LETO XXXI.. ŠT. 10 Ptuj, 9. marec 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZVSEBtlME Najprej z brodom, kasneje čez most (stran 2) Je kultura res bogastvo bogatega? (stran 3) Še enkrat: Otroci so naše bogastvo (stran 5) Razgovor s Kristino Jusovo (stran 7) Poštar Konrad in njegove slike (stran 9) Volitve članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v krajevnih skupnostih je vse pripravljeno Na posvetu s predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc Socialistične zveze delovnih ljudi, udeležili so se ga tudi vodji peterk in člani izvršnih odborov, je pred- sednik OK SZDL Franc Zadravec zelo ugodno ocenil vse dosedanje priprave na volitve in dal prisotnim še zadnje napotke za nedeljo in tudi za izvedbo drugih temeljnih kandi- dacijskih konferenc, ki morajo biti opravljene takoj po volitvah. Opozoril je tudi na io, da se mora sleherni občan tako ali dru- gače vključiti v razprave o kongres- nih dokumentih, predvsem pa tisti, ki opravljajo kakršno koli funkcijo v krajevni skupnosti. Organizirati je potrebno tudi razprave o izraču- nu novega katastrskega dohodka skupaj s sekcijo za kmetijstvo pri KK SZDL. Predsednik odbora za pohod Po poteh revolucije — Zvone Masten je za tem seznanil vse prisotne, da bo letošnji pohod 22. aprila in sicer v Kidričevo v počastitev 25-letnice smrti velikega revolucionarja Bori- sa Kidriča. mš Danes volimo v organizacijah združenega dela delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in za zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skup- nosti! V nedeljo, 12. marca bomo volili delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Razen tega bomo glasovali še o izvolitvi delegatov v družbenopo- litični zbor občinske skupščine. GLASUJMOZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE Danes in v nedeljo se vse dveletne priprave na volitve stekajo takore- koč v zaključno fazo in bo to za naše delovne ljudi in občane bolj formalno pravna potrditev tistega o čemer so v obsežnih in temeljitih pripravah razpravljali, ko so evidentirali in določali možne kandidate za nove delegacije, ki jih bodo zastopali v družbenopolitič- nih skupnostih ali samoupravnih interesnih skupnostih ter se z njimi dogovarjali o načinu in oblikova- nju politike o vseh družbenih vpra- šanjih, ki smo jim v minulem obdobju posvečali posebno pozor- nost. Predsednika volilne komisije pri občinski konferenci SZDL v Ptuju — Stanka Lepeja smo zaprosili, da pred današnjimi in nedeljskimi volitvami v ptujski občini sprego- vori še nekaj besed: ,,V času priprav na letošnje volit- ve smo posvetili največ pozornosti temeljni vsebinski zasnovi na vseh družbenih področjih in smo tako evidentirali in kandidirali resnično najbolj aktivne, za sociaHstično samoupravljanje zavzete občane. Prepričani smo, da so delovni ljudje in občani na kandidatnih listah res tisti, ki so po demokratič- nem in tovariškem principu prišli v izbor za nove delegate, ki pa prev- zemajo tudi odgovorno nalogo v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju. Volišča so danes v večini prime- rov odprte že od šeste ure zjutraj, ponekod pa bo to tudi v nedeljo, ko bodo volišča odprli tudi ob sedmi uri, zaprli pa ob osemnajsti ali devetnajsti. Volili bomo delegate za zbor kra- jevnih skupnosti, po deset posebnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti — v večini so se občani in delovni ljudje dogovorili za združe- ne delegacije in sicer za dve, tri ali štiri interesne skupnosti in le v dveh KS bodo imeli splošne delegacije. Poleg tega bodo km.etje, ki združu- jejo delo, sredstva in zemljo ali kako drugače sodelujejo z združe- nim delom s področja kmetijske dejavnosti, bodo volili prav tako skupaj oblikovane delegacije v obratih za kooperacijo in delovnih skupnostih kmetijske zadruge. Potrjevali pa bomo tudi kandidat- no listo za družbenopolitični zbor skupščine občine Ptuj. Mislim, da ves napor, ki so ga aktivisti SZDL, sindikatov, zveze komunistov, ZSMS in borcev ter vseh občanov v samoupravnih organih krajevnih skupnosti vlagali v dosedanje priprave, dobiva danes in v nedeljo zaključno — finalno obliko. Seveda pa bo vse to delo poplačano šele takrat, ko bomo iz, rezultatov dela delegatov in delega- cij dejansko začeli ustvarjati lepši jutri." Stanko Lepej, predsednik volilne komisije pri OK SZDL Ptuj Posnetek: R Delegatski sistem je nekaj edinstvenega Tovarišica Marija VAUPOTiC, učiteljica iz Grajene je že drugi mandat kandidat za delegata druž- benopolitičnega zbora skupščine občine Ptuj. Na vprašanje, — kako ocenjuje dosedanje delovanje dele- gatskega sistema je odgovorila: ,,Delegatski sistem je brez dvo- ma čisto naše — jugoslovansko in tudi v svetovnem merilu nekaj edin- stvenega. Ob tem naj uporabim Kardeljevo misel v kateri pravi, da našega družbenopolitičnega razvo- ja ne ustvarjajo samo komunisti, vendar pa morajo biti prisotni pov- sod tam kjer poteka aktivnost mno- žic. Delovanja v delegatskem siste- mu ne moremo omejevati nikomur, vsakdo, ki je sprejel našo ustavo, se bori za enotnost, enakopravnost med našimi narodi in narodnostmi ter podpira našo zunanjo neuvršče- no politiko — ima pravico in dolžnost, da v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu prek delegatskega sistema uveljavlja težnje in hotenja tiste sredine v kateri dela in živi. Dosedanji štiriletni mandat pote- ka vsem delegatom in na zaključku bi lahko rekla, da moramo ohraniti vse tisto kar je bilo dobrega in razvijati naprej vse kar smo spo- znali, da ni dobro bomo poskušali popraviti in v novi mandatni dobi še obogatiti delovanje našega dele- gatskega sistema." Tovarišica Vaupotičeva s tem, ko boste v nedeljo v vaši krajevni skupnosti izvolili nove delegate, jim je seveda to priznanje za nji- hovo dosedanje delo, obenem pa je tudi vaš drugi mandat v družbeno- političnem zboru občinske skupšči- ne posebno priznanje vam. Kaj vam to pomeni? ,,Res čutim to kot priznanje, obenem pa tudi kot veliko obvez- nost, ker menim, da je ravno druž- benopolitični zbor tisti, kjer mora človek izključiti vse svoje osebne interese in zastopati v resnici tisto veliko sredino, ki mu je zaupala delegatsko mesto v njem." Strokovno in tehnično pripmifljeni Predsednik občinske volilne komisge v Ptuju - Jože VIDOViC nam je pred današnjimi in nede^skimi volitvami dejal: „Občinska' volilna komis^a je ves čas sodelovala v tehnični pripravi ietošrgih voHtev. V ta namen je imela dve inštruktaži za predsednke in tajnike volilne komisije v združenem delu, predala pa jim je tudi ves voblni materjgal Ugotavljamo, da so volilne komisije v teme^nih in drugih organizacijah združenega dela, zelo vestno opravile vse dosedanje naloge, nepravilnosti nismo ugotovili in menim, da bodo današnje volitve v cefoti in brez težav uspele. Za krajevne skupnosti smo pripravili prav tako dve inštruktaži s predsedniki in tajniki volilnih komisg ter jim izročili potrebni volilni materij aL Dobili so tudi potrebna tehnična navodila in ostale napotke, da bi volitve tudi v tehničnem pogledu temeljito izpe^ali Ves potrebni materijal smo dobivali od republiške volilne komisije, nekaj smo ga pripravili tudi v občini in menim, da so tudi volilne komisije v krajevnih dcu pno stih dobro pripravljene na nedeljske volitve in pričakujemo, da bo izid glasovanja v resnici takšen kot si ga vsi želimo. Tudi člani občinske volilne komisge smo se temeljito poučili o vseh nalogah skup^ s posebno peterko, ki bo v nedelo pomagala volilnim odborom na terenu. Delali bomo v prostorih skupščine občine Ptuj in smo imenovali tudi posebno delovno skupino, ki bo statistično ugotavljala izide vo- litev. Posamezni člani občinske volilne komisge smo bili tudi v krajevnih skupnostih, kjer smo dajali še nekaj tehničnih navodil o poteku in izpeljavi letošnjih volitev." mš ,Doslej ni bilo nepravilnosti" - pravi predsednik občin^^e volilne komisije Jože VIDO VIČ. Foto: R VELIKO OPTIMIZMA PRED VOLITVAMI Ormož 12. marca bodo v krajevnih skupnostih občani volili svoje delegate za skupščine samouprav- nih interesnih skupnosti, delegate za delegacijo v zbor krajevnih skupnosti in delegate za družbeno- politični zbor občinske skupščine. Tako bo na volilnih mestih več volilnih skrinjic in prav bi bilo, če bi pri letošnjih volitvah nekoliko več pozornosti posvetili prostoru in organizaciji samih volitev. Izbrati je bilo potrebno večje prostore, kjer bo občan brez večjih težav najprej volil člane delegacij, potem delegate za samoupravne interesne skupnosti in kasneje še delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine. V Ormožu so z dosedanjimi pripravami na volitve zadovoljni in med aktivisti je veliko optimističnega razpoloženja. O pripravah na volitve smo se v Ormožu pogovarjali s predsedni- kom občinske volilne komisije, Alojzem Donajem. Kako potekajo zadnje volilne priprave? ,,Volilne konference in vsi ostali kandidacijski postopki so za nami. Bili so uspešni. Imenovali smo tudi vse volilne odbore in komisije, tudi volišča so že določena. Danes, ko potekajo voli.ve v delovnih kolektivih, smo volilno gradivo posredovali vsem osmim krajev- nim skupnostim, tako da organLžacijsko-tehničnih težav na volitvah ne bo. Ljudje vedo za volitve, obveščenosti je bilo dovolj, kajti v same priprave in v izvedbo samo vključili okoli 25 odstotkov občanov. V občini Or- mož so na volitve pripravljeni." Kakšne so naloge občinske volil- ne komisije v tem trenutku? ,,Zadnja naloga komisije pred volitvami je razdelitev volilnega materiala in še zadnji pogovori s predsedniki volilnih odborov po krajevnih skupnostih. Sem spada tudi naloga v zvezi z urejevanjem volilnih mest in drugo. Ce bodo kakšne slabosti nastale danes, ko potekajo volitve v delovnih organizacijah, bomo podobne slabosti skušali popraviti v krajev- nih skupnostih." Kakšno je splošno vzdušje v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih tik pred volitvami? ,,V temeljnih organizacijah združenega dela je vzdušje več kot odlično. Tudi v krajevnih skupno- sti je podobno. Ljudje so seznan- jeni s potekom volitev, čeprav je sam potek precej kompliciran. Ker je občinska volilna komisija obiskala vse sedeže krajevnih skupnosti, je ocenjeno, da proble- mov v nedeljo ne bo. Povsod so nam zagotovili, da je socialistična zveza pripravljena in so vse naloge bile uspešno izvedene. V občini Ormož je 63 volišč v osmih krajev- nih skupnostih. Večjih težav ne bo, problem bo v tistih krajih, kjer ni večjih dvoran, kajti na vsakem volišču bo 5 volilnih skrinjic in pri vsaki skrinjici volilni odbor. Tretjina vseh volišč bo v zasebnih hišah, kar je po svoje zanimivost." Morda ob koncu še kakšno sporočilo občanom? ,,Želim si, da bi volitve uspele, da bi bila udeležba polnoštevilna in da bodo v organe in delegacije izvoljeni občani, ki so pripravljeni delati, samoupravno delovati in si prizadevati za boljši jutri. Ker je evidentiranje in kandidiranje dob- ro teklo, upam, da bodo tudi volitve uspele že v dopoldanskem času. Ob koncu naj kot zanimivost še navedem, da so v krajevnih skupnostih posebne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, v delovnih kolektivih pa združene. Povsod so se občani odločili za zaprte kandidatne liste, le v krajevni skupnosti Miklavž za odprto kandidatno listo. No, kljub zaprti ali odprti kandidatni listi je upati in pričakovati, da bomo v Ormožu volitve dobro in uspešno opravili. Dragi občan, ne pozabi v nedeljo, 12. marca opraviti svojo državljansko dolžnost!" zk Alojz Donaj Foto: zk Nagrade za najlepša volišča z namenom, da bi spodbudili občane, zlasti mladino v prizadevanjih za urejenost in okrašenost volišč, občinska konferenca SZDL Ptuj razpisuje nagrade za najlepše okrašena in najbolje urejena volišča na območju občine Ptuj na dan volitev v nedeljo, 12. marca 1978. 1. nagrada 1.500 dinarjev 2. nagrada 1.000 dinarjev 3. nagrada 500 dinarjev v primeru, da se komisija ne bi mogla zediniti o podelitvi katere od nagrad posameznemu volišču, bodo nagrade razdeljene v enakem znesku voliščem, ki prihajajo v ožji izbor za prvo, drugo ali tretjo nagraoo. Strokovno komisijo za oceno okrašenosti in urejenosti volišč sestavljajo člani političnega štaba in novinarji Radio-Tednika Ptuj ter vodje peterk v posameznih krajevnih skupnostih. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 9.marec1978- TBSSIIII S skupne seje zborov SO Ptuj STATUTA OBČINE Na skupni seji vseh treh zborov ptujske občinske skupščine, vodii jo je Branko Gorjup, predsednik skupščine, je delegatom ob svečani razglasitvi statuta občine Ptuj spregovoril Franc Zadravec, predsednik OK SZDL Ptuj. V uvodu je opisal razvojno pot občine v zadnjih dvajsetih letih, predvsem razvoj samouprav- ljanja po letu 1953, ki je doživelo pravi razmah šele s sprejetjem ustave leta 1974, nato pa nadaljeval: ,,S spremembami ustave so se morali spreminjati in slediti razvoju samoupravljanja tudi občinski sta- tuti. Statut občine, ki smo ga sprejeli leta 1974 je moral v tem kratkem obdobju doživeti mnoge spre- membe. Nekateri zakoni in predpisi, ki so bili sprejeti v tem času, predvsem pa družbene spremembe, ki so nastale z izvajanjem ustave, so osnova za spremembe in dopolnitve našega statuta. O spremembah in dopolnitvah statuta je bila orga- nizirana široka razprava prek družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih prek socialistične zveze, v združenem delu prek osnovnih organizacij sindikata. V razpravo so se vključevali člani zveze komunistov, zveze borcev, mladine, razpravljali so tudi v interesnih skupnostih, organizacijah in dru- štvih. Ne glede na to, da je bila v zadnjih mesecih prvenstvena naloga vseh organiziranih družbenih sil v pripravah na volitve, so v večini primerov bile razpra- ve kvalitetne, vsebinsko poglobljene in temeljite. Razprava o statutu je bila obenem prilika, ki je bila tudi izkoriščena, da se obravnavajo tudi druga sistem- ska vprašanja in problemi, ki jih moramo še rešiti. Priprave na volitve, razprava o 7xiravstvu, statutu in druge razprave, ki so bile organizirane v zadnjih mesecih, so razgibale delovne ljudi in občane. Poka- zale so, da se delovni ljudje vse bolj zavedajo svoje osnovne pravice in obveznosti, da odločajo o rezulta- tih svojega dela v združenem delu, krajevnih skupno- stih, interesnih skupnostih, samoupravnih organizaci- jah in združenjih, da se zavzemajo za odpravo nepra- vilnosti, za racionalizacijo in štednjo na vseh področ- jih porabe. Različne oblike združevanja občanov v organiziranih družbenopolitičnih organizacijah, druž- benih organizacijah in združenjih, so močna opora za osveščanje ljudi, za lažje neposredno odločanje na zborih občanov, zborih delovnih ljudi, referendumih, zborih porabnikov različnih storitev, zborih stanoval- cev in podobno. Delovni ljudje imajo prek delegatskega sistema nenehno vpliv in povezavo z delegati in delegacijami, kar se odraža pri kvaliteti dela in odločanja. V volilnih pripravah smo ocenili delovanje delegatov delegacij, skupščin, izvršilnih organov in nosilcev vodilnih funk- cij ter s tem delovanje celotnega delegatskega sistema v preteklih štirih letih. Pri tem smo ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ki pa niso sistemske narave, temveč izhajajo iz nedoslednega izvajanja sprejetega delegat- skega sistema, preslabega delovanja in povezanosti družbenopolitičnih organizacij v nekaterih sredinah, premale zavzetosti posameznikov in ne nazadnje premale usposobljenosti delegatov in posameznikov, ki delajo v vodstvih. Ne glede na pomanjkljivosti in slabosti smo v zadnjih štirih letih dosegli vidne rezul- tate. Lahko bi naštevali, kaj je bilo vse storjeno, kakšen je napredek v naši občini, toda vse to je napisano na več tisoč straneh poročil, priporočil, resolucij in drugega gradiva, ki ste ga v delegacijah, ki delegirajo delegate za zbore občinske skupščine prede- lovali, o njem razpravljali, sprejeli številne dogovore, sporazume, odloke, — mnoge med njimi kritično ocenili ali v prvem delu postopka zavrnili. Pred leti je odločalo 70 ali 100 odbornikov, v tem mandatu je delovalo 2141 delegatov v 200 delegacijah. Ce k temu prištejemo še krajevno samoupravo, samo- upravne organe v združenem delu, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, potem vidimo, da je večina občanov organizirano delovala po svojih interesih in nagnjenjih. V teh štirih letih ste opravljali pionirsko delo. Opravili ste ga dobro, morda bi ga lahko še boljše. Pričakujemo, da boste pridobljene izkušnje prenašali na delegate in delega- cije, ki jih bomo volili 9. in 12. marca. V občinski skupščini in skupščinah interesnih skupnosti vas bodo zamenjali novi delegati, ki jih bo 6427 v približno 600 delegacijah. Za dosedanje delo se vam v imenu DPO zahvalju- jem z željo, da bi vam dosedanje izkušnje koristile pri nadaljnjem delu, saj pričakujemo, da boste aktivno delovali Se naprej. Nato se je tovariš Zadravec zahvali! za delo še čla- nom izvršnega sveta SO Ptuj, predsedstvu skupščine občine in vsem, ki so delali v organih skupščine. N. D. Priprave na sprejem ZK Komite občinske konference ZKS Ptuj je v sodelovanju s ptujsko delavsko univerzo pripravil 30-umi seminar za kandidate za sprejem v vrste zveze komunistov. CSnovne organizacije ZK so in-edlagale 91 kandidatov, V skladu z novim pro^amom klejnopolitičnega izobraževalca komunistov, se bodo kandidati seznanili s temeljnimi spoznarvi marksizma, s programom ZKJ, s statutom ZKJ in ZKS, poslušali predavanje o moralnem liku komunista ter o odnosu socialističnih subjektivnih sil do tujih ideinih tokov. Udeleženci seminarja bodo v razgovorih ponovno predelali obravnavane teme in obenem preverili pridobŠeno znanje. Po končanem seminarju bodo prejeli potrdilo o uspešno opravljenem seminarju in se po sprejemu v zvezo komunistov sprejem bo koncem tega meseca, udeležili še seminaijaza novosprejete člane^ZK. Lokalna skupnost za ceste občine Ptuj Dosledno v izvajanju plana! Za reaHzacflo letnega programa dela razvoja cestnega gospodarstva v občini Ptuj v letu 1978 bo potrebno zbrati sredstva v višini 28,900.000 dinarjev, od tega je namenjeno za modernizacijo cest v dolžini 13,5 km skupno 14,870.000 dinarjev. V načrtu je modemizacqa nasledi^jih cestnih odsekov: Zavrč-Cirkulane v dol- žini 4 km, Dornava-Savci 2,5 km, Juršinci—Gomila 2 km, Sela-Do- lena 2 km, Lešje-Majšperk 1,5 km in Stoperce 1,5 km. Stanje moderniziranih cest je ob koncu leta 1977 bilo naslednje: od skupne dolžine 643,8 km cest je bilo moderniziranih 306,1 km cest. V ^ poročilu o izvajanju srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih, regional- nih in lokalnih cest v občini Ptuj za obdobje 1976-1980 v letih 1976 in 1977 je navedeno, da je bilo po planu Republiške skup- nosti za ceste moderniziranih 22,4 km v vrednosti 68,200.000 dinarjev. Znesek predstavlja 63,9 odstotka sredstev predvklenih s planom. V, okviru plana lokalne skupnosti za ceste je bilo moderniziranih 36,71 km cest ali 42,4 odstotka načrtovanih. Vred- nost opravljenih del je 2 6,281.886 dinarjev ali 50,2 odstotka od planiranih sredstev. Ob tem naj povemo, da je pri realizaciji plana republiške skupnosti za ceste obseg del v skladu s planiranimi sredstvi, vendar imajo stalne podražitve za posledKo manjši fizični obseg del Program lokalne skupnosti za ceste pa se je izvajal še z dodatnimi viri sredstev. Tako je bilo v letu 1977 skupno moderniziranih 2 3,9 km lokalnih cest Zaradi občutno narašč^očih stroškov in ker plan republiške skupnosti za ceste temelji na cenah iz leta 1975, se vsako leto manjša obseg del Pri temje jasno povedano, da ni moč pričakovati dodatnih aedstev. Nekoliko dru- gače je pri lokalni skupnosti za ceste, ker se je že pri sprejetju samoupravnega sporazuma o te- meljih plana razvoja lokalnih cest v občini Ptuj za obdobje 1976-1980 dclenUo, da se letne prispevne deleže in obseg del določa vsako leto posebej z dopolnili k samoupravnemu spo- razumu. Delegati na 6. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj, ki je bila 28. februarja, so imeii veliko vprašanj ^ede vzdrževanja cest Za vzdrževanje makadam^iii cest bo v letošnjem letu namenjenih 3,000.000 dinarjev. Ker je na tem področju še veuko nejasnosti, so sprejeli sklep, da j^e potrebno izdelati predlog vzdrževanja cest. Pri tem smo tudi slišali, da bi se n^ krajani določenih območij s prostovoljnim delom vključili v razreševanje omenjenega pro- blema. Čklpirajo pa se tudi možnosti za delo mladinskih delovnih brigad. Z modernizac^o makadamskih cest smo jjričeli v letu 1972, od skupnega števila 477 km cest, smo modernizirali že _150 km maka- damskih cest Če bi zviševali zneske za vzdrževanje cest je vprašanje, če bi izpolnili določila plana. Povečevalne števila km vzdrževalnih cest bi pomenilo zmanjšanje obsega modernizacije. Z odločitvgo za modemizacgo je nujno zmanjševati omenjene stro- ške. Za rešitev tega problema moramo najti drugo ustrezno rešitev. MG Slovenska Bistrica Izhodišča dela - interesi delavcev Obisk Franceta Popita, pred- sednika CK ZKS v občini Sloven- ska Bistrica v četrtek, 23. februar- ja 1978, je nakazal mno^e dosedanje družbenoekonomske in družbeno politične dosežke v obči- ni, širše pa je osvetlil tudi nekatere težave in nejasnosti v gospodarje- nju, združevanju in organiziranosti v posameznih sredinah. O tem je obširneje poročal sekretar Adi Zu- nec, na razširjeni seji komiteja OK ZKS Slovenska Bistrica. Tako uvodna kot tudi vse ostale razprave so bile usmerjene v uresničevanje zakona o združenem delu in v priprave na 8. kongres ZKS. Ob tem so ugotovili, da so v bistriški občini, kljub številnim subjektivnim, predvsem pa objektivnim težavam, ki so spremljale gospodarstvo te občine, v preteklem obdobju zabeležili pomembne uspehe v uresničevanju kratkoročnih in tudi dolgoročnej- ših delovnih programov. Prav tako na področju kadrovanja in oblikovanja delegacij za nove volitve je izvajanje nalog potekalo po programu, ki so si ga zadale družbenopolitične organizacije in tudi delovni kolektivi ter interesne skupnosti. Zadnje dni pospešeno potekajo v občini tudi razprave o kongres- nih dokumentih, komunisti ob tej priložnosti ocenjujejo dejavnost osnovnih organizacij kot tudi vseh drugih političnih sredin v obdobju med sedmim in osmim kongresom ZKS. France Popit je uvodoma poudaril, da bodo morali v vseh sredinah gospodarskega in družbe- nopolitičnega življenja izhajati izključno iz interesa delavcev, kar velja tudi za krajevne skupnosti. Njihovi interesi morajo biti stalno v ospredju. Da bi te besede postale tudi resničnost in stalna praksa v vsakodnevnem življenju bo potrebno stalno usklajevanje in usmerjanje ter dogovarjanje v okvirih delegatskega sistema. Iz bogatega in konkretnega pogovora Franceta Popita z bistriškimi komunisti družbenopolitičnimi delavci in gospodarstveniki izhaja spoznanje, da je potrebno pri uresničevanju zakona o združenem delu doseči predvsem vsebinski premik k večji kvaliteti. Ce tega ne bo, bodo ostala prizadevanja samo na polovici poti. To pa pomeni, da ne bomo dosegli cilja, ki smo si ga zastavili s sprejetjem zakona o združenem delu, ki določa, da od delavca izhajajo vse odločitve o prihodnjem razvoju kolektiva, okolja in gredine v kateri živi. Predsednik France Popit je odprio razpravljal tudi o vpraša- nju združevanja delovnih kolekti- vov IMPOL iz Slovenske Bistrice in TGA Kidričevo ter povdaril, da bo tudi k temu potrebno pristopiti načrtneje in z večjo mero ugotavljanja skupnih interesov obeh delovnih organizacij. Srečanje Franceta Popita z gospodarstveniki in družbenopo- litičnimi delavci bistriške občine je še enkrat potrdilo pravilnost poti ; gospodarskega razvoja od katerega v občini prav v letošnjem letu veli- ko pričakujejo tako na področju industrijske kot tudi kmetijske proizvodnje. BistriCani so prepri- čani, da bodo lahko prihodnje leto že z večjim optimizmom gledali na dosežen rezultat poslovanja. ____________. VikU)r Horvat Ormož Občan in občina Vloga obeh je v ustavi konkretno zapisana. Ustava je po letu 1974 prinesla vrsto vsebinskih premikov. Interesi delovnih ljudi in občanov so postali primarni pojav reševanja naše samoupravne družbe. O tem, kje je in kaj je občina v uresničeva- nju in dograjevanju ustavnega kon- cepta, je prejšnji teden v Ormožu bila beseda. Razgovora so se poleg političnega aktiva občine Ormož še udeležili predstavniki republiške konference socialistične zveze ter zbora občin skupščine SRS. Razgovor ni bil naključen, kajti podobna pogovora sta v tem okviru bila že v Celju in Kopru. Nazadnje pa se je strokovno politična komisi- ja pri zboru občin ustavila še v Ormožu, kjer so razpravo tudi skle- nili. Razgovor je bil pomemben zaradi bližajoče se zvezne skupšči- ne, ki pripravlja resolucijo o razvo- ju in delovanju občin v delegat- skem sistemu. Tako je beseda bila o funkcioni- ranju družbenopolitičnega zbora, izvršnega sveta in drugih samo- upravnih organov na nivoju občine in krajevne skupnosti. Udeleženci razgovora so govorili tudi o integracijskih prizadevanjih, med- občinskem sodelovanju in o dobrih ter slabih straneh pri sodelovanju krajevna skupnost in samoupravna interesna skupnost. zk Najprej z brodom, kasneje čez most Borlski most je porušen. Sprva ni kazalo tako hudo, čeprav so djčani Cirkulan in Zavrča že dalj časa opozarjali na možnost najhujše nesreče. NiJiče ni bil prepričan v to, da bi se lahko most prek ene same noči zrušil v dalžini 16 metrov. Zgodilo se je prav to. Reka Drava mostu ni prizanesla in je v noči od torka na sredo most tako močno načela, da se je pod njenimi silnimi valovi in visokimi vodami zrušil. Oporniki niso vzdržali, čeprav so se 31 let, močno upiiali, bih so kot šibice postavljeni na lapomo dno, nič zasuti z gramozom ali betonom, temveč kar tako prosto stoječi in prepuščeni vodnemu toku. V zadnji številki Tednika smo zapisaU, da bodo most popravili, vendar seje most porušil že, ko je bilo to poročilo v tisku. Danes je ugotovljeno, da se most ne izplača popravljati, saj ga vodna stihija ruši naprej. Sedaj je potrebno razmišljati o drugih ukrepili, ki bi ublažili trenutni prometni nered, nerazpoloženost ljudi, ki zamujajo' v službo in šolo itd. Skratka ritem življenja v vzhodnem delu Haloz je potrebno v najkrajšem času ponovno normaUzirati in zato urediti obvoznico Cirkalane- Okič- Leskovec, na reko postaviti brod in začeti s pospešeno gradnjo novega mostu. Porušenje borlskega mostu sodi med elementarne nesreče. Zato je tudi v tem smislu bila razprava na izredni seji izvršnega sveta SO Ptuj s predstavniki republiške skup- nosti za ceste, UJV, graditelji novega mostu ter Cestnega podjetja Maribor, TOZD Ptuj. Udeleženci tega razgovora so po ogledu porusenga mostu bili enotnega mnenja: most se ne izplača popravljati Potrebne so druge konkretne akcije. Prometne zveze, oskrba, prevoz na delo in v šolo so problemi, ki'jih bo treba rajprej urediti z brodom in obvoznico. Na pobudo izvršnega sveta SO Ptuj so predstavniki skupnosti za ceste in cestnega podjetja