PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK 'pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 . Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 256 (13.789)
Trst, sobota, 10. novembra 1990
Pravosodni minister Vassalli je že »odkril« vsaj tri netočnosti v pozivu Cossigi
Pobuda sodnika Cassona naletela na različne odmeve in reakcije
Za del vladnih strank je poteza beneškega sodnika predrzna, opozicija pa ga podpira Predsednik belgijske vlade Martens potrdil mednarodno razsežnost strukture Gladio
Ministrski svet bo danes preveril ukrepe proti kriminalu
RIM — Afera Gladio je še vedno v ospredju javne in politične pozornosti. Polemike, ki jih je sprožil Andreottijev govor v senatu so se še dodatno zaostrile, potem ko je beneški sodnik Casson poslal predsedniku Cossigi pismo, s katerim ga seznanja, da ga namerava zaslišati kot pričo.
Po mnenju pravosodnega ministra, socialista Vassallija, Cassonova neobičajna pobuda vsebuje vsaj tri očitne nepravilnosti: predvsem je poziv na pričevanje dvoumen, saj se ne razume, ali bo moral pričati Cossiga kot predsednik republike, ali pa bo moral poročati o dogodkih, ki se nanašajo na predsednika republike. Druga nepravilnost, je menil minister, se nanaša na izraz »...in druge primere prevratniš-tva«, ki ga poleg pokola pri Petovljah omenja Casson. Tretjič, če bi poklicali na pričevanje osebo, o kateri bi lahko uvedli preiskavo, bi kršili osnovna načela prava. Možnost zasliševanja predsednika republike je navedena le v novem sodnem zakoniku, sodnik Casson pa vodi obravnavo na
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Izpod pokrova piskra tajnosti
S svojim prvim poročilom o Gladiu je vladni predsednik Andreotti odstranil pokrov, ki ga je dotlej trdno tiščal nad piskrom italijanskih skrivnosti. Pritisk v piskru je bil očitno dovolj močan, da je v nekaj dneh privrelo na dan marsikaj.
Izjave zadnjih dni potrjujejo, da je bila italijanska vzhodna meja eden od vzrokov za oblikovanje Gladia, pred njim pa drugih tajnih polvojaških struktur tako v Furlaniji kot tudi v Trstu. Osnova teh formacij so bili proitalijansko in prozahodno usmerjeni ljudje, vključno s partizani, ki so se borili v vrstah brigad Osoppo.
Zgodovinskemu okviru in ozadju dogajanja bo dnevnik posvetil v jutrišnji številki celo stran.
RIM — Ministrski svet bo danes proučil nove predloge za učinkovitejši boj proti organiziranemu kriminalu. Predsednik vlade Andreotti se je v ta namen že danes sestal s pristojnimi ministri, sestanka pa so se udeležili tudi podpredsednik vlade Martelli, ministri Vizzini, Sterpa in Battaglia ter notranji minister Scotti in pravosodni minister Vassalli.
Izredni - ukrep -proti kriminalu se nanaša na reformo kaznilniškega režima oziroma na spremembo nekaterih členov zakona Gozzini; na ostrejše kazni za povratnike in zapornike na začasni svobodi, ki kakor koli kršijo zakon, ter za osebe, ki mladoletnike uvajajo v kriminal. Podtajnik pri predsedstvu vlade Cristofori je pojasnil, da so na včerajšnjem sestanku izrazili potrebo po še ostrejših ukrepih in kaznih. Pojasnil je tudi, da bo z novimi ukrepi začel veljati tudi člen 7 sodnega postopnika, ki med drugim predvideva podaljšanje preliminarne preiskave v izrednih primerih.
Zadovoljstvo SKGZ nad obnovitvijo razprave o zakonu 0 obmejnih območjih v senatni komisiji
jemlje z zadovoljstvom na ČUjjJ6 dejstvo, da je senatna prora-vlacl^a komisija obnovila razpravo o ja. p I?.osnutku za obmejna območ-Poprfi‘tivno ocenjuje tudi nekatere pregi-. ' ki jih je v imenu vlade hist °Zl1 Podtajnik v zakladnem mi-Za TU ^acc°ni.
v Ita]jS OVei}sko narodnostno skupnost vek J1 še zlasti pomemben popra-tanova zadeva podporo kulturnim us-in itajj?1 slovenske manjšine v Italiji Pa je Janske v Jugoslavije. Pozornosti Ukazni en tudi osnutek v celoti, ker vanja n6 PersPektivo boljšega sodelo-Področi3 kulturnem in gospodarskem Srednie ■ mec* našo deželo in deželami Ve sorli? vz^odne Evrope. V te toko-aja se morata aktivno manjšini, ki živita ob tej
hieji. “ tudl manjši
Zakonski °k tem lzraža željo, da bi bil Jih čimDro0snutek o obmejnih področ-taz'JrriflrJ ?Prejet v duhu tistega spo-ie bil nnH ed Hnlljo in Jugoslavijo, ki °siniu pisan Pred natanko 15 leti v
V glavnem mestu trije protestni sprevodi ob dnevu vsedržavne stavke kategorije
Več kot 200 tisoč kovinarjev v Rimu zahtevalo obnovo delovne pogodbe
RIM — Italijanski kovinarji so se po osmih letih vrnili v Rim. Na dan vsedržavne stavke za obnovo delovne pogodbe se je v glavnem mestu zbralo več sto tisoč oseb (250 tisoč po podatkih sindikalnih organizacij, 120 tisoč po tiskovnem sporočilu kvesture), ki so zavračale pogajalna stališča Con-findustrie in zahtevale novo pogodbo s primernimi poviški in s krajšim delovnim urnikom.
Kovinarji so prišli v Rim z 18 posebnimi vlaki, z 2.000 avtobusi in celo z dvema trajektoma. Sindikalne organizacije so sporočile, da se je v glavnem mestu zbralo približno 20 odstotkov vseh oseb z delovno pogodbo kovinarjev, pa naj si bodo to uslužbenci zasebnih podjetij ali podjetij z državno udeležbo. Poleg tega pa naj bi včeraj stavkalo več kot 85 odstotkov vseh italijanskih kovinarjev. V množici so izstopali predvsem mladi in ženske. Slednjih naj bi bilo več kot 20 tisoč in so sestavljale enega od treh sprevodov včerajšnje osrednje protestne manifestacije. V ostalih dveh sprevodih so se
zbrali delavci zasebnih podjetij iz Veneta in Emilije Romagne ter uslužbenci velikih podjetij italijanskega Severa in Juga. Na čelu sprevoda, ki je krenil s Trga Ragusa, so korakali Occhetto, Ingrao, rimski župan Carraro ter generalni tajnik CGIL Trentin, ki je imel tudi nelahko nalogo, da je na Trgu S. Giovanni zaključil manifestacijo in povzel protestne misli vseh, ki se borijo za novo delovno pogodbo. Trentin je dejal, da je včerajšnja manifestacija bila pravi opomin za ConfIndustrie, ki najbrž iz političnih vzgibov zavira pogodbo kovinarjev. Množica naj bi pokazala enotnost kategorije, ki »ima dovolj moči, da lahko zavrne krivična pogajanja«. Pogajanja med zasebnimi podjetniki in Confindustrio so dejansko že šest mesecev na mrtvi točki, tako da je v teh dneh nastopilo ministrstvo za delo. Donat Cattin naj bi vodil pogajanja med strankami, kovinarji pa zahtevajo, naj čim prej (to pomeni že pred novim letom) zaključijo pogajanja, sicer grozijo z novimi stavkami.
Izjave in komentarji ob 15. obletnici podpisa osimskega sporazuma: SKGZ, UIIF, SSk, KPI, PSI
Odraz državniške modrosti Vrsta še neizpolnjenih obvez
<diY	Pivih in najpomembnejših sa-
Dn Qn/e mLk?.n‘erence in trdna °snova za sohe S^Pisu <v, taJ110 ln Jugoslavijo. Petnajst let So fePiav soZetdr° ohraniai° svojo veljavnost,
vPs;!?0fzm“’’°,nlM in
kal Po<ipJsanZedrJadrariskima sosedama, ki so Ji,, '’. Po katercZ °simu' malem mestecu v Mar-s(Z! Istran iV*1 so dobiIi svoje ime, so bili za st sta jih n onstran meje pravo iznenadenje, doZ1 tajnostiPlorn,aciii °heh držav »kuhali« v člon^^om sr, m- e uekaj dni pred doseženim h'a,, Ofti, ki rrr,V‘,avn.os* Pionicnile prve novice s larti ‘ojnostS ,e obiavil misovski »Secolo dlta-ie biin °y?varjanja med Rimom in Beog-bi J°vQn. ^0. fdino jamstvo, da bo dogovor izo-iavnjpovora n Ju, P°hozal pozneje »izbruh« Trsta, OsiftlneUte so 2 ne dosegH' ho bi bilo krajevno Vojski snJZnanieno s Potokom pogajanj.
0dno^ihazumi 80 Pomenili novo kako-Pa Sos.b nied Italijo in Jugoslavijo, isto-vali v Trstu pojav melonarske lis-
te, ki je s svojo protislovensko in protijugoslovansko politiko, s svojim zapiranjem v ozke krajevne okvire in istočasno s svojo senilno agresivnostjo dolgo desetletje pogojevala krajevno politično situacijo in znatno prispevala k dejstvu, da del osimskih dogovorov ni bil izpolnjen. Predvsem tisti, ki zadeva pravice slovenske narodnostne skupnosti. Italijanska država, ki si je z osimskimi sporazumi v Trstu »opekla prste«, ni hotela tvegati novega vala melonarske jeze z uzakonitvijo pravic manjšine.
Kljub vsem težavam, ki so jih povzročili, pa osimski dogovori ostajajo odraz državniške modrosti in za manjšino eden od temeljev in pravnih orožij v boju za lastne pravice.
Danes objavljamo stališča in pobude manjšinskih organizacij ob 15-letnici podpisa dogovorov, v jutrišnji številki pa bo bolj razčlenjeno razmišljanje o sporazumih, dopolnjeno z ocenami vidnih italijanskih in jugoslovanskih državnikov.	y .j.
TRST — Ob petnajsti obletnici podpisa Osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo sta Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Unija Italijanov iz Istre in Reke naslovili na predsednika italijanske in jugoslovanske vlade Andreottija in Markoviča, na zunanja ministra obeh držav De Michelisa in Lončarja, na predsednika slovenske in hrvaške vlade Peterleta in Tudjmana ter predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Biasuttija naslednji poziv:
»Italija in Jugoslavija sta ob podpisu Osimskega sporazuma, 10.. novembra 1975, izpričali "skupni namen, da bi okrepili obstoječe dobrososedske odnose in miroljubno sodelovanje" z dokončno rešitvijo problema meje ter s postavitvijo temeljev nadaljnjemu razvoju dvostranskih odnosov na raznih področjih.
Italijanska manjšina v Jugoslaviji in slovenska manjšina v Italiji sta sprejeli s posebno naklonjenostjo podpis sporazuma, tudi zato, ker je ta do-
godek odgovarjal želji in pričakovanjem obeh manjšin: zaživeti ob meji miru in sodelovanja med dvema državama, ki ju vežejo odnosi prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Slovenci v Italiji in Italijani v Jugoslaviji so se za uveljavitev te ideje zavzemali in se še naprej s prepričanjem zavzemajo.
Podpis Osimskega sporazuma pred 15 leti je bil za obe manjšini še dodaten razlog za zadovoljstvo, v kolikor je poleg drugih možnosti potrjeval "privrženost načelu maksimalno mogoče zaščite pripadnikov etničnih skupin".
Pri ocenjevanju dosedanjega uresničevanja določil sporazuma moramo z grenkobo ugotoviti, da so še vedno neizpolnjene obveznosti in zamude pri uresničevanju tistih določil, ki zadevajo položaj manjšin. To je še zlasti hudo, če ujrošte-vamo, da na evropski ravni narašča spoznanje o NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Med obiskom Mihaila Gorbačova v Bonnu podpisali tri pomembne sporazume
Sovjetska zveza in Nemčija postavili temelje novim prijateljskim odnosom
Predstavniki Porabskih Slovencev v Ljubljani
Kancler Kohl In predsednik Gorbačov podpisujeta sporazum o prijateljstvu in dobrososedskih odnosih	(Telefoto AP)
BONN — Nemčija in Sovjetska zveza sta včeraj postavili temelje novim medsebojnim odnosom v duhu solidarnosti in sodelovanja.
Obisk sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova v Bonnu, ki sovpada s prvo obletnico padca berlinskega zidu, zaključuje »obdobje konfrontacije« kot je poudaril sovjetski gost. S podpisom novega nemško-sovjetskega sporazuma o prijateljstvu in dobrososedskih odnosih »sta državi zapisali besedo konec na bolečem poglavju iz preteklosti« je navedel kancler Kohl in dodal, »da so odprli pot novemu začetku«. »Zmagala je nova vizija sveta« je pripomnil Mihail Gorbačov, za katerega je sporazum »trden in zdrav«, ker je rezultat korenitih sprememb v Evropi in v svetu. To ni le naključni dogodek temveč kostanta v novem miroljubnem redu v Evropi. »Odpiramo novo obdobje v medsebojnih odnosih«, je pred tem Gorbačov povedal na srečanju z nemškim predsednikom
Richardom von Weizsackerjem. Kancler Kohl pa je sporazum o prijateljstvu ocenil »kot poziv vsem našim državljanom, naj dajo svoj prispevek pri spravi naših ljudstev«.
Ob teh do skrajnosti čustveno obarvanih ugotovitvah pa je treba navesti, da so podpisali še dva sporazuma, in sicer o gospodarskem in znanstvenem sodelovanju ter o družbeni kooperaciji. Bundesrat pa je v Berlinu ratificiral sporazum o finansiranju umika sovjetske vojske z ozemlja bivše NDR, kar bo nemške davkoplačevalce stalo približno 9 tisoč milijard lir. Združena Nemčija bo torej konkretno pomagala Sovjetski zvezi, da premosti težko gospodarsko in družbeno krizo.
Medtem pa so Nemci včeraj slavili prvo obletnico padca berlinskega zidu, ki sovpada z obletnico rojstva weimarske republike leta 1918 in s kristalno nočjo leta 1938, ko se je začel splošni genocid Židov.
LJUBLJANA — Predsednik Slovenije Milan Kučan je včeraj sprejel v Ljubljani delegacijo Porabskih Slovencev, najbolj zapostavljenega in pozabljenega dela slovenskega naroda v tujini. V pogovorih, ki so jih predstavniki Slovenije in Madžarske imeli v preteklosti, jasno izhaja, da se Madžari zavedajo potrebe po rešitvi problemov Porabskih Slovencev. Madžarska je postala član Evropskega sveta in je s tem sprejela obvezo, da bo spoštovala človekove pravice.
Predsednik novoustanovljene Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hir-ndk je podčrtal pomen tega dogodka. Zveza bo morala poskrbeti za obrambo slovenskega jezika, šolstva, kulture ter za ustanovitev lastnega medija.
Rešiti bo treba tudi vrsto gospodarskih vprašanj. S tem v zvezi se je minister za Slovence v tujini Dular obvezal, da bo navezal stike z Gospodarsko zbornico Slovenije, da bi skusali najti ustrezne rešitve.
V Italijo se vrača 21 talcev vojna pa postaja neizbežna
MILAN, WASHINGTON — Sinoči je iz Frankfurta V Washingtonu pa še vedno upajo, da se bo Sadam
prispela v Bergamo skupina 17 italijanskih talcev, ki so skupaj s talci iz drugih držav zapustili Bagdad z Brand-tovim letalom, drugih 11 pa je včeraj pripotovalo v jordanski Aman. Danes ali v ponedeljek bi moral Irak osvoboditi še nadaljnjih deset Italijanov, neuradno pa se je izvedelo, da bi lahko prihodnji teden izpustili še nekaj Italijanov.
Po vsem sodeč se je že začela iraška »razprodaja« talcev. Sadam Husein je bržkone spoznal, da z njimi ne bo zaustavil Američanov in njihovih zaveznikov v Zalivu, hoče jih uporabiti kot poslednje sredstvo pri rušenju enotnosti protiiraške fronte. Do sedaj pa mu to ni uspelo. Še včeraj se je v Bonnu Mihail Gorbačov zavzel za ohranitev enotnosti pred iraško agresijo. Ameriški državni tajnik Baker je v Londonu dobil privolenje v vojaško opcijo, baje ne bo imel težav niti v Parizu, kjer je zunanji minister Dumas že navedel, da Francija ne bo nasprotovala resoluciji Varnostnega sveta OZN, če bo ta pristal na vojaško opcijo.
Husein končno zbal in začel umik iz Kuvajta. Sedaj je namreč jasno, da bodo ZDA poslale v Zaliv nadaljnjih 200 tisoč vojakov in kar tri letalonosilke z eskortnimi ladjami, bojno ladjo Missouri in posebno desantno enoto z izkrcevalnimi hovercrafti, tako da bo po novem letu protiiraška armada štela kar 530.000 mož in bo v očitni premoči nad iraško vojsko. To velja predvsem za letalske in pomorske sile, saj je v Zalivu cvet zahodne vojaške tehnologije. Ker bodo nove okrepitve razporedili v Zalivu šele prve dni januarja, je razvidno, da bo lahko prišlo do spopada šele sredi januarja, kar so včeraj v Pentagonu precej jasno navajali. V Washingtonu so tudi poudarili, da bodo prej ali slej navedli rok, do katerega se mora Irak umakniti iz Kuvajta. Varnostni svet OZN pa naj bi pooblastil vojaške akcije, če Irak tega ne bi storil. Iraška vojska pa se je v Kuvajtu začela vkopavati in graditi obrambne objekte, obenem so v Bagdadu z ihto zagrozili, da bodo pokončali vse tuje sile v Zalivu.
Papež šest dni v Kampaniji Poziv k boju proti kamori
NEAPELJ — Enajst let po prvem, bežnem obisku je papež ponovno v Kampaniji. Včeraj je prispel v Neapelj, kjer je že v prvem stiku z javnostjo razkril vse svoje karte. V Kampaniji bo ostal_ šest dni, kar pomeni, da bo to njegov najdaljši obisk v eni italijanskih dežel. Že s tem je hotel pokazati, da mu je Kampanija še posebno pri srcu, kot je tudi ponovil po prihodu v Neapelj-Dejal je, da je treba deželi pomagati v boju proti sovražnikoma, to je proti mafiji in kamori, treba pa je tudi omogočiti vsem pozitivnim dejavnikom, da pridejo res do izraza.
Papež je še posebno toplo pozdravil neapeljsko kulturno življenje in je ugotovil, da se tudi v tem izraža moč mesta, o katerem vse prevečkrat poročamo le ob umorih, ki jih je zagrešila kamora.
Z ognjem proti imigrantom
RIM — Občina je določila, da bo namenila - tudi zato, da bi delno zadostila postavkam zakona Martelli - poslopja dveh zaprtih šol tujim državljanom brez stalnega bivališča. Prebivalci Pantanelle pa se s tem niso strinjali in so v noči na petek podtaknili ogenj v telovadnici in v zapuščenih skladiščih. V nekem drugem šolskem poslopju pa so se zabarikadirali domačini. Minister za notranje zadeve Scotti je dejal, da bi morali bolj dosledno izvajati zakon o imigraciji, tudi zaradi vse številnejših primerov nasilja med temnopoltimi priseljenci.
