rim, 16. avgusta, s. Komisarji in vice-komisarji sindikalnih zvez so podali naslednjo izjavo:
»Podpisani imenovani komisarji ter vice-komisarjl za zveze industrijskih poljedelskih in trgovskih delavoev ter delavcev v kreditnih in zavarovalnih ustanovah, ter zveze svobodnih poklleev ln umetnikov, v prepričanju, da ima naloga, h kateri smo poklicani, docela sindikalen značaj, ki ne vsebuje nobene politične soodgovornosti, Izjavljamo, do sprejmemo Imenovanje v korist naroda ter naših organizlranoev z« odpravo preteklosti io skrbno obnovo italijanskih sindikatov, ki bo upoštevala Izročila starega sindikalnega gibanj«, in bo organizirance pripravila do tega, da bodo člmprej neposredno imenovali svoje lastne načelnike.«
Bruno Buozzl, Guido de Ruggero, Achil-le Grandi, Gioacchlno Quarello, Oresto Lis-zadrl, Raffaello Ferruzzi, Glovanni Roveda, Carlo Casali.
Splošni vojaški položaj na ruskem bojišču
Berlin, 13. avgusta, s. Mednarodna poročevalska agoncija javlja:	Tudi	predvče-
rajšnjim so se boji zahodno in jugozahodno od Bjelgoroda razvijali na omejenem in sorazmerno tesnem prostoru. Sovjeti niso mogli zaradi tega vreči v boj vseh množic pehote in oklepnikov, -pač pa so imeli veliko bolj krvave izgube kakor pa dan poprej.
Bazen tega so strnjene skupine korakajočih nasprotnikovih čet in številni valovi napadalnih oddelkov nudili sijajne tarče za nemška bojna in bombniška letala, ki so po-
segala v boje od jutra pa prav do pozne noči. Tako Je bilo na primer sporočeno, da je blizu Cuvujova skupina nemških strmoglav-skih letal v sodelovanju z nemškimi oklepnimi vozili s celo vrsto bomb, ki so padale v sredo, razbila več kakor 80 nasprotnikovih avtomobilskih vozil, ki so bila natlačeno polna vojakov, kakor tudi štiri najtežje sovjetske tanke.
Tako je bil v kali zadušen napad, ki g n je nasprotnik usmeril v bok nemške obrambne črto. Kleščnl manever, ki ga je na le-
zadostuje jim samo, da drže sedanje strateglčne postojanke, piše propagandni minister dr. Gtibbels v listu »Viilklscher Beobachter«.
Italijansko mornariško ministrstvo jo odločilo, da se bo oklepnlca »Lltto-rla« odslej Imenovala »Italla«, rušilca »Camlcia nera« ln »Sq.uadrlsta« pa »Artlgllere« in »Corsaro«.
Sv. oče PIJ XIX. o počitnicah no pojde iz Vatikana, kakor že vse od začetka vojske ni hodil. Del gradu Castel Candolfo, počitniškega bivališča papeževega, so dali rimskim redovnicam, katerim so bili samostani razbiti po letalskih napadih.
Francoska vlada Je Izdala zakon, po katerem bodo morali plačati vso davke in dajatve od 1. septembra 19S9 dalje tudi tisti, ki se jim je do zdaj posrečilo tako alt tako izmuzniti.
V sovjetski vojni mornarici eo od preteklega tedna dalje spet uradno uvedene nekdanje službene stopnje, ki so jih Sovjeti takoj v začetku odpravili. Pripadniki vojne mornarice se odslej spet delijo na častnike, podčastnike ln mornarje. Častniki itejejo tri skupine: nižje, vlije ln admirale.
V	prvo skupino spadajo vsi častniki do poročnika bojne ladje, v drugo vsi tisti do kapitana bojne ladje, v tretjo pa kontroadmirall, podadmlrali, admirali ln brodovnl admirali. Tako jo zdaj tudi sovjetska mornarica krenila n* stara carska, docela protirevolucionarna pota.
Romunsko ministrstvo za delo pripravlja zakon, po katerem bodo vsa podjetja, ki zaposlujejo več kakor 3 delavce, morala odslej Imeti posebno delavsko knjižice.
vem krilu Istega odseka izvedlo nekaj oddelkov nemških oklepnikov, je rodil za posledico, da je bila skupina sovjetske vojske obkoljena in uničena. Istočasno »o nemške čete preprečile sovražnikov obkoljevalni poskus.