sklenili, da najprej z brodom uredijo prevoz pešcev, kasneje pa bi brod usposobili tako, da bi iz desnega na levi breg reke lahko prevažali poleg pešcev še mopediste, kolesarje in vprežna vozila. Brod bi moral z obratovanjem pričeti sredi tegp meseca, najkasneje pa konce marca, da bi lahko kmetje začeli z obdelovanjem zemlje in drugimi spomladanskimi deU. Vzporedno s to akcijo pa bi potekalo tudi urejevanje obvozni- ce Cirkulane-Okič-Leskovec. Ocenjeno je bilo, da bi zemeljska dela in osnovna prevleka asfalta znašala okoli 6,.5 milijona dinarjev. Ta pot bi bila tudi omejena in sicer zaiadi mostu v Vidmu, kjer je dovoljen prevoz s skupno težo 8 ton. Težja vozila pa bi še v priliodnje morija uporabljati obvoznico prek Ormo- ža. _ Časa ni na pretek. Z akcijo bo jotrebno nemudoma začeti, kajti judem, ki so sedaj odrezani od občinskega središča in drugih večjih krajev, je potrebno pomagati. Osnovni predlogi so dani in sklepi ^Ji^^jeti Z zamujanjem uresničevanja spre- jetih sklepov bomo škodovali sebi ui ljudem, ki se sedaj ukvarjajo poleg svojih problemov še s temi prometnimi problemi. Odprtje novega mostu je še daleč, zato naj brod in obvoznica rešujeta vse zagate in težave. Zemlja onstran reke čaka kmeta. Upajmo, da ga bo dočakala, četudi bo gnoj na njivo potrebno prepeljati skozi Ormož! zk Most čez Dravo pri Borlu na dan 1. marca 1978. Voda je odtrgala okrog 16 m mostu, 28. februarja ob 23. uri. Dva dni za tem pa je Drava pogoltnila še nadaljnjih 16 metrov lesene konstrukcge starega mostu. Foto: R Kreditna banka Maribor, poslovna enota Ptuj Načrti za leto 1978 Letni načrt uresničevanja srednjeročnega plana KB Maribor v letu 1978 za Poslovno enoto Ptig je bil potrjen na 2. seji konference članic postovne enote KBM v Ptuju. V enem izmed poglavij plana je posebej opredeljena naloga pri nadaljevanju vs^inskega dograjevanja procesa bančne preobrazbe. Tako bo potrebno nadaljevati z delom na aganizacfli banke in dopolnitvi samoupravnega sporazuma o združitvi v temefino banko, statutu in sklepu o ustanovitvi poslovne enote ter določneje opredeliti status poslovne enote. Pomembno je tudi, da morajo srednjeročni plan in letni načrti banke, zlasti še poslovne enote, postati močnejši dejavniki vpliva na plane organizac^ zdniženega dela in družbenega plana občine. Letni načrt predvideva, da se bodo združena in zbrana sredstva v posbvni enoti povečala za 270 milijonov ali za 20 odstotkov; bilančna vsota naj bi narastla na 1,649 milionov dinagev. Sredstva prebivalstva bodo pav tako beležila porast - pričakovati je za okrog 20 odstotkov. V usmeganju sredstev za nove naložbe se bodo upoštevale prednostne dejavnosti. Na področje selektivne^ kieditirar^a se bo namenilo 61 mjl^onov dinarjev. Tudi v letošnjem letu se bo nadaljevalo s kreditiraigem prebivalstva. Pripravila: MG ZAKON PO ..HITREM POSTOPKU Zakon o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice naj bi sprejeli že v začet- ku prihodnjega meseca, kljub te- mu, da so bile doslej pripravljene le teze za razpravo v združenem delu, ki bi naj bila zaključena že 15. marca. Člani medobčinskega odbora Gospodarske zbornice Slovenije z? Podravje so menili, da tez ni mogoče obravnavati kot osnutek zakona, takšen je bil nam- reč predlog GZS. Novi zakon bo prinesel bistvene spremembe v organiziranosti, ki bo v bodoče temeljila na delegat- skih odnosih. Tako je predvideno, da naj bi se OZD združevale v splošna združenja, občine bi imele svoje gospodarske zbornice, prav tako pa tudi regije. Nova organiziranost dopušča tako strokovno kot teritorialno dogovarjanje, v GZS pa bi se delegati na najvišji ravni dogovarjali in usklajevali interese, kar je pomembna novost. Trenutno še niso dovolj jasno opredeljene naloge območnih zbornic, prav tako ni jasno, kdo bodo člani GZ. Delegati medobčinskega odbora so menili, da naj statut GZS sprejmejo delegati republiške skupščine, statute občinskih oziroma medobčinskih zbornic pa skupšči- ne oziroma izvršni sveti občin, ta- ko da bo postopek sprejemanja v skladu z načeli delegatskega siste- ma. Prav tako je potrebno podrobneje opredeliti vsebino dela medobčinskih zbornic in se odloči- ti za najprimernejšo obliko organiziranosti. Doslej je MO deloval zgolj na medobčinski rav- ni, po novem pa bi naj medobčin- ske zbornice bile tako organizira- ne, da bi lahko obravnavale tudi problematiko posamezne občine v regiji. V javno razpravo se morajo vključiti vse temeljne in druge organizacije združenega dela, s pripombami, ki so jih imeli delegati MO, pa bodo seznanjene vse družbenopolitične organizacije v regiji in v občinah ter vse TOZD. N. D. TKlMtflK - 9- marec 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Je kultura res bogastvo bogatega? Cankar je zapisal: ,,Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega." Te njegove misli smo letos zapisali tudi na ve- lik, lepo oblikovan plakat, ki vabi na volitve članov delegacij temeljnih samoupravnih organiza- cij in skupnosti. Uporabil pa sem jih z namenom, da naše bralce na kratko seznanim z osrednjim vpra- šanjem sredstev, namenjenih za kulturo v letošnjem letu. Vsi priznavamo, da je bila vsa leta nazaj ravno kultura tista, ki smo ji nekako namenjali najmanj sredstev v prepričanju, da bo že kako, da so potrebe drugod Se večje, da to lažje počaka in po- dobno. Posledice takega ravnanja so danes očitne. V Ptuju Se vedno nimamo kulturnega doma, čeprav smo zanj nekoč že zbirali denar, pa tudi gradbenega materijala je bilo že nekaj na kupu in celo določena lokacija. Tisto preživelo: ,,Dokler bom jaz, je zame tudi to dobro kar imamo," je vzrok, da še danes o njem samo sanjamo in da nekaj nad 67 tisoč prebivalcev ptujske občine kratkomalo nima večje dvorane, da o drugih prostorskih stiskah naših kulturnih ustanov in zavodov sploh ne govo- rimo. Z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za kulturo se je v zadnjih nekaj letih kljub vsemu zbralo precej denarja, vendar zgolj za redno poslovanje posameznih kulturnih ustanov, manj pa za druge oblike kulturnega življenja, za investicije pa skoraj nič. Nič bolj rožnato se nam ne obeta letošnje leto, ko bomo z raz- položljivimi sredstvi komajda pokrili osnovne potrebe v občini. Ob tem pa je seveda delegate na skupščini, ki je bila 28. februarja — lahko zapišem prav raz^ogotilo dejstvo, da bi morali v letošnjem letu odvesti v republiko prek devet milijonov našega kulturnega di- narja in da bi v obliki solidarnosti dobili nazaj le nekaj več kot dva milijona dinarjev. Ce bi hoteli do- sledno izpolniti zahteve, ki jih pos- tavljajo v dopolnilu k samo- upravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti Slovenije za letošnje' leto bi morali svoj lastni — občinski program zmanjšati za več kot dvesto milijo- nov starih dinarjev, to pa pomeni, da bi morali po tem takem povsem ukiniti dejavnost neke kulturne institucije v občini, ki letno upora- bi približno toliko sredstev za redno dejavnost in akcije. V predlogu k omenjenemu samoupravnemu sporazumu, ki govori tudi o planu kulturne skup- nosti Ptuj za leto 1978, je sicer zapisano, da bo potrebno odvesti za dejavnost kulturne skupnosti Slovenije 7,400 tisoč dinarjev in da nam bo m občinski program osta- lo le okrog 10 milijonov dinarjev. Seveda so se ob takih ugotovitvah delegati zelo razživeli in opozarjali na številne probleme, ki jih imamo v občini v zvezi s kulturnimi prostori, našo kuhurno dediščino, opozarjali na stari del mesta, ki bo počasi razpadel, če ga ne bomo začeli pravočasno sanirati, na nemogoče stanovanjske pogoje v njem in podobno. Predlagali so celo, da najprej pokrijemo potrebe doma, ker na solidarnostno zavest republike trkamo vse predolgo in prepočasi uspevamo s svojim pre- pričevanjem, da le ni v Ljubljani vsa kultura, da tudi Ptuj z bližnjo okolico in s svojo razvejano ljubi- teljsko kulturo sodi v to področje, da je potrebno razmišljati končno o tem, če je kurentovanje res samo zadeva nas — Ptujčanov, ali pa ne bi kazalo, da ga vnese v svoj pro- gram republiška kulturna skup- nost... Strinjali so se, da solidarnost mora biti, vendar na vseh ravneh ne pa, da daš skoraj milijardo, da boš dobil borih dvesto milijonov nazaj ob dejstvu, da bi za ohranja- nje vsega svojega kulturnega bo- gatstva potrebovali nekaj deset milijard starih dinarjev. Naj ob koncu zapišem samo še podatek, da združeno delo ptujske občine v lanskem letu ni sprejelo samoupravnega sporazuma kul- turne skupnosti Slovenije. Sprejela pa ga je večina v republiki in bi moral torej veljati tudi za nas. Na zadnji skupščini v Ljubljani pa so tiste občine, ki se zasedanja niso udeležile, sprejeti pa bi morali z večino omenjeno dopolnilo k samoupravnemu sporazumu za obdobje 1976—1980 v letu 1978, poklicali kar po telefonu in zahtevali telegramsko glasovanje... mš Albin Pišek, predsednik mestne konference SZDL Ptuj V vseh enajstih KS pripravljeni Na območju prejšnje krajevne skupnosti Ptuj so priprave na volit- ve zahtevale še toliko več dela, saj smo se na referendumu ob koncu lanskega leta odločili, da na območju prejšnje KS oblikujemo enajst novih krajevnih skupnosti. Marsikje je bilo treba dodatno evi- dentirati možne kandidate, saj seje z ustavnim preoblikovanjem število ljudi, ki bodo morali biti neposred- no angažirani v delegatskih odno- sih skoraj podeseterilo. Ob pripravah na volitve pa smo na območju Ptuja naredili še več. V vseh krajevnih skupnostih smo naj- prej konstituirali krajevne konfe- rence SZDL, ki so bile potem nosil- ke nadaljnjih priprav, kadrovskih in organizacijskih za izvolitev organov novih krajevnih skupno- sti, skupščin, svetov, komisij itd. Posebej veliko razprav in usklaje- vanja pa je bilo pri oblikovanju delegacij in izbiranju možnih kandidatov. Moram poudariti, da so se posamezne samoupravne inte- resne skupnosti mnogo premalo tvorno vključile v predvolilne pri- prave. Kljub vsemu temu lahko ugoto- vimo, da zadnje priprave v novih enajstih krajevnih skupnostih na območju Ptuja in okolice tečejo v redu. Mislim, da smo na volitve pripravljeni. Prav te zadnje pripra- ve na volitve pa nalagajo posebno odgovornost novim krajevnim organizacijam SZDL in volilni komisiji, enako pa tudi drugim družbeno-političnim organizaci- jam, zlasti še komunistom. Naj še povem, da v teh enajstih KS na območju Ptuja ne bo niti ene splošne delegacije, temveč le poseb- ne in združene za največ 3 SIS. Z izvolitvijo novih članov delegacij, se bo število delegatov od prejšnjih 69 povečalo na 611 delegatov. Že samo ta podatek kaže, kako velik korak na področju delegatskih odnosov smo naredili z ustavnim preoblikovanjem krajevne skupno- sti. — foto R Predkongresna aktivnost v občini Ptuj Podružbijanje SLO in družbene samozaščite Kljub dobri oceni dosedanje aktivnosti na področju te dejav- nosti je še vedno preveč zgolj forumskega in formalnega dela. SLO in družbena samozaščita naj postaneta del vsakdanjega življe- nja delovnega človeka in občana, vtkana naj bosta v splet dele- gatskih in samoupravnih odnosov. V srednjeročne programe razvoja vgrajuje to dejavnost le 10 % TOZD, najslabše je stanje v samo- upravnih interesnih skupnostih, pa tudi vseh krajevnih skupnosti ni moč pohvaliti. V delo teritorialne obrambe, ci- vilne zaščite in narodne zaščite je še vedno vključenih premalo žensk in mladine, prav tako je potrebno izboljšati strokovno usposoblje- nost vodilnih kadrov in pripadni- kov enot. V obdobju priprav na kongresa ZKS in ZKJ si moramo prav komunisti prizadevati za podružbijanje SLO in DS. Izboljšati je treba povezanost na področju te dejavnosti med temeljnimi in drugimi orga- nizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi, med krajevnimi skupnostmi in sos«injimi občinami. SLO in DS morata postati del vzgojnoizo- braževahiega procesa, tako da bo vsak član naše družbe v okviru te dejavnosti zavestno utrjeval in šči- til naš sistem socialističnih samo- upravnih odnosov. Okrepiti je po- trebno odgovornost posameznikov in nadzorovati izpolnjevanje zastavljenih nalog ter izvajati več praktičnih vaj, predvsem v delov- nih sredinah. V prizadevanjih za podružbija- nje SLO in DS moramo prav komunisti zastaviti vse moči, po- trebno je odpravljati šablonsko in zgolj papirnato sprejemanje in izvajanje programov in nalog ter upoštevati konkretne razmere v posameznih sredinah. N. D. Problem prostorov za celodnevno šolo Na območju ptujske občine je trenutno vključenih v celodnevno šolo 268 otrok, razdejenih vil oddelkih, kar pomeni le 2,9 odstotka vseh učencev v občini. Pri izobraževalni skupnosti načrtujejo, da bi v novem šolskem letu vk^učili v celodnevno šok) še 90 učencev iz OŠ Vitomarci s petimi oddelki Po dograditvi nove šol^e zgradbe v Markovcih, predvidoma leta 1979, biv celodnevno šolo vključili tudi učence s t^a območja, kar bi pomenilo, da bi takrat imeli v tej obliki varstva in vzgoje že okrog 10 odstotkov vseh osnovnošolcev na območju občine. Zaradi prostorske stiske'na drugih šolah pa v obdobju do leta 1980 celodnevne šole ne bo moč širiti mš Anton Velikonja, predsednik krajevne konference SZDL Dornava: KS Dornava pred volitvami ,,Na volitve se v krajevni skup- nosti Dornava pripravljamo že dalj časa skrbno in to v vseh sredinah krajevne samouprave. Posebno pozornost smo posvetili evidentiranju, kjer smo poiskali vse občane, ki so se aktivno vključevali v delo družbeno- političnih organizacij, društev in krajevne samouprave. Evidentirali smo več kot eno tretjino mladih do 27 let. Temeljna kandidacijska konferenca, ki smo jo imeli 9. februarja 1978, je izradno uspela. Na njo smo povabili vse občane. Udeležilo se je več kot 100 obča- nov, ki so v pretekli mandatni dobi aktivno sodelovali v delu krajevne samouprave. Dogovorili smo se o sestavi in številu delegacij. Štiri združene in ena posebna delegacija za zbor uporabnikov samouprav- nih interesnih skupnosti bodo gotovo bolje opravljale delo kot ena splošna doslej, ki prek konference delegacij ni prav zaživela. Kandidati za člane delegacij, ki so bili potrjeni na kandidacijski konferenci so pripravljeni delati in so z odgovor- nostjo podpisali izjave. V drugem delu kandidacijske konference smo občanom prikazali v besedi in filmu dosežke krajevne skupnosti Dornava v zadnjih letih in načrt dela krajevne skupnosti v tekočem letu in naslednjih letih. Imenovali smo novo volilno komisijo, volilne odbore, določili volilna mesta, ki bodo v osnovni šoli ,,Dr. Pranja 2geča" Dornava in v gasilskem domu Mezgovci. V ponedeljek, 6. marca 1978 smo se dogovorili na širšem političnem aktivu o tehnični izved- bi volitev in o politični akciji, ki jo bomo vodili ob volitvah. Občani krajevne skupnosti Dornava pa bodo kot vedno odgovorno in polnoštevilno opravili sklepni del naloge ob volitvah — izvolitev naših delega- cij — delegacij krajevne skupnosti Dornava." Slovenska Bistrical Razmišljanja o novi organiziranosti krajevnih skupnosti Na območju občine Slov. Bistrica trenutno deluje 15 krajevnih skupnosti, 12 jih je bilo ustanovljenih že pred 15 leti, dve v obdobju 1970-72 in ena leta 1975. Po številu največja je KS Slovenca Bistrica, sledita pa Po^čane in Oplotnica. Najmanjše KS so: Studenice, Zg. Ložnica in Ledcovec pri Pragerskem, Vsaj polovica KS v občini je ekonomsko slabo razvitih, v velKi meri se aečujejo s socialnimi in drugimi problemL Krajevne i:upnosti Makole, Laporje in Studenice pa so uvrščene med maiq razvita območja v Sloveniji Medtem ko se v manjših krajevnih skupnostih srečigejo z gospodarskimi in drugimi razvojnimi težavami pa v večjih ugotavljajo, da so prevelike glede na število prebivalcev in da bi lahko v manjših bo^ uspešno uresničevali vse interese občanov. V skladu s tem, zlasti pa v okviru uveljavljanja delegatskega sistema ponekod že lazmiš^ajo o razdelitvi v več manjših KS. Med prvimi nameravajo to stoiiti v KS Slovendca Bistrica in sicer zaenkrat načrtujejo razdehtev na dve krajevni ^upnosti Viktor Horvat »Nesmrtni bataljon" posvečen dnevu žena Samoupravna interesna skup- nost občine Slov. Bistrica je v okviru letošnjega praznovanja 8. marca in 35. obletnice junaške smrti legendarne^ Pohorskega bataljona organizirala predvajanje posebne dokumentarne igre ,,Ne- smrtni bataljon". Igro je napisal Fran Žižek, izvajfflo pa jo člani DPD Svoboda iz Slov, Bistrice, ki so že v preteklem obdobju uspešno upri- zorili več del s partizandco tematiko. Dokumentarna igra „Nesmrtni bata^on" v skupno 11 slikah prikazuje nacistično oblast na Štgerskem. Skozi partizanske bke pa prikaže gledalcem življenje partizanov na Pohorje in herojski padec Pohorskega bataljona. Zanimanje za igro je v bistriški občini zelo veliko, s^ mno^e starejše občane še živo vežejo spomini na dogodke pred 35 leti Mnogi med tgimi pa so prav v pohorskih gozdovih izgubih svoje bližnje in svoje najdražje. Zaradi tega bodo igro večkrat ponoviU, da bodo zadostili vsem željam in potrebam. Prvič so se z igro predstavili občinstvu v torek, 7. marca 1978. Viktor Horvat Sprejem mladincev prostovoljcev Občinski štab enot teritorialne obrambe občine Ptiq bo tudi v letošnjem letu pripravil organiziran sprejem mladincev prostovoljcev v enote teritorialne obrambe. Pouk vzgoje bo potekal po posebnem programu. Cfečinski štab TO bo skupaj z občinsko konferenco ZSMS Ptuj organiziral pohod mladincev prostovo^cev, ki bo predvidoma 24. maja; zaključili ga bodo s slovesnim sprejemom, ki bo 25. m^a - ob dnevu mladosri - na letališču v MoScanjcih. Med potjo bodo mladinci prostovoljci obiskali vrsto partizanskih obeležq in se seznanili z revolucionarno preteklos^o ptigske občine. Pohoda se bodo v veUkem številu udeležili mladi iz vseh osnovnih organizaci zveze sociaUstične mladine ptujske občine. Vzgoja in sprejem mladincev prostovo^cev v enote TO občine Ptuj izhaja iz letnega načrta dela občinskega štaba. Urjenje enot TO poteka po posebnem programu. Občmski štab TO občine Ptuj bo večji del vzgoje izvedel v obliki taborjeiija. Z vzgojo se je pričelo že v prejšnjem mesecu. Stareane in člani ZK vseh enot m štabov TO SO Ptuj so se na sestankih v mesecu februarju seznanili z letnim načrtom vzgoje in pri tem pregledali uresničevanje letnega načrta vzgcje za leto 1977. Ugotovili so, daje program vzgoje bil v celoti uresničen, doseženi so bili veliki uspehi. V vseh enotah, kjer še niso delovali aktjvi ZK, so l&-te ustanoviL MG Najstarejša perutninarka se je poslovila Te dni so v ptujski Perutnini proslavili dogodek posebne vrste. »Najstarejša perutninarka, Marija HORVAT-Angelova, je dopolnila 35 delovnih let in zato je upokojena. Nič posebnega boste rekli Pa je, Horvatova je edina perutninarka, ki je vseh 35 let, jotrebnih za upokojitev, dopolni- a v Perutnini To je vsekakor odraz dobrih odnosov v kolektivu in zato ji sledijo mnogi delavci Perutnine. Je tudi ena od zelo redkih, če že ne edina Ptuičanka, ki je delala od prvega delovnega dne do redne upokojitve v isti delovni organizac^i Marga Horvatova se je zaposlila 11. novembra 1942. pri firmi Reinchard. Čistila je perutnino. Ker se je takrat pri nas bohotil fašizem in so bili ljudje le številke, so jo z drugimi vred odpustili že po dveh mesecih. Pa ne za dolgo, ker se je že v tako kratkem času pokazala kot dobra delavka, so jo že spomladi leta 1943 pdklicali nazaj. Takrat je ostala stalna dela\'ka. Po osvoboditvi je firma prešla v družbeno lastnino in se pre- imenovala v Perutnino Pti^. Horvatova je ostala na starem delovnem mestu, vendar je delala v novih delovnih pogojih in v novih družbeno ekonomskih od- nosih- Takrat je še bolj vneto pr|ela za delo. Tudi udarniških akcq pri obnovi porušene domo- vine se je rada udeleževala, s^ je vedela, da dela za slovensko-jiigo- slovansko družbeno skupnost, v kateri lahko pričakuje lepši jutri tudi za sebe. Čas je hitro mineval pa tudi Perutnina se je hitro širila. Horvatova je s svojim marljivim delom prispevala svoj delež k temu, da je Perutnina iz majhnega podjetja prerasla v industrijaci gigant Ves ta čas je ostala inarljiva, skromna in poštena, čeprav se je s sodelavci večkrat znašla pred težkimi nalogami Ta vrlina je vzbujala med imenitni sodelavci tovariške odnose, voljo do dela in odgovornost do družbenega premoženja. Horvatova ima tudi svoj moto, ki pravi: „ZA MARLJIVE DELAVCE BO VEDNO DOVOLJ KRUHA!" Ob teh kvalitetah tudi v kolektivu ni ostala neopažena. Večkrat so jo sodelavci izbrali, da je zastopala njihove interese v samoupravnih organih. V teh je poskušala po svojih najbopih močeh aktivno sodelovati Poleg mnogih težkih trenutkov lahko našteje tudi precg svetlih dni Presrečno se je počutila, ko je ob 10. obletnici prejela od delovne skupnosti spominsko darilo uro. Nič mai^ je nista razveselili nagradi ob 20. in 30. obletnici dela. Svojega vesela, presenečenja in ponosa pa ni mogla skriti, ko jo je na predlog kolektiva, odlikoval tovariš Tito z redom dela. Tudi v trenutku slovesa je bila srečna in ganjena, ko je videla, da se je na njeno že^o zbral ob njq cetotni kolektiv TOZD Farme, kjer je nazadnje delala kot sortirica jajc na farmi Sela. Ob tem lepem delovnem jubileju tudi naše iskrene čestitke! Besedilo in posnetek: L. C. Ob slovesu od sodelavcev na fanni Sela (Marqa Horvatova označena s puščico) 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 9. marec 1978- TEDNIK Kam odlagati smeti? Na smetišče!? Pred dnevi so delegati skupščine komunalne skupnosti Ptuj po- novno opozorili na številne probleme v zvezi z odlaganjem aneti in začasnim centralnim odlagališčem smeti v RogoznicL Kljub sprejetemu odloku o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter vzdrževanju čistoče na javnih površinah v občini Ptuj, postaja odlaganje smeti v zadnjem času vedno bolj zaskrbljujoče. Črna odlagališča rastejo kot gobe po dežju. Kot vse kaže^ bo potrebno dosledno uresničevati določila odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti _ Pogosto se dogaja, da smetišče ostaja brez nasipnega materiala kljub temu, da so organizacije in drugi, ki izvajajo izkope zadolženi za odvoz zasipnega materiala na odlagališče in ne na prostor poleg gradbišča. Dogaja se tudi, da se opravlja odvoz smeti z avtomobilij^ s katerimi se običajno prevažajo živila. Manjka tudi kesonov in ustreznih košaric. Odlok še posebej določa, da^ ^ morajo trgovska podjetja in slačičame, ki prod^ajo slaščice, namestiti pred orodainim prostorom košarice. Primeri urejenosti tega so redki Delegati so meniU, da je potrebno vsakega ,,onesnaževalca" okolja tudi ustrezno kaznovati kot je to določeno z odlokom. Na rešeto bi morali dati tudi stanovanjsko - bivalno kulturo ljudi in še bi lahko naštevali V zvezi s smetiščem v Rogoznici so soglašali da je potrebno čimprej poiskati ustrez- nejšo lokacfla Govora je bilo tudi o tem, da bi naročili študijo o odlagališčih smeti Osebno me- nim, da je ta strošek odveč, saj sem prepričana, da imamo tudi v ptujski občini strokovnjake, ki bodo znali poiskati ustrezno lokacflo novega smetišča Zavedati se namreč moramo, da je potrebno tudi družbena sredstva racionalno trositi in se obnašati v mejah zmožnosti Razne študije, ki jih naročamo v zadnjem času in ki ne izhajajo iz našega stanja, nikomur ne koristijo, O tem kako izvajamo odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti bomo več zapisali v prihodnji številki Tednika MG Cmo odlagališče, eno izmed mnogih ob cesti Spuhlja-Ormož Foto: R Tudi ob kiosku bi morali postaviti košarico za smeti Foto: zk TUDI V RIBIŠKI DRUŽINI DELEGATSKI SISTEM Kidričeva Pred kratkim so se na svojem zboru sestali člani pododbora ribiške družine Hajdma-Kidri- čevo in obravnavah vrsto nalog, ki stojijo pred njimi v naslednjem obdobju. Omenjeni zbor bi morali ribiči imeti že koncem leta 1977, vendar je tudi pri njih prišlo do opravičljivih vzrokov. Visoka udeležba na tem zboru je dokaz, da so to res ^udje, ki jim ni le za ribolov, ampak predvsem za očuvanje narave m pestro življenje v naših, žal preveč onesnaženih vodah- Poročilo, predsednika 10 po- dodbora Maksa Jabločnika je res zajelo prav vsa področja njihovega dela, saj je bilo nakazano vse dosedanje delo in uspehi in enako tudi problemi s katerimi so se vsakodnevno srečevali V razpravi|e bil najbolj prisoten problem, da se vedno ne poteka v društvu vse tako kot bi moralo. Med drugim. Republiška zveza ribiških društev zvišuje članarino, brez možnosti, da bi o tem poprej razpravljalo članstvo in dalo svoje pripombe in predloge. Zato so mnogi menili, da tu se ni prisoten delegatski odnos, čeprav imajo tudi svoje delegate. Zato tudi ni neupravičena zahteva, da mora najprej o vsem odločati članstvo in biti z vsem na tekočem, ne pa dobiti od vrha kar sklepe o povišanju ter podobno. Prikazanih je bila tudi vrsta uspehov, ki jih je dosegel 10 RD Ptuj, seveda prek svojili članov v pododborih, prav tako pa so odločno nastopili proti vsem, ki kršijo Ugled njihovega društva oz. družine in se bodo v tej smeri strogo držali pravil Zanimiv je bil tudi tisti del razprave, ki so spregovorili o od3vodninskem zahtevku RD Ptuj od SD II. ker ni Zgrajena ribiška steza. Tukaj se je namreč ugotovilo, da se investitor ni držal dogovorjenih določb o lokacgskem dovoljenju in ni zgradU ribje steze. Ker so ugotovili kakšne so sploh možnosti daog tega so menili, da v celoti podpirajo sklep 10 RD Ptuj in SO Ptuj v tem zahtevku, vzeli so namreč na znanje, da SO Ptuj ni odstopila od zahteve glede pretoka v Studenčnico. Menili so, da bo k^ub vsemu vsaj Studenč- nica po teh izvedbah nekako urejena in bo ostala vsaj ribolovni potok. Živahna je bila tudi razprava o zahtevi RD Maribor po spremembi ribolovnega okoliša, saj so prek SO Maribor poslah SO Ptuj zahtevo, da se ribiška meja povsem poistoveti z občinsko meio med Mariborom in Ptujem. Tukaj so si bili vsi enotni in v celoti podpirigo 10 R D Ptuj, da vse ostane pri d osedanjili veljavnih mejah, ki so bile določene z odlokom sekretariata za kme- tijstvo že leta 1959 na tedanji osnovi zakona o sladkovodnem ribištvu iz leta 195 8, Ribiči iz RD Ptuj nikakor ne morajo sprejeti takih predlogov R D Maribor, saj je prav takozvani „Žumrov kot" najbolj bogat in pristopen, zato ne želijo ostati brez njega, saj bodo drugače po zgraditvi HE SD II, resnično ostali brez vsega. V svojih razpravah so govorili tudi o vključevanju mladih v vrste RD, o finančnem in gospo- darskem programu za leto 1978, ko imajo v planu zahtevne in odgovorne naloge, predvsem pri regulacgi Polskave, kjer tudi v bodoče nameravajo vložiti vse svoje •sile, saj smatrajo, da je še vedno prav Polskava najbolj čista in ima zato tudi po končani regulacgi veliko perspektivo, če- prav so nekateri pedali na to bolj skeptično. Spregovorili so še o nekataih notranjih organizacijskih vpra- šanjih in menUi, da v bodoče ne gre sodelovati v velikih tekmo- vanjih izven meja, saj je to zelo draga in zahtevna naloga, da se pa to ureja znotraj RD in regije ter k temu pritegne čimveč mladih. Skratka zbor ribičev pododbora Kidričevo-Hajdina je v celoti uspel France Meško Delovno predsedstvo na zbo- ru. Posnetek: K. Zoreč Čimveč mladih v vrste RD, tudi vam se lahko nasmehne sreča, če boste imeli znanje in voljo. Posnetek: K. Zoreč Dimnikarjem benificirana doba? v občini Ptuj je oblikovana konferenca delegatov pokojnin- ^ega in invalidskega zavarovanja, v letošnjem letu pa konferenca dobiva nove samoupravne razsež- nosti, kajti oblikovana bo skupšči- na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, izvršni odbor skupnosti in samoupravna delavska kontrola. Delegati skup- nosti so predlog o oblikovanju ^upščine potrdili in se dogovorili, da bo v njej delovalo 75 delegatov. 