• Neizpolnjene obljube
potrebi popolnega priznanja manjšinskih pravic, kot potrjujejo številni mednarodni akti in dokumenti.
Iz tega razloga ponovno pozivamo oblasti naših dveh držav, da zagotovita hitro in pravično rešitev številnih vprašanj v duhu in črki Osimskega sporazuma in v skladu z akti in izjavami raznih evropskih organov.«
Slovenska skupnost ob 15. obletnici osimskega sporazuma
»Osimski sporazumi so pred 15 leti uredili vprašanje državne meje med Italijo in Jugoslavijo. Danes je še bolj jasno, da je imel predsednik Tito prav, ko je želel, da se odpravi možnost novih sporov, dokler je še živ. Vendar pa smo za Osimo največjo ceno plačali Slovenci v Italiji, še posebej na Tržaškem.« Tako je zapisano v izjavi deželnega tajništva Slovenske skupnosti ob 15-letnici podpisa Osimskih sporazumov.
Stranka je že takrat - in to ni bilo popularno ne v zamejstvu ne v matici - opozarjala, da je 8. člen pogodbe, ki govori o pravicah Slovencev v Italiji, zapisan dvoumno in premalo obvezujoče. Odločno je nastopila tudi proti načrtu o prosti industrijski coni na Krasu zaradi .narodnostnih, ekoloških in gospodarskih razlogov.
To, kar je sledilo, pa je bilo slabše od pesimističnih napovedi. V Trstu se je rodilo protislovensko gibanje, ob katerem se je razkrinkala prava nastrojenost določenih političnih sil glede slovenskega vprašanja. Ob usihanju Liste za Trst pa se je nato pokazalo, kako je njena "ideologija" prešla v marsikatero politično skupino. To se je delno poznalo tudi na Goriškem in v videmski pokrajini. Vsekakor pa so se odnosi med tu živečima narodoma poslabšali in politično ozračje se je pomaknilo nazaj, v preklost. Osrednje državne oblasti ob tem niso izpolnile svojih mednarodnih, ustavnih in državniških obveznosti, tako da se je raven zaščite naše skupnosti ponekod še znižala. Medtem ko še vedno čakamo na pravičen zaščitni zakon, so se ponudbe oblasti in političnih sil glede vsebine zaščitnih določil še znižale.
Slovenska skupnost hoče verjeti, da je to epizoda v zgodovinskem toku
odnosov med sosednjima narodoma, saj je tudi spričo sprememb na Vzhodu, vse večje evropske občutljivosti za manjšine in preraščanja državnih meja, jasno nakazana pot sožitja in enakopravnosti ter pravičnosti. Vendar je naša narodnostna skupnost že izgubila dragocene priložnosti in nepovraten čas za bolj naraven, bogat in za vso tukajšnjo družbo ploden razvoj.
Nico Costa tajnik tržaške federacije KPI
Pred petnajstimi leti je osimski sporazum, s tem da je naredil konec vsem sporom okrog meje, predstavljal dejanje velikega pomena za ljudstva, ki živijo na tem kosu zemlje. Danes, ob dogodkih, ki so tako drastično in burno spremenili vzhodno Evropo, ob zedinjenju Nemčije, ob helsinški listini, katere neposredna posledica je bil osimski sporazum, slednji potrjuje svojo vrednost in aktualnost, pa tudi dejstvo, da je bil predhodnik časov. Pri tem je treba ugotoviti, da nekatere obveze, ki izhajajo iz sporazuma, tiste, ki zadevajo vprašanje zaščite narodnostnih manjšin, še zlasti obveza, ki jo je sprejela italijanska vlada za zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, še vedno niso bile uresničene. Upajmo, da bodo nova Evropa, Alpe-Jadran in pentagonala lahko prispevale k uresničitvi tistih možnosti, ki jih je Osimo že nudil in ki lahko postanejo realno sredstvo za rast našega mesta.
Alessandro Perelli tajnik tržaške federacije PSI
15 let je dolgo obdobje, v katerem so se temeljito spremenile politične in gospodarske razmere tako v Italiji kot v Jugoslaviji. Prav zato dogodek, na katerega bi danes brez dvoma gledali iz drugačnega zornega kota, ocenjujemo z zgodovinskim spominom, saj je stvarnost močno presegla vsa pričako-
vanja. Ustavni in normativni pogoji, na katerih temeljijo osimski sporazumi, danes torej niso več aktualni in uporabni. Na Osimo moramo zato gledati v drugačnem okviru, v katerem Italija in Jugoslavija zavzemata evropsko razsežnost, in ki bo dokončno izbrisal staro logiko in boleče zapreke, ki so povzročile toliko hudega. Kot običajno pa je navadnim ljudem, še prej kot institucijam uspelo premostiti stare predsodke in togost.
Pismo mladinske sekcie
I
Slovenske skupnosti
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti je ob 15. obletnici Osimskega sporazuma odposlala pismo najpomembnejšim italijanskim in jugoslovanskim političnim predstavnikom. Pismo je MSSsk poslala na sledeče naslove: zvezni predsednik SFRJ Borisav Jovič, predsednik zvezne vlade SFRJ Ante Markovič, zunanji minister SFRJ Budimir Lončar, predsednik Izvršnega sveta Republike Slovendije Lojze Peterle, minister za zunanje zadeve RS Dimitrij Rupel, predsednik italijanske republike Francesco Cossiga, ministrski predsednik Giulio Andreotti, minister za zunanje zadeve Gianni De Michelis, minister za vprašanja Dežel Antonio Maccanico in predsednik deželnega odbora FJK Adriano Biasutti. Pismo se glasi:
Ob petnajstletnici podpisa Osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo se še posebej spominjamo 8. člena pogodbe - "V trenutku, ko preneha veljati Posebni statut, priložen Londonskemu sporazumu o soglasju z dne 5. oktobra 1954, izjavlja vsaka stran, da bo obdržala v veljavi notranje ukrepe, ki so že bili sprejeti v okviru omenjenega statuta, in zagotovila v okviru svojega notranjega prava, da se ohrani raven zaščite pripadnikov ustreznih manjšin (ustreznih etničnih skupin), ki je predvidena z določbami Posebnega statuta, ki je prenehal veljati" - in žalujoči sporočamo, da je navedeni 8. člen do dne 10. novembra 1990 ostal mrtva črka.
Še naprej se bomo sami borili za svoje pravice, za slovenščino v javnosti, za našo šolo, kulturo, naše gospodarstvo in zemljo.
A ohranili bomo Osimo v dragem spominu...
• Pobuda Cassona
podlagi starih pravil. Ta opozorila je Casson odločno zavrnil, Vassallijeve trditve pa so sprožile dokaj ostro reakcijo pri predsedniku zduženja sodnikov Bertoniju. Opozoril je na »prakso«, da vlada odstrani vsakega sodnika, ki samo pogleda v kipeči lonec tajnih služb, zato ga resno skrbi za bodočo usodo sodnika Cassona.
Tudi stališče poslancev neodvisne levice je precej kritično, saj menijo, da ne obstaja nobena anomalija. Cassona pa je podprl tudi socialist Felicetti, nekdanji član Višjega sodnega sveta, medtem ko so ostale vladne stranke nastopile proti njemu. Demokristjani menijo, da gre za nezakonit postopek, liberalec Patuelli govori o vznemirljivi pobudi, republikanec Covi pa se oslanja na ustavna pravila, ki točno določajo, kdaj je lahko predsednik republike zaslišan kot priča. Komunist Ouercini trdi, da Casson ni kršil ne pravil, ne zakonov. Skratka, »ciklon« Gladio se še ne namerava umiriti.
Komunisti in neodvisna levica so včeraj ponovno očitali Andreottiju, da je pristranski in neodkrit, oglasili pa so se tudi radikalci, ki komunistom očitajo, da so bili na tekočem o organizaciji Gladio tako kot so vedeli za obstoj skladišč orožja v Venetu in Fur-laniji-Julijski krajini. Poleg splošnih pojasnil v zvezi z organizacijo pa komunisti še vztrajajo pri zahtevi po odstopu Andreottija in njegove vlade, medtem ko demoproletarci ugotavljajo, da bi Gladio prav lahko postal neokusna farsa, če ne bi šlo za eno najbolj dramatičnih strani povojne zgodovine.
Afera Gladio pa se ne omejuje samo na italijansko ozemlje, saj tudi iz Belgije prihajajo vesti o podobni, če že ne isti vojaški obrambni strukturi, ki je delovala v sklopu NATO. Belgijska vlada je sporočila, da o organizaciji Glaive (Gladio) ni vedela skoraj ničesar, dokler je o tem ni seznanila italijanska vida. Premier Wilfried Martens in obrambni minister Guy Coeme sta na včerajšnji skupni konferenci pojasnila, da nimata še jasne slike o dejanski strukturi Gladia in zato ne moreta potrditi, ali je bila »podaljšek« NATO, ali ne. Zagotovila pa sta, da je bilo vodstvo severnoatlantskega pakta popolnoma na tekočem. Prvo otipljivejšo informacijo je Martens dobil pred štirimi leti v Londonu, ko so mu sporočili, da bo »neka tajna organizacija dobila posojilo, s katerim bo financirala tajno radijsko mrežo v primeru sovražnega napada«. V katerih državah članicah NATO še deluje Gladio, pa belgijska diplomata nista povedala.
G. R.
--- propagandno obvestilo -
KORF
Odkrili so jo ameriški raziskovalci
Prihaja km ki »mstopi« gak
Na prodaj je v lekarni
NEW YORK — V NeW Yorku so na posebni konferenci oznanili rezultate testov, ki s0 jih pod vodstvom profesorja Gabriela Letizie opravili raziskovalci inštituta AMA iz New Jer' seya. Testirali so neko novo izvirno molekulo, ki je kot kaže sposobna »raztopiti« gube.
Profesor Gabriel Letizia je P°' tem, ko je pojasnil, da mu je na' logo študija učinkov nove mol®' kule (retinola, na katerega J®
bila s pomočjo nizkoenergetsk® ga biološkega reaktorja naveza na serija atomov) zaupala nek multinacionalna družba za lekai niške proizvode, izjavil: »Kr®111.^ ki je vsebovala to molekulo, J ^ 30 dni uporabljalo 26 oseb v s a rosti med 45 in 60 leti, in S1<\Q tako, da si jo je nanašalo saiu^ na polovico obraza. Ob k°o preizkusa so meritve pokaz^ zmanjšanje gub glede na netr. v ran del obraza, ki je dosegal povprečju 0,52 mikronov.« je številka, ki jo je treba v 1 giji obravnavati kot izredno- ^
Sedež družbe, ki	v
novo kozmetično kremo (K° te objavi
New Yorku, je bil po jdi-novice »zasut« s telefonskim* jjj0 ci moških in žensk, ki 51
preizkusiti to novost.	v
Po prvi distribuciji ^cre^eli
ameriških lekarnah, so jo ^jji prodajati tudi v Evr0P‘karne, '
,, vob-atpre lena*
je prišla v nekatere i®
sicer s komercialnim 1 razli'
Anti-Age Super in v dv ^ ^ čicah glede na staros • od 45 let naprej.

Novi odzivi solidarnostni akciji
Primorskega
POMOČ
SLOVENIJI
Katastrofalne poplave v nekaterih predelih Slovenije so povzročile škodo blizu 10 milijard dinarjev, uničile so premoženja celih generacij in pognale pred nastopajočo zimo v stisko na tisoče ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo in brez imetja.
In kot vedno ob takih naravnih katastrofah se je tudi tokrat sprožil po vsej Sloveniji, v Jugoslaviji in celo v tujini solidarnostni val zbiranja pomoči za hudo prizadete, saj je škoda tolikšna, da jo bo mogoče sanirati samo z izjemnimi napori in ogromnimi denarnimi sredstvi.
Slovenske sekcije pokrajinskega združenja VZPI-ANPI na Tržaškem vabijo slovensko zamejsko javnost in zlasti vse slovenske bivše borce, da se vključijo v solidarnostno akcijo za pomoč prizadetim krajem v Sloveniji. Tragedija narekuje vsem bivšim borcem, da jo po svojih močeh pomagamo blažiti in biti, kot v vseh usodnih stiskah, na strani trpečih.
VZPI-ANPI
Združenje aktivistov in invalidov Narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem vabi zato vso slovensko zamejsko javnost, posebej pa svoje čla-Te, da se aktivno vključijo v zbiranje denarnih prispevkov za poplavljence Sloveniji, tako kot smo se bivši ak-"hsti in invalidi NOB vedno znali ?dzvati, kadar nas je klicala dolžnost človeške solidarnosti. Spomnimo se am0 zbiranja pomoči za žrtve potre-..a.v Skopju, v Črni gori pa v Furlani-* m Benečiji in nazadnje še akcije za poliranje bolnice Franje. Pri bolnici ratlji je ši0 za ohranitev veličastne-®a Pomnika humanosti partizanskega syobodilnega boja, na katerega smo Phrnorski borci, invalidi in aktivisti OB še posebej navezani, tokrat gre a pravo narodno tragedijo, ki nam arekuje, da jo po svojih močeh po-l/agamo blažiti in tako še enkrat do-a2;emo pripravljenost, kot v vseh p^huih stiskah, da smo na strani tr-
Združenje aktivistov in invalidov NOB za Tržaško
* * *
špPh hudih poplavah, ki so v prej-sJm dneh hudo prizadele prebival-
0	v Sloveniji, Mladinski odbor 2e v.enske kulturno-gospodarske zve-Uo ^?z^va slovensko zamejsko mladi-
' ha se množično udeleži solidar-nabiralne akcije za pomoč gdetim.
S^pfPevki se zbirajo na sedežih Pa t V Trstu in Gorici, v ta namen sicp bila odprta tekoča računa in Št, clijPri Tržaški kreditni banki račun ci n 0/35, pri Kmečki banki v Gori-
1	račun št. 47636.
Mladinski odbor SKGZ
* * *
Sl
ZdmjVe.nsko deželno gospodarsko PocjjJc11)6 vabi vse svoje člane in šalila, da se dejavno vključijo v ietj) . rriostno akcijo za pomoč kra-Pri2a? hudem v Sloveniji, ki jih je Pevki 6 a uaravna katastrofa. Pris-nai se stekajo na sedeže SDGZ.
Slovensko deželno gospodarsko združenje
* * *
^ zniStv° Primorskega dnevni-§6sloiY,\nahiranje prispevkov pod S WP?M°Č SLOVENIJI odprlo 4t°Ša računa in sicer: tekoči S bank' 625°/35 pri Tržaški kredit-Pri	tekoči račun št. 47636
rt' Se banki v Gorici. Prispev-n^Vnik lrai° tudi v uredništvih hPčinaha v Trstu in v Gorici, na v Pa je od ponedeljka do ' ure ,,ein na razpolago od 8. do - hrad Sklada Mitje Čuka.
obi1S*v° dnevnika se s pristoj-0 kam Stm* v Sloveniji dogovar-ejUbnosti zbranih sredstev.
Skupnost Alpe-Jadran za še globljo vzajemnost ob naravnih katastrofah
TRST — Včeraj je zasedala v Trstu delovna skupina "za zaščito pred katastrofami", ki deluje v sklopu skupnosti Alpe-Jadran in katere dejavnost usklajuje ta čas Dežela FJK. V tej skupini sodelujejo zastopniki vseh dežel, regij, republik, županij in kantonov, ki so člani A-A, tako so bili navzoči včeraj predstavniki avstrijske Koroške, zgornje Avstrije, salzburške regije, Slovenije, Hrvaške, Vaša (v zastopstvu tudi drugih madžarskih županij), Lombardije, Veneta in seveda Furlanije-Julijske krajine.
Zborovalci so izdelali osnutek uradne listine, ki naj konkretizira sodelovanje na področju vzajemne pomoči v primeru posebno hude ujme in ki jo bodo predložili v obravnavo ter odobritev predsednikom članic Alpe-Jadrana na njihovi plenarni skupščini ob koncu novembra v Milanu. V listini so zapo-padeni sadovi vsega dozdajšnjega dela te delovne skupnosti, ki postavlja skupnost Alpe-jadran na
avantgardno mesto tudi v pogledu civilne zaščite oziroma ustrezne čezmejne povezanosti na tem področju.
Listina predvideva med drugim uresničitev osrednjega informacijskega centra (zelo verjetno v Palmanovi), ki se bo lahko oslanjal na neprestano ažurnirano banko podatkov o vsem mogočem, kar zadeva rizik, materialni in človeški potencial za nudenje pomoči, časovni rok, v katerem pomoč steče itd.
Na posvetu so izrecno poudarili, da gre zaslugo za sestavo tega dokumenta pripisati tudi razstavi-za-sedanju PROTAREC '90, ki je bilo marca letos na tržaškem sejmišču; ta prireditev je bila odraz sedanje slike civilnozaščitnega aparata na območju Alpe-Jadrana oziroma tega, kakšen naj bo ta aparat v prihodnje. Skratka, včeraj so z zadoščenjem ugotovili, da je vendarle začela pronicati v javnost kultura vzajemnosti, ki sloni na načelu o preventivnem ukrepanju.
Velik odziv kovinarjev tudi v FJK
RIM — Včerajšnje velike protestne manifestacije v Rimu, s katero so kovinarji podkrepili zahtevo po obnovitvi delovne pogodbe, in kakršne že delj časa ni bilo v Italiji, se je udeležilo tudi več kot 1.200 kovinarjev iz Furlanije-Julijske krajine. Koliko pa jih tudi sicer podprlo sindikalno pobudo, najbolje kaže podatek, da je v vsej deželi ostalo včeraj križem rok v okviru vsedržavne stavke prek 80 odstotkov vseh kovinarskih delavcev.
V deželi FJK je zaposlenih v tej ključni industrijski panogi vsega skupaj okrog 55.000 ljudi, od tega približno 11.000 v podjetjih z državno soudeležbo. Med podjetja oziroma tovarne, v katerih se ubadajo kovinarji z najhujšimi težavami, je treba uvrstiti predvsem Tržaški arzenal Sv. Marko, ki deluje v sklopu Fin-cantierija in zaposluje 800 delovnih moči, dalje Ansaldo v Tržiču, kjer je uslužbenih 600 mož, potem Selečo (1.400) in Savio (1.000) v Pordenonu pa še Solari (400) v Vidmu in Weis-senfelss (500) v Trbižu.
