^e Oldest Slovene Dally in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni J^EXXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) MARCH 27, 1SŽ9. ŠTEVILKA (NUMBER) 70 Kratke vesti 12 življenja in »veta i]^ SLAMNATIH ;r^sfield) Cal. - Dob, napoveduje tudi konec ^ Slamnatili možičev, ki sc c 'lvkoruzi in odganjali pti >[j n aJšnji farmarji so pri Poj; ]eiilati letalce, ki letajo s tr 1 'etali preko polj, odko-ite^anjajo nepovabljene kri JSSKI AVTO Srnjaka i^gton, Vt. - V policij-he0(j ki ga je vozil policisi It °rG Cook, se je zaletel veil, j) ki se je pri zaletu u-! J tem Pa je tako demoli-% t°' zna,^a povzročena Zdaj je "roka pra-brez avtomobila. &pornij7je C? S1*NJAD1 i ^ ^ancisco. — Tudi držt,-l(:rn ;yf°rnija ima svoj pro-iv, J a^or se računa, je v dr-SO.oqq011 #0,000 srn, pa samo 'itio lovcev- katerim je dota v ^iti po dva srnjaka na M S?emu- Posledica J'e-. da ! "kfj0 laikov za preostalo j ^ oselTubitih v I Viziji z avto-| busom \\ ' ^VA^GELES, 26. marcr. I (} ^bif, liey Boulevardu je bi-Jj 1« z 1 °sem oseb, ki so se vc-I 1 je ttlvtomobilom, v katere ttohu neki avtobus- N;l t' '5(1 C 3e bilo tr najst oseb, I • J is Khaterimi je bilo enajst la- i \o Ci so izP°vedali' da Jc ' 1 '' ter zdrknil na mokri ce j s ^,toSo zaletel v avtobus, ki \ m°b»l popolnoma stri. f ^tifimrtveci, ki so jih doslej $ ^ 3|}C]Irali' 80: Isadore Min- $ stari WPA delavec | Hoa telesa in njegova že- II \aC' Stara 26 let ter nJ'una L' . .hčerka Mona Lee; vlnkus- star 65 let, in azena. i i --- | ^ grob : Sim in mučni bolezni je } \ ' v St. Luke's bolnišnici i ^ ftaTrich> star 57 let- sta" J S^Ža 1 East 161 St. Tukaj j 5 *'Vt?Pr°g0 Tino in dva si- fi ' X ™a in Paula in dve hče-y in Mildred ter več 'V jj- Rojen je bil v selu S fjna Ogolin, kjer za-M ,'r° in več sorodnikov. 26 let ter Je bil član p^terloo Camp št. 281 fc^^Wb se bo vršil v sre-Č iz Pogubnega za- >v »02 East 152 St. ter v >*> save na 36th in Su-na St. Theodosius po- služba ilNe v ' oddelek ameriške Clevelandu sprejema fjSožg Voiaško službo v Panares? artileriJ° in infante-^ 18 d ]em morajo biti staja Jr 35 let samski in do- k' ^ad Ja' Služba 36 za tri Se nahaja v starem ^ 1Z bolnišnice ij^la j 4 anibulanca je pri-GlenviHe bolnišnice SoNiin ič> 1250 E. 58 St. \ JCe Jo lahko obiščejo na ; ; ■■'ii-'i-j ,-„' !,"';'»i'',;' ' ... -Vv'.jj,:V Avtne korporacije se poslužujejo Martina za blokiranje legalnih zahtev delavstva Avtomobilske korporacije izrabljajo Martina kot sredstvo, da zlomijo pravice kolektivnega pogajanja delavstva, je izjavil Thomas, predsednik po CIO priznane unije. CLEVELAND, O. — R. J.« Thomas, predsednik UAWA fakcije, ki je priznana po CIO organizaciji in ki je pričela danes v Clevelandu svojo konvencijo, je sinoči v govoru po I radiju dejal, da se avtomobilske korporacije poslužujejo Homerja Martina, s čigar pomočjo hočejo blokirati legitimne zahteve velikih mas avtnega delavstva. Kakor smo že zgoraj omenili, se je pričela konvencija CIO skupine avtne unije danes zju-jtraj v Hollenden hotelu. Thomas je v svojem govoru napadel avtne korporacije, katerih zastopniki so izjavili, da se ne bodo pogajali z nobeno skupino dotlej, dokler se oficijelno ugotovi, katera skupina predstavlja akreditirano unijo. Ogromna večina delavstva je lojalna CIO "Nobenega vprašanja ni, kje stoji večina organiziranega avtomobilskega delavstva," je dejal Thohias. "Ogromna večina, avtnega delavstva je lojalna tako uniji kakor CIO organizaciji. Mi, kot uradniki unije, smo se ponudili, da to dokažemo na demokratski način s splošnimi volitvami. To smo storili, ker smatramo za odgovorno ameriško organizacijo. In kakšno^vlo-^ go igrajo korporacije v tem sporu? Nekatere korporacije si niso pomišljale, izjaviti se za tega diskreditiranega človeka (Martina), katerega je avtno delavstvo brcnilo v gnojnico. In ne pomišljajo si, izrabljati ga kot sredstvo, da zlomijo kolektivna pogajanja v svojih tovarnah. "Toda člani avtne unije ne bodo tega molče trpeli. Mi zahtevamo, da korporacije izpolnijo svoje obveznosti, ki so jih potrdile s svojimi podpisi, in prav tako bomo zahtevali pravico kolektivnega pogajanja, ki jo je za jamčil Narodni delavski odbor." LaGuardia z Benešem na shodu Thomas L. Sidlo, predsednik odbora, ki je omogočil shod, ki se bo vršil v nedeljo in na katerem bo nastopil kot glavni govornik dr. Edvard Beneš, bivši predsednik češkoslovaške repu-I blike, je izjavil, da pričakuje odgovora od newyorskega župana La Guardije, katerega je povabil, da bi nastopil v nedeljo z Benešem. Ako bo newyorški župan sprejel vabilo, bo nastopil mesto Jana Masaryka, ki je imel nastopiti z Benešem, pa bo moral po važnih opravkih odpotovati v London. Naknandno se poroča, da bo La Guardia sigurno nastopil. Ljubezen se je ohladila Sodnik Jacob Stacel je obsodil na trideset dni zapora in sodne stroške Harry Tischlerja, 18 let starega fanta, stanujoče-ga na W. 28. cesti, ki se je zaljubil v 40-letno Mrs. Amando Mobley, ter je neusmiljeno pretepel njenega moža. Tischler pravi, da se je ohladila njegova ljubezen do Mrs. Mobley, katero je hotel prej poročiti, če bi ji bila dovoljena ločitev zakona. Vile rojenice Vile rojenice so se oglasile prt družini Frank Rich na 1258 E. 61 St. ter pustile krepkega sinčka. Mati in sin se dobro počutita v Glenville bolnišnici. W-------- Osem oseb ubitih v letalski nesreči ! - OKLAHOMA City, Okla., 26. marca. — Ko je danes kmalu po odletu veliko dvomotorno letalo treščilo na zemljo ter zgorelo, je izgubilo v nesreči osem oseb svoje življenje. Štiri nadaljne o-sebe, ki so bile v letalu, med temi tudi dva pilota, imajo polomljene ude in so nevarno ožgani. Sedem izmed mrtvih je bilo potnikov, osma smrtno ponesrečena oseba pa je bila strežnica na letalu. * » Kmalu potem, ko je letalo odletelo (bila je že tema), so z letala telefonirali: "Razsvetlite, letališče, ker se vračamo." Letalo se je res obrnilo ter pričelo leteti nazaj proti letališču, he-nadoma pa je eksplodiralo in v plamenih treščilo na zemljo. CIO zmaga pri Fisher Body localu Člani Fisher Body locala v Clevelandu so izvolili včeraj razen enega celotno listo kandidatov, ki jih je priporočila CIO fakcija avtne unije. Malo pred volitvami, ki so se vršile v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., so predložili Martinovi pristaši svojo listo, toda CIO večina je zmagala s 4 glasovi proti enemu. Izvoljeni so bili: Charles Beck-man, preds.; Henry Frey, pod-Ipreds.; John De Vito,, finančni tajnik; Bert Foster, tajnik; Edward Morgan, blagajnik; William Schwed trustee; John Tro-ater, guard; Thomas Kordic, guide. Člani odbora so: Miss Ella Cox, Fred Cardozo, Rudy Miller, Michael Evko, Marvin Wy-coff, Jack Moran, Mirris Gottlieb. Earl Sandman Richard Gul-ko, Harry Crawford. Crawford je bil edini Martinov pristaš, ki je bil izvoljen. Ta lokal je največja UAW podružnica v Clevelandu. Kultura "IVAN CANKAR" Nocoj ob 7:30 zvečer se vrši vaja za igro "Amerikanec na Trški gori" v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. Vsi