40 delegatov bo iz združenega dela, 35 pa iz krajevnih skupnosti. Skupščina bo enodomna, kar pomeni, da bo sestavljena samo iz uporabnikov. Delegati konference so v nadaljevanju delovnega razgovora še obravnavali statut dcupnosti, kjer je precej novosti in dopolnitev. Vsekakor sem sodi upoštevanje minulega dela. Tako se sedaj novo besedilo glasi: zavarovanci in upokojenci urejajo in zagotavljajo svoje pravice v ^upnosti na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti. .. Temeljni elementi iz programa dejavnosti za letošnje leto pa so naslednji: V okviru srednjeroč- nega programa razvoja bo po- trebno več pozornosti, tako bo potrebna večja aktivnoit samo- upraraili organov in strokovne službe znotraj skupnosti, po- trebno bo sprejeti več samo- upravnih sporazumov o organi- ziranosti skupnosti in o pravicali iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V letošnjem letu bo tudi nekaj sprememb. Tako je predlagano, da bi obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ostal nespremenjen, število uživalcev pokojnin se bo zvišalo za okoli 2,5 odstotka. valorizacija pokojnin in varstve- nega dodatka bo znašala v povprečju okoli 19 odstotkov, upoštevajoč pri tem tudi rast povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v lanskem letu., predvideva se tudi večja rast izdatkov za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Prispevek za stanovanj ^e potrebe upoko- jencev se tudi v letošnjem letu programira v višini 4 odstotkov al osnove. Na konferenci del^atov je beseda bih tudi o benificirani delovni dobi V občini Ptuj imajo doslej takšno dobo le elektrolizeni v TGA Kidričevo. Bilo bi prav, če bi benificiraiio delovno dobo imeli tudi livarji, ki izpolnjujejo pogoje. Namreč v Mariboru livarji mariliorske LIVARNE in še nekaterih, drugih organizacig zdru- ženega dela imajo benificirano delovno dobo. Na republiški ravni so o beruTiciranem delovnem stažu obravnavali dimnikarje in poklicne gasilce. Tako je bilo v obrazložitvi zapisimo, da se od 15, maja 1945 dalje delovna doba na delovnem mestu dimnikarja v organizaciji združenega dela in v obrtno— proizvodnih zadrugah šteje s povečanjem in sicer 12 mesecev dela za 14 mesecev zavarovanja. O tem predlogu so razpravljali republiški izvršni svet in kasneje še izvršni odbor skupnosti pokojnin- ^ega in invalidskega zavarovanja, ki je predlagal, da se za dela, ki so posebno težka in za zdravje škod^iva, štejejo tudi dela dimnikarjev, ki neposredno in izključno opravljajo dela, dolo- čena z zakonom. Tudi poklicni gasilci so izrazili željo po benificirani delovni dobi, vendar bi njihova zavarovalna doba s povečanjem štela le pod pogojem, če znašlo požarne intervencge najmanj 60 odstotkov od vseh intervencg. Problem nastaja prav pri teh odstotkih. Ko je beseda tekla o benificirani delovni dobi je bilo rečeno, da bi se o teh zadevah morali na nivoju republike in federacge dogovarjati konkretneje in temeljiteje. Stro- kovne shizbe bi morale napraviti natančen seznam o težko oprav- 5ivih delih. Delegati so menili, da so efcktiolizerji, Uvarji, dimnikarji, šoferji in morda še kdo upravičeni na povečano zavarovahio dobo. V prihodnje pa se n^ ne dogaja, da je potrebno na benificirano dobo čakati kar osem let, kot je to primer v TGA Kidričevo. Skupnost ima še 14 takšnih zahtevkov. Tako je predle^ profesionalnih gasilcev v TOZD pripravljen za cxlločanje v smislu določila v družbenem dogovoru o podaljšanju zavarovalne dobe. Pri zvezi skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa sta še predloga za delovna opravila komunalnih delavcev in novinar- jev. Strokovna komisga je že obravnavala predlog gradbincev in pomorskih ribičev. V dcladu z določili družbenega dogovora se dopolnjuje dokumentaciga za mesno industrijo, mlinskoteste- ninsko-pekarsko industiijo, in- dustrijo piva, reševalne postaje, sladkovodno ribištvo, grafično industrijo in rudarske inšpdctorje. Neobdelana sta zahtevka stekkr- dtc industrije in vodovoda tet kanalizacije, ki sta bila vložena ob konai lanskega leta. zk Zbor gasilcev prostovoljnega gasilnega društva Ptuj, 24. februarja 1978 zadnjič v starem gasilcem domu Foto: S. Kosi Kdaj benificirana delovna doba? foto: R Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj Sklep o začasnem financiranju Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščme komunalne skupnosti občine Ptuj so na skupščini, ki je bila 1. marca sprejeli sklep o začasnem tinanciranju komunalnih dejavnosti za (»močje občine Ptuj. Sklep velja do 31. marca. Do takrat pa mora izvršilni odbor komunalne skupnosti pripraviti predlog za dokončno obliko financiranja komunalne dejavnosti v občini Ptuj za leto 1978 v dcladu s temeni plana razvoja komunalne dejavnosti do leta 1980. Na skupščini so potrdili še zaključni račun za poslovno leto 1977 s pregledom izvršitve rebalansa finančnega načrta za leto 1977. Delegati so razpravljali še o samoupravnem sporazumu o ustanovib/i strokovne službe za stanovanjsko, komunalno in cestno skupnost občine Ptuj. Skupne strokovne službe se ustanavljajo zaradi uspešnega uresničevanja nalog samoupravnih interesnih skuj)nosti in racionalizacije del strokovne, finančne in administrativnotehnicne narave. Skupne strokovne službe naj bi pričele z delom ob koncu prvega polletja letošnjega leta. V zaključnem delu skupščine so delegati obeh zborov glasovali še za samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščern in vključitvi te enote v samoupravno komunalno skupnost občine Ptuj. Nalogo za sklic ustanovne seje skupščine samoupravne enote je prevzel izvršilni odb(jr komunalne skupnosti MG OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST PTUJ Z izgubo si ne belijo glave! Ko so delegati zbora uporabnikov in zbora izvajal- cev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj na četrtkovi seji razpravljali in sklepali o potrditvi pregle- da prihodkov in odhodkov občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za leto 1977, so ugotovili, daje ta lan- sko poslovno leto zaključila z deficitom. Izguba znaša 7,870.969.— dinarjev. Rezultat torej ni vzpodbuden, vendar boljšega skorajda nismo mogli pričakovati, saj je lansko leto potekalo v splošnem nevskladju med planskimi predvidevanji in dejanskimi možnostmi gospodarstva. Skupščina je sklenila, da se nastala izguba pokrije najprej s terjatvijo 1,822.000 dinarjev do republiške solidarnosti, ostanek pa bodo v celoti pokrili iz lastnih sredstev rezervnega sklada. Kljub deficitu pa se je pri občinski zdravstveni skupnosti Ptuj pojavil presežek zbranih sredstev, kije nad dovoljeno uporabo za leto 1977. Ta znaša 1,074.083.— dinarjev. Skupščina je sklenila, da se t« znesek prenese med dohodke zdravstvene skupnosti Ptuj za letošnje leto, kar bo seveda upoštevano pri izračunu potrebne prispevne stopnje oziroma obreme- nitvi združenega dela za letošnje leto. Skupščina je nadalje v celoti sprejela osnovo aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za obdobje 1976 do 1980 za leto 1978, s pripombo, da pooblasti izvršil- ni odbor za dokončno usklajevanje interesov z dejan- skimi možnostmi. Ob koncu so delegati sprejeli še sklep o spremembi delegiranja delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Ptuj. Sklep je predlagala občinska konferenca SZDL Ptuj. Tako bo bodoča skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj štela kar 88 delegatov. Zaradi tega je bil ta sklep sprejet s pripombo, da je treba ugotoviti funkcionalnost bodoče skupščine — glede na tako veliko število delegatov. — OM TEDNIK -9 marec1978 SESTAVKI IN KOMENTRJI - 5 Značilnosti demografskega razvoja ptujske občine od leta 1953 do leta 2001 Ptujska občina se s svojim Števi- lom 67.829 prebivalcev, po stanju koncem leta 1977, uvršča na četrto mesto od šestdesetih slovenskih občin. Demografska študija, ki jo je izdelal Ekonomski center Maribor pa kaže nekatera značilna gibanja v preteklosti, ki bodo vplivala tudi na bodoči razvoj prebivalstva in nje- govo razmestitev v prostoru. Za razvoj v razdobju 1953 do 1971 je značilno, da je prebivalstvo ptujske občine naraščalo po znatno nižji poprečni letni stopnji (okoli 0,3%), kot v repubhki (okoli 0,8%). Izpostavljena sta dva razlo- ga za relativno padanje prebival- stva: — naravni prirast seje v zadnjih desetih letih po številu razpolovil, — selitveni saldo (vsakoletni) je vsa povojna leta negativen zaradi večjega števila izselitev kot priseli- tev prebivalcev. Poselitev prebivalcev občine se je v zadnjih desetih letih spreminjala v skladu z odpiranjem de|pvnih mest in lokacijo stanovanjske grad- nje. Tako se je povečala koncen- tracija prebivalcev na območju mesta Ptuj in na območjih Ptujske- ga in Dravskega polja, zmanjšala pa se je na območju Haloz in Slo- venskih goric. Razporeditev prebivalcev po socialno ekonomski strukturi na aktivne in neaktivne prebivalce se v zadnjem desetletju ni bistveno spre- menila. Z deagrarizacijo pa se je zmanjšalo število kmečkih prebi- valcev od 35.580 ob popisu leta 1961, na 30.893 ob popisu leta 1971 ali za 13,2 %. Poprečno letno seje v ptujski občini kmečko prebival- stvo zmanjšalo za 1,4 "Io, v SR Sloveniji pa za 3,3 %, kar kaže na veliko večjo intenzivnost prehaja- nja kmečkih prebivalcev v nekmeč- ke na območju republike kot pa je bilo to v naši občini. Tako je bilo ob popisu leta 1971 v občini še 47 %, v SR Sloveniji pa le 20,4 % kmečkih prebivalcev. Prebivalstvo občine je poprečno mlajše (32 let) kot je poprečna sta- rost v republiki (33 let), vendar pa je v strukturi aktivno prebivalstvo poprečno nekoliko starejše (41,4 let) kot v republiki (41 let). In kakšna je demografska projekcija za bodočnost do leta 2001? Na razvoj prebivalstva poleg osnovnih činiteljev rasti, t. j. smrtnosti in rodnosti, vpliva tudi splet ekonomskih, psiholoških in socialnih dejavnikov. Biološkemu razvoju se kot bistveni element v mnogih primerih pridruži še migra- cijska komponenta, ki je prvenstve- no pod vplivom ekonomskega raz- voja. Ob upoštevanju vseh navede- nih elementov se bo prebivalstvo ptujske občine še nadalje gibalo po poprečni letni stopnji 0,3 %. S tem bo v letu 2001 število prebivalcev ptujske občine poraslo na 72.925 prebivalcev. S stališča socialno ekonomskega vidika je pomembna ugotovitev demografske študije, da se bo šte- vilo prebivalcev v delovnem kontin- gentu (prebivalci stari od 15 do 44 let) povečalo od 36.840 v letu 1971 na 38.513 v letu 2001. To bo zahte- valo še hitrejše odpiranje delovnih mest v občini. Zaradi nadaljnje deagrarizacije in večjega vključe- vanja žensk v družbeno ekonomske odnose študija predvideva, da se bo število kmečkih prebivalcev zmanj- šalo od 30.893 v letu 1971, na 20.200 v letu 2001 ali po poprečni letni stopnji 1,4 %. Tako bo leta 2001 še vedno 27,7 % kmečkega prebivalstva. Iz strukture teritorialne razme- stitve prebivalcev po območjih lahko ugotovimo, da se bo do leta 2001 povečala koncentracija prebi- valcev v ptujskih krajevnih skupno- stih in na območju Ptujskega polja, kjer so predvidene tudi lokacije delovnih mest v prihodnjem razdobju. Odd. za finance in planiranje skupščine občine Ptuj RADIOKLUB ZA VOLITVE Radioklub „Dušan Kveder- Tomaž" v Ptuju je pred kratkim dobil nekaj novih radijskih postaj, ki so jih tudi preizkusili. Na zadnji seji upravnega odbora so med drugim obravnavali vprašanje telmične opremljenosti posa- meznih sekcij in v skladu s tem bodo tudi razporedili nove radijske postaje po sekcijah. V teku so tudi izpiti za mlade operaterje. Komisija pri ptujskem klubu bo po pooblastilu zveze radio- amaterjev opravila izpit tudi s iandidati v Radencih in Qmožu. Radioklub je na seji sprejel tudi potrebne sklepe o udeležbi vseh članov kluba pri volitvali. V ta namen so ekipe opremljene s potrebnimi radijskimi postajami, ki bodo razporejene povsod tam, kjer so z volišči neustrezne zveze in tudi nimajo telefona. Tako bodo člani radiokluba ustvar- jali povezavo s krajevnimi centri pa tudi z občinsko volilno komisijo in z Radiom Ptuj. S tem bodo prispevah svoj delež k neposredni povezavi in k ažurnemu poročanju. m. g. Otroci so naše bogastvo Še enkrat v 7. številki TEDNIKA je bil objavljen članek ,,OTROCI SO NAŠE BOGASTVO," v katerem je po mnenju kolektiva otroškega dispanzerja Ptuj mnogo posplo- ševanj, ki ustvarijo pri bralcu vtis o popolnem neredu in slabi disciplini medicinskega osebja na otroškem dispanzerju, saj je na neobjektiven način prikazana zdravstvena ustanova in njeno osebje. Ko bi se N. D. v svoji ihti po kritiziranju vsaj prepričala o de- lovnem času na otroškem dispan- zerju, ki je objavljen na veliki tabli vhodnih vrat dispanzerja, o vhodu za obolele z nalezljivimi bolezni in postopku izoUranja takih bolni- kov, pa povprašala katero koli de- lavko dispanzerja, zakaj so 27. de- cembra 1977 in 6. februarja 1978 nastopile težave in zamude zdravnika, gotovo svojega članka ne bi mogla oblikovati v ost neute- meljene kritike. Ta je posebej boleča v trditvah, da prične zdravstveno osebje s pregledi šele ob 7. oziroma 8. uri, kajti do tega časa pregledamo že od 15 — 20 ot- rok. Dne 6. februarja 1978 se je res- nično zgodilo, da je prišel zdravnik iz bolnišnice šele ob 8. uri, ker sta tega dne bili obe stalni zdravnici v Ljubljani, ena je opravljala podi- plomski zaključni izpit, druga pa še obiskuje podiplomski študij za varstvo predšolskih otrok, zdrav- nik specializant iz pediatr. je čez noč zbolel. To so bili izjemni zastoji, ki so jih po pojasnilih medicinske sestre razumele vse čakajoče matere tudi iz najbolj oddaljenih krajev. Novinarka N. D. in javnost očitno tudi ne ve, da opravljata delo na otroškem dispanzerju le 2 zdravniški ekipi, ki sta, kot rečeno zaradi študijske odsotnosti večkrat nepopolni, čeprav bi za to število otrok, ki jih pregledamo v Ptuju in zunanjih posvetovalnicah (25.000 letno) po republiških normativih morale biti najmanj 4 zdravniške ekipe. Jasno, da se ob nekaterih dneh, ko pregleda celo prek 100 otrok le ena zdravniška ekipa, po- daljša čakalna doba, toda mlade mamice znajo ta čas izkoristiti za otroke s čitanjem, slikanicami, ki jih prinesejo s seboj. Otrokom, ki imajo visoko vročino ali nevar- nejšo bolezen pa dajemo prednost. Res je sicer, da sedanja zgradba funkcionalno ni najboljša za ot- roški dispanzer, ker je direkten vstop v čakalnico, ki je istočasno vpisna soba in soba za intervenci- je, zato mora biti vedno primerno topla in pozimi zaprta. Toda, ker se številni otroci pomočijo in po- bruhajo in ker ni klimatske napra- ve, začne večkrat zaudarjati, zlasti pozimi. Večina mladih mater razume vse navedene težave, toda nekatere očitno ne poznajo dovolj kadrovs- kih in materialnih problemov zdravstva v naši občini, oziroma ekonorflske moči našega gospo- darstva, ki je v zadnjih nekaj letih vseeno vložilo ogromna sredstva, da so se delovni pogoji zdravstve- nim delavcem in odraslim pacien- tom občutno izboljšali. Do leta 1980 se bodo po načrtih izboljšali tudi za naše najmanjše. Dotlej pa bo vsak dan zdravstveni delavec v organizaciji moral poslušati jok dvakrat večje- ga števila otrok, kot ga posluša povprečno v Sloveniji otroški zdravnik. Prav zaradi tega nas je takšna površinska kritika na račun zdravstvenega osebja otroškega dispanzerja tudi močno in boleče prizadela. Kolektiv otroškega dispanzerja Ptuj Dr. Fran Brumen Zastrupitve z umetnimi anoiili Zastrupitve z umetnimi gnojili so sicer v današnji dobi razmeroma pogoste, vendar lahko na splošno rečemo, da niso kaj posebno pomembne, ker niso ekstremno nevarne. Praktično pomembna so le 3 gnojila: tomaževa žlindra, živo apno in apneni dušik. Gnojiva sestavljena iz fosfomih snovi pri pravilni uporabi namreč niso nevarna. TOMAŽEVA ŽLINDRA, ki spada med najstarejša umetna gnojila, je mešanica apna, fosfornih kislin in železnih oksidov. Zastrupitve se pojavljajo v lažjih in težjih oblikah predvsem v mlinih, kjer gnojilo premlevajo, redkeje v skladiščih ter v razprodajni službi in seveda pri uporabljanju v naravi. OGROŽENOST JE VSEKAKOR NAJVEČJA PRI PRIDELAVI GNOJILA. Znaki zastrupitve so v glavnem sledeči: vnetja sapil združena z nadležnim kašljem. Najbolj nevarne so pljučnice, ki se pojavljajo kot komplikacije in potekajo posebno divje ter vodijo v razmeroma visokem odstotku do smrtnega izida. Prav zaradi te nevarnosti je potrebna previdnost. O zdravljenju tega obolenja ni kaj posebnega povedati, ker SPEClFIČNECiA ZDRAVLJENJA NI. Zdravljenje je torej z ozirom na vzroke nespecifično in se ravna vsakokrat po obliki komplikacije. Ker pa je smrtnost, kakor že poprej omenjeno, razmeroma visoka, je važno ob pravem času misliti na možnost take zastrupitve in nemudoma začeti s strokovnim zdravljenjem pri zdravniku. Posebnega pomena pa so PREPREČEVALNI DKREPI: kolikor le mogoče popolno tehnično zavarovanje za preprečitev, oziroma omejitev vdihovanja škodljivega prahu (prezračevanje, ekshaustorji i. p.), obvezna uporaba filtemih mask, ki zanesljivo zadržujejo prah. Dalje stalni na krajše dobe razporejeni sistematski zdravniški pregledi, ki morajo biti ciljno usmerjeni in pravočasne premestitve delavcev na manj ogrožena delovna mesta, kar je potrebno upoštevati predvsem pri tistih delavcih, ki kažejo znake katarjev na sapilih. Take premestitve so posebno nujne v (istih primerih, ko se bronhitice ponavljajo. Drugo umetno gnojivo, ki povzroča zastrupitve, je ŽGANO APNO, ki ga sicer uporabljamo bolj na veliko pri zidavi kot gradbeni materijal. Stopnje poškodb z žganim apnom so lahko zelo različne: najpogostejše so opekline in vnetja na koži, ki cesto povzročajo globlje razjede in ulceracije. Pogoste so okvare na očeh, posebno na roženici. Znani so celo primeri oslepitev. UKREPI PRVE POMOČI, ČETUDI LAIČNE, SO ZELO POMEMBNI in uspešni posebno pri poškodbah oči. Poškodovano oko je treba takoj temeljito (najbolje 15 minut) izpirati s tekočo vodo, da škodljivo snov dobro izplaknemo. Zelo važno je, da pri izpiranju prepognemo zgornjo veko, da čim bolj izperemo tudi njen žep, ker snov najraje obtiči. Prepogibanje veke je včasih nekoliko zahtevnejše opravilo, ker cela žepova prostornina in površina sluznic ni zlahka dostopna. Po najtemeljitejšem izpiranju je dobro ukapati v oko fiziološko razstopino grozdnega sladkorja (5,4 %). Ker mora prva pomoč slediti takoj po poškodbi, je nujno, da jo opravi tisti, ki je najhitreje ori roki. Izpiranje je v glavnem enostavno. Zgornjo veko prepogniti pa se lahko z malo vaje vsakdo priuči. Povsod tam, kjer imamo opravka z žganim apnom, naj bo v omarici za prvo pomoč tudi zgoraj navedena razstopina grozdnega sladkorja. Ker je oko eden najobčutljivejših organov našega telesa in lahko nastanejo za laika neopazne okvare, je potrebno, kljub dobro opravljeni prvi pomoči, poškodovanega spraviti k očesnemu zdravniku. Končno še tretje umetno gnojivo, ki obenem deluje tudi kot protiplevelno sredstvo, je APNENI DUŠIK, ki vsebuje 60 ^'a delujoče snovi kalcijevega cianamida. Tudi pri tem sredstvu nastopajo zastrupitve predvsem pri pridelavi, skladiščenju in uporabi. Znaki zastrupitev so podobni, kot pri žganem apnu: trdovratna, zdravljenju kljubujoča vnetja na koži in očesnih veznicah. Okvarjena koža je živordeča, okvare so običajno ostro omejene, kakor je pač ko/a izpostavljena (ovratnik, rokavi, pokrivalo za glavo). Posledično nastopajo tudi splošni znaki zastrupitev: po preteku nekaj ur občutki slabosti, včasih bruhanje, o/jroma siljenje k bruhanju, otežavljeno dihanje. Kot kasnejši znaki se pojavljajo katarji na sapnikih, pljučnice in v težjih primerih tudi okvare ledvic. Velja posebno opozoriti, da je pred, med in po »porabi tega sredstva posebno ŠKODLJIVO UŽIVANJK ALKOHOLNIH PIJAČ, ker nastopajo podobni alarmantni znaki, ki jih poznamo pri uživanju antabusnih zdravil, kakršna uporabljamo za preprečevanje alkoholizma. Pri teh zastrupitvah je potrebno SPECIALNO ZDRAVLJENJE. Ker kolektiv otroškega dispan- zerja Pluj meni, da je sestavek pod naslovom „OTROCl SO NASE BOGASTVO!" neobjektivno napisan, smo nekatere matere in očeta vprašali za mnenje o prosto- rih in organizaciji dela v dispan- zerju. K odgovorom, ki smo jih dobili, je vsak komentar odveč. Lidija Majnik: ,,Prostori so nemogoči! Premalo je prostora za previjanje otrok, zrak je izredno slab, pa še prepih je. Čakati je po- trebno uro, uro in pol. Menim, da bi morali delo na dispanzerju bolje organizirati." Marjana Škrinjar: ,,Prostori bi lahko bili primernejši, škoda, da niso v novem zdravstvenem domu, ker je tudi lokacija primernejša. Za zaposlene žene bi lahko določili ure, ko naj pridejo na kontrolni pregled z otrokom, da ne bi bilo nepotrebnega čakanja. Mislim, da je premalo zdravnikov." Ada Ivančič: ,,Prostori so pre- mah, ker je otrok veliko. Predolgo je treba čakati, tudi po dve uri. To bi se dalo izboljšati, potrebovali pa bi več zdravnikov." Jožica Cafuta: ,,Prostori bi mo- rali biti večji, predvsem za previjanje otrok. Predolgo mora- mo čakati na pregled, tako da postanejo otroci lačni." Martin Zumer: ,,Ne bi rekel, da so prostori najboljši, morali bi biti večji. Ja, včasih gre kar hitro, vča- sih pa moraš zelo dolgo čakati, tu- di po dve uri." N. D. Ada Ivančič Jožica Cafuta Martin Žumer SADIKE SO POGOJ ZA DOBER PRIDELEK Prekupčevalci so že na delu! V času, ko se vinogradniki odločajo za obnovo vinogradov in v ta namen kupujejo sadike vinske trte, so se že pojavili prekupče- valci, ki ponujajo sadike, v večini primerov slabe kvalitete in tudi drugih sort kot so predpisane za pridelovanje na našem območju. Nekaj praktičnih napotkov pri nakupu nam je povedal kmetnski inšpektor pri skupščini občine Ptuj Ciril Šatej: „To tematiko ponavljamo že več kot deset let. Sedaj je najprimernejši čas, ko moramo itaše vinogradnike opozoriti na kaj morajo pri nakupu sadilnega materiala, biti še posebej ^>ozorni. Zakon o prometu in proizvodnji sadilnega materiala, ki je bil objavljen leta 1973, določa kdo laliko proizvaja sadilni material in kdo ga lahko daje v promet. Proizvaja ga lahko le delovna organizacija v lastni proizvodnji ali pa v proizvodnji s kooperantu Dodeljuje in daje v promet ga v Sloveniji lahko delovna organi- zacija ali zasebni proizvajalec - dodelovalec, če je vpisan v posebni register pri skupščini občine, pri organu, kije pristojen za kmetijstvo. V ostalih republh kah pa sme sadike sadja in sadike trsnih cepljenk dajati v promet le delovna organizacija. Ne samo na območju ptujske, temveč tudi na območju sosednjih občin Lenart, Radgona, Murska Sobota, Maribor, Slovenske Ko- njice, Slovenska Bistrica in ostalih, se vsako leto pojavlja veliko število prodajalcev trsnih cepljenk. Ti niso proizvajalci, temveč so prekupčevalci in prodajajo trsne cepljenke slabše kakovosti Zakon o prometu in proizvodnji sa- dilnega materiala določa, da morajo sadike, ki so v prodaji oziroma prometu, to so trsne cepljenke in sadne sadike, biti pakirane, plombirane, na emba- laži, poši^ki ali pri fakturi pa morajo imeti tudi deklaracgo. Že sedaj odkrivamo trsne cepljenke, ki so povezane z vrbo, brez plombe, brez deklaracge in brez etikete. To je dokaz, da izvor te^ sadilnega materiala ni znan. Povdaril bi, da je v preteklem letu izšel jpravibiik o rajonizac^i vinogradniace proizvodnje, ki določa, da se smejo na območju občine Ptuj na področju Sloven- skih goric in Haloz le določene soarte, kot so: laški rizling, renski rizling, šipon, sovinjon, beli pino, mmeni muškat, muškat otonel, traminec, ranfol, šentlovrenka in portugalka. Druge sorte na območje teh dveh vinorodnih podokolišev in okolišev ne smemo vnašati Trsne cepljenke iz južnih krajev, ki jih tuk^ prodajajo nimajo znanega porekla, čeprav nam včasih pokažejo etiketo. Zraven že omenjenega mora biti zagotovljena tudi kakovost, ki je predpisana s pravilnikom o kakovostnih normah, ki je bil objavljen septembra 1975. Zato bi kupce sadik opozoril, naj bodo previdnL Kupite le tisti sadilni material, ki je resnično znanega izvora in opremljen tako, kot sem že prej omcniL Bolje je saditi leto pozneje, kot pa sedaj in nato čez 1 ekaj let ponovno obnavljati zaradi slabega izbora oziroma odmiranja trsov zaradi slabe kvalitete." l.kotai Zasebna trsnica na Gomili pri Juršincih Foto: R 6-IZNASlHKRAJEV 9. marec 1978- TEDNIK Cepljenje psov proti steklini in zdravljenje proti mehurjavosti NEVARNI BOLEZNI V tem mesecu poteka v ptujski občini cepljenje psov proti steklini in zdravljenje proti trakuljavosti. Časovni in krajevni potek cepljenja in zdravljenja smo objavili v prejšnji številki. Tokrat pa vam bomo pobliie predstavili nevarni kuini bolezni steklino in mehurjavost. Bolezni nam je pojasnil magister veterine Franc Samojlenko, direktor TOZD Veterinarstvo pri obdravskem zavodu za veterinarstvo in iivinorejo v Ptuju. KAJ JE STEKLINA? Steklina je nalezljiva kužna bo- lezen, ki jo povzroča virus. Okuži lahko toplokrvne živali in tudi člo- veka. Do okužbe lahko pride z ugrizom oziroma poškodbami ko- že ali sluznice, najbolj pogosto pa z ugrizom steklega psa ali drugih domačih in divjih živali. Psi lahko zbolijo za steklino od ugriza steklega psa ali drugih živali, pred- vsem steklih lisic. Oblik te bolezni je več. Danes . prevladuje takoimenovana silva- tična oblika, ki se razširja s po- močjo divjih živali in pozna tri stadije bolezni. Prvi je takoimeno- vani prodermalni stadij, ki traja tri dni. V tem stadiju so psi zelo ne- mirni, plašljivi, neposlušni, se skrivajo, grizejo vse okolne pred- mete ali kar na prazno in težko požirajo slino. Drugi stadij traja 1 do 2 dni in ga imenujemo eksista- cijski (razdražljivi) stadij. Ta povzroča pri živalih še večji nemir. Psi tekajo brez cilja, napadajo lju- di in živali, obmolknejo in se močno slinijo, ker te sline ne mo- rejo požreti. To pa zato, ker se približuje parahtični stadij, ki traja 1 do 3 dni. Pes postane ponovno miren, je paraliziran, posebno je paralizirana spodnja čeljust, ki kratkomalo visi, postane nepokre- ten in pogine. Druga oblika stekline je tako- imenovana tiha steklina. Ta oblika poteka hitreje, znaki prvega in drugega stadija so neopazni in se pojavijo šele znaki tretjega stadija. Tako pes v dveh do štirih dneh po- gine. Danes je pomembno poznati tudi znake te bolezni pri divjih živalih, predvsem pri lisicah. Lisice se kratkomalo obnašajo nenor- malno. Človeka se ne bojijo, podnevi pridejo celo na dvorišče, ne bojijo se psov, običajno se z njimi grizejo, spodnja čeljust jim visi, ker je omrtvela in so nako- strešene, nesijajne dlake. Pri steklini je važna tudi tako- imenovana inkubacijska doba. To je čas, ki poteče od vnosa povzročitelja v organizem do poja- va prvih znakov bolezni. Pri psih in drugih živalih je lahko 14 dni do dveh mesecev. Pri ljudeh je ta do- ba lahko zelo različna. Včasih tra- ja tudi po več mesecev.