Cossiga podprl težnje k večji avtonomiji deželnih uprav
TRST — Državni poglavar Frances-co Cossiga je sprejel predsednike deželnih skupščin oziroma, ki so mu izročili listino s programom pobud za ovrednotenje institucionalne vloge teh deželnih teles. Dokument, v katerem piše, da so ti organizmi sredstvo za širšo institucionalno reformo, ki naj omogoči, da bodo imeli večjo veljavo in večjo avtonomijo, morajo še odobriti predsedstva deželnih svetov. Predsednik deželne skupščine Furlanije-Julijske krajine Paolo Solimbergo je seznanil Cossigo z vlogo te skupščine v sklopu vsestranskega sodelovanja znotraj Evropske skupnosti in na širši mednarodni ravni in poudaril dejstvo, da je FJK začrtala nove, konkretne smeri na področju odnosov s predstavniškimi organizmi dvanajsterice in posamičnimi regijami v srednji Evropi.
Predsednik republike Cossiga je na srečanju podprl predlog o sklicanju konference vseh načelnikov deželnih svetov v Italiji in naglasil, da so razne republiške institucije dolžne izvajati in spoštovati ustavna določila o pristojnostih, ki pritičejo Deželam.
Kako so v finančni družbi goljufali ljudi in prali umazan denar
VIDEM — Videmska kvestura je sprožila preiskavo proti neki furlanski finančni družbi, ki naj bi prala umazan denar. Kaže, da gre za bankovce, ki so jih odnesli pred nekaj leti roparji iz podružnice lombardisjek hranilnice Cariplo v Comu. Kako? Zelo enostavno: strankam, ki so se zatekale k tej družbi po razna posojila, so njeni uslužbenci izročali čeke, ki pa so bili ponarejeni oziroma nekriti. Za koliko denarja naj bi finančna družba na ta način ogoljufala prosilce kreditov, se še ne ve.
Kaj ukreniti z Albanci
TRST — Načelniki deželnih svetovalskih skupin Domi-nici (KD), Bulfone (PSI), Travanut (KPI), Vivian (Zeleni), F. Rossi (Zelena lista) in Gambassini (LpT) so naslovili na predsednika Dežele Biasuttija interpelacijo v zvezi z albanskimi priseljenci. Pozivajo ga, naj skliče sestanek z zastopniki prefektur, kvestur in Caritasa, da bi poglobili nastale razmere. Podpisniki interpelacije ugotavljajo, da je prvim 188 beguncem pomagala Občina Trst, da pa pride po morju vsakih 10 dni več sto novih s turističnim vizumom; vsi ne dobijo političnega zatočišča, nazaj pa jih ni mogoče poslati. Organizmi, ki jim pomagajo, so v denarni stiski, zato naj Biasutti z zadevo seznani pristojno ministrstvo.
Donau Bank odpira urad tudi v Vidmu
V videmski pokrajini naj bi namestili furlanske smerokaze
VIDEM - Trgovinska zbornica v Vidmu, ki se pod vodstvom predsednika Giannija Brava zavzema za razvoj furlanskega gospodarstva in za poživitev odnosov z vzhodnoevropskimi državami, je dosegla, da bo prestižni avstrijski denarni zavod Donau Bank odprl pri njenem servisnem centru (Drevored Ungheria št. 15) lastno predstavništvo. S to pobudo namerava banka razpresti informativno mrežo, ki naj bi lajšala krajevnim zunanjetrgovinskim podjetjem in drugim poslovnežem navezovanje oziroma utrjevanje stikov z vzhodnoevropskim poslovnim svetom.
Operativni urad Donau Banke bodo uradno odprli prihodnji torek, 13. novembra, ob 11. uri s slovesnostjo v zbornični dvorani Made in Friuli ob navzočnosti državnega tajnika za pra-vosodstvo Franca Castiglioneja in deželnega odbornika za industrijo in trgovino Ferruccia Sara ter seveda predsednika Donau Banke dr. Akimo-va in njenega direktorja dr. Preksina -banka razpolaga tudi z zajetnim deležem sovjetskega kapitala.
VIDEM — Videmska občinska svetovalca Alberto di Caporiacco (MF) in Piergiorgio Bertoli (PSDI) sta predlagala, naj bi v pokrajini namestili še smerokaze v furlanščini: najprej ob vseh dohodih v Videm, kjer naj bi poleg tabel z italijansko oznako kraja (na beli podlagi) postavili rumene table z ustreznim nazivom plave barve; pozneje pa naj bi raztegnili novo prakso na vso videmsko pokrajino. Primer: ob ulični tabli, kjer piše zdaj samo Via Grazzano, naj bi stalo potem še ustrezno ime v furlanščini Borg dai crotars.
Stiki FJK - Hesensko
TRST — Predsednik deželne skupščine Paolo Solimbergo se je sešel v VViesbadnu s predsednikom Hesenske dežele K. P. Miillerjem in delegacijo svetovalcev Turingije, ki je bila prej del Nemške demokratične republike. Govor je bil o sodelovanju s FJK, kamor bo prišel Miiller na obisk prihodnje leto spomladi, malo pozneje pa še odposlanstvo Turingije.
Ta dežela, ki predstavlja eno od petih regij, ki so bile v sestavu Vzhodne Nemčije, si mora urediti zdaj novo institucionalno podobo oziroma nove upravne enote, kakršnih prej ni poznala, a ravno zaradi tega jo tudi zanimajo regio-nalistična izkustva Italije, kakor tudi čezmejne oblike sodelovanja, kot jih razvija Furlanija-Julijska krajina.
Nova mešana družba Intertrade Finance
VIDEM — Predsednik Trgovinske zbornice v Vidmu Gianni Bravo in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj sta predstavila javnosti novo italijansko-jugoslovansko družbo Intertrade Finance, ki bo proizvajala, nabavljala in prodajala industrijske proizvode ne le v Italiji in Jugoslaviji, temveč tudi v drugih evropskih državah. Mešano družbo, katere vloženi kapital znaša 50 milijonov lir, so ustanovili Cimos iz Kopra, ki poseduje 54% glavnice, podjetje Iniziative fi-nanziarie e manageriali iz Padove z 23-odstotnim deležem in podjetnik Camillo Bonavita, ki razpolaga prav tako s 23% kapitala in je bil imenovan za pooblaščenega upravitelja nove jo-int-venture. V upravnem svetu družbe Intertrade Finance so Paolo Breda, Gi-
ampaolo Callegari in generalni direktor koprskega Cimosa, ki deluje na metalurškem področju, zaposluje 1.750 delovnih moči, ustvari okrog 120 milijard lir letnega prometa in sodeluje s francosko družbo Citroen.
Jože Šušmelj in Gianni Bravo, ki ju vidimo na sliki (na levi je generalni konzul, na desni pa predsednik videmske Trgovinske zbornice) sta ob predstavitvi nove mešane družbe izrecno poudarila, da sodi ta pobuda v sklop prizadevanj za čim globlje in čim širše sodelovanje med jadranskima sosedama pri izgrajevanju »skupnega evropskega doma«. Generalni konzul ni seveda mogel mimo težav, s katerimi se otepa zdaj jugoslovansko gospodarstvo, je pa dejal, da se bo vse to v nekaj mesecih zgladilo.
Koper: statut razdvaja ljudi
KOPER — Delegati koprske občinske skupščine že drugič niso sprejeli pobude občinskega predsedstva, da bi začeli s postopkom spreminjanja občinskega statuta. Ta postopek spreminjanja občinskega statuta bi morali izpeljati, če bi hotel zdajšnji statut uskladiti z veljavno republiško ustavo, oziroma amandmaji. Ti amandmaji dopuščajo italijanski manjšini oziroma četrtemu zboru občinske skupščine večje možnosti pri soodločanju v občinski skupščini. Delegati Demosa in zeleni so menili, da usklajevanje koprskega občinskega statuta ni smiselno, kar ga bo treba tako in tako temeljito spremeniti, ko bo sprejeta nova slovenska ustava. Kdaj bo ta sprejeta, pa nihče natančno ne ve. Pripadniki manjšine pa se bojijo, da bo to trajalo predolgo, ves ta čas pa bi bili pri občinskem soodločanju o zanje pomembnih vprašanjih potisnjeni ob stran.
Po zaslugi koprske Zveze kulturnih organizacij
Kulturo bližajo mladim
KOPER — Že nekaj let se koprska Zveza kulturnih organizacij uvršča med najuspešnejše v Sloveniji. V njej tako ali drugače deluje kar 5.500 članov v okrog 60 društvih, sekcijah ali skupinah.
Rast števila članov, pa tudi razgibana dejavnost je v zadnjih nekaj letih povezana z veliko zavzetostjo vodstev in strokovnih delavcev v ZKO, ki se kulturnemu udejstvovanju ne posvečajo le "službeno", ampak s srcem. Kot pravijo, je zelo pomembno že pri najmlajših vzgojiti čut ustvarjalnosti na vseh področjih kulture. Tako že četrto leto zapored za otroke od 5. do 7. leta starosti organizirajo vesele urice, za nekoliko starejše, od 7. do 12. leta pa vesele delavnice, v katerih lahko otroci svoj ustvarjalni duh potrjujejo v likovni, gledališki, glasbeni, filmski, folklorni, literarni ali še kaki drugi delavnici. Odziv na ponudbo je izjemno velik, vse je pa organizirano tako, da otroci pred ali po "delovni" uri obiščejo še lutkovno predstavo.
Letos je za mlade posebej organizirana plesna dejavnost v okviru plesnega studia Agilis, posebno mesto pa imajo še izobraževalni programi. Nad 30 posebnih programov je namenjenih vodjem posameznih skupin, mentorjem krožkov na šolah itd. Tako bogate, kot že omenjene dejavnosti, so tudi prireditve, ki jih organizira ZKO. Številne abonmajske predstave za otroke in odrasle, posebni gledališki večeri, pa kulturni dnevi, v okviru glasbene ponudbe posebni petkovi glasbeni večeri s šestimi koncerti sodobnih instrumentalnih in vokalnih skupin ter koncerti v okviru jazz kluba, vse to daje delovanju ZKO v Kopru poseben pečat. Množičnost, pestrost in ob tem še kakovost so postale stalnice v delu te organizacije in upati je, da bo tako tudi v bodoče.
DUŠAN GRČA
V vrhu EFCT tudi Ivan Silič
PIRAN — Iz španske Granade sta se vrnila Vojko Starovič, predstavnik portoroškega Avditorija, in Franko Fi-čur, predsednik občine Piran, ki sta se udeležila letne konference Zveze evropskih kongresnih mest (EFCT). Predsednik občine Piran nam je povedal, da se je Portorož z lansko organizacijo letne konference evropskih kongresnih mest izredno dobro odrezal, saj so hvale na račun organizacije in gostoljubnosti Portoroža v Granadi kar deževale. Zato so na letošnji letni konferenci v tem španskem mestu nekaj minut posvetili tudi Portorožu. V Zvezi evropskih kongresnih mest je 25 evropskih držav, od jugoslovanskih mest pa so poleg Portoroža še Beograd, Zagreb in Ljubljana. Prav Portorožu pa je letos pripadla čast, da je lahko imenoval člana v predsedstvo zveze. To bo Ivan Silič, bivši direktor Hotelov Bernardin.
Sramežljiv protest vzhodnokraškega sosveta
Trebče: pooblastilo za elektrovod ENEL
Kratek seznam za vse, ki se ne morejo odpovedati zasebnemu vozilu
Vsa obstoječa parkirišča na plačilo v mestnem središču in izven njega
Deželni urad za prostorsko načrtovanje je 1. novembra izdal uradno dovoljenje državnemu podjetju za električno energijo ENEL, da zgradi nov elektrovod med Opčinami in Padriča-mi, ki ga bodo med drugim speljali v neposredni bližini Trebč. Elektrovod bo služil naraščajočim potrebam pad-riškega Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje in predvsem sin-hrotrona, njegova trasa pa bo, kot rečeno, tekla zelo blizu trebenskega naselja, kar bo močno prejudiciralo njegove že itak omejene razvojne možnosti, da ne govorimo o negativnih vplivih na okolje in na zdravje ljudi. Dežela je izdala dovoljenje za elektrovod pod pogojem, da ENEL rahlo spremeni (za 11 metrov) prvotno načrtovano traso, češ da je preblizu naselja. Podjetje za elektriko je sedaj to obvezo izpolnilo in od tukaj tudi zelena luč za začetek del. Trebenska vaška skupnost je že pred časom ob podpori Kmečke zveze in drugih organizacij zahtevala, naj elektrovod zgradijo na območju vzdolž državne meje, tako da ne bi povzročil prevelike škode naselju in ljudem, vsi protesti vaščanov ter njihovih predstavnikov pa so naleteli, kot se žal prepogostoma dogaja, na gluha ušesa.
Uradno vest o začetku del za gradnjo novega elektrovoda Opčine-Padri-če je vzhodnokraškemu rajonskemu svetu sporočil njegov predsednik, socialist Michele Turitto, ki je priznal, da je bil s tem načrtom seznanjem le s pismom Kmečke zveze. Predsednik in politična večina (KD, PSI, LpT, MSI), ki ga podpira, pa ne kažeta nobene realne volje za politični poseg v obrambo interesov trebenske skupnosti. To je prišlo zelo jasno do izraza tudi na četrtkovi seji rajonskega sveta, na kateri so komunisti in Slovenska skupnost zaman zahtevali odločnejše posege, začenši z javno skupščino v Trebčah. Vse pa se bo omejilo le na (sramežljivo) protestno pismo Deželi in podjetju ENEL, ki bo obstalo v kakem zaprašenem predalu tega ali onega funkcionarja.
Albert Čuk (KPI) je na četrtkovi seji obnovil dogajanja okrog tega elektrovoda in iznesel stališča Trebencev, ki niso zahtevali nemogočega, ampak samo premestitev trase proti meji. Vas pa je tako danes popolnoma obkoljena od raznih infrastruktur (avtocesta, naftovod, elektrovod itd.), kar seveda predstavlja hudo družbeno škodo. O tem je spregovoril tudi njegov strankarski somišljenik Dolfi Wilhelm, ki je obsodil pasivno vlogo rajonskega sveta na področju zaščite teritorija in domačega prebivalstva, pri čemer se je zaustavil pri usodi Trebč, ki so glede teh vprašanj popolnoma prepuščene same sebi. Vsiljene "rešitve" glede elektrovoda dokazujejo, da oblasti na Krasu dejansko delajo kar hočejo, tak omalovaževalni odnos do vprašanj teritorija pa skriva tudi negativen odnos do ljudi (v glavnem Slovencev), ki tukaj živijo.
Protestom KPI sta se pridružila tudi svetovalca SSk. Vinko Ozbič je ožigosal zadržanje pristojnih teles, ki niso sploh čutile potrebe, da o tem načrtu
obvestijo rajonski svet, »ki se bo sedaj omejil le na jalovo protestno pismo«. Tukaj ni na kocki samo odnos do Krasa, ampak tudi odnos do slovenske manjšine. O tem je spregovoril tudi Peter Močnik nanašajoč se na deželni zakonski osnutek o Krasu, ki skriva veliko neznank, na zatožni klopi pa je bil predvsem rajonski sosvet, katerega vloga je na Vzhodnem Krasu malo ali nič občutena. »Tukaj se vsi obvezujejo, da bodo naredili to in ono ter da bodo podprli to ali ono zahtevo Kraševcev, na koncu pa vedno prevladajo direktive tajništev večinskih strank, ki ocenjujejo Kras le v funkciji mesta. To je prišlo do izraza za sinhrotron in to prihaja do izraza tudi pri elektrovodu v Trebčah,« je še povedal Močnik.
Predsednik Turitto ni reagiral na ostre kritike predstavnikov KPI in SSk. in tudi ni sprejel predloga za srečanje s trebenskim prebivalstvom, na katerem bi govorili o elektrovodu, a tudi o ostalih kočljivih problemih, ki pestijo to vaško skupnost. Rajonski svet bo na predlog svetovalke KD Silvane Moro poslal le (običajno) protestno resolucijo, kar je glede na dogodek res daleč premalo.
Pred tem so se rajonski svetovalci ukvarjali s premestitvijo sedeža oddelka smetarske službe iz središča Opčin na območje nekdanje klavnice v bližini openskega strelišča. Predsednik je prebral pismo krajevnega jusarskega odbora, ki nasprotuje tej lokaciji in predlaga, naj bi sedež smetarske službe uredili pri Banih v bližini tamkajšnje šole, območje nekdanje klavnice pa bi pustili za načrtovano telovadnico. Svet je bil mnenja, da je Občina po tolikih letih končno privolila na premestitev smetarske službe, predlog jusarskega odbora je sicer vreden pozornosti, a prihaja prepozno, saj je občinska uprava že dala na razpolago potrebna sredstva za nov sedež in za garaže smetarske službe.
S. T.
Z zaprtjem Terezijanske četrti za avtomobilski zasebni promet je Občina odredila ukinitev številnih parkirišč, in sicer ne samo »prostih« parkirnih prostorov, za katere ni bilo treba plačati, pač pa tudi številnih prostorov na plačilo. Tako so na primer ukinili parkirišča na Trgu Oberdan (za tramvajsko postajo), na Trgu Vittorio Venelo, v ulicah Rossini in Bellini. Število prostih parkirnih prostorov se je torej drastično zmanjšalo, nespremenjeno pa je število tistih na plačilo, saj je Občina dala preurediti (ali še preureja) nova parkirišča v ulicah Terezijanske četrti. Njihova negativna značilnost je seveda prav v tem, da je treba za parkiranje odšteti nekaj denarja (toliko več, kolikor je daljša parkirna doba). Prav na ta način pa je Občina želela zmanjšati število tistih, ki se pripeljejo z avtomobilom v službo in pustijo avtomobil ves dan na cesti. Nasvet občinske uprave za tiste, ki delajo v mestnem središču, je namreč,
naj se pripeljejo na delovno mesto z avtobusom in naj na ta način prispevajo k manjšanju prometnega kaosa. Parkirišča na plačilo naj bi namreč prispevala k večji »mobilnosti« prometa in naj bi služila predvsem tistim, ki se v mestnem središču zadržijo največ nekaj ur.
Za zagrizene avtomobiliste smo torej pripravili majhen seznam razpoložljivih parkirišč, tako zasebnih kot tistih na javnih tleh. Ne gre sicer za spodbujanje avtomobilistov, naj se požvižgajo na občinska prizadevanja za zmanjšanje prometa, pač pa za spodbujanje k smotrnejši uporabi zasebnega sredstva. Poznavanje parkirišč in njihovih cen naj pripomore torej tudi k »uživanju« mesta, ki je končno, po dvajsetletnem kaosu pokazalo svoj obraz in tudi svoje tako vztrajno proslavljene neoklasicistične palače (sedaj je res pravi trenutek, da si jih ogledamo).
Začnimo torej s parkirišči na odprtem. Teh je na prvi pogled prava ko-
Delo srenjskih odborov v Dolini pestijo hude birokratske težave
Komisar, ki upravlja jusarsko.imovino v naši pokrajini, je razveljavil vse kupoprodajne in najemninske pogodbe srenjskih odborov dolinske občine iz zadnjih dveh let. To svojo odločitev je komisar Sebasti&no Cossu pred kratkim uradno posredoval Občini Dolina, ki je s tem sklepom takoj seznanila vse krajevne srenjske odbore, ki delujejo v Dolini, Boljuncu, Ricmanjih, Borštu, Dragi in Prebene-gu. Komisarjeva odločitev je precej negativno presenetila dolinske upravitelje, saj sklep zelo omejuje vlogo srenjskih teles, ki so imela v dolinski stvarnosti, z razliko od drugih občin, doslej precej široke in konkretne pristojnosti. Srenjski odbori dolinske občine so že po tradiciji izvoljeni na javnih vaških skupščinah.
