Poštnina plačana ,v gotovini LetO IIV._V Ljubljani, V nedeljo dne 11. julija 1926 Št. 154. Posamezna številka 3 Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemsfvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno vJugo-slavili 80 Din, za inozemstvo 100 D S ledensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vnta mali oglasi po 1'SO In Z D.vet Ji oglasi nad 43 mm vlllna po Din 2-30, velOd po 3 In 4 Din, v urednUlcem delu vršilca po IO Din p Pri veCtem o naročilu popusl Izide ob 4 ilulral razen pondeljko in dneva po proznltaj Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici it. 6jIII Rokopisi ae ne vračalo, nefranUlrana pisma se ne spre/emafo Uredništva telefon štev. SO, upravntštva štev. 328 Političen lisi ssa slovenslci narodi Uprava /e v Kopltarlevl al.št. a - Čekovni račun: Cfabl/ana štev. 1O.0SO In 10.34» tca lnaerate. Sara/evo št. 7563, Zagreb št. 39.0U. Vraga ln Dana/ št. 24.797 Polna negotovost sedanjega položaja. ZAHTEVE RADIČEVCEV. - ZAVLAČEVANJE DO JESENI. PA GA NE NAJDEJO VSI IŠČEJO IZHODA, Bolgrad, 10. julija. (Izv.) Nobenega dvoma ni, da kriza sedanjega režima obstoja in da se razvija. Za reševanje krize je značilno, da se sedanja kriza rešuje na tisti skrivnosten način, kakor so se reševale ob sestavi poslednjih štirih Uztmovdcevih vlad. Brez upoštevanja parlamenta in celo brez upoštevanja večine klubov se za kulisami vršijo pogajanja, delajo nove kombinacije ter ustvarja nov položaj. Po sklepih Radičevega kluba, katerih pomen smo dosedaj dovolj označili, je bilo pričakovati, da bo prišlo med obema vladnima strankama čimpreje do merodajnih pogajanj. Vendar pa do oficielnega sestanka med za* stepnikoma obeli stranic ni prišlo prej, kakor notoj, kar se spravlja v zvezo s tem, da radikali še niso čisto na jasnem, ali naj po po, slednjih sklepih Radičevega kluba sploh še poskušajo nadalje sodelovati,z Radičevci, ali naj končnoveljavno prekinejo ž njimi in poiščejo nove poti iz položaja. Velik del radikalov dela na to, da bi se radikalna stranka z Ra-dičem sploh več ne pogajala, češ cia je njegova tendenca popolnoma jasna. Ko je Radič uvidel, da med ljudstvom ne-prestano izgublja, je začel z vso silo delati na to, da bi šli čimpreje na volitve, da bi se onemogočilo vsako delovanje parlamenta in da bi se sploh onemogočila vsaka nova večinska kombinacija v sedanji skupščini. Ne glede na to, da volitve v sedanjem trenutku, ko čaka. narodno skupščino toliko važnega dela, — tako pravijo radikali, — niso na mestu, smatra Radič za sebe in za svojo stranko kot edino možni izhcd, da reši svoj položaj, v kolikor se da rešiti, to, da gre na volitve. Zato on, kakor tudi radikali, zavlačuje krizo. Šele nocoj je prišlo do prvega sestanka med predsednikom Radičevega kluba Pavlom Radi uem in predsednikom vlade Uzunovičem. Na sestanku, ki je trajal do 10 zvečer, je Pavle Radič poskušal pridobiti predsednika vlade za Radičev načrt. Glavne zahteve Radičevcev so sledeče: Radikali naj žrtvujejo Nikiča, radikali naj odstopijo RadičeWestminster Gazette« daljši članek, kjer ugotavlja, da če bi se hotel L-oebejev govor uresničiti, bi Francija, Italija, Romunija in nasledstvene države temu nasprotovale. List opozarja Nemčijo na obveznosti mirovnih pogodb in pravi, da bi bil ena- ko potreben soglasni sklep sveta Društva narodov za to rešitev. Gotovo pa je, da se bo to vprašanje v mednarodnem svetu bolj razpravljalo. Gotovo pa je tudi, da Anglija tega vprašanja ne bo navezala na vprašanje vstopa Nemčije v Društvo narodov. V6ekako se pa morajo take zadeve obravnavati z največjo diskretnostjo. —o— Pogajanja dr. Sintelena. Dunaj, 10. julija. (Izv.) Na povabilo ministra za prosveto dr. Rintelena se je včeraj pri njem zglasilo zastopstvo socialno-demokrat-skih poslancev in zveznih svetov, obstoječe iz župana Seitza, poslancev dr. Bauerja, dr. Dan-nenberga in Glockla in mu predalo sklep predsedstva. Dr. Rintelen je izrazil željo, da začno stranke z meritornimi pogajanji o vprašanju ljudskošolskega načrta. Zastopstvo mu ie odgovorilo, da z ozirom na storjen sklep ni v to pooblaščeno. Dr. Rintelen je opozoril na to, da se bliža jesen in si pridržal možnost, da po pogajanjih z večinskimi strankami stavi konkretne predloge, ld bi mogli tvoriti predpogoje za meritorna pogajanja. Dunaj, 10. julija. Izv.) Parlamentarni položaj gre proti vrhuncu krize. Sicer se je posrečil sporazum pri sestavi preiskovalnega odbora in formubranja zakona o prvi centralni banki. Jedro situacije je še vedno šolsko vprašanje in kriza je v tem, ker socialni demokrati odklanjajo pogajanja z vlado v tem vprašanju, ker da se prvotni dogovor od vladne strani ni držal. Dr. Rintelen je za ponedeljek sklical konferenco deželnih zastopnikov na posvetovanje. Središče vprašanja je trdovratno vztrajanje socialnih demokratov pri dogovoru z bivšim ministrom dr. Schneiderjem. V začetku prihodnjega tedna pričakujejo odločilnih sklepov v tem vprašanju. Zaupnica francoski vladi, Pariz, 10. julija. (Izv.) Francoska poslanska zbornica je v snočnji seji po končani finančni razpravi izrekla Briandovi vladi zaupnico z 269 proti 247 glasovom. Seje so bile nato odložene do četrtka. Pariz, 10. julija. (Izv.) Po vesteh >Mati-na< je sporazum glede plačevanja dolgov med Anglijo in Francijo že dosežen. Potreben je samo še kratek obisk g. Caillauxa v Londonu, da se stvar defiuitivno uredi. Finančni minister odpotuje v London takoj, ko bo končana debata o finančnem načrtu. Po sedanjih poročilih bi plačala Francija Angliji dolgove v 62 letih v letnih obrokih po 12 in pol milijona funtov šterlingov. Angleška liberalna stranka. LIoyd George zopet izvoljen za predsednika. London, 10. julija. (Izv.) Na letnem zborovanju liberalne stranke v Wallesu je bil Lloyd George ponovno izvoljen za predsednika stranke. Lloyd George je bil na zborovanju živahno pozdravljen in je v svojem govoru podal sliko o gibanju liberalne stranke, ki je zadnji čas začela nazadovati. Kot vzroke za nazadovanje je navajal v prvi vrsti vojno, potem nastop delavske stranke, tretjič žensko volivno pravico in četrtič kot najvažnejši vzrok: notranji spori v liberalni stranki. Zagotavljal je zborovalce, da bo liberalizem na Angleškem kmalu postal zopet močna sila. S to izvolitvijo je Lloyd George že 28 lič izvoljen za strankinega predsednika. Spremembe v romunski vladi. Bukarešta, 10. julija. (Izv.) V senatu je bil prečitan ukaz, da sta podala ostavko minister za trgovino in obrt Coauda ir prosvetni minister Negulescu, ki sta označena kot bodoča predsednika senata in parlamenta. Začasno bo vodil posle prosvetnega ministra Avarescu, posle trgovinskega ministra pa Mitileneu. Vremenske nezgode. Beriin, 10. julija. (Izv.) Velik del srednje Nemčije je težko prizadet od zopetnih nalivov in poplav. Vasi v okolici Schlotheima so pod vodo. Nekatere so morali izprazniti. Na progi Planenhof je železniški promet ustavljen. Najtežje sta prizadeta Eichsfeld in Worbis, kjer je voda odnesla mnogo mostov in so težko poškodovane celo tlakovane ceste. Dcssau, 10. julija. (Izv.) Laha je prodrla nasip v dolžini 30 m in preplavila pokrajino. V okolici mesta Cos\vig je preplavljen še oni del travnikov in polj, ki so ostala pri predzadnjih nalivih nepoškodovana. Inomost, 10. julija. (Izv.) V okraju Bicli-lach pri Kossen je zadnje neurje uničilo 20 kmetskih dvorov, fakoda aiasa več milijonov. Niirnberg, 10. julija. (Izv.) 40 oseb, ki se je vračalo iz gozda, je iskalo zavetja pred nevihto v nekem praznem telovadnem por.lopju. V to poslopje je treščila strela, da se je vrdl strop in pokopal pod seboj 14 oseb. Dunaj, 10. julija. Med Semmeringom in Badnom je divjalo silno neurje. Ceste so bile tričetrt metra pod vodo. Občila so pokvarjena. Kmetom je utonilo mnogo živine. Dr. Schacht ne potuje v Pariz. Berlin, 10. julija (Izv.) V inozemskih listih so se v zvezi s francosko krizo razširjale vesti, da hoče nemška vlada sprožiti vprašanje olajšanja okupacije v obeh še zasedenih conah s tem, da bi bila sama pripravljena storiti Franciji gospodarsko politične in finančno usluge. Te vesti je razširjalo ne samo francosko, ampak tudi angleško časopisje. Razširjala se je govorica, da bo potoval direktor državne banke dr. Schacht v Pariz in bo stavil svoje moči na razpolago v svrho stabilizacije franka. V berlinskih uradnih krogih o tem ne vedo ničesar. Ravnatelj se nahaja točasno na dopustu in se bo vrnil sredi meseca v Berlin. Vse vesti o namerah dr. Schachta v zvezi s stabilizacijo franka se odločno dementirajo. Prusija toži pred državnim sodiščem. Berlin, 10. julija. Pruski ministrski predsednik Braun je izjavil, da zahteva pruska vlada v svrho ugotovitve pravnega položaja v vprašanju upravnega svetnika v družbi drž. železnic načebie odločitve od državnega sKorrespondenz«, da je taka koalicija strank, od katerih je ena v vladi, druga v opoziciji. nemogoča. Najprej bi bilo treba odstra-niti ta nasprotja. Pa tudi tedaj bi se mogla taka koalicija stvoriti le na podlagi daljšega, dejanskega političnega razvoja. Dogodki zadnjih dni pa so takemu razvoju skrajno pesimistični. NOVI POLJSKI PROSVETNI MINISTER. Varšava, 9. julija. Prof. Anton Zujkovsk! je bil imenovan ministrom za prosveto. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da ga je priporočil maršal Pilsudaki. K položaju. Politični položaj je čist in jasen, tako je fajavil g. Stjepan Radič po avdijenci na Bledu. Še pred par dnevi pa je označil politični položaj kot nemogoč in nevzdržen, taisti položaj, v katerem se med tem prav nič ni iz-premenilo in ki je danea popolnoma tak kot je bil včeraj. Boljše vlade kakor jo imamo •sedaj, ni mogoče sestaviti, pa pravi g. Radič wlaj o tej isti vladi, kateri je po svojih dalmatinskih shodih našteval greh za grehom. In da ostane namdna skupščina na dolgih počitnicah, s tem je g. Radič zdaj tudi popolnoma zadovoljen, 'lasi je še včeraj groz.il, da bo njegova stranka odpovedala g. Uzunoviču pokorščino, če se skupščina takoj spet ne skliče. Seveda je svet nad temi mirovnimi izjavami g. Radiča ravno tako malo iznenaden kakor tudi od njegove bojne napovedi ni prav nič pričakoval. G. Radič je in ostane pač g. Radič. Ifl vsak človek v naši državi že ve, koliko je dati na njegove besede. Da mož veliko govori, a prav nič ne naredi; da prekli-euje danes, kar je včeraj rekel; in da pri vsaki njegovi »demarši« pride ravno nasprotno ven, kakor pa je on napovedal. Tako se je Egodilo tudi to pot. Zatrobil je g. Radič alarm t jerihovsko trobento, da bi človek mislil, ves RR-tabor se bo v hipu podrl, no... in vstopil »e je včeraj pred novinarje na Bledu g. Radič t dobrodušno-šegavim svojim smehljajem v okrogloličnem obrazu in izjavil: Vse je dobro, lepo, sijajno, dovršeno, i situacija i vlada i sporazum i država i Bled i Slovenke. In krize aL Ni krize ne znotraj ne zunaj. Tako je končal ta najnovejši radičevski punt Podigla se tuka u hajduka... Tuka je namreč puran. In pokazalo se je, da si je g. Radič privoščil spet le majhno aviatično ekskurzijo v sfere demagogije in da mu pri vsej stvari v bistvu ni šlo za drugega, kot delati reklamo za svojo osebo v narodu, v tistem narodu, ki ga smatra on očividno za neumno maso brez lastne sodbe in volje, ki slepo verjame vse, karkoli se ji natveže. Pa se je razjokava! g. Radič tudi tam po Dalmaciji nad ljudsko bedo, kot da to ljudstvo ne bi vedelo, da je njegove bede največ kriv nesposobni režim, čigar glavna opora so danes baš radičevci; pa je govoril o težkih davkih, ki tarejo kmeta, ko da bi ta kmet ne vedel, da ti silni davki prihajajo iz 13 milijardnega proračuna, bi so ga skovali radičevci v zvezi z radikali; pa je pozabavljal tudi na vlado, kot da ne bi sedeli v njej njegovi lastni ljudje; pa je iz-feušal nasmetiti tudi Dalmatincem oči z vsemi mogočimi obljubami, kot da je narod pozabil, da. mu je delal iste obljube že pri volitvah pred dvema letoma, a da ni izpolnil nobene in je tudi nikoli ne bo mogel, dokler bo pomagal vzdrževati centralizem, pod katerim je sploh izključen vsak preokret na bolje. Vsekakor je značilno, da g. Radič, ki ima sicer vedno polna nsta o vseh mogočih in nemogočih stvareh, o centralizmu molči ko zid. Tu še ni napovedal nobene reforme. A brez reforme centralizma je nemogoča vsaka reforma, ki bi pomenila •tak resničen napredek. Krize ni, tako izjavlja g. Radič. Morda ni krize za vlado in njeno parlamentarno večino, radikalsko-radičevsko koalicijo, vsaj tako dolgo ne, dokler bo držala skupaj. Držala pa bo Bkupaj in naj se eni in drugi še tako med seboj Bovražijo. Skupnost interesov, in ta je: obdržati se na vsak način na vladi, je prevelika, da ne bi slednjič vedno zopet premagala vsa medsebojna nasprotstva, nesoglasja in napetosti. Za vlado, za to ceno so se radičevci udinjali radikalom, in za to ceno hočejo tudi brezpogojno ostati v tem razmerju; to so vsi dosedanji konflikti dovolj očitno pokazali. Radikali pa bodo imeli radičevce vedno v rokah, če bodo količkaj medseboj složni; to pa bodo gotovo ostali, dokler bo šahoval stranki g. Pa- Zato po našem mnenju tudi ni pričakovati, da bi se sedanja vladna koalicija, v kateri so radikali gospodarji, radičevci pa sluge, sama po sebi razdrla. Predobro se radikali v tej poziciji počutijo in preveč so radičevci na njihovo milost navezani. Razbiti to koalicijo, ki si je uzurpirala vlado in ki je noče izpustiti iz rok, čeprav se je izkazala kot absolutno nesposobna za vladanje, morejo po naših mislih samo nove volitve. Do teh pa mora kmalu priti. Izsilila jih bo kriza — tista kriza, ki je nobena aviatika g. Radiča in nobena diktatura g. Pašiča ni v stanu odpraviti, tista kriza namreč, ki je tu v vsej svoji resničnosti in resnosti — kriza vsesplošne stiske, bode in nevolje ljudstva, z vsakim dnem hujše in nevarnejše. Iz te težke krize je treba rešiti državo <3 m prej, da ne pride do katastrofe. Po vojni v Maroku. Pariz, 10 julija. (Izv.) Francosko španska konferenca za ureditev maroških vprašanj je končala svoje delo. Kakor poročajo 1 isti, jo dosežen popoln sporazum v vseh vprašanjih. Pogodba o ratifikaciji Rifovcev bo podpisana 16. julija. Ta dan bo prirejeno v zunanjem ministrstvu slovesno sprejemanje. Pogodbo bodo podpisali francoski zunanji minister, Primo de Rivera in marokanski sultan Mulaj Jusuf. Pariz, 10. julija. (Izv.) Kakor izve >.Tour-aftlf. Abd-el-Krim ne bo izgnan na Madagaskar, temveč na Reunion, ker je prebivalstvo na Madagaskar i u mohamedansko. G. dr. Žerjavu in „Jutru". Iz doposlamih mi izrezkov izvem, da se fe pečal g. dr. t. in neki anonimni člankar v »Jutru« z menoj. Smatram napram »Jutru« za nepotrebno vsako pojasnjevanje v zadevi mojega ministrovanja v ministrstvu za agrarno reformo. Gospodje sam. dem. so prevzeli za menoj ta re-sort Ko so skušali anonimno natolcevati, sem jih s podpisom pozval, naj jasno in določno navedejo le en slučaj, kje sem odločil proti zakonu in proti interesom ljudstva in države. Kljub temu, da so jim bili dostopni vsi akti, ga niso našli. Zato je tudi ostudno podtikanje vplivov in motivov, zavijanje dejstev in nepoštena laž vodilna linija v »Jutrovem« anonimnem članku o mojem delovanju kot minister v slovenskih agrarnih zadevah. Pozivam »Jutrovega« člankarja, naj svoje trditve podpiše, že ponovno sem izjavil, da anonimnim zaplotnikom ne odgovarjam. Gosp. dr. Žerjav bi si svoje neresnične trditve tudi lahko prihranil. Bilo bi mu bolj v čast, kakor mu je člančič, ki ga je »posvetil« meni. Vedeti bi že moral, da sem bil iz štajerske rodoljubne navdušenosti v »Sloveniji«, kjer je g. dr. 2. veliko bolj grmel proti Tavčarjevemu malomeščanskemu liberalizmu, kakor proti »klerikalizmu«. Tavčar pač ni politično evolucioniral k Žerjavu, pač pa Žerjav k Tavčarju, jaz pa sem v politični javnosti od početka poudarjal narodno in pozitivno versko stališče. Svoječasni »Novi Slov. Šta-jerc« in »Sloga« pod mojim uredništvom nimata ne notice, ki bi temu načelnemu stališču nasprotovala. To se da vsak hip ugotoviti. »Nekdanji vneti protiklerikalni« agitator«, kakor izvoli neresnično trditi g. dr. 2., nikdar nisem bil, ker s svojim naziranjem nisem trgoval niti pustil trgovati. Sicer pa mirno izjavljam, da bi moral sedaj v zadnjih letih postati nasprotnik dr. Žerjavovi herostratski politiki nad slovenskim ljudstvom in njegovimi interesi, ako bi sploh kdaj tudi bil njegov somišljenik in sobojevnik. Čisto prostaška laž je trditev dr. 2., da sem »na škodo kmetskega ljudstva podpiral škofa in samostansko imetje. Stremel sem vedno in dosledno za tem, da se v pravni državi rešuje tudi agrarno vprašanje legalno in smotreno iz socialnih, ekonomskih, strokovno-izobraževalnih in nacionalnih vidikov. Zato bi samo želel v interesu ugleda Slovencev in v interesu konsolidacije naše države, da bi se o dr. Žerjavovem ministrovanju v avtoritativnih krogih govorilo in sodilo tako, kakor o mojem. Slučaj Brčič je v aktih in nimam si ničesar očitati. Vesenjak ni. bil »lovec« in g, B. ne »zver«i kakor trdi g. <3t. 2. In če bi recimo bilo tako, kaj bi bilo to proti stotinam in stotinam žrtev nasilja in samovolje g. dr. 2erjava in njegove klike v SDS. Mene in stranke, kateri pripadam, ne teži ne agro - merkurstvo z Moravčami in Kočevjem, ne koroški svinec, ne stotine sekvestrov in lažinacionalizacij, ne denunciranje iz ministrstva, zato grem mirno svojo pot. G. dr. 2er-javu prepuščam veselje, da na koncu svojega političnega delovanja hvala Bogu zamore delati samo še nasilje nad resnico v »Jutru«. Žalostno s slovenskega stališča pa je, da je mož s takšnimi osebnimi zmožnostmi in energijo tako globoko padel. V pošteni borbi in plemeniti tekmi bi zamogel mnogo koristiti. K sklepu še to: Kdor rabi »Jutro« za neobhodno duševno hrano in mu veruje ter odobrava ton in metode, je suha veja na živem našem drevesu. Meni je »Jutrovo« početje dokaz, da sem na praivi poti in bolj cenim zaupanje enega samega svojega rojaka, kakor pa kakršnokoli priznanje »Jutrove« družbe. Ivan Vesenjak, poslanec. iMov albanski posSariik. Belgrad, 10. julija, (Izv.) Novi albanski poslanik na našem dvoru Cena-beg je prispel v Belgrad. Kakor znano, je bil Cena-beg svoječasno naš državljan. V ustavotvorni skupščini je bil poslanec demokratske stranke in obenem župan občine Djakovica. BAVARSKA ZAHTEVA REVIZIJO DAVE-SOVEGA NAČRTA. Monakovo, 9. julija. (Izv.) V plenarni seji bavarskega deželnega zbora je bil soglasno sprejet predlog nemških nncionalcev, da se bavarska vlada naproša podvzeti pri državni vladi vse korake, da se Davesov načrt revidira. 0DP0KLICANJE ROMUNSKEGA POSLANIKA. Dunaj, 10. julija. (Izv.) »Politische Kor-respondenz« javlja: Romunski poslanik na Dunaju Mitileneu, ki je bil službeno od vlade odpoklican, je zapustil včeraj Dunaj. Posle je prevzel prvi sekretar princ Sturdza kot odpravnik poslov. SPANSKI PRORAČUN. Madrid, 10. julija. (Izv.) Španska vlada je sprejela v celoti proračun za letošnje leto. Proračun znaša 101 milijon angleških funtov. Od te vsote bo porabljenih 50 milijonov za javna dela, vojno ministrstvo bo porabilo 21 milijonov, dočim ima prosvetno ministrstvo le 6 milijonov kredita. Beležke A Malo pojasnila. V »Nar. Dnevniku« je neki g. K-u napisal na naslov SLS sledeče: »Vemo, da si je SLS stekla nepozabnih zaslug za slovenski narod v najkritičnejšem trenotku. Vse druge stranke so zapustile svojo rodno mater in so se podale na pot v našo jugoslovansko Alasko, kjer gospoduje radikalna stranka, da si naberejo vsaj zlatih drobtin z boga-tinove mize, le ona je rajši vgriznila v suho hruško. Vemo, da bi bilo tudi v tej stranki lahko marsikaj drugače, vendar v glavnem ji teh zaslug nihče ne more odrekati. Ali naj-fatalnejše je zadeva v točki, ker je bila vsa njena dosedanja državna politika — pasivna. Ta njena pasivnost je prišla sicer v dobro celokupnemu narodu v idejnem oziru, zakaj naš narodni čut še ni bil nikdar tako samozavesten, čil in zdrav, kakor je ravno sedaj in to ob najhujšem odiranju. Dobro vemo, da bi SLS ostala prav lahko pri državnem krmilu do današnjih dni, seveda pod pogojem, da bi »radila« po receptu pašičevcev, to je z levo roko, sicer bi bili njeni ministri vporabni le za prepisovanje aktov v belgrajiskih pisarnah. Ako ji kdo očita, da bi morala biti vedno v vladi, tedaj nima dotičnik niti najmanjšega pojma o pravih razmerah pri zeleni mizi v Belgradu.