Na jugozahodnem, zahodnem in severozahodnem odseku pri Orlu je bil tudi predvčerajšnjim dan trdih bojev. Nasprotnik, ki se mu je podrlo upanje, da bo obkolil ogromne skupine nemških sil, se je vrgel v besen čelni napud, ki pa ni prinesel niti najmanjšega uspeha. Proti nemški razvrstitvi zahodno In južno od Vjazme, pri Ki-rovu In pri Jarževu so boljševikl tudi predvčerajšnjim metali t boj sveže pehotne oddelke ln oklepne oddelke, ki so s podporo silovitega topniškega ognja poskušali za vsako ceno prebiti branllčeve črte.
»tran X
»SLOVENSKI DOM«, dne 17. avfiusta 1943.
Štev. 186.
Živahne nepremičninske kupčije
Prepis lastninske pravice je za vsakogar zelo važen uraden akt, ki ga mnogi zasledujejo z največjo pazljivostjo in skrbnostjo. Primerilo pa se je že letos, da so zaradi prepisa nastale silne bomatije in sitnosti. Nedavno se je vnela med dvema Stankama Sila huda civilna pravda, da se razveljavi v polnem obsegu neka kupna pogodba. Sodne lnštance so res razveljavile dotično kupno pogodbo in tožnik je bil nato upravičen, da je izvrSilnlm potom zahteval razveljavljenje kupne pogodbe in da so to zaznamovali tudi v zemljiSki knjigi.
Nepremičninski trg kaže v avgustu kljub pasjim dnevom Se kaj primerno živahnost. Saj so na delu marljivi in podjetni posredovalci, ki so do pičice informirani o stanju vsake zemljiško parcele, vsake hl-Se in vile, vsake nepremičnine in tudi vedo 'natanko plačilno zmožnost vseh interesentov, Ti posredovalci vam vse izvohajo, a znajo biti zelo premeteni in zviti. V prvi polovici avgusta je bilo v zemljiSki knjigi zaznamovanih nad 25 raznih prenosov lastninske pravice za skupno vrednost okoli 1,866.831 lir. Ako upoštevamo nekatere večje izročitve posestev, ko je oče izročal z izročilno pogodbo posestvo svojemu sinu — nasledniku, lahko cenimo, da je znaSala vrednost vseh nepremičnin, ki so bile sedaj v avgustu prepisane na druge lastnike, nad 2 milijona lir.
Med drugimi naj navedemo nekatere posestne spremembe, tako:
HiSa usmiljenih sester sv. Vincencija Tavelskega, Hiralnica sv. Jožefa odnosno
Zavetišče sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9. je prodala več zemljiških parcel, nahajajočih se v k. o, Petrsko predmestje I. del, in sicer:	a) Mihaeli Bregarjevi, uradnikovi
soprogi v Ljubljani, Škofja ulica 7. in ne-doletnl Mariji Bregarjevi, prvi dve tretjini, drugi eno tretjino paroele St. 290-36 v izmeri 280 kv. m za 25.000 lir, in b) Angeli Zabukoveo roj. Knez, soprogi postnega uradnika, Ljubljana, Bolgarska ulica 21, parcelo St. 287-18 njiva v izmeri 279 kv. m za 25.100 lir. Kvadratni meter je bil po 90 lir.
Bizovičar Marijan, akademik, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 30, je prodal Mariji Sečkovi, industrijalčevl soprogi, Ljubljana, Strossmayerjeva ulica 8, parcelo St. 257-4 v izmeri 649 kv. m in St. 257-5 v izmeri 656 kv. m, obe ležeči v k. o. Spodnja Šiška, za kupnino 88.740 lir.
Rebolj Bogdan, trgovec in posestnik, Ljubljana. Toljanska cesta 8, ki je kupil pred meseci Kornovo hišo na Poljanski cesti za 670.000 lir, je prodal Mariji Ostrož-nikovl in Dragu Ostrožniku. trgovcema v Ljubljani, Cesta 3. maja 4, nepremičnini vi. St. 825 k. o. Ježica in St. 1116 k. o. Stožice za 380.000 lir.
TOMAŽIČ BI HANl lv*'
i iksLjtk,' "*
f Tominc Janko in Kos Stanko
St. Jošt, 17. avgusta.
Naša zemlja je sprejela v svoje zavetje spet dva najboljša fanta, žrtvi komunistič-ne pobesneloetl. V sredo, 11. avgusta, je skupina zločincev čakala skrita v zasedi in prežala na ljudi. Dopoldne je presenetila v gozdu ob cesti Tominčevega Janka in njegovega prijatelja Kosa, ki sta jo mahala po cesti. Zločinci So najprej ustrelili Tominca Janka iz Samotarice, nato pa Se Kosa Stanka iz Vlnharjev iz občine Poljane.
Tomino je bil takoj mrtev, dočim je Stanko podlegel poškodbam Selo v bolnišnici. Oba sta bila med najboljšimi fanti in med ljudstvom zelo priljubljena. Pokopali so ju v petek z vso slovesnostjo.