V pismu, ki ga je občinska uprava poslala srenjam, uvodoma piše, da je bil postopek za uporabo srenjskega denarja in za prodajanje srenjske imovine doslej sorazmerno dolg, saj je povprečno trajal od šest mesecev do enega leta. Pred dvema letoma pa se je situacija tako poslabšala, saj so bili vsi sklepi, ki jih je uprava sprejela v
imenu srenj, popolnoma ustavljeni. Upravitelji so zato posegli pri komisarju, ki jim je sedaj, kot rečeno, končno sporočil, da so vse pogodbe iz zadnjih dveh let formalno gledano povsem neveljavne.
Cossu je utemeljil razloge za te zaplete, ki so izključno formalne in birokratske narave, zato je Občina poslala vsem srenjskim odborom neke vrste navodila za izvajanje celotnega postopka. Srenja mora najprej s plakati sklicati javno skupščino, ki se je lahko udeležijo vsi prebivalci, ki prebivajo na območju srenje, ta plakat mora obvezno biti dvojezičen. Odbor srenje predstavi skupščini osnutke sklepov, o katerih se nato glasuje, ob koncu pa mora predsednik skupščine sestaviti dvojezični zapisnik o posameznih sklepih in ga nato poslati občinski upravi, ki ga odobri. Šele nato lahko Občina pošlje komisarju odobrene sklepe, ki naj bi jih Cossu v največ enem letu dokončno potrdil. Dolinska uprava bo v naslednjih dneh priredila po vaseh informativna srečanja o teh kočljivih vprašanjih.
pica, v resnici pa ne nudijo veliko več kot okrog 1.500 parkirnih mest. Nahajajo se na nabrežjih (pred palačo Tržaškega Lloyda in hotela Excelsior ter pred gledališčem Verdi), na trgih Verdi in Passo di Piazza, na Trgu Granati-eri (za županstvom), v ulicah Teatro romano in Malcanton, v ulicah Cassa di Risparmio, San Nicolo in Genova (v zadnjih dveh samo na odseku med nabrežjem in Ul. Cassa di Risparmio), v ulicah Machiavelli in Torrebianca (od nabrežja do Ul. Roma) ter še v Ul. Trento (od Ul. Machiavelli do Ul. Val-dirivo). Parkirni prostori na plačilo so še na Trgu Panfili, na Trgu Liberta, v Ul. Giustiniano, na Foro Ulpiano (pred sodiščem), na Trgu Stare mitnice, na Trgu Ospedale, v Ul. Slataper in na Trgu Giotti. Povsod je parkirnina ista, in sicer 900 lir na uro, ne glede na to, ob kateri uri parkiramo. Parkirnino je treba plačati od 8. do 20. ure in seveda le ob delavnikih.
Drugi pomembni »rezervoar« parkirnih prostorov je seveda parkirišče v silosu, ki lahko sprejme do 800 avtomobilov. V svojem prvem letu obstoja je parkirišče v silosu doživelo sicer le polovičen uspeh, saj se še ni nikoli zgodilo, da bi bila vsa parkirna mesta zasedena. Vsak dan se v silos »zateče« do največ 1.000 avtomobilistov, tako da ni nikoli poln. Parkirnina je v silosu povprečno nekoliko dražja. Od 5. do 9. ure zjutraj je sicer cenejša, saj je treba na uro plačati 800 lir. Ob prometnih konicah, in sicer od 9. do 13. ure, pa znaša parkirnina 1.200 lir. Popoldne in zvečer, od 13. do 24. ure, pa se »davek« spet zniža, in sicer na 800
lir.
Za parkirišče v silosu je vsekakor mogoče kupiti mesečni abonma, ki stane 150 tisdč lir, a tudi posebne kartice za 50 tisoč lir, s katero sicer ne nudijo popusta na parkirnino, vendar prihranijo klientom čakanje pri blagajni in ob izhodu.
Nazadnje naj še omenimo manjši zasebni parkirišči, ki Skupaj sprejmeta nekaj desetin avtomobilov, in sicer parkirišči v veleblagovnicah Upim (na Trgu Stare mitnice) in Standa, ki sta od vseh podobnih parkirišč najbližji mestnemu središču. Obe parkirišči sta bili včasih odprti samo med delovnim urnikom veleblagovnic in sta bili torej rezervirani samo za kupce. Upravi veleblagovnic pa sta se po navalu avtomobilistov verjetno odločili, da odpreta parkirišči vsem avtomobilistom, ne glede na to, ali pridejo po nakupe k njim.
Obe sta torej odprti samo ob delavnikih in od 8. do 20. ure. Razen tega pa so cene precej različne. Pri Standi je za prvo uro treba odšteti tisoč lir, za dve uri 2.500, za tri 5.500 itd. (član1 Avtomobilskega kluba ACI imajo p°' pust in plačajo za prvo uro samo 500 lir). Kdor je pri Standi nakupil za vec kot 35 tisoč lir, pa prve ure parkiranja ne plača.
Pri Upimu pa je parkirnina cenejša; Klienti veleblagovnice, ki morajo torej pokazati čuvaju račun, plačajo za eno uro 400 lir, za dve 800 lir, za tri Pa tisoč lir. Vsi ostali pa plačajo tisoč hr na uro. (bg)
Na sliki (foto Križmančič) pogle<!
Primer 78-letne Luise Raimondi je skrajno dramatično opozorilo
Na oddelku Gregoretti naj KZE zajamči boljšo in varnejšo nego
Luisa Raimondi je 78-letna starka, ki je izgubila razsodnost, tako da sama ne ve, kaj bi počela s sabo. Pred dvema mesecema so jo sprejeli na oddelek za dolgotrajne bolezni Gregoretti pri Sv. Ivanu, kjer si je lajšala odtujenost s svetom s kajenjem. Cigarete je vlekla tako strastno, da si je drugo prižgala, še preden je prvo do konca pokadila. Ta nezadržna in nekontrolirana potreba po cigareti, pravzaprav gre za obsesijo, je tipična za umske bolnike oziroma za osebe, ki živijo v strukturah zaprtega tipa. Kot dokazuje že vrsta primerov, pa lahko postane izredno nevarna (tudi zato, ker je prepovedana), kot je bila pač tudi za Lui-so Raimondi: v sredo ji je ogorek padel na srajco, ki se je v trenutku vnela in preden so ji bolničarji pomagali, je bilo 40 odstotkov njenega telesa že hudo opečenih. Na oddelku za hude opekline videmske bolnišnice se sedaj bori s smrtjo.
Primer Raimondijeve ni edini: preteklega junija je na oddelku Gregoretti umrl kot živa bakla 62-letni Vittorio Indrigo, v domu za ostarele pa 74-letni Francesco Marini. Septembra se je na isti način hudo opekel 59-letni Gior-gio De Mottoni. Odgovorni trdijo, da je zelo težko preprečiti to nevarnost, ker bolniki oziroma ostareli kadijo na skrivaj in v nepredvidljivih okoliščinah, toda prav gotovo bo tudi držalo dejstvo, da je v teh strukturah premalo osebja, ki bi jamčilo stalno in pozorno oskrbo.
Ta in druge hude pomanjkljivosti so posebno pereče na oddelku Gregoretti, na kar so ponovno opozorili sorodniki oskrbovancev, ki so se srečali te dni s sindikalnimi predstavniki CGIL-CISL-UIL. Vodstvo Krajevne zdravstvene enote je sicer pokazalo dobro voljo, da bi premostilo pomanjkanje zadovoljive oskrbe, toda problemi zaradi slabe zdravstvene nege, nehigienskih razmer in nizke ravni človeških odnosov so še vedno zelo akutni, so ugotovili na srečanju.
Primer Luise Raimondi dodaja tem problemom še drugo razsežnost — varnost. Sindikati in sorodniki so na sestanku poudarili, da bi soočanja z odgovornimi KZE morala biti redna, vse dokler ne bodo te pomanjkljivosti odpravljene. Seveda je treba imeti trden namen, da se tudi tem državljanom, po1 krivici in prevečkrat pozabljenim, vrne dostojanstvo in kvalitetno raven življenja. Ga odgovorni pri KZE imajo? Vprašanje je kajpak naslovljeno na funkcionarje, kajti politiki na čelu KZE so s komisarsko upravo že pokazali, da jim je bolj do političnih iger kot do resnične skrbi za zdravje državljanov.
■ Današnji dan so zeleni smejočega se sonca in mavrice proglasili za dan avtomobilske stavke in pozvali avtomobiliste, naj se danes ne poslužujejo svojih vozil. V Trstu je k pobudi pristopila Zelena alternativna lista.
pismo uredništvu - pismo uredništvu
j
»Napori, da bi zagotovili svojim otrokom kvalitetno in redno šolanje, so nas izčrpali«
Starši otrok, ki obiskujejo 5. razred osnovne šole F. Bevk na Opčinah, se iz protesta niso udeležili volitev v medrazredni svet. Razloge svojega zadržanja so obrazložili v pismu, ki so ga poslali deželnemu šolskemu uradu, šolskemu skrbniku, medrazrednemu svetu, področnemu svetu, združenju staršev in ravnateljstvu osnovne šole F. Bevk ter tudi našemu uredništvu.
Spoštovani!
Starši otrok 5. razreda osnovne šole "France Bevk" na Opčinah želimo utemeljiti šolskim zbornim organom in ravnateljici naše zadržanje v zvezi z volitvami v medrazredni svet.
Čeprav se zavedamo pomembnosti medrazrednega sveta kot šolskega zbornega organa, ki naj povezuje učitelje, starše in ravnatelja šole v skupnih naporih za čim večjo kvaliteto pouka in življenja na šoli, smo se v ponedeljek, 22. 10. 1990, vseeno odločili, da ne izvolimo svojega predstavnika v ta šolski organ.
S tem dejanjem smo želeli izraziti našo enotnost glede nezadovoljstva, kako so se več let reševali didaktični in vzgojni problemi v tem razredu.
Problem pedagoške kontinuitete se po malem vleče že od prvega razreda. Število suplenc, ki jih je ta razred prenesel, verjetno presega številko 20. Samo letos so učenci v prvem mesecu pouka imeli že tri suplence.
Različni stili poučevanja, različna stopnja pripravljenosti oziroma ne-
pripravljenosti na tako številen razred (sedemnajst učencev), ki je brez večletne didaktične kontinuitete povzročal težave suplentkam (da so se zaradi tega pogosto menjavale?) — vse to seveda ni ostalo brez posledic. Kvaliteta do sedaj opravljenega pedagoškega in vzgojnega dela na naših otrocih je v taki, več let trajajoči situaciji, gotovo okrnjena.
Zavedamo se, da je delo z otroki danes še težje kot kdajkoli prej, toda brez temeljitega osnovnega znanja, pedagoške priprave, strokovnosti in občutljivosti za doživljanje otroka in mladostnika bi danes ne smel v razred prav nihče.
Otroci so zdaj malodušni, zdaj pretirano razigrani, zdaj demotivirani, pa spet divji in nemirni, kar seveda ni čudno, saj jih brezvestno prestavljanje suplentov dezorientira. Nimajo neke stalne opore, avtoritete v dobrem pomenu besede, da bi jih vodila z zanesljivo in ljubečo roko v svet znanja in spoznanja.
Pred nekaj leti, ko so kot malčki prestopili prag osnovne šole "F. Bevk", smo o teh istih otrocih slišali, da so nadarjeni, intelektualno živahni, odprti za dojemanje in sposobni. Zakaj taka sprememba? Pr.eenostavno je zvračati krivdo za nedisciplino in pomanjkljivosti na družino, češ da so otroci nevzgojeni. Starši pošiljamo otroke v šolo polni zaupanja, da bi si pridobili novih sposobnosti, predvsem pa se oblikovali v intelektualno in emocionalno uravnovešene osebnosti.
S tem pismom se želimo tv0J ti vključiti v širšo razpravo o kval1? ., slovenskih šol, ki se zadnje čase 0 ,ka ja na straneh Primorskega dnevrl|1v-Za otrokov osebni, čustveni in 111 .rtl-tualni razvoj je osnovnošolski curt1 lum izrednega pomena. Še drag0 nejša pa je vloga osnovne šole kot silke ne samo slovenskega jeZ^.ajtja, kulture, temveč tudi idealov strpnosti in dialoga z otroki (in ora nami) iz jezikovno mešanega °k. ^ 0 s Danes, ko se vedno bolj srečuj6" ^ problemom demografskega P.a“^gša' čedalje višjim številom otrok iz ^ se nih (ali celo italijanskih) zak°n°aša' moramo bolj kot kdajkoli prej vPvije-ti, koliko je takim otrokom zag01 ^z0-na osnovna pravica do učenj ' brazbe in izpopolnjevanja, F zara-nehno menjujoči se šolski kad® r ali di konkretnih objektivnih raz ne-pa tudi zaradi nestrokovnost!
pripravljenosti ne more nudn1 priprave in človeške opore.	j od'
Ob primerih, kot je naš, se ašanj' pira cela vrsta problemov in ‘'sno'<,ne ki jih starši otrok 5. razreda ..j-pan1 šole "France Bevk" trudni in zagot°' od dolgotrajnih naporov, 03 jn r60' vili svojim otrokom kvalite ^ jav-no šolanje, dajemo v pretres nosti.
S spoštovanjem	oSn°VIie
Starši učencev 5. razI?e^fnab šole "France Bevk" na Op (Sledi 17 podpisov)

Nastop predsednika TZ Tombesija v Rimu
Potrebno se je zavzeti za avtonomne račune
Pomembna mednarodna konferenca v Miramaru
Znanstveno sodelovanje v sredozemskem prostoru
S sestanka slovenskih organizacij
Zaščita Krasa ne sme biti zgolj vinkulativna
Na pobudo Kraške gorske skupnosti so se v petek v Trstu sestali predstavniki slovenskih strokovnih organizacij, ki so razpravljali o zaščiti in razvoju kraškega teritorija ter o problematiki povezani z izgradnjo sinhrotrona. S tem v zvezi je bilo predvsem podčrtano, da je za slovensko narodno skupnost teritorij dobrina, ki nima le ekonomskega pomena, temveč je ena temeljnih prvin narodnostne biti. Slovenske organizacije so se vselej zavzemale za tako zaščito kraškega teritorija, ki ne bi bila zgolj vinkulativnega značaja, ampak ki bi aktivno pospeše-yala predvsem tiste gospodarske dejavnosti, ki predstavljajo jamstvo za uravnovešen razvoj. Zato tudi vse pcene o raznih ukrepih in predlogih javnih ustanov izhajajo iz takega gledanja.
V zvezi s problematiko izgradnje sinhrotrona pri Bazovici, za katerega so slovenske organizacije od vsega začetka predlagale drugačno lo-kacijo, je bilo na sestanku ocenjeno, da deželna uprava, tržaška občinska Uprava in Center za raziskave zamujajo pri uresničevanju dogovora o Protivrednostih, ki naj bi vsaj delno uniiitie negativne posledice izbrane lokacije. Zaradi tega je Kraška gor-ska skupnost zahtevala nujno sreča-uje s predstavniki omenjenih javnih Ustanov.
Avtonomni računi za obmejno blagovno menjavo niso koristni samo za območja ob meji, temveč za celotno italijansko in jugoslovansko gospodarstvo. Ugotovitev je predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi izrazil na posvetu, ki so ga sklicali na ministrstvu za zunanjo trgovino v Rimu z namenom, da bi na njem oblikovali uradno stališče italijanske delegacije, ki se bo udeležila bližnjega zasedanja mešane komisije v Beogradu.
Italijanski in jugoslovanski gospodarstveniki pa imajo tačas pred seboj kar dve srečanji: 26. in 27. novembra se bosta namreč sestali tako mešana komisija za industrijsko in tehnično kooperacijo, ki zanima vrhove italijanske industrij e,'kot mešana komisija za obmejno sodelovanje in blagovno menjavo (ki je bila ustanovljena na osnovi izmenjave not med Gorio in Miku-ličem maja 1984), ki je pristojna za ažuriranje blagovnih seznamov za obmejno menjavo in za razvoj kooperacije med obmejnimi območji.
Predsednik Tombesi, ki ga je spremljal odgovorni za zunanjo trgovino pri tržaški zbornici Rota, je na rimskem posvetovanju med drugim podčrtal, da se je zanimanje gospodarstvenikov za poslovanje po avtonomnem računu - kljub sedanji pozitivni fazi liberalizacije generalne blagovne menjave - sicer zmanjšalo, da pa kljub temu ostaja živ interes obeh strani za ohranitev operativnosti tega pomemb-
nega mednarodnega instrumenta, ki ga je med drugim prav pred kratkim uradno priznala tudi Evropska gospodarska skupnost.
Skratka, po mnenju prizadetih gospodarstvenikov, ki ga je v Rimu zastopalo predstavništvo tržaške Trgovinske zbornice, ni mogoče izključiti, da v prihodnosti ne bo znova prišlo do carinskih in valutnih omejevanj na eni ali drugi strani, zaradi česar je nedvomno obojestranski interes, da se ohrani in zaščiti »varovalka«, ki jo predstavljajo avtonomni računi. Le-teh se namreč lahko poslužujejo industrijska podjetja z vsega državnega ozemlja, pri čemer se lahko naslanjajo na kvalificirane zunanjetrgovinske tvrdke in na njihove podružnice ob meji.
Nadaljnjo priložnost za preverjanje položaja in za pregled potreb in zahtev na področju obmejne menjave pa bo že prihodnji petek ponudilo redno letno zasedanje mešanih zbornic Ita-Ijug in Jugital v Poreču, katerega se bo za italijansko stran udeležil tudi podtajnik pri ministrstvu za zunanjo trgovino posl. Rossi. Med predlogi za relansiranje avtonomnih računov naj omenimo tistega, po katerem naj bi jih uporabili kot kanal za jugoslovanski izvoz »občutljivih« proizvodov, se pravi tistih, ki so podvrženi kontingentu EGS in nad katerimi tudi Italija izvaja strog količinski nadzor.
V ponedeljek, 12., in v torek, 13. novembra, bo v Miramaru mednarodna konferenca o sodelovanju med severnimi in južnimi sredozemskimi državami na področju znanosti, visoke tehnologije in varovanja okolja. Konferenco prireja miramarski Mednarodni center za teoretsko fiziko, udeležilo pa se je bo več kot sto strokovnjakov in politikov iz 18 držav ter predstavnikov mednarodnih organizacij, kot so UNESCO, UNIDO in IAEA.