« Nato pa zaključuje g. K-u, da bi se morala SLS vendarle odločiti, da vstopi v vlado, sicer jo bo preskočil njen tekmec, oni dedič, ki bolniku: radikalni stranki venomer zatrjuje, da je njegov pravi sorodnik, to je stranka SDS. Ko bo nastala zmeda, ni izključeno, da more ta špekulantski sorodnik post;, ti tudi dedič, na ogromno škodo že itak dovolj tepene Slovenije. — Kakor smo g. K-n za njegovo lojalno sodbo o SLS hvaležni, vendar moramo par točk v njegovih izvajanjih korigirati. Prvič, kar se tiče njegove trditve o pasivnosti politike SLS. Tu dela naši SLS pač krivico. Kajti resnično objektivna sodba jej mora vsekakor priznati, da je bila v svoji politiki, čeprav potisnjena v opozicijo, vseskoz aktivna in morda ena najaktivnejših izmed vseh sedanjih strank. Nedavno jej je celo en radikalski list to priznal. V ostalem je lahko SLS že samo s tistim aktivom svoje politike Dovsem zadovoljna, ki ga g. K-u sam poudarja. 'Vugič, kar se tiče vstopa SLS v vlado: Jasno da bi se mogla SLS uveljaviti v vladi le v tem slučaju, ako bi predstavljala v njej odločujoč dinamičen faktor, to je, da bi bil od njenega sodelovanja ali nesodelovanja tudi odvisen obstoj vlade. Jasno je, da o tem pri kombinaciji kakor je n. pr. sedanja RR, ne more biti govora. Ta koalicija, ki si je uzurpirala vlado, predstavlja za-se dovolj močno večino, tako da bi bila tu tretja stran obsojena v popolno odvisnost in s tem tudi v popolno brezmočje. Tretjič pa, kar se tiče konkurence SDS, no, tu mislimo, da si SLS pač ni treba pustiti rasti sivih las radi svoje bodočnosti. In mislimo, da je tudi gosp. člankar sam prepričan, da je tej stranki njen menetekel že zapisan, bila na vladi ali ne. A Klerikalne nauke o svobodomisclstvu odklanjamo, pravi »Jutro«, ko smo mu dokazali, da je vse prej ko svobodomiselno. Kakor »Jutro« ne more razumeti, da je to, če piše o Slovencih, da so protidržavni, da sovražijo Srbe, da so separatisti itd., denunci-jantstvo, tako pač tudi ne more razumeti, da je vsako zagovarjanje nasilja in terorističnih akcij reakcionarstvo in protivno pravemu svobodomiselstvu. Malo nauka o svobodomi-selstvu je torej »Jutru« vsekakor treba, naj si bo že od klerikalne ali liberalne strani. Kar je potrebno, je potrebno. 3ugos!ovansko-iialijanska konferenca v Trstu. Dne 21. julija se sestaneta v Trstu v palači prefekture naša in italijanska delegacija v svrho izvršitve rimske konvencije (6. aprila 1922) o arhivih. Italijane bo zastopal Salata. Pred konferenco se bosta posvetovala v Milanu eden izmed naših in eden izmed italijanskih izvedencev o umetninah in o sestanku posebne komisije za dalmatinske otoke. Borba angleških rodarjev. Boj angleških rudarjev proti znižanju me; d in proti podaljšanju delovnega časa traja dalje. Angleški rudarji se živo zavedajo, da v tem boju ne smejo podleej brezobzirnemu kapitalizmu, kajti to bi pomenilo gospodarski in socialni propad angleških rudarjev, propast njihove strokovne organizacije in zmago kapitalizma nad socializmom. Ta borba med delom in kapitalom v Angliji se pa ne tiče samo angleških rudarjev temveč tudi delavstva celega sveta. Dolžnost delavstva vseh držav je, da se za to borbo zanima in podpre angleške rudarje! Zveza rudarjev Anglije, odnosno njen generalni tajnik Cook, je poslal tudi vsem našim organizacijam naslednji oklic: »Spoštovani tovariši! V imenu angleških rudarjev, ki bijejo najhujši boj zoper zmanjšanje mezd in zoper podaljšanje delovnega časa, apeliramo na strokovne organizacijo celega sveta, da nam stoje ob strani. Prepričan som, da ia oklic ne bo zastonj, kajti naš boj je tudi boi delavstva celega sveta. Ako se bodo zmanjšale naše mezde, se bodo zmanjšale tudi Vaše. Ako bomo mi prisiljeni delati več ur, bo tudi Vas doletela taka usoda. Angleški ministrski predsednik, načehadk najvišje vlade britanske svetovne oblasti, fal obsega četrtino celokupnega človeštva, se je dne 15. junija 1926 čisto odločno in končno izjavil za podaljšanje delovnega časa in m zmanjšanje mezd. Ta javna izjava, podana na tako demonstrativen način, bo brezdvoma odmevala I udi po drugih deželah. V zatrdnem pričakovanju, da se boste odzvali našemu klicu na pomoč, kakor tudi i ozirom na mednarodno delavsko vzajemnost delavskih mas, ki se hočejo otresti železnih okov, apeliramo nujno na denarno podporo in Vas istočasno poživljam, da storite vse potrebne korake, da bodisi s štrajkom, bodisi z bojkotom, ali s čim drugim, preprečite vsak transport premoga, bodisi po železnici ali ladjah na Angleško. Ako ne boste storili tako, boste sopomagali zlomiti naš odpor in boste sopomagali izročiti naše dobre rudarje smrti od lakote. Naj živi mednarodna delavska solidarnost! Dokažite to solidarnost z Vašim odgovorom! Z bratskimi po7.dravi: Cook, generalni tajnik.« Načelstvo »Jugoslovanske strokovne zvo. ze< je v svoji seji dne 8. julija t L razpravljalo o gornjem oklicu ter sklenilo potrebne sklepe, da se vse naše krščansko socialistično delavstvo temu oklicu odzove in dejansko podpre svoje angleške tovariše! Tedenski pregled Kralj in kraljica sta obiskala po povodnji prizadete kraje v Vojvodini in se nato vrnila na Bled. Ministrski predsednik Uzunovič je kralju obširno poročal o obsegu katastrofe in o korakih, ki so potrebni v od pomoč. Vlada je sklenila, da izda na vse državljane poziv, da se vdeleže dela za pomoč poplavljenim krajem in prispevajo v ta namen denarna oredstva; za zbiranje darov se ustanovi poseben odbor. Ta teden smo doživeli v notranjepolitičnem položaju zopet majhen potresni sunek, ki so ga nekateri smatrali kot znanilca vladne katastrofe, pa ni bilo nič hudega, kakor nikoli ni dežja, kadar zagrmi g. Radič. Hrvatski seljački klub je imel t. t m., pod predsedstvom g. SL Radiča sejo, na kateri je ministra za šume in rude dr. Nikiča izključil iz kluba, češ da vodi politiko, ki nasprotuje politiki HSS. Nikičeva usoda bi pa morala zadeti tudi dr. Lončareviča in Klaiča, ker sta glasovala proti izključitvi. Zdelo se je, da imamo zopet odprto vladno krizo odnosno, da se skliče narodna skupščina. Na Bledu sta se zglasila pri kralju predsednik Uzunovič in St. ^adič. Vrnivši se v Belgrad, je g. Uzunovič izjavil, da o sklicanju skupščine ni govora; g. Radič pa je izjavil, da j« zadovoljen s tem, da ostane dr. Nikič v vladi kol zastopnik svojih ožjih pristašev. Radičeva usl^žnosi se pa menda nagradi s tem, da pride fctiOva ! fcMadt i njegov nečak Pavle Radič. — Finančni in davčni 1 odbor zborujeta dalje; anketni odbor zaslišuje priče v raznih korupcijskih aferah Rade Pašiča. — Jugoslovanski klub je po posl. Smodeju in tovariših vložil na notranjega in vojnega ministra interpelacijo proti Orjuni in drugim terorističnim društvom, na zunanjega ministra interpelacijo o aferi dr. Barle—dr. Žerjav in na finančnega ministra interpelacijo proti krutemu iztirjevanju davkov v Sloveniji. Kakor čujemo zlasti poslednja interpelacija ni ostala brez uspeha. — V volivnem boju za občinski zastop v Belgradu se obe radikalni struji — Bobičevci in Pašičevci — strahovito lasa ta med seboj; na volivnih shodih se pretepajo in prožijo celo revolverje. Pravde »Vzajemne posojilnice« ter Zadružne in Gospodarske zveze proti Mihaelu Rožancu, poslovodji Blasnikove tiskarne v Ljubljani, zaradi obrekljive brošure, so se te dni končale z obsodbo gosp. Rožanca odnosno s poravnavo, po kateri je gospod Rožanc objavil izjavo v zadoščenje gornjim zavodom in plačal sodne stroške. — Ljubljanska policija je izročila sodišču 17 Orjunašev, ki so jih aretirali o priliki zadnjih izgredov; vsi Orjunaši so iz Bel-grada in drugih mest v Vojvodini in Slavoniji. — Umrl je v Ljubljani sloviti in splošno priljubljeni zdravnik kirurg primarij dr. Stoje. Nemški Centrum je izdal na volivce proglas, v katerem ugotavlja enotnost stranke in njeno neomajno zvestobo do republikanskih in socialnih načel in do politike miru in sprave nasproti zunanjemu svetu. — V Avstriji je došlo med krSčan-skimi socialci in socialnimi demokrati v šolskem vprašanju do hudega spora; naučni min. dr. Schnei-der je moral odstopiti in njegovo mesto je zavzel dr. Rintelen; sedaj se pogajajo za nov kompromia — Francijo pretresa kriza zaradi obupnega finančnega položaja. Francoski notranji dolg znaša 286 miljard, zunanji pa 18 in pol miljarde zlatih frankov. Sedaj iščejo potov, kako najti sredslev, da se spravi državni proračun v ravnotežje. Na tem je padlo že več vlad. Sedaj pretresa zbornica Caillaux-jev načrt, po katerem naj bi tvorilo temelj vsem sanacijskim finančnim odredbam zunanje posojilo- — Italija se istotako bori z velikimi finančnimi težkočami in je fašistovska vlada izdala daleko-sežne odredbe, da omeji uvoz in prisili prebivalstvo k varčevanju. — Na Angleškem še vedno traja rudarska stavka; rudarji so pristali na osemurni delavnik in je bil tostvarni zakon v prvem branju v parlamentu sprejet. Sedaj gre le še za to, da lastniki rudnikov priznajo delavcem zadostne plače. — Na Portugalskem imajo še vedno diktaturo. Predsednik Gomez da Costa je izjavil, da sam lio bo izpreminjal ustave, marveč bo to prepustil ljudstvu. O monarhiji ne more biti govora. Parlamentarni sistem se bo izpremenil tako, da se ustanovita dve zbornici; ena bo politična, v drugi pa bodo zastopani stanovi. — Državni tajnik za finance v Združenih državah, Mellon, bo prepotoval Evropo, da zbere potrebno snov za svoj načrt, kako urediti evropske finance. Če Evropa nima denarja, manjka Ameriki njen glavni kupec. SMRT GA JE REŠILA TISOČLETNE KAZNI. V mariborski moški kaznilnici je umrl v p<* tek musliman Jusuf Alil iz Melnice, okraj Skoplje. Rajni je bil star komaj 26 let, a obsojen 4. aprila 192t v Skoplju radi 80 umorov, 2 poskusov umora. 13 roparskih izsiljevanj in pomoči sovražniku na 1086 let ječe ali 20 let robije. Pokojni Alil je bil obsojenec, kakršnega še ni imela doslej mariborska kaznilnica, v katero je bil poslan leta 1924 v svrho zdravljenja tuberkuloza MCatf se godi domu Proslava 20 letnice prvega in najstarejšega orlovskega društva na Jesenicah. Vabimo orlovsko odseke, orliške krožke, prosvetna društva in naSe prijatelje, da se udeleže proslave 20 letnice Orla na Jesenicah. Zastave, kroji, narodne noše v sprevodu naj pokažejo, kako cenimo zibelko orlovstva. Prireditev bo celodnevna s predvečerom. Sobota, 24. julija: Ob 6 zvečer otvoritev orlovske razstave. Ob 9 zvečer pred »Katol. delavskim domom« SLAVNOSTNA AKADEMIJA 1. »Ob 20 letnici«, alegorija. 2. Proste vaje za mednarodno tekmo v Rimu. 3. »Slovensko dekle«, simbolična vaja članic. 4. Skupinske vaje mladcev. 5. >Po deželi Korotana...«, simbolična vaja mladenk. 6. »Na Gorenjskem...«, rajalna vaja v narodnih nošah. 7. Slavnostni govor. 8. Vaje na konju na šir. 9. »Slovenska legenda«, člani. 10.' »Oj Doberdob ...«, simbolična vaja članic (sest. P. KI.). 11. »Orlovska legenda«, člani. _ Nedelja 25. julija: Dopoldne: Ob 9 sprejem gostov. Ob 10 sv. masa v cerkvi na Savi. Po sv. maši tabor pred cerkvijo. Ob pol 12 sprevod skozi Jesenice na Savo. Popoldne: Ob pol 4 na letnem telovadi&ču JAVNA TELOVADBA 1. Proste vaje članov za 1926. 2. Proste vaje Slanic za 1926. 3. Orodna telovadba. 4. Nastop naraščajev. 5. Skok s palico. 6. Jeseniška orlovska družina. Ob 5: Godbeni koncert, srečolov, šaljiva pošta in tako dalje. Prijave za prenočišče (udeležniki akademije), kosila, kroje, narodne noše, telovadce in telovad-kinje naj se vpošljejo vsaj do 20. julija na Orlovski odsek Jesenice. — Polovična vožnja je dovoljena za 24., 25. in 26. julij pod običajnimi pogoji. Bog živi! Odbor. Bojevniki - 8. avgust 1926 -Brezje! Ustanovni občni zbor in sestanek Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne se vrši v smislu točke 9 Zvezanih pravil v nedeljo, dna 8. avgusta ob 10 dopoldne na Brezjah s sledečim sporedom : 1. Otvoritveni govor, sv. maša in molitev za padle tovariše na prostem pred cerkvijo. 2 Sestanek in občni zbor »Zveze slovenskih vojakov« na prostem: a) poročilo odbora; b) volitev odbora in dveh revizorjev za prihodnje poslovno leto; c) evenluelna sprememba pravil; d) pozdravi in govori; e) slučajnosti. V Ljubljani, dne 7. julija 1926. Martin Colarič, 1. r., t. č. predsednik. Bran Bonač, 1. r., t. č. tajnik. Žrtve strele. Dne 8. julija so kosili na lazih med Loškim potokom in Goro Ruparjevi iz Retij seno. Dva brata: 15 letni Viktor in 14 letni Franc Roječ tor njihov ujec Franc Bambič so šli okoli 1 popoldne med hudim nalivom vedrit pod smreko. Bili so trdno skupaj pod smreko, za korak od njih je stal Jožef Bambič. Naenkrat je treščilo v smreko. Strela je zahtevala tri mlade žrtve. Mrtvi so obležali: oba dečka, Viktor in Franc; Roječ ter njun ujec Franc Bambič. Jožefu Bambiču, bratu ubitega Franceta, se ni ničesar zgodilo. Niti vedel ni takoj, kaj se je zgodilo. Bil je gotovo trenutno omamljen, ker pravi, da ni niS slišal treska in videl bliska. Oče Janez Bambič je takoj prihitel pod smreko na kraj nesreče, sklical sosedne kosce, ki so hiteli žrtve spraviti k življenju. Pa zastonj! Troje mladih življenj je končalo tako nenadno. Brata Viktor in Franc Roječ sta bila pridna orliča, Viktor cerkveni strežnik, ki je bil še usodnega dne zjutraj pri sveti maši. Ta žalostni dogodek je pretresel celo faro. Žrtve so pokopali v skupen grob. Staršem in dragim sorodnikom naše sožalje, mladim dušam večni mir! V četrtek 8. julija so kosci kosili nad vasjo Sela v metliškem okraju. Okrog 11 dopoldne se nebo stemni ter začne silno deževati. Trije kosci stečejo pod visok hrast in obesijo svoje kose na hrastove veje. Kar zagrmi in strela udari v hrast ter ubije 23 letnega mladeniča Jožefa Klemenčiča iz Sel št. 2, druga dva pa vrže strelni puh pet korakov od drevesa. Na klicanje na pomoč so prihiteli sosedje in storili, kar je bilo mogoče. Prvega niso mogli več oživiti, druga dva pa sta prišla k zavesti in je upanje, da bosta okrevala. PripravIjaBni odbor m Kmefske dneve v Mariboru. NAŠIM ZAUPNIKOM! Ta teden vam bomo poslali izkaznice, ki veljajo za polovično vožnjo, za prost vstop k vsem predavanjem Kmetskih dnevov in za brezplačno stojišče na orlovski ekspoziturni nastop ter za brezplačno skupno prenočišče. Ukreno vas prosimo, da prevzamete trud in nam uslrežete z razprodajanjem izkaznic, ki so namenjene predvsem našim kmetskim fantom in možem (poslužiti se jih smejo tudi ženske). Izkaznica stane a Din. Vsak udeleženec Kmetskih dnevov jo mora kupiti. Le Orli-telovadci in Orlice-telovadkinje, ki nastopijo pri javnem nastopu, jih aobe naravnost od pripravljavnega odbora. Izkaznica se naj izpolni od imejitelja in podpiše. Na vstopni postaji se mora dati žigosati. Prosimo vas, da razprodajo izkaznic v vašem okolišu najpozneje do 5. avgusta zaključite in nam do takrat tudi pošljete prijavno polo zaeno z iz-kupljenim denarjem za prodane izkaznice po položnici. Neprodane izkaznice vrnite po Kmetskih dnevih. Može in fante, ki delujejo v prosvetnih, gospodarskih in političnih društvih, opozorite, da se po možnosti udeleže že v soboto dopoldne Kmetskih dnevov, ker se takrat vrše najvažnejša predavanja. V naprej se vam zahvaljujemo za trud in poslovanje. Dr. Andrej Veble, 1. r., predsednik. Prof. Ivan Prijatelj, 1. r., tajnik. Požar v Mlačevem. V četrtek 8. julija je med silno nevihto okrog 1 popoldne udarila strela v kozolec kmetije »pri Kozini«. Vnela se je še hiša in je pogorelo vse do tal. Če bi nc bil naliv tako silen, bi bila pogorela vsa vas. Vsa okolica pomiluje gospodarja, ki je šele pred kratkim kupil posestvo in mu je sedaj požar vse uničil. Potrlo ga je tem huje, ker to ni edina nesreča. Ravno prejšnji dan so mu pokopali hčerko, njegova mati, že,na in mali sinček pa leže bolni in bo sinček težko ostal pri življenju. Isti dan je treščilo v Jerovi vasi v Strgarjevo gospodarsko poslopje, ki so ga pa rešili. Stavbno gibanje v Ljubljani. Zanimanje in veselje za zidanje kljub slabemu vremenu še noče ponehati. Mnogo družin bo v kratkem na cesti... Vardjan Sarič, Dunajska cesta 33, bo zidal enonadstropno enostanovanjsko vilo ob Linhartovi ulici na parceli 352—11 k. o. Šentpetersko predmestje I. del. — Mihajlo Amon, Beethovnova ul. 16, postavi enodružinsko in enonadstropno hišo ob Linhartovi ulici na parceli 352—1. Obe hiši se bosta zidali po iniciativnem poslovanju stavbne zadruge »Hera«. — Martin Nedog, policijski uradnik in posestnik v Zgornji Šiški, Celovška cesta 75, zgradi na parceli 321—I.—9 k. o. Spodnja šiška na bivšem zemljišču Luckmannovih dedičev ob Dermotovi ulici novo visokopritlično hišo ter je zaprosil za podelitev stavbnega dovoljenja. — Matija Močnik, policijski uradnik in posestnik, Gosposvet-ska cesta 10, postavi na parceli 321—1—8, istotam, visokopritlično hišico z enim stanovanjem, obsto- ječim iz treh sob. V podstrešju pa bo imel tadl 3 stanovanjske prostore. — Rektorat ljubljanske univerze namerava anrf šiti sledeča gradbena dela v Wolfovi ulici 12: a) Del podstrešja glavnega poslopja se bo adaptirat za pralnico in likalnico; b) na dvorišču se bo k obstoječemu skladiščnemu poslopju prizidalo stanovanje za hišnika; c) del tega skladišča se bo adaptiral za študirnico in knjižnico Oražnovega dijaškega doma; 6) proti dvorišču odprti senik se bo zatvoril z masivno steno. Razen tega se bo re-novirala fasada glavnega poslopja in vseh dvoriščnih stavb, vendar ostane lice hiše ob cesti nespremenjeno. Nov bo le napis: »Oražnov dijaški dom«. Karel Engelman, strojnik državnih železnic, Dermotova ulica 28, zgradi v Spodnji Šiški na prostoru stavbne zadruge »Bajtar«, ki je bil last Luok-manovih dedičev, visokopritlično, dvostanovanjako hišico. — Štefan Pokovec, posestnik na Dolenjski cesti 56, bo sezidal enodružinsko hišo na parceli 247 k. o. Karlovško predmestje. — Franjo Kamen-šek, Delarnska ulica 10, prosi za gradbeno dovoljenje enonadstropno stanovanjske hiše v Einspiler-jevi ulici za Bežigradom na bivšem svetu mestne občine, katerega si je pridobil menjalnim potom x dohodarstvenim nadzornikom Fortičem. Spodnji hišni prostori so namenjeni za trgovske lokale. Nekaj lepega so sklenili hišni posestniki. V, parku prod sodno palačo nameravajo postaviti dva dekorativna po 16 metrov visoka droga na granitnem podstavku. Načrte za stebra sta izdelala naša priznana arhitekta prof. Plečnik in inž. Šubic. Droga s podstavkom bosta res v okras trga kralja Petra. Stavbno gibanje v viški občini Izredno živahno jo stavbno gibanje v viSkl občini lansko leto in letos, kar je pripisovati največ na račun posojila, ki ga je garantirala občina Vič stavbni zadrugi »Stan in dom«. Polmilijonsko posojilo, oziroma garancija je bila v kratkem času popolnoma izčrpana ter je zadruga »Stan in dom« zaprosila vižko občino za povečanje garancije za nadaljnih milijon dinarjev. To ponovno posojilo, oziroma garancijo je viški občinski odbor dovolil pretekli mesec v zadnji javni seji. S tem zelo važnim sklepom, katerega je občinski odbor soglasno odobril, je omogočeno zidati precejšnje število novih hiš. Iz prvotnega kredita 500.000 Din se je v občini zidalo 15 stanovanjskih hiš s približno 25 stanovanji. Z novim dovoljenim kreditom pa se namerava postaviti v občini stanovanjska kolonija z 12 eno- in dvodružinskimi hišami ter bo, kadar bo ves kredit zazidan, v občini približno 65—70 novih stanovanj, s čimer bo stanovanjska beda v občini v veliki meri odpravljena. Občinski odbor je pokazal, da ima zmisel za gospodarstvo ter je s tem sklepom napravil veliko socialno delo. Popolnoma neupravičen je tudi strah nekaterih občanov, da bo občina pri celi akciji napravila velike izgube. Kredite posameznikom bor dajal občinski odbor v sporazumu z zadrugo »Stan in dom«, ki brez občine ne more podeliti nobenega kredita, ter so poleg tega v odboru zadrugo tudi trije zastopniki viške občine. Poleg tega pa mora imeti vsak, kdor zida, najmanj eno tretjino lastnega premoženja in dobi kredit šele potem, ko se je izkazal, da poseduje eno tretjino gradbenih stroškov. Nadalje je napravil odbor tudi sklep, da se dovoli posojilo v najvišjem znesku 50.000 Din. Poleg te zadruge zida še pai drugih občanov, ki so si pa kredit preskrbeli drugod. Želeti bi bilo, da se tudi od drugih strani začne intenzivneje delati na to, da se gradbena akcija v občini še bolj pospeši. Upamo, da od sedaj naprej ne bomo več videli toliko žalostnih in p»e-tresljivih slik, kakor sta nam jih nudila stanovanjska beda in deložacije. k. 3 naše dijake. S kardinalom iesatom v Chicaso. Marsikaj ste že brali v našem listu o 28. mednarodnem evharističnem kongresu in kar je s tem v zvezi in upajmo, da boste še mnogo zvedeli. Tu pa naj navedemo nekaj odlomkov iz čikaškega dnevnika »Chicago Evenng American« o pripravah za kongres, sprejem raznih visokih gostov, poteku kongresa itd. Saj poročevalcu ni mogoče vsega videti in slišati in upajmo da g. Z. ne bo prav nič hud, če tole napišemo poleg njegovih pisem. Navedeni časopis je poslal v Rim Rev. C. J. Pernina S. J. kot specialnega dopisnika. Iz Pariza je 5. junija poslal poročilo: »Zopet se nahajam v Parizu to pot kot spremljevalec Nj. Eminence pap. legata na evh. kongres. Prvi dan našega potovanja skozi Italijo je bil solnčen in vsa družba temu primerno razpoložena. Posebni vlak nas je vozil. Skrajna -ibjt os pojSsjd pi6tru«3 'posAodasA }sonpnf[A dinalu legatu spregledali. V Parizu pa se je vreme spremenilo ter postalo hladno, vso noč je deževalo. Davi smo se ustavili v Lieux, kjer so kardinali in drugi duhovniki v samostanu Male Cvetke brali sv. maše. V naši družbi se nahaja tudi lajik Francis Cavalieri, suveren malteškega reda, katerega edini ameriški član je kardiual Mundelein. Cavalieri je učenjak, ki je prebil 20 let v vatikanski knjižnici, prouče-vaje manuskripte. Bil je tam, ko je bil knjižničar sedanji sv. Oče. Med drugim je dopisnikn izjavil: »Izredna čast zame in za red, kateremu pripadam, da me je kardinal Mundelein povabil na kongres kot gosta. Vedno sem upal, da bom Ameriko videl, predno odidem v večnost in seda j 6e moja stara želja soolnjuje po prijaznosti vašega velikega čikaškega cerkvenega dostojanstvenika. Kardinalu Mundelein sem dolžan neizmerno hvale.