V sredo je bilo ujetih 20 članov zločinske tolpe in dve tovarišici, sokrivcov teh zločinov.
Hiacint, Mam ant,
Ljubljana
Koledar
Torek, 17. velikega srpana:
spoznavale©: Julijana, mučenica; mučonec: Rogat, mučenec.
Rdeli kril poroča:	V	pisarni	Rdečega
križa. Ulica Arielle Rea ,2-11., naj Be med uradnimi urami od 8—iti javijo: Arnšok Andrej. Černe Andrejka, Ieič Miodrag in Gantar Minka roj. Ambrožič ter svojel naslednjih internlrank: Burger Iva, Branisel Marii etaciMakovec Božena, Krševan Alojzija, Lu-kec-Marija. RogUč kilena, Skubio Milka, Tratar Antonija in Trobiš Justina, nadalje osebo, ki so poslale pakete naslednjim: Jure-šič .žfirko, Babič Albin ip Kuš an Marija.
Seznami davčnih osnov krojačev bodo mestnem odpravniStvu razgrnjeni do 80. av-gusta, seznami davčnih osnov šivilj, kovačev, mehanikov, kleparjev-instalaterjev (vodnih, plinskih, kanalizacijskih naprav itd.) bodo pa do 31. avgusta razgrnjeni v meBtnem odpravništvu, torej v III. nadstropju magi-stratne hiše za Robbovim vodnjakom.
Drl. tehniika srednja lola obvešča učen' ke zavoda, da dvignejo v ravnateljevi pisarni med 9. in U. uro osebne izkaznico do 25. t. m. Po tem roku bo ravnateljstvo izkaznice vrnilo mestnemu poglavarstvu. — Za učence, ki so vložili prošnje za popravni izpit iz itnlijanščiue, so obvezni počitniški tečaji po razporedu, ki je objavljen na šolski deski.
Vedenje prebivalstva v primeru »letalskega alarma«
V času letalskega alarma meščani
Mirenski žrtvi
Trebnjo, 17. avgusta Pobesneli komunisti so v Mirni v petek ubili 9 ljudi. Med drugimi je padel kot žrtev posestnikov sin Kotar I. od Sv. Križa. Ubit je bil tudi sorodnik znanih komunističnih organizatorjev železniški uradnik v Majcen. Sam je bil poštenjak in ni odobraval komunističnega nasilja.
Vsi kraji v naši okolici so pod vtisom tega groznega zločina, s katerim so komunisti spet »osvobodili* nekaj Slovencev. Vse žrtve so že pokopali.
Iz Hrvaške
Za delavnega svetnika jo bil imenovan ustaški polkovnik Rukavina. Joco Rukavina je bil v bivši državi obsojen na visoko kazen radi evojcčasnega ustaškoga napada na orožnike v Brusanih.
Prijateljski stiki NDH z Burmo. — Zunanji burmski minister Thaki Nu je poslal iz Ranguma v Zagreb brzojavko s sporočilom, da je bila prvega dne tekočega me-proglašena neodvisnost Burme, ki si želi prijateljskih odnošajev s Hrvatsko. Zunanji minister dr. Budak je odgovoril, da je hrvatska vlada že 7. avgusta priznala burm-sko neodvisnost in sl želi z Barmo prijateljskih stikov.
Okrog 75*6 revnih otrok oskrbuje zveza Karitas v svojih domovih v Zagrobu.
S Spod. Štajerskega
V Dobrni je umrl vodja deželnega urada in krajevni organizacijski vodja Vinzenz Jamnikar. Zapušča ženo in 6 otrok. Okrožni vodja Dorfmeister je oznanil njegovo smrt v mariborskem dnevniku s posebno osmrtnico.
V Maribora so umrli: 66 letna zasebnica rija Tloo roj. Lončarič. 44 letna zosebr Karolina Mučič roi. Altrlchter.
Iz kroga rajhenburških trapistov. Iz
Banja Luke je prišlo sporočilo o hudi nesreči, ki je zadela tamošnje slovenske trapiste v samostanu Marija Zvezda. V samostanu se je pojavil trebušni legar in zbolelo je U gospodov. Huda bolezen je zahtevala tudi dve smrtni žrtvi: o. Edraunda Bračuna iz Kozjega in o. Venčeslava Po laka iz Črnuč pri Ljubljani,
Z Gorenjskega
Na Jesenicah je umrla Jožefa Stolcar-jeva, roj. Černič. Naj v miru počiva:
V Vrbskem jezeru Je utonila pisarniška uradnica Eva Leidingova, ki jo prišla iz Grudzlaša semkaj na počitnice. Bržčas jo je v vodi zadela kap.