igralci in igralke na.; bodo gotovo navzoči. — Režiser. Slike iz Jugoslavije V torek ob 8. zvečer se bodo kazale nove filmske slike iz Jugoslavije v Modičevi Twi-Light ballroom dvorani na 6023' St. Clair Ave. Slike sta aranžirala Yugoslav University Club in Mihaljevich tvrdka. Te slike se bodo prvič kazale v Clevelandu. Poleg tega bo tudi govoril o Jugoslaviji Mr. Milutin Ekero-vich od Cunard White Star linije. Vstopnina je prosta. Vabljeni so tudi otroci da jih pripeljite seboj. Šivalni klub Šivalni klub Progresivnih Slo- ■ venk krožek št. 2 se zbere ju- ■ tri, v torek pri F. Candon, 1058 E. 72 St. NADALJEVANJE ŠPANSKE CIVILNE VOJNE General Franco ni pristal na lojalistične pogoje ter je obnovil ofenzivo proti: Madridu. HENDAYE, 26. marca: — \ Madridski obrambni; svet je da-! nes naznanil, da so se izjalovila, mirovna pogajanja z generalom Francom, nakar je Franco obnovil svojo ofenzivo preti Madridu. Poročilo nadalje naznanja, da je obrambni svet podvzel potrebne korake za obrambo Madrida. Poročila iz Burgosa nazna-j njajo, da so Francove čete na-1 predovale 25 milj jn da niso skoraj nikjer naletele na odpor. Madridska vlada je predložila za predajo mesta generalu Francu sledeče pogoje: PRVIČ: — Nacionalisti mora-1 jo spoštovati integriteto španskega ozemlja. DRUGIČ: — Maksimalna obzirnost napram civilrstom in vojakom, ki so se udeležili te vojne. TRETJIČ: — Jamstvo, da se ne bo izvajalo nobenih represa-lij. ČETRTIČ: — Spoštovanje življenja, svobode in interesov vojakov. PETIČ:.......Isto voljg za miličnike. ŠESTIČ: — Isto za vladne u-radnike. SEDMIČ: — Pet in dvajset-dnevni rok onim, ki bi radi odšli iz Španije. OSMIČ: — Odpoklic italijanskih in maverskih čet iz Španije. Francova vlada je najprej pristala na te pogoje, nato pa je prekinila pogajanja, ker lo-jalistični omrambne svet ni hotel pristati na njen pogoj, da bi ji izročil svojo letalsko silo. Burton naglasa I veliko važnost vprašanja nelifa Župan je dejal, da je najvažnejši problem, da se j nadaljuje v sedanjem ob-| segu z WPA deli. ___ j CLEVELAND. — V sedanji ; veliki brezposelnosti, ki nudi i najbolj kritični problem mesta jClevelanda, je vprašanje, kako | obdržati delavce na WPA delu najbolj važno. Tako je izjavil včeraj clevelandski župan Harold H. Burton. Burton je govoril v poljski katoliški linijski dvorani na Broadwayju, kjer se je vršil šshod Workers Alliance lige 14. | varde. Burton je zagotovil av-i dijenci na shodu, da store on in ostali župani večjih mest vse, kar je v njihovi moči, da bi kongres odobril še dodatnih $150,-000,000 za WPA dela, tako da ;bi se moglo WPA program izvrševati v njegovem sedanjem obsegu. Dalje je Burton priporočil i-nozemcem, ki imajo te ali one sitnosti, naj gredo nemudoma' v urad Citizens Bureau, kjer se bodo uredile njihove zadeve, češ, da mora imeti relifna administracija natančne podatke o vseh, ki prejemajo relif. "Na dan sodbe" Včeraj je priredilo dramsko društvo "Anton Verovšek" v Collinwoodu v S. D. Domu igro "Na dan sodbe." Udeležba je bila skrajno pičla, kar je obžalovanja vredno, ako se pomisli na vse žrtve, ki jih morajo doprinesti igralci, preden spravijo i-gro na oder. Več o tej igri bomo poročali jutri. Zadušnica Jutri ob osmih zjutraj se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave zadušnica za John Peruškom in sinom Frankom. Prijatelji in sorodniki so vabljeni, da se udeleže. PREMIRJE MED SLOVAŠKO IN MADŽARSKO BUDIMPEŠTA, 25. marca. — Madžarska in slovaška vlada sta se danes sporazumeli, da bosta poravnali s pogajanji svoj obmejni spor, ki je pritegnil v konflikt pehoto in zračne sile obeh držav. V ponedeljek bo prispela v Budimpešto slovaška komisija, ki bo v sporazumu z madžarskimi oblastmi določila meje med nemško vazalno državo Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. Iz Bratislave se poroča, da je bilo v petek večet ukazano premirje, nakar so čete obeh držav obstale na svojih postojankah, dokler diplomatje ne dovrše razmejitve. V Budimpešti so na vseh strateških točkah nameščene strojnice in po vsem mestu krožijo noč in dan straže, da ne bi bilo kakega presenečenja zaradi napadov iz zraka. ŽENEVA, 25. marca. — švicarska vlada je podvzela danes drastične korake, da pripravi deželo za vse eventuelnostij ker se boji napada Nemčije. Zdaj se utrjujejo vse obmejne utrdbe in pomnoženo je število vojaštva v vseh švicarskih garnizijah. Svoj zlati zaklad je dala švicarska vlada že pred dnevi premestiti na neko tajno mesto. Metropolitan opera se prične nocoj Nocoj se vrši prva predstava Metropolitan operne družbe v mestnem avditoriju. Podana bo opera "Otello". Opera ostane tu do sobote. Jutri večer bo francoska opera "Louise", v kateri nastopijo Grace Moore, Charles Kullman in Ezio Pinza. Opozarja se, da se vse predstave zvečer pričnejo točno ob 8. uri. A-ko pridete čez osmo, ne morete dobiti vstopa, dokler ni prvo dejanje končano. Dvorana bo odprta ob sedmih zvečer. Vse popoldanske predstave se prično ob dveh in dvorana bo odprta ob eni uri. Smrtna kosa V soboto, okoli polnoči je po dolgi bolezni preminil mladi rojak Louis G. Serpan, star 34 let. Rojen je bil v Clevelandu in je stanoval na 17822 Marcella Rd. Pokojni zapušča tukaj ?alujočo soprogo Irene, rojeno Gacsi, sina Jamesa, hčer Virginijo, starše Louisa ki je krojač, in mater Frances, tri brate, Antona, Ed-warda in Josepha dve sestri Frances Baker in Elizabeth Mo-har. Bil je član društva Slovenski dom št. 6 SDZ. Pogreb se bo vršil iz zavoda A. F. Svetek na 478 E. 152' St. Čas bo naznanjen kasneje. MUSSOLINI JE OBELODANIL 'NARODNE ASPIRACIJE' ITALIJE Kolonijalnc^ zadeve je označil samo kot ' "probleme," ki jih je treba rešiti. I _ NADALJNIM POGAJANJIM JE PUSTIL ODPRTE DURI BERLIN, 25. marca. — Kan-" celar Adolf Hitler je danes zagotovil italijanskemu premierju Benitu Mussoliniju, da stoji nemško ljudstvo "ramo ob rami" z Italijo v obrambi proti vsakomur, ki bi se jima drznil omejiti ali zanikati "voljo dc | življenja." Hitler je poslal sveje zagoto- S vilo Mussoliniju na predvečer i njegovega važnega govora ob dvajsetletnici fašizma, kateri go-1 vor bo imel Mussolini jutri. Ako | bo Mussolini ob tej priliki obelodanil svoje zahteve Franciji, se! sodi, da bo to storil zdaj z več-' jim pogumom, ko je dobil od j Hitlerja to zagotovilo. Ves svet z napetostjo priča-1 kuje jutrišnjega Mussolinijeve-; ga govora. Mussolini je govoril RIM, 26. marca. -— Premier ! Mussolini je danes v bojevitem! govoru izjavil, da temelji italijanski kolonijalni problem na Tuniziji, Džibutiju in Sueškem prekopu. Mussolini je zavrnil sugesti- ; jo, da bi Italija pcdvzela prve i korake za rešitev tega proble-, ma ter je prepustil prihodnjo j potezo Franciji. Mussolini je izjavil, da teme-i lji fašistična vnanja politika na ; sledečih petih točkah: PRVA — Dasi Italija priznava, da je za evropsko civilizacijo potreben dolgotrajni mir, pa ona ne bo podvzela v tem prav-cu prvega koraka, dokler ne bodo priznane njene "svete pravice". i, DRUGA — Italija je