-poznamo primere tudi prek enega leta. Ta čas je predvsem odvisen od koUči- ne virusa in od oddaljenosti rane od glave, možganov. Čim bliže je rana glavi, tem hitreje se pojavijo znaki bolezni. Pri psu je virus lahko v slini nekaj dni prej, predno se pojavijo znaki stekline. Ta podatek je pomemben zato, ker pri ugrizu ljudi ne moremo takoj ugotoviti ali ga je ugrizel stekel pes. ZAKAJ SO PSI IN MACKE, KI SO UGRIZNILI ČLOVEKA, POD NADZOROM? Pse in mačke, ki so ugriznili človeka, je nujno potrebno imeti 14 dni pod nadzorom. To je pred- pis in psa ali mačko v tem primeru nikakor ne smemo ubiti. V ambu- lantah opravimo preglede štirikrat v štirinajstih dnevih zato, ker je pomembno steklino ugotoviti čim- prej. Tako lahko takoj, ko opazi- mo prve znake stekline, obvestimo zdravstveno službo, da ta ustrezno ukrepa pri človeku, ki ga je žival ugriznila. Človeka je potrebno cepiti in tako ga pred boleznijo zaščitimo. Ce se pri človeku že pojavijo znaki bolezni, potem zanj ni več pomoči. Preden cepimo človeka moramo steklino ugotoviti. Kajti, če cepimo človeka, ki ga je ugriznil pes ali druga žival in nima stekline, potem se pri človeku po cepljenju lahko pojavijo posledice, takoime- novana postvakcionalna paraliza. Zato je potrebno upoštevati vsa navodila veterinarske službe in živali, ki so ugriznile človeka štiri- krat pregledati v štirinajstih dne- vih. S hrano pa se ljudje ne morejo okužiti, ker želodčni sok uničuje virus stekline. KAKŠNO JE DANAŠNJE STANJE? Današnje stanje zahteva skrajno previdnost. Obveščeni smo o širje- nju te bolezni v Avstriji proti jugoslovanski meji. Z divjimi ži- valmi, predvsem lisicami je bole- zen že prešla mejo z Madžarske. Primer bolezni pri lisicah je ugo- tovljen v decembru lanskega leta. Prav zato so z zveznim in repub- liškim zakonom ter odredbo o preventivnih cepljenjih, ki se morajo opraviti letos, predpisani poostreni ukrepi, da se bolezen pri nas ne bi razširila. KATERE UKREPE PODVZEMAMO OB POJAVU TE BOLEZNI? Ob pojavu bolezni moramo omejiti gibanje ljudi in živali, takoimenovani kontumac psov, prepovedati uvoz psov in mačk, pobiti potepuške pse in pse, ki niso bili cepljeni, psi morejo nositi na- gobčnike, največ pa lahko doseže- mo pri silvatični obliki stekline, z nenehnim uničevanjem divjih živa- li, predvsem lisic. Znano je, da se lisice gibljejo v krogu 50 kilomet- rov in to je eden od pokazateljev o hitrosti širjenja te bolezni. Eden najvažnejših ukrepov, lahko reče- mo najpomembnejši, je cepljenje vseh psov, starejših od treh mese- cev in vodenje registra psov. Vsakoletno cepljenje psov po pre- teku enega leta je zakonska obveza lastnikov. Pri psu nastopi odpor- nost štiri tedne po cepljenju in tra- ja eno leto pri tem cepivu, ki ga bomo uporabili. Vsak pes mora po cepljenju nosili znamkico. Veteri- narska higienska služba bo kontrolirala prijavo in cepljenje psov v vseh krajih občine. Za kršitelje teh predpisov so določene visoke denarne kazni. Po novih predpisih mora vsak lastnik psa prijaviti našemu zavodu vsako spremembo o nabavi v osmih dneh, o poginu, odtujitvi ali pobe- gu pa v treh dneh. Vse mlade pse, ki bodo poleženi do konca av- gusta, morajo lastniki prijaviti, da bodo lahko cepljeni v novembru. V register psov vpisujemo skozi vse leto in ne le ob cepljenju. No- vost v predpisih je tudi, da mora vsak lastnik plačati pristojbino s katero se krijejo stroški za zatira- nje kužnih bolezni. Za letos predpisuje republiški odlok pristojbino v višini 150 dinarjev, ki jo mora lastnik poravnati ob cepljenju ali ob izdaji registrske znamkice. V TEM ČASU BOSTE IZVAJALI TUDI ZATIRANJE MEHURJA- VOSTI. Mehurjavost ali ehinokokoza je bolezen, ki se pojavi pri domačih živalih, predvsem pri svinjah, lahko pa okuži tudi človeka. Vete- rinarska služba je že pred leti žele- la organizirano pristopiti k zatira- nju te bolezni. Dokazovali smo tu- di splošni družbeni interes, vendar nismo uspeli zbrati potrebna sredstva. Danes je z odredbo o obveznih preventivnih ukrepih predpisana tudi ta obveza, da moramo vse p.se zdraviti proti tra- kuljavosti. Mehurjavost namreč nastane z razvojnimi oblikami ne- kaj centimetrov dolge trakulje, ki živi v psu. Mehurji, ki jih najdemo na jetrih in pljučih človeka in živa- h, so pravzaprav te razvojne obli- ke. V zrelih mehurjih je nekaj milijonov glavic te trakulje. Ko takšne glavice pes požre, se v njem razvije veliko število trakulj. Člo- vek, enako prašiči in druge živali se okužijo, če med hrano pojedo jajčeca trakulje. To bolezen zatira- mo zato, ker ogroža tudi človeka. V Sloveniji je ta bolezen ugo- tovljena pri 500 ljudeh na 100 ti- soč prebivalcev, kar je največ na svetu, okrog 50 odstotkov vseh prašičev je mehurjavih in to povzroča rejcem občutno škodo zaradi uničevanja jeter in drugih organov pri prašičih in prežveko- valcih. Bolezen pomeni tudi to, da zdravstveno nismo dovolj prosvetljeni. S KATERIMI UKREPI ZATIRA- MO MEHURJAVOST? Ob kolinah nikoli ne smemo dajati mehurje psom, ker jih tako okužimo. Posamezne mehurje na jetrih in pljučih moramo izrezali in jetra ter pljuča prekuhati. Naj- važnejši ukrep pa je zdravljenje obolelih psov, kar bomo opravili sočasno s cepljenjem proti steklini. Vsak lastnik psa bo po cepljenju oziroma zdravljenju proti mehurjavosti dobil pismeno navo- dilo kako naj ravna s psom po zdravljenju. Pomembno je pse privezovati vsaj štiri dni po zdravljenju in zbirati iztrebke ter jih zakopavati. pripravil: 1. kotar Franc Samojlenko foto: zk PRIPRAVLJENI NA VOLITVE? Krajevna skupnost Stoperce Anton Galun, sekretar krajevne konference SZDL: ,,Moram reči, da so bili prvi postopki pred volitvami več kot uspešni. Ljudje iz naše krajevne skupnosti so seznanjeni z volitva- mi, tudi 12. marec jim je poznan datum. Ljudi smo seznanjali na zborih občanov, kjer smo tudi razložili ves potek evidentiranja in nadaljnjega kandidiranja. Obča- nom smo tako v celoti predočili kandidatno listo in nobenih nasprotovanj ni bilo. Prepričan sem, da bodo volitve uspešno tekle in je v krajevni skupnosti pričako- vati velik uspeh. Ob tej priložnosti pa vse občane krajevne skupnosti pozivam, da se volitev udeležijo že v zgodnjih jutranjih urah. V Stopercah je samo eno volišče, poleg tega pa je dobro organizirana tudi kurirska slqžba, ki jo sestav- ljajo mladi in člani socialistične zveze. Ti bodo obiskali ostarele občane in jih kar na domu prosili, da izpolnijo svojo državljansko in samoupravno dolžnost." Anton Galun Krajevna skupnost Lovrenc Zvonko Kozoderc, predsednik volilne komisije v krajevni skupno- sti: ,,V krajevni skupnosti smo zelo dobro pripravljeni na volitve. Vsi predkandidacijski in kandidacijski postopki so uspeli. Volitve so del našega sistema, to so spoznali tudi občani in zato ni bojazni, da v naši krajevni skupnosti ne bi uspeli. Z občani smo se dogovorili koga in zakaj bomo v nedeljo, 12. marca volili. Mladi so že v nedeljo razno- sili vse pozive, že pred tem smo imenovali volilne odbore in jih na kratko tudi seznanili s potekom volitev. Kot predsednik volilne komisije sem zelo optimistično raz- položen. Verjamem v to, da bodo volitve uspele in da bodo tudi uspešno in dobro opravljene. Želja vseh nas pa je, da bi se občani že v ranih urah udeležili volitev in tako med prvimi v občini Ptuj opravili svojo državljansko dolžnost." zk Zvonko Kozoderc foto: zk Slovenska Bistrica Uspešno delo radiokluba YU 3 FOP Te dni poteka dvaindvajseto leto aktivnosti radiokluba YU 3 FOP iz Slovenske Bistrice. Ustanovljen je bil leta 1956 na pobudo nekaj prizadevnih radioamaterjev, v majhni, skoraj prazni sobici, v središču Slovenske Bistrice. Pred- vsem velika mera vztrajnosti, mnogokrat pa tudi lastna vlaganja članov so klubu omogočila počas- no, toda vztrajno napredovanje v smeri izboljšanja opreme s tem pa tudi kvalitete dela. Z vsakim letom povečujejo tudi število članov klu- ba, ki jih je sedaj že čez 50 in se tako uvršča po članstvu kot tudi aktivnostih med najuspešnejše v SR Sloveniji. Njihovi uspehi dosegajo tudi državne, meddržav- ne pa celo medkontinentalne razsežnosti. O tem zgovorno priča- jo tudi številna priznanja, ki prav zadnja leta v vse večjem številu prihajajo v klub kot tudi v roke posameznih radioamaterjev. Svojo aktivnost so bistriški radioamaterji kronali pred dobrim letom, ko so se preselili v nove, sodobno urejene in tudi opremlje- ne prostore kluba. Tako pomem- ben uspeh je potrebno zopet pripi- sati predvsem vztrajnosti delova- nja članov in velikemu razumeva- nju in sodelovanju oddelka za narodno obrambo pri SO Sloven- ska Bistrica. Oboji so spoznali nujnost tesnega medsebojnega sodelovanja, to pa pomeni tudi hitrejši razvoj radioamaterizma v občini in krepitev vloge hitrega in kvalitetnega obveščanja v času obrambe naše domovine kot tudi v obdobju miru. Prav ta, medseboj- ja povezanost je tudi osnova za hi- ter vzpon radioamaterske dejavno- sti v občini, saj jim je v kratkem obdobju uspelo priti do novih sodobnejših prostorov in opreme, povečali so število članov med katerimi je vzpodbuden odstotek mladih, predvsem iz osnovnih šol. Veliko pozornost pa klub posve- ča tudi njihovi vzgoji, saj je bil v lanskem letu izveden posebni tečaj za operatorje C in D kategorij, ki ga je uspešno končalo 10 članov, prav te dni pa poteka podoben te- čaj in ga obiskuje 8 mladih bodo- čih operatorjev. Število članstva je prav v zadnjem obdobju že tako poraslo, da jim je postalo, v sicer novem klubu že kar pretesno, zato so morali pričeti razmišljati o ustanovitvi posebnih radio sekcij po krajevnih skupnostih. Pred le- tom so podobno sekcijo že ustanoviU v Poljčanah, v kratkem pa jih bodo ustanovih tudi v Oplotnici, Pragerskem in na Šmartnem. Klub v Poljčanah je dokazal, da je takšna usmeritev v vzgoji radioamaterjev lahko zelo uspešna in koristna, zato so si v občini zadali nalogo, da bodo podobne sekcije ustanovili postopoma v vseh KS. Medtem ko si pri mnogih slovenskih radioklubih belijo glave kako pridobiti nove člane, je radij- ska postaja v Slovenski Bistrici ve- liko premalo, da bi zadostila vsem željam mladih radioamaterjev, pa tudi starejših, zato je težko izpolniti svojo vsakoletno obvezo. Pričakujejo, da bodo ta problem uspeli rešiti z ustanavljanjem novih sekcij v KS, istočasno pa bodo dosegli še hitrejši razvoj te dejav- nosti v občini. Med pomembnejše naloge letošnjega leta so si bistriški radio- amaterji zastavili še pridobitev prepotrebne delavnice, nabaviti bodo morali nove radijske postaje, postaviti močnejšo anteno v Slovenski Bistrici in nadaljnjo skrb za pridobivanje in usposabljanje mladih radioamaterjev. Še nadalje bodo tesno sodelovali z organizacijami in društvi pri organiziranju raznih prireditev in svečanosti. Želijo pa si večjo mero razumevanja pri družbenopo- litičnih organizacijah, društev in drugih sredin, katerim bi tudi v sedanjem času morala ta oblika dejavnosti vehko več pomeniti. Viktor Horvat Za obnovo razglednega stolpa na Gomili Prejšnji mesec so se zbrali na že 21. občnem zboru člani turistič- nega društva Gomila v Slovenskih goricah. Na zboru so pregledah svoje dosedanje delo in ocenili, da je bilo uspešno. To potrjuje tudi dejstvo, da so od Turistične zveze Slovence dobiU posebno diplomo za uspešno izvedene množične akcije. Poleg skrbi za razvoj turizma, se je društvo tudi uspešno vključe- valo v akcije za modernizacijo in asfaltiranje krajevnili cest, pri gradnji vodovoda in drugih komunalnih naprav. V ta namen so prispevali tudi znatna denarna sredstva, ki so jih prklobili z organizacijo različnih pridobitev. Med pomembne naloge, ki so si jih začrtali v programu dela, sodi prav gotovo obnova razglednega stolpa na vrhu Gomile, tega čudovitega hriba sredi Slovenskih goric, ležečega na izjemni točki stičišč meja štirih občin, štirih krajevnih dcupnosti itd. Posebno skrb pa bodo posvečali tudi pospeševanju in razvoju kmečkega turizma. Povezano s tem načrtu- jejo letos julija veliko pridobitev domačih običajev, ki postaja tradicionalna. Še podatek, da je TD Gomila bilo ustanovljeno v marcu 1946 in slavi letos 32 let uspešnega dela. Glavni pobudniki in organbatorji pri ustanovitvi so bili: Janža Toplak iz Mostja, Frančdc Vičar, takrabii ravnatelj v Juršincih, pozneje gledališki igralec, Eranček Holc, kmet v Zagorcih in Jože Vučak, kmet v Sakušaku. F. Holc Občni zbor prosvetnega društva »France Prešeren" iz Vidma Pred kratkim so se sestali na občnem zboru člani prosvetnega društva ,,France Prešeren" iz Vid- ma pri Ptuju. Občni zbor je bil po štiriletnem premoru, zato so v oce- ni svojega dela nanizali vrsto zavidljivih uspehov, ki so jih dosegli v zadnjem obdobju. Predvsem aktivno in uspešno je delovala dramska sekcija, saj so naštudirali štiri dramska dela in z njimi gostovali tudi na tujih odrih ter povsod poželi mnogo pohval in priznanj. Pravkar pa študirajo dramsko delo Miklova Zala, ki ga bodo občinstvu že kmalu predstavili. Pri tem je potrebno poudariti, da vse to zahteva od članov veliko žrtvovanega prostega časa, predvsem pa trdno voljo. V zadnjem času si je dramska sekcija pridobila nekaj novih resnih čla- nov, prihodnost pa vidijo v mladih članih dramskega krožka, ki deluje na osnovni šoli. Nič manj delovni niso bili v preteklem obdobju člani pevskega zbora, ki bodo letos praznovali že 25 letnico uspešnega dela in nastopanja. V zadnjem času so priredili že več samostojnih koncertov, sodelovali so na raznih revijah pevskih zborov ter vseh večjih proslavah v svoji in sosed- njih krajevnih skupnostih. Poslušali pa smo jih lahko tudi na radiu Ptuj in Maribor. V okviru prosvetnega društva bo doslej delovala tudi plesna skupi- na. Plesalcev za ustanovitev te skupine je dovolj, poiskati bodo morali le še vaditelja in delo bo steklo. Prav tako so sprejeli sklep, da bosta etnografski skupini ora- čev iz Lancove vasi in plesačev iz Pobrežja odslej delovali v okviru prosvetnega društva. Skupini, ki nastopata predvsem na pustnih karnevalih v Ptuju se namreč ubadata s finančnimi težavami, kar se bo v okviru društva lažje reševalo. Doslej smo omenjali le uspehe in načrte prosvetnega društva, čeprav se srečujejo tudi z mnogimi problemi. Eden največjih proble- mov je premajhna in neustrezna prosvetna dvorana v Vidmu. Pri vseh večjih predstavah se pojavijo težave zaradi premajhnega odra, nujno bi bile potrebne garderobe in tako naprej, upajo pa, da jim bo s pomočjo občanov, prispev- kom KS in prostovoljnim delom uspelo premostiti tudi te težave. Ob koncu naj omenimo, da prosvetno društvo France Prešeren iz Vidma že petnajst let uspešno vodi Anton Sedla.šek, učitelj na osnovni šoli v Vidmu. Kot nam je govoril, aktivno sodeluje pri vseh dramskih delih že polnih 25 let. Njegov prispevek k razvoju kulturnega življenja v KS je goto- vo velik, kar dokazuje tudi prizna- nje, ki mu ga je na občnem zboru v imenu občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij izročil Dušan Kožar. Ob tem si lahko želimo, da bi bilo takšnih neutrudnih kulturnih delavcev čim več, saj je kultura tista, ki pred- stavlja pomemben faktor pri splošni izobrazbi in razgledanosti človeka. JB Anion Sedlašek TEDNIK - 9-marec 1978 IZ NAŠIH KRAJEV-71 Mladi igralci na Vurberku Igralska skupma aktiva ZSMS na Vurberku se je pred nedavnim predstavila domačemu občinstvu z dramatizirano staro holandsko pravKico HODL DE BODE. Mladi IZ dtoliških krajev Grajenščak, Krčevina in Viuberk so se za uprizoritev igre s številnimi zapleti in komičnimi prizori, pripravljali tri mesece. Na premieri je domače oličinst- vo napolnilo dvorano do zadnjega sedeža in bilo nad izvedbo navdušeno. To je bila igralcem nagrada in obenem spodbuda za odločitev, da bodo s tem delom nastopili tudi na revyi dramskih skupin občine Maribor, gostovali pa bodo tudi na okoliacih odrih, V počastitev dneva žena bodo v soboto, 11. marca igro ponovili, za žene in dekleta pa bo vstop prost. mš REFERENDUM ZA UVEDBO PRVEGA SAMOPRISPEVKA V nedeljo v KSŽetale Pred nedeljskimi vohtvami in glasovanjem za uvedbo prvega samoprispevka v krajevni skup- nosti Žetale, smo obiskah te kraje in se pogovarjali o delu, željah in potrebah ter pripravah na referendum in volitve. Razgovora so se udeležili delegat Boris Jazbec tajnik KS Franc Butolen, predsednik KK SZDL Maks Butolen in sekretar osnovne organizacije ZK in sekretar KK SZDL Franc Butolen. Sredstva za skupne akcje, kot je blo asfaltiranje ceste Zetale - Ii)brina, gramoziranje krajevnih cest, ureditev vodovoda za 60 gospodinjstev, ureditev vodovodov za posamezna ali več gospo- dinjstev .skupaj in podobno, so zagotavljali krajani in prebivalci posameznih vasi sami po pogod- bah. Vendar so ugotovili, da bodo le s skupnimi močmi stopili na pot hitrejšega razvoja krajev in boljših življenjskih pogojev. Zato so se krajani na zboru odločili za uvedbo prvega samoprispevka, ki ga bodo namenili za komunalno ireditev. To so tudi največje potrebe krajanov. S sredstvi, ki se bodo zbrala v štirih letih bodo gramozirali krajevne ceste, uredili zajetje za vodovod Cermožiše - Žetale, primaknili potrebni delež za moderniziranje ceste Dobrina - K)zminci v dolžini okrog 1,5 km, obnovUi in ojačali električno onuežje v Cermožišah in Nadolah ter modernizirali nekatere ceste in sicer v letu 1981. Ob teh nalogali velja povdariti, da so enakomerno razdeljene po celotnem območju krajevne skup- nosti, torej se bo v vsako vas '.Tnilo del sredstev iz samoprispev- ka. Sredstva, ki jih bodo zbrali v štirih letih niso visoka, saj je izmed 1680, zaposleno le okrog 100 krajanov. Zato je njihova velika želja postavitev industrijske- ga obrata v krajevni skupnosti ah pa nekje bhžje. Obljube so bile, vendar je pri njili tudi ostalo. Tako se sedaj veliko krajanov vsak dan vozi na delo v Celje, največ jih je zaposlenih v Cinkarni, kjer jih zelo cenijo. Kaj pa za njih pomeni včasih, posebno v zimskem času, tudi po štirinajsturna od- sotnost z doma, si lahko predstavljate. Zato še vedno upajo na zaposlitev bUže domačemu kraju. Da je delovne sile dovolj, je potrdila anketa, v kateri se je za zaposlitev prijavilo 450 krajanov. V predvolilne aktivnosti in priprave na nedeljsko glasovanje so se vklučile vse družbenopoUtič- ne organizacije in društva. Udeleženci razgovora so povdarili, da so krajane dobro seznanili tako z voUtvami kot z referendumom in zato težav ne pričakujejo. Predvolilne aktivnosti so bile živahne. Izbrali so takšne kandidate, ki so pripravljeni delati. Evidentirali 65 krajanov, se odločili za splošne delegacije in odprte kandidatne liste. Nedeljske volitve in glasovanje bo potekalo na sedmih vohščih in sicer: v prosvetni dvorani v Žetalah, v osnovni šoli v Žetalah za Cermožiše, pri Janezu Potočni- ku v Nadolah, pri Leopoldu Železniku in Leopoldu Prezlju v Kočicah, v Dobruii (pletarna) in pr Alfonzu Zajku v Žetalah. V uspeh nedeljskih voUtev in glasovanja za uvedbo samoprispev- ka ne dvomijo, saj so se dobro pripravili L kotat Žetale, središče krajevne skupnosti - foto R Udeleženci razgovora — foto zk Krajevna skupnost Podlehnili Priprave na referendum Občani Podlehnika se priprav- ljajo na referendum za krajevni samoprispevek. MAKSA KRANJ- CA, predsednika sveta krajevne skupnosti smo zaprosili za kratek razgovor. O namenu samoprispev- ka je povedal: »Referendum za samoprispevek bo v krajevni skupnosti 12. marca, na dan volitev. Sredstva, ki jih bomo zbrali so namenska, predvsem za modernizacijo cest Zakl-Kozminci, Podlehnik-Le- skovec in Podlehnik-Gorca. V občinskem programu je za leto 1979 planirana modernizacija z našo soudeležbo pri financiranju, zato smo se morali odločiti za ta dodatni samoprispevek. Nadalje bomo sredstva porabili za modernizacijo električnega omrež- ja, ker ima celotno območje Haloz izredno slabo napetost. V bolj oddaljenih naseljih ljudje ne morejo niti poslušati radia, kaj šele gledati televizijo. Zato se prav pebivalci Gruškovja, Ložme, Sedlaška in Strajne iztedno zavzemajo za obnovitev omrežja. \žako obnovitveno delo na omrežju bo stalo najmanj 35 milijonov starih dinarjev, kar je precej in bi prebivalci sami težko prispevah ta sredstva. To nalogo kot tudi ostale, bomo lahko izvedli le s pomočjo vseh prebivalcev podlehniške krajevne skupnosti" Dela, ki jih boste opravili s sredstvi iz samoprispevka so najbrž zajeta tudi v srednjeročnem programu krajevne skupnosti? „V srednjeročnem programu so našteta vsa ta dela, vendar srednjeročni program sega do leta 1980. Samoprispevek bo uveden do leta 1983, zato bomo določena dela zajeli v naslednjem srednje- ročnem programu." Po kakšnem ključu bodo občani prispevah sredstva? „V letu 1979 moramo zbrati 112 milijonov starih dinarjev za modernizacijo cest, naredili pa smo takšen izračun: posestnflci bodo prispevah 4 % od katastrske- ga dohodka, delavci 2 % od osebnega dohodka, od intelektual- nih storitev in obrti bodo posamezniki prispevah 4 % od čistega dohodka, 2 % od pokoj- nin, prispevah pa bodo tudi lastniki osebnih avtomobilov, traktorjev, tovornih avtomobilov, lastniki zameljišč, ki imajo svoje stalno prebivališče izven območja krajevne skupnosti Podlehnik in lastniki vikend hišic. Vsi našteti bodo prispevah pavšalne zneske v višmi od 300 do 1.000 din letno. Menim, da višina prispevkov ni previsoka, saj si bomo samo s svojimi sredstvi izboljšali standard in olepšali svojo krajevno skupnost." Kaj menijo o uvedbi samopri- spevka občani? „Imeh smo pet zborov občanov v vaseh in tri lahko bi rekel centralne zbore. Nihče ni r^kel, da ne bi prispeval. Nasprotno, vsi občani so menili, da je potrebno čimprej pripraviti in izvesti referendum, da se bomo končno pemaknili iz te zaostalosti" Še besedo o letošnjem programu dela krajevne skupnosti Trenutno že imate samoprispevek, zakaj se zbirajo ta sredstva? „Iz samoprispevka ki ga imamo sedaj, sicer je zelo majhen, se steče okrog 15 milijonov starih dinarjev. To smo razdelili tako, da bomo večino sredstev potroših za gramozirarge cest, zgradili bomo novo imliško vežico, ki jo nujno potrebujemo. Toliko bomo nare- dili letos, širšega programa pa si zaradi skromnSi sredstev nismo zastavih. Vsa razpoložljiva sred- stva pa nujno potrebujemo za prihodnje leto". N. D. Maks Krajnc, predsednik sveta KS Podlehnik. Foto: O. M. Zaselek Nova cerkev pri Podlehniku, od tu do Kozminc bodo iz samoprispevka asfaltirali cesto. Foto: R RAZGOVOR S KRISTINO JUSOVO IZ STOPERC „IUe moreš gospodariti po Starem, obveznosti pa izpolnjevati po novem Tudi letošnji osmi marec je za nami. Morda smo ga proslavili na videz skromnejše kot prejšnja leta, ne tako bučno in veselo kot je bilo včasih v večernih urah, ko smo na račun praznika žensk po navadi možje nekoliko globlje pogledali v kozarec in kaj kmalu pozabili komu je pravzaprav praznik name- njen. Tudi naša žena je bila tista, ki je v najtežjih trenutkih preizkušnje narodov in narodnosti Jugoslavije prijela za puško in soborcu v korak krenila na pot svobode. Otresla se je starih spon, ki so jo desetletja in stoletja vezale na dom in družino, želela je postati enakopraven član naše družbene skupnosti, danes je to tudi dosegla... Zato 8. marec — mednarodni dan žensk ni več praznik v tistem smislu kot nekoč, pa vendar j« prav, da ga vsaj simbolično prosla- vimo v krogu sodelavcev, da se tega dne spomnimo skromnega šopka rož, da stisnemo roko materi, soprogi, tovarišici, ki nosi velik del bremena — takšnega ali drugačne- ga — še vedno na svojih ramah, še vedno podpira tri vogale pri hiši, gospodinji in gospodari, vzgaja otroke in je možu v oporo, močna in ponosna, ljubeča in skrbna, je žena in mati, gospodinja in delav- ka, intelektualka. Ne smemo se je spomniti samo ob tem njenem prazniku, dan za dnem se trudimo, da je bomo del vseh teh bremen rešili, da bo lahko osmi marec ostal le še spomin na dni, ko si je morala žena šele utirati svojo pot enako- pravnosti z moškim in nenehno dokazovati, da lahko uspešno opravi še tako odgovorne naloge na vseh področjih dela in življenja. V ptujski občini imamo samo dve neposredni kmetijski proizva- jalki — članici zveze komunistov in zveze združenj borcev. To sta Olga Cehova iz Janežovec in Kristina Jus iz Stoperc. Slednjo smo obiskali na njenem domu v Stopercah kamor smo komaj pririnili po ,,nakipeli" cesti, ki je cestarji kljub najboljši volji še niso uspeh ozdraviti zim- skih posledic. ,,Oprostite, ali veste, kje je doma Jusova?" sem vprašal starejšo žen- sko, ki je peljala polno samokol- nico lepo obraščene repe, najbrž za prašiče. ,,A, njo iščete. Nje pa ne poznam," se je namuznila in takoj sem zaslutil, da je ta tista po kateri sprašujem. No, končno sva se spo- razumela in tovarišica Jusova me je prijazno povabila na svoj dom. ,,Veste," je dejala, ,,blato je pri nas. Skozi naše dvorišče pelje cesta in ko je vsa razmočena, je tudi pro- met po njej nekam močnejši..." Stopil sem v prijetno toplo kuhi- njo, se pozdravil še z njeno snaho in sosedo ter se kaj rad odzval vabilu, da z njimi popijem skode- lico pravkar kuhane in prijetno dišeče kave. Ja, danes si jo lahko tudi kmet privošči, če mu je do nje. Življenje se je v teh krajih spreme- nilo do temeljev. Sicer pa nam gaje tovarišica Kristina takole opisala: ,,Dostikrat se spomnim časov, ki smo jih preživljale kmečke žene pred vojno, vseh kriz, ki so pestile že tako siromašnega kmečkega člo- veka, pa tudi vsega tistega kar sem preživela med vojno, ko sem se poročila sem, v Stoperce. Tudi povojni čas je bil težak... S tem, kar imamo danes, vsega tega niti primerjati ne moremo. Žene smo se tudi na deželi osamosvojile, tudi k nam prihaja vse tisto o čemer lahko danes rečemo, da je napredno. Tu je kooperacija, živahno razvita trgovina, napredek prinašajo novi stroji in nam lajšajo delo. Vsepov- sod, na vsakem koraku je viden napredek. Poglejte samo v naše domove, na polja... boljša je prehrana, na vsakem koraku se pozna napredek. Mi imamo devet hektarjev zem- lje, ki se deli pretežno na gozdove, hribovite košenine in le manjši del na njivske površine. Že zdavnaj smo spoznali, da iz tega ne bomo mogli živeti in da bo potrebno poseči za nečim boljšim, napred- nejšim. Svoj napredek smo videli v nekakšni specializaciji kmetijstva in v stalnem viru dohodka. Gozdo- vi so izčrpani in rastejo zelo počasi, ker so zvečine kamnita tla, smreko- vih dreves nimamo, niti hrasta. S tem kar sva z možem podedovala sva morala biti zadovoljna. Ugoto- vili smo, da bo še najboljše, če se lotimo nečesa takega kar bo prina- šalo stalni dohodek, ker smo se zavedali, da po starem gospodariti in po novem izpolnjevati vse obvez- nosti do naše družbene skupnosti, danes več ne gre. Tako smo stopili v kooperacijski odnos s ptujsko Perutnino, povečali zmogljivost od 1500 na 12 tisoč piščancev, zgradili novi hlev za