Kravarica huda:
»Nikar mo ne dražil Saj vendar sam dobro veš, da te hočem!«
»Ce Je Pa tako, ti pa še nekaj povem!« »Tak povej že!« se je jezila in ga zuh-ljala iz same nestrpnosti.
»Pridi no bliže z ušesom! Povem tl na uho: najinemu prvemu otroku, če bo deček, bo vila za krstno botro. Tako mi je obljubila. In še je prerokovala, da bo otrok srečen, zdrav, bogat in da bo dolgo, dolgo živel. Prej pa da bo moral tudi mnogo hudega prestati... Za novo zibelko pa da mi bo že botra vila pokazala smreko na gradišču; smreko, ki bo tam zrastla med divjim lovom, ki ga bo gnal čez gradišče divji lovec!«
ca
smejo biti na ulicah, če nimajo posebne izkaznice, izdane od Urada za letalsko zaščito. Kršitelji bodo takoj aretirani.
Brez posebnega dovoljenja lahko krožijo Po cestah sredstva in člani oboroženih sil, kakor jim dajo za to navodila vojaške oblasti in oblast Javne varnosti. Motorna vozila bodo spredaj opremljena z okroglo črno belo ploščico, vozači pa morajo imeti vedno pri sebi dovoljenje ter vojaško iz kaznico ali izkaznico javne varnosti, da se tako v slučaju kontrole lahko lzkažojo.
Hišni nadzorniki, ki ob začetku alarma ne l>i bili na svojem mostu, kjer morajo izvrševati svojo dolžnost, lahko hodijo po cesti v prvih dosetih minutah, da utegnejo priti do hiše, katere nadzorniki so, morajo pa nositi e seboj izkaznico, s katero lahko » dokažejo, da so hišni nadzorniki v slučaju (| letalskega alarma.
Motorna vozila, ki nimajo dovoljenja krojiti ob letalskem alarmu, morajo ugasniti žaromete in se ustaviti na desni strani tako, da ne bodo ovirali prometa.
• Vozila z živinsko vprego.
Vozniki morajo	odvezati	konja in ga i •
privezati za voz, če Je težak, drugače pa k	močnemu kolu ali	telegrafskemu drogu
tako, da se konj	ne	more	odvezati. Oni
sami pa se morajo zateči v najbližje zaklonišče.
Križišča, vhodi	v	ulice	in tramvajsko
proga morajo biti prosti.
Pototkl, ki se pripeljejo z vlakom
Med letalskim alarmom ne morejo a postaje, ampak se morajo zateči v zaklonišče postaje in izpolnjevati navodila, ki jih dajo železniški uslužbenci.
Vlaki, razen če ni letalskega napada, v katerem so vržene bombe, nadaljujejo svoj normalni promet.
Potniki cestne železnice
gele dve minuti po začetem letalskem alarmu bo prekinjen električni tok za cest-
O skritih zakladih na dnu morja; kakšnim denarjem se kupujejo žene in ka vse uporabljajo kot denar, boste lahko brali v prvi »Svetovi« knjig; »D e n a r « , ki bo izšla 1. septembra. Knjigo je spisal dr. VI. Murko In je zelo bogato Ilustrirana cez 306 sliki Naročite se na »Svet« v Ljudski knjigami! Naročnina 2t liri
Dobrepolje
Quo vadiš, roman v slikah, lahko dvignejo vsi prednaročniki pri g. kaplanu F Fekonji.	.
V Ambrusu Je thnrl nekdanji večletni župan in posestnik g. Anton Vidmar. Bil je poštenjak in med ljudstvom zelo pri
.	i	A
je bila na
drvarja
kar
Zanimiv dogovor zavarovalnih zavodov
Ljubljana. 16. avgusta.
V zemljiški knjigi je bil 5. t. m. izve den zanimiv prepis lastnine do nepremični ne vlož. štev. 51 kat. obč. Kapucinsko pred mestje. Ta vložek obstaja iz stavbne parcele štov. 65-16, na kateri stoji hiša štev. 11, Cesta 3. maja. Parcelo je 19. aprila 1877. kupil bančnik in veletrgovec Emorik C. Maeyr in na njej sezidal lepo palačo, ki je delala cesti velik okras. Na temelju pri-sojilne listine od 29. docembra 1916. je b:la hiša prepisana na pokojnikovega sina Eme-rika Mayerja. Ta je palačo 15. januarja 1932, prodal splošni zavarovalni družbi »Jugosla' viji«, ki je imela svoj sedež v Belgradu, s podružnico v Ljubljani. Kupnina za hišo je znašala 1,685.000 dia. Po velikih dogod kih aprila 1941. je odredil Visoki komisar sekvestor nad podružnico. V ps.ači jo do bile. svoje uradno prostore podr-j*nica Narodnega zavarovalnega zavoda v Rimu *— Istituto Nazionale delle Asšicurazlone.