« Tudi vitez sv. Gregorija, Franc Pacelli, je med nami. Ta red je bil ustanovljen v šestnajstem stoletju ter šteje med svoje člane najimenitnejše katoliške lajike vsega sveta. On je učenjak svetovnega slovesa in profesor prava na rimski univerzi. Rev. Doswald se nam bo pridružil v Cher-bourgu. On se nahaja v Rimu kot predstavnik karmeličanskega reda. Iz » Aquitanije« . je pošiljal poročila P. Pernin potom radia. 7. junija: »Aquitanija je plavajoča katedrala. Šest kardinalov, dva nadškofa, sedem škofov, štirinajst monsignorov in petdeset duhovnikov je danes maševalo pri dvanajstih nalašč pripravljenih oltarjih. Daleč zunaj na morju smo bili, ko se je nedeljsko jutro približalo in so dostojanstveniki pristopali k oltarjem, kjer so prosili za srečno pot in srečen izid '28. evh. kongresa. Službam božjim so prisostvovali katoličani in nekatoličani. Ravno ko sem hotel to poročilo sestaviti in odposlati, sem prejel od su-periora D. J., kateri pripadam, dovoljenje, da se smem prištevati poročevalcem vašega lista. To poročilo som prejel od msgr. Vladimira Ledocbovvskega, generalnega superiora jezuitskega reda. 9. jun.: »čolnič sv. Petra mirno plove proti deželi svobode in domovini junakov. ,Aquita-nija' je nekoliko zakasnela vsled nastale megle, a ne mnogo. Na krovni imamo fotografa, kateri hoče napraviti popolno fofografično zbirko od Rima do Čikage. Dosedaj nam je na filmu pokazal naš odhod iz Rima. Vse na krovu je v veselem razpoloženju in nestrpno pričakuje dogodkov, kateri imajo slediti. Na krovu se nahaja tudi zastopnik španskega kralja, grof Deril, 200 Špancev pa se pelje za nami na »Tuskaniji«, s katero smo v neprestanem stiku potom radia. Danes je poveljnik ladje s svojim štabom napravil formelni obisk pri kardinalu Bon-zanu.« Med tem so pa Čehoslovaki kot prvi prispeli v Cikago. Navedeni časopis piše o tem: »Slava, slava, slava.« Ti vzkliki so se raz. legali včeraj po zakajeni lopi Grand Central Station-a, ko so se prvi tuji posetniki kongresa pripeljali naravnost iz Washingtona, kjer so bili v avdijenci pri predsedniku Združ. držav. Stotine tukajšnjih Čehov, med njimi tudi Rev. Novaček, so pričakovali goste iz domovine. Rev. Novaček jih je pozdravil v njihovem jeziku. Zahvalil se je škof KaTl Kaspar iz Hradek Kralove. Govori tudi angleško ter je rekel novinarjem: »Srečen sem, da se nahajam v Čikagi ta važni trenotek.« Nocoj je velikanski sprejemni večer v češko-ameriški dvorani na 18. cesti. 10. junija. Pomožni škof Rev. Hoban s spremstvom se nahaja v Newyorku v Vander-bilt hotelu, pričakujoč papeževega delegata, katerega pričakujejo jutri zjutraj s parnikom »Aquitanijav, nakar bo gost kardinala Hayesa do 16. t. m. Škof Rodriques iz La Serena v Chile je že daues dospel v Newyork. Vauder-bilt hotel je sijajno okrašen z insignijaml evharističnega kongresa ter brezštevilnimi amertkanskimi iu papeškimi zastavami. Hotel je prenapolnjen visokih cerkvenih dostojanstvenikov iz vseh delov sveta. Foyer hotela je bil nocoj pravi pravcati Babilon, vse jezike Je bilo mogoče slišati. Kardinal Charost iz Reimes-a na Francoskem je sploh prvi francoski kardinal, ki je kedaj stopil na ameriška tla. Francoski rojaki so ga viharno pozdravljali. Podal se je v čakalnico, kjer je eno celo uro govoril z novinarji. Med mnogimi drugimi udeleženci kongresa, kj so se pripeljali z kardinalom Cha-rostom, je tudi škof iz Dijona Mauricij Lan-drieux, kateri je bil kurat katedrale v Reimsu za časa obstreljevanja po Nemcih. Spisal je znamenito knjigo o svojih doživljajih, ko je nemška armada oblegala Reims. Pater Pernin pa 10. junija potom radia javlja: »Posebno pozornost na našem »čolnu sv. Petra« vzbuja oseba srednje starosti, ki pokonci zravnan stopa po krovu. Ni v talarju, pač pa njegov ovratnik razodeva avtoriteto. Ta mož ni nihče drugi nego Ignacij Seipel, bivši avstrijski kancler. Celo uro sva se pogovarjala, sprehajaje se po krovu, v latinščini seveda. Pravi, da še ni bil nikoli v Ameriki ter da ga kot katoliškega duhovnika veseli, da je njegov prvi obisk Amerike ob priliki evharističnega kongresa, kjer bo tudi govoril o »Evharistiji v življenju«. — »Videl sem«, je dejal, »svoj narod trpeti kakor jo trpel malo-kateri v zgodovini. Dobro vem, da je samo živa vera pomagala, da je ljudstvo vzdržalo. Predvsem pa se nameravam Ameriki zahvaliti, kar je storila za nas. V času najhujše sile je Amerika pomagala našim ubožcem in ftradajočim. Dasi bom samo malo časa tam, upam, da sc bom mnogo naučil v vaši čudež, ni deželi. V duhu sem že tam in s hvaležnim srcem pozdravljam mogočno, svobodno ln plemenito ameriško ljudstvo.« 11. junija: Ob najlepšem vremenu in popolnoma mirnem morju smo danes popoldne zagledali bregove Amerike in kmalu nato je veliki parnik spustil sidra. Krov parnika in Dnevne novice k Številko za tekmo pri denarnih nagradah /a II. četrtletje se dobe do vštevši 15. t m. v upravah v Ljubljani in Mariboru. Naročnik, ki ima pravico do številke, naj se v teh dneh potrudi po svojo številko, ako hoče so. delovati pri tekmovanju. Poštni naročniki do, be svoje številke določeni dan na ovojnih pasieah. •k Slovenski odbor za ameriški kongres v Ljubljani je včeraj prejel od g. ravnatelja Gorjanca drugo pismo iz Newyorka z dne 24. junija t. 1. Med drugim piše g. Gorjanec: »Da ne bo kakih nesporazumov in nepotrebnih pi-sarij, poudarim še enkrat: romarji, ki so bili tukaj prosti in pa duhovščina so se odpeljali 17. junija ob 11.50 dop. v Čikago, ko so nam. reč uvideli, da je vsaka nadaljnja intervencija nemogoča. Le g. Rodič, nadškof belgrajski, je odpotoval še-le 18. junija zvečer, ker je bil dne 17. junija cel dan na Ellis I slami u pri pridržanih romarjih. Ko je pa videl, da je vsako intemenitanje izključeno, je odpotoval, — Parobrodne družbe so za intervencijo popolnoma izključene. Pač pa ima vsaka družba na Ellis Islandu svojega stalnega uradnika, ki ima pravico prisostvovati vsem .sejam in razgovorom. To je vse! — Danes opoldne, ko Vam to pišem, imamo na Ellis Islandu s par-nika »Olimpik« še 4 Slovence in 12 Hrvatov, od pamika »Berengaria« pa je še vedno zadržanih okoli 40 Hrvatov. — Našim ravnateljem sem danes predložil okrožnice Slov. odbora za amer. kongres v Ljubljani, kar jo dobro vplivalo. Gdč. Jaz.bec je v bolnici, ena ■potnica pa še čaka na »bond« in je upanje, da bo rešena.« k Pašičeva bolezen. Iz Karlovih varov se je vrnil dr. Martinac. Takoj po povratku je konferiral z nekaterimi ministri. Zatrjuje se, da se Pašičevo stanje ni zboljšalo. Pašič ne samo, da ne bo mogel voditi stranke in politike, ampak bo sploh moral opustiti vsako zasledovanje političnih dogodkov, ker potrebuje absoluten mir. Pašiča so obiskali tudi ministri Miša Trifunovič, dr. Milan Srskič in dr. Benjamin Šuperina na svoji poti iz Prage. Pašič bo ostal še 3 tedne v Karlovih varih. k Iz veterinarske službe. Za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Kamniku je imenovan Josip Rauter, veterinar v Kumanovu. k Imenovanji na mariborski vinogradniški šoli. Za profesorja na mariborski vinogradniško - sadjarski šoli je imenovan Ferdinand V o n č i n a , profesor nižje kmetijske šole v Mariboru; za računskega uradnika na isti vinogradniški šoli je pa imenovan Joško S o 11 e r , doslej v istem svojstvu na nižji kmet. šoli v Mariboru. k Imenovanja pri agrarni operaciji. Pri agrarni operaciji mariborske oblasti so imenovani: za geometra Karol Ličar, doslej pri agrarni operaciji v Ljubljani; za komisarja Iv. P o k o r n , doslej pri agrarni operaciji v Ljubljani; za gozdnega komisarja Alojzij Zumer, doslej v istem svojstvu pri agrarni operaciji v Ljubljani. k Nov katehet v Belgradu. Za kateheta katoliških otrok na osnovnih šolah v Belgradu je imenovan frančiškan o. Dane Zubac, bivši upravitelj »Napredkovega konvikta« v Mostaru in urednik lista »Narodna Sloboda«. k Iz gospodarske službe. Za kmetijskega referenta šmarsko-rogaško-kozjanskega okraja je imenovan Franc Štamberger, državni ekonom konjiškega okraja. k Diplomski izpiti na kemičnem oddelka tehniške fakultete v Ljubljani. V letošnjem poletnem terminu je napravila diplomski (in- ženirski izpit z odličnim uspehom gdčna Zora Antonovič iz Pančeva, predloživši kot diplomsko delo razpravo: o peptizaciji škroba v ultravijolični luči. * Preganjanje grkokatolikov v Bosni. Zadnji zagrebški »Katol. List« poroča: »Preganjanje grkokatolikov v Bosni traja dalje. Studiti v Kamenici, ki majo tamkaj že nad 15 let svoj samostan, so bili v Zagrebu internirani leto dni. Letos so se morali izseliti v Poljsko Galicijo. Z našo vlado se je uredilo vprašanje, kako in kje naj se imenuje kraljevo ime pri cerkvenih činih. Teh odlokov se drže vsi grškokatoliški duhovniki po Bosni. Vend ar je pravoslavni konzistorij v Banjaluki, ki nima prav nobene cerkvene oblasti nad grkokatoliki, ravno te dni državnemu pravd-ništvu ovadil nekega grškokatoliškega duhovnika, češ, da ne imenuje kraljevega imena. Križevskemu ordinariatu se ta predmet ni poslal niti v poročilo. Med grkokatolike sta se poslala dva pravoslavna duhovnika, da delata za pravoslavje. Le-ta odvzemata katoliške cerkve, župnišča in pokopališča. Tamkajšnji grkokatoliki se ■ nahajajo v vprav obupnem stanju. Ne morejo več vzdržati. Zato prosi uredništvo »Kat. Lista« vse brate katoliške duhovnike po vsej državi, da jim priskočijo na pomoč moralno in gmotno. Moralna pomoč naj bo v tem, da pošljejo proteste na naše uredništvo, ki jih bo poslalo na konferenco katoliških škofov. Gmotna pomoč, in naj bo še tako majhna, bodi za tamkajšnje duhovnike, ki prestajajo toliko preganjanje. Bosenski grkokatoliki morajo vedeti, da v tej borbi niso zapuščeni od svojih katoliških bratov Hrvatov in Slovencev.« k Angleška mornarica v Splitu. Angleškemu brodovju je Split priredil prisrčen sprejem. Naš admiral Wickerhauser je priredil angleškim gostom na čast banket. Prisostvovalo je skupno 23 angleških častnikov. Od jugoslov. strani so prišli pozdravit goste škof Bonefačič, veliki župan Perovič, dr. Tartaglia, general Daskalovič, mnsgr. Bulic in več drugih vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Admiral Wickerhauser je nazdravil gostom, napil Veliki Britaniji, njeni mornarici in kralju Juriju. Za Angleže se je zahvalil za pozdrav sir M i -chael H o d g e , izrazil svoje oduševljenje nad lepoto naše obali in prisrčno iskrenostjo našega ljudstva. Angleški obisk gotovo pozdravlja vsa naša domovina in le želimo, da bi gosti odnesli najboljše utise. * 18. julija vsi v Št. Ilj na narodno mejo, kjer se vrši prosvetni dan in orlovska prireditev. •k Slovenska pesem v Samobom. Ljubljansko grafično delavstvo je priredilo v nedeljo dne 27. junija poučno ekskurzijo v tovarno barv »Chromos« v Samoboru pri Zagrebu. Ob tej priliki je priredilo pevsko društvo »Grafika« v Samoboru koncert, na kate. rem je predvajalo razne moderne slovenske skladbe in par hrvaških pesmi. Svoj pestro izbrani program je izvajala »Grafika« s svojo znano eksaktnostjo, z lepo interpretacijo in i občutkom. Mnogobrojno občinstvo je slovenska pesem izredno navdušila in so bili pevci venomer živahno aklamirani. Na mali zabavi, ki se je razvila po koncertu, so Samoborčani »Grafiki« toplo nazdravljali in naglašali svojo ljubezen do Slovencev in svoje občudovanje do lepe slovenske pesmi. Koncert je uspel dobro v vsakem pogledu. — Pevskemu društvu »Grafiki« čestitamo, da je s tako lepim uspehm zaneslo slovensko pesem tudi v hrvaško provinco. k Vojaška obrtna šola v Kragujevcu bo letos sprejela okoli 60 učencev. Prosilci ne smejo biti pod 12 in ne nad 16 let stari. Prošnje je vlagati do 15. avgusta na Vojaško obrtno šolo pri artilerijskem tehničnem zavodu v Kragujevcu. Prošnji je priložiti izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s prav dobrim ali vsaj en razred gimnazije z dobrim uspehom. k »Hrvatski list«, ki izhaja v Newyorku, je ministrstvo notranjih zadev prepovedalo, ker prinaša tendenciozne vesti o stanju v državi. k Radi ribolova so se stepli v Petrovara-dinu Pavel Odrmela, Pepoš in.Karlo Šanteka. Med pretepom je Pavel ubil svoja protivnika. k Pripravljanj odbor za spomenik gosp. Abrahamu, ki si je stekel velike zasluge na narodno-kidturnem polju, se je sestavil v Pre-valjah. Odbor bo v to svrho zbiral prispevka in darila. k Popravek in dopolnilo. V današnjem >Ilustriranem Slovencu« beri pod zgornjo sliko na str. 243.: »Letošnji absolventi strojne in elektrotehnične delovodske šole na tehnični srednji šoli v Ljubljani s profesorskim zborom in ■/. g. ravnateljem Reisnerjem v sredini.« — K tej sliki smo prejeli še sledeči dopis organizacije absolventov strojne delovodske šole: Strojna delavodska šola je bila ustanovljena na našem zavodu leta 1911 ter je absolvjralo na isti do letos 139 učencev in na elektrotehnični delovodski šoli 39 učencev. Dne 12. septembra 1926 obhaja naša organizacija 15 letnico obstoja strojne delovodske šole ter bodo k tej prireditvi pravočasno vabljeni vsi dosedanji absolventi s svojimi nekdanjimi profesorji in učitelji. Tozadevni akcijski odsek ima svoj prvi sestanek dne 20. julija 1926 v običajnih prostorih. k V Šmartnem pri Litiji bo dne 9. avgusta orlovski dan ljubljanskega okrožja. Dopoldne bo ob 10 sv. maša, po maši tabor, popoldne ob 3 pa javna telovadba. -k Izplačevanje potnih račuinov. Državni desinfektorji izvršujejo higienska pregledovanja in razkužujejo po nalezljivih boleznih. Potne račune predlagajo higienskemu zavodu, ki jih pregleda in dirigira inšpektorju ministrstva za narodno zdravje. Ti računi faktično ne obsegajo nikakega pravega zaslužka, marveč izkazujejo stroške, nastale na potovanju; računopolagalec je ta znesek tako-rekoč že naprej posodil državni blagajni. Pravično in človekoljubno bi bilo, da bi mu ga računovodstvo delegacije ministrstva financ hitro vrnilo, ne pa kot se ponovno dogaja, da čaka mesece in mesece na nakazilo. Desinfektorji, katere po novj prevedbi že itak dovolj preganja usoda, upravičeno vprašujejo, kaj je z njihovimi potnimi računi od meseca marca ,n aprila, da še vedno niso izplačani. Zakasnitev baje utemeljujejo s tem, da je obolel uradnik, ki je izvrševal likvidacijo. ■k Razpis službe zdravnika specijalista. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje pri ekspozituri v Mariboru službo specijalista za otroške bolezni. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. * Milorad Pavlovič, bivši narodni poslanec Davidovičeve stranke je v petek zjutraj umrl vsled vnetja pljuč. •k 5 let ječe je dobil belgrajski 20 letni mladenič Zivojin Mačvanski - Garič, ker je umoril svoje dekle Ljubico Brinovec rodom iz naše Dolenjske. Ljubica in Zivojin sta se hotela vzeti, pa Živojinovi starši niso dovolili. Zato sta nesrečneža sklenila, da gresta skupno v smrt. Ljubica je pozvala Zivojina, naj jo z nožem umori. To je on tudi storil in takoj nato porinil tudi trikrat sebi nož v prsa. Ljubica je umrla, on pa je slučajno ostal pri življenju. Sodišče ga je postavilo na zatožno obrežje je nudilo kaj pestro sliko, ko se je jahta /. newyoTškim kardinalom Hayesom bii-žala našemu »čolnu sv. Petra« Kapitan »Aquitanije« je visoki družbi razkazoval razne dele ladje in papežev delegat jc bil prvi od potnikov, ki je kedaj stopil na poveljniški most. Dunajski nadškof kardinal Piffl je bdi posebno ginjen, ko je ugledal ameriško obrežje. Rekel je: »Nehvaležno srce bi bilo, katero ne bi trepetalo ob pogledu na deželo, katera je na tisoče mojih rojakov rešila lakote. Srčno želim ameriškemu ljudstvu zato izreči mojo in mojih sorojakov zahvalo.« Pariški kardinal Dubois je dejal: »Splošno mnenje vlada v Evropi, da je Amerika sama dežela bogastva in materijaiizma. Da je to mnenje zmotno, dokazuje ravno ta veliki kongres, kateri se ima v naslednjih dneh vršiti, in kateri bo tudi na nekatoličane napravil globok vtis.« Posebno živahen in Američanom znan .je Abbe Patrick Flyjm, francoski duhovnik, a rojen od irskih starišev. Bil je v Verdunu za časa obleganja in prišel v Ameriko ravno, ko je ta vstopila v vojno. Ker je popolnoma vešč angleščini, je Amerikancem takrat razlagal težave in stiske, v katerih je bila Francija. Na "hodih, gledališčih, klubih in celo v cerkvah je bil vedno živahno aklamiran. Nad vse veličasten iti obenem priSTČen je pa bil sprejem irskega kardinala 0'Donnella, ki je tudi primas Irske. Pripeljal se .je dopoldne istega dne kakor papežev delegat na parniku Roossevelt. Ogromna množica Ircev, društva katoliških mož, ga je pričakovala. Godi)« požarne hrambe je igrala ameriško himno, katero je vse odkritih glav poslušalo. Več minut ni mogel nikamor naprej, ko bo newyorski trgovci milijonarji, profesorji, zdravniki, bankirji itd. poklekovali predenj ter častitljivemu rojaku kardinalu poljubljali prstan z relikvijo svetnika. Navdušeni vzkliki so zadušili vsako besedo, katero je O' Don-nell hotel povedati. Na celi poti, kjer so avtomobili vozili visoke goste, je stala ogromna množica ljudstva, katere je kardinal neprestano blagoslavljal. Eden slavolokov je nosil napis »Naslednik svetega Patricka, dobrodošel!« Na »Rosseveltu se je nahajalo še 70 drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov in drugih duhovnov. Maševati m vsak dan pričeli že ob šestih zvečer, v nedeljo pa je sam kardinal molil med svetimi daritvami rožni-venec. Oficirji parnika so pripovedovali, kako prisrčno je bilo slovo od Irske. Nad 5000 ljudi se je zbralo na obali. Ko je parnik dal znamenje za odhod, je vsa tisočglava množica zapela himno »Vera naših očetov«. Ko se je ladja že odniikala in je pesem ponehala, je kardinal s svojim spremstvom zapel isto hi mno kot v odmev, a v tem trenotku so zvonovi katedrale v Oreenstavnu zapeli pesem: »Vrni se na Trako, vrni se!« Oficirji r0 trdili, da ni bilo na vsem paraiku suhega očesa in da kaj takega še nikdar niso doživeli. O* Don-nell je bil posvečen v škofa 1. 1888.. ko je bil šele osem let duhovnik, torej najmlajši duhovnik, ki je kdaj postal škof.« Newyork, 16. junija. Krvavo rdeči posebni vlak je ob 11.02 dopoldne 7, kardinalom delegatom ter osmimi drugimi kardinali odpeljal iz postaje Orand Central. Na tisoče in tisoče broieča množica se ie zbrala na in okoli kolodvora, da želi kardinalom srečno not Iz- redno skrb so posvetili temu, da je bil vlak opremljen za varno vožnjo. Vlak, morda najbolj luksuzni, kar se jih je kdaj vozilo po ameriških progah, je imel vse slubujoče moštvo izrazite katoličane od strojevodje do nosača. V Cikago dospe vlak jutri ob 9.50 dopoldne. Ko so kardinali stopah po stopnji-cah kolodvora, je vsa zbrana duhovščina in ljudstvo klečalo ter kdor je le mogel, je poljubil prstane kardinalov. Ves promet na in zunaj kolodvora je popolnoma zastal, še celo prodajalci voznih listkov so zapustili svoje prostore. Železničarji so stopali iz vlakov. Množica pa je skušala priti v notranjščino postaje. Ravno ko je imel vlak odpeljati, je pariški kardinal Dubois pričel med vlako-spremno osobje deliti kardinalsike svetinje. Kdor je bil blizu, je bil tudi tako srečen, da jo je prejel, četudi ni bil železničar. Kardinal Faulhaber iz Monakovega je pa takoj ob prihodu v Newyork šel v samoto, kjer je prebil vse dni in se nikjer ni udeleževal svečanosti. Sedaj v zadnjem trenotku pred odhodom vlaka je prispel teT, ne da bi se postavil fotografom, stopil k strojevodji teT mu smehljaje rekel: »Sedaj smo pa v vaših rokah.