tesno spojena na osišču z Nemčijo in I bo napadla, ako bo formirana j koalicija demokracij proti tota-: litarnim državam. TRETJA — Italija ima svoje kolonijalne probleme s Francijo v Tuniziji, v Džibutiju in Sueškem prekopu, o čemer je bila Francija obveščena dne 17. decembra. ČETRTA — Italija smatra kot prve svoje interese ob Sredozemskem in Jadranskem morju, toda ne izključuje tam slovanskih interesov. PETA — Italija, ki je uver-jena, da vlada nasilje mednarodnim odnošajem, potrebuje Š21 več topov, ladij in letal, pa tudi, Če bi vse to pomenilo, da se "zatre v deželi vsaka civilizacija." Smrtna kosa Po tridnevni bolezni je preminil dobro in splošno poznani pionir newburške naselbine Anton Fortuna, po domače Žagar, v starosti 75 let. Doma je bil iz Marince vasi, fara Krka, odkoder je prišel sem pred 55 leti. Bil je eden najprvih naseljencev newburške naselbine kakor tudi ustanovnik fare sv. Lovrenca in tukajšnjega samostoj. društva sv. Alojzija. Bil je član društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in predsednik istega več let. Tukaj zapušča žalujoče hčere Rose A-dler, Anno Pugh, Mary Kone-stabo, Frances Skufca, in tri sinove Johna, Anthonyja in Louisa. Pogreb ranjkega se bo vršil v sredo zjutraj iz hiše žalosti na 3593 East 81 St. pod vod-j stvom Louis L. Ferfolia. j Iz življenja naših ljudi po Ameriki i Chicago. — Pogreb Toneta • Mladiča, soustanovitelja SNPJ, | se je vršil v četrtek popoldne v j Algcnquinu. SNPJ je položila ve nec na njegovo krsto in je bi-lla uradno zostopana pri posled-| njih svobodomiselnih obredih (ob truplu pokojnika. Tone Mla-| dič je živel 46 let v Ameriki in | zapušča ženo in odrasle sinove iter hčere; eden njegovih sinov !je zdravnik. Zapušča tudi dva j brata, Johna in Leona Mladiča, j ki sta oba v Chicagu. ; Johnstown, Pa. — Dne 10. t. jm. je tu umrl Peter Podbevšek, j star,73 let. Sam je trdil, da svojih staršev ni nikdar poznal in ni vedel, kje je bil rojen. V A-meriki je živel 47 let in zapušča ženo, sina, dve hčeri in mnogo j vnukov ter pravnukov. — V i Pittsburghu je umrl Matija Ro-jgina, star 71 let in rojen v Sta-jri lipi pri Vinici v Beli krajini, i Ely, Minn. — Pokojna Mary I Hrast, ki je pred kratkim umrla | v Chicagu, je bila hči Matije in Neže Štajer, ki sta hčerko prinesla iz Jelševnika pri Črnomlju v Beli Krajini. Njen cče še živi v New Duluthu. Oakdale, Pa. — Te dni je v Imperialu umrl Frank Trušno-vič, star 59 let in s šentviške gore pri Idriji. Tu zapušča ženo, pet sinov, hčer in brata, v sta-, rem kraju pa dva brata in se-istro. — Mary Maček se je mo-jrala podvreči težki operaciji. Nahaja se v bolnišnici Presbyterian. ČUDA MODERNE ZNANOSTI IN VEDE NEW YORK. — V neki tukajšnji bolnišnici ič neki zdravnik včeraj izvršil na nekem pa-cijentu delikatno trebušno operacijo, katero so opazovali v drugem, 500 čevljev oddaljenem poslopju drugi zdravniki, bolničarke in dijaki medicine. Operacija jim je bila prednešena na platno potom televizije. Letos ne bo vojne V soboto prpoldne ob enih se je vršila po radiju diskuzija, katere predmet je bil: "Hitler na pohodu". Razpravljali so: Henry M. Bush, predsednik Cleveland kolegija; dr. Brocks Eme-ny, ravnatelj elevelandskega koncila za zunanje zadeve; Frederick Sterbenz, urednik "Pres-sa, in Spencer D. Irwin, član u-redniškega štaba Plain Dealer-ja. Sterbenz je bil mnenja, da s d ekonomske razmere prisilile Hitlerja uo njegove sedanje agresivnosti, vsi pa so si bili edini v tem, da leta 1939 še ne bo vojne. Vile rojenice Vile rojenice so se zopet oglasile po 11 letih pri družini Mr. and Mrs. John Zadnik, 16305 Trafalger Ave., ter pustile zalo j hčerko. Mati in dete sta zdrava. I Čestitke! STRAA 2 ENAKOPRAVNOST 21. marca, M UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto—.............................$5.50 ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexicl za celo leto.................$6.00 na 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto .......................................;$4.50 za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, x018 at the Past Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. REŠEVANJEM HRVAŠKEGA VPRA-' ŠANJA Hrvaško vprašanje ni specialno vprašanje, ki bi se lahko razvozljalo enostavno z naredbo, dekretom ali s pristankom hrvaške opozicije. Dvajset let že razpravljajo o notranji ureditvi Jugoslavije, in ker aktualna vprašanja niso bila rešena v soglasju s kulturnimi, gospodarskimi, političnimi in upravnim težnjami predvsem s Hrvati, so imeli v narodni skupščini žalostni dogodek, ki ni bil primeren parlamentarizmu in ni odgovarjal načelu prave, sporazumevaj oče se demokracije. Takrat je prišlo to vprašanje v akuten stadij in do danes, po desetih letih, so le tu pa tam slišali o raznih izjavah, ki so se nanašale na to vprašanje. Napredka, konkretnega približanja rešitvi tega problema pa skoraj nismo opazili, razen v tem, da vsa poštena javnost želi in zahteva, da se problem končno reši v prid edinstvenosti države in mirnega sožitja državljanov. Rešitev hrvaškega vprašanja ni tako enostavna, kakor bi kdo mislil. Sporazum se nanaša na kulturna, gospodarska in politična vprašanja ter n#a upravo oziroma samoupravo. To so vprašanja, ki se ne nanašajo na one temeljne načelne tri točke, ki jih hrvaška opozicija ne odklanja. Važno je prav posebno, kako se rešijo kulturna vprašanja, da se bo v rešitvi izražal napredek. Tragedija v kulturnem življenju bi bila, če bi samouprave ali avtonomije izročali popolnoma reakciji, kakor se je zgodilo v češkoslovaški republiki" Predpogoje v zaščito kulturnih dobrin mora nuditi vsekakor gospodarski in politični sporazum, kakor tudi nova uprava. Vse te pogoje mora ob-sezati jedro sporazuma ali okvirni zakoni, ki jamčijo svobodo državljanov povsod enako, ker bi sicer grozila nevarnost, da se v enih delih države izvaja tak ali' onak teror od strani kakršnekoli reakcije. Duševnost in duh državljanov Jugoslavije mora dobiti v sporazumu trdno zaslombo, da se bo lahko kulturno, gospodarsko jn politično povsod enako svobodno uveljavljal. To ni odvisno od forme, ki se sporazumno doseže, ampak od duha, ki naj bodoči sporazum preveva, ne da bi oviral individualne posebnosti in dobrine. Ostati morajo napredku odprta vrata na vseh področjih. Ta odprta vrata so: svoboda in demokracija, ki je tudi edina oblika sodelovanja, v katerem lahko dela svoboda duha neverjetne čudeže. Svoboda duha je namreč gonilna in avtomatična sila pravega napredka. — "D.P." USODA DRUŠTEV V AVSTRIJI Dunajski "Volkischer Beobachter" objavlja zaključno poročilo o izenačenju avstrijskih razmer z nemškimi. Poročilo se podrobnostno bavi z nekdanjimi avstrijskimi društvi. Poročilo pravi, da je bilo v Avstriji v trenutku priključitve k Nemčiji vsega okrog 115,000 raznih društev in podobnih organizacij. Od vseh teh jih je ostalo pri življenju samo še 5000, med tem ko so jih 110,000 razpustili. Vsem društvom so dali najprej narodnosociali-stične nadzornike, ki so imeli nalogo paziti na