katerega smo dobiU posojilo in si izboljšali tudi sam način dela. Pričakujemo pa seveda, da bodo tudi naši poslovni rezultati s tem mnogo boljši. Zadovoljni smo in upam, da bo sedaj, ko smo se združili delavci obrata in koope- ranti še boljše. Kooperant sem že od 15. junija 1970 in nemalokrat sem v našem kraju govorila ljudem, da se naj odločijo za tako obliko sodelova- nja, ker je pri piščancih najkrajši proces vzreje, stalni zaslužek in socialna varnost kmečkega člove- ka. Danes si sploh ne morem zamis- liti, da bi lahko brez tega živeli. Tudi od uveljavljanja zakona o združenem delu pričakujemo, da bo naše delo še boljše ovrednoteno, bolj priznano in nam nenazadnje omogočalo tudi boljše življenje z doslednim uresničevanjem dohod- kovnih odnosov. V glavnem sta v delo vprežena mož in snaha, sin je v službi jaz pa zaradi zdravja ne morem kdo ve kaj pomagati. Tako lahko v glav- nem postorim kaj po hiši, skuham in varujem svoje tri vnuke. Sprašujete me, če kmet najde kak prosti dan za svoje razvedrilo, da se lahko spočije, si kaj ogleda, da kam gre. To mu uspe le, ko mine del leta, sezona kakšnega kmečkega dela. Poglejte sedaj, pomladi. Hiteli bomo, da pravočasno poskrbimo za vinograd, obdelamo njive in damo zemlji, kar ji mora- mo dati. Vmes bo že kakšen dan ah dva, ko lahko z možem greva od hiše. Takrat morajo mladi še bolj prijeti za delo in ko se vrneva se najde tudi nekoliko oddiha za sina in snaho. Vsi seveda od doma ne moremo nikoli. Kmet nima nikoh prostega časa, če hoče delati, ker dela nikoli ne zmanjka. Ce je pri- vezana živina, si privezan tudi sam. Kljub vsemu temu pa še moram najti čas za delo v delegaciji, pri krajevni konferenci SZDL, sem predsednica sveta za spremljanje družbenoekonomskega in politič- nega položaja žensk v Stof)ercah, delam pri Rdečem križu, v prosvet- nem društvu... Mislila sem, da bom sedaj, po volitvah nekoliko manj vključena v vse to pa so mi rekli, da mi komunisti nimamo nikoh preda- ha in da moramo opravljati svoje dolžnosti do roba groba. V Stopercah smo imeli vedno veliko problemov in še danes jih ne manjka. Radi bi uredili vprašanje naše ceste, sami ste videli v kakšnem stanju je trenutno. Potem bi morali nekohko več možnosti dati ljudem, da prodajo sadje, da vnovčijo svoj pridelek s čimer bo bolje zanje in za vse nas. Jaz sem se že kot mladinka vklju- čila v narodnoosvobodilno gibanje v svojem domačem kraju v Djurmancu. Po preselitvi v Stoper- ce najprej nisem poznala niti ljudi niti razmer, vendar sem se kmalu oprijela dela in nato neštetokrat pomagala partizanom, čeprav imam uradno priznano sodelovanje le od 1. novembra 1944 leta. Član ZKS pa sem od 20. septem- bra 1950. Mislim, da je danes ver- sko prepričanje v veUki meri vzrok, da se kmetje v večjem številu ne vključujejo v ZK, še vedno je pri- sotna tista kmečka konzervativ- nost, ki počasi pa vendar vztrajno izginja. Mlajši rod se bo verjetno številčneje vključeval v naše vrste. Danes so velike možnosti. Mladina ima odprte poti izobrazbe, lahko spoznava prizadevanja naše družbe. Vsi, tudi v našem kraju smo sprejeU prizadevanja ZKJ in se zavedamo, da moramo več vključe- vati tudi iz kmečke populacije in upam, da bomo v d ogled nem času imeli tudi večje uspehe." Tako nam je o sebi, svojem delu in Stopercah pripovedovala žena, mati, komunistka in kooperantka Kristina JUS, ponosna nad tistim kar smo dosegli in prepričana, daje najboljše vse to kar danes želimo. Vsem našim občankam pa v njenem imenu, iskrene čestitke za včerajšnji praznik! marjan šneberger Kristina JUS s svojo vnukinjo Foto: mš Glasbeno izo- braževanje Glasbeno šolo „Karel Pahor" v Ptuju obiskuje v leto&tjem šoLJcem letu 399 učencev, od tega instrumentalni pouk 228 učencev v Ptuju in 26 v Kidričevem. V, glasbeno pripravnico je vključenih 34 otrok, v glasbeni vrtec pa 92. Glasbo na šoli poučujejo tr^e profesorji, dva predmetna učitelja, dva strokovna učite^a in šest zunanjih sodelavcev. mš OBVESTILO DES TOZD Elektro Ptuj obvešča prebivalce De- lan in druge, da so elek- troenergetske naprave in priključni daljnovod na gradbišču proizvodnega obrata ,,Olga Meglic" POD NAPETOSTJO. Približanje delom, ki so pod napetostjo je SMRT- NO NEVARNO! j 8-IZ NAŠIH KRAJEV^ 9. marec 1978 — TEDNIK Ne samo zapuščene domačije v hribovitih predelih, tudi grajsko stopnišče kaže „rebra" foto: zk Semanji dan v Ptuju. Prodajalke debelega, v vence spletenega luka, te dni prodajajo drobni lukec za seme Foto: R POMLAD RAZGALJA ..ČISTO" OKOUE Zima se počasi poslavlja, močnaodjuga je pobrala sneg in povsod je čutiti dih pomladi. Številne površine, ki so skrivale svoj ,,obraz" pod snežno odejo, so se razgalile. Obrežja rek in potokov, ob robovih gozdov, ob cestah in poteh in tudi drugje se je „prikazalo" mnogo odpadne- ga materiala najrazličnejših vrst. Vse to nas opozarja, da je pomlad tudi čas akcije: ,^Očistimo naše okolje". Čistili in očistili bomo, vendar moramo pri tem paziti, da ne bomo skazili prvotne podobe, poškodovali določene površine ali objekta. Kdor je zadnje tedne hodil na ptujski grad po stopnicali, je lahko opazil, daje nekdo iz takšnih ali drugačnOi vzrokov ,,niočno ^ razgalil" grajske stopnice. Že res, daje letošnja zima parkrat pritisnila nekoli- ko ostreje, vendar takega pomanjkanja kurjave ni bilo, da bi moral kdo trgati deske iz ograje na stopnišču. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, na čigav žep bodo šli stroški za popravilo. Ali bo to Komunalno podjetje Ptuj kot upravljalec grajskega hriba. aU kdo drugi in iz katerega sklada? Stare krajev- ne skupnosti ni več, nova za območje starega dela mesta, to je KS Dušana Kvedra pa prav gotovo take obveznosti ne bo mogla prevzeti. MG Drgoč smo fkuper. Lepo vas pozdrovlan. Tod tjeden te se mi ali te mogli skozati. Volitve so pred nami. Fsi do zodjega volivca morete ie vutro zarana na volišča iti no opravti svojo državlonsko dolinost. Izjema naj bodo samo tisti, ki so resen tak hujdo beteini, da ne mre j o nikan iti. Kokšne delegate mo si si zvolili, tokšne mo meli. Želimo si, da bi meli zlo aktivne no delavne, ki do fkuper z vsemi nami z delan no akcijami lepšo bodočnost gradili. Še enkrat: Ke nete pozobli, volitve so naša pravica no dolžnost! Pred štirinajstimi dnevi, gdo smo se zodjič srečali, nas je sneg doj zameta, zaj pa so nan predspomladanski dnevi kopico dela na pleča nako- pali. Gorice smo v glovnen že obrezali, sodno drevje spucali, zaj pa mo se tak po malen na njive spravli. Nič si nemo več za pečjoj gripe no drugih betegof pregajali. Delo se je začelo. Za šijak nan leze, po hrbti nan pleže no še druge težove nan povzroča. Saj vete kak je v zeleni fabriki, kak radi pro- vimo našemi kmetijstvi. Tudi v tovarnah, pisarnah no na drugih delovnih mestih majo naši Udje zadosti dela, samo tan pač neso od vremena odvisni. Malo prezacajta se je začela tota naša pomolod. Jaz se bojin, da nan nede tan aprila ali pa majnika drgoč /se zmrznolo, lak kak nan je Ionsko spom- lod. Jaz sen vinske polovjokeže na veter^postava. Jdja, suša Je v kleti, v gorici pa ti že pri obrezoviji švic doj po hrbtnen žlebi curlo. Eh, pa kaj bi van se toža, dela nan pač nikol ne s/ali. Kak ste vena že culi je Drova most pri Borli notri v vodo potunkala. To je hujdi problem za Udi na halošken kunci. Slovenskogoričani no Halo- žani smo že itak pri ta meje razvitih, te pa nas še tokšne narovne katrofe doletijo. Ce bi most zgrodli že pred petimi leti, kak je bija načrt, se to ne bi zgodilo. Pregovor pa pravi, da je po toči prepozno zvunitU Na srečo pri Borli že novi most gradijo, pre pa ke de tudi brod nareti prek krez Dravo. Malo de pač trebalo potrpeti no de tudi tota zadeva rešena. Saj vete, da je potrpeje božja most, samo gorje tistemi, ki se more z njo muzati. VašLUJZ Slovesno praznovanje dneva žensk v ptiijski .Oeitj' v soboto so v pretežno ženskem kolektivu Labod TOZD Delta Ptuj nadvse slovesno proslavili 8. ma- rec, mednarodni dan žensk. Po uvodnih govorih so 19 delavkam in delavcem podelili denarne nagrade za deset, dvajset in trideset letno delo v ,,Delti". Kot je uvodoma povedala direktorica TOZD ,,Delta", Dragica Novak, Je v kolektivu veliko število dobrih delavcev samoupravljalcev, družbenopo- litičnih delavcev pa tudi aktivnih mladincev. Kljub temu so med nji- mi izbrali zares najboljše in jim podelili priznanja. Tako je dobila priznanje za najboljšo delavko samoupravljalko Terezija Kosti, za najboljšega družbenopolitičnega delavca je bil izbran Stane Gole, za najboljšo mladinko pa Anica Les- jak. Posebno pohvalo je izrekel celotnemu kolektivu generalni direktor tovarne Labod iz Novega mesta, ki je dejal, da se kolektiv s svojim vestnim delom in raznovrstnimi aktivnostmi uvršča med najboljše TOZD, ki združuje- jo delo in sredstva v okviru delov- ne organizacije Labod. Po sprejemu novih članov v OO ZKS, v razne športne sekcije in po razglasitvi najboljšega tekmovalca na nedavnem strelskem tekmova- nju je sledil kulturni program. S prisrčnim programom so tu sodelovali pionirji osnovne šole Toneta Znidariča, nadalje malčki — otroci članov kolektiva, sodelovali pa sta tudi domača dramska in folklorna skupina, skratka vse skupaj je bilo zares le- po doživetje. V kolektivu, ki šteje že prek 4(X) članov so ženske, kot smo že omenili, v večini. Kljub temu pa se je manjšinski del potrudil in jim priredil zares lepo proslavo. Vsaki ženi so ob koncu pripeli rdeč nagelj, tovarišici direktorici pa so v znak zahvale za njen ogromen delež k razvoju TOZD podarili šo- pek cvetja. Pozneje so se vsi sku- paj razvedrili in poveselili ob zvokih ansambla Toneta Kmetca. J. Bračič O B VESTILO DES TOZD Elektro Ptuj obvešča prebivalce Ptuja in druge, da so elektro- energetski objekti in viso- konapetostni priključni vod za gradbišče sred- nješolskega centra v Ptu- ju POD NAPETOSTJO. Približanje delom, ki so pod napetostjo je SMRT- NO NEVARNO! Ob prazniku razveselili vse žene Praznovanje dneva žena postaja v krajevni skupnosti Cirkovce že tradicionalno. Tudi letos so ženam v novem domu krajanov pripravili prijeten in slavnosten večer. Socialistična zveza, ki je ob pomo- či občanov in osnovne šole organi- zirala prazničen večer je k sodelovanju letos povabila tudi oktet Miloša Zidanška iz Maribo- ra. Mariborčani so vse prisotne presenetili z ubranim in kvalitet- nim petjem. Tudi učenci osnovne šole so navdušili z nastopom. Skratka žene so bile navdušene nad programom, ki je bil skrbno pripravljen. V praznovanju dneva žena se je vključil tudi pevski zbor prosvetnega društva Cirkovce, ki je tudi sklenil sobotno prireditev. Ob koncu so žene ob z^kuski spregovorile o svojem delu in o problemih, s katerimi se srečuje pri svojih vsakdanjih opravilih. O vlo- gi ženske danes je govoril Stane Zorič, ki je poudaril družbeno in politično vlogo žene v samouprav- nem in socialističnem življenju. Učenci osnovne šole so pred dnevom žena obiskali ostarele žene in tiste matere, ki se prireditve niso udeležile. S prijetno besedo in skromnim darilom so tako presenetili marsikatero mater in ni bila samo ena solza ob takem srečanju. Vsaka solza pa je pomenila hvaležnost, ljubezen in spomin. zk Medvedca NASTOP MLADIH Vsakoletne prireditve in proslave ob 8. marcu, dnevu žensk vseh na- rodnosti, so postale že tradicio- nalne. 6. decembra lani je minilo že 35 let odkar je Bosanski Petro- vac postal zibelka AFZ. Čeprav je minilo že toliko let, se današnje ženske še vedno borijo za svoje pravice, da bodo nekoč z moškimi tudi v življenju, ne samo na pa- pirju, izenačene. Kljub temu pa je 8. marec vendarle praznik vseh žensk: babic, mamic in deklet. Te- ga se zavedajo tudi cicibani in pio- nirji iz Sesterž, Medvede in Podlož. Mladi iz mladinskega aktiva Medvedce smo s pomočjo gasilske- ga društva Medvedce pripravili v soboto pester kulturni program. Na odru v gasilskem domu Med- vedce se je predstavilo okrog 30 nastopajočih cicibanov in pionirjev z različnimi deklamacijami, pesmi- cami in igrami. Seveda nekateri izmed njih niso bili zadovoljni sa- mo z eno točko, ampak so se na odru predstavili večkrat. Ženam in dekletom smo ob koncu programa podelili še cvetje. Pri tem nismo pozabili tudi na najstarejše vaščanke, katere smo obiskali na domovih, kajti prav one so tiste, ki so se pomagale boriti za današnjo enakopravnost vseh žensk sveta. V. Tominc PREGLED MINULEGA DELA Na rednem občnem zboru so se zbrali člani prosvetnega društva Apače. Iz poročil je razvidno, da z letom 1977 ne morajo biti povsem Zadovoljni. V mislih imamo delo nekaterih članov. Namreč v društvu je včlanjenih 180 članov, od tega pa je aktivnih le nekaj nad 40. Toliko se jih je zbralo na občnem zboru (pregled dela v preteklem obdobju in načrti za priliodnje leto), na družabnem večeru pa precej več. Tajnica PD Apače Erna Andrejek je prebrala poročilo za preteklo leto. Iz njega je razvidno, da so ob po- membnejših praznikih organizirali proslave in nekaj družabnih večerov, od katerih so bili eni bolj, drugi manj obiskani. V okviru delujejo tamburaška sekci- ja, dramska sekcija in knjižnica. Tamburaška sekcga je razširila svojo dejavnost; pridobila je enajst mladih članov, ki aktivno vadijo 2 krat tedensko, pod vodstvom tov. Klajna, Letos bodo sodelovali na reviji tambiuraških orkestrov. Starejših članov je 6, ki prav tako redno vadijo. Zanje so nabaviU enotna oblačila za nastope, prav tako pa nabavljajo nekaj novih instrumentov. Dramska sekcija pripravlja v tej sezoni dramo Dom, pod vodstvom režiserja Matjašiča. V sami sekciji deluje 20 članov, ki vadijo 2 krat tedensko. Knjižnica ima na voljo 258 knjig. Dobršen del jih je prispevala potujoča knjižnica. Knjižnico obi^ujejo v veliki večini osnovnošolski in nekateri srednješolski učencL V vasi obstaja več družbeno-po- litičnih organizacij,^ SZDL, aktiv ZSMS, športno društvo in gasilsko društvo, žal pa ni med njimi prave povezanosti in sodelovanja, kar se je pokazato kot neučinkovito pri prirejanju proslav, m ostalih akcij. Potrebno bi bilo tesnejše sode- lovanje, kar bi nedvomno vodilo k napredku same vasi Apače. Danilo Klajnček Ema Andrejek, tajnica PD bere poročilo Partizansko Pohorje v srcih mladih Tinje Idihčna vasica Tinje, obdana z obsežnimi pohorskimi gozdovi, šteje komaj nekaj nad 50 hišnih številk. Medtem ko se starejši fffebivalci posvečajo v veliki večini proizvodnji kmetijskih dobrin, gozdarstvu in živinoreji, pa nili^ši v zgodnjih jutranjih urali odhajajo po nova znanja v šole v Slovensko Bistrico in Maribor. Čeprav so prikrajšani za dragocene ure spanja, tudi za učenje jim ostaja malo časa, saj ga velik del porabijo za pot v šolo in nazaj, pa najraje ostajajo ob domačih ognjiščih. Veže jDi ljubezen do staršev, svojega rojstnega kraja in pove- zujejo jili skupni ci|i ustvarjal- nosti pri delovnih sekcijah, na področju proizvodnje in tudi kulturno umetniškega življenja. Razen šole in trgovine v vasi Tinje ni drugega objekta, ki bi odločneje vpUval na razgibanost kraja. Zato je prav šola, ki stoji v Jiedišču vasi, osrednji nosilec kulturnega in družbenopolitičnega življenja, ne samo vasi, ampak tudi njegove široke okoUce. To vlogo opravlja šola z le nekaj učitelji, že od svoje ustanovitve. Vašcani vseh starosti so že dolgo znani kot marljivi in do vseh kvalitetnih novosti hitro sprejom- ^ivi ^udje, zato kljub pomanj- kanju industrijskega obrata v Tinju in v celotni krajevni »kupnosti ni čutiti mrtvila. Od Zgodnje pomladi pa do pozne jeseni igrajo svojo že ustaljeno pesem kmetijski stroji in razno orodje. Prostega časa skorajda ne poznajo, kljub temu nemaldcrat primejo za krampe, lopate in druga orodja v skupnih delovnih akcijah, ko je potrebno urediti krajevno cesto, zgraditi vodovod, električno omrežje ali drugi potrebni komunalni objekt. Medtem ko so toplejši letni časi namer^eni predvsem delovnim akcijam na terenu pa v pozni jeseni in še posebno v zimskih mesecih stopi v ospredje kulturno- umetniško življenje. Na tem področju pa so prav gotovo med najuspešnejšimi krajevnimi skup- nostmi v občini Slovenska Bistrica. Ne mine leto, da ne bi na Tinju pripravili vsaj eno igro. Ni malo primerov, ko naštudirajo tudi po dve. V kraju deluje posebna dramska skupina, ki jo sestavljajo predvsem šolarji mladi cfclavci in kmečki proizvajalci. Igrajo dela z domačo tematiko in tudi režirajo domačmi. Med njimi je posebno prizadevna Jelka Verdeljok in ravnate^ šole Stanislav Gradišnik. Ker v vasi ni primernega prostora za prireditve, imajo predstave kar v šolskem razredu, ki je vedno premajhen, da bi sprejel vse, ki bi si igro želeli c:gledatL Zato morajo največkrat igro ponavljati. Z njimi pa so že nekajkrat tudi gostovali v dmgih krajilu Najraje i^ajo igre s partizansko ternatiko, kar je raz.uitiljivo, saj so bili prav gozdovi Poiiorja zbirahšče naprednih Slo- vencev - partizanov. Med igrami, ki so jih naštudirah v zadnjem obdobju so: Pri KapeUci, Parti- zanstvo na Pohorju, Lesena peč, Lovorjev venec. Dva para se ženita. Komedija v komaliji in Deček z dvema imenoma. Te dni pa pripravljajo šc igro Pokojnik. Besedilo in posnetek: Vktor Horvat Članidram^e dcupine Tinje v .Partizan»Jtem Pohorju"; Ormož Skrb za organizirano otroško varstvo Občinska skupnost otroškega varstva Ormož .si iz leta v leto prizadeva, da bi v čimbolj organizirano otroško varstvo v vzgojno varstvene zavode v občini vključila čim več prcdšolskili otrok, ki jih sedaj na morejo sprejeti z^adi premajhnili kapacitet ie-tch. Trenutno imajo v ormoški občini 9 vrtcev, ki so v vseh večjih krajevnih središčih. V minulem letuje bilo zajetih v organizirano otroško varstvo 495 otrok, razen tega pa je na Runču deloval tudi potujoči vrtec v katerega je bilo vključenih 25 otrok. Zato imajo letos pri občinski skupnosti otroškega vjustva Ormož v planu, da bi v celotni občini pvečah in razširili dosedanjo mrežo vrtcev z gradnjo novih. Trenutno je v občini v teku adaptacija posebne osnovne šole, v kateri bo otroški vrtec za 40 otrok, do etošnje spomladi bo vrtec sprejel že prve predšolske otroke. Adaptacija posebne osnovne šole bo stala 13 milijonov starih din, dela pa v celoti izvaja Komunalno podjetje Ormož. Že letos je predvidena tudi t;radnja novega vrtca v Podgorcih s kapaciteto 60 otrok. Gradnjo tega vrtca bo financirala skupnost otroškega varstva Ormož in s pomočjo najetega kredita. V bližnji prihodnosti je v predvidenem planu tudi gradnja novega vrtca v samem Ormožu s kapaciteto 150 do 200 otrok.^ Sofinancer bi bila sladkorna tovarna in občinska skupnost otroškega varstva Ormož. V letošnjem letu bi tako z novo gradnjo in z adaptacijo vrtcev bilo razno v občini sprejeti na novo 80 otrok. Zlatko Novak TEDNIK — 9. marec 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Poštar Konrad in njegove slike povedali so nam, da rezljate iz [gsa, da s poijiočjo sploščenih j^osov slame sestavljate slike. S jejnj besedami smo stopili v jjijetno toplo kuhinjo v kateri je še dišalo po nedavnem domačem prazniku, pa tudi meso v lesenih _,ničkah" je dalo slutiti, da ga skrbna gospodinja pri Vršičevih v Grlincih 39 spravlja za tiste dolge f)letne dni, ko se poleg trdnega mečkega dela, prileze na krožniku kaj krepkejsega pa najsi bo to iz tunke ali iz zamrzovahie skrinje. Naš uvodni pozdrav je bil seveda namenjen gospodarju Komadu, ki je več kot 20 let meril juršinske hribe in doline po dolgem in počez, ko je od hiše do hiše razna-šal pošto. Še danes jo nosi, Msndar samo pol delovnega časa, ker z njegovim zdravjem ni najboljše. „Veste, težuve imam z iDgami, se pač poznajo posledice moje službe, ko sem bil takorekoč stalno na poti, v snegu in dežju, »leti in pozimi," je dejal Condrad, ki smo ga zmotili pri delu. Pred seboj je imel panoramo Juršinc in s slamo ob slami je izpod njegovih rok nastajala zanimiva podoba njegovega rojst- nega kraja, gledanega iz Drago- viča. Kje ste se naučili te domače umetnosti, smo ga radovedno povprašali: „Pravijo, da je to umetnost, vendar jaz tega svojega dela ne smatram za nek umetniški dosežek. Nekoč, ko sem bil na zdravljenju, sem tako shko videl, si jo dodobra ogledal in danes sem naredil že nič koliko različnih podob iz slame. Uporabljam rženo slamo in pogosto, ko me kdo vpraša za račun rečem: „Ce imaš kaj slame mi jo prinest, da bom lahko naprej delal," slama mora biti prilepljena tako, da je lesk tisti, ki daje določeno podobo ravnine, nagiba ali večjega hriba. Tako sestavljena slika daje tudi občutek, da je slama razUčnih odtenkov, v resnici pa je barva ista." V lanskem letu je bil Konrad lar sedem mesecev na bolniškem dopustu in je imel veliko časa za razmišljanje o tej ročni spretnosti, ki danes krasi steno marsikatere juršinske domačije. Poleg tega pa se rad loti še rezljanja lesa. Njegova specialnost, če jo lahko tako imenujemo, so lesene preše, ki so v malem podobne tistim pravim, velikim, s kakšnimi še danes marsikje stiskajo grozdje. „Imam namen," je rekel Konrad, „da bom izdelal tudi kaj zahtevnejšega. Rad bi upodobil človeka pri njegovih vsakdanjih opravilih ali kaj podobnega. Moj znanec na primer, dela sodčke, jaz pa mu izrezljam" dno, naredim tako majhno pipico skozi katero resnično teče in opravlja v celoti funkcijo prave, velike pipe. Le žejen ne smeš biti preveč," je pristavil. Konrad Vršič je znan v Juršincih tudi po tem, da vedno rad priskoči na pomoč, ko imajo kakšno prireditev in izdela lične plakete. Svojih izdelkov ne prodaja. Naročil ima veliko in ni nikoli še ničesar računal, čeprav nu naročniki tu in tam le dajo kak stotak za material, dela pa z njim ne morejo poplačati. Tak je ljudski umetnik iz Juršinc - Konrad Vršič, ki med svojimi slikanu in lesenimi prešami izkoristi vsak prosti trenutek, med nimi skuša pozabiti na vseh tistili 24 kilometrov, ki jih je moral prehoditi dan za dnem po slovenskogoriških domačijah in ki so mu pustili krepke posledice na njegovem zdravju. Pravi sicer, da se danes že počuti nekoliko bolje, da pa svoje poštarske službe ne bo mogel več nikoh opravljati tako kot nekoč, ko je kar 24 let poštaril pri juršinski pošti. mš Konrad Vršič pri svoji sliki Vse to je nastalo pod Konradovimi rokami Foto: R Materialno kulturo ohraniti bodočim rodovom Zdaj, ko že s polno paro izvaja- mo delovni program za leto 1978, se spodobi, da se spomnimo še na svoje dobrotnike, ki so nam v pre- teklem letu pomagali izpolniti in tudi preseči naše lanskoletne nalo- ge. S tem nam je bilo omogočeno, da smo lahko posegli v nekatera področja, ki še niso bila načrtova- na. Skoraj po pravilu se dogaja, da je treba reševati še nepredvide- ne naloge, kot je bilo v lanskem le- tu z arheologijo. Opraviti je bilo potrebno namreč nekajkrat obsežnejše raziskave, kot v prej- šnjih letih. Tudi pri izvajanju razstavnega programa je prišlo do prekoračenja, saj je bilo namesto šest načrtovanih, prirejenih devet razstav v ptujskem razstavnem paviljonu Dušana Kvedra, dve pa izven Ptuja, v Kranju in Cerkljah na Gorenjskem. Med lanskoletne delovne uspehe spada tudi glasbena zbirka v grajskem pritličju, ki je bila ureje- na spomladi 1977 v prostorih nekdanje etnografske zbirke (uki- njena leta 1970). Zato najbrž ni neskromno trditi, da je predvsem nova zbirka glasbil, kot leto sta- rejša vinarska zbirka, vpUvala, da se je število obiskovalcev mu- zejskih zbirk v lanskem letu iz- redno povečalo. Poudariti mora- mo, da si je samo zbirke na grajskem hribu ogledalo 47,314 ljudi, kar pomeni, da je njihovo število za 13.787 večje, kot v predhodnem letu. Vse to pa je do- kaz, da je bilo delovanje muzeja tesno povezano z vsemi dogajanji, zlasti na področju kuhure, pri če- mer je bil vedno prisoten stik z družbenopolitičnimi organizacija- mi, turizmom, šolskimi zavodi, raznimi delovnimi kolektivi, sorodnimi ustanovami in seveda tudi s posamezniki. V dejavnosti Pokrajinskega muzeja ima med drugim po- membno vlogo tudi povečevanje muzejskega fonda. Zlasti sedaj je važno zbrati čimveč predmetov materialne kulture in jih ohraniti bodočim rodovom, saj se življenje pod hitrim prodorom civilizacije neverjetno naglo spreminja, staro pa izginja. Ko na primer potujemo skozi naše vasi, smo presenečeni nad njihovo podobo, saj so se takorekoč pred našimi očmi Cez noč popolnoma spremenile. Zato se neredko sprašujemo, kam so ta- ko nenadoma izginile lepe slamna- te hišice, slikovito pobarvane in okrašene s cvetjem, sedaj pa na njihovih mestih stojijo nove hiše največkrat tujega tipa, ki se jih ni moč hitro navaditi. Med njimi je tudi vedno več enonadstropnih, popolnoma urbaniziranih hiš, z garažami, balkoni, kar je sicer v velikem nasprotju s starim tipom, vendar pa udobnejše in v skladu s sodobnim načinom življenja. O odkupu predmetov za mu- zejske zbirke ne moremo govoriti. Prav zato so nam v veliko pomoč dobrotniki, katerim smo nadvse hvaležni za njihovo naklonjenost, ki jo iz leta v leto izkazujejo muze- ju z darovanjem predmetov, posojilom eksponatov, s prevozi, skrbjo za praktikante in z drugimi uslugami. Med podjetji in ustano- vami se želimo zahvaliti: podjetju Pleskar v Ptuju, KK, TOZD „Slo- venske gorice" Ptuj, Službi družbenega knjigovodstva v Ptuju, Gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju, KB Maribor, poslovni enoti Ptuj, Kulturni skupnosti Slovenije Lju- bljana, Kulturni skupnosti v Ptu- ju, Podjetju Stavbar Maribor, TOZD, ,,Drava" v Ptuju, Gradiš Maribor, TOZD Gradnje Ptuj, Merkur , Panonija Ptuj, Merkur — pohištvo in Mekur tehnika Ptuj, Obučarski kombinat Borovo, Glasbena šola v Ptuju, SO oddelek za gospodarstvo Ptuj, MAP, Ope- karna Ptuj, Zavod za spomeniško varstvo Maribor, Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj in INTES Pekarne „Vinko Reš" Ptuj. Posebna zahvala pa gre tudi posameznikom, predvsem: dipl. ing. Janez Berlič, Ljubljana, To- maž Bec, Sakušak, Juršinci, Cecilija, Elizabeta in Marija Bezjak, Trgovišče, Velika Nedelja, Marija Brumen, Vitomarci, Tatja- na Fenos, Ptuj, Marija Filipič, Sakušak, Juršinci, Georgina Gabričevič, Beograd, Marija Go- lob, Dornava, Barbara Golunder, Noršinci, Ljutomer, Ciril Hojnik, Trnovci, Tomaž pri Ormožu, Pa- vel Horvat, Zamušani, Neža Hr- nec, Spuhlia pri Ptuju, Katarina Intihar, Gerečja vas, Tin- ček Ivanuša, Ptuj, Marija Kajnih, Ptuj, Marija Kirbiš, Kranj, Marta Kirbiš, Gerečja vas, Otilija Koro- šec, Spuhlja pri Ptuju, Franc Kocuvan, Sovjak, Videm ob Sčavnici, Janez Kostanjevec, Gibi- na, Vitomarci, Zvone Kralj, Ptuj, Otilija Kristovič, Zabovci, Mar- kovci, dipl. ing. Aleksander Ku- har, Ptuj, Nada Kukovec, Zavrč, Franc Laporšek, Jablovec, Pod- lehnik, Alojz Lovrenko, Zabovci, Markovci, Terezija Majcen, Spuh- lja pri Ptuju, Nežika Majerič, Mo- ravski vrh, Marija Majcenovič, Cirkulane, Erna Meško, Lahonci, Tomaž pri Ormožu, Irma Me- žan, Ptuj, Ivanka Muršič, Oblaki, Juršinci, Fefka Očišnik, Ptuj, Franc Panikar, Gerečja vas, Ivan Petrovič, Kozminci, Podlehnik, Marija Petrovič, Ptuj, Jože Petek, Podgorci, Terezija Plošinjak, Ma- la vas, Gorišnica, Milka Popošek, Podvinci pri Ptuju, Anika Repič, Destrnik, družina Senekovič, Sv. Ana, Ščavnica, Irena Slivvinski, Dunaj, Helena in MOan Slana, Kuršihci, Zora Suhadolnik, Ptuj, Justina Stropnik, Ptuj, Kristina Semenko, Spuhlja pri Ptuju, Marija Šalamun, Gabernik, Jur- šinci, Rozalija Šestan, Zamušani, Gorišnica, Marko Strafela, Mar- kovci, družina Topolovec, Cermožiše, prof. Marija Urbas, Ptuj, Marija in Janez Verden, Ptuj, Gera in Ignac Vojsk, Drbe- tinci, Vitomarci, Avguštin Vojsk, Zabovci, Gorišnica, Terezija Ver- šič, Sakušak, Juršinci, Elza Zu- pane, Ptuj, Silvo Žitnik, Gerečja vas. Pridobljeni predmeti so obogati- li predvsem etnološki oddelek muzeja, ki je v urejanju, deloma pa tudi kulturno-zgodovinsko zbirko. Navedena podjetja in ustanove so predvsem pomagali pri izvajanju našega programa, ki bi sicer zahteval dosti večje napore, če bi sploh lahko prišlo do izvaja- nja nekaterih nalog. Zato se vsem: podjetjem, ustanovam in zasebni- kom še enkrat najlepše zahvaljuje- mo in se toplo priporočamo za enako nesebično sodelovanje tudi v tekočem letu. Dr. Štefka Cobelj ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Ptuju 38. nadaljevanje PRVI UPORNIKI V CERKVENJAKU Cerkvenjaku so spremenili Nemci ime v Kirchberg. V tem lepem kraju prav v osrčju Slovenskih goric, ni bilo pred vojno nobenega revolucionarja. Ptujski pa niso segli s svojim vplivom do sem. Po vdoru okupatorja sta to občino povezala v gibanje aktivista OF Miloš Vuk in Ciril Miki iz Ijutomersko-radgonskega območja. Po zaslugi Vuka in Mikla je pri.