« Vlak je bil sestavljen iz sedmih luksuznih Pullmanovih vagonov, vsi rdeče pobarvani. Na vlaku je bilo vsega vkup 66 oseb. Dalje sledi. foalača Ljubljanske kreditne banke) klop in obsodilo na 5 let ječe zaradi umora Kazen je mirno sprejel, češ, da zanj življem po smrti Ljubice itak nima nobene vrednost; več. k Maturanti VIII. b razreda I. državne gimnazije v LJubljani od leta 1901 so se 7. ju-lija prvikrat sestali po 25 letih. Prav primer-no so si izbrali za kraj sestanka Toplice na Dolenjskem, da so od nikogar moteni par ui živeli samo blaženim spominom dijaških let Od 32 sošolcev jih je umrlo že 8, od še živečih 60 se sestanka udeležili gospodje: odvetnik dr. Ažman, nadzornik drž. železnic Dolinar, gimn. profesor Gnjezda, železniški uradni! Habjan, notar Košenina, odvetnik dr. Kuhelj, dekan Kurent, finančni svetnik Mozetič, dekan Novak, profesor dr. Peterim, šef intendance Pretnar, gimn. prof. dr. Šerko, križanski prior Učak, univ. prof. dr Zarnik ter odvetnik dr. Zupančič, Zdraviliški dom v Toplicah j« undil gospodom prenočišče ter skrbno po-strežbo. V župni cerkvi topliški je opravil prior Učak sv. mašo za vse umrle profesorje in sošolce, katere so se vsi jubilanti udeležili Sestanek sam je potekel tako lepo, prisrčno in prijateljsko, da so se čutili vsi udeleženci eno. Kot nepozaben simbol harmonije med tovari-ši je prinesel v veliko veselje udeležencev seboj v Toplice gospod univ. profesor Zamik harmoniko, ki je pred 25 leti ob razstanku igrala veliko vlogo. Sošolec, naš umetnik Hin-ko Smrekar, ki je bil zadržan, je poslal vsem tovarišem spominek umetniške vrednosti. Za kraj prihodnjega sestanka čez 5 let so določili gospodje Laško na Štajerskem. k Svetozar Pešič, inšpektor v ministrstvu linanc se je smrtno ponesrečil. Povozil ga je avtomobil in ga tako težko poškodoval da je na poškodbah umrl. k Za železničarje. Prometno ministrstvo bo otvorilo pri vseh železniških direkcijah posebne kurze za železničarje. V ta namen so določili kredit 3 milijone Din. k Karambol. Na postaji Zabaj se je zaletel novosadski osebni vlak v drug osebni vlak. Pri tem je bilo več oseb ranjenih. Težkih poškodb ni dobil nihče. * Samoumor v blaznosti V osješki bolnici se je zdravil paralitični Vatroslav Blagovič, trgovec. Večkrat se mu je omračil um. Predvčerajšnjim je naenkrat skočil na okno in se vrgel iz prvega nadstropja na tla. Dobil je smrtonosne poškodbe in je kmalu po padcu umrl. * V »Gazela« milu so našli zlatnike še naslednji: G. Rezika Rozman, Jedlovnik-Sve. čina pri Mariboru, milo kup. pri tvrdki Matija Arh, Svečina pri Mariboru. G. Ema Podojster-šek, Mežica, milo kupila pni Prvem delavskem konz. društvu, prodajalna Mežica pri Preva. ljah. G. Jurij Kovač, Prevalje, milo kupil pri Prvem delavskem konz. društvu, Prevalje. G. Jožefa Bozina, Veliki Obrež pnii Dobovi. milo kup. pri tvrdki Gustav Seušek, Dobova pri Brežicah. G. Pepca Glinšek, Sv. Križ pri Kostanjevici, milo kupila pri Prvem delav. skem konz. društvu, Sv. Križ pri Kostanjevici G. Josepa Griinvvald, Koprivnica, milo kupila pri tvrdki Jakov Hirschler, mL, Koprivnica. Hrvatska. G. Helena Kocjan, Ptuj, Dovozna oesta 2, milo kupila pri tvrdki Hinko Kreft. Ptuj. G. Marjana Pivk, Petkove št. 13, mil« kupila pri tvrdki Anastazija Cvetko, Rovte nad Logatcem. G. Marija Petek, Gajevec, milo kupila pri tvrdki Franc Miki, Sv. Marjeta pri Moškanjcih. G. Avram Levi, Banja Luka, kup. milo pri tvrdki Isidor Salom Sarafič, Banja Luka. G. Husein Bajagilovič, Banja Luka, mi-lo kup. pri tvrdki Isidor Salom Sarafič, Banja Luka. G. Ana Hočevar, Zvirčem št. 20. kupila milo pri tvrdki Ignac Pugelj, Zvirčem pri Dobrempolju. * Zlatnike v Zlatorog-terpentinovem milit so našli dalje: Marjana Kavčič, Godešiče pri Škofjiloki, Marija Lapornik, Celje, Ana Ru-pert, Ljubljana, Knezova ul. 27, Amalija Win-ter, posestnica, Boštanj pri Sevnici, A. Konic, gostilničarka, Kočevje, Roza Peterca, Ljubljana-Vič 19, Frančiška Drstvenšek, grad Turu pri Velenju, Pavlina Polzovič, Sarajevo, Ale-ksandrova 58, Zora Gerovac, Sarajevo, Koro-ščeva 17, Pepica Balog, Lukarešič, kraj Du-gogsela, Katarina Hribar, Bjelovar, Vilma Pfaf, Zagreb, Kukovičeva ul. 7, Zorka Firšt. Zagreb, Slovenska ul. 13, Hermina Horvatič, Klanjec. * DoraSčajoči mladini ponudimo zjutraj kozarček naravne Franz-Josef-grenčice, s katero so se vsled njenega želodec, čreva in kri očiščujočega učinka dosegli res uvaževanja vredni uspehi. Na otroških klinikah se »Franz-Josef«-voda uporablja že pri majhnih, večinoma hudo zaprtih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. ■k Zobni atelje Ivana Radovana se na-haja odslej v Ljubljani, Šelenburgova ul. 4 I. nadstr. (preje dr. Prossinagg). _ Zobni atelje Frana Radovana pa se nahaja še vedno: Ljubljana VII, Celovška c. 14, nasproti velesejma. •k Sedežne kopalne kadi »Zora«. Prvo-vrstni domači izdelek, najmanjša uporaba vode! Tudi v tej stroki beležimo razveseljiv napredek našega domačega obrtnika. V korist vsakega nabavitelja hi bilo, da si nabavi čim preje omenjeno kad. Kad je popolnoma na novo konstruirana, ter prekaša v popolnosti velike kadi. Z ozirom na majhno obsegnjočo obliko se lahko rabi v najmanjšem prostora. Vsled nizke cene si jo lahko vsaka družina nabavi Glej današnji inseratl •k V električno brušenje se sprejemajo rabljene britvice znamke Gillette, Mem, Ely-sium, Mond itd. Drogerija «Adrija«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 1. * Čajanka! Zahtevajte povsod najizdat-nejše čajne mešanice »Čajanka«. Glavna zaloga pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova ulica 19. •fr Dežne plašče vseh vrst — specialno za gg. duhovnike — ima vedno v zalogi F. Lu-kič, Ljubljana Pred Škofijo 19. •k Zahtevajte samo »Ides« črnilo v korist >Jugoslovanske Matice«. tV Javno priznanje Vilfanovemu čaju. Laboratorij mr. D. Vilfan, Zagreb, Ilica 204. Po uporabi Vašega izvanrednega čaja, izgubila sem v 8 mesecih 12 kilogramov na svoji težini, ter sem se prepričala o njegovem iz-bornean delovanju in ga vsakemu toplo priporočam. — Gertl Smičiklas, Zagreb, Lipna c. 40. •k Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! £fublfana © Umrl je v petek, dne 9. julija t. 1. ob 11 ponoči v drž. bolnišnici g. Anton Bro-z o v i č , strojni stavec Jugoslov. tiskarne. Rajni je bil 34 let star, vzgojil se je v Mari-janišču, v tiskarski stroki pa se je izučil v Katoliški oziroma Jugoslov. tiskarni. Kal bolezni je dobil na fronti oziroma v italijanskem ujetništvu. Rajni je bil izredno nadarjen, prekrasnega značaja in odkrit ter zvest prijatelj vsakomur, ki ga je vzljubil. Bil je priljubljen prav pri vseh, ki so ga poznali. Tako predstojniki kakor kolegi stavci in uredniki, s katerimi je bil v stiku, globoko žalujejo za mladim možem, ki je po svoji dobroti, bistroumnosti in zanimanju za vse probleme, pa po gorkem srcu zlasti za delavski stan, ki mu je s ponosom pripadal, vsakega očaral in trajno nase priklenil. Kot nepozabnega gojenca Marijanišča ga bo danes popoldne ob treh pokopal mil. g. stolni prošt Andrej Kalan, do katerega je rajnika vezala spoštljiva ljubezen. Dragi Tone, naj Ti bo lahka žemljica in na svidenje pri Bogu! O Nov veliki zvon so včeraj zjutraj ob pol petih potegnili v desni stolp frančiškanske Kupne cerkve v Ljubljani in popoldne se je prvič mogočno oglasil iz visoke line. Zvon tehla 2152 kg in ima glas >11«. Bil je pred dvema letoma vlit v ljubljanski zvonarni in postavljen na velesejm, odkoder ga je letos kupila frančiškanska župnija pod ugodnimi pogoji — toda brez denarja. Župnijsko pred-Stojnišlvo se je zanašalo na znano darežljivost ljubljanskega občinstva in se bo v kratkem obrnilo do ljubljanskega prebivavstva za prostovoljne prispevke, da se zvon čimprej odplača. O Prispel je v naše mesto odlični naš rojak g. Ludovik B a j d e , operni pevec opere v Lipskem. Prišel je obiskat svojo mater in druge dobre znance. Naj mu bo prijetno bivanje v rodnem kraju! O Groharjeva razstava se nepreklicno zapre prihodnjo nedeljo. Razstavljena dela se nato vrnejo lastnikom in bo pregled Groharjeve umetnosti v taki popolnosti, kakor jo nudi spominska razstava v Jakopičevem paviljonu, za nedogleden čas nemogoč, ker niti reprodukcija nili opis ne moreta nadomestiti užitka in presoje, kakršno nudi original. O Vodstvo v Groharjevi razstavi je danes ob 11 dopoldne. Na obisk vabi Narodna Galerija. © «0 letnico rojstva praznuje 15. julija g. Ignacij Ž a r g i, znani trgovec, po domače ^Rri nizki ccni« na Sv. Petra cesti v Ljubljani. Čestitamo someščanu, znanemu po svoji človekoljubnosti! © Slov. glasbeno društvo Ljubljana. V ponedeljek ob 8 zvečer skupna pevska vaja. Vsi in točno! — Odbor. © Neimenovani je daroval za pevsko glasbeno društvo »Ljubljana« 1000 Din. Plemenitemu dobrotniku iskrena hvala in naj najde 5e več posnemalcev! © Frančiškansko prosvetno društvo ima redno sejo prihodnji lorek ob navadni uri v društveni dvorani. © Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 18. julija za vse svoje člane in prijatelje društva svoj vsakoletni izlet in sicer na Govnišče. Iz Ljubljane se odpeljemo ob 6.27 do postaje Škofljica in od tam k prijazni cerkvici na Govnišče, kjer bo imel eden domačih gospodov sv. mašo. Po končani službi hožji bomo nadaljevali pot do Šmarja in tam bo na senčnatem vrtu g. Škerjanca skupen obed za vse udeležence. Povratek z večernim vlakom. Ker je to edina prireditev naše prosvete v tekočem letu in ker nam je spričo razmer popolnoma onemogočeno zadostiti v družabnem oziru našim članom, vas najvljudneje vabimo, da se izleta udeležite. — Odbor. © S francoskega konzulata. Radi odsot- j nosti g. vicekonzula običajni sprejem na francoskem konzulatu v Ljubljani o priliki narodnega praznika (14. julija) odpade. Ta dan se ne uraduje. © Christofov zavod vpisuje še ves julij na Domobranski cesti 7. — Dnevni in večerni tečaii. 4691 > © Kuharski tečaj. V Krekovi prosveti na Poljanski cesti se pričue 15. julija II. večerni kuharski tečaj. Prijave sprejema in daje natančna pojasnila voditeljica tečaja vsak dan od 12 do .1 in od 6 do 7 zvečer. © Kuratorij za slepce. Da ne bo ob raznih prilikah nepotrebnih zamenjavanj med funkcijami posameznih članov odbora, objavljamo njega sestavo. Predsednik je g. dr. Tomaž Kli-nar, kanonik in stolni župnik v Ljubljani; podpredsednik dr. Mavricij Rus, mestni fizik; blagajnik g. Karel Gruber, višji računski svetnik; tajnica ga Minka Skaberne, prof. drž. ženskega učiteljišča; odborniki pa gg.: dr. Fran Goršič, šef oddelka za socialno skrb pri ljubljanski oblasti; Maks Hočevar, ravnatelj meščanske šole; Janko Jeglič, šolski ravnatelj v pokoju in slepci gg. Gabrijel Jurasek, Anton Pleško in Fran Schwentner. Koopti-rani člani odbora so: g. Stanko Mašič, okrajni glavar in gospe Josipina Cvelbarjeva, Maru-ška Vrtovčeva in Marija Wessnerjeva. Preglednika računov sta gg. Franc Cvek. nadzornik pri državni železnici, in Franc Lazar, ko-mercijelni tajnik. — Za odbor: tajnica Minka Skaberne. © Razstava radio-kluba. Ljubljanski ra-dio-klub se je udeležil letošnjega velesejma z razstavo radio-aparatov posameznih tvrdk in amaterjev. Od ljubljanskih tvrdk so razstavile: Fr. Bar, Brovvn-Boveri, Elektro-Comp. Milin-kovič in Verbajs. Te tvrdke so razstavile svoje najnovejše kompletne aparate in deloma posamezne dele. Od inozemskih tvrdk je bila zastopana dunajska tvrdka >Ingelen«, ki je razstavila samo posamezne dele. Tvrdka >Va-tra«, Maribor, je razstavila svoje znane akumulatorje iu anodne baterije. Od amaterjev so bili zastopani gg.: Blagajne, ing. Eržen, Kramer, Mesar, Poljšak, vsi iz Ljubljane. Razveseljivo dejstvo je, da so amaterji pokazali globoko strokovno znanje in so razstavili po večini najnovejše »Tropadyn«-aparate. Lično in okusno urejena razstava je vzbudila pri vseh obiskovavrih veliko zanimanje. Namen razstave, seznaniti širšo javnost s to novo tehnično vedo, je bil s tem popolnoma dosežen. Zahvala za to gre ljubljanskim tvrdkam z ra-dio-materijalom in požrtvovalnim, neumorno delavnim članom in amaterjem, ki so z velikim trudom preskrbeli opremo koje in se stavili vseh deset dni na razpolago. © Vrtno veselico priredi pevsko društvo »Slavec«, v nedeljo 11, julija na vrtu restavracije hotela Miklič v Kolodvorski ulici. Začetek ob 4 popoldne. Spored: Petje, godba, šaljiva pošta itd. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v vseh notranjih prostorih. Za socialno-poiitično izobrazbo naših dijakov. Od 21. do 24. julija 1925 se vrši pri Sv. Joštu nad Kranjem tečaj, ki ga priredi socialno politični seminar katoliških akademikov na ljubljanski univerzi in ki bo obravanaval KMETIJSKO VPRAŠANJE V SLOVENIJI. Dne 20. julija 1.1. popoldne prihod udeležencev; od 20. julija do 24. julija t. 1. referati v sledečem redu: I. Dr. Korošec: Naša kmetiška družina; Kalan: Zgodovina slovenskega kmeta; 3. Satler: Današnje stanje slovenskega kmetijstva; 4. dr. Mohorič in dr. Hodžar: Kmet in zakonodaja; 5. Lainpret J.: Agrarno vprašanje v Slo-veni ji; 6. dr. Gosar: Kmet in kapitalistični ter socialistični družabni red; 7. dr. Basaj: Kmet in zadružništvo; 8. Valund: Kmet in politika; 9. F. Gabrovšek in dr. Kulovec: Kmet in njegova strokovna, politična ter kulturna organizacija; -10. Stergftršek: Kmetova stanovska kultura; II. Oven: Kmet in naša literatura; 12. Hafner in ZakrajSek: Kmet in duhovščina ter ostalo podeželsko izobraženstvo; 13. Škarabot in Mlakar: Kmet in moderna tehnika; 14. Pokom in Brglez: Zdravstvene razmere na kmetih; 15. Erjavec: Kmet in socialna politika. Dne 25. julija zjutraj odhod s Sv. Jošta in pešizlet v Krekove kraje v Selški dolini. Opozarjamo še izrecno na to, da tečaj ni preložen k Sv. Gregoriju, temveč se vrši pri Sv. Joštu. Dolenjski tabor Prosv. zveze 29. avgusta 1926 v Št. Vidu pri Stični. Ob priliki blagoslovitve novega doma v Št. Vidu pri Stični se bo vršil 29. avgusta prvi dolenjski tabor Prosvetno zveze, na katerega so vabljena prosvetna in orlovska društva vse Slovenije, v prvi vrsti pa naše Dolenjske. Spored: Dopoldne: Ob pol 9 sprejem gostov na postaji Št. Vid, nato sprevod k sv. maši; ob pol 10 sv. maša s cerkvenim govorom (škof dr. Anton Bonaventura Jeglič); ob pol 11 poklonite v na grobeh obeh ponesrečenih pri gradbi doma: a) govor (Franjo Neubauer), b) petje; ob 11 blagoslovitev novega doma: a) cerkven obred, b) petje; ob pol 12 otvoritev in začetek tabora: a) po-zdravi Prosvetne zveze, društev, župana, b) govor: Izobrazba, pogoj napredka (Fr. Kremžar), c) govor: Družina vir sreče, d) govor: Ljubimo svojo domovino (dr. Karel Capuder). Popoldne: Ob 2 litanije; ob 3. javna telovadba; govor o orlovstvu (dr. Čampa); prosta zabava, srečolov. Na taboru sodeluje več prvovrstnih godb. Vsa društva prosimo, da bi ta dan ne prirejala prireditev. Natančnejša navodila slede pozneje. Prosvetna zveza. Maribor □ Danes je v stolnici proslava sv. Cirila in Metoda s slovesno službo božjo ob 10. □ Mariborčani gredo danes na veliko narodno proslavo k Sv. Marjeti ob Pesnici, kamor nas vabi Jugoslovanska Matica. Odhod z vlakom ob 13.15. □ Izleta krščanske ženske zveze v Raj-hciiburg se je včeraj 10. julija udeležilo preko 400 članic in drugih romarjev. Izlet je bil prav dobro aranžiran, kar je zasluga delovne predsednice gospe Baumanove. Izletnike sta spremljala g. prof. P. Zivortnik in p. Gratus. □ Gospa poslanca Vladimirja Pušenjaka se je odpeljala v Gradec, kjer bo morala prestati težko operacijo. Gospej želimo skorajšnjega okrevanja. □ Romarski izlet na Ptujsko goro. Katol. prosvetna društva župnije sv. Marije priredijo na splošno željo tudi letos romarski izlet na Ptujsko goro, ki se bo vršil na Jakobovo nedeljo 25. julija. Ako se jih bo oglasilo do 700, imamo posebni vlak. Izkaznice za polovičuo vožnjo dobite vsak dan od 8 do 9 zjutraj pri vratarju frančiškanskega samostana in od 6 do 7 zvečer pri predsedniku Katol. mladine, Splavarska ulica 4. Pripravljavni odbor želi, da si do prihodnje nedelje vsi preskrbijo izkaznice. Natančnejši spored objavimo pravočasno. □ Kam danes teden? Ni več premišljevanja, kam. Na vsak način v Št. Ilj, kjer se vrši prireditev mariborske orlovske srenje. Odhod iz Maribora z popoldanskim vlakom. Pri prireditvi sodelujeta godba Katol. mladine iz Maribora in moški zbor pevskega društva »Ma-ribor«. □ Pevska vaja moškega zbora Maribora se vrši zaradi izleta, ki se vrši danes teden v Št. Ilj, v petek ob 8 zvečer. Točno vsi! □ Tudi »Tabor« je prišel končno s poročilom o evharističnem shodu v Chicagu, seveda le s kritiko, s katero pa je lopnil v napačno smer. Napada namreč naše župnike, češ da so obljubovali revnim in nepoučenim ljudem, da bodo lahko izrabili to priliko in ostali v Ameriki. Zeio krivična je ta kritika, na katero bo med drugimi tudi »Tabor« dobil odgovor, čim se naši vrnejo iz Amerike. Znamenje pa je, da je tudi »Tabor« med tistimi listi, ki komaj čakajo, kje bi kaj iztaknili. da morejo udariti po katoliških duhovnikih. □ Mariborski šahovski klub. Te dni je končal klasifikacijski turnir in so dosegli od 15 točk: Konic 10 in pol, Klajnšček in Bien po 10, ltadovanovič 8 in pol, Sesslcr, Plankl in Hilmar po 7 in pol, dr. Cazafura in Majcen po 7. Suoči se je vršil v kavarni Central sestanek vseh šaliistov in razdelitev daril. V kratkem prične turnir za reprezentanco Maribora. Tega furnirja se udeleže vsi, ki so bili prej ali zdaj klasificiranj ter so dosegli vsaj 60 odstotkov vseli točk. Tudi za ta turnir bodo j lepa darila. □ Osrednje društvo nižjih poštnih in br-! zo javnih uslužbencev, podružnica Maribor, pri-j redi 8. avgusta dobrodelno letno veselico v Gambrinovem vrtu. Eventuelui čisti dobiček je namenjen dobrodelnim namenom in to za podpiranje vdov, sirot in bolnih poštnih uslužbencev. Društvo je v tem letu podelilo devetim vdovam in sedmim bolnim in podpore potrebnim tovarišem vsoto 8730 Diu. — Prosimo vsa druga društva, da se ozirajo na našo humanitarno prireditev in na ta dan opuste morebiti nameravane svoje prireditve. □ Ureditev Zrinjskoga trga. Park na Zrinjskem trgu je bil dosedaj že skoraj popolnoma opuščen. Nastala so popolnoma nova pota preko trat, nasadi so propadli, klopi so pa skoro vse polomljene. Sedaj pa se je vendar nekdo zavzel za ta zapuščeni park. Pričeli so ga že urejevati. Trate bodo ograjene z žico, pota pa zopet uravnana in nasadi popravljeni. □ Tukajšnji 32. artilerijski polk razglaša pod štev. 5668 od 6. julija 1926, da proda na javni licitaciji dne 13. julija ob 10 dopoldan na živinskem trgu v Mariboru 9 mul, katere so vse zdrave in prav dobre konstitucije. □ Poprava mariborskih vojašnic. Skoro od prevrata In do danes je med vojaško oblastjo in mestno občino spor radi vojašnic. Vojašnice je zidala svoj čas občina, jih vzdrževala in erar je plačeval letno najemnino. Tudi po prevratu je že popravila občina na svoje stroške iu to večkrat vojašnice, a erar nI še plačal nobene najema i ne. Judi letos »a vse mariborske vojašnice na zunaj v takem stanju, da ni pogled na nje prikupljiv in koristen povzdigi tujskega prometa. Na petkovi seji mestnega sveta se je sklenilo, da se popravijo na občinske stroške polomljeni plotovi krog vojašnic in se bodo prebelile od zunaj vojašnice: kralja Petra, kralja Aleksandra in vojvode Putnika. Hvalevredno je, da mestna občina skrbi za ugled države s tem, da popravlja vojašnice. Toda, kako dolgo pa bo to trajalo? □ Jugoslovanski trg dobi nove kandela-bre. Izmed vseh mariborskih trgov je najslabše razsvetljen Jugoslovanski. Da bo razsvetljava na tem trgu močnejša, je odobren kredit za nabavo novih plinskih kandelabrov. □ Gradbena podjetnost mariborske posojilnice. Posojilnica v Narodnem domu je do-gotovila te dni dve novi, enonadstropni in enodružinski hiši na Betnavski cesti 35 in 37. Vsaka od teh novih stavb stane 250.000 Din. □ Nova betonska dela ob Livadi. Potoček, ki teče ob Livadi, ob nalivih zelo naraste, se razliva in trga zemljo pri deškem igrališču. Da bo tekel ta potoček po trdnejši strugi, je dovolil mestni svet poseben kredit za betoni-ranje struge ob obeh straneh. □ V Betnavski ulici narašča število malih, enodružinskih hišic. V kratkem času še prične graditi kakih 30 novih stavb. □ Dela v novi občinski stanovanjski hiši v Smetanovi ulici so se pretekli petek oddala skoro vsem ponudnikom na ta