Konferenca se uokvirja v iskanje novih možnosti mednarodnega sodelovanja, ki ga je miramarski center sprožil ob popuščanju napetosti na mednarodnem političnem prizorišču. V tem smislu je že letos spomladi priredil mednarodno konferenco o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Vzhodom in Zahodom, zdaj pa namerava poglobiti en aspekt sodelovanja na liniji Sever-Jug, na kateri sicer že tradicionalno deluje: gre za poglabljanje sodelovanja v sredozemskem prostoru, kjer se razkorak med razvitimi in nerazvitimi v zadnjih časih poglablja oziroma postaja vse bolj občuten, kot izhaja npr. iz vse večjega preseljevanja ljudi iz južnih v severne sredozemske države. Za zmanjšanje razkoraka pa ni dovolj investirati samo v sredstva, temveč je potrebno pripraviti tudi ljudi, investirati v znanje. In prav v tem smislu lahko igrajo dragoceno vlogo ustanove, kot je Mednarodni center za teoretsko fiziko.
Konferenca se bo pričela v ponedeljek ob 9.45 s pozdravnimi nagovori. Sledila bo predstavitev znanstvenih ustanov, ki delujejo v Trstu, od centra za fiziko do sinhrotrona. Popolne bo govor o znanosti, visoki tehnologiji in varovanju okolja v južnih sredozemskih državah. V torek dopoldne bo beseda tekla o vlogi industrijskih držav in mednarodnih organizacij pri pospeševanju razvoja v južnih sredozemskih državah, popoldne pa bo na sporedu zaključna splošna razprava.
Omeniti velja, da se bo takoj po konferenci, v sredo, 14. t.., sestal znanstveni svet Mednarodnega centra za teoretsko fiziko na svojem 23. rednem letnem zasedanju.
Giuntini se vrne danes
Med 26 italijanskimi talci, ki so včeraj zapustili Bagdad in prispeli v jordansko prestolnico Aman, je tudi Miljčan Giuliano Giuntini. Petnajst izmed njih jih je v Rim prišlo že sinoči, ostali, med njimi tudi Giuntini, pa bodo s posebnim poletom prispeli danes zjutraj.
Iraške oblasti so za prihodnji teden napovedale izpustitev nove skupine italijanskih talcev, med katerimi bi moral biti še en Miljčan, in sicer Pietro Cerebuch.
Predlog naravovarstvenikov Italie Nostre:
»Kaj pa če bi ustanovili park na obali od Miramara do Devina?«
Ali ne bi bilo primerno ustanoviti park, ki bi °bsegal ves obalni pas od Miramara do Devina?
to idejo se zavzema naravovarstvena organi-^acija Italia Nostra. Predlog so njeni tržaški vo-bitelji predstavili skupno z nekaterimi izvedenci Za ekološko področje na diskusijskem večeru, ki So ga priredili sinoči v sejni dvorani zavarovalnice RAS v Trstu.
Kot je uvodoma povedal pokrajinski predsed-■bk Italie Nostre Franco Zubin, se je ideja o ustanovitvi obalnega parka porodila ob pojavu neka-erih velikih načrtov, ki zadevajo tržaško obalo, b°t je predvsem načrt za turistično središče v c^ljanskem zalivu. S tem načrtom se namreč Pojavlja nevarnost, da bi prišlo do nekakšne »ri-jbinizacije« celotnega obalnega pasu. Prav zato j? Po njegovem potrebno v tem trenutku pomis-tl, ali ne bi kazalo raztegniti vse do Devina °^ski park, ki zdaj obstaja le v Miramaru. n Zamisel o obalnem parku sta nato nekoliko ^ptančneje prikazala mlada izvedenca Italie drkStre' in s'cer prirodoslovec Mauro Tretjak ter liJbtekt Benno Albrecht. Trejak je v strnjeni ob-flrK* Povedal, katere so najpomembnejše naravne ^ brine na tržaški obali. Povedal je, da je pas jj Miramarom in Križem bolj dragocen s kra-, skega kot pa z naravoslovnega vidika. Druga-Pr?5 je z obalo od Križa do Devina, ki se od nlr razlikuje tudi geološko, saj je iz apnenca in (10 lz Peščenjaka. Na tem pasu se mediteranska p r,a srečuje s srednjeevropsko, tako da smo tu v Ca edinstvenemu rastlinskemu prepletanju, ki rat .f1 Prirodosloven predstavlja pravcati »labo-°rij na odprtem«. Ta pas bi torej kazalo zašči-
titi s krajinskega, a tudi in predvsem s prirodoslovnega vidika.
Arhitekt Albrecht je dejal, da bi obalni park lahko upravljal konzorcij, ki bi ga ustanovili obe pristojni občini, se pravi tržaška in devinsko-na-brežinska. Avtomobilski promet na zadevnem območju bi morali postopoma omejiti, kar pomeni, da bi morala obalna cesta postopoma služiti samo za krajevni promet oziroma za potrebe parka. Avtomobilski promet naj bi preusmerili predvsem na nastajajoče hitre cestne povezave na kraški planoti, sicer pa naj bi za prevoz ljudi in blaga v večji meri uporabljali pomorska sredstva. Albrecht je vsekakor poudaril, da ne gre za preprosto odstranjevanje človekove prisotnosti z obalnega območja. Nasprotno, v nekaterih oblikah je treba to prisotnost celo obnoviti, tako na primer z obujanjem tradicionalnih kmetijskih dejavnosti, ki so bistvenega pomena za ohranitev zdravega okolja.
Posebno zanimanje je na diskusijskem večeru vzbudil profesor prostorskega načrtovanja na Univerzi v Benetkah Stefano Boato, ki je tudi odbornik za okolje v beneški občini, politično pa pripada zelenim. Izrazil je prepričanje, da bi v bodoče vsak urbanistični poseg moral imeti za konstanti ohranitev naravnih in kulturnih dobrin. V tem smislu se je zavzel za to, da bi prepovedali vsakršno nadaljnjo gradnjo na obalah, v našem primeru seveda tudi v Sesljanskem zalivu. Njegova izvajanja je v splošni razpravi med drugimi podprl deželni predsednik WWF Dario Pre-donzan, direktor tržaškega inšpektorata za gozdove Barocchi pa je izrazil mnenje, da bi bilo primerneje prej uresničiti kraški park kot pa načrtovati nove parke.
O aidsu dijaki nezadostno informirani
Tržaška KZE je v sodelovanju s šolniki iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine izvedla širšo anketo o aidsu. Z anketo so se obrnili na dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in testirali njihovo poznavanje bolezni.
Rezultate ankete sta včeraj predstavila deželnik šolski skrbnik Ottaviano Čorbi in deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati. Nekateri podatki so zelo zanimivi. Več kot 50 odst. mladih od 13. do 15. leta starosti je izjavilo, da ve, kaj je aids, kar 80 odst. anketirancev pa, da je o bolezni slišalo po televiziji. Kljub temu je anketa pokazala, da večina učencev ne pozna pravih podatkov in da je v marsičem zmedena. Mnogi tako zamenjujejo seropozitivnost z izbruhom bolezni in ne vedo, da seropozitivnost pomeni, da je nekdo prišel v stik z virusom, to pa seveda še ne privede do avtomatičnega izbruha bolezni.
Deželni šolski skrbnik je med predstavitvah izjavil, da bo anketa služila kot delovno orodje, odbornik Brancati pa je naglasil, da je anketa dokazala, da potrebujejo učenci boljše in predvsem razumljivejše informacije.
Sestanek med predstavniki sindikatov in deželno upravo
Korak k rešitvi problema ljudskih stanovanj v Trstu
V četrtek so se sestali predstavniki sindikatov stanovanjskih upravičencev SUNIA, SICET in UNIAT, predsedniki pokrajinskih ustanov za ljudska stanovanja IACP in deželni odbornik za ljudske gradnje Adino Cisilino.
Na sestanku je bil govor o perečih vprašanjih ljudskih stanovanj, osrednji del razgovorov pa je bil namenjen prav Trstu in tukajšnji stanovanjski krizi. Dejstvo je namreč, da so v Trstu ljudska stanovanja prava anomalija. V bistvu so dražja kot v ostalih krajih naše dežele in hkrati so tudi v zelo slabem stanju. Obstaja namreč veliko starih hiš, ki bi jih bilo treba popraviti, potrebno pa bi bilo tudi zgraditi nova stanovanja po zmerni in resnično ljudski ceni.
Tržaški problem je še toliko ostrejši, ker so seznami prosilcev, ki potrebujejo stanovanja po dostopni ceni, kilometrski. Stiska je huda, saj je v Trstu stanovanjska kriza splošna, čeprav je stanovanj veliko, vendar so vsa na prodaj po cenah, ki marsikomu niso dostopne. Prav zaradi teh vprašanj so na četrtkovi seji sklenili, da bodo našemu mestu posvetili posebno pozornost. Deželni odbornik Cisilino je izrazil pripravljenost, da deželna uprava izda izreden in enkratni prispevek v znesku ene milijarde in dvesto milijonov lir za letošnje leto. Izrazil je tudi pripravljenost, da bi Dežela finančno podprla triletni načrt, na podlagi katerega bi popravili najbolj dotrajana stanovanja.
Glede razlik pri plačevanju najemnine so na sestanku sklenili, da bodo skušali rešiti stvari v najkrajšem času in zato sklicali posebno tehnično komisijo. Prav glede najemnin so sindikalni predstavniki stanovanjskih upravičencev sklenili, da bodo na podlagi zaključkov četrtkovega sestanka vprašali tržaško vodstvo IACP, naj spremeni odlok o povišku najemnin. Sindikati pravijo, da so na sestanku dosegli pomembne izboljšave, predvsem pa naglašujejo napredek pri preseganju neutemeljenih razlik pri ceni najemnin, ki trenutno veljajo v Furlaniji-Julijski krajini.
ACEGA napoveduje omejitev dobave vode zaradi popravil
RoObčinsko podjetje ACEGA sporoča, da bodo na vogalu Ul. Crispi z Ul. 6. UreW Popravljali vodovodne odvode. Dela bodo potekala od 21. ure v torek do re v sredo.
tof faradi popravil bodo zmanjšali vodni dotok v nekaterih mestnih predelih, pritj na območju Sv. Ivana in ulic Fabio Severo in Cologna. Zaradi manjšega ka bo lahko zmanjkalo vode v Višjih nadstropjih stanovanj. traj ?bjetje ACEGA poziva vse stanovalce omenjenih območij, naj za dobo Vjjj^a Popravil čim bolj omejijo uporabo vode, tudi zato, da bi stanovalci v haj s, nadstropjih občutili najmanjšo škodo. Po zaključenih popravilih svetujejo, slabeonovalci pustijo za nekaj minut teči vodo, preden jo uporabijo. V primeru 9a vremena bodo dela opravili dan kasneje.
čustvo Edinost prireja danes razpravo 0 manjšinah ob 15. obletnici Osima
^ Sa>VQ^':)erioPolitično društvo Edinost prireja danes ob 17. uri v tržaškem hote-f!eblak/f Kxcelsior predavanje z razpravo na temo »Pravni položaj manjšin ki, ‘et P° pogodbi - Slovenci v Italiji, Italijani v Sloveniji, Italijani v Hrvaš-vatl v Italiji.«
katii pr a^anje bo ob petnajsti obletnici Osimskih sporazumov, ki so bili podpi-I, bskovn 10' novembra 1975. Prireditelji niso navedli imen govornikov, pač pa so Nslj p, ern sporočilu le nanizali nekaj vprašanj, o katerih bo govor: »Na kaj S^iansk^a Fabjanov za Istro in Reko, ko od hrvaških politikov zahteva za
’) JarisV “““mnov /.« isiro Ul Kenu, K.U OU nrvaSK.m puilllivuv	y
' QVeriiij?° As^uPnost na Hrvaškem enake pravice kot jih imajo sonarodnjaki 'a,r>o tisto ^ misli hrvaški predsednik Tudjman, da bodo Italijani v Istri uživa *Skak0r Pravice, ki jih bodo uživali Hrvati v deželi Molise?« Današnji večer ■ Vgf.p.ac misli odgovoriti na ta vprašanja, pač pa le poglobiti vso problemati-130 potekal v italijanščini.
t^Hrio otSe. b° na Pomorski postaji začel dvodnevni kongres, ki ga prireja Cii19 apar °rin°laringološko društvo. Osrednja tema bodo obolenja dihal in sluš-Cofoi0 a pri otrocih. Kongres bo potekal tudi v sodelovanju bolnišnice Burlo ve t bic in a sPoredu bo vrsta predavanj specialistov iz različnih italijanskih ot da 0 un^verz- Ob znanstvenem delu so predvideni tudi trenutki sprostit-"ag^ Primer ogled razstave o Langobardih v Vili Manin v Passarianu in v
Adriano Sofri in Maurizio Ferrara gosta krožka Miani
Študijski krožek Ercole Miani bo imel v sredo, 14. novembra, v gosteh bivšega liderja gibanja Lotta continua Adriana Sofrija in novinarja Giuliana Ferraro, ki bosta v gledališču Miela predstavila knjigo »Memoria«. Delo, ki ga je izdal založnik Sellerio, obsega obrambni poseg, ki ga je Sofri predstavil milanskemu porotnemu sodišču med procesom o umoru komisarja Ca-labresija. Kot je znano, je bil Sofri na prvostopenjskem procesu obsojen na 22 let zapora.
Sodne peripetije so se za Adriana Sofrija (rodil se je v Trstu leta 1942) začele julija 1988, ko so ga skupaj s Pietrostefanijem in Bompressijem aretirali pod obtožbo, da jima je naročil umor komisarja Calabresija (ubili so ga leta 1972). Vse obtožbe so slonele zgolj na izjavah skesanega Leonarda Marina, ki pa je na procesu v precejšnji meri spremenil svojo prvotno verzijo. Sodišče mora še objaviti utemeljitev razsodbe, proti kateri pa Sofri v polemičnem duhu sploh ni vložil priziva. Njegov sodni primer nekoliko spomija na primer Enza Tortore, saj sta bila na prvostopenjskih procesih oba obsojena izključno na osnovi izjav t.i. »skesancev«.
Na sredinem srečanju v gledališču Miela (začetek ob 18. uri) bosta Sofri in Ferrara odgovarjala na vprašanja občinstva, razpravo bo vodil predsednik krožka Miani Lucio Vilevich, uvedel pa jo bo urednik mesečnika Nuo-va Societa Maurizio Fogar.
Železniškemu muzeju preti zaprtje zaradi drastičnega krčenja osebja
Železniškemu muzeju grozi zaprtje. Zaradi drastične številčne omejitve osebja Državnih železnic sta se edina dva čuvaja Železniškega muzeja upokojila. Kljub številnim zahtevam po nadomestitvi upokojenih čuvajev pa okrožno ravnateljstvo Državnih železnic za sedaj še ni poskrbelo, da bi namestilo v Železniškem muzeju kakega drugega uslužbenca. Od 1. novembra upravljajo Muzej torej prostovoljci Združenja ljubiteljev vlakov Železničarskega rekreacijskega krožka. Zaradi tega bo urnik za obiske v prihodnjih dneh po vsej verjetnosti okrnjen, ker prostovoljci iz službenih ali študijskih dolžnosti ne morejo celodnevno opravljati tega dela. Za te nevšečnosti se ljubitelji vlakov s tiskovnim sporočilom oproščajo morebitnim obiskovalcem, hkrati pa pozivajo pristojne oblasti, naj omogočijo Muzeju, da normalno deluje.
Tudi podjetje ACEGA na milanskem posvetu o iniciativah za širjenje uporabe metana
Tudi tržaško občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo ACEGA se je udeležilo nedavnega simpozija v Milanu, kjer so združenja podjetij za plin (ANIG, Federgasacgua, ANCI, ASSOGAS) v sodelovanju s podjetjem SNAM predstavila projekt, namenjen spodbujanju razvoja tržišča metana.
V ospredju pozornosti poročevalcev na tem srečanju v kongresnem centru Jolly v Milanufiori so bile razne iniciative, ki vsebujejo tako akcije na krajevni ravni kot reklamne kampanje na vsedržavni ravni. Le-te bodo v tem mesecu zaživele s pomočjo televizije in reklamnih panojev v vseh večjih mestih, posebne kampanje pa bodo namenjene bolnišnicam v štirih največjih deželah, velikim lastnikom nepremičnin, podjetjem za metanske napeljave itd.
Urnik avtobusa Prosek-bolnišnica na Katinari
Bralce obveščamo, da vozijo avtobusi št. 39/, ki povezujejo Prosek z bolnišnico na Katinari (skozi Opčine, Trebče, Padriče in Bazovico), po naslednjem urniku:
ob delavnikih: odhod s Proseka ob 17.20
odhod s Katinare (izpred bolnišnice) ob 19.15 ob nedeljah in praznikih: odhod s Proseka ob 10.50 odhod s Katinare ob 12.40.

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
gostuje
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Nova Gorica
Niccolo Machiavelli
MANDRAGOLA
Režija: GEORGU PARO danes, 10. t. m., ob 20.30 abonma RED B, E in F jutri, 11. t. m., ob 16. uri abonma RED C in G
Zaradi povečanega števila abonentov prosimo abonente mladinskih redov, da se držijo objavljenega razporeda, vse druge pa, da se o morebitnih spremembah dogovorijo na blagajni Kulturnega doma, tel. 734265.
Na Proseku umrl borec NOV Ivan Ferfolja
Na Proseku je umrl Ivan Ferfolja - Finkov po domače. Žalostna vest je poleg svojcev prizadela tudi borce in aktiviste NOB.
Od njega smo se poslovili 7. t. m.
Pokojni Ivan je izhajal iz narodno zavedne in protifašistične družine. Že kot 17-letni mladenič je leta 1936 zbežal v Jugoslavijo pred fašističnim pritiskom, toda zaradi težav, na katere je naletel, se je moral kmalu vrniti domov. Po vpoklicu v italijansko vojno mornarico je padel v angleško ujetništvo in bil odpeljan v zavezniško vojaško taborišče v Aleksandriji v Egiptu. Tam se je 1. januarja 1944 prostovoljno vključil v partizansko vojno mornarico v sestavu II. POS in z njo sodeloval pri osvobajanju dalmatinskih otokov Hvara, Paga in Raba. Po demobilizaciji oktobra 1945 s činom »starejšega vodnika«, se je vrnil v domači kraj in se zaposlil kot avtoprevoznik vse do leta 1983, ko je šel v zasluženi pokoj.
Pokojni tovariš Ivan nam bo ostal v spominu kot dober in zaveden rojak in sovaščan. Bil je dolga leta član pro-seške sekcije VZPI-ANPI.
Bivši partizani in aktivisti se klanjamo njegovemu spominu, ženi Ivanki, sinu Emilu, vnuku Marku in drugim sorodnikom pa izrekamo globoko so-žalie-	M. B.
koncerti
VERDI
Koncertna sezona 1990/91
Pri gledališču Verdi so v teku vpisovanja novih abonmajev za koncertno sezono 1990/91.
Danes ob 18. url v Ul. Universita 8 (Vila Italia) pričetek srečanj-koncertov URO Z... Kot prva bo nastopila Daniela LOJARRO (sopran iz Turina) z Mozartovimi skladbami. Ob klavirju jo bo spremljala Natascia Kersevan. Vabila so na razpolago pri blagajni gledališča.
Danes, 10. t. m., ob 20. url bo koncert skupine LAIBACH v Avditoriju v Portorožu.