Dne 30. junija lani je bil sklenjen med ljubljansko pudvuiuioo »Jugoslavije« tor Narodnim zavarovalnim zavodom in družbo Assicufazioni d‘Italia kratek dogovor o pro-vzemu imovine in obveznosti »Jugoslavije: V imenu »Jugoslavje« je dogovor podpisal njen sekvestrarij, odvetnik Nino de Pctrls. Med omenjenimi zavarovalnimi zabodi skle njeni dogovor je 13. julija odobril Visoki komisar v smislu zadevnih zakonitih določil in uredb o zavarovalnih zavodih.
Dogovor vsebuje 5 kratkih členov. Po tem dogovoru je »Jugoslavija« odstopila Narodnemu zavarovalnemu zavodu (Istituto Na zionale delle Assicurazioni) vse obveznosti, ki izvirajo iz listnice o življenjskem zava rovanju in iz pogodb o doživljenjskih rentah. Družba Asscurazionl d‘Italiu pa je od ljubljanskega zavoda prevzela listnico panog škode (požarne, elementarne in druge škode). To vse po stanju 31. decembra 1911.
Abesinija po 2 letih, odkar se je vrnil neguš
Sodobne »rimske legije« so opravile v Abesiniji ogromno delo, zdaj pa so Angleži deželo spet čisto zanemarili
Lizbona, 14. avgusta, s. Ameriška revija »Time« in angleška »News Reviow« pišeta o položaju v Abesiniji zdaj, ko sto potekli dve leti, odkar se je neguš vrnil v Addis Abebo.
Medtem ko so pod italijansko upravo — piše »Nows Revlew« — opravljali le obnovitvena dela v Addis Abebi ter so za ta dela letno namenili 33 milijonov funtov šterlingov, razpolaga danes Haile Selasie vsako leto le z milijon šterlingov, kar je prava miloščina britanske vlade, ter s 3(10 tisoč šterlingi lastnih dohodkov. In to je ves denar, kolikor ga ima danes Abesinija na razpolago za obnovitvena dela po vsej deželi. Zato res ni nič čudnega, če je obnovitvenih del vedno manj in da dežela na vseh poljih propada.
Obe omenjeni reviji odkrito priznavata, da so »legije sodobnega Rima« opravile ogromno delo v Abesiniji, ko so tam zgradilo 8.000 km asfaltiranih in 20.000 dobrih postranskih cest, da so ustanovile najraz-novrstnejša Industrijska podjetja, bolnišnice in zdravstvene postaje. Danes — piše »News Roview« — stroji po sodobno urejenih t-ovarnah rjave. Po teh tovarnah jo delo obstalo, ker ni strokovno usposobljenega osebja. Ceste so zanemarjeno, razrite in razdejane spričo hudih nalivov. Veličastna poslopja'v Addis Abebi, ki so jih zgradili Italijani, razpadajo, ker ni nikogar, kt bi skrbel, da bi jih ohranjal v dobrem stanju.
Vsepovsod vlada sama umazanija. Britanski častniki in uradniki v Addis Abebi žive udobno življenje, na drugi strani pa je v mestu vse polno brezposelnih. Italijani so bili odpravili suženjstvo in teoretično je bilo prepovedano tudi po vrnitvi neguša, a zdaj je znaova vzcvetelo.- Na tisoče podeželanov izkoriščajo posamezni abesinski rasi za razna dola, rasi, ki so spet dobili svoje prejšnje pravice. Abesinska policija ni kos tolpam capinov, pred katerimi dežela ni več varna, in večkrat 6e zgodi, da ti capini napadejo celo angleške avtomobilske kolone na podeželskih cestah. Angleške komisije gospodujejo nad gospodarskim in finančnim življenjem Abesinije, kjer primanjkuje številnih stvari, kjer so težave ■ prevozi in kjer ni zadostnega izvoza.
Ker Haile Selasie na polju trgovine ne pričakuje mnogo od Angležev, stavlja svoje nado zdaj na Amerlkance, ki so mu bili obljubili denar in tehnične strokovnjake. V Addis Abebi pričakujejo ameriško komisijo, ki naj bi spet uredila zunanjo trgovino na podlagi zakona o posojanju in dajanju v najem. Ta komisija ima namen — kakor piše »Time« — ugotoviti, kako bi bilo Abesinijo mogoče izkoriščati za tehnična dela zaveznikov. Neguš — končuje revija — ros nima »azloga, da bi se preveč veselil. Z gronkobo v srcu mora pomisliti na usodo malih narodov, ki so jih osvobodili njihovi mogočni zavezniki.