način, da so se posamezna dela izročila v izvršitev ločeno. Tako bo stanovanjska hiša do zime, že v vsem pripravljena za uporabo. □ Prodaja mesa po znižani ceni. V ponedeljek 12. julija od 7 naprej se bo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno 150 kg govejega mesa po Din 6 za kg. Prodaja samo na konsumente po 1—2 kg. □ Premestitev v državni službi. Agrarni referent dr. Dragutin Alkovid iz Zagreba je premeščen k agrarnemu uradu v Maribor. □ Tatvina na Glavnem trgu. Med največjim vrvenjem v soboto dopoldan je bilo neki branjevki na Glavnem trgu ukradeno 300 dinarjev. Tatvino sta izvršili dve ženski — ena je kupovala neko malenkost, druga pa se je med tem časom spravila nad prodajalčin žep ter ji izmaknila denar. D- M. v Polju Slavnost blagoslovljenja orlovskega prapor« se je kljub slabemu vremenu izvršila v splošno zadovoljstvo. V soboto zvečer je Orel priredil kumici g. Ivanki Anžur podoknico. G. kumica in družina si je stekla veliko zaslug za naše društveno življenje. Zjutraj so takoj pričeli kljub slabemu vremenu prihajati sosedni orlovski odseki, da se udeležijo te tako redke slavnosti. Ob devetih je bila sv. maša, pri kateri je društveni moški zbor lepo pel. pridigo o pomenu orlovskega prapora je imel g. prof. Rož-man. Po sv. maši je blagoslovil novi prapor ob asistenci domačega g. župnika in kaplana. Po blagoslovu je praporščak dvignil prapor in pričelo se ia zabijanje žebljev. Po zabijanju žebljev se je razvil lep sprevod Orlov, Orlic, višjega in nižjega nara-ščaja, narodnih noš in velike množice ljudstva na pokopališče, da se novi prapor pokloni mrtvim članom odseka. Pevski zbor je zapel dve žalostinki, nakar je godba, ki sestoji iz samih članov Orla, zaigrala^ žalostinko. Najstarejši član Orla je pa zmolil par očenašev za dušni mir in pokoj pokojnih članov. Nato je sprevod odkorakal pred župno cerkev, kjer je br. Lajevec pozdravil navzoče in otvoril orlovski tabor. Podelil je besedo g. dr. Čampi, ki je v krasnih besedah razvil pomen orlovske organizacije v političnem, narodnem in verskem oziru Po taboru se je razvil pester sprevod od župne cerkve do Ljudskega doma, kjer je bil razhod. Popoldne se je kljub slabemu vremenu zbrala velika množica ljudstva na telovadišču, ter nestrpno pričakovala orlovske družine, ki je prikorakala na telovadišče z novim praporom na čelu. Pri prostih vajah je nastopilo 32 članov in 38 članic, 12 mladcev in 22 nižjega naraščaja, kateri so vsak zase izvajali proste vaje med gromovitim odobrovanjem publike. Veliko pozornost so vzbujale vaje na bradlji in drogu, ki so se precizno izvajale. Zlasti je pa ugajala odsekovna skupinska vaja »mladcev«. Radi mokrega terena je moralo nekaj točk odpasti, ker se niso mogle izvajati. — Po telovadbi se je orlov-! ska družina z godbo na čelu uvrstila v sprevod, j kateremu se je pridružila velika množica gledalcev in odkorakala na veselični prostor v Ljudski dom, kjer se je takoj razvila prosta zabava. Posetil je nas tudi predsednik splitskega orlovskega okrožja br. Donadini v spremstvu dveh drugih bratov Dal-matlncev in dr. Zajca ml. Br. Donadini je imel krasen govor na naše Orle in druge navzoče. Zahvala. Orlovski odsek pri D. M. v Polju izreka najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so kaj pripomogli k razvitju našega prapora, tako g. prof. Rozmanu, g. dr. Čampi, g. župniku, g. kaplanu, darovalcem žebljev in vsem, ki so pripomogli kakorkoli, da smo svoj prapor na tako slovesen načiir razvili. Novo mesto Izredno lepo prireditev sta napravila tukajS-nja Marijina vrtca ob priliki prvega sv. obhajila v samostanski dvorani pod spretnim vodstvom kate-heta p. Akvina. Kot uvod so bile srečno izbrane de-klamacije pred Marijinim kipom, katerim je sledila Marijina pesem in trije zbori narodnih pesmi. Nato so dečki izvrstno igrali Finžgnrjevo dvodejanko »Vedež«. Ob sklepu so deklice zapele nad vse izvrstno uspeli ptičji zbor, ki je posebno ugajal. Pevske točke so bile prav dobro izvajane. V igri so pa nekateri igralci naravnost mojstersko izvršili svoje vloge. Enkrat so bili povabljeni prvoobhajanci in šol. mladina, drugi dan pa starši in odlični meščani. Mladina je pokazala pri tej priliki veliko razumevanja za take poučne prireditve. Novomeška Marijina vrtca, ki prvo polletje nista nič delovala, sta pod novim izvrstnim vodstvom lepo napredovala, kar sc je tu očividno pokazalo in to ne samo v igri, ampak tudi v petju. Samostanska dvorana je ličen in prisrčen prostor za take prireditve, ob katerih se človek razveseli in pomiri. Nasprotova-■ nje od gotovih strani pa naj patra kateheta ne vznemirja, vztrajno naj vodi mladino po začrtani poti in naj nam da v bodočem šol. letu še večkrat pri-Ukc Udeležiti se enakih izredno loih cjfegditev, Jesenice Iz krajnega šolskega sveta. Pretečeni petek, t. j. 2. t. m. je imel krajni Šolski svet ua Jesenicah važno sejo. Bivši predsednik krajnega šolskega sveta g. Konc Ignacij jc bil namreč svojo funkcije razrešen ter j >>sto njega izvoljen novi predsednik g. Valentin MarkeŽ, posestnik na Savi, star pristaš SLS. Novi predsednik je brat g. ekonoma škofovih zavodov. Častitaino! Najlepši del Jesenic je prekrasni kostanjev drevored od kolodvora proti Savi. Toda ponoči je tukaj nevarno hoditi. Nobene luči uikjer, dasi bi razsvelljava nikjer ne bila tako mestu kot tu. Da če onih par žarnic na železniški progi ne bi bilo, pa bi tavali v popolni temi. Pri večernih vlakih je tu velik promet, zato bi bilo na meslu, da se i ta del ceste primerno razsvetli. Gostiln je pri nas mnogo, od Plavža pa do občinske meje pri Markežu jih je 27, razun teh pa še trgovine, kjer se tudi dobi glažek ali frakcij. Nobena od teh pa ni brezalkoholna. Gosp. Torkar pa je nedavno lega prejel koncesijo za brezalkoholno kavarno, katera jo bila na Jesenicah v resnici že nujno potrebna. Mnogi se iste že poslužujejo, a mnogi bi še prišli, pa niti ne vedo zanjo. Zato Jeseničani, boj alkoholu, skrajni čas je že za to! Nujna ieija. Ko se bodo pričela občinska dela iz kaldermine, bi bilo nujno potrebno, da se že davna želja Jeseničanov izpolni, namreč, da se pokrije jarek, ki vodi od kolodvora vzdolž ceste proti šoli. Bit bi to v higijeničnem oziru korak naprej in pa lepa snažno6t bi nastala tu »amaposebi, ker se Jeseničani itak najraje tu sprehajajo, četudi za enkrat še v temi, a upamo, da bo i v tem oziru kmalu drugače. Saj sedanji občinski odbor, kateremu načeluje vrli g. župan čufer, je siluo agilen. V kratkem času je vso staro šolo prenovil in prebelil, priredil občinsko dvorano, pisarne, stanovanja za občinske uslužbence, zato upamo, da bo i gori navedenim željam čiinpreje ustregell Ntj letnem telovadišlu kal. del. prosv. društva vsak večer mrgoli kulukarjev, ki pripravljajo prostor za proslavo dvajsetletnice Orla, ki bo 24. in 25. julija. Sijajna obeta biti proslava jubileja orlovske družine. 24. julija otvori ob 6 razstavo v Kat. del. domu, ki bo zelo zanimiva zlasti z ozirom na postanek orlovstva sploh. Ob 9 se vrši slavnostna akademija s popolnoma novimi vajami. Za prenočišče bo v naprej prijavljenim preskrbljeno. 25. julija bo pa celodnevna proslava. Prijatelji, posetite polnoštevilno prireditev! Polovična vožnja je že dovoljena. Plakati in prijavnice so odposlane na orlovske odseke. Trbovlje Nabori. Dne 7., 8. in 9. julija so se vršili tu nabori za okoliške občine. Naši fantje so se tako lepo obnašali, da jih. je poveljnik naborne komisije javno pohvalil. Izmed 600 fantov je prišel le en sam na nabor v vinjenem stanju in so se drugi fantje zgražali nad tem. — Fantje drugih občin, posnemajte! zji Naše obrtne šole. Tu imamo rudarsko nadaljevalno šolo, v katero zahajajo mladi fantje, da se izvežbajo strokovno v svoji stroki in, če namerava kdo od teh nadaljevati pouk na rudarski šoli, ki se nahaja v Celju, da mu je pouk olajšan. Prostore ima na trboveljski šoli, medtem ko se vrši pouk za obrtnike na Vodenski šoli in še v Hrastniku. Ob otvoritvi teh šol je priglasitev učencev povoljna, med letom pa izostane marsikdo, tako da jih ob koncu leta obiskuje šolo le pičlo število. Občina, I. in II. rud. skupina in trgovski gre-mij, žrtvujejo za te šole vsote, za katere bi se z lahkoto nastavil eden ali dva učitelja od stroke. Za končano leto je n. pr. podelila občina za rudarsko šolo 26.000 Din, I. in II. skupina 10.000 Din, za obrtno-nadaljevalno šolo v Trbovljah je dala občina 21.300 Din, za Hrastnik pa 18.000 Din, trgovski gremij Laško pa 3000 Din. Koliko dž država, nam ni znano. Skupna nam znana vsota znaša torej 78.300 Din. Ako računamo, da bi imel nastavljeni strokovni učitelj na mesec vsaj 3000 Din, znaša to 36.000 Din na leto ter bi preostalo še 42.000 Din za druge potrebe. Uspeh bi gotovo ne izostal, ker bi se učitelj ukvarjal samo s tem poučevanjem in bi evidenco učencev lažje nadzoroval kot sedaj. Obrtno-nadaljevalnega nadzornika pa opozarjamo na te šole, kakor tudi vse druge faktorje, ki se bavijo ž njimi. Zopet vlomi. V četrtek ponoči je bilo kar Iia treh krajih vlomljeno in to v trafiko g. Sovinca na kolodvoru, v branjarijo g. Medvedove pri Ran-cingerju in v barako g. Brodnika na Lokah. Škoda je pri prvem okoli 300 Din, pri drugi 200 Din, med tem ko je pri zadnjem bilo samo razbito steklo, ker ni imel v baraki nobenih stvari. Kar se v Trbovljah prej ni dogajalo, se je začelo sedaj, ko živi delavstvo splošno v bedi. Laško Neina slovesnost. V četrtek, 1. julija, se je eliSalo v Laškem po sedmi uri zjutraj slovesno pritrkavanje zvonov. Kdor ni bil zaposlen, je hitel v cerkev, ker tako pritrkavanje je naznanjalo nenavadno slovesnost. In tukaj se mu je nudil prisrčen prizor; nežna mladina, praznično, slavnostno oblečena in z gorečimi svečami v rokah je imela svoje prvo sveto obhajilo. Taka lepa, nežna slovesnost se človeku dozdeva v sedanjem skrajno raz-ruvanem, inaterijalističnem svetu kakor cvetoča oaza v peščenem morju puščave. Pri slovesnosti je bilo tudi opaziti odličnih mater, tako gospe Der-gan in Šuklje. Tudi njuni hčerki sta bili med prvoobhajanci. Popravilo mesta. V Laškem se popravlja grandijozni most čez Savinjo. Konstrukcija mosta je železna, zato ga je treba zopet zavarovati proti rji. Železo se bo očedilo od spodaj in zgoraj, pa nanovo prepleskalo. Tla za vozove bodo kakor do-Bedaj tudi za naprej betonska. Tla za pešce morajo biti popolnoma nova, ker so dosedanja lesena že čisto defektna. Pleskarska dela so poverjena tvrdki Majcen v Laškem. Dela se izvršujejo v režiji okrajnega zastopa Laško. Most je star 40 let; 18. avgusta 1886. so je most izročil prometu. Most Bpada med znamenitosti Laškega trga in naredi na tujca dober utis. Laško ima čez Savinjo res grandijozen železen most, Celje pa samo lesenega za ljudski promet. Laškemu bi pač pristojal značaj mesta. Kanalizacija. Ob koncu trga, nasproti gostilne Smodi, sc polagajo covi, da se zajme potok, ki naj bi se odtekal proti Savinji, ki pa se razlije po travniku in njivi, ležeči med cesto in Savinjo. Ta kanalizacija je bila na vsak način potrebna. Govori se, da tudi to kanalizacijo izpelje okrajni tastop. Elektritna razsvetljava Laškega je gotovo povoljna, glavna prometna žila od kolodvora v trg je celo prav dobro razsvetljena. Taka razsvetljava je le v čast trgu. Človek sc čuti, kakor bi bil v kakem mostu. Vkljub temu pa je najti točk, kjer bi bilo pričakovati razsvetljave. Taka točka bi bila ob vili Lrma- Motoče, da še widc tjokaj ali pa da ! 'je začasno ukinjena. Tudi električna razsvetljava priporoča Laško za mesto. Električni tok daje trgu Fala. I Tukajšnja osnovna šola jo ob sklepu šolskega I leta priredila na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija t. 1. krasno uspelo Akademijo mladine. Prireditev je posetilo razen domačinov in cenjenih gostov iz toplic tudi mnogo občinstva od drugod, tako da jc bila dvorana »Terme* nabito polna. Živahno odobravanjo občinstva je dokazalo, da je prireditev dosegla svoj smoter v polnem obsegu. i Šola, sodelujoča mladina kakor tudi učiteljstvo so zadobili s tem najlepše priznanje. -— K tako lepemu uspehu prireditve pa so pripomogli zlasti vodstvo in uprava toplic, vodstvi rudnika Huda-jama in pivovarne, nadalje dijaštvo, pošolska mladina in mladinski orkester •Struna'. S pogostitvijo sodelujoče mladine so se odlikovale sp. gospe Els-bacher, Tadina, Osoliu, Dergan, dr. Roševa I. dr. — Bodi izrečena vsem skupaj najsrčnejša zahvala s prošnjo šole, da ji ohranijo svojo naklonjenost še nadalje. Primorsko Priloga >Pu6kega Prijatelja zaplenjena. — Predzadnji številki »Pučkega Prijatelja < in »Malega lista je tržaška kvestura zaplenila, ker je bila v teh številkah priobčena Milanovičeva izjava proti »Piccolu , ki je ogabno napadel g. Milanoviča in vso duhovščino v Primorju s falsificiranimi okrožnicami. Ta teden je bila kvestura zopet na delu; zaplenila je gospodarsko prilogo vPučkega Prijatelja-' »Narodni gospodar .. ■ Nazaj ali napi-ej — pred to usodno izbiro postavlja marsikateri list vedno naraščajoča draginja potrebščin, ki se rabijo za izdajanje časopisov. Tako piše »Edinosl , ki je pred nekaj tedni zvišata ceno lista od 25 na 30 stotink, a je takoj drugi dan sklep preklicala. Ali naj sledimo -/Goriški Straži«, ki bo izhajala nekaj mesecev samo enkrat na teden, ali milanskemu sCorriere della Sera«, ki odpušča slavce. Ne! »Za nas nc dopušča vprašanje Miaprej ali ua^aj nikakega obotavljanja. Odgovor je: Naprej! Odgovor, ki smo ga dolžni našemu ljudstvu.■ ... Zato je »Edinost zvišala ceno lista od 25 na 30 stotink. Matematično logično! Na dan z »dokumentom<1 Tržaški liberalci že nekaj dni nc manevrirajo več z nekim doku -mentonK proti g. Milanovlfu in slovenski duhovščini, čudna reč. »Piccolova- blainaža z glasovitimi okrožnicami jim da misliti. Počasi bodo morda prišli na to, da je treba delo za narod postaviti na nekoliko drugačne temelje kakor so razni >dokumentk. Sicer pa bi se drznili izraziti skromno željo, naj tržaški gospodje po :Picco!ovem<: zgledu kar objavijo ta »dokumente I Slovenskim vojakom slovensko tasopisje prepovedano. Primorski fantje služijo zvesto italijanskemu kralju. Pokorno zapustijo za 18 mesecev svoje domove in gredo globoko v Italijo, v čisto tuja mesta, razdeljeni med najrazličnejše polke; a ne samo v Italijo, tudi v kolonije, v razbeljeno Afriko, jih kliče vojaška služba. Sami italijanski častniki se pohvalno izražajo o slovenskih fantih, da so pridni, točni, inteligentni in izobraženi. Čudno se jim zdi, da znajo vsi pisati in čitali. In tem fantom, ki komaj pričakujejo iz svoje domovine poročil, ki komaj čakajo, da belo mogli vsaj čitati slovensko besedo, ker čisto osamljeni nimajo prilike z nikomur spregovoriti v materinščini, tem fantom nekateri italijanski častniki ne pustijo več niti slovenskih listov. V L i v o r n u se je te dni zopet zgodilo, da so slovenskega vojaka, ki je prejel slovenski list po pošli, klicali na odgovornost in mu lista niso izročili. Vzeli so mu tudi slovensko povest: Dekle z močvirja. Vprašamo, ali je to samovoljno postopanje kakega zagrizenega častnika, ki se hoče, znesti nad ubogim slovenskim vojakom, ali imajo častniki celo višji nalog za to? Najmodernejše klobuke jc založila tvrdka DRAGO SCHWAB - Ljubljana. Gospode opozarjamo na izredno lepe in neverjetno poceni izbero, Dopisi Slovenjgradec. Koroško orlovsko okrožje priredi danes v nedeljo okrožno prireditev v Šmart-nem pri Slovenjgradcu. Pripravljalni odbor v Šmartneni je razposlal na vse odseke okrožja in tudi druge kraje lepake za prireditev. Tudi mi smo jih dobili, da jih nalepimo po našem mestu. Nekaj smo jih razdelili med naše ljudi, ki so jih pritrdili v izložbah ali pa v gostilnah. Ti lepaki so ostali seveda nedotaknjeni. Nekaj smo jih pa razobesili na prosto, ti pa niso imeli obstanka. Bili so namreč raztrgani tekom enega dne, med temi tudi oni, Iti je bil pritrjen na občinski deski, ki ima napis '..Objave narodnih društev«. Kdo je ta lepak raztrgal in zraven še druge? Kdo drugi kot »naprednjaki?< — V nedeljo dne 4. t. m. je imela narodna čitalnica, katere člani so sami demokrati in sokolaši, svojo vidovdansko proslavo. V ta namen jo bilo vse polno lepakov razstresenih po mestu, različnih lokalih trgovin, na javnih prostorih in tudi na občinski deski. Ti lepaki so ostali seveda nedotaknjeni. Njihove prireditve se je udeležilo tudi precej naših ljudi, med njimi tudi boljši stanovi, ki so pa bili v zahvalo opsovani. Mi smo svoje lepake šele tedaj razobesili, ko je že bila njihova prireditev končana z namenom, da nam bodo pustili naše lepake, kakor smo mi njihove. A še sedaj jih niso mogli pustiti, dokler jih niso popolnoma raztrgali in razmetali po mestu. Sramota! Brezovica. V nedeljo 4. julija 1926 je izročilo prostov. gasilno društvo na Brezovici trem gospem dobrotnicam društva diplome častnih članic. Ob tej priliki sta zopet darovali ga. Mari Zalokar tovar-narjeva soproga iz Ljubljane in ga. Ivana Velka-vrli, soproga posestnika, trgovca in gostilničarja po 1000 Din društvu, kar naj jima Bog tisočero povrne! Bog živj tudi ostale dobrotnike društva! — Odbor. Račna. V nedeljo 4. t. ni. je bila pri nas gasilska veselica, pri kateri so zvečer stopili v akcijo dolgi drogovi in pa noži, kakršne nam prodajajo dalmatinski krošnjarji. Bilo jc veliko ranjenih. Klelo se je pa pri tem pretepu tudi v vseh jezikih in na vse načine. Le tako naprej! Suhor pri Metliki. Čudno vreme. Zjutraj solnce sije, popoldne že grini, strele švigajo in močno dežuje. Ljudje imajo veliko pokošenega sena, zlasti na Gorjanrih, pa posušiti ga nc morejo; mnogo ga je že segnilo. Rrž in pšenica sta polegli od silnih viharjev. Koruza no more rasti, ker ni prave toplote. Vinogradi sicer lopo kažejo, a palež se žc kaže vsled vsakdanjega deževja. Kmetje vzdihujejo in s strahom gledajo v bodočnost, češ, kako bodo živeli, ker davki so vedno višji, a pridelki bodo slabi in pičli. — Vidov dan. Proslava Vidovega dne se je vršila na praznik sv. apostolov Petra in Pavla popoldne v šolski dvorani. Nastopili so šolski otroci s peljem in deklamacijami ter z dvema igrama -.Pepelka« in »Lojzka*. Zupljani so se slavno ati udeležili v obilnem številu. Olroci so bili do- bro naučeni, vsak je svojo vlogo to&oo In izvrstno izvrSil. Vsa čast In zahvala za to gre vrlim gospodičnam učiteljicam! Krško. Ker že dolgo nI bilo nobenega glasu iz našega mesta, si oglejmo ta tokrat modrosti naših mestnih očetov iz zadnjega časa. Urhov gejem bi se imel letos vrfili v ponedeljek, dne 5. t. m. zato, ker je bila na Urhovo nedelja. Le letos so mestni očetje — kakor krožijo govorice — na ljubo par gospodom sklenili, da se je sejem vršil v soboto pred sv. Urhom. Radi nepravočasne razglasitve po časopisih je nastala zmeda, da bo trgovel prihajali v nedeljo zvečer, misleč, da bo sejem v ponedeljek. Posledice premeščanja Urbovega sejma so se tudi pokazale, ker je bil sojem tako slabo obiskan kakor še nobeden; dočim je bil sicer ta sejem kot letni sejem vedno najboljši. Bili smo pa močno prizadeti vsi trgovci in obrtniki, ter imeli veliko škodo. Tudi nas trdo vije davčni vijak. Zato naj se 6ejmovi ne premikajo več tako meni nič tebi nič. Sicer pa nekateri izmed mestnih očetov tudi sami čutijo slabo plat premikanja tega sejma, in imajo danes glavo-bol; a ne v možganih, ampak v žepu. Toliko za danes. — Prizadeti. Naše Mjašivo Cirilsko društvo. Na Sv. Joštu se zberemo v pondeljek (26. t. m.) do mraka in ostanemo do patka. Stroške bo mogoče kmalu objaviti, bodo pa tako majhni, da ne smejo nikogar odvrniti od sestanka. Polovična vožnja nam je zagotovljena; čim prejmemo formalno rešen.je, sporočimo tozadevne olajšave v Dijaškem veslniku. Vsakdo mora s seboj prinesli toplo perilo In brezpogojno pelerino ali površnik. V petek romamo k naši Materi na Brezje. Cirilsko društvo. Če bo lepo ■vreme, obiščemo po sestanku Triglav in Sedmera jezera. Izlet je neobvezen, toda želi se, da bi bilo zraven kar največ udeležencev tečaja. Tura ne bo naporna, ker bi hodili počasi. Z Brczij se odpeljemo v petek popoldne in se vrnemo v Bohinj v torek. Štiri do petkrat bi spali zunaj. Ako se ima glavno hrano s seboj, bi za silo zadostovalo okoli 100 dinarjev. Vsem izletnikom priporočamo učlanjenje pri Slov. planinskem društvu, deloma radi idealnega 6molra, deloma radi olajšav po kočah. Nadalje 6e mora vsak izletnik oskrbeti z zimsko obleko in srednje nakovanimi čevlji in imeti nahrbtnik; palica ni nujno potrebna. Kdor bo hotel, bi se lahko pridružil manjši skupini, ki bo obiskala špice do Jalovca, seveda