premoženje. Posrečilo se je zajeti celo takšna premoženja, ki so bila v inozemstvu. Skupno premoženje razpuščenih društev presega dve milijardi mark. Večji del tega premoženja je država razlastila in ga spravila v državne blagajne odnosno v roke narodnosocialisticnili ustanov. Z razpustom društev je prišlo okroglo 25,000 stalnih društvenih nameščencev ob zaslužek. Nekdanja avstrijska delavska strokovna društva so štela 450,000 članov in so razpolagala s 50 milijoni premoženja ter so imela 2,400 stalno nameščenih in plačanih nameščencev. Sedaj so vsa avstrijska društva strogo včlenjena v narodnosocialistični sestav in služijo kot vzgled načrtne organizacije, ki jo je treba izvesti še ponekod v stari Nemčiji kakor tudi v sudetskih deželah. NENAVADEN POROI) j KOKOŠI, Ml NESO V Jasperju, Indiana, je neka!,)EKELA JAJCA :30-1 etna mati porodila dvojčke1 Valparaiso, Ind. — Neki far-28 dni narazen. Po prvem poro- mer ima Leghorn kokoši, ki ne-du je bilo stanje matere nekaj so izredno debela jajea z dve-dni resno, skozi deset dni pred ma rumenjaka«!®. Največje iz-drtigim porodom pa je opravi ja- med teh jajc meri v dolžini 8 in lr gospodinjstvo kot običajno, eno četrtino palca, mera okoli Oba dvojka sta dečka, jajca pa znaša 0 in pol palca. UREDNIKOVA POŠTA Kam jadramo? 1 g Ako človek pravilno zasledu- x je dogodke današnjih dni, prav j lahko vidi, da se časi jako hitro i j spreminjajo. Precej dolgo je že, > ko sem nazadnje pisal, in med ^ tem časom se je toliko spreme- ( nilo, da skoro ni mogoče verjeti, pa je le res. Namreč Amerika se je začela 1 oboreževati kot se oborožuje ce- 1 li svet, samo nihče ne ve, zakaj. ' En čas se bojimo Hitlerja, se- 5 daj smo se pa zopet začeli bati 1 Japonca, samo tega nobeden ne 1 pove, kako in na kakšen način E nas bodo ti reveži napadli. Ce- i la zapadna Evropa z Japonsko ' vred ne zmore enega samega 1 napada, ker so vsi na beraški palici. Ako pa slučajno, no reci- ' mo, da bi se kdo spozabil in nas ' prišel napast, bomo tako nare- 1 dili kot je rekel Howard Scott: 1 vzeli jim bomo, kar bodo prinesli seboj, iz -tistih vojakov bomo pa naredili hokus pokus in tisti, ki jih bo poslal sem, ne bo sploh vedel, če so sploh do tukaj prišli. Danes tudi i j stvari zasledovati. Berite o teh-i I nokraciji! A. Noč. Demokracije nadaljujejo s taktiko slepomišenja Če so dogodki minulega tedna j politike v Londonu in Parizu res j tako presenetili kot se delajo, potem so večji tepci kot pa so si predstavljali celo njih naj-ostrejši kritiki. Toda bodi temu kakorkoli že, bodisi, da je raz-| burjenje, ki je zavladalo med; možmi, ki vodijo vladne posle v! Angliji in Franciji, resnično ali: samo hI in j eno, gotovo je, da je Hitler z aneksi j o vseh pokrajin bivše češkoslovaške postal j-ačji ne le za konflikta s Sovjetsko unijo, temveč tudi, ako bi se nenadoma obrnil poti zapadu in udaril po Franciji, (katero je v! svoji knjigi "Mein Kampf' ozna- j čil za dednega sovražnika Nem-1 čije) in pa proti Veliki Britaniji. Daladier je postal diktator Francije Kaj pravzaprav mislijo vladni politiki "zapadnih demokracij" seveda nihče ne ve, ugiba pa lahko vsakdo, kakor hoče. V ■ enem pogledu je Hitler gotovo ustregel reakciji. V razburljivi' ' atmosferi, ki .je nastala, ko je! pogoltnil češko in Moravsko, je; ■ francoski parlament poveril Da-! • ladierju diktatorsko oblast, ki! • ni dosti manjša od moči, ki jo j s uživajo diktatorji v fašističnih: i državah, le s to razliko, da ima' . trajati samo do 30. novembra' . t. 1. Z diktatorskimi močmi oboro-. žen, je Daladier takoj podaljšal, . delovni teden v obrambnih in-; [ dustrijah iz 40 ur na 65 ur in' . moč ima tudi zatreti časopise, . prepovedati javne shode in iz-j vesti mobilizacijo vojske, ne da bi mu bilo treba vprašati parlament za dovoljenje. Socialna za-' konodaja, ki je bila upeljana pod vlado soc. premier j a Bluma, je na celi črti odpravljena. Zaka j je Hitler zopet udaril ( Nekateri opazovalci so mne-j nje, da je Hitler vsled tega uda-^ ril s tako bliskovito naglico, ker se je ustrašil, da ga Anglija in Francija dohitita v oboroževanju ,ako takoj na dobi novih virov in materijala, ne da bi ga bilo treba Nemčiji pioclučiratL ~ če je to pravilna razlaga, potem je svoj problem vsaj za enkrat " rešil. Iz Prage so že par dni po okupaciji odpeljali trucki, ki so vozili v Berlin zlate zaloge v 1 vrednosti 100 milijonov dolarjev. Nemci so dobili tudi okrog ' 2000 vojaških in drugih letal, ' Škodove tovaiVie za izdelovanje I orožja in municije in absolutno " oblast nad vsem češkim gospodarstvom, ki bo poslej brezpo-" go j no unreženo v nemško vojno • ekonomijo. 1 Chamberlain je "razočaran" ■ j Angleški premijer Chamber- - Haiti je imel prosi i petek govor, v - katerem je očital Hitlerju, da jo prelomil besedo, katero mu je dal v Monakovem ter v splošnem delal vtis zelo razočaranega človeka. Ampak v isti sapi je zagovarjal monakovski dogovor ter skušal dokazati njegovo upravi-jčenost v imenu ljubega miru. Drugače pa je bil govor po-! vsem meglen in naciji radi njega gotovo ne izgubljajo spanja. Premijer Velike Britanije je n. pr. naivno vpraševal, ali je to zaključek starega ali začetka novega poglavja v Hitlerjevi avanturistični karijeri, niti z I besedo pa lii pojasnil, kaj je An-jglija pripravljena storiti danes, | in ne morda čez mesec ali leto dni, za ustavljenje nacističnega valjarja. Moška zopet v milosti Sovjetska Rusija, katero sta Chamberlain in Daladier premišljeno ignorirala, ko se je v Monakovem zapečatila usoda Češkoslovaške, je nenadoma zopet postala predmet silnega za-nimanja in celo dvorjenja od i strani angleške in francoske vla-[ de. Sovjetskega poslanika v Lon-idonu, Ivana Majskija, se kliče I na posvetovanja v angleško vna-jiije ministrstvo, in glasilo kon-| ser vat i vn e stranke, ki je bilo vedno zagrizeno sovražno proti jsovjetom, je te dni pisalo skrajno laskavo o sovjetskem poslaniku ter Rusijo označilo kot i"najodločnejšo braniteljico svo-jbode." Na poti v Moskvi je tudi posebna komisija, ki ima baje poverilo, da se s sovjetsko vlado pogaja "o vsem in Semurkoli. Rusija je hladna Moskvi se ta navadni izbruh ljubezni v prestolicah zapadnih demokracij očividno zdi nekam sumljiv in to ne brez vzroka. Vse kaže, da so te geste prijaznosti napram Rusiji namenjene v prvi vrsti za domač konzum, to je, da bi se pomirilo ljudske množice v Angliji in Franciji ter se ■med njimi na eni strani napra-! vilo vtis, da se bo končno le kaj [storilo za ustavljenje Hitlerja, I na drbgi pa da bi ljudje ne ime-,li časa misliti, kako grozovit fi-Jasko so skuhali njih "demokra-jtični" državniki v Monakovem. j V Moskvi tudi vedo, da Anglija in Francija vroče upata, da bo Hitler napadel Sovjetsko unijo, ter da živita v nadi, da bi v takem konfliktu obe vojskujoči ; se stranki onemogli, nakar da bi' angleški in francoski kapital zo-i ' pet diktiral svetu. Juha, katera j je bila skuhana v Monakovem,! ■' je začela peči jezike kapitalistič-' • nih diplomatov, pravijo v Moskvi, ampak