GLEDALIŠČE MIELA
Nocoj ob 21. uri bo na sporedu KONCERT polifonične skupine Claudio Monteverdi iz Rude (Videm), ki ga organizira univerzitetni rekreativni krožek iz Trsta. Dirigent Orlando Dipiazza.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Presunto inno-cente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford. EKCELSIOR - 15.30, 22.15 Ghost - Fan-tasma, i. P. Swayze.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 22.00 Pretty Woman, i. Richard Gere. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Robocop II. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Le comic-he, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 VVeekend con 11 morto.
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Daddy nostalgie, □
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Giorni dl tuono, i. Tom Cruise.
MIGNON - 16.30, 22.15 Gremlins II - La nuova stirpe.
EDEN - 15.30, 22.00 Pandora anal, porn.,
□ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Caccla a ottobre rosso, i. Sean Connery.
LUMIERE - 16.00, 22.15 Fantasia, prod. Walt Disney.
ALCIONE - 16.45, 22.10 Le montagne della Luna.
RADIO - 15.30, 21.30 La parte erotlca dl una calda moglie, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
__________gledališča_______________
ROSSETTI
Gledališka sezona 1990/91
Danes, 10. t. m., ob 20.30 ponovitev Pirandellovega HENRIKA IV. v režiji Marca Sciaccalunge. Nastopajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli, Camillo Milli in Edoardo Siravo. V abonmaju odrezek št.
I.	Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri ponovitev predstave ob 16. uri.
VERDI
Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Pri gledališču Verdi so v teku priprave na Bellinijevo opero LA STRANIERA.
LA CONTRADA -
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Nocoj ob 20.30 bo na odru ponovitev komedije Francesca Macedonia in Nini Perne »duela sera de febraio...«, igrajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gi-anfranco Saletta in Orazio Bobbio.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
GLEDALIŠČE v Ul. Ananlan
ARMONIA - Gledališka skupina
Danes, 10. t. m„ ob 20.30 ponovitev predstave LA LOCANDA DE L'OMO SELVATICO, ki jo je E. Vidiz povzela po Goldonijevi komediji La bottega del caf-fč. Predstavila se bo skupina I Commedi-anti. Ponovitve so na sporedu še jutri,
II.	, 16., 17. in 18. t. m.
razstave
V	galeriji Jullefs room v Ul. della Guardia 16 je na ogled razstava slikarke PATRIZIE DEVIDE.
V	galeriji »Piccola arte« v Ul. Bernini 4 (Trg Sansovino) bo do 13. t. m. odprta razstava NEREA VENIERA. Urnik: 9.30-12.00, 16.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-13.00.
V	galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 bo do 20. novembra na ogled razstava GIORGIA COLOMBANIJA. Urnik: od torka do sobote od 17. do 20. ure.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 je do 24. novembra odprta razstava z naslovom "Leo Castelli post pop artists". Na ogled so risbe in grafike od šestdesetih let do danes, razstavljajo pa Richard Artschwager, Ed Rpsch, Ell-sworth Kelly, Robert Morris, Bruce Nau-man, Richard Serra in Keith Sonnier. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
Na sedežu Trgovinske zbornice - Ul. S. Nicolo 7 - II. nad - bo še danes na ogled razstava slikarja FERNANDA DE FILIPPIJA. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.00.
V	galeriji Torbandena v Ul. Torban-dena 1 je na ogled razstava slikarke ALIČE GOMBACCI.
V	Beneški hiši v Miljah, Calle Ober-dan, je do 14. t. m. odprta razstava ENZA MARSIJA.
Fotoclub ARCCS-ARCI in ART vabita na razstavo, ki je na ogled do 15. t. m. v Študentskem domu - Ul. F. Severo 150 -stavba E - z naslednjim urnikom: ob delavnikih od 17.00 do 21.30 in ob nedeljah in praznikih od 10.00 do 13.30.
šolske vesti
Tajništvo DTTZ Žiga Zois naproša bivše dijake, ki so diplomirali v šolskem letu 1970-71: 73-74; 77-78; 78-79; 79-80; SOBI; 81-82; 82-83; 83-84 in 84-85, da dvignejo diplome. Tajništvo je odprto vsak dan od 8. do 14. ure.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
IN ZBOR JADRAN vabita na
OBČNI ZBOR
ob 15-letnici delovanja društva danes, 10. t. m., ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju v prostorih društva v Ul. D' Annunzio.
razne prireditve
KD Ivan Grbec - Škedenj, Ul. di Ser-vola 124, priredi jutri, 11. t. m., od 17. ure dalje MARTINOVANJE. Ob 18. uri nastopa MPZ Ciril Kosmač iz Kopra, dirigent Jože Biščak. Vljudno vabljeni!
Slovenski kulturni klub (Ul. Donizetti 3) vabi danes, 10. novembra, na VESELO MARTINOVANJE s filmom »Povratek v bodočnost 2« (Ritorno al futuro 2) in Martinovim sejmom novih in starih predmetov. Vstopnina, izkupiček ter denarni darovi so za žrtve poplav v Sloveniji. Začetek ob 18.30. Vabljeni!
KUD MAGNET in mladinsko gledališče Kresna noč predstavita novi gledališki projekt TANZSCHULE (režija Sergej Verč) v Domu Alberta Sirka v Križu. Premiera bo v petek, 16. t. m., ob 21. uri. Ponovitvi bodo pa v soboto, 17. t. m., ob 21. uri in nedeljo, 18. t. m., ob 18. uri.
Mladinska skupina Finko Tomažič prireja v nedeljo, 18. t. m., sedmi lov na zaklad. Zbirališče in vpisovanje od 9.30 do 10. ure v Bazovici pri Kalu (nasproti Lebana). Čakajo vas bogate nagrade!
V društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek, 12. novembra, okrogla miza posvečena spornim pogledom na kvaliteto slovenske šole v Trstu. Pri okrogli mizi bodo Nada Pertot, Aldo Štefančič in Danilo Sedmak. Začetek ob 20.30.
Slovenska skupnost vabi na razpravo, ki bo v Kulturnem domu na Colu v ponedeljek, 12. t. m., ob 20. uri. Tema večera bo ZAŠČITA KRASA IN DOMAČE PREBIVALSTVO. Strankini predstavniki in izvedenci bodo obrazložili zakon o parku in o razvoju Krasa, ki ga pripravlja deželni odbor.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 10. novembra 1990
LEON
Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.41 - Dolžina dneva 9.44 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 13.29.
Jutri, NEDELJA, 11. novembra 1990
MARTIN
PLIMOVANJE DANES: ob 3.28 najviš-ja 24 cm, ob 9.34 najnižja 6 cm, ob 12.49 najvišja 9 cm, ob 20.42 najnižja -32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,4 stopinje, zračni tlak 1027,9 mb, rahlo narašča, veter 15 km na uro, severovzhodni z burjo 34 km na uro, vlaga 45-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 15,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Marco Scarel, Norber-to Riponti, Fa Zhou, Sian Griffits, Sara Battisti, Marzia Magliolo, Giulia Rossi, Martina Giraldi.
UMRLI SO: 58-letni Giusto Bartole, 93-letna Maria Bussani, 58-letni Claudio Skilan, 76-letni Antonio Luksa, 90-letna Paolina Weiss, 63-letni Corrado Giovag-noni, 67-letni Egenia Costaras, 69-letna Claudia Rotta, 79-letni Bruno Steppini, 43-letni Aldo Moretti, 83-letni Ruggero Peschieri, 83-letni Umberto Ballarin, 84-letna Aliče Parnicini, 76-letni Plinio Elsi-neri, 85-letna Elisabetta Razza.
OKLICI: uradnik Renato Tamaro in šolnica Laura Vesselli, radiolog Sandro Marigonda in brezposelna Monica Cor-renti, mizar Fabio Gazzin in prodajalka Paola Aguadrani, inženir Ignatius Samuel Augustine Bezzam in programerka Laura Maria Carcione, uradnik Leonzio Conte in uradnica Edda Marsich, šofer Franco Rubino in gospodinja Manuela Mitri, šofer Luigi Cusenza in gospodinja Deborah Luggeri, železničar Šilvio Fio-rillo in bolničarka Maria Rosaria Indaco, podčastnik italijanske vojske Sergio Maggio in gospodinja Giuliana Percoco, geometer Donato De Angelis in točajka Elena Maisano.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. novembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
BODITE SODOBNI, ŽIVITE ORGANIZIRANO in preizkusite udobje prejemanja naslovov ustreznih partnerjev za zakon ali prijateljstvo NA DOM!
Pošljite le NASLOV in prejeli boste vse podatke o delovanju oz. TEL. ŠT. in čas ko želite, da vas pokličemo.
SVETOVALNICA FORTUNA P.P. 348. P. 61!01 Ljubljana.
HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
Obvešča cenjene stranke, da je poslovanje v novem sedežu iz tehničnih razlogov preneseno na ponedeljek, 19. t. m.
Danes se vzameta
ZDENKA HROVATIN in VASILIJ ŠTOKA
Obilo sreče v skupnem življenju jima želi
ŠD Polet
Danes stopata na skupno življenjsko pot
FRANKO in ROZANA
Obilo sreče jima želijo
starši in Rosana
čestitke
Danes se poročita FRANKO ABRAMI in ROZANA DEVETAK. Obilo sreče v skupnem življenju jima želi Marko z družino.
Danes zapušča »ledih stan« tudi FRANKO ABRAMI. Vso srečo mu želimo vsi od TFS Stu ledi.
izleti
Turistična agencija Marko Polo organizira od 28. novembra do 2. decembra izlet v Rim, Neapelj in Pompeje. Za informacije telefonirati od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure na tel. št. (003865) 62742.
Društvo slovenskih upokojencev Trst obvešča, da bo odhod avtobusa v Postojnsko jamo v sredo, 14. t. m., ob 7.45 izpred deželne palače na Trgu Oberdan.
razna obvestila
Jezik in kultura - Neločljivi binom.
Še se je mogoče vpisati v tečaj slovenskega jezika za začetnike - vmesna raven in za vpeljane - konverzacija. Zainteresirani se lahko obrnejo na tajništvo Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., urnik od 17. do 19. ure, tel. 761470.
60-letniki z Opčin, od Banov in od Ferlugov. Zbirališče slavljencev, 60-let-nikov, bo danes, 10. t. m., ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. S seboj prinesite potni list ali prepustnico, ker bomo okroglo obletnico praznovali v Sloveniji. Vrnitev zvečer.
SK Devin - ŠD Sokol priredita danes, 10., jutri, 11., in v ponedeljek, 12. novembra, v dvorani Igo Gruden - Nabrežina 89, v neposredni bližini Trga sv. Roka, TRADICIONALNI SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Trgovina 3A Šport iz Tržiča vam bo na razpolago z novo smučarsko opremo. Urnik sejma: danes, 10. t. m., od 15. do 21. ure; jutri, 11. t. m., od 10. do 21. ure in v ponedeljek, 12. t. m., od 16. do 21. ure.
SKD Tabor Opčine - društvo se pridružuje akciji za POMOČ SLOVENIJI in zbira v popoldanskih urah prispevke članov in prijateljev v Prosvetnem domu.
V organiku zbora srbske pravoslavne skupnosti sta prosti dve mesti v oddelku sopranov in eno mesto prvega tenorja. Soprani in tenorji, ki bi hoteli peti v zboru naj telefonirajo na številko 360891.
Berite
»Novi Matajur«
mali oglasi
PRODAM star avto opel z dobrim motorjem. Tel. na št. (0481) 882478.
PRODAM ford escort 1100 L, letnik '81. Tel. (040) 416533.
PRODAM dvižni most za mehanično delavnico. Tel. 200115 od 19. do 20. ure.
KUPUJEM rabljene kotalke z belimi škorenjčki št. 39. Tel. na št. 228330 ob uri večerje.
ZA BOLJŠE FIZIČNO in psihično počutje obiščite terapevtični salon TIM v Ankaranu (Hotel Adria), tel. (003866) 51850 od 15. do 18. ure.
NUDIM lekcije angleškega jezika. Tel. 225475 ob uri večerje.
PODJETJE išče prevoznika z lastnim kombijem za prevoz blaga po mestu in tržaški okolici. Tel. 228530.
NEMŠČINO inštruiram in prevajam. Tel. (003866) 31115.
50-LETNA gospa nudi pomoč v gospodinjstvu v zameno za bivališče. Tel. 578193.
ZA GNOJ ali zemljo kot tudi za kopanje ali vrtanje terena z bagrom lahko telefonirate na (040) 299453.
MLAJŠA UPOKOJENKA, dobra kuharica išče delo pri situirani družini v Italiji. Pismene ponudbe poslati na ADIT - p.p. 171 - 61001 Ljubljana.
IŠČEMO VAJENCA do 20 let starega, za pekarno in slaščičarno. Telefonirati ob delovnem urniku trgovine na št. 213645.
OSMICO je odprl MILIČ v Zagradcu. -
18-LETNO dekle s končanim učiteljiščem išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 228365.
POHIŠTVO KORŠIČ, Ul. S. Cilino 38 -Trst, tel. 54390, fax 350150, obvešča cenjene odjemalce, da od 6. novembra posluje s sledečim urnikom: zjutraj 8.30 - 12.30 in popoldne 14.30 - 18.30 (tedenski počitek v ponedeljek).
____________prispevki__________________
Ob 2. obletnici smrti Karla Krevatina darujeta žena Jušta in sin Marjo (Bani 69) 50.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na brata Ivana Ferfoljo darujeta Marija in vnuk Edi 25.000 lir za pevski zbor V. Mirk in 25.000 lir za cerkveni zbor Prosek.
V	spomin na pok. Ivana Ferfoljo darujeta Eda in Dora 25.000 lir za pevski zbor V. Mirk in 25.000 lir za Cerkveni pevski zbor.
V	spomin na pokojnega Ivana Bana daruje Mario Černjava z družino 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Otilijo Černjava darujejo družine Vascotto, Prašelj in Menegatti
100.000	lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivana Ferfoljo daruje Karlo Pirjavec 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Ivana Ferfolje darujeta Ančko in Lučana 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Tonkota Lukšo darujeta Ivanka in Mario Briščik 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	počastitev spomina Tončke Kolarič in Mirota Ivašiča darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 100.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Ivana Ferfolje darujeta Cveto in Elda 50.000 lir za FC Primorje.
V	počastitev spomina pok. Vide Kobal in Emilije Škabar daruje družina Kraus
50.000	lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Ivana Ferfoglio daruje Ivanka Čuk vd. Ukmar 50.000 lir za vzdrževanje spomenika na Proseku.
V	spomin na Ivana Ferfoglio darujeta družini Rustja in Bronzato 50.000 lir za Amaterski oder Jaka Štoka.
V	spomin na Marina Starca darujeta Darko in Anica 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Frančišk Simčič por. Antonič darujejo Tamara' Damjana, Paolo in Kristjan 50.000 lir z SK Devin.
Za Društvo slovenskih upokojence darujeta Vera Vidmar 10.000 lir in A-
10.000	lir.
-------------
nov GARDENCENTEB

Sobne rastline in rastline za vrtove
rVerde Sgaravatti
RAZSTAVA BONSAI
iz kolekcije,CRESPI od 10. nov. do 31. dec. 1990
BOŽIČNI OKRASKI
novoletne jelke in vsa oprema za okrasitev.
TRST - Miramarski drevored 359 - Tel. (040) 2241^
menjalnica				9. 11-	1990^,
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	fixing MILAN	8,50° 885^
Ameriški dolar		. 1122,—	1100,-	Japonski jen 		8,663	
Nemška marka		. 752,500	740,-	Švicarski frank		896,750	105^
Francoski frank ...	. 224,180	220,—	Avstrijski šiling ....	107,030	188-^
Holandski florint .	. 667,550	658. -	Norveška krona ....	193,130	\9l-^
Belgijski frank —	.	36,548	35,—	Švedska krona		201,510 8,562 11,943 874,700	
Funt šterling		. 2205,65	2170,—	Portugalski eskudo		U-^
Irski šterling 		. 2017,95	1970,—	Španska peseta ....		800-
Danska krona		. 196,650	190,-	Avstralski dolar ....		100-
Grška drahma		7,365	7,—	Jugoslov. dinar ....	1553,30	
Kanadski dolar ....	. 959,100	900.-	ECU			
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež
Agencija Do
Agencija
04°'-6/?3'
Detnje
Večer v čaru flamenka
■H
sobota 17.05 RAI 3
I	quattrocento colpi (dram.) sobota 20.30 RAI 2
Gualcosa di travolgente (kom.) nedelja 14.10 RAI 3 Storia immortale (dram.) ponedeljek 20.45 RAI 1 Stregata dalla luna (kom.) torek 21.25 RAI 1
II	vincitore (dram.) torek 22.35 RAI 3
A proposito di tutte gueste... signore (kom.)
sreda 20.05 TV Slovenija 1 Nevarne poteze (dram.) sreda 20.30 Italia 1 Non ci resta che piangere (kom.) četrtek 20.30 TMC I diamanti delkispettore Klute (krim.)