OSEMDESETLETNICA „MATICE SLOVENSKE"
»Matica Slovenska«, najpomembnejša slovaška kulturna organizacija, bo to dni slabila osemdesetletnico ustanovitve. Njono delavnost so dnevniki lepo ocenili. Po letnem poročilu iz leta 1942. je razvidno, da jo bilo v njej včlanjenih 53.075 članov, 18.000 več kakor leta 1938, kar je za kulturno društvo državi z 2,5 milijonov prebivalcev lepo število. 269 krajovnih skupin je pripravilo 7073 prlroditov. Veliko narodnovzgojno delo, ki ga je društvo izvedlo, je razvidno iz naslednjih ugotovitev: 1. 1942. je ustanova izdala v lastni založbi 77 pripovednih, zgodovinskih, filozofskih in beletrističnih del, ki 60 jih prodali v 817.417 izvodih.
Matica Slovenska jo prav za prav dete romantično dobe/ v kateri so so po predmarčni dobi razvile »Zveza slovaških tovarišev znanosti« (Tyrnau 1792), »Društvo slovuških literatov« (Pressburg 1801) itd. Prva večja demonstracija s 5000 Slovaki je bila leta 1861. v St. Martinu. Na tem zborovanju sprejeta spomenica jo bila zahteva po ustanovitvi »Matico Slovenske«, ki bi imela iste nalogo kakor pri drugih narodih »Akademije znanosti«. Zahteva je bila botra misli ustanovitve Matic tudi pri drugih slovanskih narodih. Globlja osnova za to pa je bilo spoznanje, da si mora mali narod sam priboriti pol. pravice pri velikih narodih in da je potrebno, vse storiti za zavarovanje obstoja naroda v duh. in kulturnem oziru. Pri naslednjem razpravljanju z vlado na Dunaju je ta razsodbo potrdila. Politične zahtevo Slovakov niso moglo biti uvaževano, nasprotno pa so se kulturni razumniki lahko razveselili, ko jo po 4. avgustu 1863 »Matica Slovenska« oživela in razširila svoje delo.
Delo, katerega je »Matica Slovenska« izvedla na znanstvenem in publicističnem področju v prvih dvanajstih letih svojega obstoja, je podčrtavalo njeno pomembnost. V začetku so je poglobila za povzdigo slovaškega naroda na kulturni stopnji v notra njoin življenju in da ga zastopa no zunaj. Vsa odločujoča vprašanja v šolstvu, umetnosti in znanosti so bila izročena v roko
»Matice Slovenske«; tudi verska vprašanja v življenju slovaškega naroda so bila v njenih rokah. Katoliški škof Stefan Moyzes je bil poklican na čelo; vendar je imel vodilno vlogo poleg Moyzesa tudi protestant dr. Karol Kuzmany.
Po poravnavi med Avstrijo in Madžarsko leta 1867. so Be Slovaki razočarani vrnili z Dunaja. »Matica Slovenska« je s svojim delom večkrat segala v območje, ga je podpirala tudi ruska vlada. To usmeritev je morala budimpeštanska vlada smatrati kot izzivanje. rolitični utesnitvi je sledila tudi kulturna. Odločilen udarec je bil leta 1875., ko je bila »Matica Slovenska« prepovedana in njeno premoženje zaplenjeno.
Da se je v razdobju do leta 1918. slovaški narod obdržal na narodni stopnji, je bila brez dvoma zahvala »Matice Slovenske«, ki je položila dobro podlago. Po ustanovitvi Ceško-Slovaške je bila »Matica Slovenska« soveda takoj zopet poklicana k življenju. V nastopu katoliškega župnika Andreja Hlin-ke in protestanta Martina Razusa v slovaškem osvobodilnem boju vidimo nadaljevanje matične tradicije. V okviru boja za narodno enakopravnost s Čohi je »Matica Slovenska« igrala veliko vlogo.
Naloga te kulturne organizacije ni prenehala po ustanovitvi lastne samostojne slovaške države. Nastal je dualizem med šolskim ministrstvom’ in »Matico Slovonsko«. Kulturna prizadevanja šolskega ministrstva so bila odmerjena zelo močno od verskih, medtem ko je »Mjatica Slovenska« oplojala svoje delo v globini naroda, da je Zopet vse izžarevalo na narod Podpore, ki dotekajo »Matici Slovenski« od strani države, podčrtavajo pomembnost, ki jo država Se danes odmorja tej narodni ustanovi. Delavnost, zrasla iz razmer krogotoka slovaškega duhovnega življenja, kaže, da je »Matica Slovenska« zvesta svoji tradiciji in tako rekoč vžignlno zrcalo duhovnosti svojega naroda, ki poglablja svojo obveznost proti duhovni jasnosti slovaškega naroda. (»Donau Zei-tung.«)
Požar
Novo mesto, 17. avg.