šel v Cerkvenjak 4. novembra 1941 Organizator Osvobodilne fronte ljutomerskega območja Štefan l*iihar-Bojan. Z njim seje sestala skupina, ki stajo povezala Vuk m Miki. Zbrali so se kar v Altovi gostilni. To so bili: Lojze Štcfančič, njegova sestra Slavica, Franček Vršič, Jože Paluc, Jože Kocbek in Klement Lievald. Kuhar je zbranim razdelil nekaj izvodov Slovenskega Poročevalca in povedal o pomenu oboroženega upora proti fašističnemu okupatorju, ki ga vodi Osvobodilna fronta slovendcega naroda. Na Ostanku so ustanovili odbor OF za Cerkvenjak. Iz sestanka v Cerkvenjaku se jc Štefan Kuhar-Bojan napotil v Ptuj, Od tu pa v Maribor, kamor je prispel 8. novembra. Sc istega dne je bil *etiran, ustreljen pa 15. novembra 1941, star komaj dvajset let. Po Kuhaijevi smrti se je upornikom v Cerkvenjaku pridružil Lojze Šafarič. Kmalu nato so se prek Jožeta Lacka in Franca Osojnika povezdi z organizacijo OF ptujskega okrožja. Kocbek je prevzel tedaj poverjeništvo OF za Cerkvenjak. (Vir: Jože Paluc: Zbornik družbenopoUtičnih organizacij Cerkvenjaka) lENARŠKI UPORNIKI V predvojni in medvojni občini Lenart ter v sosednjih občinah Sp. in Zg. Voličini ter Gradišču (Sv. Trojica) je prižgal prvo iskro upora študent agronomije Srečko Rojs, Doma je bil iz Voličinc. Pred nemškim napadom na Jugoslavijo je študiral v Beogradu, kjer se je politično napredno usmeril, ni pa bil član komunistične partije. V Beogradu seje udeležil leta 1941 marčnih demonstracij proti jugoslovanskemu paktu s fašistično osjo. O tem je pripovedoval, ko seje aprila vrnil v domači kraj. Svojim znancem je govoril o nevarnosti fašizma za svet, kar je dokazovalo že vse dotedanje početje fašističnih držav. Najprej je Rojs vplival na svojega svaka, kmeta Ivana Muršaka iz Sp. Voličinc. Ta je našel ob Pesnici dva mitraljeza in nekaj tisoč nabojev ter precej ročnUi bomb, česar ni oddal nemškim oblastem, ko so pozvale prebivalce na oddajo orožja. Najdeno je zakopal v ilovico svoje zidanice. Maja in junija 1941 so se začeh sestajati v Voličini s Srečkom Roj som. Radovan Jaut, nadučitelj pri Lenartu, nj^ova žena Ela, Ivan Muršak, Edo Zorko in Slavko Tuček. Nadučitelj Jaut se je tedaj skrivoma že prilagajal hitlerizmu in novim gospodarjem, kmalu pa seje to razkrilo. Njegova žena Ela pa je ostala zavedna Slovenka in zvesta sodelavka osvobodilnega gibanja. Druga skupina, naperjena proti okupatorju, se je sestajala ^ri Lenartu in v Gradišču. V njej so delovali: Ernest Golob, Vlado Vracič, Milan Brumen, Mirko Brumen, Pepi Krambcrger, Udo Jerič in Mladen ; Devide. Zadnja dva sta bila študenta. ' Skupina iz VoUčine jc bila zaradi Jauta v zagati. Bala se je njegove \ izdaje, kajti Jautova žena je odkrila pri možu rdečo izkaznico i Heimatbunda in značko NSDAP, kar je pomenilo, daje član nacistične stranke. Pred možem je zaigrala, da so se premislili upirati se Nemcem. Srečko je odšel jeseni 1941 na Dunaj. Tam je našel stike s partizani na. Peci. Da bi nevarnemu Jautu prikril resnico, je pisal domov, da gre študirat v Švico. S tem so Jauta prepričali, da se je uporniška skupina res razšla. Obe skupini upornikov, pri Lenartu in v Voličini sta se sestajali spontano, ne da bi bili povezani z organizacijo Osvobodilne fronte, čeprav je bil bližnji Cerkvenjak že povezan. (Vn: Topografski zapiski, Muzej NO Maribor) PRVI PLAMEN UPORA V GORNJI RADGONI Tik pred zlomom v Jugoslaviji sta se vrnila v radgonsko območje na svoja domova skojevca in dijaka srednje tehniške šole v Ljubljani: IVAN HOJS iz Gornje Radgone in JOŽE HOLC iz Kobiljščaka. Takoj sta se pvezala s prijatelji in dijaki: Milanom Klemenčičem, Bojanom Gorencem in Vojkom Brajnikom. Ko so Nemci pričeli zbirati slovenske knjige jih je ta skupina vsaj nekaj rešila pred uničevanjem. Cez nekaj tednov so se skupini priključili še mladinci Alojz Vreča, Janko in Zora K)zar, Maks Korošec in Anica Revelante, vsi iz Gornje Radgone. Iz Kapele se je pridružil upornikom Milko Domanjko, iz Sp. Sčavnice Franček Pintarič, Alojz Horvat pa iz Turjanec. Franček Pintarič je v Sp. Sčavnici zgradil bunker, da bi služil v nevarnosti za zatošišče. Holc je širU upor v Radence, kjer sta se pridružila upornikom Jože Dibelčar in Ciril Grosičar. Alojz Horvat je pridobil za osvobodilni boj svojega strica Janka Jurkoviča v Turjancih, bivšega dijaka ptujske gimnazije. V tej skupini je bil najstarejši, star 35 let. Holc je pridobil za upor tudi dva uradnika pri podjetju za regulacijo Mure: Otona Jemca, Zoro Kovačec. Na koncu maja je dobil Holc zvezo z Jožkom Talanyjem, organizatorjem osvobodilnega gibanja na KAPELI, ter Tončkom Strajnškom in Franjem Steinbauerjem. Iz teh skupin so se junija 1941 oblikovah trije močni pohtični aktivi: v GORNJI RADGONI, na KAPELI in v TURJANCIH. Ker niso bili povezani z organizacijo Osvobodilne fronte, so delovali spontano. V organizirano gibanje so se povezali šele julija. Tedaj je odše Jože Holc v Prekmurie, kjer se j sestal z Mirkom Bagarjem m Janijem Kardošem, dvema mladima revolucionarjema. Prekmurska organizacija osvobodilnega boja je imela tedaj že zvezo s pokrajinskim komitejem KP za severno Slovenijo v Mariboru. Vzdrževal jo je okrožni sekretar KP za Prekmurje Štefan Kovač-Marko, diplomirani pravnik v Murski Soboti. Julija 1941 sta se Jože Holc in Jože Dibelčar udeležila sestanka OF v SrednjUi Pctanjcili ob Muri, na katerem so se zbrali prekmurski aktivisti CF: Mirko Bagar, Vanek Šiftar, njegov brat Jože Šiftar in Banko. Holc je šele na tem sestanku zvedel o ustanovitvi in nalogali Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Izročili so mu tudi Slovenski poročevidec. Za radgonsko-ljutomersko okrožje pa so organizacijo OF zadolžili študenta Štefana Kuharja-Bojana iz Murske Sobote, kije vodil prvi sestanke OF na Kapeh 13. avgusta 1941. Sestanka so se udeležili: Jože Talany, Tonček Strajnšek. Franjo Stcinbauer in Jože Dibelčar. Drugi sestanek je vodil Kuhar v prostorih podjetja za regulacijo Mure v Gornji Radgoni. Na obeh sestankih je poudarjal pomen in naloge OF. Avgusta je bil še sestanek, ki gaje vodil Jože Kerenčič v Gornji Radgoni. Kuhar seje seznanil predtem z njim prek inž. Berceta iz Središča. Nadaljevanje prihodnjič Štefan Kuhar—Bojan, organi- ^tor vstaje v Ijutomer^em ^fožju, ustreljen 15, no- vembra 1941 v Mariboru^ Srečko Rojs, študent agrono- mije v Beogradu, doma iz V)ličine, organizator vstaje na lenarškem območju. Dr. Jožeta Potrča, sekretarja KO ptujskega okrožnega komiteja vidimo na sliki kot vojnega ujetnika v Nemčiji. Ujeli so ga 12. aprila 1941 (tretji z leve), prvi z leve je njegov brat Otmar, tudi zdravnik. 10-NAŠI DOPISNIKI 9. marec 1978 — TEDNIK Kidričevo Veselo ob petem rojstnem dnevu Bralci Tednika se še spominjajo, ko smo poročali o srečnem dogodku mlade komaj 13-ietne mamice iz Kidričevega, ki je rodila dve zdravi deklici. Takrat objavljeni fotografiji sta prikazali bralcem dva prijetna obrazka, ki sta razveselila mlado mamico in staro mamo, ki tudi sedaj bdi nad njima. To sta mali punčki Marjetka in Martica Emeršič iz Kidričevega št. 21. Seveda tudi njima hitro tečejo leta in že sta pred dnevi praznovali svoj peti rojstni dan v družbi njunili prijateljic - mamice in stare mame. Prijetno je bilo to praznovanje predvsem zato, ker mali deklici zelo radi segata po barvicah in pridno rišeta razne figurice in motive. S tem se tudi pndno in skrbno pripravljata na malo šolo. Dvojčici sta si še vedno tako podobni, da je težko razločiti, katera je Ntrjetka in katera je Martica, sicer pa to po želji kaj radi hitro sami povesta, saj so včasih nastopale težave tudi pri stari mami, če sta bili povsem enako oblečeni. France Meško Marjetka in Martica sta praznovali peti rojstni dan. Foto: K. Zoreč IZ OBISKA V JEDRSKI ELEKTRARNI KRŠKO »ČLOVEK, ZNANJE, PRUDUK TiVNOST" Kar 130 mladih srednješolcev ptujskih sred- njih šol si je v prejšnjem tednu ogledalo gradnjo jedrske elektrarne v Krškem, kar je bilo za mlade izrednega pomena, saj takšne oblike izobraževa- nja prinašajo veliko veČ v zakladnico znanja, kot pa le predavanja, ki jih poslušajo v šolskih klo- peh. Organizator te nad vse zanimive ekskurzije je bila komisija za popularizacijo znanosti med mladino pri občinski raziskovalni skupnosti Ptuj, akcijo pa sta podprla še klub mladih Ptuj ter OK ZKS Ptuj. Pa nekaj besed o tem, kar smo shšali in videli na gradbišču jedrske elektrarne v Krškem, kjer so nas predstavniki nuklearne elektrarne in Hidromontaže sprejeli nadvse prijazno, čeprav smo bili na gradbišču v rednem delovnem času in jih, tega se zavedamo, pri delu tudi motih. Sicer naj začnem z besedami, ki smo jih slišali ob prihodu: ,,Prišli ste pravočasno, ne prepozno, ne prehitro, kajti elementi, še niso vgrajeni in jih boste še lahko videli (reaktor), nikoh več in jih ne bi mogli pogledati. Torej, značilnost jedrske elektrarne je obihca naprav, ki bodo skrbela za to, da radiaktivne snovi ne bodo onečedile elektrarne ali njene okolice. Kupola zadrževalnega hrama že od daleč izdaja jedrsko elektrarno. Osnovni pravili projektantov in osebja jedrske elektrarne sta mnogoterost in globina obrambe za preprečevanje nezgod in prav tako pri zmanjševanju njihovih posledic. Sicer pa nas je predstavnik nuklearne elektrarne opozoril na zelo malo verjetne oziroma skoraj neverjetne negativne posledice tega pomembne- ga objekta. Krško polje je na potresnem področ- ju, vendar pa so zahteve protipotresne gradnje v resnici precej manjše, kot so zahteve za projekti- ranje, izvedbo in montažo nekaterih najbolj pomembnih delov jedrske elektrarne, ki sledijo iz varnostnih pravil za zanesljivo hlajenje sredice reaktorja. Reaktor in reaktorska stavba prenese- ta potres znatno močnejši od takih, kot lahko nastopijo v Krškem. Kaj bo z reko Savo? Jedrska elektrarna potrebuje savsko vodo za hlajenje kondenzatorja. V manjši meri je voda potrebna tudi za hlajenje nekaterih drugih naprav, vendar rečna voda nikjer ne prihaja v stik z radioaktivnimi snovmi. Pa še nekaj besed o skladnosti elektrarne z okoljem. Jedrska elektrarna je zelo čist industrij- ski objekt. Tudi okolica je lahko lepa, saj ni ne dima in ne saj. Morda je potrebno, da zapišemo. Se to, kar v večji ali manjši meri vemo vsi: Izvršna svetj SRH in SRS sta sklenila dogovor, da skupno zgradita dve jedrski elektrarni, da bi tako zagotovih potrebam proizvodne kapacitete z^ naraščajoče potrebe po električni energiji v svo- jih republikah. Gradnja prve elektrarne poteka v Krškem, druga bo v Hrvatski, nedaleč od lvani{ grada. Krška elektrarna bo imela moč več kot 600 MW in bo ■ poskusno začela obratovati Čez dobro leto in pol, saj so izvajalci del; Hidromon, taža. Gradiš, Hidroelektrarna in Džakovič, nad- vse marljivi. Jedrske elektrarne so zanimivi objekU in jih veliko ljudi rado obišče, posebej še taki, ki se zanimajo za tehnične poklice (med nami niso bilj redki taki), pa tudi stvar pritegne. Zato lahko pozdravimo odločitev komisije za popularizacijo znanosti med mladino pri občinski raziskovalni skupnosti Ptuj, da nam je ob tednu Komunista, ki poteka letos pod geslom ČLOVEK, ZNANJE* PRODUKTIVNOST omogočila ta obisk. Prav bi bilo, da bi izvedli še več podobnih akcij, ekskurzij pa tudi sicer bi nam poučne ekskurzije ne mogle škodovati. N. Topolovec in D. Habjanii Kritično tudi o naši prehrani v vseh temeljnih organizacijah in v delovnih skupnostih skupnih služb v TGA „Boris Kidrič" v Ki- dričevem so delavci na svojih zbo- rih med drugim razpravljali o zaključnem računu, kritično pa so zlasti spregovorili o tistem delu, ki govori o sredstvih za družbeno prehrano ali takozv. malico. Nenehne kritike in mnogo pri- pomb, nekatere upravičene, neka- tere ne, so prispevale k temu, da so delavci pripravljeni dati več sred- stev za prehrano, vendar pod pogojem, da bo hrana tudi boljša in včasih tudi količinsko več, ker so po kvaliteti hrane tudi normati- vi različni. Delavci v TGA so na raznih zborih in sestankih že marsikaj povedali glede malice, vendar je vse ostajalo le na papirju. Zato se- daj delavci zahtevajo konkretno izboljšanje, čeprav s pogojeno višjo ceno. O tem bodo delavci še spregovorili na zborih in na ses- tankih delovnih sindikalnih sku- pin. F. Meško Tihožitje ali „enolončnica s pala- činkami" Foto: Peter Gegič Prizor iz kmečke izbe. \ „Mickije treba moza Aktiv ZSMS Sobetinci je letos pripravil veseloigro v 4 dejanjih „Micki je treba moža". Dramskega teksta smo se lotili letos že drugič zapovrstjo, saj smo lani uspešno večkrat odigrali Finžgarjevo »Razvalino življenja." Letos pa smo se lotili veseloigre. Avtor je Vinko Korže, doma iz Lovrenca na Dravskem polju. Snov prikazuje kmetijo bogatega kmeta Matevža Goričana. Matevž je vdovec in ima 22-letno hčerko Micko, Mater ji nadomešča Urša, ki kaže sitnosti le zaradi Matevža, dočim je lik prave kmečke matere. Za Micko je pri 22. letih čas, da se omoži. Oče ji seveda hoče poiskati moža z dostojno doto. Toda Micka ljubi Janeza, prikupnega kmečkega fanta, vendar očetu nikakor ni po godu njuno shajanje, zato počenjata to naskrivaj. Vendar, na koncu se vse srečno konča in pri Matevžu je velika ohcet. Na presenečenje svatov tudi Matevž sporoči, da se bo spet poročil in to z Uršo. Vsi so veseli in se zopet snidejo na ohceti Matevža in Urše. Igra je zahtevna in je terjala veliko priprav in vztrajnosti ter seveda veselja do dela. Uspešno smo jo prvič uprizorili 29. januarja. Na naše veliko vesele je bila dvorana pohia do zadnjega kotička. Tudi okrog, po okoliških vaseh smo že nekajkrat zaigrali m povsod smo bili lepo sprejeti. Povabljeni smo tudi v Ormož, kjer bomo nastopih ob koncu marca. Čeprav je vsak od nas moral žrtvovati svoj prosti čas, nam ni zaL Spoznah smo, da se da z marljivim delom in vztrajnostjo marsikaj doseči Ob koncu naj se v imenu mladinskega aktiva zahvalim vsem, ki so se naših predstav že udeležih in upam, ko bomo še kje nastopili, da nas bodo sprejeh prav tako številno, kajti to bo n^lepše plačilo za naše delo. M, Poplatnik Veliko vedrine je v njih ,,želimo, da bi se slepi počutili psihično in moralno enakopravni z drugimi našimi državljani. . ." (Titove besede ob 15. letnici ustanovitve Zveze slepih Jugo- slavije). V soboto 18. februarja sta se v športni dvorani Mladika v Ptuju v javni radijski oddaji ,,Spoznavaj- mo svet in domovino" pomerili v znanju ekipa Medobčinskega cen- tra slepih in slabovidnih iz Ljubljane ter ekipa OK ZSMS iz Ptuja. Toda glavni namen oddaje ni, da mladi med seboj le tekmuje- jo, ampak da se tudi pobliže spoznajo, razgrnejo medse razne probleme, izkušnje itd. Kot član ekipe OK ZSMS Ptuj sem se s predstavniki Zavoda, sle- pih in slabovidnih iz Ljubljane pogovarjala o marsičem že pred oddajo, pa tudi po njej. Se preden smo sploh stopili na tekmovalni oder, se mi je zdelo, da pravzaprav nismo enakovreden nasprotnik — mi smo se lahko pripravljali in več virov, oni so vezani v glavnem na magnetofon. Dva sta bila popol- noma slepa, trije pa so bili z močno prizadetim vidom. Le-ti so imeli očala z debelimi stekli, oči slepega Lojzeta in Ivana pa so strmele v prazno. SmiliU so se mi v dno srca, toda v pogovoru z njimi sem spoznala, da ti mladi ljudje, četudi so prikrajšani za vid, nosijo v sebi mnogo večji življenjski opti- mizem, kot mi, ici normalno vidi- mo. Koliko vedrine in humorja je v njih' Lojzeta, ki je zares zelo prije- ten sogovornik, sem zaprosila naj mi pove kaj o dejavnosti slepih. S čim se ukvarjajo, ko pa ničesar ne vidijo? ,,O, pa še s kolikimi rečmi vse se ukvarjamo. Gotovo ne boš verjela, da lahko slep človek uspešno dela na tekočem traku v tovarni, za stružnico v strojni delavnici, kot fizioterapevt, pismonoša, kmetijski tehnik, da tudi slepi igrajo šah, plavajo, trenirajo atletiko, planinarijo. Mnogi v našem zavodu so že dali skoz slovensko tansverzalo", pa ne samo enkrat. Pa kaj bi naštevali! Veš, Majda ^lepi ravno tako živijo normalno življenje, resda so prikrajšani za vid, toda razvije se jim neki posebni, čut, lasten samo njim. Imajo večjo sposobnost orientacije, memoriranja itd." Zavod, ki ima sodobnejši in prijaznejši videz od leta 1966, je centralna prosvetno-vzgojna usta- nova za slepe v Sloveniji. Svojim gojencem daje ne samo predpisano šolsko izobrazbo, ampak razvija v njih čut za razne aktivnosti, da se vsestransko pripravijo za življen- je, ko bodo zapustili Zavod. Učenci se že v 1. razredu osnovne šole uče pisati na Braillove pisalne stroje (s pisavo za slepe). Stroji so prirejeni za pisanje z obe- ma rokama, za enoroke in brez- roke učence. Učijo pa se tudi tipkanja na navadne pisalne strehe. Že od nekdaj posvečajo zelo veliko pozornost glasbeni vzgoji svojih gojencev. Učenci se uče igranja na klavir, kitaro, harmoniko, citre, čelo. Gojijo tudi zborovsko petje. Gojenci skušajo potegniti v stik s kulturnim in umetniškim življen- jem, saj jih vodijo na razne prireditve zunaj Zavoda (gledališke predstave, koncerte), ali pa jim umetniki prirejajo umetniške ve- čere v samem zavodu. Zelo toplo sprejemajo gojenci obiske borcev NOB, ter sami obiskujejo kraje, znane iz NOB. Zavod ima svoje knjižnico, s knjigami v črnem tisku za slabo- vidne in knjige v Braillovem črko- pisu za slepe; ima pa tudi zvočno knjižnico (dela, posneta na magnetofonski trak.) Zanimivo, da se učni načrt za slepe in slabovidne popolnoma ujema z načrtom za splošne osnov- ne šole. Učenci si morajo pridobiti tako znanje, kot učenci z zdravimi očmi, zato da lahko potem nadaljujejo šolanje na gimnaziji ali raznih strokovnih šolah. Poseb- nost učnega načrta so le nekateri dodatni predmeti oz. poudarek na nekaterih predmetih, ki so potreb- ni slepemu za razvoj njegovih ču- til. Pouk poživijo z uporabo magnetofona, pri mnogih predme- tih pa uporabljajo posebne pripomočke. Braillove pisalne stroje sem že omenila; pri pouku zemljepisa uporabljajo pHssebne reliefne zemljevide, pri geometriji in tehničnem pouku pa poseben geometrijski pribor. Svoje izvenšolske interese zadovoljujejo v raznih krožkih kot so: dramatski, šahovski, tabor- niški, planinski, folklorni itd. Najsposobnejši po končani gimnaziji nadaljujejo študij na univerzi (študij jezikov, prava, zgodovine, sociologije). Toda kljub izobrazbi, ki jo osvojijo, na- ša družba na slepe še vedno gleda preveč mačehovsko. Gotovo ste med oddajo Spoznavajmo svet in domovino" prisluhnili besedam vodje ekipe Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Ljubljane, Nacetu Kominu, ki je opozoril na ta problem, problem zaposlitve slepih. Mnogi si prido- bijo zelo visoko izobrazbo, pristanejo pa potem kot navadni telefonisti v telefonskih centralah, fizioterapevti, ipd. Že 1. kongres Združenja slepih Slovenije, junija 1956 v Ljubljani, je centralnemu svetu Zveze slepih Jugoslavije predlagal, naj prouči nove možnosti zaposlovanja slepih." Treba je zabrisati mejo med slepi- mi in polnočutnimi v vsem družbenem življenju. Sociabzem in njegove ideje, enakopravne samoupravne družbe morajo ob- čutiti tudi slepi." In končno, če se povrnemo v čas NOB, v uste odločihie trenut- ke, ko so fašistični okupatorji morili, ropali in požigali po naši domovini — tedaj so se tudi slepi zavedali svoje dolžnosti — niso hoteli biti izločeni iz boja proti okupatorjem in njihovim pomaga- čem. Niso jih videli, toda občutili so njihove zločine. Niso redki primeri, ko so ravno slepi oprav- IjaU naloge, ki jih drugi ne bi mog- li, okupatorji pa so najmanj domnevah, da bi slepi v taki meri bili sposoijni sodelovati v NOB. Proslavili so se kot kurirji, aktivis- ti OF, obveščevalci ipd. Zopet drugi so odšli zdravi v boj in žr- tvovali najdražje, kar ima človek v svojem življenju — luč svojih oči. Skratka, tudi slepi so gradili naš boljši danes. Gotovo ne zato, da jim bi dali še močneje čutiti to, za kar so prikrajšani. Tudi oni so ljudje — KOT JAZ, TI — MI VSK Biti slep se pravi biti oropan vse tiste silne svetlobe, ki jo neprestano seva v človekovo notranjost veliki zunanji svet in ki zajema nepopisno lepoto barv, ob- lik, reči, gibanje ljudi in živah, spreminjanje letnih časov, rast in razcvet rastlin, sij sonca in zvezd, lesket rek in morja. . . Kaj vse bi še lahko našteli, česar je oropan slepi. Se posebno tisti slepi, ki je že vse to gledal in doživljal. Tema, ki jo v človekovi notranjosti povzro- ča slepota, je zelo huda. Osvetliti v največji možni meri to temo, pa bi moral biti stalni življenjski smoter in dolžnost nas zdravih ljudi. MAJDA ZOREČ Za delo je potrebna spretnost! To zimo nam je vreme že toliko- krat zagodlo, da skoraj ne vemo več, kaj naj si obujemo ali obleče- mo. Včasih moramo obuti tople čevlje, da nam mraz ne pride tako hitro do živega, včasih pa se mora- mo zavarovati pred vodo. Tako me je pred kratkim pot zapeljala pred majhno hišo v kate- ri stanuje petčlanska družina Ahec. Mož Maks pa se ukvarja s čevljarstvom že dolga leta. Ko sem vstopila je sedel na svojem čev- ljarskem stolu in spretno vrtel v rokah čevelj, potreben popravila. Le za trenutek je odmaknil oči od svojega dela, toliko, da je videl, kdo je vstopil. Ko sem mu poveda- la, da bi rada zvedela kaj več o njegovem življenju in delu, je začel pripovedovati. Najprej mi je orisal svoje življe- nje. Rodil se je leta 1929. Takoj po vojni, leta 1946 se je začel učiti čevljarstva. Tečaj je obiskoval v Gornji Radgoni. Pravi, da jih je bilo v tečaju 63 in da je bil med njimi vedno najboljši. Učil se je pri obrtniku Jožetu Arnožu iz Ses- terž, izpit pa je napravil v Ptuju. Njegovo zanimanje za to stroko se kaže tudi v tem, da je že v času učenja v spretnosti prekosil svoje- ga mojstra. Leta 1950 je začel s samostojno obrtjo. Dela je imel dovolj. Novica o dobrem obrtniku se je naglo širila. V mlado.sti je de- lal cele dneve. Njegov delavni dan je trajal zjutraj od šestih pa zvečer do desetih. Mnogokrat se je zgodi- lo, da je prebedel noč ob delu. Njegove spretne roke so dnevno naredile več kot en par čevljev. Znan pa je tudi kot skromen in delaven mož. Že leta 1953 je začel graditi hišo. S prihranjenim denar- jem je kupil opeko, kar ta- krat še ni bilo v navadi. Zaupal mi je, da je njegov največji uspeh bil ta, da je lahko poroko slavil v svoji hiši. Žena je bila zaposlena v TVI Majšperk. V družini se jim je rodilo troje otrok; sin in dve hčerki. Danes sta dva že preskrbljena in mu debo vračata dobroto, ki sta je bila deležna. Za njega je bilo takrat težko življenje, saj je bila žena dnevno po deset ur zdoma. Medtem pa je moral opravljati vsa gospodinjska dela,. Tisti cas je bilo v navadi, da so obrtniki hodili od hiše do hiše in delah. Tudi on je mnogokrat hodil na delo od doma. Danes nas je čas prehitel. Mladi se ne odločajo več za ta poklic. Res pa je tudi, da je ta pokhc da- nes že skoraj izumrl, saj je stroj zamenjal roke. Kljub temu pa še Maks vedno hrani na podstrešju okrog 150 parov kopit. Pripovedo- val je, da se danes redno pripeti, da je treba narediti nove čevlje. Vendar mu kopita služijo tudi za popravljanje starih čevljev. Pravi, da je moral imeti za eno številko čevlja več kopit različnih oblik, saj je vedno rad ustregel vsakomur. Vedno je spretno vrtel v svojih rokah bodisi kladivo, klešče, šiJo. dleto, nož, škarje... Danes 5« vedno popravi dnevno 4—5 čev- ljev. Dela ima dovolj, saj živi v delno zaostalem kraju in marsikdo raje prinese popravit čevlje, kot da kupi nove. Se danes se z mislimi rad povrne v mladostna leta. Rad se spom"' marsikaterega poletnega jutra, ko je z veseljem stopal po gozdu i" iskal gobe, pri tem pa so kratkočasile ptice v drevesnih krošnjah s svojim petjem. Vesel ^ je spominjal takratnih dni| ,,Mnogokrat sem zapel s pticai^' in tako sem mimogrede napolni' košaro. Številne gobe pa so raZ' veselile tudi ostale družinske 21»: ne." Maks danes še vedno Ijf^' naravo, čeprav si ne more pf' voščiti več sprehodov. Moči vedno bolj pešajo, nekaj zarad' starosti, nekaj pa zaradi invalid' nosti. j Tako danes še najraje sedi i^j svojem čevljarskem stolu. Sai" pravi: ,,Za delo je še vedno P*^ trebna spretnost in vztrajnost, sar pa mi na srečo še ne manjka. Besedilo in posnetek' V. TomiJ"^ TEDNIK — 9. marec 1978 NAŠI DOPISNIKI-11 KULTURNI DOM V CIRKOVCAH ODLIČNO SLUŽI NAMENU Na občnem zboru prosvetnega društva Cirkovce, 25, februarja 1978, je potrdila udefežba članov, gostov in domačih prijateljev društva, da je obdržalo v Ciricovcah izobraževalno in vzgoj- no iniciativo ter aktivnost Letos bo proslavilo to društvo 60-letni jubifej ob svojem nada^- njem programu dela, uspehih in priznanjih, doseženih z gene- racgami članov pod vztrajnim in uspešnim vodstvom prosvetnih in družbenopolitičnih delavcev ter aktivnih vaščanov. Vsi so se zavedali, da mora združevati prebivalce v vaseh poleg gospodar- jih in družbenopohtičnih ciljev tudi izobraževalno-vzgojni interes in da morajo prebroditi težave na poti do skupnega ci^a. Vsakdanje kmečko in drugo naporno delo in icrbi mladine in odraslih naj spremljajo tudi kulturna doživetja in razvedrilo. Občni zbor v novem kulturnem domu, v veliki svetli dvorani, je bil za goste iz prosvetne^ društva v Globasnici na avstr;yskem Ko- roškem in za goste iz Ogranka seJ^ačke sloge iz NedeUšČa ter Lupoglave prijetno doživetje, za domačine pa občutek globokega zadovoljstva in ponosa, da imajo Ciikovce za kulturno, izobra- ževalno in prosvetno delo zgleden dom kulture, ustvarjen s skupnimi žetvami in napori ter z družbeno pomočjo. V poročilih o delu prosvetnega društva Cukovce, ki ga je prečital predsednik Tone Brglez, so dobile pohvalno oceno in priznanje folklorna in tamburaška sekcija ter ženski in mešani pevski zbor, pa tudi knjižnica. Vse sekcije združujejo delavo^no mladino in odrasle na vajah in