četrtek 20.30 Rete 4 La cruna dellago (krim.) petek 0.55 Rete 4 Uomini contro (vojni)
glasba
nedelja 13.00 TMC Bruce Springsteen - The Boss nedelja 13.15 RAI 3 Celibidache in Mendelssohn nedelja 0.05 Italia 1 Rock opolnoči - Robert Palmer ponedeljek 20.00 TV-Kp Slovenski madrigalisti torek 23.20 TMC David Bowie
šport
sreda, četrtek in petek 12.30 TV-Kp Tenis - Masters sreda 17.55 RAI 1 Nogomet: Ciper-Norveška sreda 22.15 RAI 1 Boks: Laing-Oliva sreda 22.25 TMC Nogomet: Danska-Jugoslavija
ali
Na prvi mreži slovenske televizije se v ponedeljek ne prepozno zvečer (ob 22.35) zaključuje niz, posvečen velikim koreografom. Serijo je pred časom ponudila tudi italijanska TV, a kvalitetne oddaje o Rolandu Petitu, Carolyn Carlson in Al vinu Aileyju so vredne tudi večkratnega ogleda. Za konec niza so nam uredniki prihranili španskega koreografa Antonia Gadesa. Kamera ga bo spremljala po Madridu ob obujanju spominov na otroška leta in mladost, seveda ob ognjevitem flamenku njegove skupine. Koreograf in izredni plesalec, ki ga na zgornji sliki vidimo s Cristino Hoyos v El Amor Brujo, nam bo predstavil tudi »svojo« Carmen, oddajo pa bo zaključil dvoboj iz Bodas de Sangre.
nedelja 15.15 RAI 3 Cymbelino (Shakespeare) petek 12.00 RAI 3 Adelchi (Manzoni)
ITALIJANSKE TV MREŽE
6.50	Film: La mano della morta (dram., It. 1949)
8.30	Tečaj španščine in nemščine
9.00	Dok. oddaja: Drugi obraz
9.30	TV film: II palazzo delle illusio-ni (i. Omar Sharif)
11.00	Nad.: Pittigrilli (3. del)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nan.: Benvenuti a Le Dune
12.30	Medicinska rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik
14.00	Rubrika: Prizma
14.30	Sobotni šport: biljard, jahanje in gimnastika
16.30	Sedem dni v parlamentu
17.00	Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino - Jeseni
18.00	Kratke vesti in žrebanje lota
18.10	Dok.: Fantastični akvarij
19.00	Nanizanka: Cuori senza eta
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Variete: Fantastico '90
23.00	Dnevnik in Posebnosti TG 1
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.20 Film: II sorpasso (dram., It. 1962, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman)
| RAI 2_____________________________
7.00	Risanke
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Izobraževalna oddaja: Dosje o mladih - Družina
10.35	Aktualno: Evropski dnevi
11.05	Nanizanka: L arca del dottor Ba-yer
12.00	Variete: Ricomincio da due (vodi Raffaella Carra)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Športna rubrika: Dribbling
14.00	Ricomincio da due (2. del)
15.55	Žrebanje lota
16.00	Izobraževalna oddaja: Celuloid-ni otrok - Oče (1. del)
16.30	Rotosport: odbojka (ž) in košarka
18.45	Nanizanka: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Oualcosa di travolgente (kom., ZDA 1987, r. Jonathan Demme, i. Melanie Griffith, Jeff Daniels)
22.25	Dnevnik - nocoj
22.40	Nočni Šport: boks Parisi-La Porta in Polinori-Serio, nato biljard
RAI 3 _________________________
10.25	37. mednarodno violinsko tekmovanje - Nagrada Niccolo Pa-ganini: koncert violinistke Natalije Prishepenko (Tartini, Bach, Chausson, Ravel, Paganini)
11.45	Pred 20 leti
12.15	Tednik: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.25	Aktualno: Ambiente Italia
15.05	It. prvenstvo v rugbyju
16.00	Plavanje: 1. tekmovanje pred SP
17.05	Film: I guattrocento colpi (dram., Fr. 1959, r. Franpois Truffaut, i. Jean-Pierre Leaud)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Pred premiero: Lulu (iz beneškega gledališča La Fenice)
20.30	Film: El Grinta (vestern, ZDA 1969, r. Henry Hathaway, i. John Wayne, Robert Duvall)
22.20	Aktualnosti: Harem
23.25	Nočni dnevnik
0.05 Film: Dolce assenza (dram., It. 1986, r. Claudio Sestieri, i. Jo Champa, Sergio Castellitto)
STAJE
Za obrambo pred zimskimi nadlogami
Oh jesen, letni čas, ko porumenelo listje odpada z dreves in se na TV ekrane vračajo dobre stare preizkušene oddaje! Ena takih je Chek-up, ki si jo je zamislil Biagio Agnes (na sliki) in ki bo od danes zopet na sporedu prve državne mreže vsako soboto ob 12.30. Današnja tematika je seveda primerna sezoni: kakšne nevarnosti pretijo našemu zdravju z bližajočo se zimo? O gripi, prehladu in revmatičnih obolenjih bodo v studiu spregovorili priznani specialisti.
■ ZASEBNE TV PO
CANALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: Mariti in citta (kom., It. 1958, r. Luigi Comencini, i. Nino Ta-ranto)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kviz: II pranzo e servi-to
12.45	Rubrika: Čara TV
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.35	Variete: Buon comple-anno 1983
16.55	Dok.: Arca di Noe
18.00	Kvizi: OK. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Varieteja: Striscia la notizia, 20.40 Sabato al circo
23.00	Nanizanka: Amen -Voce d'angelo
23.30	Variete: Sfoghi 0.30 Nan.: Ellery Oueen
1.30	Striscia la notizia
1.45	Nanizanki: Marcus
Welby, 2.45 L'ora di Hitchcock
RETE 4___________
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.30 An-drea Celeste, 10.00 Amandoti, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciab in risanke
13.40	Nad.: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine,
16.10	Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital,
17.55	Febbre d'amore
18.55	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.25	Nanizanke: Top Sec-ret, 20.30 Colombo - II terzo proiettile, 22.10 Kojak - Reguiem per un agente
23.10	Iz parlamenta
24.00	Film: Otto uomini di ferro (vojni, ZDA 1952, r. Edward Dmytryk, i. Bonar Colleano)
1.30	Nanizanka: Mannix
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Strega per amore, 10.00 Tarzan,
11.00	Riptide, 12.00 Charlies Angels
13.00	Variete: Sette per uno
13.30	Rubrika: Calciomania
14.30	Reportaža: Jonathan
15.15	Variete: Musiča e!
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Aktualnosti: Be Bop a Lula
19.30	Nan.: Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Top Secret! (kom., ZDA 1984, r. David in Jerry Zucker, i.
Val Kilmer, Lucy Gut-teridge)
22.10	Wrestling
22.55	Veliki boks
24.00	Ngčni maraton
OPEON______________
8.30	Nanizanke: T.H.E. Cat,
9.30	Le spie, 10.30 Ouattro in amore
13.00	Rubrike: Top motori,
13.30	Blu news, 14.00 Portret zdravja
14.30	Znanstvena rubrika: Beyond 2000
15.30	TV film: Le signore della piovra (dram., ZDA 1987, r. Paul VVendkos)
17.00	Film: Scarpe grosse (kom., It. 1940, r. Dino Falconi, i. Amedeo Nazzari)
18.30	Nanizanka: Sherlock Holmes
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanka: Transformers
20.00	Rubrika: American bali (pon.)
20.30	Film: Black Cobra (krim., ZDA-It. 1986, r. Stelvio Massi, i. Fred Williamson, Eva Gri-maldi)
22.30	Nanizanka: Houston Knights - Due duri da brivido
23.00	Film: Storia di una mo-naca di clausura (erot., It. 1973, r. Domenico Paolella, i. Antonio Falsi)
_____TMC_________________
8.30	Risanke: Snack
12.15	Rubrika o motorjih
13.00	Šport show: motociklizem - SP v Superbi-
keu, nato rugby Škot-ska-Argentina
17.10	Nanizanka: Due pazzi scatenati
18.10	Film: LJndiana bianca (vestern, ZDA 1953, r. G. Douglas, i. Vera Mi-les)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Nido di spie (krim., Fr. 1981, r. Ale-xandre in Vladimir Naumov, i. Alain De-lon, Curd Jiirgens)
22.35	Film: Amore plombo e furore (vestern, It. 1978, r. A. Brandt, i. Fa-bio Testi)
0.20 TV film: Una difficile storia di coppia (dram., ZDA 1977, i. Larry Hagman)-
TELEFRIULI
16.00	Risanke
18.00	Dokumentarec: Črno in belo
19.00	Nanizanka
19.30	Dnevnik
20.00	Športne vesti
20.30	Film: Agostino DJppo-na (biog., r. Roberto Rossellini, 2. del)
21.45	Deželne vesti
22.30	Večerne vesti
23.00	Variete: Fatti e fattacci
1.15	Športne napovedi 0.30 Nočne vesti
TELE 4______________
S L O V E N S
_____TV Slovenija 1________________
8.30	Tečaj nemškega jezika
9.00	Spored za otroke: angleščina,
9.10	Radovedni Taček, 9.25 Lonček kuhaj, 9.35 ZBIS - Pahljača modrosti, 9.45 Čebelica Maja,
10.10	nan. Alf, 10.35 Pogledi -Znamenja na Slovenskem
11.40	Naša pesem
12.30	Karavana zapravljivčkov (pon.)
12.55	Rock Kompas (pon.)
13.40	Ciklus filmov VValta Disneya: Za mano, dečki (ZDA 1966, r. Norman Tokar, i. Fred MacMurrav)
15.50	Žarišče (pon.)
16.20	Nan.: Družinske vezi (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Košarka: CZ-Bosna (prenos)
18.35	Dokumentarec: Divji svet živali
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.35	Variete: Uno, due, tre
22.10	Dnevnik, šport in vreme
22.30	Nočni program Sova, vmes nan. Zlata dekleta in Poirot Agathe Christie ter film Nesveti zakon (dram., ZDA 1988, r. J. Freeman)
K E MREŽE ■
| TV Koper___________________________
11.15	Nogomet - nemško prvenstvo
13.00	Tednik o košarki: Assist (vodi Luca Corsolini)
13.30	Tednik o odbojki: Supervolley (vodi Lorenzo Dallari)
14.00	Tenis - turnir ATP v Londonu (polfinale, prenos)
17.30	Nogomet - nemško prvenstvo
19.00	TVD Novice
19.25	Rubrika: Jutri je nedelja
19.30	Film: Pussy, la balena buona
21.00	Nogomet - špansko prvenstvo
22.30	TVD Novice
22.45	Tenis - turnir ATP
23.30	Nogomet - angleško prvenstvo
1.15	Nogomet - špansko prvenstvo
TV Slovenija 2________________
16.00	Poskusni satelitski prenosi
19.00	Nanizanka: Pri Huxtablovih
19.30	Dnevnik
20.15	Film: Čarovnik (fant., ZDA 1978, r. Sidney Lumet, i. Diana Ross, Michael Jackson)
22.25	Zabavna oddaja: Zlata palma
23.10	Poskusni satelitski prenosi
RADIO ■ RADIO • RADIO •
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar;, 8.30 Kulturni dogodki; 8.40 Veliki uspehi Beatlesom;
9.30	Vraže in čarovnije pri nas; 9.45 Orkestralna glasba; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 11.40 Potpuri; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.30 Istrumentalni solisti; 12.40 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu: MePZ iz Križa (vodi Albin Verginella); 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.50 Glasbeni sprehodi;
16.05	Mi in glasba: dijaki klavirskega oddelka na podružnici GM v Skednju;
17.10	Odprti prostor; 17.40 Jazzovski utrip; 18.00 Radijska igra: Jezik Pascal (Rudi Šeligo, r. Aleš Jan); 18.40 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Šaljivci so med nami; 12.10 Čestitke poslušalcev; 14.40 Radijski Merkurček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik;
18.05	Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna;
15.00	Kviz o avtomobilih in avtomobilizmu; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po naročilu,- 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Su-perpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Popevka; 15.00 Sestanek z...; 16.00 Glasbena oddaja; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumenti;
19.00	Folk; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
I ZANIMIVOST
1

Glasba za vesolje
V	popolni temi se pojavi zvok: skrivnostno brnenje, ki prebuja pozabljene vtise, podzavestne, magične, prekrite s preteklostjo. Zvok, ki nas zna popeljati spet do zore človeštva.
Stvarnost je precej bolj prozaična: zvok izhaja iz primitivnega afriškega tolkala -na vrvico privezana koščena paličica. Zvok spominja na šelestenje listja, na švistenje ježevih bodic, na drsanje polžkovih hišic, istočasno nam prikliče v spomin zvok luknjičastih semen, rečnega kamenja in drgnjenja ob les. Taka ali podobna so bila glasbila, v glavnem ideofoni, ki se jih je posluževal človek pred štirideset tisoč leti. Bili pa so to istočasno tudi zvoki narave, z njimi se je narava javljala in je sporočala, opozarjala je nase.
V	Calcati, vasici pri Viterbu, je 40-letni milanski raziskovalec Walter Majoli, ki se že kakih dvajset let bavi z »etnoarheologi-jo«, pred kratkim predstavil pravi koncert zvokov iz paleolitika. Pri svojih raziskavah Majoli sodeluje z arheologi in vsemogočimi inštituti po vsem svetu. Pojasnil je tudi namen svojega študija: računalniki na vesoljskih ladjah, s katerimi se bo človek popeljal drugim svetovom naproti, naj bi bili opremljeni tudi s posnetki teh zvokov kot z nekakšno glasbeno kuliso človekove zgodovine.
Njegovi izsledki in ugotovitve so koristni in uporabljivi tudi pri otrocih, še posebno pri motenih. Tako se je, denimo, samo nekaj mesecev star otrok začel oglašati ob zvoku, ki ga je Majoli izvabil iz školjke, medtem ko ni reagiral na zvok flavte in raznih piščalk. Prav gotovo so ti »prazvoki« del neke kulturne dediščine, ki je lastna celotnemu človeštvu. Majoli dokazuje, da so prva glasbila res stara okrog štirideset tisoč let, medtem ko so prve flavte ali druga pihala iz trsja z luknjicami za prste stara »le« petindvajset tisoč let.
IL GRINTA — The Grit — Pravi hrust, ZDA 1969.
V soboto, 10. novembra, ob 20.30, na RAI 3.
Vestern. John Wayne, legendarni junak neštetih kavbojskih pustolovščin in spopadov (od Poštne kočije Johna Forda dalje), dela tu račune s svojo že posvečeno podobo »poslednjega velikega vesternerja«. Režiser Hathaway je kot specialist tega žanra realiziral pričujočo zgodbo natanko po meri jeklenega »hrusta«. II Grinta je nekdanji razbojnik Ouantrillove tolpe in tudi bivši šerif, ki očetovsko priskoči na pomoč mladi Mattie Ross. Le-tej so namreč umorili očeta in dekle hoče maščevati zahrbtni umor. Neobičajnemu paru se pridruži še mladi policist, ki prav tako zasleduje morilca. Wayne je seveda povsem prepričljiv tudi v tej jesenski in nostalgični uprizoritvi svoje značilne maske robatega, nasilnega, a v srži dobrosrčnega junaka pravice in svobode.
VIDEO NOTES
Oddaja:... ....:..■
Postaja:
Ura:__________________
V________________________J
isiiiiiiiiissiiii
mm
ITALIJANSKE TV MREŽE ■
RAI 1_________________________
7.00	Film: Le nove vite dello sceriffo Elfego Bača (pust., ZDA 1958, r. Norman Poster, i. R. Loggia)
8.30	Kvarkov svet: Netopirji v VB
9.15	Zelena linija Magazine
10.25	Maša
12.15	Nabožna oddaja
12.30	Zelena linija
13.00	Nedeljski tednik: TG Luna
13.30	Dnevnik
14.00	Igra: Toto-TV Radiocorriere
14.05	Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.10	Športni pregled: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	TV film: La primavera di Michelangelo (biog., r. Jerry London, i. Mark Frankel, Ornella Muti, Murray Abraham, 2. del)
22.15	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.20 Atletika: mednarodni maraton 0.35 Film: II mio socio (kom., Fr. 1979, r. Rene Gainville, i. Michel Ser-rault, Claudine Auger)
RAI 2________________________
7.00	Risanke
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Dnevnik
10.05	Nan.: II brivido dell imprevisto
10.30	Film: Gli racconti di Hoffman (glas., ZDA 1052, r. Michael Po-well-Emeric Pressburger, i. Moi-ra Shearer, Leonid Massine)
12.00	Variete: Ricomincio da due
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Medicinska rubrika
16.50	Dokumentarec: Free Dog
18.00	Rubrika: Studio Stadio - gimnastika Italija-Nemčija-Romunija
18.30	Nogomet A lige
19.45	Dnevnik in vreme
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
21.05	Film: Tiro incrociato (krim., ZDA 1978, r. Stuart Rosenberg, i, Charles Bronson, Jill Ireland)
22.50	Dnevnik - nocoj
23.05	Rubrika o židovski kulturi
23.35	Dok.: La Rinascenza a Firenze
24.00	Umbria Jazz '90: Wayne Shorter 0.45 Film: Jack del cactus (vestern,
ZDA 1979, r. Hal Needham, i. Kirk Douglas, Ann Margret)
RAI 3________________________
10.55	Varite: Dancemania
11.30	Film: L'ombra delLuomo ombra (krim., ZDA 1941, r. W. S. Van Dyke, i. VVilliam Powell)
13.15	Veliki interpreti: Sergiu Celibi-dache igra simfonijo št. 4 op. 90 v A-duru »Italiana« (Mendels-sohn-Bartholdy)
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: Storia immortale (dram., Fr. 1968, r-i. Orson Welles,'i. Jeane Moreau)
15.15	Gledališče: Cymbelino (Shakespeare, r. Elijah Moshinsky, i. Richard Johnson)
18.15	Drobci
18.35	Rubrika: Domenica gol
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Drobci
20.30	Aktualno: Chi Lha visto? (Donatella Raffai in Luigi Di Majo na sledi izginulih oseb)
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Filmske novosti
23.40	Deželni nogomet
Nedeljska TV zmes za skoraj vse okuse
Berlusconijeva Italia 1 nam ob nedeljah popoldne ponuja niz oddaj za skoraj vse okuse: od športnega Grand Prixa do glasbenega intermezza Be Bop a Lula. Po le-teh pa je ob 14.45 na vrsti še Domenica Zip, prava TV zmes zabavnega, umetniškega, tehnološkega, modnega, ekološkega in sploh spektakelskega, predvsem v ponovitvi sicer ponedeljkove oddaje Buzz, ki jo vodijo Stefano Eco, Giancarlo Soldi, Jon Kline, Nicole Clerici in Mauro Parissone (na sliki).
1
ZASEBNE TV
POSTAJE-
CANALE 5	13.45 Nadaljevanke: Marile-	ODEON
	na, 16.10 La mia picco-	
9.25	Dok.: Arca di Noe
10.30	Aktualno: II Girasole,
11.00	Block Notes
12.00	Varieteja: Anteprima,
12.30	Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.15	Variete: Nedelja v
kinu
14.35	Film: lo, io, io... e gli al-tri (kom., It. 1965, r. Alessandro Blasetti, i. VValterChiari)
16.35	Nedelja v kinu (2. del)
17.00	Nanizanka: I cingue del guinto piano
17.30	Aktualnosti: Nonsolo-moda
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e giusto! 19.45 La mota della fortuna
20.30	Film: ... continuavano a chiamarlo Trinita (vestern, It. 1971, r. E. B. Clucher, i. Terence Hill, Bud Spencer)
23.00	Aktualnosti: Nonsolo-moda
23.30	Italija sprašuje
0.35 Nanizanki: Marcus Welby M. D., 1.35 L ora di Hitchcock
RETE 4
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Aktualno: Dobrodošla Madžarska (pon.)