Rusija nima vzroka,1 da bi se vsled tega razburjala. i ' Kdo bo prihodnji na vrsti? j r' Romuniji je Nemčija že posla-\ la ultimatum', da se "prilagodi" njenemu gospodarstvu, in medtem je trenotno izgledalo, da bo dobila iz zapada kako zagotovilo ter se zoperstavila, pa je glasom zadnjih vesti že pripravljena na "sporazum," kar koli že to pomni. Kar se Maržarske tiče, je že izgubljena čeprav se formalna aneksi j a še ni izvršila. V teku prihodnjih dni se pričakuje, da bo Nemčija zasedla Memel ob Baltiku, ki ga je Liga narodov izročila Litvi v upravo. Poljaki sicer protestirajo, ker jim ni ljub šireči se nemški obroč, ampak to jim ne bo pomagalo. Sicer pa so oni sami ne še tako dolgo tega pod grožnjo vojne iztrgali Litvincem kos zemlje, in lojalno so pomagali Hitlerju pri razkosanju češke. Hilerjev rop ni legalno priznan Velika Britanija in Francija sta po aneksi j i čeških zemlja poklicali svoja diplomatska zastopnika v Berlinu domov "na posvetovanje" in sporočili sta Nemčiji, da ne priznavata legalnosti nacijskega "protektorata" nad oropanim teritorijem. Noti v istem smislu sta naslovili na | Hitlerja tudi ameriška in sov jet- ( , ska vlada, nobenega izgleda pa ni, da bi bila ena ali druga drža- J va pripravljena storiti kaj več za ustavljenje Hitlerja. Države, ki so na poti nacij-! skega valjarja, predvsem Ro-. munija, Jugoslavija, Poljska in' . deloma tudi Turčija, bi bile naj- J . brže voljne boriti se za ohrani- j . tev svoje samostojnosti, ako bi! imele še kaj vere v London in' . Pariz. Sposobne bi se bile tudi l postaviti v bran skupno z Rusijo, če bi vladajočim kastam v! > teh državah končno fašizem ne j , bil ljubši kot komunizem. Ker t pa ni enega ne drugega, izgleda, 1 da bo Hitler marširal naprej, 2 dokler se ne spravi nad Rusijo. . Ali pa če prevari gospodo v Londonu in Parizu ter udari proti } zapadu. t Evropi je, po vseh znamenjih sodeč, usojeno, da še nekaj časa uživa "hitlerjevski mir," ampak t da bo prej ali slej počilo, o tem . ne more biti nikakega dvoma. / 'Napredek" IZ STARE DO- i MOVINE -- i Skladatelj umrl V Ljubljani je drle 25. febru-j arja po daljšem bolehanju umrl j odlični slovenski s k 1 a datelj i Zorko Prelovec. Pokojnik je bil j rojen v Stari Idriji leta 1887,! kjer je študiral realko, pozneje pa je nadaljeval študije v Ljubljani. Kot uradnik Mestne hranilnice je ves svoj prosti čas posvečal petju in skladateljskemu delu. Pod njegovim vodstvom' se je v Ljubljani, Zagrebu in drugod vršilo okrog 65 koncertov, ki spadajo med najlepše, manifestacije slovenske pesmi. Po osvobojenju je bil Prelovec. eden izmed organizatorjev Zve-' ze slovenskih pevskih društev,1 kasneje Hubadove župe in Ju-j goslovanske pevske zveze. Napisal je dolgo vrsto pesmi, izmed katerih so mnoge ponarodele. Najpopularnejša njegova skladba je "Doberdob." Pri iskan ju polžev Gospa Antonija Petfernelova v Ljubljani, ki se je nedavno s' svojo hčerko odpravila iskati polže v gozd nad starim streli-' ščem, je bila zelo presenečena,' ko je pri tem poslu izgrebla iz 'zemlje, mesto polžev, zlat ke-! ! lih, brez podstavka, zlato pat'eno in umetniško izdelano monštran-; |co. V monštranci je bil še velik rubin, medtem, ko je bilo nekaj manjših dragih kamnov odstra-! !njenih. Kelih in patena sta bila' | razbita nrtskose in vse skupaj j,e j bilo zavito v preperel žepni robec. Najditeljica je najdeni zaklad talwj izročila kriminalne- i ŠKRAT Bolnik: "Povejte mi P0'^ ^ iskreno, gospod doktor, W p prav za prav z mojim srce® Zdravnik: "O, nič poseP ^ Dokler boste živeli, vam 1,0 ^ dobro služilo." Klofuta na obroke. J "Kolikokrat ste udarili m ^ Toženec: "Enkrat". "Sodnik: "On pa pravi, ^ ga udarili petkrat." Toženec. "Da, ali to je J | vse skupaj samo ena klot ^ j Toženec je namreč bolj sI, j,Q ten, pa se mi je smilil in Jj ■klofnil v obrokih." mu oddelku policije. Sodi k je zaklad vreden okrog t0 dinarjev. I --li!i . lr i lenjskem so bili v zadnje^ ^ 1', j hitro zaporedoma trije ;ti ! Pogorelo je gospodarsko !'48 Islopje mizarskega mojstra \ fc tarja na Jesenicah pri . gu. Nato je pogorela bi^I H j sestnika Bevca v občini ^ 1| j pert, in nekaj dni potem aTar. Doma na St. Clair Ave. 29. aprila — 10-letnica ženskega odseka Slovenske Zadru- Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either because of stomach disturbances, food furmontation, or the wearinc of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science ha3 found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food ou mouth, teeth, or dental plato surfaces. This safe cntiseptic and quick doodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and TJm surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major causa of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Liste»ine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Latrbert Fharmacal Co., St. Louis, Mo. Mii-W. Because they are men, can never understand a three-quarter wife—a wife who is all love and kindness throe weeks in a month and a hell cat ttio rest of the time. No matter how your,back aches —how your nerves scream—don't take it out on your husband. For three generations one woman has told another how to go "smiling through" with Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. It helps Nature tono up the system, thus lessening the discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Ap. preaching "middle age." Don't be a three-quarter wife, take LYDIA E. PINICHAM'3 VEGETABLE COMPOUND and Go "Smiling Through," Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE trade1 mark Be considerate! Don't cough in public places. Carry with you Smith Brothers Cough Drops. (Two kinds-Black or Menthol, 5 ko so gradili vsakovrstno pVbejie umetnine. L Se je spomnila Tonca ne-*4J novega! ^ Pratiko. Toda kdo jo bo Polica je visoka. Ni ka- je zmagovalno trdil 8Veje ' Je sre^no našel Petra s Pavlom. Pa tudi fy'eh je hotel nekaj veljati. L res ni bilo na njegov god. Jat)e ^ Pa vsak mesec vsa j en 06 ne so na~ toicj"'9 Vs* tnje zmagali. Samo Se J1' ^gla najti nobene zma-bjgeer je bila premajhna, da ,Ztlala braniti. Zato je za-cj i ^ti pa jo je seveda Ton-tija potolažila, da je "Ma-4 . "ez vse druge svetnike in ko Se a najbolj lepe praznike, sj lepo oblečejo in k raa- i K-0 So bili vsi zadovoljni. So Pa šli gledat pusta, (odvetnik ta pust, ki ima «1 v ^ ima pust rogove, je ho- ii cet;Petcrček- jI ;ov0.'. aa koga pobode, so od- .i ** stari oče. i, Ho bo Pobodel Saj ne mb- I s Pratke. j x videl. Še tebe bo po- To la f Pa dalo misliti, kako bo s Zbodel. U^o potico bomo jedli ti-1, k* n' je veselo razlagala Ton- '[ 1 ".11,esa> kolikor bo kdo hotel j «k. to" tudi je vedel Jane- II ^ h °1T1 za rcP držala, ko :i je ' a'i ono ta staro svinjo, Cko huda. u sjf) bil že pred vrati. Za-% °trOci vse. te stvari tako 1 C v<^eli. 5 kt*^-f6 je vesei°vstai ker ff ne nič drugega (,f ^an, kot samo jedel. "p( Si bitro napravil za y e; 1 Co so neizprosno zapo- r )hu Mati f ^ s» • 3 Veste- kako je tedaj, K0V S.l0'° 3e doma ka-j lePc8'a $ pa 3° bilo treba v šolo. jf' s, se je široko potegnil )i Potekle so solze. . . !vi h , Sa pusta. Joj kako si je pa takoj že malo t S.