Posestnika Franca Turka in N. Novaka v Bršljinu v novomeški okolici je pred dnevi zadela huda nesreča. Po nesrečnem naključju je nastal ogenj v gospodarskem poslopju prvega posestnika ter zajel obe stavbi, ki etn zgoreli do tal. Samo posestnik Turk im« več kakor 120.000 lir. škode. V poslopju mu jo zgorelo žito, krma In drugi pridelki. Novak trpi na škodi za okrog 60.000 lir. Gasilcem so je zahvaliti, da se ogenj ni razširil in napravil še več škode.
ljubljen.
a. 8. VAN DIHE*.
KRIMINALNI ROMAN
Hcath se Je vdal.
»Da, to že razumem,« je dejal čez nekaj časa, »a sedanji položaj me zelo jezi. Poznal sem v svojem življenju že marsikakšnega zločinca, a takšnega, kakor jo Bllss, še ne... Zakaj se ne bi ravnali po nasvetu gospoda VančejaT«
Markliam Je začel nemirno hoditi sem in tja in videti Jo bilo, da se je odločil.
»Mislim, da sc bomo res morali ravnati po njem.« Pri tem je ošinil z očmi Vanceja.
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski apomini iz prve svetovne vojne
Počasi, prav počasi se obrne proti poveljniku ladje, kapitanu, ki me jo najel za kurjaško službo na »Nuljaftu«. Vprašujč se ozre vanj, potem pa vzame iz njegovih rok mojo mornarsko knjižico, ki jo je oni imel že ves čas pripravljeno.
Nekaj časa gleda vanjo, toda očitno (' se ne more »poznati, zakaj brž pokliče dva človeka,- ki sta do zdaj stala na stopnicah in čakala, kdaj prideta na vrsto za kak nastop.
Tema človekoma zapove, naj me natančno preiščeta.
Preiskava ni kaj posebno težavna ali zapletena, zakaj na sebi nimam drugega kakor hlače. Zato se moram skoraj nasmehniti ob misli, da bi v teh bornih capicah kdor koli menil najti kaj po-
železnico, da tako lahko pridejo tram- (, sebnega ali važnega
vajski vozovi v širok prostor ali izogiba lišče, in ne ovirajo drugega prometa. Potniki bodo mogli zapustiti voz Sele, ko bo prišel na svoje mesto, ki je dobro poznano sprevodniku.
Javna saklonlfifia, ki meščanom
Magistrat. Mestni dom. Kresija, Hote) Metropol. Hotel Slon, palača Bate, Trbo-
zaklonišča:	Kongresni, Rimski, Valvasor
jev trg. Trg pred dramo, Breg, Tabor, Tobačna, Rožnik.
Ko ne najdejo pri meni ničesar, me poveljnik vpraša:
»Kje imaš svoje cunje?«
Pokažem na raztrgan suknjič ter na (1 majhno culo, ki ležita v bližnjem kotu,
na razpolago jn ročem:
»Tamle!«
Zaženejo ee na tiste cunje ter jih aietropoi,	.	—	.začnejo	hlastno	pregledovati. Obračajo,
veliska družba. Cim prejo bodo dokončana otresajo, potem začno to mojo beračijo
celo po šivih parati. Toda nikjer ni ničesar, kar bi moglo vreči name tudi senco suma.
Poglavar rdečih biričev se zdi, da je I nejevoljen, ker ni dobil pri meni ničesar. Očitno sem bil jaz, prav .jaz, za | sovjetsko policijo poslednje upanje. Možak pogleduje zdaj na tla, kjer lezi moja imovina: nekaj beličev in klobasa tobaka za žvečenje, zdaj name, toda ne tu ne tam ne more dobiti ničesar, kar bi ga zadovoljilo.
Očitno je že obupal, da bo kaj, zakaj jezno si grize ustnice ter zamrmra:
»No ja! Kaj hočemo! Če ni nič, m nič! Pustimo ga tukaj, Ni pravi, saj vidite!«	.	.
Na pisani poti svojega življenja in službovanja sem marsikdaj zašel v položaj, da sem moral delati silo svojim razburjenim živcem. Toda hujše pre-skušnje nisem doživel še nikoli, kakor pa je bila poslednje trenutke, preden me je sovjetska petrolejska ladja odpeljala iz območja rdeče policije.