nastopili ob domačih proslavah in prireditvah, pa tudi na gostovanjih po domovmi in v sosednih deželah. Ti uspelii so tudi odnesli ime Cirkovc med članstvo in goste drugih prosvetnih društev, obenem pa so zagotovili Cirkovcam možnosti za gostovanja njihovih sekcg. To vse olajšuje planiranje obojestrandcih aktivnosti, obenem pa tudi vedno novih možnosti za spoznavanje drugih društev in njihovih sekcij, kakor tudi pravihio vrednotenje lastnega dela. Ob priznanjih sekcnam in njihovemu članstvu je bilo enako glasno izražena želja novoizvolje- nega vodstva, da bi naj okrepili obstoječe sekcge, pa tudi usta- novUi še nove, saj je v Ciikovcah in okolici še mnogo mladih in odrasUh, ki jih veseli in mika prosvetna dejavnost, zato ostanejo za njihovo pridružitev in sprejem na široko odprta vrata sedanjih sekcij. Tedni bratstva in prijateljstva občin Cakovec, Varaždin, Kopriv- nica, Krapina, Ormož, Ptiq in Slovenska Bistrica, folklorne re- vije, festivali pevskih zborov, vabila na razne proslave in praznovanja doma in cez meje, pri Slovencih na avstrijskem Ko- roškem in drugje ter obiski in srečanja predstavljajo neizčrpne možnosti, da se ponovno pred- stavijo Ciikovce, pa tudi da se drugi predstavijo v Cirkovah. Tukaj beležijo v dosedanjem času obstajanja prosvetnega dmštva daog 120 nastopov, so povedah Maks Medved, Mara Urih, Terezija Munda kot funkcionarji dmštva ter gostje iz Globasnice, NedeUšča in Lupoglava, pa tudi Milan Munda, Dragica Kranjc, Anica Tominc, Krista Tominc in drugi in da je še mnogo možnosti, da se bo nabralo do proslave 60-letnice društva še več novih uspehov. Tudi poročila tajnice Tomin- čeve, blagajnika Franca Jeremiča in voditefev sekcij so bila skrbno pripravljena in so pustila vtis, daje društvo enako kot za vsakega člana sekcge in gosta na prireditvah skrbelo tudi za vsako uro dela, za vsak dinar m za vsak koristen predlog in doseženi uspeh. Vse to tudi jamči Ciikovcam, da bo društvo še naprej uspešno delovalo in da bo na prireditvah vedno več gledalcev in poslušalcev s širšega območja okrog Cidcovec. Besedilo in posnetek: J. Vrabl Ženski in mešani pevski zbor sta pod vodstvom pevovodje Vinka Godca, zapela več narodnih in partizanskih pesmi v splošno zadovoljstvo vseh zbranih, ki so pevkam in pevcem s ploskanjem izrazili zadovoljstvo in veselje z njihovim petjem. Žene in dekleta pri pripravljanju okusne večerje Koto: JOS Prosvetno društvo Prvenci-Strelci Za boljši, Jober tek" Prosvetno društvo je skupaj z Delavsko univerzo Ptuj pripravilo kuharski tečaj, ki se ga je udeležilo 15 žena in deklet. Kuharskih veščin so jih v 60-urnem tečaju naučile štiri -učiteljice gospodinjstva, sred- stva pa so prispevali prosvetno dru- štvo, ptujska delavska univerza in tečajnice same, ki so poskrbele tudi za potrebna živila. V četrtek, 2. marca so žene in dekleta pripravile svečani zaključek tečaja in nanj povabile svoje može in, fante, ki so odlično večerjo brez izjeme pohva- lili. Pohvalo pa so si zaslužile tudi zato, ker so 15 dni delale v zelo sla- bih pogojih — v, vlažnih kletoih. prostorih kulturnega doma, brez tekoče vode, z enim električnim šte- dilnikom, ki se je kar dve uri ,,ogreval", da so ga lahko uporab- ljale ter s štedilnikom na drva. Z mnogo dobre volje in pridnosti pa jim je uspelo obvladati skrivnosti dobre in kar je najbolj važno — po- ceni kuhinje. N. D. Kungota Delavni na vseh področjih Vaščani iz Kungote na Dravskem polju so v zadnjem času ponovno pljunili v roke in krepko prijeh za delo. Tako so že v soboto 4. marca opra- vili prostovoljno delovno akcijo v kateri so na vse poljske ceste, ki vodijo iz vasi, navozili pepel oz. žlindro, ki je ostala pri centralni kurjavi v stanovanjskih blokih v Kidričevem. Pri akciji so sodelovali tudi vsi lastniki traktorjev, ostali za delo sposobni vaščani pa so material planirali. Lep primer složnega dela v tej vasici, ki je vzor tudi drugim vasem na območju krajevne skupnosti Kidri- čevo. F. Meško OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PTUJ daje na podlagi 3. odstavka 125. člena zakona o volitvah in dele- giranju v skupščine (Uradni list SRS št. 24-1508/77) POPRAVEK ODLOČBE za glasovanje delovnih ljudi in občanov o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ptuj, ki bo v NEDELJO, DNE 12. MARCA 1978 in ki je bila objavljena v Tedniku št. 8/78 z dne 23. februarja 1978, in to: 1. PRI KS KIDRIČEVO se pri 65. volišču spremeni kraj volišča, tako da se glasi: „PRI REPIČ JUSTINU, Njiverce 32 b 2 PRI KS ŽETALE se pri 151. volišču spremeni kraj volišča tako, da se glasi: „PRI SAJKO ALFONZU, Žetale 79". 3. PRI KS „IVAN SPOLENJAK" PTUJ se pri volišču 160 v gostišču IVANE ROZMAN doda še območje: ,,Gubčeve ulice, Pergarjeve ulice, Koresove ulice. Povodne ulice, Mežanove ulice in Rimske ceste (9-14)". Črta se volišče št. 162. Številka: OVK-5/78 Ptuj, dne 6. marca 1978 Tajnik Občinske volilne komisije Maks Žmauc I. r. Predsednik Občinske volilne komisije Jože VIDOVIČ I. r. Člani komisije: 1. Franc LUKMAN I. r. 2. Anton PURG I. r. 3. Karel RAJNIŠ I. r. Gorele so stare cimprače Podgorci Prispevek v Tedniku št. 7 meje spodbudil, da napišem nekaj dopohiil k sestavku, obenem pa želim izrabiti to priložnost, da javnost na kratko seznanim z delom gasilskega društva v Podgorcih. Res je, da je pred tedni začel ponovno uničevati ,,rdeči petehn" v Podgorskem vrhu oziroma na območju Podgorcev in delno požarnega rajona SenešcL K,temu je treba dodati, da so na istem območju pustošili požari že pred nekaj leti To se je znova začelo letos, 28. januarja okrog štirih zjutraj. Pojav potrjuje domnevo, da gre za taKozvanega piromana. Po nek^ letih miru, so vaščani spet vznemirjeni, ki v hladnih nočeh prežijo na požigalca, da bi preprečili nove požare, do vsakega So postali nezaupljivi in sumni- čavi. Razumljivo je, da bi vsak človek ravnal enako, če bi mu zlobna roka hotlaotela uničiti tisto, kar je zgradil sam, njegov oče ali ded, pa čeprav gre le za staro cimpračo. Zavedati bi se namreč morali, da se je v teh starih cimpračah nekoč rodilo in živelo veliko poštenih fantov in deklet Poleg tega pa so te lesene zgradbe praktično danes v okras pokrajine in imajo zgodovinsko vrednost. V omenjenem članku tudi ni bilo omenjeno, da so pri gašenju največ sodelovali gasilci iz Podgorc in Bresnice. Tudi ne bi bilo odveč, če bi v Tedniku objavili sliko tistega našega gasilca, ki se je pri reševanju premoženja poškodoval No, sicer pa tudi z GD iz Senešc plodno sodelujemo. Gasilsko društvo v Podgorcih je bilo ustanovljeno leta 1952 in od takrat naprej marljivo dela. To delo smo ocenih na občnem zboru, 17. februarja letos, v razpravi pa smo največ pozornosti pos-vetili gradnji hidrantov v hribovitih predelih, kjer doslej ni bilo vode. V načrtu je namreč, da bi na območju KS Podgorci začeli graditi vodovodno omrežje, po-, vezano s tem pa načrtujemo tudi gradnjo hidrantov. S pomočjo družbene samozaščite in organov KS Podgorci ^ušamo uresničiti te načrte, saj je tudi v liribovitih predeUh potrebno ohranjati druž- beno in zasebno lastnino pred ognjenimi zub^l Prizadevamo si tudi, da bi si v Podgorcih uredih primernejše prostore za delo, ker sedanji ne zadovoljujejo potrebam sodobnega časa. Pri tem nam nekateri očitajo, da si vsaka generacija gasilcev hoče postaviti ,jiekak spomenik" z modernizacijo, vendar je to zelo zaostalo gledanje, kajti naša želja je samo, da gremo v korak s časom, da smo sposobni obvaro- vati ljudi in družbo pred nesrečami Povedati je še treba, da nam pri delu veliko pomagajo vaščani s prostovoljnimi prispevki, zato je toliko večja tudi naša dolžnost, da smo operativno sposobni za ,^šenje požarov in pomagati judem ob drugih nesrečah. To pomoč vaščanov pričakujemo tudi v naših prizadevanjih za razširitev gasilskega doma. Gasilci v Podgorcih smo se tudi pobratiU z gasUci iz TAM Maribor in to pred dvema letoma, od takrat prijateljstvo z gasilci iz TAM poglab^amo in uspešno sodelujemo, zlasti pa smo jim hvaležni za materialno pomoč. Tudi občnega zbora so se udeležili njihovi predstavniki Za letošnje leto smi si na občnem zboru zadali kot prvo nalogo, poleg operativnega dela še razširitev gasilskega d oma, kar bomo podvci), ki jih v gore ni gnalo Erazito planinstvo, marveč in včasih celo bolj, gospodarski interes. Tudi pri Slovencih je s planinstvom začel znanstvenik, ztlravnik in naravoslovec Baltazar- Hacguet Iz boliirg'ke strani seje bta 1777 povzpel na maH Triglav. Že naslednje leto pa se je po isti poti in v spremstvu Luke Korošca in drugih povzpel na vrh Triglava ranocelnik Lovrenc Willomitzer. V tem obdobju so domačini, pa tudi tujci hitro „osvojili" slo- venske vihove. Ker so hoteli Avstrijci in Nemci obdržati vpliv tudi v gorah Slovenije so ustanovili „Nemško-aystr5SK:o pla- ninsko društvo". Zaradi tujega vpliva je prišlo do prvega poskusa ustanovitve slovenskega planin- skega društva komaj leta 1872. Takrat so slovendci planinci ustanovili društvo Triglavski pri- jate^l Namen društva je bil predvsem krepiti narodno zavesi: na društve- nih shodih, s planinsko literaturo, z gradnjo zavetišč in nadelavo planincih poti pa ovirati ekspan- zge nemškutarstva v naših gorah. Zaradi službene premestitve or- ganizatorja Ivana Žana je delo- vanje triglavskih prijate^ev prene- halo. S tem seveda ni prenehalo delo slovenskih planincev. Tu bi lahko naštevali mnogo slovenskih unen in poizkusov, da bi oživili slovensko planinsko organizac^o. Tu n^ omenim vrlega Jakoba Ayaža, ki je od občine Dovje odkupil vrh Triglava in na lastne stroške dal zgradili stolp (sedaj A^ažev stolp), samo da je nemškutagem dokazal, da so to slovenske gore, na katerih se bo razvijalo sbvensko planinstvo. Leta 1893 je bilo tako končno ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (SPD), ki pa se je kasneje razvejalo v več podružnic. Planinska organizacija se je ubadala z mnogimi težavami še posebd v času obeh svetovnili vojn. Ker je SPD tesno sodelovalo z OF in partizanskimi enotami je prišlo do mnogih aretacij in žrtev. Svobodo je dočakalo le malo planincev. 24. februarja 1946 je bilo ustanovljeno Planmsko društvo Slovence. Ker je število članstva liitro raslo, je bilo treba poiskati nove organizacMske oblike. PDS se je zato v letu 1948 preimenovalo v Planinsko zvezo Slovenije (PZS), podružnice pa v Planinska društva. Slovensko planinstvo se je v novi socialistični družbi hitro razvgalo, zato so se ustanavljala tudi nova društva. Med temi so tudi v Ptuju ustanovili leta 1953 Planinsko društvo. Ustanovitev društva pa ne pomeni začetka planinstva v Ptuju. Prvi zametki planinske dejavnosti so bili takrat stari že nek^ desetletij. O tem pa prihodnjič, L. C. NOGOMET V nedeljo gostuje Mura v okviru priprav na nadaljevanje tekmovanja v slovenski nogometni ligi bodo v nedeljo v Ptuju gostovali igralci Mure iz Murske Sobote. Na stadionu Drave se bodo pomerili s ptujsko selekcijo. Srečanje, ki se bo pričelo ob 15.30, bo takorekoč zadnja resna preizkušnja igralcev ptujske selekcije, ki nastopajo pod imenom Drava, pred nadaljevanjem tekmovanja. Spomladanski del tekmovanja v republiški ligi se bo priče! v nedeljo 19. marca. Drava gostuje v Ijubljani kjer se bo pomerila z Ilirijo. PRIJATELJSKA SREČANJA Zagorka-Drava 5:4(2:2) Drava- jVifadost (Varaždio) 2:2 Mura-Drava 2:1 (2:1) Srečanje v Murski Soboti je potekalo na blatnem in razmočenem pornožnem igrišču. Igralci Drave so kljub porazu pokazali dobro fizično pripravljenost, v zaključnih strelih pa so bili netočni. Domačini so oba zadetka dosegli po napakah ožje obrambe gostov. Strelca sta bila Banotai in Nagv. Za Dravo je^ zadetek dosegel Vinkler. V primerjavi s prejšnjimi prijateljskimi srečanji, tudi v Ptuju, so se igralci tokrar borili in obnašali kot pravi športniki. V Murski Soboti so gostovali rudi mladinci Drave. Vrstniki Mure so jih premagali s 5:1. V PONEDELJEK NA RADIU PTUJ Organiziranje vadbe v nogometu V ponedeljek 13. marca bo v oddaji Šport in glasba, ki je na sporedu radia Ptuj ob 16.30, trener ptujske selekcije Marjan Lenartič spregovoril o organiziranju in izvajanju vadbe nogometa v klubih, ki tekmujejo v občinski nogometni ligi. Prav na tem področju, ki pa je osnova dela, čutimo največjo vrzel. Prav je, da tem napotkom prisluhnete. Če takrat slučajno ne boste imeli ča.sa, lahko te napotke preberete v naslednji številki Tednika, ki bo izšel 16. marca. OBVESTILO DES TOZD Elektro Ptuj obve- šča prebivalce Kicarja in dru- ge, da sta novozgrajeni jam- borski transformatorski posta- ji Kicar I in Kicar li s priključ- nima visokonapetostnima vo-i doma POD NAPETOSTJOlj Plezanje po jamborih in dro- govih, ter približanje delom, ki so pod napetostjo je SMRT- NO NEVARNO! DES TOZD ELEKTRO Ptuj obvešča prebivalce naselij: Nova vas pri Markovcih, Markovci, Bukovci in druge, da je novozgrajeni daljnovod Markovci —Bukovci POD NAPETOSTJO! Plezanje po jamborih in približanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO! GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME V PTUJSKEM GLEDALIŠČU V ponedeljek, 13. marca 1978 bo ob 19. uri ljubljanska Drama Uprizorila v ptujskem Gledališču STAROMODNO KOMEDIJO, delo ^skega dramatika Alekseja Arbuzova. Uprizoritev te komedije sodi Metošnji sezoni odhčnili igralskih kreacij Štefanije DROLČEVE in Rudija KOSMACA, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Štefanija l^rolčevapa je dobila za nenadkrDjivo upodobitev ženskega lika v komediji „Severjovo nagrado', priznanje, ki ga podeljujejo ^sako leto samo izrednim, vrhunskim igralskim dosežkom, v ^ovenskih profesionalnDi teatrih. Ptujski publiki se obeta nadvse zanimiv umetniški večer. ROKOMET Drava-Zagorec 17:9(9:6) Zagorec-Drava7:9(5:3) Igralke rokometnega kluba Drava iz Ptuja, ki se pripravljajo na nadaljevanje tekmovanja v vzhodni skupini republiške lige kjer branijo prvo mesto, so se v preteklem tednu dvakrat pomerile z igralkami Zagorca iz Krapine. V petek je bilo srečanje_v Ptuju. Domačinke so zmagale s 17:9. Največ zadetkov sta dosegli Černejeva in Čuševa, po šest. Povratno prijateljsko srečanje je bilo v nedeljo v Krapini. Tudi tokrat so bile igralke Drave uspešnejše in so zmagale z 9:7. Po tri zadetke sta dosegli Čuševa in Halužanova. BRODARSKO DRUŠTVO RANČA Priprave na letno skupščino Iz brodarskega društva Kanca v Ptuju so nam sporočUi, da bo letna skupščina v sredo 15. marca ob 17. uri v prostorih bivše gostilne Turist na Ormoški cesti. Osrednja tema pogovora bo rekreacija na akumulacijskem jezeru in razvoj vodnih športov. Pogovorili pa se bodo tudi o opravljanju izpitov za vožnjo motornih čolnov, o predlogu odloka o vožnji po jezeru, načrtih za izgradnjo novega pristana in ostalih akcijah. Na letno skupščino razen članov vabijo vse, ki jih jiivlačijo vodni športi kot so veslanje, smučanje na vodi, motonavtika in podobno. I. kotar Iniciativni odbor za ustanovitev skupnih strokovnih služb pri KS razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Poleg splošnih pogojev, določenih za zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: višjo šolsko izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj kot računovodja, srednjo šolsko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj kot računovodja. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Iniciativni odbor za ustanovitev skupnih strokovnih služb pri KS Ptuj, Ja- dranska 6. 14-ZA RAZVEDRILO 9. marec 1978- TEDNIK HUMOR Ne vem draga, vse bolj sumljivo se mi zdi vaše sinočno praznovanje 8. marca v podjetju? VREMENARJA: Bova videla, če bo z glavo prej zmigal ali z repom? Sedaj, ko sva opravila volilno dolžnost pa spet vsak na svoje delo! — In kako ste uredili nagrajevanje po delu? — Preprosto, osebni dohodek delimo po delovnem času. Pa so delavci zado- voljni? — Seveda, saj se vsakemu mudi do- mov, zato ni razprav in prigovorov. Mamica, očka pa je eni teti dal za osmi marec tako lepi šopek .., Racionalizacija v zdravstvu. S pomočjo te slike smo skrajšali čas masaže za polovico, učinek pa je še boljši. - Naša SIS pa ima gradivo na boljšem papirju kot vaša - Naše pa je vsebinsko bolj bogato . . . - Naše... it. OD 9.3. DO 16.3.1978 od 21. 3. do 20. 4 Ne igrajte se toliko z zdravjem. Zelo bolni ste bili pred kratkim in že takrat so vas opozorili na posledice. Po prazniku ste videti zadovolj- nejša in srečnejša. On vam je zaupal skrivnost, zaupajte se mu tudi vi Ob koncu tedna boste presenečeni nad njenim početjem. od 20. 4. do 20. 5.; Ne zamujajte na delo, kajti šef vas opazuje in tudi delo precej trpi Zamislili ste se nad usodo staršev, otrok pa ne. V petek morate izpolniti obveznosti, sicer vas bodo nagnali. Po prijetnem srečnju s plavolasko, ste sedaj razočarani, kajti prijatelj ji je nastavil mrežo. Ujela seje. od 21. 5. do 21. 6. Dvojčka: od 22. 5. do 21. 6. Zelo vznemirjeni ste zaradi neljubega dogodka, ki se je zgodil pred dnevL Ljubo- sumnost ni opravičilo za razgrajanje po hiši. Zelo vas žuli denar, vendar naj ne bo to razlog za obup. Pred njo ste zardeli kot rak, opazila je vašo zadrego in rekla, da vas ljubi Ne pozabite na darilo. ___od 22. 6. do 22. 7. Šolsko nalogo ste odlično pisali V poletnih mesecih boste laliko opravljali prakso samo, če boste uspešno zaključfli šolanje. Dela je veliko, zato ne postopajte naokoli Sovražnikov nimate, kajti prijeten in družaben človek ste. V sredo se bosta srečala. Ne izognite se povabilu. od 23. 7. do 23. 8. Zakaj si lastite toliko pravic, ko pa veste, da nič ni vašega.Že sredi meseca se vam obeta lep trenutek. Odpeljita se k staršem in jim p omagaj t a pri spomladanskili delih. Ne tvezite praznih besed in ne obljubljajte ji lepo življenje, kajti ona dcfcro ve, da ni vse zlato, kar se sveti od 24. 8. do 23. 9. Na delovnem mestu ste napredovali Delo je zanimivo, zato ostanite v tovarni. Že lep čas razmišljate o nakupu avtomobila. Odločite se in ga kupite še v tem mesecu. Ker ste ravnali po svoji vesti, seje stvar dobro iztekla. Zaljubili ste se, vendar ste kljub temu nazadovoljni Muči vas dolg. od 24. 9. do 23. 10. Preveč ste pričakovali od njega. Ni bil kos zahtevni nalogi Konec tedna mu pomagajte rešiti stanovanjski problem. Že zgodaj ste se navadili varčnosti, zakaj sedaj v teh letili tako razsipava te z denarjem. Vaše oči so zelo občutljive, zato se pazite pre piliov. od 24. 10. do 22. 11. Vaša nervoza je posledica neurejenega življenja. Več strpnosti pa le mora biti v vas. Izbruhe pustite pred vrati Sodelavec vas bo še ta teden prosil za pomoč. Vaše pomoči bo zelo hvaležen. Zakonec vam skače čez plot zato, ker ste nevljudni in ošabni Pismo iz tujine. od 23. 11. do 21. 12. Zakaj ste tako neučakan človek. Vse še pride na vrsto. Tudi stanovanje, avto in drugo. Nekaj mesecev bo potrebno potrpeti in malo bolj zategniti pas. V nedeljo vas preseneti prijetna družba. Obisk se bo zelo dobro končal. Vnela se bo nova ljubezen, ki pa ne bo tako kratkotrajna. od 22. 12. do 20. 1. Nikar se s kozarcem v rolcj ne postavljajte pred prijatelji, Niliče vam ne bo ničesar verjei Z delom in priza. devanjem boste osvojili druž. bo in sodelavce. Prva prilož. nost se vam je izmuznila, ne zamudite dmge. Že od novega leta hodite z njo, vendar še doslej niste nciiene izustili. Popravite napako. od 21. 1. do 19. 2. Delo je premostilo vse težave. V nekaj tednih ste postali vzor vsem dmgim. Ne izkoriščajte tega. Dovolj je to. kar imate. V petek morate priti ob napovedani uri, v nasprotnem primeru bo konec ljubezni in lepih trenutkov, Njegovo darilo je bilo imenitno, ne pozabite nanj. od 20. 2. do 20. 3. Napredovali ste. Spreten človek ste, ker vam ne manjka pameti se laliko vzpnete še više. Ne pozabite na maj, mesec mladosti Takrat se vam bo izpolnila velika želja. Zdravnik vam je odsvetoval potovanje, zato ne silite na pot. Z zakoncem si bosta konec tedna skočila v lase. Ne podcenjujte sposobnosti UGANKARSKI SLOVARČEK ELIDA = grška pokrajina v severozahodnem delu Pe- loponeza; tudi Elis EPP = nemški slikar, pejsažist in žanrski slikar (Rudolf, 1834-1910) LAGUTIN = sovjetski boksar poisrednje kategorije, olimpij- ski zmagovalec 1964 in 1968 NIBELUNGI - srednjevisoko- nemški junaški ep PALOS = luka ob zahodni obali Španije, iz katere je odplul pomorščak iz Genove Krištof Kolumb PRIJEDOR = mesto v severozahodni Bosni, v dolini Sane RATIBOR = mesto v Gornji Šleziji REID = hollywoodski zvezd- nik nemega filma (VVallace, 1893-1923) STATOLIT = ravnotežni kamenček v ušesu STENTOR = Grk pred Trojo, ki je imel glas močan za 50 moških REŠITEV PREJŠNJE KRI- ŽANKE VODORAVNO: Stasova, Temerin, maserati, Fgral, TA, SEATO, operas, tri, OM, trd in, Palestrina, ribarica, elektrina, kinerama, kumara, OJ, ber, Adi, Anastas, acisal, porsche, oro, lotion, Bersa, I Iona, monter, Nenad, ba- nana TEDNIK — 9. marec 1978 OGLASI IN OBJAVE - 15 od 9. do 15. m^rca 1978 CETOTEK, 9. MARCA: 9.00 TV v šoli: Majhno mesto, Vreme in podnebje. Literatura; 10.00, TV v šoU: Francoščina; 10.30,TV v šoli: Risanka, Fizika; 15.00, TV v šoli - ponovitev; 16.00 Šolska TV: Vesele vrečke in gcathce, Prometna vzgoja: Rdeče, zeleno in tudi rumeno; 16.30 Poročila; 16.35 Svetovno prvenst- vo v umetnostnem drsanju parov v Ottawi; Dokumentarni fihn: VE- LIKE REKE; 18.25, Obzornik; 18.35, Mozaik; 18.40, Zgodbe iz Kalevale; 18.50 Tehtnica za' natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.30, TV dnevnik; 20.00 Bo- ccaccio-Vuga: O sokolu; 20.35 V živo, vmes Poročila. PETEK, 10. MARCA: 9.00 TV v šob: Ruščina, Od petka do petka. Obiščite z nami Zagreb; 10.00; Ajigleščina, Ri- sanka, Zgodovina; 15.00 ,TV v šoli - ponovitev; 16.15 Svetovno prvenstvo v drsanju moških v OtUwi; 17.15, Poročila; 17.20 Gozdne zgodbe in nezgode; 19.35 Deček Dominik; 18.00 Obzornik; 18.10, Čez tri gore..., Octet Poljane; 18.40, Mozaik; 18.45 Prostorsko načrtovanje; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Zabavno glasbena oddaja; 21.05 Kramljanje z Indganci iz cikla Kanadski mozaik; 21.55 TV dnevnik; 22.10 Serijski fUm: SERPICO; 23.00 Poročila. SOBOTA, n. MARCA: 8.00 Poročila; 8.05, Zgodbe iz Kalevale; 8.15 S. M^arovič: Kosovirja na leteči žlici; 8,30 Vrtec na obisku: Pridite na razstavo iz otroških žepkov; 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.15 Pisani svet: Vrata; 9,50 Študij na univerzi: Medicina; 10.10,Madona, kje vsem sem te kopal (Bel^ja): 10.40 M. Kovač: V preiskavi; 11.35 Jugoslovanska trimska televizga; 12.05 Poročila; 14.40 .Poročila; 14.50 PalčekTom - barvni fikn; 16.20 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju žendc v Ottawi; 17.20, Mozaik; 17.25 , Nogomet Vojvodina:Celik; 19.15, Risanka; 19.30, Dnevnik; 20.00, D. Durieux: Paul Gauguin - nadalj.; 2.55 Zabavno glasbena oddaja; 21.55 W dnevnik; 22.15 625; 22.55 Evropsko dvoransko atletsko prvenstvo iz Milana; 23.55 Poročila. , NEDELJA, 12. MARCA: 8.40 , Poročila; 8.45 Za dobro jutro: Srečanje oktetov 77; 9.15 625 ; 9.45 M. K?rstner: Gruntov- čani; 10.35 Kaj je narobe, mladinski film; 11.25 Mozaik; 11.30 Ljudje in zemlja; PO- POLDAN: Svet v katerem živimo, barvni film - Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, tekmo- vanje parov iz Ottawe - Veseb tobogan: Brežice - Poročila - Streli popoldne, barvni film; 16.40, Vasa - tek, reportaža; 16,50, Športna poročila; 1655 Evropsko dvoransko atletio prvenstvo; 18.35 , Risanka; 18.50 Košarica Kvartner:Borac; 19.30 TV dnevnik; 20.25 D. Markovič: Vrnitev odpisanili; 21.25 TV dnevnik; 21.40 OkrogU svet; 21.55. Športni pregled; 22.35 Šahovski komentar - Bugojno 78; 23.05 Poročila. PONEDEUEK, 13. MARCA: 9.05 ,TV v ŠoU: Pravopis, Farma govedi. Za psemijo; 10.00 TV v šoh: Materinščina, Risanka, Ze- mljepis; 11.10 TV v šoh: Za najmlajše; 15.05 TV v šoli, ponovitev; 16.10 Kmetgska od- daja TV Beograd; 17.10 Poročila; 17.15, Risanka; 17.30 Svet, v katerem živimo, serigski barvni fihn; 18.00 Obzornik; 18.10 Razne tehnike; 18.40 Mozaik; 18.45, Mladi za mlade- 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 1^.30 TV dnevnik; 20.00 A. Rivemale: Sivka in Reseda; 21,45 Kulturne diagonele; 22.25 ,TV dnevnik. TOREK, 14. MARCA: 8.30, W v šoh: Angleščina, Pesem, Matematika, Vrtec, Kul- tura govorenja; 10,00,TV v šoli: Glasbena vzgoja. Risanka, Priro- doslovje; 14.30 TV v šoli, ponovitev; 16.05 Šolska T\: Pomorsko gospodarstvo in prista- nišča SFRJ; 1655 Poročila; 17.00 Svetovno prvenstvo v umetnost- nem drsanju najboljših v Ottawi; 18.00,Obzornik; 18.10 Mali svet; 18.40,Mozaik; 18.45 Iz src rasto v srca mostovi; 19.15 Risanka; 19,20,Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00, Diagonale; 20,35 G. E. Clancier: Cmi kruh, konec; 21.25 Jazz za izvoz: Janez Gregorc; 21.5 5,W dnevnik. SREDA, 15, MARCA: 8,35, W v šoh: Dnevnik 10, Naše planine. Od Budve do Žabljaka, Prostor v fibnu; 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, Film; 17.25 Poročila; 17.30 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici; 17.50, Potovanje v deželo lutk; 18.10, Obzornik; 18.20 Na sedmi stezi; 18.40 Mozaik; 18.55 Nazaj v planinski raj, iz cikla Moč zborovskega zvoka; 19.15 Risan- ka; 19.20, Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna: Morilci in priče, barvni; 21.45 Majhne skrivnosti velikih kuhar- skih mojstrov; 21.50 TV dnevnik; 22.05, Evropdco prvenstvo v namiznem tenisu iz Duisburga; 23.05 Poročila. Iz Lovrenca, 21. februarja 1978: Anton Kramberger, Lovrenc 27; Hedvika Pulko, Lovrenc 21; Stanislav Beranič, Zupečja vas 4; Franc Peršuh, Pleterje 39; Stanko RihtariČ, Zupečja vas 9; Maks Beranič, Krempljeva 4; Vili Pepel- nik, Zupečja vas 10; Frančiška Ivančič, Lovrenc 14; Jože Peršuh, Lovrenc 51; Katica Rihtarič, Drav- sko polje 70; Betka Galun, Lov- renc 8; Terezija Beranič, Lovrenc 46; Martin Medved, Pleterje 16; Franc Galun, Lovrenc 8/b; Marija Beranič, Zupečja vas 4; Branko Horvat, Lovrenc 72; Marta Bau- man, Lovrenc 91; Marija Turk, Zupečja vas 51/a; Jože Medved, Lovrenc 16; Franc Peršuh Pleterje 47; Jože Medved, Pleterje 42; An- ton Medved, Pleterje 52; Ivan Ko- ren, Pleterje 62; Branko Strel, Lovrenc 83; Rozika VindiŠ, Pleter- je 33; Marija Peršuh, Pleterje 40; Katica Gajšt, Pleterje 67; Marija Drevenšek, Pleterje 41; Iz Polenšaka, 23. februarja 1978: Jože Kukovec, Lasigovci 10; Liza Kirič, Slomi 15; Ivan Kova- čič. Polenšak 44; Daniel Kovačič, Polenšak 44; Alojz Erhatič, Polen- šak 3; Alojz Kvas, Polenšak 1; Janez Šmigoc, Polenci 46; Franc Osterc, Hlaponci 41; Lizika Ko- kol, Hlaponci 38; .Angela Petek, Brezovci 1; Marija Ducman, Lasigovci 12; Janez Kokol, Hla- ponci 38; Franc Kovačec, Slomi 1; Milan Lebar, Polenšak 29; Janez Kokol, Hlaponci 38; Anton Ku- har, Rotman 2; Franc Hojnik, La.sigovci 15; Franc Stebih, Polen- šak 25; Kristina Stebih, Polenšak 25; Daniel Petek, Polenšak 11; Marija Osterc, Hlaponci 41; Anica Plohi, Bratislavci 62; Ana Golob, Brezovci 20; Otilija Plohi, Polenci 42/a: Marija Megla, Polenci 42; Rozalija Petek, Slomi 41; Terezija Slana, Polenci 9; Albina Majcen, Bratislavci 44; Milena Majcen, Lasigovci 1; Alojz Janžekovič, Polenci 4; Zlatko Hojnik, Brati- slavci 53; Albin Kekec, Polenšak 57; Alojz Kokol, Bratislavci 49. Iz Hajdine, 28. februarja 1978: Marija Veronek, Zg. Hajdina 100/b; Marija Murko, Haloški vod/l; Anton Šišek, Jadranska 17; Kristina Kiselak, Ger. vas 71; Alojz Repič, Zg. Hajdina 79; Rudi Hahberger, Zg. Hajdina 87; Milan Gomboc, Sp. Hajdina 97; Andrej Bračun, Ger. vas 60; Roza Bračun, Ger. vas 60; Ivan Drevenšek, Ger. vas 14; Alojz Auer, Sp. Hajdina 43; Ivan Auer, Sp. Hajdina 43; Rozalija Mohorko, Skorba 39/a; Marija Cebek, Draženci 76/a; Erika Svenšek, Zg. Hajdina 82; Jože Galun, Hajdoše 73; Jakob Silak, Hajdoše 77; Cilka Fajt, Draženci 82; Sonja Segula Dražen- ci 40; Katarina Cebek, Draženci 76; Edi Krajnc Zg. Hajdina 7; Anica Koritnik, Draženci 91; Veronika Panikvar, Ger. vas 50; Marija Kosec, Draženci 22; Alojz Repič, Zg. Hajdina; Janez Turn- šek, Ger. vas 41; Jože Novak, Ger. vas 22; Danilo Sohar, Zg. Hajdina 202; Vojko Sohar, Zg. Hajdina 202; Janko Kiselak, Gerečja vas 46; Marta Sitar, Zg. Hajdina 58; Stanko Sitar Zg. Hajdina 58. Tobačna tovarna Ljubljana TOZD TOBAK PE Ptuj, Prešernova 2 OBJAVLJA na podlagi sklepa Odbora poslovne enote Ptuj prosta dela in naloge štirih prodajalk-cev za določen čas s polnim delovnim časom za kiosk Ptujske toplice in avtobusna postaja Ptuj. Pogoj: končana poklicna šola za prodajalce. Pismene prijave s podatki in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejepna PE Ptuj, Prešernova 2 v 15 dneh po objavi. Zavod dr. Marijana Boršt- narja Dornava objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA za nedoločen čas. Pogoj: poklicna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Pismeno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na zavodov naslov v 15 dneh p objavi. DES TOZD ELEKTRO PTUJ OBVEŠČA prebivalce Bišečkega vrha in druge, da je novozgrajena jamborska transformatorska postaja v Bišečkem vrhu POD NAPETOSTJO. Plezanje po jamboru in drogovih, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo, je SMRTNO NEVARNO! RADIO PTUJ ČETRTEK, 9. marca: 9.30 do 10.30 VoUtve v delovnih kolektivih, 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16..30 Pionirji zdravo v OŠ Juršinci II. del, 16.45 Pesmi jugoslovanskih narodov m narodnosti. 