* ' kaj se to pravi, da * > bii0de' Ti grdi Pust! >K. Peterček eden onih fš«^-^sd6sti redkih tukaj, ki je brez ugovora in brez vprašanja storil, kar je bilo treba. Na Janezka je bil pa kar malo hud, ker mu ni bilo treba v šolo. Bil je še premajhen. Tisti dan je bilo doma prav prijetno. Mici, ki je tako maščevalno želela držati staro svinjo za rep, je to že prejšnji dan odpravila. Danes je morala biti hiša in miza pripravljena za druge reči. Mirno sta ždela za mizo Janezek in Micka in občudovala mater, ki so tako lepo valčali potico. Tako mirna in poslušna sta bila prav malo kdaj. Dobro sta vedela, da bi bilo treba kar v kot na peč, če bi bilo kaj narobe. In kdo bo } na peči, kadar mati na mizi potico valjčajo! Ko je bila potica zvaljčana in je že tudi lepo vzšla, so jo mati dali v peč. Prav kmalu je zadišalo na blizu in daleč. Tona vsako veselje na svetu je nepopolno. In tudi s špehovo potico je bilo tako. . . Ko je Peterček na vso naglico pritekel iz šole, je takoj hitel k materi po svoj kos špehov-ke. Hitro jo je imel. Tedaj se je pa Janezka domislil. Sedaj mu je že odpustil, kar mu je preje zameril, ker mu ni bilo treba z doma. Pust ga je pobodel, tako so mu povedali. Kje pa je Janezek? je vprašal. Le kako ga je pobodel? Našel ga je na peči, kjer se je zvijal ubogi Janezek. Mati, Janezek bo umrl, je letel povedati Peterček v kuhinjo, in mislil s katerim rogom ga je pobodel pust. ŠPANIJO fll SE ŠE VEDNO DALO REŠITI Republikanski obrambni svet, ki je sedaj na krmilu v Madridu, je potom radia pozval Francov režim, da začne pogajanja za "časten mir," nakar je fašistični notranji minister Suner odgovoril, da se Franco ne more zadovoljiti z nič manj kot "zmagoslavnim mirom". Medtem se Franco pripravlja na zadnjo o-fenzivo za zavzetje Madrida. Medtem ko je civilna vojna v Španiji za praktične svrhe končana, pa vendar še ni prepozno, ako bi Francija in Anglija hoteli odločno nastopiti. Njuni mornarici bi z lahkoto odrezali fašiste od zunanjega sveta in v takem slučaju bi bila njih usoda zapečatena navzlic vsem Fran-1 covin* zmagam. Jasno pa je seveda, da Charnberlainu in Da-i ladierju to še v sanjah ne pride na misel, navzlic klofutam, ki , jih dnevno .dobivata od fašizma. Oglašajte v — "Enakopravnosti" ge z večerjo in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igra The Melody Club. 29. aprila, sobota. — Slov. Ženska Zveza št. 50, plesna veselica v avditoriju Slov. Nar Doma, na St. Clair Ave. • 30. aprila nedelja — Pomladanski koncert društva "Zvon" v S. N. D. na E. 80 St. 30. aprila, nedelja, — Opereta "Jadrana" v SDD na Waterloo Rd. 30. aprila. — Majska proslava "Zarje" in Kluba št. 27 JSZ v avditoriju SND. MAY 6. maja, sobota — Ples društva Modern Knights v Društvenem Domu na Recher Ave. 6. maja, sobota — Clevelandska federacija SNPJ bowling tour-nameht prireditev v SND na ! St. Clair Ave. 7. maja, nedelja — Clevelandska 1 feedracija SNPJ ples v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. 7. maja, nedelja — Zbor Adrija koncert v Društvenem domu, na Recher Ave. 13. maja, sobota —. Clevelandski Slovenci, št. 14, SDZ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 14. maja, nedelja, — Zbor Slovan koncert v Društvenem domu na Recher Ave. M. maja, sobota — častna straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Av°. JUNE 3. in 4. junija — lOletnica Ljubljane; formalna otvoritev novega doma v Euclid; volitev j župana in Miss Ljubljane. Pri-! redijo Klub Društev, Direkto-rij doma s Klubom Ljubljana i na čelu. 4. junija. — piknik priredi "Ja-j dran" na Močilnikovi farmi j 4. junija, nedelja. — Piknik pri- j "VŠSIČARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, j bodi izvlečenje zeb, polnjenje; zob in enako lahko dobite v va-! še polno 'zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne "da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: j 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti | K li a u s o v o poslopje j——--n--:- Društveni KLO LEDAR redi Slov. Ženska Zveza št. 53 pri Zornu na Bradley Rd. 4. junija, nedelja. — Piknik dr. Ilirska Vila št. 173, JSKJ na Stuškovi farmi. 11. junija/nedelja. — Piknik dr. Združeni Bratje št. 26, SSPZ na Stuškovi farmi. \ 18. junija. — Piknik priredi dr. "Na Jutrovem", št. 477 SNPJ pri Zornu, Bradley Rd. 25. junija — Piknik žarje in kluba, št. 27 JSZ na Močilni-karjevi farmi. 25. junija, nedelja — Piknik dr. sv. Antona na Stuškovi farmi. JULY 2. julija, nedelja. — Piknik Gq-spodinjskega Kluba na Jutrovem pri Zcrnu na Bradley Road. 2. julija, needlja. — Zbor "Slovan" priredi piknik na Močn-nikarjevi farmi. 9. julija, nedelja. — Slovenska Zadružna Zveza bo imela veliki letni piknik na Močilnikar jevi farmi. 9. julija, nedelja — Moška Zveza št. 3 piknik na Stuškovi farmi. 16. julija, nedeja — Zbor "Slo-I ga" priredi piknik na Stuškovi farmi. 23. julija. — Piknik priredi Brooklynski Slovenci, št. 48, SDZ na Zornovih prostorih, Bradley Rd. 30. julija nedelja — Piknik Soc. Kluba Delavec, št. 28, JSZ pri J. Zornu na Bradley Rd. A U G U S T 13. avgusta, nedelja. — Piknik dr. "Danica", št. 34, SDZ na Zornovih prostorih, Bradley Road, 27. avgusta, nedelja. J— Piknik Workmen's Sick and Benefit na Stuškovi farmi. O CT OBE K 21. oktobra, sobota. — Dr. Lun-j der-Adamič, št. 20, SSPZ ob-j haja 30 letnico s programom | v SND na St. Clair Ave. : I Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomo- | bilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj y 6208 Schade Ave. Pokličite: j ENdicott 0718 | OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome «ARE YOU ONLY A THREE-QUARTER WIFE? BE ' KIND! j 'Enakopravnosti9 L -v ' ~ Ravnokar je izšla ... { \ velepomembna knjiga ! "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar J Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu I rojena mladina, da se mladina seznani z f zgodovino Slovencev. > ----•—- Knjiga jc vezana > stane $1 j —•— Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue THE AWFUL PRICE YOU PAT FOR BEING NERVOUS A j ^' P Get acquainted with this new wonder "*" J metal that cooks better, permanently — fV«MBg M ^Wf-S X' mains ita gleaming lustre, won't stain, ^___, rafHl:! f ^ rust or darken, cleans easier, lasts longer X \ ^ and safeguards health. Try it in your \ 1 r sir ' , t \ ♦ own kitchen—it's the best demonstra- /^W^W ' J tion you can make of the economy and T value of this beautiful cooking ware. SEE IT TODAY AT I SUPERIOR HOME SUPPLY X 6401-03 SUPERIOR AVENUE. H ■ ■• 13 KRMAR MILANOVIČ POVEST IZ POMORSKEGA ŽIVLJENJA "Ladja gre pred vetrom," je] pripomnil Zamjan; "gotovo bo jadrala mimo nas!" "Hitro k veslom!" je zapove-! dal Milanovič. "Približati se ji| moramo, nemara nas bo sliša-f la." Vsi možje so šli na delo in Čoln je drsel proti senci; toda; ta se je kmalu začela' izgubljati! v temi in negotovosti. "Še enkrat vsi