Ko je birič govoril zadnje besede, me je spet obhajala blazna volja, da bi začel peti in se na ves glas krohotati. Tako je pri meni zmeraj, kadar sem prav v škripcih in mi začenja zmanjkovati živčne moči ter jasne presoje.
Toda premagoval sem se, kar sem se mogel. Upiral sem noge v tla, da bi stal pri miru, stiskal sem zobe, da so mi škripali, ker sem se bal, da me ne bi premagal smeh.
Nazadnje jo rdeča patrola krenila
»A žametastih rokavic sl nikar ne natikaj, preden ga boš zgrabil.«
»Žametastih pa res nikdar ne nosim. Irhaste sl včasih že nataknem, to že. Pozimi pa Imam rajši takšne, ki so Iz prašičje ali Jelenje kože. A žametaste! Kal vam vse ne pride na misel!«
Stopil Je k vratom in jih odprl. Na hodniku Je stal Hani prekrižanih rok pozorno in tiho na straži.
»Je gospod doktor odšel iz svojo delovne sobef« ga Je vprašal Vanče.
»Ne, cftendl.« Egipčan se je zazrl predse.
»Dobrol« Vanče se je podal po hodniku. »Pojdi, Markham, poglejmo malo, kaj bi se dalo narediti.«
Markham, Heath In jaz smo šil za njim. Na vrata dr. Bllssove delovne sobe ni nič potrkal, pač pa jih Je kar tako odprl.
»Oho, ee Je morda kai zgodlloT« se Je začudil Vanče, ko v solil ni bilo' nikogar. Tudi drugi smo se lahko prepričali, da v sobi tedaj ni bilo žive duše. »Zelo čudno je to!« Vančo Je odšel proti vratom, ki so držala nn zavite stopnice, ter jih. odprl. »Gospod doktor se najbrž razgovarja	s svo-
zan.l premajhna.	f	)ml Eakiadl.<	Pri tem je že	stopil	skozi
Preteklo je se nekaj minu i pa	o	stopnicah navzdol, ml pa
se mi niso zdele več tako dolge	kakor i
pa tista kratka preiskava poprej.	Potem (• sm° mu 8,cd
L nenadoma zadrhteli stroji.	\	Ko je bil	na dnu stopnic.	Je nenadno
Pustil sem lopato ter planil k	okrog-	$ šel z roko čez	čelo.
41
spet po stopnicah ter izginila skozi vrata v stropu. Tedaj sem navzlic vročini,# ki je plala po strojnici, zadihal tako, p kakor da je čezme zavel morski veter z vso syojo širjavo. Zdelo se mi je, da se mi srce veča, tako da bo kmalu ladja
lemu okencu pod stropom, da sem po-p gledal, če je res.	P	.„ —
Bilo je res! Ladja se je razločno od-p giosom. mikala od pomola, nobena vez je ni več priklepala na obrežje, telefon so bili zo odklopili in na »Nuljanu« ni bilo brezžične oddajne postaje, da bi bil poveljnik lahko dobil zvezo z oblastmi na kopnem, če bi bil kaj potreboval.	.
Torej sem bil rešen in vsaj za nekaj časa varen!
Tedaj sem kakor norec planil k lopati, jo pograbil in jo z vso silo, kar sem je čutil v sebi, porinil v svetlikajoči se kup premoga. Ročaj lojiate je bil jeklen, toda mislim, da sem ga prijel tako trdo, da so se mi nohti zarezali vanj.
»Na tem svetu ne bomo mogli nikdar d več zasliševati Bltssa,« je dejal s tihim
Čutil sem srečo kakor še nikoli v
koliko letih spet privrela stara, razposajena študentovska pesem. (Dalje.)
Tudi ni bilo več prav nobene potrebe, da bi nam on dajal še kakšna pojasnila. V kotu nasproti stopnicam, skoro na Istem kraju, kjer smo bili prejšnji dan našli umorjenega Kyleja, Je ležal Bllss na obrazu v mlaki krvi. Cez tilnik in čez razbito lobanjo mu Je ležal AnubljeT kip. Težki kip podzemskega boga jo bil očlvldno padel nanj v trenutku, ko sc je on sklonil, da pogleda predmete, ki so bli-1 postavljeni v zadnji predal velike police, vprav tja, kamor se Je sklonil prejšnji dan Kyle. Tako nas je ta prizor osupnil, da smo nekaj časa stali tam, kakor bi bili okamenell. Nihče
ni spregovoril niti besede. Prevzela nas je 111 V J groza, ko smo gledali velikega raziskovalca
življenju, in z ustnic mi je po ne vem 8tarotjavncga Egipta umorjenega na tleh.«
Palje.) i