17.00 Novice, 17.05 Kulturna panorama -PD Videm 17.20 Jugoslovanski vokal instr. an.sambh, Delo AMD Ptig, 17.50 Vedri ritmi. PETEK, 10. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna ;lasba, vmes EPP, 16.30 Radijska univerza - za nosečnice, 16.40 Comorni moški zbor iz Celja, 17.00 Novice, 17.05 Mladi danes, 17,35 Igumo za razvedrilo. SOBOTA, 11. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Pred jutrišnjimi volitvami, 17.00 V soboto popoldne (zabavna in popularna glasba, magnetofonski zapisi, nasveti, gost oddaje ...) NEDELJA: 12. marca: 7.05 Dobro jutro, danes so volitve - posebna oddaja s poročih in magnetofonskimi zapisi iz volišč, zabavna glasba in domači zborL 11,00 Tedenski pregled dogajanj in obvestila, 11.30 Poročila iz volišč, vmes EPP in zabavna gla^a, 12.30 Čestitke poslušalcev, vmes poročila iz volišč. PONEDELJEK, 13. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva, 16.45 Zabaval vas bo orkester m zbor James Last, 17.1)0 Novice in EPP, 17.10 Iz stare diskoteke, 17.30 Delegacije obravnavajo - poročilo volibie komisije, 17,40 Operetne melodije. TOREK, 14. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna :^asba, 16.30 Naš komentar o izidu volitev, 16.35 Više Ptujdcega festivala, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Delavec v kolektivu PTT, 17.20 Poje vam Enrico Macias, 17.35 Predstavljamo vam Antona Horvata, tavnatelja glasbene šole Ptuj, 17.45 Orkester Norman Candler. SREDA, 15. marca: 8.10 Dobro jutro in poročila, 8.15 Pogovori v živo, 8.30 Obvestila in EPP, 8.45 Cicibani, dober dan, 8.58 Povzetek in odpoved oddaje. V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana. PROJEKTIVNI BIRO PTUJ, p. o. Podjetje za projektiranje visokih in nizkih gradenj, Ptuj, Trg MDB 2, telefon št. 77-391 OBJAVLJA naslednja prosta delovna opravila v OZD Ptui; 1. Vodjo skupine za urbanizem — 1 delavec Pogoji: visoka strokovna izobrazba - arhitektonska smer z 1 do 2 leti delovnih izkušenj. 2. Samostojna izdelava tehnične dokumentacije za nizke gradnje in izdelava prometnih študij — 1 delavec Pogoji: višia strokovna izobrazba gradbene smeri, 1 do 2 leti delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit. Poskusna doba 2 meseca. 3. Opravljanje administrativnih del za skupino urbanizem — 1 delavec Pogoji: srednja strokovna izobrazba administrativne ali ekonomske smeri pripravnik. 4. Risarska dela — 1 delavec Pogoji: 2-letna šola za tehniške risarje in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusna doba 1 mesec. Nastop službe za vsa delovna opravila takoj ali po dogovoru. Vloge za doka žila dostavite Odboru za medsebojna razmerja na naslov delovne organiza- cije. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Osojnikova 1 vabi k sodelovanju Č I S T I L K O 23 nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Osebni dohodek v okviru določil sporazuma. Kandidatke naj pošljejo pismene prijave v roku 10 dni od objave. DES TOZD Elektro Ptuj obvešča p-eblvalce Hajdoš in druge, da je novozgrajena jambor- ska transformatorska posta- ja v Hajdošah POD NAPETOSTJO! Plezanje po jamboru in drogovih, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO! DES TOZD Elektro Ptuj obvešča prebivalce Budine in druge, da so elektroener- getski objekti prečrpoval- ne postaje za čistilno napravo v Budini POD NAPETOSTJO. Približanje delom, ki so pod napetostjo, je SMRTNO NEVARNO! mali oglasi SADNA DREVESCA raznih sort jablan, hrušk, breskev, cepljene kutine, marelice, orehe, murve itd., vam nudi in posreduje znana tt)LČEVA DRE:VESNICA pri gasilskem domu ob cesti pod Gomilo, p. 62256 Juršinci. KUPIM dobro ohranjeni betonski mešalec. Anton Horvat, Ptuj -Slovenskogoriška 1. PRODAM avtoprikoUco, nosil- nost 400 kg, tel. 79-064, G»rišnica. PRODAM moped - 4 brzinec. Jurij Kurbus, Kajuhova 1, Ptuj. SOBO ODDAM dijaku ali dijakinji. Spolenjakova 22, Ptuj, telefon 78 759. V DOPOLDANSKEM ČASU pazim otrok? v Dornavi ali v bližini. Marija Simonič, Dornava M. PRODAM več mesnatih svinj, težkili od 120 do 200 kg. Zg. rtjdina 55. IŠČEM UPOKOJENKO za var- stvo dveh otrok na domu. Angela Krajnc, Slovenski trg 6. Pri Vid o vič u) PRODAM 1 ha travnika v Doleni. Minka Zupanič, Lovrenc na Dr. p. 11. V Zg. Leskovcu ugodno mODAM PARCELO, ki obsega vinograd in sadovnjak. Parcela je primerna za gradnjo vikenda. Dtjgovor na naslovu: Slavko Hriberšek, Maribor, Cankarjeva 26. ČRNO-BELI televizor R-Niš in 60-basno harmoniko »Melodija" ugodno prodam. Hojak, Kidri- čevo 8. PRODAM nedograjeno hišo v Ptuju, Brstje 5. Vse informacije dobite na telefon 069-22 636, in na naslov Milan Kosec, Cvetkova 11, 69000 Murska Sobota. PODPISANI Vladimir Trstenjak iz Ptuja, Mhnska 17, opozarjam vsakogar, da nisem plačnik dolgov, ki jih bo naredila Marija Trstenjak iz Ptuja, Mlinska 17. SADNA DREVESCA, raznih sort hrušk, jablan, breskev, sliv in marelic ter čni in rdeči ribez - vam nudi iz drevesnice. Zofka Čeh, Selce 51, p. Vohčina. Enofazno 5-stopenjsko črpalko PRODAM, Krčevina 15 pri Vurbergu. OPREMLJENO SOBO ODDAM pšteni delavki za majhno pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi. 52 arov njive dam v najem. Oglasite se pri Angeli Volf, Minska 2, Ptuj. PRODAM kuhinjsko kredenco. Ogled vsak dan od 12.30 do 15. ure. Ziherlova ploščad 4, stanovanje 15, Ptuj. PRODAM rušt. Naslov v upravi Tednika. | NUJNO POTREBUJEM POSO- i JILO 10.000 din, vrnem do 1. . novembra 1978. Za obresti dam 100 kg težko s'vinjo. Naslov v upravi Tednika. 70 arov travnika prodam. Oglasite se v Slovenji vasi 34. PRODAM spalnico, manjši regal, lavč-garnituro in trajnožarečo peč. Komik, CMD 9/III. PRODAM traktorska priključka, jlug, brano in izruvač krompirja. Venta, Osluševci, 62273 Pod- gorci. HRODAM vseljivo hišo z vrtom in brajdami v bližini Ptuja. Informacije pri Matidh Hotko, Na postajo 13, Ptuj (pri hajdinski žel. postaji). POCENI PRODAM strešno ope- ko. Oglasite se na Potrčevi 40 v Ptuju pri Zupaniču, vsak dan od 16. do 18. ure. PRODAM solo kitaro, ameriško pevsko ozvočitev MEMTHREE 240 W z efekti in bas ojačevalec PEAVEV 210 W. Informacije v Klubu mladili, Ptuj, Titov iig, 15 ali pri Ivanu Vobiiajerju, Majšperk 35. SONČNO OPREMLJENO SOBO ODDAM fantoma. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi Tednika. ZELO POCENI PRODAM pohi- štvo za dnevno sobo. Stane Predovnik, CMD Ptuj, telefon 77-145. PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem, 95 arov zemlje v Hlaponcilil 1. Kupci se naj cglasijo v Zg. Velovlaku 5. PREKLICUJEM SPRIČEVALO II. letnika UAŠ na ime Perkovič Danica, Slomškova 5, Ptuj. PRODAM rabljeno strešno ope- ko. Viktor Lobenvan, Kungota 87, p. Kidričevo. PRODAM SPAČKA, letnik 1970, registriran do januarja 1979 za gotovino ali ček. Informacije od 6. do 14. uie na telefoij 77 663. PRODAM 1 ha travnika v Majšperku ah dam v najem. Anton Peršuh, Zupečja vas 54. PRODAM gradbeno parcelo z vso dokumentacijo. Na obrežju, Ivan Rotvajn, Ptuj, Rimska 13. PRODAM mlado kravo, brejo 8 mesecev. Martin Veršič, Krčevina pri Vurbergu 76. PRODAM tri parcele ob cesti. Ivana Vinkler, Budina 46. PRODAM več parcel za vikende v lepem kraju, dostop z avtom v Leskovcu. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM 7 let staro kobilo in žrebico staro 8 mesecev, rdeče barve 400 kg težko. MLATILNICO Amos 21, samo eno leto rabljeno, voz na sije (6 cm) skoraj nov, nove 5 m lestve za seno. Jože Medved, Podlože 13, Ptujska gora. FANT IN DEKLE IŠČETA PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO, s souporabo kopalnice v Ptuju ali okohci, ah pa vzameta v najem manjše stanovanje za dobo 3 let. Ponudbe na uredništvo Tednika pod „Redna plačnika". NJIVO DAM V NAJEM za dobo 5 let. Oglasite se pri Vauda, Rogaška cesta 10 v Ptuju. i| ČETRTEK, 9. marca: ROMAN- CA NA RIVIERI am. barv. vistav. Bubezendci fihn, ob 18. in 20 uri; PETEK, 10. maica: ŠTIRINOŽNI DETEKTIV am. hapf. kriminaka, ob 18. in,20. uri; SOBOTA, U. in NEDEUA, 12. marca: ZAKON SOVRAŠTVA am. barv. CS \vestern ob 18. in ob 20. url v NEDEUO ob 16., 18. in ob 20. url Ob 10, uri bo matineja slovenskega barvnega lutkovnega fihna ZVEZDICA ZASPANKA; TOREK, 14. in SREDA. 15, marca: MOŽ SREČNE ROKE, - am. barv film, ob 18. in.ob 20, v SREDO ob 20. uri bo am. barv, CS fihn ZLOMLJENA KRILA; OBVESTILO Ljudska in študijska knjižnica Ptuj obvešča delovne kolektive in šole, da lahko organizirajo od 1. marca dalje skupinske oglede študijske knjižnice ob četrtkih, in sicer v prvi polovici meseca ob četrtkih dopoldne od 7. do 10. ure, v drugi poiwici meseca pa ob četrtkih popoldne pd 15. do 18. ure. V navedenem času bo lahko posredoval knjižničar skupinam in posameznikom zahtevnejše informacije. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj razstavlja v prostorih študijskega oddelka na Trgu svobode 1 — knjižne novitete. Razstava bo odprta še vključno do 11. marca 1978. Razstavljale! iz Beograda in Ptuja Izvajanje letošnjega delovnega programa v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju bomo začeli, tako kot v prejšnjih letih z razstavo, posvečeno mednarodne- mu prazniku"žensk 8. marcu. Izle- ta v leto se je ob tej priliki vrstilo število različnih tematskih razstav, ki so poudarjale vlogo žensk, predvsem pa njihovo pomembnost v osnovi družbe, v družini in njihovo ustvarjalno moč, ki je kljub številnim vsakodnevnim obveznostim tako ali drugače prihajala do izraza. Letos smo želeli ta ustaljeni na- čin tematsko nekoliko spremeniti, brez, da bi pri tem zanemarili osnovni pomen praznovanja. Zato smo se odločili za razstavo, v kate- ri ne nastopajo ženske same, ki govorijo o sebi ali s svojimi deli poudarjajo lastno ustvarjalnost. Pripravili smo tematsko razstavo likovno nadarjenih otrok Ptuja in Beograda, posvečeno ženskam, njihovemu osnovnemu pomenu in mestu v družini in družbi. S tem so zajeta tudi njihova vsakodnevna opravila doma in na drugih mestih, obenem pa je poudarjena njihova vloga materinstva. Otroška čustva in hotenja sicer dopuščajo izredno svoboden, nevsiljiv in samostojen pristop k motivu. Se posebej pa se to odraža v oblikovnem smislu, kjer je mogoče na razne načine izražati svoje občutke, enostavno in izred- no izvirno podajati svoja opažanja in vtise, neobremenjeno orisati dogodke ter jih fantazijsko neposredno povezovati in obravnavati, kar zna iz sveta odraslih le malokdo. Zato je njihov nastop toliko bolj zanimiv, saj je v njem izpričane izredno dosti tenkočutnosti, nežnosti in pestrega pojmovanja, kot da bi o motivu razpravljali resni ustvarjal- ci, ne pa otroci med petim in štirinajstim letom starosti. Otroško likovno ustvarjanje ta- ko pri naši, kot pri otrocih vsega sveta, bazira na spontanosti izraza. Tehnična sredstva: raznobarvne krede, barvni tuši, tinkture, tiskar- ska barva, akvarelne barve, vse to je omogočilo otrokom, da so komponirali barve v odnosu na fabulo ali svobodno izvajali potrebne tehnične postopke, kot je slučaj z linorezi in se preizkušali v kolažu. Za otroke — razstavljalce iz Beograda smo dolžni povedati še, da kot ustvarjalci izhajajo iz Do- ma pionirjev, kjer že od leta 1957 deluje študijski center za likovno vzgojo otrok, pozneje (1964) preimenovan v Ukovni atelje pri Domu pionirjev Beograda. Ni dvoma, da taki pogoji izredno ugodno vplivajo na likovno nadarjene otroke, saj se program dela odvija neodvisno od načrtne- ga dela v šolah, vključuje pa tudi predšolske otroke. Kljub širokim zahtevam po izpolnjevanju splošnih učnih načr- tov, današnji izobraževalni pro- grami po vsem svetu posvečajo vendarle precejšnjo pozornost tudi raznim oblikam likovnega pouka predšolskih in šolskih otrok. Vsi ti in podobni poizkusi ter napori na- ših in tujih likovnih pedagogov so rodili izredne uspehe, saj so s sodobno metodo in z vztrajnim delom dvignih celotno likovno ustvarjanje otrok pri nas in v svetu na izredno visoko strokovno ra- ven. V zadnjih desetletjih so otro- ško ustvarjanje te vrste uvrstih v enakovredne likovne manifestaci- je, podobne manifestacijam, posvečenim umetnikom svetovnega slovesa. Tudi naši mali oblikovalci so po zaslugi likovnih pedagogov sirom Jugoslavije z razstavljanjem doprinesli ne samo k slovesu domovine, ampak so tudi številne domače in tuje nagrade dodeljene raznim šolam, likovnim pedago- gom in otrokom iz vseh naših republik in pokrajin. Ta dejstva zares lahko zopet vlivajo pogum ne samo izvajalcem programov in likovno nadarjenim otrokom, am- pak tudi nam, ki po svoje populariziramo njihova prizadeva- nja. Tako kot gostom, želimo tudi ptujskim razstavljalcem iz osnov- nih šol: ,,Franc Osojnik," ,,lvan Spolenjak" in ,,Tone Žnidarič", posvetiti enako pozornost v zave- sti, da njihova dela niso nastajala vedno pod najboljšimi pogoji, brez dodatnega programa, največkrat pa smo v redkih urah rednega izobraževalnega načrta. Ob vztraj- ni podpori preizkušenih pedago- gov, ki so znali pravilno uporabiti bogato otroško fantazijo in jo ustrezno usmerjati k uresničevanju tematske zamisli, je treba tudi njihova prizadevanja nagraditi vsaj z razstavljanjem. V splošnem pa naj bo ta razstava tudi pri nas pobuda za odločnejšo pozornost otroškemu likovnemu ustvarjanju, ki naj se ga ne vzame samo kot doživetje duševnosti, ampak kot resna osnova in sestavni del za kasnejša sociološka in estetska vrednotenja odrejenih prilik. dr. Štefka Cobelj Mama prod^alka - Ivan Šenkiš, 9 let, OŠ Franca OsGJnika Ptuj Foto: R Mamici za praznik Foto: R DELO ŠE PREMALO ZNANO Ko sem jo pred dnevi obiskala na njenem delovnem mestu v obdravskem zavodu za veteri- narstvo in živinorejo Ptuj, je pripravljala eradivo za eno izmed predavanj. St v mesecu maicu bo Elica s pomočjo gospodinjskih učitehic, predavala članicam kmečkih aktivov o higienskem pridobivanju mleka in ureditvi kmečkega vrta. V okviru progra- ma dela odbora kmečkih žena pa tečejo tudi predavanja o zdravi preliiani in zamrzovanju živil Vseh predavanj bo v letošiijem letu 30. Program dela odborov kmečkih žena pripravlja Zadružna zveza Slovenije, iz njenih sredstev se tudi financira pospeševalno delo s kmečkimi ženami Program je pester, saj obsega poleg strokovnih predavanj, tudi poučne izlete. V cicvir pospeševalnega dela, kot je dejala Elica, skušajo zajeti čim več kmečkih žena. Tako jim je že uspelo pridobiti nekatere žene haloškega območja, predvsem iz Maišperka in Žetat rospeševalka mora biti pri svojem delu iznajdljiva, prila- god^iva - imeti mora torej veselje do dela na terenu. Njeno delo ni laliko, k^ub temu pa je polno doživetij. ,Čeprav dela kot pospeševalka manj kot leto dni, je vzpostavila prisrčen stik s kmečko ženo. Spozrula je, da kmečko ženo pridobiš za razna predavanja tudi s pomočjo poučne^ izleta. V letošnjem letu bodo pripravili 6 do 7 ekskurzg. Ehca je absolvent višje agro- nomske šole v Mariboru. Odlo- čitev za poklic je v njej dozorela že zelo zgodaj; vplivala je tudi bližnja okolica, saj je doma iz Domave. Cez čas bo zapustila delo pospeševalke, delam bo na evidenci prirasta mlečnosti krav. Želimo ji obilo uspeha pri njenem bodočem delu. MG Elica Kolarič foto: 2k Izbrati tiste, ki uživajo zaupanje Aktivni družbenopolitični dela- vec je v krajevni skupnosti Vito- marci Franc TOS, ki vodi pro- svetno društvo, je sekretar KK SZDL, ob letošnjih volitvah pa ravno tako že drugič kandidat za občinski družbenopolitični zbor. Dosedanje delo delegatov v svoji sredini je takole ocenil: ,,Najprej moram povedati, daje zame veliko priznanje že drugo mandatno dobo delati kot delegat v družbenopolitičnem zboru ob- činske skupščine. Delovanje delegatskega sistema pa je tudi v krajevni skupnosti Vitomarci zelo velikega pomena. Velik napredek je v tem, da lahko naš občan iz tako imenovane baze prinaša v skupščino naša mnenja in predloge o vseh vprašanjih v občini in krajevni skupnosti. Mis- lim, da je dala ta prva štiriletna mandatna doba delovanja dele- gatskega sistema dovolj izkušenj za nadaljnje delo. Res je tudi, da delegat v tej prvi mandatni dobi ni bil še takšen kot si ga je ustava za- mislila, vendar so bila minula štiri leta pomembna šola, v tem drugem mandatu bo potrebno vse slabo odpraviti. Doslej smo'imeli večinoma splošne delegacije, ki pa niso odigrale tiste vloge, ki bi jo mora- le. Zato smo tokrat, konkretno v Vitomarcih prešli na posebne in splošne delegacije da bodo lahko naši bodoči delegati še konkretneje prenašali mnenja iz sredine iz katere izhajajo. V Vitomarcih smo vse politične in druge priprave na volitve izvaja- h po določenem programu. Ocenili smo delo slehernega delegata in vsaj upam, izbrali za naprej tiste, ki v resnici uživajo naše zaupanje. Prepričan sem, da bomo svojo nalogo v nedeljo tudi v Vitomarcih opravili tako kot se to od nas pri- čakuje." mš Krapina V soboto začetek delavskih srečanj V Krapini se je začelo 17. tradicionalno srečanje bratstva in prijatejgstva. V veliki festivalni dvorani, pod pokioviteiystvom Krapinske tekstihie tovarne, so se številnim obiskovalcem predstavili Ptujčani in sicer prosvetno društvo Cirkovce. V kulturnem programu, ki je sodil v okvir letošnjega praznika žena, so nastopiti folklorna skupina, me- šani pevski zbor m tambiuašL Domačin letošnenjega srečanja bratstva in prijateljstva slovenskih in hrvaScih občin je Občinski sindikalni svet Slovenska Bistrica, ki bo v tem letu organiziral več kulturnih, špatnih in drugih prireditev. zk „Lačni tatovi" v noči od prvega na drugi marec ob pol dveh zjutraj so doslej še neznani nepridipravi vlomili v samopostrežno trgovino „!zbire" na Selški cesti 1, v Ptuju. Še pred vlomom so se oskrbeli s krampom in lopato ter okrog 5 metrov dolgim električnim kablom. Obstaja sum, da so orodje odnesli z gradbišča, saj je na njem še sled betona. Komplet krampa in lopate spada v požarno opremo organizacij združenega dela ali v zimsko q)remo tovornih avtomobilov. Storilci so vstopili v trgovino na ta način, da so si v bUžini poiskali lestev in jo prislonili na okno trgovine z dvoriščne strani, odstranili železne križe na oknu ter se s pom.očjo električnega kabla spustili v notranjost trgovine. Škoda, ki so jo povzročili s svojim dejanjem je ocenjena na 4000 dinarjev. V trgovini niso šegah po vseh dobrotah ter so izbrali raje salame, kekse, bučno olje, pelinkovec in cigarete. Z njimi so napolnili vrečo, iz katere so poprej izsuli krmilno molco. Na postaji milice Ptuj so povedali, da so storilci na kraju dejanja pustih „uporabne" sledove in „vlomilsko" orodje: kramp, lopato in električni kabel. Delavci postaje mUice Ptuj prosijo vse občane, ki pogrešajo omenjeno orodje, da se oglasijo! MG Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj Novi način izračunavanja subvencij za stanarine Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je pripravila predlog za novi način izračunavanja delne nadomestitve stanarin za družine z nizkimi osebnimi dohodki. Vlogo za sub- vencioniranje bodo morali v bodo- če potrditi hišni sveti in komisije za socialna vprašanja pri krajevnih skupnostih. Poleg tega bodo na novo določene znosne stanarine glede na doseženi skupni dohodek na družinskega člana v preteklem letu. Predlog predvideva, da se stana- rina ne bi delno nadomeščala, če hišni svet da izjavo, da prosilec zapravlja — za alkohol in po- dobno, če ima družina osebni avtomobil in nepremičnine. O predlogu bo razpravljalo združeno delo in se odločilo, ali in koliko so te spremembe upravičene. Da bi v bodoče hitreje reševali stanovanjsko problematiko pa bi naj, tako možnost namreč dopušča zakon, ki je pa v Sloveniji še niso izkoristili, povišali stanarino tistim stanovalcem, ki presegajo določe- no stanovanjsko površino na člana družine. Tako bi stanovalci, ki presegajo določeno površino, za preseženi del plačali dvakratni ali morda trikratni znesek. S tem bi pospešili zamenjavo stanovanj, tako da bi družine z manj člani zamenjale veUko stanovanje za manjše. O teh in še nekaterih drugih spremembah se bodo po razpravi v združenem delu odločali delegati na zasedanju skupščine stano- vanjske skupnosti. N. D. RODILE SO: Kristina Veselko, Ptujska cesta 2, Ormož - Suzano; Džurdžica ^Išak Sobetinci 6 - Bojana; Štefanija Hanže^, Svetinci 12 - Vlasto; Rozahja Pondik, Rakovci 52 - Ireno; Rozina Draškovič, Sp. Jablane 2 - Darka; Marija Majer, Bukovci 82 - Renato; Vilma Mesaric, Po^ska cesta 30 - dečka; Silva Medved, Cvetkovci 59 - Mirana; Milica Antolič, Cvetkovci 52 - Tatjano; Marija Pralija, Žgečeva 2 - Barbaro; Stefan^a Kramberger, Levajnci25 - dečka; Marjanca Sagatlin, Slovenja vas 16 dečka; Marga Jernejšek, Stoperce 35 - Eriko; Vesna Ribič, Selška cesta 46 - deklico; Zlatka Jaušovec, Runeč 22 - Darjo; Ivka Orlač Dobrina 38 - Marjano; Majda Strafela, UL B. Kraigherja 8 - Dejana; Marga Šoštarič, Bezjakova 3 dečka; Vera Slameršak, Šturmovci 6 - dečka; Jožefa Zafošnik, Plcterje 30 - dečka; Ivana Tomažič, Mala vas 28/a - deklico; Stef;mija Arnuš, Gomila 2 - dečka; Nada Novina, Jelovice 18 - dečka; Janja Fekonja, Bučečovci 8 - Jasmino; Marija Ceh, BLšcčki vrh 2 - Aleksandra; Marija Turnšek, Ž;imenci 9 - dckhco; Zlata Novoselnik, Ob železnici 5 - dečka; Terczga Korže, Grdina 29 - deklico; Marija Kramberger, Brstje 1 - Jožeta; Marija Potrč, Jiršovci 32 - deklico; Zinka Ivančič, VeL Okič 10 - dečka; Kristina Klcp, ZlatoUčje 93 - dečka; Matilda Majojn, Bratislavci 23 - dečka; Marija Simonič, Gabernik 3 - deklico-,. POROKA: Janez Kozel, Popovci 17 in Danica Horvat, Janežovski vrh 46. UMRLI SO: Marga Toplak, Zg. Vetoviak 24, roi, 1^04, umrla 26. februarja 1978^ Marga Žerak, Cermožiše 51, Zetale, roj. 1910, umrla 25. februarja 1978; Ivan Potočnik, Zelenikova 2, roj. 1910, umrl 28. februarja 1978; Alojz Šuler, Muršičeva 15, roj. 1895, umrl 2. marca 1978; iMaksimilijan Rimele, Krčevina pri Ptuju 49, roj. 1906, umrl 2. marca 1978; Elizabeta Kdtot, Gorišnica 75, roj. 1906, umrla 4. marca 1978. TEDNIK izdaja zavod za časopisno ir" radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MlhAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefof' (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, tujino 250 dinarjev. Žiro račuf SDK Ptuj 52400-601-106^9- Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obJavčevar.jiJ proizvodov in storitev v pronnet^ spada TEDNIK med proizvode, katere se ne plačuje temeljf^' davek od prometa proizvodov. ČRNA KRONIKA v preteklem tednu je bilo na na- ših cestah malo prometnih nezgod. Organi prometne varnosti v Ptuju in njenih oddelkih so zabeležili ie štiri prometne nezgode, v katerih so bile poškodovane 3 osebe, materialna škoda pa znaša 4400 dinarjev. Težka prometna nesreča pa je bila na magistralni cesti, ki jo obravnavajo delavci prometne milice v Mariboru. Zaradi neprevidnosti v smrt v četrtek, 2. marca ob 11.40 se je na magistralni cesti pri Hajdini zgodila prometna nesreča, ki je zo- pet terjala človeško življenje. Franc Koritnik, star 67 let iz Dražencev 91, je iz neprednostne ceste zapeljal na magistralno cesto v trenutku, ko je po njej vozil Vladimir Rukavina iz Maribora. Prišlo je do neizogibnega trčenja in kolesar Franc Koritnik je na kraju nesreče umrl. Ponovno opozorilo na previdno vožnjo in sl^rajno pazljivost ob zavijanju na prednostno cesto! Nenadno zavijanje kolesarja 27. februarja se je ob 8.10 v naselju Strelci (cesta Spuhlja—Or- mož pri Borlu) pripetila prometna nezgoda, v kateri se je hudo te- lesno poškodoval kolesar Anton Korošec iz Strelcev l/a. Drugi udeleženec v nezgodi je voznik tovornega avtomobila Ivan Horvat iz Cakovca. Do nezgode je prišlo zaradi nenadnega zavijanja kole- sarja Antona Korošca. Izsiljevanje prednosti Voznik osebnega avtomobila Martin Slodnjak iz Bodkovec 47 je vozil iz smeri Rogoznica po Potr- čevi cesti, križišču ceste s Ciril Metodovim drevoredom je zavijal v levo, ko mu je nasproti pripeljal Ivan Veselko, voznik kolesa z mo- torjem, ki je vozil naravnost in skušal izsiliti prednost, zaradi tega je prišlo do trčenja. Nezgoda se je pripetila 3. marca ob 18.10. Ivan Veselko se je lažje telesno poško- doval, materialna škoda znaša 1600 dinarjev. Ponovno izsiljevanje prednosti Istega dne se je na Potrčevi cesti v Ptuju zgodila še druga prometna nezgoda prav tako zaradi izsiljeva- nja prednosti. Do nezgode je prišlo v križišču ceste z Gregorčičevim drevoredom. Udeleženca v nezgo- di: voznik osebnega avtomobila Janez Topolovec iz Dravcev 18 in Franc Zavec iz Nove vasi pri Ptu- ju, voznik kolesa. V nezgodi se je Zavec lažje telesno poškodoval, materialna škoda znaša 2000 dinarjev. MG vreme do nedelje, 19. marca 1978. Mlaj bo v četrtek, 9. marca ob 3.36. Napoved: vreme se bo poslabšalo. Padavine bodo kot dež, a bodoknuilu prešle v sneg. Padlo bo precej snega, posebno še, ko bodo zapiliali mrzli severno vzhod ni vetrovi Slabo vreme bo v presledkih tkžalo od 10. do 18. marca. Oseiimajstega marca bo sneg ponovno prešel v dež, V nedelo, 19, marca bo vetrovno, lepo in mrzla Alojz Cestnk