skupaj!" je zakričal Milanovič. Zopet je odmeval glasni obupni klic, da-! se poizgubi brez vsake koristi | v molku strašne noči. Z istim j uspehom bi bili lahko lovili kak j oblak. Ladja je izginila, cfelo i dobre oči mornarjev niso opa-j žile nobene sledi več o nji. "Nič ne de!" je rekel tolažil-' no Milanovič,. "zato so nam pa lahko druge toliko bližje; le dobro pazimo še naprej!" Mrzko čuvstvo prevare je polagoma izginilo in novo upanje in novo hrepenjenje je stopilo na njegovo mesto, že samo dejstvo, da so sploh videli ladjo, je poživilo srca vseh z nado. "Vedno moramo ostati na črti, kjer se križajo ladje." je pripomnil Milanovič. "Zamjan, pojdi sem, da nekoliko pritrdiva jadra, in ti, Mirtič, ostani lepo pri krmilu. Dal Bog, da bi se mogli jutri opoldne razveseljevati na krovu nove ladje in se veselo spominjati na nocojšnjo noč!" SEDMO POGLAVJE. Drugi in tretji dan "Dovolite, gospod Milanovič", pravi general, "da jaz čujem mesto vas, vi pa si nekoliko od-počijte med tem. Zakaj že tri noči skoraj niste zatisnili očesa, a pomislite vendar, kako dragoceno je za nas vaše življenje." "Prisrčna hvala, gospod general. Hočem storiti po vaši želji. Zamjan, nadomesti Mir-tiča! Bodite skrbni in pazljivi, dragi moji, in pokličite me, če bi veter postal močnejši." Po teh besedah je sedel in v par trenutkih globoko zaspal. — Vse je bilo mirno, le valovi so semintja udai-jali ob čoln in tako motili skrivnostno tihoto. Tudi vdovo je zmogla nazadnje utrujenost; naslonila se je na Zamjana, ki je vodil krmilo, in zadremala. Ta je mirno sedel in se ni ganil, ker se je bal, da ne bi prebudil izmučene žene. Bilo je približno okrog* četrte ure, kar začne veter, ki je do-sedaj precej močno pihal od jugovzhoda, pojenjavati, nato pa hipoma zopet potegne in sicer naravnost od severa. Mirtič vzbudi Milanoviča, ki takoj stopi h krmilu. Gospa Završnikova se je prebudila, ker ji je Zam- jan odtegnil svojo ramo; vsled mrzlega vetra se je tresla po vsem životu in se tesneje zavijala v svoj plašč. Sever je bil v resnici zelo oster in žena se je Milanoviču zasmilila. Ni pomiš-Ijal dolgo; slekel je suknjo in z njo ogrnil vdovo. Ta je sicer ugovarjala, a Milanovič jo je s prijaznim nasmehom in bodril-nimi besedami kmalu pomiril. Vsled severnega vetra je vožnja postajala težavna in napor-j na. Čoln se je neprijetno stresal j in močno zibal semintja med va-| lovi, ki so se zaganjali v njego-| ve stene in se dvigali tudi čez nje ter kmalu premočili vse, kar j je bilo v čolnu. Veter je bil vedno silnejši in z njim so se dvigali na nebu od severa sem veliki oblaki, katerih vsak je prinesel s seboj kratko ploho. Valovi so se dvigali vedno višje in višje in stvar je začela biti resna. Milanovič ukaže zviti jadro, in ker je čoln že zajemal vodo obrnil ga je pred veter in mu pustil -prost tek. To je pa zahtevalo največje pozornosti in pazljivosti pri krmilu. Valovi so se divje penili in se kakor divje zveri dvigali ob čolnu; večkrat se je zdelo, da ga bodo zdaj preplavili in ga pogoltnili v morsko dno. Milanovič se je v tem boju z morskimi valovi izkazal pravega junaka in mojstra. Kakor izurjen borilec s sabljo odvrača smrtonosne udarec nasprotnikov, tako je on s krmilom prestregal valove, ki so kakor ob mogočnem zidu izgubljali svojo moč in se brez vsake škode zaletavali v čoln. Milano-vičevo oko je bilo čudovito bistro in ostro in prav tako spretne in urne so bile njegove roke. Kar so ža veliko, z vsem opremljeno jadernico silni viharji Tihega oceana, to so bili ti valovi za mali odprti čoln. Do polovice jambora se je pogrezal v doline, katere so tvorili valovi in kakor mrtev je za nekaj časa obstal na dnu, obdan kot od trdnega zidu spredaj in zadaj od črno svetlih valov. Toda v istem hipu ga je že zopet zgrabila zadaj nepremagljiva sila in ga divje vrgla zopet nad valovje. Kot preganjana žival je bežal čolnič pred silnim vetrom, ki ga je kakor orehovo lupinico premetaval s hriba v prepad, iz prepada zo-pet na hrib. To je bil grozen prizor in težka poskušnja tudi za izkušenega mornarja. "Bog nam bodi milostljiv!" je vzklikal obupno general. Kadar se je čoln zopet pogreznil v temni prepad in so se vedno novi, kakor gore visoki valovi dr-vili ljuto in grozeče proti čolnu. [OESOl :o Knjige:- Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po 10c vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler sr še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio [OEZIO] Milanovič pa je odgovarjal z veselim glasom: "Izvrsten čoln, gospod general, zakaj taki valovi —" na-daljne besede so se izgubile v bučanju vetra in šumenju valov, ki SO) zopet zgrabili čoln in ga dvigiiili, visoko nad penaste vodne gore. Mornarja sta sedela mirno kot pribita na svojih mestih; pričakujoč najhujšega, sta stavila vendar brezmejno zaupanje v spretnost in neustrašenost Mi-lanovičevo. Albin je mirno in molče čepel na tleh, general pa je sedel ob jamboru, oči kakor v tihi, iskreni molitvi obrnjene proti nebu. Vdova je še vedno na istem mestu sedeč držala v naročju svojega sinčka in ga skrbno varovala pred vetrom in valovi. Tik poleg nje je Milanovič vodil krmilo. Telo nagnjeno nekoliko naprej, pogled nepremično uprt v morske valove, je bil prava podoba neustrašenega, vsaki nevarnosti kljubujo-čega pomorščaka. Začelo se je daniti. Morje je še divjalo, veter pa je ponehaval Kakor hitro je v motnem jutranjem svitu bilo mogoče razločevati posamezne predmete, že so se oči vseh začele željno o-zirati na vse strani, da bi zasledile' rešilno ladjo: a nepregledna morska planjava je bila prazna. Mogočno iil veličastno je vzšlo solnce in robovi oblakov so se čarobno svetlikali v rožnati svetlobi. Z novim veseljem, z novimi nadami so se ob tem prizoru napolnila obupana srca nesrečnih ladjelomnikov. General je vstal, položil roko nad oči in počasi in natančno premotrival celo obzorje. "Sami smo," pravi čez nekaj časa, "a vendar ne pozabimo, da je bil Vsemogočni nocojšnjo noč z nami; On je tudi sedaj pri nas in nas bo prav gotovo rešil iz stiske in nevarnosti, ka-dor bo čas za to." "Da, Gospod, nebeški Oče, bodi nam milostljiv in pomagaj nam, reši nas smrti v morskih valovih!" je šepetala vdova in prisrčen, iskren: "Bog usliši!" se je izvil iz src vseh navzočih. Ko pa je žena na svojih ramah opazila Milanovičevo suknjo, tedaj urno vstane in vzklikne: "Kako neusmiljena sem vendar morala biti, gospod Milanovič, da sem vas celo dolgo, mrzlo noč pustila zmrzovati v lahki obleki, jaz sem pa ..." "O, gospa, prav nič nisem pogrešal suknje", je pretrga Milanovič besede; "saj vidite, da sem si moral celo rokave svoje srajce zavihati, da me niso ovirali pri napornem delu. Zato bo- 27. marca. dite zaradi mene brez vseh skr-\ bi. — Mirtjč, pokliči gospoda) Albina! Nekoliko zajtrka se bode prileglo vsakemu!" "Halo, gospod! Vstanite! Treba bo zajtrkovati" je klical Mirtič in pri tem jezno in osorno stresel igralca za ramo. Oba njornarja sta namreč smatrala Albina za" ničvrednega, široko-ustnega strahopetca, zato