temu primemo izurjen, opremljen in tudi založen. Oljka. Srednješolskega tečaja, ki ga je nameravalo na Oljki imeti DOO, ne bo, pač pa bo od 10. do 13. avgusta državnopolitična debata, ki so nanjo vabljeni vsi akademiki in abiturienti. Z izkušenimi možmi se bomo pomenili o stvareh, ki smo nerešene pustili v Stični, a so za nas življen-skega pomena. Priglase sprejema tovariš Ivan Pod-pečan, Celje, Spod. Hudinja, pojasnila pa daje Slov. dij. zveza v Ljubljani, Miklošičeva ce6ta 5. Zaprosili smo za vozne olajšave in tudi prehrana bo poceni, če ne zastonj. — SDZ. Kamniško dij. poč. dr. »Bistrica« priredi danes ob treh [»opoldne v Domžalah v Društvenem domu proslavo sv. Cirila in Metodač Na sporedu j« skioptično predavanje dr. Grivca in nekaj pevskih točk. Pridite! Z Bogom za narodi IPro&vetna svessa v MarlTboru Vsem društvom priporočamo, da naj svoje poslovanje urede čimbolj natančno po poslovniku. Dogaja se namreč zadnji čas, da se društva, ki ne poslujejo v redu, od oblasti razpustijo. Ker želimo kar največ reda, dobijo vsa društva revizijske pole. Revizijo bodo do jeseni izvedli gg. bogo-slovci ali pooblaščenci prosvetnih okrajev oziroma Prosvetne Zveze. Revizija je predvsem zato potrebna, da smo zavarovani pred kakimi presenečenji, da imamo res vse v najlepšem redu. Zato p. n. voditelje društev prosimo, naj bodo Prosvetni Zvezi v tem oziru kolikor mogoče naklonjeni! — Bog živi! Prosvetni dan v Gornji Radgoni priredi ljutomersko orlovsko okrožje dne 18. julija t. 1. Ob 9 je sprejem gostov, nato sprevod k slovesni službi božji. Po službi božji je na trgu pri cerkvi prosvetno zborovanje, na katerem govori g. dr. Josip H o h n j e c. Popoldne po večernicah je telovadni nastop ljutomerskega orlovskega okrožja. — Polovična vožnja je dovoljena. Krekova mladina, Sneberje-Zadobrava. Naša podružnica priredi dne 11. t. m. na vrtu g. Jožeta Ložarja v Sneberjih vrtno veselico z raznovrstnim sporedom. Pri zabavi nastopi prvič tamburaški zbor »Krekove mladine-t Zalog-Sp. Kašelj. Začetek je ob treh popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo knjižnice, vabimo vse naše prijatelje in pristaše, da pohitijo med naše »Krekovce« v Sne-berje! Protestni shod železničarjev v Snoči se je vršil v Mariboru protestni shod železničarjev zoper razne krivice, ld vedno znova zadevajo te državue nastavljence. Shod je bil številno prav dobro obiskan. Ker je ravno ob istem času prihrumela nad Maribor nevihta z gromom in bliskom, je marsikdo še ostal doma, ki bi gotovo soglašal s protestnim zborovanjem. Shoda sta se udeležila tudi narodna poslanca Veseujak in Zebot. Shod je otvoril in vodil predsednik Prometne zveze tov. Kores, Razpravljal je sam tudi o prvi in drugi točki dnevnega reda o odvzetju 20 odstotnih doklad delavcem in za-vlačevanju delavskega pravilnika. Podal je žalostno zgodovino pravilnika, za katerega je bilo izdelanih že toliko načrtov, pa so vsi propadli. Nadalje je referiral tov. Štancar, ki je dokazal, kako nesocialno se dandanes poslopa posebno z železničarji. Zato je pozival, da nastopajo vsi odločni in složui, da se doseže vse za vse. Pozvan je nastopil nato poslanec Zebot, ki je uvodoma zavračal demagoško pisanje »Volksstimmec, češ da je on sam sklical ta shod. Nato pa je izčrpno in jasno pa brezobzirno podal zgodovino pravilnika- Zboroval-cem je pokazal ozadje vseh krivic, ld se gode železničarjem in označil pravo krivce. Poudarjal je, da je odredba železniškega mini-sira. s katero se odvzemajo '20 odstotne do-klade, protizakonita iu da bodo poslanci proti temu tudi v skupščini takoj protestirali. Omenjal je dalje, kako mora pravilnik deliti svojo usodo i usodo vsakokratne vlade. Obširno je pojasnil, kako je prišlo pod radikalno-de-mokratsko vlado do sprejetja sramotnega davka na ročno delo, katerega je seveda tudi sedanja vladna večina potrdila. Zavrnil Je napad na sebe in svoje tovariše, ki se je dogodil na zadnjem protestnem shodu stanovanjskih najemnikov v Mariboru. Dotičniku je očital javno, da je vedoma govoril neresnico. Poživil je spomin na znano stanovanjsko naredbo dr- Gosarja, ki je prisilil podjetnike in milijonarje, da so zidali stanovanja. Znano je, da je to naredbo ukinil pozneje dr. Žerjav. Pojasnil je dalje, zakaj upokojen ci ne morejo doseči svojih pravic in zakaj s« jim še do sedaj ne Izplačajo razlike. Čudil se je, da mogli ravno tisti, ki so jim prizadejali najtežje krivice, sprejemati ob prihodu v Maribor z muziko. Izgleda ravno tako kot bi pogorelci slovesno sprejeli požigalce svojih hiš. Posebno ostro je nastopil proti zadnjim krivicam napram mariborskim železničarjem, katere so hoteli spraviti ob kruh z denunci-ranjem. Povedal je, da je o tem že interveniral pri novem ravnatelju g. Kneževiču, o katerem je prepričan, da bo pravičen. Z grdo denunciacijo so hoteli odvzeti kruha 42 železničarjem v Mariboru. Izvajanja poslanca eo bila večkrat prekinjena z ogorčenimi medklici proti onim, ki so krivci sedanjega težkega stanja. Ob sklepu zborovanja so bile soglasno sprejete predlagane resolucije, katere objavimo prihodnjič. 11. julija Orlovski tabor celjske ekspoziture na Polzeli! "foarovi Društvu »Kuratorij za slepce«, ki si je nadelo nalogo zbirati sklad za zgradbo »Doma slepih« v Ljubljani, so darovali 200 Din g. Feliks Stare mesto venca na grob g. Ferdinanda Stareta; po 600 dinarjev Ljubljanska kreditna banka in Tovarna sodavice in mineralnih voda Prisrčno se zahvaljujemo za te darove in želimo, da bi našli darovalci obilo posnemalcev! ITALIJA POSREDUJE V BES ARABSKEM VPRAŠANJU. London, 10. julija. (Izv.) Italijanski poslanik v Moskvi je imel daljše razgovore s čiče-rinom. Diplomatski poročevalec »Daily Tele-grapha« pripisuje tem razgovorom z ozirom na intervencijo v besarabskein vprašanju velik pomen. Isti poročevalec javlja, da se je napetost med ruskimi in romunskimi četami na besarabski meji zelo zmanjšala. TUJSKI PROMET V ITALIJI. Rim, 10. julija. Letošnji promet izkazuje veliko nazadovanje. Milan zaznamuje le polovico tujcev lanskega leta, italijanska jezera komaj četrtino. Tujski promet v Rimu je celo manjši kot 1. 1924. Največ tujcev je iz Anglije in Amerike, dočim sta Nemčija in Francija le neznatno zastopani. SLABI IZGLEDI ČEŠKEGA FAŠIZMA. Praga, 10. julija. (Izv.) šef generalnegs štaba Gajda je nenadoma odšel na dopust Ta dopust spravljajo v zvezo s fašistovskim gibanjem v Češkoslovaški, v katerem je Igral važno vlogo tudi imenovani general. Vsled energičnega nastopa vlade fašistovski pokret na Češkem nima več izgledov na kako razširjenje. VOJAŠKA SLUŽBA NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 10. julija. (Izv.) Vlada je izdala odredbo, po kateri se morejo vsi Portugalci, bivajoči v inozemstvu, oprostiti vojaške službe, ako plačajo 40 funtov šterlingov. Vsota odplačil se bo porabila za reformo armade in za zgradbo novih cest. VELIKA GOLJUFIJA. Berlin, 10. julija. (Izv.) Dr. Rennert se je izdajal za zastopnika neke angleške zavarovalne družbe iu ogoljufal filmska in gledališka podjetja za več milijonov mark. Policiji se še ni posrečilo prijeti goljufa. LETALSKA NESREČA. Berlin, 10„ julija. (Izv.) Danes ob 9.30 do-poldne je padlo na tla pri aviatski soli v Staa-kenu letalo in sc popolnoma razbilo. Pilo! Bitzmann je bil na mestu mrtev. COOK V BERLINU. Berlin, 9. julija. Voditelj angleških rudarjev Cook je dospel v Berlin. Njegov prihod spravljajo v zvezo s pogajanji z ruskimi rudarskimi strokovnimi organizacijami za nadaljnjo podporo angleškim rudarjem od strani ruskih delavcev. TIHOTAPSTVO Z ALKOHOLOM PRED DRUŠTVOM NARODOV. Stockholm, 10. julija. Finski krogi name. ravajo problem alkohola spraviti pred Društvo narodov. In to iz razloga, ker se tihotapstvo z alkoholom more pobijati le z medna-rodnimi sredstvi. ČUDNA NAROČILA. Berlin, 10. julija. Nemška tiskarska pod. jetja so dobila iz Afrike, Tndije in Avstralija naročila, da tiskajo pot ver; ene bankovce. Nemška državna banka je o namerah obvestila angleška oblastva. Zanimivosti Civilni pogreb. V kupeju železniškega vlaka se je eesla ref ela dnižba. Posebno neka dama in gospod sta bila v živahnem razgovoru, tako da so polagoma vsi drugi utihnili ter le ta dva po-ehišala. Gospod: . Jaz sem izrazit sovražnik vsake cerkvene ceremonije, pogrebov itd. ter kot evobodomlslec želim, da me pokopljejo d- vilno.-r Dama: »Tako? V tem imam sama že tudi nekaj izkušenj, šele pred par dnevi sem bila priča prav rednega civilnega pogreba'.* Gospod: »To me pa zares zanima, ali bt jni hoteli o tem kaj več povedati? Sem namreč žurnalist in tako bi mojim čitateljem lahko marsikaj povedal o svojih nazorih.« Dama: »Bila sem na obisku'pri prijateljski rodbini na deželi ter tam zvedela, da Je neki dolgoletni stanovalec v hiši težko obolel. Otroci so šli večkrat k njemu, da bi pozvedeli, •kako se počuti. Bližal se je njegov konec.« Gospod: »Pa niso po duhovnika poslali?« Dama: >Ne! Ker celo življenje ni imel opravka s kakim duhovnom, zato se jim je zdelo odveč, da bi ga zdaj klicali.« Gospod: »In kakšen ]e bil pogreb?« Dama: -<0 prav čeden, toda brez vsakega verrkega značaja. Vsa družina in hišni stanovalci ao bili prisotni. Ko so ga nedaleč od gradu pogreznili v jamo. je sam gospodar sto. pil kraj groba ter svojemu lovskemu spremljevalcu spregovoril par kratkih besedi.« Gospod: »Prosim vas gospa, ali mi moreto približno navesti smisel onega govora, da ga jr.orem svojim bralcem priobčiti?« Dama: 7Da saj je bilo esnio par besed .Ubogi Karo,' je dejal gospodar, ,bil je dober pes, a proti koncu le nekoliko ušiv in garjav.'« Prijatelj civilnega pogreba je imel za ta dan dosti in smeh sopotnikov Je moral Me povrhu v kup vzeti. Ekskluzive časopisov. Kakor znano, je časopisje najbolj razširjeno med angleško govorečim ljudstvom, vsaj pri mnogih dnevnikih v Ameriki in na Angleškem dnevna naklada presega en miljon izvodov; >Daily Maik jih ima nad poidrugi milijon. Da se tako časopisje trga za najnovejše vesti in pomembne politične dogodke, jo jasno. Na Angleškem se pogosto dogodi, da ima ramo en časopis kako notico posebnega pomena. To ekskluzivno pravico do objavljenja si je dotični list navadno pridobil za drag denar. Za pomembne dogodke pa tam z denarjem ne štedijo, saj je to najboljša reklama za časopis sam. Med vojno je dnevnik »Daily sketch< nekoč priobčil novico o poskušenem umora Lloyd Georgea, takratnega angleškega min. predsednika. Vsi drugi listi so to novico objavili šele drugi dan. Koliko je taka eksklu-zivna pravica vredna, bo jasno, če povemo da ob 10. uri taistega dne ni bilo dobiti dotič-ne številke za noben denar, a to v Londonu pri tako ogromni nakladi nekaj pomeni. >Daily Mirror« je med vojsko prejel izključno pravo priobčenja strašnega srbskega umika preko albanskih pečin. Nihče razun nekega štabnega častnika, ni mislil na fotografiranje v takih groznih okoliščinah. Ta pa je, kar je mogel, posnel z aparatom ter tako tudi v sliki ovekovečil ta mrtvaški pohod. Ko je prišel do morja, je slike z aeroplanom poslal v Brindisi, od tam pa jih je posebni sel prinesel v London uredništvu >Daily Mirror-ia«. Za neoficijelno poročilo, da namerava Gladstone odstopiti, je svoj čas urednik >Pall Mali Ga^ette« plačal 1000 funtov šterlingov, po današnjem kurzu nad 270 tisoč dinarjev. Več kot en teden se je vse drugo časopisje sklicevalo na >Pall Mali Gazettoc kot prvi list, ki je to vest prinesel. BoljSe reklame za svoj list si ni mogel misliti. Gordon Bennett, lastnik lista »New York Herald«, Je za časa, ko je angleški kralj Edvard posetil slapove Niagare, da vidi Blon-tlin-a plesati na vrvi prelco slapov, vse brzo-jnvne linije okupiral za svoj list, da bi tako samo ta priobčil senzacijonelni dogodek. Težke vsote je moral šteti, ko so njegovi poročevalci brzojavljali brezpomembne reči, samo o imela lansko žetev kakor tudi Kanada in Indija. Severua polobla bo pridelala nekoliko več kakor lani m približno toliko, kot je povprečje, zadnjih 5 let, Unija in Južna Evropa bosta dali več kakor lani. severna in zapadna Evropa pa manj. Bolgarska zunanja trgouna, V prvih petih mesecih t. L je znašal uvoz v Bolgarijo 13S7 milijonov levov, izvoz pa 1405 milijonov. V prvih petih mesecih lani je bila trgovina sledečo: uvoz 1692 milijonov, izvoz 1393 milijonov levov. Največj«, električna centrala v Evropi. Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada podpisala z ameriško tvrdko S. Hugh, L. Cooper and Co. ]«-godbo, na podlagi katere zgradi tvrdka ob Dnio-pru izrabljajoč brzice največjo električno centralo Evrope ("600.000 k. s.). Nadalje s-e zgradi ob brzicah tudi kaual za plovbo. Ameriški trg kapitala. Iz Newyorka poroča-jo, da je v prvi polovici inozemstvo najelo v Ameriki 7433 milijonov dolarjev posojila napram 437 milijonom v prvi polovici lani. Letos je emitirala največ posojil Nemčija (33), ostala Evropa pa samo 12, južna Amerika pa 23. Dne 10. julija 1926. DENAR. Zagreb. A' današnjem prostem prometu to bili zabeleženi sledeči korzi: Vojna odškodnina 305—306, Italiia 192.98 bi. (192.11—193.34), London 275.65 d. (275.03—276.23), Newyork 56.G5 d. (56.423—56.723), Pariz 150 den. (147—119). Praga 167.90 den. (167.38—168.38), Dunaj 8.04 bi. (7.986 —S.026), Curih 10.96625 deu. (10.915—10.985). Curih. Belgrad 9.11 (9.1J). Budimpešta 72.30 Berlin 122.975 (122.95), Italiia 18.10 (17.85), London 25.1275 (25.12), Nevrvork 516.50 (516.50), Pariz 13.50 (13.3625), Praga 15.3025 (15.30), Dunaj 73 (73). Bukarešt 235.25 (235), Sofija 3.725 (3.725), Amsterdam 207.85 (207.40), Bruselj 12.20 (12.52). SVETOVNA PRODUKCIJA PAPIRJA. Po vojni je skoro v vseh državah produkcija papirja narastla, le v Belgiji, Mažarski in Rusiji je nazadovala. V Združenih državah se je izdelava papirja dvignila od 33 milijonov stotov na 70 milijonov. Na Angleškem, Francoskem in Nemškem se je zvišala za Su odstotkov. Zanimiva jo tudi statistika povprečne porabe papirja v posameznih deželah. V Združenih državah odpade na vsakega prebivalca 29 kg papirja, v Nemčiji 27 kg, na Poljskem in Angleškem 21 kg, v Franciji 17 kg. v Avstriji 16, v Italiji 7, v Španski 4 in v Rusiji 2 kg. KATERA DEŽELA IMA NAJVEČ ČASOPISOV. Seveda Amerika, Združene države severa namreč. 30.000 jih imajo. Zatem pa dolgo časa nič. Potem šele pride Francija z 10.000, Nemčija 7.000, Angleška 5.000, Italija 2.500. Vse drugačno lice pa pokaže statistika, ako upoštevamo število prebivalstva. Potem pride največje število časopisov na Švico, namreč 270 na en milijon prebivalcev. Na drugem mestu so Združene države z 250 časopisi, na tretjem pa Francija z 240. Potem sledijo Nizozemska 130, Nemčija pa le 115. Angleška ima 98 časnikov na milijon prebivalec^ Italija 60, Belgija p« samo 30. OTVORITEV POSTAJALIŠČA GORENJA VAS— EETEČE. Gorenjska proga je gotovo ena najlepših vsled prekrasnih slik, ki se nudijo potniku, ki gleda iz vlaka, kakor v albumu. Ob tej progi je prebivalstvo ves čas gosto naseljeno, deloma vsled rodovitnih polj, razvite industrije, deloma že tudi zbog tujskega prometa, ki stalno narašča. Iu ob tej progi se v nedeljo 11. julija otvori novo postajališče. — Čim vlak zapusti postajo Medvode, začne težko sopiliati, ker pričenja hud vzpon. Brž se ti pokaže lep razgled; vlak zdrči preko reke Sore, na levi papirnica v Goričanah, v ozadju vas Sora na pobočju polhograjskih dolomitov. Vlak sopiha v globoki zarezi visokih zasipov preko širnega Sorskega polja in zavije v gost smrekov gozd in tu — obstane na postajališču Gorenja vas, —Reteče prvič v nedeljo dne 11. julija ob 15.15. Kajti ta dan je sicer tako tihi gozd šumno oživel. Polno ljudstva v svečanem razpoloženju, vse v zastavah in zelenju čakajoč prvega viaka iz Ljubljane, da ga navdušeno pozdravljajoč slovesno sprejme. Nato se vrše pozdravi visokih gostov in med sviranjem godbe se prične slavnostni sprevod v Reteče, kjer se bo vršila velika ljudska veselica z bogatim in pestrim sporedom. Ko pride z Jesenic v Gorenjo vas-Reteče še drugi vlak ob 16.10, se vrši slovesni sprejem tudi tega vlaka. Vi goslje pa. Ljubljančani in Gorenjci, pri-hitite ta dan v lepo Gorenjo vas-ltelčče ob Sori in slovesno boste sprejeti in na veselici z vsemi zemeljskimi dobrotami pogoščeni. J. Šedivy.: pismo. Začetkom julija se je vršil v Pragi skoraj ueopaženo kongres kat. kulturnih delavcev, ki so se ga udeležili zastopniki vseh katoliških Bolgarov, Id zi tehničnih razlogov niso mogli prisostvovati sestanku. Ker je bil nujno zadržan, je podal temu kongresu pozdravno pismo dr. Zivojin Peric, redni vseučiliščni profesor p tava na belgraj-ski univerzi, veren član srbske pravoslavne cerkve. Ker je niegovo pismo zelo značiluo, ga z njegovim dovoljenjem objavljamo v prevodu. Po kratkem uvodu, kjer opravičuje svojo odsotnost, piše: »Kot veren človek in kristjan morem samo pozdraviti sestanek, Ivi mu je svrha, da širi in utrjuje krši?, idejo občnega bratsta in miru. Svetovna vojna, ta velika evropska in človečanska nesreča, je potencirala na prej nepojmljiv način protivnost in borbo med krščanskim, 1. j. spiritualističnim svetovnim liaziranjem na. eni strani ter med poganskim t. j. materialističnim svetovnim nabiranjem na drugi strani. Vi hočete sedaj poseči v ta boj, seveda v korist prvega, 1. j. krščanskega svetovnega nazora. Ta vaša namera je plemenita in humanitarna, a tudi zelo težka vsled povojne duševne in moralne anarhije; zato pa zasluži Vaša akcija tem večjo pozornost. Gotovo mi boste dovolili opombo in prosim Vas, da mi oprostite, ako ne bi bila umestna- Čital sem namreč v časopisih, v naših (srbskih) in v inozemskih, češ, da je pri vas v Češkoslovaški državi, obstojal med katoličani nekak pokret, — kako jak, mi ni znano — za osnovanje narodne katoliške cerkve v Češkoslovaški, v organizatornem in hierarhičnem oziru neodvisne od rimskega papeža in rimske kuri,je. Takim vestem daje še več hrane spor češkoslovaške vlade z rimsko kurijo vsled uradne udeležbe češkoslovaške vlade pri svečanostih v čast spomina Jana Husa (op. por. mišljena je proslava 1. 1925). Ne. vem, v koliko odgovarjajo taki gla sovi dejanskemu stanju, toda v nobenem slučaju se ne bi mogel strinjati s takšno tenden-cijo v češkoslovaški državi, čeravno som vdan in veren član naše, vzhodno-pravoslavne krščanske Cerkve- Imel sem že priliko, da po-vdarirn na d moč kal. Cerkve nasproti naši, vzhodno pravoslavni (u- pr. v svojem članku »Allg. Tirolr Anzeiger«, Innsbruck, August 1921, kakor tudi v svojem članku v knjigi Conveutus pro sludiis rerum orienialium Ljubljana 1925). Ta nadmoč kat. Cerkve je v tem, da je ona občna, nadnarodna in da stoji nad narodi in državami in da zavoljo lega v večji meri in bolje odgovarja krščanski ideji univerzalnosti in baš radi tega, ker ne dela razlike med ljudmi, narodi in rasami, odgovarja tej ideji v večji meri in bolje ko vzhodno-pravoslavna Cerkev. Vzhodno-pravo-slavna Cerkev nima niti hierarhičnega niti ustavnega edinstva ter se istoveti s posameznimi državami in narodi tam, kjer obstoja to edinstvo. Nacionalni značaj vzhodno-pravo-slavne Cerkve je v osnovnem nasprotju z glavno karakteristiko krščanske ideje (kar sem jaz, kot pripadnik vzhodno-pravoslavne Cerkve vedno obžaloval). Radi tega vzhodno-pravoslavna Cerkev ne predstavlja niti z da-leka tiste moralne moči, ki jo ima in i azoeleva katoliška Cerkev, vsled česar njena služba vzvišeni id«ji bratstva in miru v vsem člo- veštvu mnogo zaostaja za takšno službo katoliške Cerkve. S stališča naše, krščanske kulture bi bila ogromna škoda, ako bi se s katerekoli strani delalo na to, da se razbija edinstvo in univerzalnost kat. Cerkve; brez dvoma bi bilo tako početje zelo nevarno za vpliv in akcijo vsega krščanstva, a kaj bi to pomenilo posebno v sedanjem času, ki j e pravzaprav samo nadaljevanje svetovne vojne v novi obliki, si ni težko predstavljati. Ne bo pa pravega miru in sedanje stanje v Evropi se ne bo popravilo, dokler ljudje in narodi ne zamenjajo vseh tistih čuvstev, ki jih sedaj delijo iu ločijo, s krščanskim čuvstvom, ki bi jih zbližalo in napravilo iz njih ; eno čredo« (»In bo ena čreda!