sta ga prezirala in zaničevala. Ubogi igralec je s skrčenimi nogami in obraz zakrit z rokami ležal počez v čolnu. Na Mirtiče-vo klicanje je samo stresel z glavo, ne da bi jo dvignil ali kaj odgovoril. Zato ga Mirtič, misleč, da je vsled dolgega le-žanja in mrzlega nočnega zraka •odrevenel, zgrabi za rame in kakor snop slame postavi na noge. Ko je Albin stal, se je z za-ničljivim nasmehom ozrl po o-krog stoječih, in ta nasmeh je dajal njegovemu obrazu nek o-studen, da, skoraj peklenski izraz; kajti bil je smrtno bled in v njegovih izbuljenih očeh je plamtel divji ogenj; ustne so mu bile modre in zvite, da so se iz ust svetlikali beli, jezno škrta-joči zoblje. "Le zasramujte, vi predrzni, nesramni nevoščljivci! Le žvižgajte kolikor hočete!" je siknil in jezno zaškripal z zobmi. "Kdo mi more odrekati slavo in čast! Preveč neumni ste, da bi me mogli umeti. No, ali ste me morda že kdaj videli, ko sem nastopal v burkah, v veselo- in žalo-igrah? Hočete morda, da vam kaj zapojem ali zaigram? Le poslušajte in čudite se!" In razprostrl je nad morjem svoje roke in z močnim glasom zapel divjo obupno pesem,a d je groza obhajala poslušalce. Ko je končal, je zopet zavpil za-ničljivo: "Zlobneži, kaj pravite na to? Le zmajujte, le sikajte, da zblaz-nim vsled tega! Ha! ha! ha!" Nekaj groznega je bil ta njegov smeH. Mornarja sta se strahotna pomaknila nazaj. "Zblaznel je vsled bojazni in strahu," je pošepetal general. Vdova si je z rokami zakrila obraz. "Zamjan," veli Milanovič pomorščaku, "zmešaj nekoliko ruma z vodo in daj mu to s kosom prepečenca." Igralec res vzame ponujano pijačo in kruh ter je oboje nekaj trenutkov začudeno opazo- val. Nato pa naenkrat s silnim glasom zavpije: "Gospoda moja! Jaz sem Ti-mon, slavni atenski meščan in zagrizen sovražnik ljudi." — Za-ničljivo se smejoč je za trenotek umolknil. — "A predno je izgubil razum, je povzal svoje prijatelje, naj pijejo, s temi besedami: "Psi, le ližite!" Ko je to izgovoril, je izlil pijačo Milanoviču v obraz, posobo pa vrgel ob čoln, da se je razdrobila. Nato je pa zagnal v valove kos preprečenca in vpil: "S tem bom nasitil vetrove!" "Držite ga!" zavpije Milanovič, ko zapazi symljivo igralčevo kretnjo. A še predno sta ga mornarja mogla prijeti, je blaznež že z divjim krikom in krohotom planil iz čolna in izginil med valovi. "Tamkaj, glejte, se je prikazal iz vode; še ga moremo rešiti. Hitite!" Tako je obupno vpil general in ves razburjen vil z rokami. "To je žalibog nemogoče, gospod general," je odgovoril žalostno, a vendar odločno Milanovič; "kajti gotova je naša poguba, če bi sedaj pri tako razburkanem morju hoteli ustaviti čoln." še enkrat je bilo videti potap-ljajočega se igralca, kako je iz-tegoval roke proti nebu, da bi se rešil; toda v istem trenutku je prihrumel nov val in ga za vedno zagrnil v hladni morski grob. General je zopet sedel in otožno zamišljen z roko podprl glavo. Na vdovo je ta pretresljivi dogodek tako vplival, da se je skoraj breszavestna zgrudila na tla. Zamjan ji je kanil na ustnice par kapljic ruma, kar jo je zopet nekoliko poživilo. Začela je pritajeno ihteti in strastno pritiskati sinčka k sebi na prsa; med tem pa se je vedno ozirala nazaj na kraj nesreče. Preteklo noč se je bila, popolnoma izpre-menila. Oči*je imela vdrte, obraz je bil star in suh.. Popolnoma premočena obleka je kakor prilepljena visela na njenem izmučenem telesu. Tudi deček je bil izgubil nekaj svojega otroškega značaja. K mamici se pritiskajoč je sicer slastno užival trdi kruh, a njegove oči so se vedno vprašujoč in s strahom ozirale okrog. Nenadna in pretresljiva igralčeva smrt je vplivala na vdovo in na generala silneje kakor na mornarje. Ti so se namreč predobro zavedali svoje lastne ne- varnosti, v kateri je viselo vsa* trenutek njihovo življenje; se niso dalje zmenili za stra&" dogodek. Zavžili so svoj zajU* dQČim se ga general niti dotaknil ni, gospa Završnikova je Pi! le na Milanovičevo prigovafJ'1' nje vžila par skorjic. (balje prihodnjič) 0L1 i TV V Isce se OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Išče se Ena -ali dve sobi se iičejo za pečlarja; pri mirni družini. Pustite naslov v uredništvu lista. Fina hiša za 2 družini Na 684 East 99th St., severno od St. Clairja; fina hiša; — Pet velikih sob in kopalnica za vsako družino; gorkota na vročo vodo. Vse v dobrem stanju; lot 40x286. — Pokličite lastnika PO 4046. Priletnega človeka za pomagati na farmi, blizu mesta. Plača po dogovoru. — Za naslov se poreve v uradu tega lista. ANGLEŠČINA za tujezemce-odrasle za pričet-nike ali napredujoče učence. — Privatni pouki FRANCES ZVERINA 310 Citizens Bldg. Tel.: CHerry 4050 Hiša za dve družine, dobra investicija na E. 72nd St„ Samo $2700 — Hiša, bungalow, 5 sob, moderna $3600. Tu je samo par hiš, imamo še mnogo drugih, katere vam pokažemo, če se oglasite pri nas. Mala svota na nakup, ostalo kot rent. Ed F. Kovach Realty 767 East 185 Street KEnmore 5030 i m m i i m h« Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost S m 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 ali m 2 m m H i III w ►H » m m m Bi . m Z 3! s s i ® S 2 i I S 8 iT] 1 ►H &m 11 METROPOLITAN OPERA Association of New York Cleveland Public Hall OTELLO—Ponedeljek, 27. marca: Jerison, Votlpka, Martlnelll, Tlbbett, Cordon, I'anizza. LOUISE—Torek, 28. marca: Moore, I)oc, Bodanya, Kullmann, 3'lnza, Ballet, I'anlzza. DIE WALKUERE—Sreda, 29. marca: Flasstad, I.awr&nee, Tliorborg, Melchlor, I,!st, Ne|ioor, I.einRdorf. Til A IS—četrtek, Jo. marca: Jqpson, Kashas, Thomas, Tokatyan, Ballet, 1'elletler. MANON—Petek pop., 31. marca: Moore. Browning, Klepura, Brownlce, Cordon, I'elletler. LOHENGrTn—Petek zvečer, 31• marca: Flagstad, Thorborg, Melchlor, List, Janssen, J.elnsdorf. TOSCA—Sobota pop., 1. aprila: Lawrence, Tetina, Ktepura, Tlbbett, Cordon, l'api. LUCIA DTLAMMERMOOR— Sobota zvečer, 1. aprila: I'ons, Votlpka, Martlnelll, Plnza, Massue, Ballet, l'api. Cene $6. §5, $4, $3, $2, $1. (nič davka) Union Bank of Commerce EUCLID AT NINTH MA in 8300 Urad odprt dnevno med 9. zju. do 5:30 pop. (Rabi so samo Knabe glasovlr) V blag spomin i (1) TA KUPON | z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo | osebo do treh globokih malih krožnikov (cereal | dishes). Zamenjate lahko te kupone v našem | uradu. IME-----------------------------------------------j Naslov------------------------------------\ I Mesto ----------------------------------- i ž .............................................................mmiimimmi................ Kampanja za "Cankarjev glasnik" j sedaj v teku... 1 CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! p NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. II * 1 CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Druge obletnice smrti ljene soproge in mater« MARY SLABE Preminula je 27. marca ^ Tiha bol razjeda srca Spomin na tebe nepozabni Spavaj mirno, spavaj rajno | dokler ne snidemo se za traJn ' Žalujoči: Jernej Slabe, soprog; Mary, Pauline, Rose 1 Edward, otroci.