«) Zavoljo lega sem bil vedno in po svetovni vojni sem še tem bolj za devizo: »Eclen Bog, ena vera«, to se pravi, za izmirjenje in zedinjenje vseh krščanskih cerkva. Sem pa proii temu, da se skuša oslabiti najmočnejša in najvplivnejša krščanska Cerkev, namreč katoliška Cerkev, saj je bila delitev (— razkol, op. por.) tali o usodepolna za človeštvo. Isti proces delitve treba zadrževati in preprečiti njegov daljnji razvoj, vrnili pa se treba dobam eno in edino krščanske Cerkve.i Vsakega vernega kristjana in slovansko čutečega človeka mora izredno razveseliti to tako odkritosrčno in ljubezni do vseh narodov prekipevajoče pismo znamenitega srbskega učenjaka. Če bi bili na odličnih mestih v Jugoslaviji možje kakor je g. dr. Živojin Pe-rič, bi bila že davno popolnoma konsolidirana jugoslovanska država ter bi se lahko lotila svoje najvažnejše kulturne in zgodovinske naloge: dela za kulturno zbližanje, versko obnovo in cerkveno zedinjenje vseh Jugoslovanov. Veseli nas, da moremo ugotoviti, da so v Češkoslovaški odpadli od kat. Cerkve samo versko brezbrižui in neverni katoličani in da se ta pokret več ne širi. Nasprotno pa se tudi v Češkoslovaški čuti tudi med vernimi protestanti težnja po eni in edini krščanski Cerkvi. KAJ BO S STADIONOM V WEMBLEYU? Večkrat smo že brali, da jc prodan, potem pa spet, da še ni in da naj ga država prevzame. Zanimiva je pogodba, ki jo jc sklenila angleška nogometna zveza z upravitelji stadiona. Skozi 21 let bi se morala igrati na stadionu zadnja igra za angleški pokal, igrale so se doslej lc še tri. Zveza jc z 10.000 funti prevzela delno jamstvo za stadion; nekaj je že plačala, nekaj bo pa morala še, a gotovo ne prej, dokler ji ni zajamčeno igranje tam. Sicer vvimbledonski stadion ni ravno idealen igravni prostor, a največja športna naprava v Evropi je lc. Časopisi pravijo, naj ga prevzame vlada in naj ga proglasi za narodno lastnino. Stal je več kot pol milijona funtov = ca 140 milijonov dinarjev in je njegov nakup potom privatnikov v namene športa izključen. Če prevzame stadion vlada, se bodo vršile notri lahko redno velike igre in bi se pod vodstvom skušenih upraviteljev stroški polagoma začeli vplačevati. Drug nasvet je ta, naj ga kupijo angleške športne zveze in naj ga skupno upravljajo. Konečno b' bilo oboje isto. ■MEHI- :!II=III~IIIEIIIEMI V nedello dne 18. julija na Vrhniko! Popoldanska prireditev Vrhniške oriiške srenje! Ill=lli=lll=lll=lll=ll8=lfil=lll= Knjige in revije »SOCIALNA MISEL.« Izšla je 7.-8. številka »Socialne Misli« za ju-Uj m avgust, ki je po svoji pestri vsebini tako bogata, da jo pač lahko prištevamo med najlepše in najboljše revije v naši državi, že imena odličnih sotrudnikov nas opozarjajo na to, da bi jo pač ne smel prezreti noben izobraženec in nobeden, ki se le količkaj zanima za aktualna politična, kulturna, gospodarska in socialna vprašanja. Na uvodnem mestu razpravlja dr. A. Korošec o »Balkanski politiki«, kjer nam na njemu lasten način pokaže na najvažnejše politične probleme balkanskih držav v kolikor se tičejo tudi nas ter zavzame do njih tudi-p prav tako jasno in prieizno stališče. Tajnik »Mednarodne zveze kršč. strokovnih organizacij« rži . Serrarens razpravlja o idejnih temeljih »Kršč. strokovne internacionale«. Znani pisatelj dr. J. Pregelj posname v članku »Problematične misli o našem slovstvu« glavne teze, o katerih je razpravljal nedavno v javnem predavanju, l:i je vzbudilo v naši literarni javnosti toliko zanimanja. — Dr. J. Hohnjec biča v članku »Mednarodna'organizacija dela in naša država« reakcionarno mentali-teto odločilnih belgrajskih krogov, ki nimajo prav nobenega zmisla za najprimitivnejše moderne so-sialne zahteve delavstva. Prav posebno pozornost bo pa vzbudila razprava dr. A. Trstenjaka o »Zadolževanju na kmetih v Sloveniji«, kjer nam s statističnimi tabelami dokaže rapidno naraščujoče ob-ubožanje našega kmetijskega l judstva. Ing.' R. Lah objavlja aktualno študijo o »Vprašanju kmetiških zbornic«, katere moramo dobiti v najkrajšem času. Dalje je objavljen konec iz »Hochlanda« posnete razprave »Splošni socialni problemi in proletarski socializem«. Izredno zanimiva je tudi Radeščeknva razprava »Ideje in smeri na delu za zedinjenje«, kjer ugotavlja pisatelj, ki je sam doživljal mnogo na tem polju, celo vrsto velevažnih dejstev, na katere naša javnost tako rada pozablja. Končno nadaljuje Fr. Erjavec svoj »Pregled zgodovine socialističnega gibanja med Slovenci«. Tudi »Pregled« je to pot jako bogat. Razen političnega pregleda ter releratov o važnih novih publikacijah bo-deta zlasti zanimala člančiča dr. Preobražcnskega »Iz moskovske univerze« ter člančič o uspehih »Delavne dolžnosti v Bolgariji«. — Mi ponovno opozarjamo našo javnost na to lepo in izredno ceneno (50 Din letno) revijo, ki bi ne smela manjkati na mizi nobenega izobraženca. Dr. A. Gosar, Naša poljedelska statistika (ponatis iz »Časa« XX., 5). Vel. oktav, 50 str. Založila Leonova družba. Dobiva se pri upravi »Časa«, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, kol-portažni oddelek, in v knjigarnah. Cena 10 Din. Knjižica obsega štiri poglavja. Najprej avtor kratko oriše organizacijo naše poljedelske statistike, da čitatclj vsaj približno ve, kako so nastale številke, ki jih pozneje v knjižici čita. V drugem poglavju so pregledno zbrani in razvrščeni vsi važnejši podatki naše poljedelske statistike. To poglavje obsega: a) pregled celokupne površine, b) pregled obdelane zemlje, c) pregled kultur, d) pregled letnega pridelka najvažnejših kultur (s sedmimi pododdelki), e) živina, f) poljedelsko orodje In stroji (s 5 pododdelki). V pododdelku, kjer se govori o letnem pridelku najvažnejših kultur, je naveden tudi povprečni p-idelek na 1 ha, tako da se razlika, ki je v tem pogledu med poedinimi oblastmi, povsod jasno vidi. Tretje poglavje razpravlja na osnovi prej navedenih podatkov o možnosti napredka v našem poljedelstvu. Da bi se bolje videlo, kako bi se moglo naše poljedelstvo razviti, je avtor nanizal v tem poglavju celo vrsto analognih zaključkov. To poglavje je v knjižici gotovo najbolj zanimivo in spodbudno. Tem svojim izvajanjem je avtor dal poseben poudarek s tem, da je v četrtem poglavju sumarično pokazal zlasti na osnovi izvozne in vozne statistike, kako velikega pomena je poljedelstvo za vse naše narodno gospodarstvo. S tem se je knjižica zaokrožila v celoto, ki nima več zgolj statističnega značaja, marveč bo dobro služila vsem, ki se bodO hoteli poučiti o stanju in o bodočnosti našega poljedelstva, kakor tudi o vlogi, ki mu gre v našem narodnem gospodarstvu. Erjavec Fr.-Flere P.: Starejše pesnice in pisateljico. Izbrani spisi za mladino. Z risbama okrasili Iv. Kobilčeva in R. Klein-Sternenova. V Ljubljani 1926. Natisnila in založila Učiteljska ti- skarna. Str. CXXXV1 + 203; cena vez. knjigi 80 Din- — Po daljšem presledku je izšel zopet sedaj XIV. zvezek znane elegantne zbirke »Slovenski pesniki in pisatelji«, ki jo izdajala pri Učiteljski tiskarni Fr. Erjavec in P. Flere. Ta zvezek obsega »starejše pesnice in pisateljice«, to je vse do nastopa naše moderne, ki jo zaznamuje tudi v zgodovini naše žene ustanovitev tržaške »Slovenke«. Čeprav je namenjena laijiga v prvi vrsti mladini, zlasti ženski, bo vzbudila gotovo veliko pozornost tudi pri odraslem občinstvu, posebno med ženstvom, saj je tu v naši literarni zgodovini prvič izčrpno obdelana vloga, ki jo je zavzemala žena v našem slovstvu. Obširni literarni uvod v knjigo obdela izčrpno sicer le Haus-mannovo, Turaograjsko, Pesjakovo in Pajkovo, te glavne štiri starejše literatke, vendar se dotakne tudi vse druge dolge vrste, ki se je kakorkoli pojavila na našem slovstvenem polju, tako da imamo sedaj res popolen pregled ženskega literarnega dela v preteklem stoletju. Nanizanega je v tem uvodu ter v tolmaču toliko doslej še popolnoma neznanega gradiva, da lahko mirno rečemo, da sta nam podala šele Erjavec in Flere izčrpno sliko navedenih slovstvenic. Tudi antologija, v kateri je objavljenih nekaj doslej sploh neznanih spisov in s katero so postale naše starejše pisateljice zopet dostopne širšemu občinstvu, je izbrana le iz del Hausmamnove, Turnograjske, Pesja-kove in Pajkove. Zbirka je zaradi svoje izredno elegantne opreme znana že od poprej, le to naj omenimo, da je ta zvezek tudi ilustriran od dveh žensk, namreč^ Iv. Kobilčeve in Rože Klein-Ster-nenove, najvažnejših zastopnic starejše generacije naših upodabljajočih umetnic. Prihodnji zvezek, ki nam ga obetata prireditelja, bo obsegal »Pokrajinske pesnike in pisatelje«. Zbirko in posebe še ta zvezek seveda vsem toplo priporočamo. Družba sv. Petra Klaverja. Tudi Družba sv. Petra Klaverja spričuje, da je v svetem letu 1925 misijonska misel in delo za misijone močno napredovalo. Imenovana družba je mogla razdeliti Din 10,525.928.60 med afriške misijone, katero vsoto je nabrala po raznih deželah. Razen tega pa še mnogo predmetov (iparamentov, cerkvenega perila, obleke itd.). V tem ni všteto 76.100 knjig v 14 različnih afriških narečjih, ki so jih izdali večinoma udje Klaverjeve družbe in jih je družba tiskala v lastnih tiskarnah. — Kot agilni apostoli so nastopili zlasti njeni listi: »Odmev iz Afrike« v 9 jezikih (naklada 78.000), »Zamorček« tudi v 9 jezikih (naklada 131.000). Poleg tega so budili zanimanje za misijone tudi koledarji in brošure v različnih jezikih v skupni nakladi 694.000 izvodov, razen tega približno 1,160.000 letakov. Število pospeševalcev je narastlo v tekočem letu na 3042. Izmed prireditev omenjamo poleg vatikanske misijonske razstave še 100 misijonskih govorov, 93 misijonskih sestankov s predavanji s pomočjo skioptičnih slik, mu-zikalični in dramatični nastopi, 16 razstav para-mentov in afriških predmetov, 4 bazari in 4 loterije. Zgoraj omenjene liste, koledarje itd. je mogoče dobiti pri Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3. »Prava lepota, kratko navodilo, kako postaneš lep.« Tako se glasi naslov izredno mične knjižice, ki jo je (v nemškem jeziku) izdal župnik Johann Imholz. Besedilo je posneto po Albanu Stolzu, največjem katoliškem pisatelju med Nemci. Knjižico krasi 18 del prvih nemških slikarjev mojstrov (F. Kunza, H. Sulzemoosa, G. Doreja, L. Blanca, Ellen-riederja, F. Ittenbacha i. dr.), od teh 8 v bakro-tisku. Velik del čistega dobička od te brošure je namenjen za zgradbo cerkva' na Dunaju. Kdor naroči 10 izvodov dobi 20% popusta. Cena knjižici je 1 šiling. Priporočamo posebno dekliškim zavodom! Naroča se: Allgemeiner Wiener Kirchen-bauverein, Wien I., RothenthurmstT. No. 2, D. č. (uvalte s*o| obraz fnmerijah za ^p&Jo: Zagreb. Gajeva 8. Spori Športni teden. Holandska občina Noordwijk bo napravila na Sipinah ob morju avtomobilno dirkališče, ki bo še 500 m daljše kakor ono v Linas-Montlhery pri Parizu in bo torej najdaljše v Evropi. Dva milijona holandskih goldinarjev bo treba. Pri otvoritvi nemških bojnih iger v Kolnu je bilo navzočih 30.000 gledalcev; pri zaključni nogometni tekmi za pokal bojnih iger pa 35.000. Pokal je dobila Južna Nemčija, ki je v sijajnem slogu premagala Zahodno Nemčijo 7:2, v vsakem oziru jo nadkriljujoč. Boji za prvenstvo Wimbledona so se končali B zmago Baska Borotra, ki je premagal tudi Cocheta in Kinseya, slednjega še prav pošteno, 8:6, 6:1, 6:3. V zaključni dvojni igri sta Francoza Cochet in Brugnon premagala ameriški par Richards-Kinsejr 7:5, 4:6, 6:3, 6:2. 0 drugih zaključnih tekmah bomo še poročali; smo na deželi in ne moremo hitro vsega skupaj dobiti. — Tilden, dolgoletni ameriški in svetovni prvak v tenisu, gre rapidno nazaj. V halli sta ga, kakor vemo, premagala Borotra in Lacoste; mislili so tedaj, da je samo trenutno v slabi formi, a so ga potem premagali še drugi igravci, prav malo znani. Kot njegovega naslednika imenujejo mladega V. Rlchardsa, ki ga je bil sam tenisa naučil. — Tale Suzana je pa res čudna. Na Angleškem je sporočila francoskemu poslaniku, da ne more priti h kraljici v avdienco, ker se slabo počuti. WilIsova sodi milo o njej in pravi, da je samo preveč utrujena in da mora počivati. 0 Kin-seyu je rekla Helena, da je skoraj neprekosljivo vztrajen in zanesljiv, a ne tako genialen kakor Tilden, Richards ali Johnston. — V San Francisco so Japonci v boju za Davisov pokal premagali Filipine. Kam hodijol Doma v Aziji so skoraj skupaj, borijo se pa v Ameriki. Nevtralna tla! V nogometu omenimo zmago Češkoslovaške nad Švedsko 4:2; doslej sta se borili trikrat neodločno, vselej 2:2. Letošnji boj v Pragi je privabil 15.000 gledavcev. — Dobro se je vpeljal v Južni Ameriki barcelonski Espanol, premagal je Severno Argentino 1:0. Danes teden smo v Športnem tednu tole zapisali: »Na 800 m se bo v najkra jšem času nekaj zgo- Hilo V T ahiIami, nM^ot« blr„nn> J- p.lu--J^. T _ —--- . ---------------J Ul. i C11Z/C1 lil J-rtJ" we, in prerokujejo, da zna ugasniti stari Meredl-thov rekord na pol milje (804.5 m).< Tn se i» tudi res tako zalilo; uuiiinil mu ie luč dr. Peltzer v 1:51.6, Lowe je bil 5 m za njim, Griffith pa 3 m za Lowejem. Tekma v Londonu je bila nekaj prav posebnega, Fincev in Švedov ni bilo zraven, pa Ame-rikancev ne, drugo pa prav vse, kar v lahki atletiki kaj pomeni. V nasprotju z drugimi prvenstvi so angleška prvenstva mednarodna. Tekmecev 403! Rezultati so bili ob tolikšni udeležbi pač prvovrstni. Nemški tekmeci so se v aeroplanu pripeljali v London. Francoz Baraton je s 4:17.4 za angleško miljo dosegel nov francoski rekord. Takole je bilo: 100 y Nemec Carts 10.1, 220 y Anglež Butler 21.9, 440 y Anglež Rinkel 49.8, drugi je bil Peltzer, tretji znani Holandec Paulen; 880 y Peltzer 1:51.6, svetovni rekord; 1 angleška milja (1609 m ) Baraton 4:17.4; 4 angleške milje Anglež Webster 19:46.6; 120 y lese Anglež Gaby 15.5 (v predteku je tekel Nemec Trofibach 15.0, a je bil v odločilnem teku šele četrti); 440 y lese Anglež Bur-gley 55 sek., angl. rekord; hoja na 2 milji Anglež Cowler 14:32; skok v višino Anglež Geysel 1.87 m, v daljavo Anglež Honner 7.22, ob palici Anglež Kel-ly 3.66, troskok Anglež Higginson 18.83; diskos Norvežan Askildt 42.44; kopje Norvežan Sunde 61.34; kladivo Anglež Nokes 48.64; krogla Anglež Doods 18.69. Palica, troskok, krogla, kladivo ni bilo na mednarodni višini, pa drugo tembolj. — Pri isti prireditvi, ko je Lowe pretekel 600 y v svetovnem rekordnem času 1:10.4, je padel tudi rekord na 300 y, Guy Butler 30.6, stari je bil še iz leta 1896.; sicer pa ta proga ni običajna. — Avstrijec Bruhnen je porabil za 5000 m 15:41.2, v Koebonhavnu Šved Mattson za 20 km 1:08:13.4, Nemec Pursten 1:08:21. — Ob priliki delavske športne prireditve se je teka po Dunaju udeležilo 48 moštev; zmagal je Ottakring v 19:48.4. — Amerikanec Locke je ponovno pokazal svoj veliki sprinterski talent: 100 y v 9.9, 220 y v 20.9; G u t h r i e .je porabil za 120 y lese 14.8, pa pravijo, da je v Ameriki najmanj en tucat visokošolcev, ki ne porabijo nič več. — Perkausovi je priznala avstrijska lahkoatletska zveza tele dam-ske avstrijske atletske rekorde: lahka krogla 11.24, diskos 25.65 m, 300 m 40.3 sek. — Krischeva iz Ljubljane je vrgla diskos 31.25 m daleč, nov svetovni ženski rekord. Vsak dan bolj se postavimo. V Budimpešti je bilo prvenstveno sablja-n je. Prvi je bil Oger Gombos z 11 zmagami, drugi Oger Pečauer z 3 zmagami, Iretji Ilmijan Rini, četrti Oger Rady itd. Kdor zna, pa zna. Ameriški plava f Laut-fer ie tekmoval v Dresdenu; druc, so Dlavali 100 m prosto, on pa na hrbtu, in je bfl kljub temu četrti; v izbornem času 1:12. V Leipzigu je prosto plaval 100 m v 1:01.2, Nemec Heinrich v 1:02.8, najboljši čas, ki ga je kakšen Nemec doslej na to razdaijo dosegel. V VSslauu pri Dunaju je plaval Lauffer 100 m pa hrbtu v 1:12.8, 100 m prosto v 1:01.6; se ni dosti trudil, ni bilo prave konkurence. — Sedem mest se je borilo na Grškem nekdaj za čast rojstnega mesta HomeTjevega, sedem dam se bori sedaj za čast, katera bo prva preplavala Kanal. Večina žo prav pridno trenira. 1. Prva bo najbrž poskusila Američanka Ederlova, ki je poskušala že lani; sledile ji bodo štiri druge Američanke, 2. Cannone, 3. Wainwright, 4. Gade, 5. Barett. Nato pride 6. Francozinja Sion, ki se ji je lani poskus skoraj posrečil. In ker je 7 znamenita številka, se je odločila tudi 51 let stara Angležinja Craven, da poskusi svojo srečo v boju z mlajšimi tekmovalkami. Gospa Craven pač ne nosi po pravici svojega imena, kajti craven se po slovensko pravi šleva, mevža, straho-petljivka. 100 km sta prevozila v Riittovi areni v Berlinu Francoza Baron in Faudet v 2:26:17. — V izbornem slogu je zmagal mladi kolesar Jean Aerts v cestnem dirkanju Bruselj—Sivry, 100 km v 3:20. — Na milanskem dirkališču je prevozil Poricelli 70 km v 1:02:17, v Hannoveru je pa vozil Francoz Ga-nay 60 km v 48:33. Mod tednom v »Slovencu priobčeni športni članki: 6. julija: Visokošolski šport. 400 km?. Senorita Alvarez. 7. julija: Hoff, Ali smo na višku? Svetovno zračno brodovje. Nogometaši in lahka atletika. 8. julija: Šport in higiena v Švici. Derby na Angleškem. Najbolj priljubljeni šport v Ameriki. Ameriški plavači. 9. julija: Nismo tako surovi. Nasveti za Amsterdam. 10. julija: Dirkališče Brooklands, Pariz-—Berlin 8 ur. V. Š. Kolesarske dirke. V nedeljo popoldne ob 3 se vršijo kolesarske dirke »Save« in Zveznih kolesarskih društev z bogatim sporedom na prostoru SK Ilirije pri šišenskem kolodvoru. Popoldne ob pol 2 zbirališče na Sv. Jakoba trgu ter je skupni pohod z godbo na prireditveni prostor. Vsem dirkačem se javlja, da je obvezen trening danes popoldne na dirkališču SK Ilirije. Danes gostuje II. moštvo najmlajšega kluba LNP — SK »Krakovo« v Domžalah ter igra prijateljsko tekma s SK »Diskom«, nad katerim je pre-tečemo nedeljo zmagalo I. moštvo »Krakovega« z 8:1. SK »Krakovo« poziva igralce, kateri igrajo danes v Domžalah, da so točno ob tričetrt na 2 popoldne pred vhodom na juž. kolodvoru. Kapitan II. moštva. Športni dan, katerega priredi SK Celje dne 18. t. m. ae v slučaju slabega vremena preloži na 28. t. m. Celodnevni spored je sledeči: Ob 11 Sta-fetni tek skozi mesto, nato promenadni koncert pred kolodvorom. Ob 14.30 odhod športnikov s godbo od hotela »Union« na Glazijo. Ob 15 nogometna tekma med SK Atletiko in SK Celjem. Ob 16.30 hazena tekma med I. S. 9K Mariborom in SK Ilirijo iz Ljubljane. Med odmorom hajene In nogometno tekmo se vrše tekmovanja na 100, 200, 400 tn 1500 m. — Kakor smo že poročali, bo to prva hazena tekma na celjskih tleh. Ker si stojita nasproti dve najboljši slovenski hazena-družini, obeta biti tekma zelo zanimiva. Razen tega bo velika privlačna sila tudi dejstvo, da nastopijo pri Iliriji znane | rekorderke kot n. pr. Beniikova, Omanova itd. Pri 1 lahkoatletskih tekmovanjih pa nastopijo vsi najboljši atleti štajerskih klubov. Naznanila Ljubljanski čebelarji prirede v nedeljo dn® 18. julija 1926 v Podkraju pod Krimom pri za čebelarstvo zaslužnem gostilničarju »Anzelcu« domačo veselico. Dopoldne ob 10. uri služba božja pri sv. Janezu nato različni čebelarski razgovori, popoldne domača zabava. Društvena dira bo na razpolag ? ob pol osmih zjutraj pri dolenjskem mostu. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo. K tej zabavi so vljudno vabljeni vsi čebelarji, prijatelji čebelarstva in narave. Dne 25. julija vsi v Rečico ob Paki, kjer je slavnostno odkritje vojnega spomenika, veliko zborovanje bivših vojakov ter velika vojna igra na prostem. Spored vidite povsod na plakatih, polovična vožnja povsod dovoljena. Pridite vsi, vsa društva, vsi bivši vojaki, da bodete počastili 63 v svetovni vojni padlih vojnih žrtev naše občine. Kolesarsko društvo »Eilehveiss 1900« v Mariboru priredi v nedeljo dne 1. avgusta t. 1. veliko gozdno veselico, na katero se vabijo vsi prijatelji in ljubitelji športa. Vesetični prostor se nahaja na zgornji planoti Radvanja v krasnem gozdu gospe Drofenikove, ležečem ob cesti med hribom Kalvarijo in gostilno Mandl. Veselični prostor se lepo vidi že iz Radvanjske doline ter je tudi pripraven za dovoz od vseh strani. Društvo si je najelo prvovrstno godbo, ki bo nudila mnogo zabave in razvedrila. Ime našega društva jam-či za sijajen potek cele prireditve: Obiskovalci veselice bodo imeli obilo zabave, ki jim bo ostala v prijetnem spominu. Veselični prostor bo umetno razsvetljen, a vendar bo tudi pripraven za ljubitelje samote. Za slučaj slabega vremena se vrši cela prireditev dne 8. avgusta ti, — Veselični odbor. Afodtar TAFT, MODNO BLAGO ZA POLETJE IN JESEN. Nihče ni pričakoval, da bo taft kdaj bolj v modi kakor le samo za mimogrede. A kmalu so ženske spoznale, da jim taftaste obleke zelo dobro pristajajo in da so prav elegantne. A taft ni več tak, kakršen je bil včasih, ampak je že tako pre-narejen, da je prav nekaj posebnega. Iz tafta so Ima preprost ovratnik in trakce za ovratnico. Krilo je v gubah. Pri taki obleki nosiš majhen klobuček. Nn 3. in 4. sliki vidiš spet komplet, ki je pa poln okraskov in je toaleta. Imaš ga za zvečer; jeseni in pozimi za gledališče in koncerte. Tak komplet bodi temnomoder ali temnorjav in seveda tudi moderne obleke za večerne toalete in za na cesto in še posebej za mlade gospodične. Jesenska moda bo res v znamenju taftaslih oblek. Taft ima različne barve, je enobarven in črtast in križast. Časih ao barve prav zelo žive. Taft mora biti mehak in prožen in le tisti taft, ki je močan, se zelo rad lomi. Zdaj delajo iz tafta tudi plašče, ki jih podložijo z vatelinom in obrobijo s kožuliovinastimi obšitki. Taki plašči so izvrstni jesenski plašči. Na 1. in 2. sliki vidimo takozvani komplet, ki je pripraven za hladnejše dneve. Plašč je iz mehkega blaga, Hasha in je kakor za šport. Ves je obšli s taftom, ki ga vidimo na ovratniku in l Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 75S do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. JL Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo prežalostno vest, da je naš ljubljeni oče, brat, stric in svak Tone Brozovlč strojni stavec Jugoslovanske tiskarne v petek ob 23. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v nedeljo dne 11. julija ob 3. uri popoldne iz državne splošne bolnice. Ljubljana, dne 10. julija 1926. Boris, sin. Ivan, Fran, Karol, bratje. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani: Domači vrt Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo Priredil M. Kumek Cena Din 33"—, vezano Din 40'— I KOLO naprodaj 300 Din. I Naslov v upravi št. 4680. Tovarna Štora d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano priredi učni tečaj za PILE-DELO. Reflcktant-jc za to delo, izučene in ncizučene, se vabijo, da se tega tečaja udeleže. -Tečaj se prične T sredo 14. t, m. zjutraj v tovarni ŠTORA. — Vse drugo ustmeno. 4768 enodružinska, z velikim lepim zcienjadnim in malim sadnim vrtom tik najbolj prometne cesto v Trbovljah, se pod ugodnimi pogoji proda. Stanovanje takoj lia razpolago. Naslov v npr. Slovenca pod 4759. MESEČNA SOBA se s 1. avgustom odda boljšemu gospodu. Groharjeva cesta 27, na Mirju. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen vesten in vnet sodelavec, gospod Anton Brozovič strojni stavec po dolgotrajni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v petek, dne 9. julija ob 23. uri mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil iz državne bolnice v nedeljo, dne 11. t. m. ob 15. uri popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. julija 1926. PRODAM prvovrstno staro koncertno VIOLINO in 20 zvezkov not k isti po zelo ugodni ceni. Kje, pove uprava Slovenca pod štev. 4758. NA STANOVANJE se takoj sprejme gospod. Na slov v upravi pod St. 4752. Proda se nova akumolator-baterija 12 voltov, po jako nizki ceni. Naslov pove uprava Slovenca pod Stev. 4753. Sprejme se močna, zdrava, mlajša ^ delavka ^ za trgovino na debelo. -Naslov v upravi it. 4765. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja o priliki težke izgube našega nadvse ljubljenega, dobrega očeta, gospoda Viljema Heinza knjigotržca kakor za zelo številno udeležbo na njegovi zadnji poti ter darila lepih vencev in cvctlic, izrekamo vsem prijateljem in znancem našo najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo častitemu gospodu stolnemu župniku Moravcu za v srce segajoče zadnje besede na grobu pokojnika. Maribor, dne 9. julija 1926. Hilda, Viljem in Fric. !. ?.■;•• I; . . ■•:■','.-V" •■**.>. : v,iV V= > Vv Kopalne hfiafe, otroške majce, mrežaste, modne srajc«, kravate, nogavice v raznih barvah, dokolenice, palice, nahrbtnike, ilpke, dišeče milo, potrebščine za krejaCe, Šivilje in Čevljarje. Najnižje cene I JOSIP PETEIINC, LJUBLJANA OB VODI BkIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA Otroški VOZIČEK dobro ohranjen, se ceno proda. - Naslov v upravi lista pod: »Voziček«. semensko ajdo črno in sivo oddaja FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA Dunajska cesta Stev. 36. Kupim hišo T sredini mesta. Prosto stanovanje pogoj. Plačam do 250.000 Din. Ponudbe pod »Avgust« na upravo. III |U za domačo upo-mLIH rabo, ki obratuje lahko na vodo, ge-pelj ali elektriko, se ceno proda, — ZIHERL, Suha, pošta ŠkofjaLoka. 4651 2agar (gaterist) vešč vseh popravil, dober lesni manipulant, zmožen voditi cel obrat na večji žagi, ima izvrstna spričevala, i i č e primerne slnžbe. — Naslov pove uprava pod Trezen 4715. =111^111=111^:111 Zobni zdravnik dr.Puher ne ordinira do 1. avgusta. Slll=lll=lll=lll PRODA SE posestvo v lepem in prometnam kraju radi bolezni. Sestoji iz lepe velike hiše, v kateri je gostilna in mesarija, vseh postranskih poslopij, njiv, travnikov in gozda. Cena po dogovoru, ker se lahko odkupi tudi vsa premičnina. Vse je v najboljšem stanju. — Ponudbe na upravo lista pod »Prilika« štev. 4721. UČENEC za pekovsko obrt, se sprejme. Pogoji: starost nad 15 let, osebna poštenost in telesna krep-kost. Povpraša se v pe-kariji Gabrijele žužek, Forijanska nI. 8. 4732 Učenec "ri,Ti koj sprejme. — Seliškar, nrar, Tržaška cesta št. 8. Moško kolo. skoraj Se novo ceno naprodaj. Novi Vod-mat 145. I. nadstr. 4735 Onnl 10 transportnih OUUI 7—8 hI in 1 ležalni 17 hI, dobri in ovi-njeni, se ugodno prodajo. Vpraša sc ZARNIKOVA ULICA 19. 4738 MESARSKI POMOČNIK ISče slnibe. — Naslov v npravi pod Stev. 4740. Knjigovodstva vodi. organizira, n« novo vpeljuje in IzvrSnJe revizije prvovrsten strokovnjak. Interesenti naj zahtevajo obisk pod Strokovnjak na nor. Slovenca. posojilo ali PREDPLAČILO, dam za stanovanje 2—3 sob s pritiklinami. Eventuelno kupim malo hišico. Mirna obitelj 3 oseb. Dopise na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova ul. 21. blagajne" Adlersflugcl. Wortheirn, Scboll od St. 2 do 6 z enimi vrati želi kupiti Zadružna zveza v LJubljani. Ponudbe z navedbo dimenzij iu zahtevane zadnje cene jo poslati naravnost na Zadružno zvezo v LJubljani. Velika zaloga modern. spalnic po najnižjih cenah, tudi na obroke, priporoča tvrdka ANDLOVIC, Vidovdanska cesta 2. "deklica" z dežele, prosta šole, pridna in poStena, se sprejme v službo z vso oskrbo. — Ponudbe na upravo Slovenca pod Stalna. SLUŽKINJO, tudi začetnico, sprejmem. Naslov pove npravnlStvo Slovenca pod Stev. 4754. Trgovina z lesom in premogom dobro uvedena trgovina, z . lastnimi poslopji, lakoj na i razpolago tudi primer, sta-i novanje, je takoj naprodaj zaradi opustitve nadrobno trgovine. Ceno so naprodaj tudi razna pisarn, oprava: pisalni stroji, pisalne mize, kopirna preža, Dohego tiskalni stroj itd. - Vru-a Sanja na M. OSVVATITSGH. trgovina s premogom -CELJE. 4727 Išče sc za 14 letnega, močnega in zdravega fanta mesto vajenca s stanovanjem in hrano pri strogem ključavničarskem ali mizarskem mojstru izven Ljubljane. Cenjeno ponudbe na upravo lista pod _VAJENEC. pisarniška soba ob Aleksandrovi cesti se takoj odda. Na zahtevo pisalni stroj in konicr-oijalna moč na razpolago. Ugodno za gospode, ki veliko potujejo. Kje, pove uprava Slovenca pod 47.17. Čluilio išče primerne dlVIlJd službc. - Naslov pove uprava lista pod štev. 4760. razprodaja! Rokavice, nogavic«, galanterija po zelo zniZanih cenah. M. BARTL, Ljubljana, Stritarjeva ulica. Sprejme se zdrav, krepak vajenec s hrano za medičarsko in slaščičarsko obrt. Naslov v upravi lista Stev. 4766. Slselc prlorofa boljša, ptamburlce, r«r Utiire, strune, '•le lit vsi potrebiftne >a na glasbila Odlikoval na parlikl Ceniki Ironko. razstavi PREDTISKARIJE lajmodcrneje sestavljene, trokovno sortirane, dobavlja najceneje Samuilo Leopold, Senta (Bačkal. KOLEZIJA se otvori v nedeljo dne 11. t. m. - Pri ugodnem vremenu se vrši na vrtu kopal, restavracije KONCERT oddelka gledališkega orkestra. Pričetek ob 17. uri. — Za dobro pijačo in jedila je poskrbljeno. 4762 VAJENCA v svoji oskrbi takoj sprejmi; Lovro ROZMAN, ključavničar ln izdelov. tehtnic — Ljubljana. Križovniška nlica Stev, 9. 47133 Proda se dobro ohranjen PLETILNI STROJ št, 8/36 po zelo nizki ceni. Kupca brezplačno naučim plesti. — Naslov v upravi lista pod it. 4767. TRI NIZJEfiOLCE sprej-mem na stanovanjo in hrano proti zmernemu plačilu. Naslov v upravi pod St. 47S1 Premog - Drva ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Slovensko zdravniško društvo v Ljublp sporoča svojim članom, da je njegov dolgole zaslužni član gospod dr. Josip Stoje primarij kirurg dne 9. julija po kratki bolezni umrl. Časten mu spomin! Ljubljana, dne 10. julija 1926. Slovensko zdravniško društvo ▼ Ljubljani. štampilje S. PETAN, Maribor. i Nasproti glav. kolodvora. Celo življenje traja, — v par letih se izplača WECK»ova priprava za vkuhavanjc. - Tovarn, zaloga: FRUC-TUS, Ljubljana, Krekov trg 10. - Tudi na obrokel TATVINE in VLOMI Zavarujte se pred njimi z vzidanjem jeklene omare »Werthcim«. Popis s cenikom pošlje brezplačno Ljubljanska komercijalna družba, Bleiweisova c. 18. Hiša v Domžalah štev. 34 z gospodarskim poslopjem, vrtom, dvoriščem in eno njivo se proda na dražbi dne 12. t. m ob pol 10 pri okr. sodišču v Kamniku (soba št. 6). - Najmanjši ponudek za hišo 78 525 Din, za njivo 21.300 Din. 4674 Hehantčno umetno vezenje v zastorov. pregrinjal, perila, monogramov, oblek Itd., Vihar srca, ali je to kaplja tvojega dežja?« Potem sem tesneje objel svojo ljubljenko in sem ji rekel: »Atala, ti mi nekaj prikrivaš. Odpri mi svoje srce, o moja lepota! To tako dobro de, če se moremo prijatelju razodeti. Povej mi to drugo skrivnost bolesti, ki jo trdovratno zamolčavaš. Ah! Vidim, svojo domovino objokuješ.« Ona je takoj odgovorila: »Otrok ljudi, kako bi jaz objokovala svojo domovino, ko moj oče vendar ni bil iz dežele palm!« »Kaj,« sem odvrnil z velikim začudenjem, »tvoj oče ni bil iz dežele palm? Kdo ti je vendar dal življenje? Odgovori!« Atala je povedala tole: »Pr. 'en je prinesla moja mati vojnlku Sima-fia Loto triileset konj, dvajset bivolov, sto me- ric želodovega olja, petdeset bobrovih kož in mnogo drugih zakladov, je poznala nekega belokožca. Toda mati moje matere ji je zagnala vodo v obraz in jo je prisilila, da se je poročila z dobrosrčnim Simaganom, ki je bil povsem podoben kralju in od rodov češčen kot genij. Toda moja mati je rekla novemu možu: »Čutim, da sem mati, ubij me!« Simagan ji je odvrnil: »Veliki duh me obvaruj pre dtakim zlim dejanjem. Jaz te ne bom pohabil, ne bom ti odrezal nosu niti ušes, ker si bila odkritosrčna in nisi varala moje postelje. Sad tvojega telesa bo moj sad in šele po odhodu ptiča rižnih poljan, ko bo trinajsta luna zgorela, te bom zopet obiskal. V tem času sem prišla na svet in začela sem rasti, ponosna kot Španjolka in kot divjakinja. Moja mati ine je poučila v krščanski veri, da bi bil n jen Bog in Bog mojega očeta tudi moj Bog. Potem jo je žalost ljubezni poiskala in odšla je v votlino opremljeno s kožami, odkoder se nikdar več ne pride«. Taka je bila Atalina zgodovina. In kdo je vendar tvoj oče, uboga sirotica?« sem jo vprašal. Kako so ga imenovali ljudje in kakšno je bilo njegovo ime med geniji?« — »Nikdar nisem umila nog svojega očeta,« je rekla Atala, »samo to vem, da je živel s svojo sestro v Sv. Avguštinu in da je bil moji materi vedno zvest. Filip je bilo njegovo ime med angeli in ljudje so ga imenovali Lopez.« Pri teh besedah sem zakričal, da je po vsi samoti odmevalo; bučanje mojih izbruhov se je mešalo z bučanjem nevihte. Atalo sem pritiskal na svoje srce in ihteč sem govoril: »O moja sestra! 0 hči Lopeza! Hči mojega dobrotnika 1« Atala se je prestrašila in me je vprašala po vzroku moje razburjenosti; toda ko je zvedela, da je bil Lopez oni plemeniti gosto-Ijub, ki me je v Sv. Avguštinu posinovil in katerega sem zato zapustil, da bi bil svoboden; je bila tudi ona od veselja in zmedenosti vsa iz sebe. To je bilo za najini srci preveč, da je še bratov-sko prijateljstvo prišlo naju obiskat in svojo ljubezen z najino združit. Kmalu bi naju premagala strast, ko naenkrat strašen blisk, spremljan s strahovitim gromom, pretrga goste sonce, napolni gozd z žveplom, ga razsvetli in pred naju trešči drevo. Midva zbe-živa. U čudo!... V tišini, Ivi polem nastopi zaslišiva t > > « 5 N N T3 2 n a ^ d £ <3 I - ° £ OS ! £ * -M 3 O O M 1 » s s — 3 -o -T," ^ O «s R 2 O A) •ec .— 'Ofl cj m m K > "" o a jt ■« •3 2 o « ° j g-i ffi č a > « S? O nI »h glas zvona. Oba zbegana poslušava te v puščavi tako | SS j~|SSEE skrite glasove. Isti trenutek zalaja v dalji pes; pri- m^^jjjl j bližnje se, lajanje je vedno močnejše, prihaja in od i j veselja tuli ob najinih nogah; star puščavnik, ki nese SUluHIII v roki malo svetilko, mu sledi skozi gozdno temo. Bodi hvaljena Previdnost!« je takoj zaklical, ko je naju zagledal. »Že dolgo časa vaju iščem! Naš pes je vaju čutil že v začetku nevihte in on me je sem pripeljal. Dobri Bog! Kako sta mlada! Uboga otroka! Kako sta morala trpeti. Pa pustimo to! Prinesel sem s seboj medvedjo kožo, ta bo za to mlado devo; in tukaj je malo vina v naši bučnici. Bog bodi hvaljen v vseh svojih delih! Njegova usmiljeni ost je velika in njegova dobrota brezmejna.« Atala je klečala pred menihovjmi nogami in mu je rekla: Predstojnik molitve, jaz sem kristjanka. Nebo te pošilja, da me rešiš.« — »Moja hči,« je rekel puščavnik vzdigujoč jo, »navadno zvonimo z našim misijonskim zvonom ponoči in ob nevihtah, da kfi-čemo tu jce in po zgledu alpskih in libanonskih bratov smo naučili našega psa, odkrivati popotnike, ki so zašli. Jaz se mpuščavnika komaj razumel; ta ljubezen do bližnjega se mi je zdela tako vzvišena nad ljudmi, da sem mislil, da sanjam. Ob svetlobi male svetilke, katero je držal menih v roki, sem videl, da inu voda kaplja z brade in las, njegove noge, roke in obraz so bili od trnja okrvavljeni. Nazadnje sem za-zaklical: »Starec, kakšno srce vendar imaš, da se ne bojiš, da bi te strela ubila.« — »Da bi se bal!« je oče ognjevito odvrnil, >da bi se bal, ko so vendar ljudje v nevarnosti in bi jim mogel biti v korist! To bi bil pač nevreden služabnik Jezusa Kristusa!« — »Toda ali veš, da jaz nisem kristjan?« sem mu rekel. »Mladi mož,« je odgovoril puščavnik, »ali sem te vprašal po tvoji veri? Jezus Kristus ni rekel: Moja kri bo oprala tega in ne onega. ITmrl je za Jude in pogane in v vseh ljudeh je videl brale. Kar sedaj tukaj za vaju storim, je pač malo in druje bosta našla boljšo pomoč; toda slava tega ne sme pasti na duhovnike. Kaj smo mi, slabotni puščavniki, drugega kakor navadno orodje nebeškega dela? Ah! Katerj vojak bi bi! tako strahopeten, da bi zadaj ostal, ko gre vendar pred njim njegov voditelj na pomoč ljudem s križem v roki in s čelom s trnjem ovenčanim?« i — |j| 3-g O I I CJ c iN N • O > a q « CJ S5 o IU uj s ui > Q . P ci Q a? n o -a j M :S A " rt a -O 3 i! J * ° 5 s č Z a N * 2 S to a N Ki o " E -o ■ § o C b 3 o U .-o ' h « a, -j i S.a — Q i • -C - Prometni zavod zo premoti 0. d. v Ljubljani I | prodaj« P DH^U^fS iz slovenskih a Klali premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov Ba domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, MiktoSičava cesta štev. 19. II. j hib lun kamnoseški mojster i LMliani, Reslieva cesta it.30 Zahvala KI U bmA »»vodMi 8« premnoge dokAM Iskrenega aotelja. smrti nai« nepozabne fcforke. »eetre Slavice Pavlin dijakinje VII. raz. mariborske glmnoiO« te tem potoni vsem najprisrCneje rahvallujemo. V Mariboru, dne 7. julija 1926. Globoko ialujoCa rodbina Pavlin. Ze pred desetletji na svetovni razstavi v Egerju, Bruslu, Genfu in Pragi odlikovana Original A. Maršner šumeča limonada se bode od sedaj naprej tudi v Jugoslaviji v nedosegljivi kakovosti izdelovala. Pri nakupu šumečih bombonov pazite na znamko „Original A. Maršner šumeči limonadni bomboni" in na staroznano varstveno znamko, peneč kozarec z dvema pritlikavcema. Dobiva se po originalni tovarniški ceni pri LEOPOL& no&mn & Co., Maribor. priporoča bogato zalogo nagrobnih spo-menikov od marmor* ja In granita, plošče za grobnice marmornate plošče za mobl-U|e po najnižjih cenah, Tvrdka r. NERŠOL nosi se nahaja sedaj Wolfova ulica št. 5 Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. — Predtiskarija ročnih del. — Ustanovljena L 1887. — Za vodstvo našega moderno urejenega mizarstva iščemo poslovodjo ki je izkušen v izdelovanju gospodarskih strojev. Ponudbe je poslati na Osješko livarno železa in tovarno strojev d. d., Osijek. Poslovodja. strokovnjak konfekcijske branše, se išče pod ugodnimi pogoji. — Detajlne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Konfekcija« štev. 4739. 3S(F- PRODAJAM najceneje vseh vrst modForo,otoinane,divane in izvršujem vsa v to stroko spadajoča popravila točno in solidno. V zalogi vedno vseh vrst ŽIMA. FRAI$C JAGER tapetnik, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 27. j ■ ' " ....... 11................ 1..... • za ce,pe' gož,e' biče-bi" ; fcJSS HldEO čevnike, modne pasove, motvoz (špage), šmis, vrvi za perilo, konjske uzde, vrvice za tesarje in zidarje, štrange, cungeljce, pasove (gurtne), dreto nudi po najnižjih cenah tvrdka OsvaSd Dobeic, Lfuhijana Sv. Jakoba trg ttev. 9. Crjjn« nri llfiikfl' Llunilana. Moy irs«. 10, [DiiiD pil jvUlIiu nasproti Mestnega doma L Za trpežnost in prvovrstno kakovost se jamči! || Pismena naročila se takoj in najvestnejše izvr- ■ šujejo. Razpošilja se trikrat na dan po poštnem P povzetju. Zo neugajajoče se povrne denar nazaj | Daje se tudi na obroke. NovstI Novosti Jakob stavbni in galanterijski klepar izdelovalec sanitarnih naprav obvešča tem potom slavno občinstvo na lastni izdelek kopalnih kadi ,Zora4 za sedeče in telesne kopeli, in sicer v dveh oblikah, iz cinkove in železne pocinkane pločevine. Cena 1. a. ....... . Din 500-— Cena 2. b.........Din 300-— Cenjena naročila se hvaležno sprejemajo, izven Ljubljane proti povzetju. Navodila o kopanju pri izdelovalcu kakor tudi pri tvrd. Breznik-Fritsch in Zalta-Žilič v Ljubljani. Se priporočam Znižane cene pri, JRIBUNH" Dvokolesa t dobro pnetunatiko že od Din IS0O.— Največja izbera vsakovrstnih svetovnih znamk. Pneumatika Onnlop, Micbelin, Pirclli, Spiga po zelo znižam ceni. Holenderji Triciklji in mala dvokolesa za dečke in deklice na krogljičnih ležišč,h z verigo, izdelana kot normalna dvokolesa v manjši obliki. Mehanična delavnica. Poseben oddelek za popravo dvo-kolea, motoriev, šivalnih strojev, otroikih vozičkov itd. Emajliranje _z ognjem. Šivalni stroji Otroški vozički Mamice, ne zamudite prilike si ogledati velike izbire vaakovr-stnih modelov. Motorji ca dečke in deklice od i do 8 let. za domačo rabo in šivilje s po-krivalom že od Din 1400,— Central Bobbin od Din 1950, — „Frera" Najnovejši mode« več vrst došli po znižanih cenah. Igračni vozički stolice za otroke, zložljive kot stolček in mizica za vajo v boji. Igračni vozički več vrst v poljubni velikosti. IribuiM r. 15. i. tovarna dvoHoles in otrobih vozičkov Ljubljana, KarEovsha cesto 4. Ceniki Iranko — prodaia na obroke. — Oglejte si paviljon ..F" št. 269—275 na Ljubljanskem velesejmu. Pozor ievllarli! Naznanjam spošt. čevljarjem in občinstvu v Ljubljani in na deželi, da sem poleg svoje usnjarske trgovine na Sv. Petra cesti štev. 30 otvoril specijalno delavnico za gornje dele vseh vrst čevljiev. Izdeloval bodem dobro blago, vestno in po najnižjih cenah. Se prijazno priporočam M- Marchlottl, usnjar, delavnica gornjih delov LJubljana, Sv. Petra c. 30. Možki nizki ali visoki iz finega ševro Din UUDSKA POSOJILNICA reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 350 milijonov kron Z usnjato ali leseno preobl. peto ista cena. Dospeli so nalmodernjši rožnati ševro in beš. IGO BALOH, Maribor, Gosposka«>. /5 nudi razno drobno blago ceneje nego razprodaja klobuke, slamni' e, srajce, kravate ovratnike, podveze, žepne robce, platnene in svilene, ženske noaav.ee, športne čepice, kopalne tuačke, dezne plašče, volno, vezenino ter razno gaU ntenjsko blago. Za razširjenje dobro uspevajočega podjetja v Sloveniji, ki je v svoji vrsti brez konkurence v Jugoslaviji, se potrebuje 1,000.000 dinarjev Sprejme se eden ali več družabnikov z deleži po 50.000 dinarjev, ali pa se sprejme proti dobremu poroštvu posojilo skupno ali v delnih zneskih. Posojilo se vrne delno ali celotno, oziroma se deleži izplačajo po enem letu, vsak čas proti polletni odpovedi. — Ponudbe na upravo lista pod »Specijalno podjetje«. Telefon štev. 57. 470 in 979 Brzoiav. naslov: Gospobanka LJublfaiiiefc, cesto Račun poštno ček. urada št. £1.943 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vlotje nad Oin 250,000.000 - Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije. —--------------nir~r~iirrr .........—■ Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol C«fc. Izdajatelj: dr. Fr. Kalovec.