9.00	Rubriki: Cadillac, 9.30 Veliki golf
10.30	Ekološka oddaja: Gaia
11.00	Rubrika: Ciak
11.45	Vikend v kinu
11.50	Vesti iz parlamenta
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
la sblitudine, 17.20 Ri-belle, 18.30 La donna del mistero
20.35	Film: Come rubare un milione di dollari e vi-vere felici (kom., ZDA 1966, r. VVilliam Wyler, i. Audrey Hepburn, Peter OToole)
23.05	Film: Vittorie perdute (vojni, ZDA 1978, r. Ted Post, i. Burt Lan-caster, Craig VVasson)
1.25	Film: La prova del fuo-co (vojni, ZDA 1951, r. John Huston, i. Audie Murphy)
ITALIA 1
7.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
10.25	Filmske novosti
10.30	Rubriki: Šport v ZDA,
12.30	Guida al campio-nato
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Aktualnosti: Be Bob a Lula, 14.45 Domenica Zip
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Manimal
19.00	Risanke
20.30	Športna oddaja: Pres-sing
22.00	Tenis - turnir Muratti (iz Assaga)
0.05 Rock o polnoči: Robert Palmer
1.05	Nanizanki:	Mike
Hammer, 2.05 Benson
8.30
dei britanni, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Nanizanka: Captain Power
13.30	Aktualno: Polvere di stelle
14.00	Film: II segno di Zorro (pust., ZDA 1940, r. Ro-uben Mamoulian, i. TyronePower)
15.30	Film: II naufrago del Pacifico (pust., It. 1951, r. Jeff Musso, i. George Marshall, Mauro Sam-buchi)
17.00	Nanizanki: Doc Elliot,
18.00	Gli inafferrabili
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Rubrika: Sportacus
20.30	Film: I cavalieri del nord-ovest (vestern, ZDA 1950, r. John Ford, i. John Wayne, John Agar)
22.30	Dok.: Diario di soldati
23.00	Film: O tutto o niente (dram., It., r. Guido Zurli, i. Akim Tami-roff)
0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo
TMC
8.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Variete: Nedelja na
TMC
13.00	Rock: Bruce Spring-steen - The Boss
14.00	Film: II paradiso non pub attendere (fant.,
ZDA 1978, r. Ernest Pintoff, i. Nancy Wal-ker)
16.00	Glasba: Jean Michel Jarre
17.15	Film: Gianni e Pinotto contro Luomo invisibi-le (kom., ZDA 1950, r. Charles Lamont, i. Bud Abbott, Lou Costello)
19.00	Dokumentarna oddaja: Neurejeni potopis (ured. Sergio Colabo-na, vodi Andrea Gris)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete:	Galagoal
(vodi Alba Parietti)
22.20	Film: Shanghai Ex-press (dram., ZDA 1932, r. Josef Von Sternberg, i. Marlene Dietrich, Clive Brook)
24.00	Film: Controcorrente (krim., ZDA 1971, r. Jerry Thorpe, i. Robert VVagner)
TELEFRIUH__________
13.00	Športne napovedi
13.30	Furlanske zgodbe
14.00	Praznično ozračje
19.00	Športne vesti
20.00	Kronika iz parlamenta
20.30	Film: Quella certa eta (kom., ZDA 1938)
22.00	Nanizanka: Chopper One
22.30	Športne vesti
24.00	Aktualno: Prva stran
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport ,
SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1
8.25	Otroška matineja: Živ žav, 9.15 nanizanka Hov!
9.40	Dok. oddaja: Gradovi (9. del)
10.10	Dokumentarni niz: Zgodba o Hollywoodu (6. del)
11.00	Nanizanka: Pri Huxtablovih
11.25	Ansambel Nika Zajca
11.55	Kmetijska oddaja
13.00	Video strani
13.10	Križkraž (pon.)
14.40	Nad.: Alternative 4 (pon. 2. dela)
15.30	Sova: ponovitev nanizank Zlata
dekleta in Poirot Agathe Christie	,
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Film: Tajna misija (krim., Nem. 1987, r. Hajo Gies)
18.35	Umetnostni vodnik po Sloveniji
18.50	Risanka, Mernik in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Zgodba o duhu (Milan Trene)
21.05	Zdravo
22.30	Dnevnik, šport in vreme
22.50	Nočni program Sova, vmes nanizanki Doktor Doogie Howser in Poirot Agathe Christie
TV Koper_______________________
10.00	Rubrika o ribolovu: Fish Eye
10.45	Dok.: Čampo Base (pon.)
12.30	Tenis - turnir ATP (pon.)
13.30	Športni pregled: Sportime Do-menica, nato Superwrestling
19.00	TVD Stičišče
19.20	TV debata
20.00	Video glasba: Tutti frutti (pon.)
20.30	Dok.: Manjšine, evropsko bogastvo, 21.00 Speciale Čampo Base
22.15	TVD Novice
22.30	Eurogolf - evropski turnirji
23.15	Dokumentarec: Čampo Base
TV Slovenija 2
10.00	Oddaja za JLA in film Sodobna dekleta
13.00	Športno popoldne, vmes (16.00) drsalna revija Zlata pirueta (iz Zagreba)
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarna niza: Veselje do lepe oblike, 20.45 Atlantik
21.35	Premor
21.45	Športni pregled
22.30	Poskusni satelitski prenosi
RADIO ■ RADIO • RADIO ■
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu;
9.45	Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Kozorog (France Bevk); 10.40 Glasbena oddaja: Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 12.30 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Variete: Ulica Castaldi (6. oddaja); 14.55 Country glasba; 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati, komentarji in intervjuji;
17.00	V studiu z vami: Sergej Verč;
18.00	Martinovanje 1990; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij;
10.05	.Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; ll;03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska tedna; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-
4.30	Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Aktualno: Primorski dnevnik;
12.45	Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset;
18.30	Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15,	12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Avtorska popevka;
9.30	Mixage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih 7; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Šport in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Šport; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
I
1
V ŽARIŠČU
Genij in naivnost
Bistvo kritike o zadnjem Princeovem filmu Grafiiti Bridge, ki jo je za Los Angeles Times napisal znani filmski kritik Michael VVilmington, lahko obnovimo v dveh stavkih: lahko rock n roli odreši naše duše in potrtim povrne veselje do življenja? Prince je z zmesjo izjemnega talenta, rahle naivnosti in dokajšnje prevzetnosti, ki je zanj značilna, v to trdno prepričan.
Grafiiti Bridge je tako po Wilmingtono-vem mnenju neusklajena zmes nadpovprečno kvalitetne rock glasbe, sentimentalne melodrame in idealiziranih angelov. Gre za film, ki je v marsičem podoben Princeovemu prvencu Purple Rain, s prelepimi videoklipi, ki pa niso vedno najbolje povezani med seboj. Wilmington dodaja, da je film kljub nekaterim res nepomembnim, če že ne naravnost grdim prizorom, gotovo vreden ogleda, ker res častno predstavlja rock glasbo. Kritik Los Angeles Timesa v svojem zapisu poudarja, da so izražena nasprotja med ljubeznijo in spolnim poželenjem, komercialno in angažirano glasbo, idealizmom in pohlepom za musi-cal popolnoma neprimerna, priznava pa, da je Prince talentiran, tudi kar zadeva vizualno prikazovanje.
Grafiiti Bridge je zgodba o dveh glasbenikih, ki v Minneapolisu pred 40 leti podedujeta lokal, v katerem bi eden hotel igrati avtorsko, drugi pa komercialno glasbo. Tretji dejavnik v zgodbi je dekle, ki se le po smrti zna odločiti za »dobrega« glasbenika in mu kot angel varuh pomaga do končne zmage. Zgodba je torej nekam plehka, upati pa je, da je glasba res na nivoju, ki nam ga obljublja VVilmington.
TAJNA MISIJA — Geheime Mission, ZRN 1987.
V nedeljo, 11. novembra, ob 17.05, na TV Slovenija 1.
Vohunski film. S to oznako predstavlja TV Slovenija to nenavadno kriminalko, ki meji že na vohunski serijski proizvod. Hollywoodske kriminalke, še zlasti tiste in zlatih 30. in 50. let, ohranjajo svojski in neuvozljiv šarm. Vendar dokaj razgibana zgodba, ki jo je Nemec Hajo Gies posnel po romanu Angleža Donalda McKenzieja, ponuja precejšnje kvalitete, ki imajo svoj izvor tudi v eropski ambi-entaciji zakompliciranega zapleta. V samem vrhu angleške obveščevalne službe je nekdo, ki izdaja - kot je pač v tradiciji - državne tajne na Vzhod. V sefu bolgarskega trgovskega zastopništva v Miinchnu so »na varnem« spravljene fotografije podlega izdajalca. Zato cinični britanski obveščevalci poverijo vlomilcu Christopherju Hendryju nalogo, da pride do dragocenih fotografij. V zameno kriminalcu obljubijo svobodo.
/	N
VIDEO NOTES
Oddaja:	...:.C..'.:.li!
Postaja:_^^__________....
Ura:___________________
\_______________________J
RAI 1_________________________
6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: Due come noi (kom., ZDA 1983, r. John Herzfeld, i. John Travolta), vmes (11.55) vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Koko, intelingenti šimpanz
14.45	Risanke
15.00	Sedem dni v parlamentu
15.30	Ponedeljkov šport
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja in vesti
18.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Politična tribuna
20.45	Film: Stregata dalla luna (kom., ZDA 1987, r. Norman Jewison, i. Cher, Nicolas Cage)
22.25 Kratki film s Stanliom in Olliom
23.00	Dnevnik
23.10 Plesni praznik: Igra heroja
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
| RAI 2_____________________________
7.40	Nanizanki: Lassie, vmes risanke
8.40	Nanizanka: Lorentz e figli 9.30 Božanska komedija: Nebesa 9.55 Rubrika o protestantizmu
10.25 Film: La camera blindata (dram., ZDA 1961, r. Vernon Sewell, i. Derren Nesbitt)
11.50 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nad.: Beautiful, 14.30 Destini ' 15.20 Film: I pirati delllsola verde
(pust., Šp. 1970, r. Ted Kaplan, i. Sal Borgese, Paul Gozlino)
17.00	Kratke vesti in Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10 Casablanca, šport, Rock cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30 Nan.: II commissario Koster 21.35 Film: La via del West (vestern, ZDA 1067, r. Andrew McLaglen, i. Kirk Douglas, Robert Mit-chum), vmes (22.35) dnevnik
23.45	Dnevnik, vreme in horoskop
24.00	Film: E venne la notte (dram., ZDA 1967, r. Otto Preminger, i. Michael Caine, Jane Fonda)
| RAI 3____________________________
11.30	Atletika (iz Palerma)
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Tečaj angleščine in francoščine, Včasih ne ljubim svoje matere, Razvojna psihologija, Pravosodje za mladoletnike
14.00	Deželne vesti
14.30	Raziskava o mestnem vesolju
15.30	Jahanje - Winner Cup
16.00	Nogomet: A tutta B
17.00	Mali nogomet
17.30	Nanizanka: Throb
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35 Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Lina cartolina di A. Barbato
20.30	Ponedeljkov proces
22.25 Večerni dnevnik
22.30	Film: M 5 codice diamanti (krim., ZDA 1966, r. Ronald Nea-me, i. James Garner, Melina Mercouri, Sandra Dee)
0.10 Nočni dnevnik
Očarljive baletne igre velikih herojev
Ko so baletni večer Igra heroja - II gioco delVeroe junija predstavili na malem ekranu, se je skorajda sramežljivo izgubil v poplavi nogometnih tekem takratnega svetovnega prvenstva. Nocoj nam pa RAI 1 (ob 23.10) ponovno ponuja v ogled, tokrat brez vsiljive športne konkurence. V sodelovanju z baletnim ansamblom moskovskega Bolšoja se bo predstavilo sedem junakov, med temi tudi tragični Spartakus (na sliki). Koreografije so delo Jurija Grigoroviča.
ZASEBNE TV POSTAJE •
CANALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grandeNell
8.25	Film: AA Criminale cercasi (kom., ZDA 1951, r. William Seiter)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno1984
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Film: Scuola di polizia 5 - Destinazione Miami (kom., ZDA 1988, r. Alan Myerson, i. George Gaynes)
22.40	Nan.: Časa Vianello
23.10	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show 0.50 Striscia la notizia
1.10	Nan.: Marcus Welby,
2.10	L ora di Hitchcock
RETE4_____________
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.30 An-drea Celeste, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettando il domani,
11.00	Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.: Top Secret
20.35	Nadaljevanka: La don-na del mistero
22.35	Film: X, Y & "Zi" (dram., ZDA 1972, r. Brian Hutton, i. Elizabeth Taylor, Michael Caine)
0.40 Astrološka rubrika 0.55 Film: Oh, che bella guerra (kom., VB 1969, r. Richard Attenboro-ugh, i. Dirk Bogarde)
ITALIA 1_____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide,
12.00	Charlie's Angels,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy days
14.30	Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja
18.45	Nanizanke: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton, 20.00 Cri Cri
20.30	Film: Morte di un commesso viaggiatore
(dram., ZDA 1985, r. Volker Schldndorff, i. Dustin Hoffman, Kate Reid)
22.10	Aktualnosti: Buzz
23.45	Film: Il fantasma del palcoscenico (glas., ZDA 1974, r. Brian De Palma, i. Paul Willi-ams, Jessica Harper)
1.35	Nanizanka:	Mike
Hammer
ODEON_______________
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	TV film: Speranze di vetro (dram., Avstral. 1985, r. Brentan Maher, l.del)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film: Dimmi che fai tutto per me (kom., It. 1976, r. P. Festa Cam-panile, i. Johnny Do-relli, Pamela Villoresi)
22.15	Aktualno: Contintasca
22.45	Film: Breakdance II (kom., ZDA 1984, r. Sam Firstenberg, i. Lu-cindaDickey)
0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo
TMC_________________
8.30	Nanizanke: G et Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 Adorabili creature
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Incontro sotto la pioggia (dram., ZDA 1956, i. Jane Wyman)
17.00	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop
per il cielo, 18.55 Doris Day Show)
19.30	Variete: Cera guesto...
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Pranzo reale (kom., VB 1984, r. Michael Mowbray, i. Mag-gie Smith)
22.20	Variete: Ladies & Gen-tleman
22.55	Večerne vesti in šport
23.15	Mednarodni prenosi 0.10 Film: Lo strangolatore di Baltimora (groz., ZDA 1966, r. Hy Aver-back)
TELEFRIULI_________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Zelena dežela
20.30	Ponedeljkova košarka
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nan.: Chopper One 0.30 Nočne vesti
TELE 4	__________
SLOVENSKE MREŽE ■
_____TV Slovenija 1__________________|
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Miti in legende islamskih ljudstev,
9.15	Ciciban, dober dan
9.35	Mozaik. Mladinski pevski festival Celje '83, 10.10 Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 Mernik
10.55	Video strani
15.20	Video strani
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05' Mozaik. Zdravo (pon.)
18.25	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Ples, 18.45 Čebelica Maja
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Komedija: Narodni poslanec (B. Nušič, postavitev TV Beograd)
21.25	Osmi dan
22.15	Dnevnik in vreme
22.35	Veliki koreografi: Antonio Ga-des
23.35	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock vam predstavlja in Poirot Agathe Christie
TV Koper______________________
12.30	Superwrestling
13.00	Tenis - turnir Muratti Time v Milanu, nato rubrika Eurogolf
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - argen. prvenstvo
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja
20.00	Glasba: Slovenski madrigalisti
20.30	Rubrika: Lunedi Šport
21.00	Dok.: Camel Trophy (2. del)
22.15	TVD Novice
21.45	O zamejskem športu: Šesti krog
22.15	Športna parada: Šport Parade
23.15	Eurogolf - evropski turnirji 0.15 Tenis - turnir Muratti Time
TV Slovenija 2
17.30	Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dok.: Po sledeh napredka
20.55	Športna oddaja: Sedma steza
21.15	Glasb, odd.: Lepa naša domovina
21.40	Dok.: Ekološka bela krizantema
22.30	Satelitski poskusni programi
• RADIO • RADIO ■ RADIO
OSEBNOST TEDNA
Erič Vu An
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.10	Vozlišča; 9.00 Valčki in polke; 9.30 Doživljati rojstvo; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Portreti in srečanja; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Revija ZCPZ v KD v Trstu; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Gospodarstvo;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Tako ali drugače?; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 14.50 Ever-greeni; 15.30 Južnoameriška foklora;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna Jcro-nika; 17.10 Aladinova svetilka; 17.40 Mladi val: Kiriotto; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Naučimo se pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola;
14.20	Mladi glasbeniki; 14.40 Merkur-ček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali;
19.35	Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan,
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.35	Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits;
18.00	Souvenir dltaly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Zmenek s psihologom (pon.); 20.30 Loža v operi, nato glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Francoski plesalec Erič Vu An (na sliki), in Giorgio Albertazzi sta prav v teh dneh v rimskem gledališču Argentino nastopila še na zadnjih reprizah Hadrijanovih spominov, gledališke postavitve Maurizia Sca-parra po romanu Marguerite Vourcenar. Erič Vu An je poosebljal Antinoa, še ne dvajsetletnega fanta, ki predstavlja simbol lepote in popolne ljubezni, do smrti zveste.
»Ples je zame popolna govorica, ki se z gestami riše v prostor, tako kot slikarjevi gibi znajo narisati vsebino na platno, tako kot zna pisatelj nizati črke v roman. Vedno sem skušal biti interpret, posredovalec, ki se daruje. Zato me ni strah novih izkušenj in ne iščem za vsako ceno uspeha. Vedno sem verjel, tako kot pravi Bejart, v mistično poslanstvo plesa: v iskanje ideala in istočasno v duševno stanje, ki nam omogoča, da dosežemo večno bogastvo. Usoda človeka je zapečatena, smrt nas čaka, morda zato zasledujem protiusodo.«
Pred kratkim je Erič Vu An zaključil snemanje filma z Bertoluccijem in istočasno drugo snemanje o velikem plesalcu Nižinskem za francosko TV. V Bertoluccije-vem filmu ne nastopa kot plesalec, temveč kot navaden igralec v vlogi tuarega. Živel je skoraj dva tedna v puščavi v neposrednem stiku z zemljo in naravo. Izkušnja ga je očarala, saj vseskozi išče novih okolij in novih ljudi. Sicer zadnje čase sanja o svoji skupini mladih plesalcev, da bi nastopal z njimi kot etoile in istočasno skušal uresničevati njihove sanje in njihove domišlijske polete. Skratka, sanja »družino«, ki bi posvetila vse svoje moči ustvarjalnosti.
IL FANTASMA DEL PASCOSCENICO — Phantom of Paradise — Fantom iz paradiža, ZDA 1984.
V ponedeljek, 12. novembra, ob 23.45, na Italia 1.
Glasbeni film. Nori talent srhljivih vizij in suspenca, ki ga zasledimo v filmih ameriškega režiserja Briana De Palme, od krvavega Oblečen za umor do balade iz 30. let Nedotakljivi, je največje jamstvo za vsestranski uspeh Hitchcockovega naslednika. Morečo in sugestivno situacijo je De Palma prvič suvereno uprizoril v svojem kultnem filmu Fantom iz paradiža. V njem je namreč svojstveno povezal arhaični motiv Faustove pogodbe s hudičem in klasično filmsko osnovo Chaneyevega Fantoma iz Opere; iz teh dveh predlog je uresničil novo, šokantno in dopadljivo filmsko-glasbeno stvaritev. Vražji diskografski manager Swan (glasbenik-igralec Paul Williams, avtor tudi filmske glasbe) izkorišča nesrečnega kantavtorja (William Finley), ki se nato kruto maščuje.
K	A
VIDEO NOTES
Oddaja:......^.........
Postaja: ..............
Ura: __________________
V_______________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE •
RAI 1_________________________
6.55 Aktualno: Uno mattina
10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: Divisione Folgore (vojni, It. 1954, r. Duilio Coletti, i. Faus-to Tozzi), vmes (11.55) vreme in kratke vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet, nato risanke
15.00	Italijanske kronike
15.30	V stiku z umetnino
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55 Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Aktualno: Lubjanka - Ljudje iz Stalinovih let
21.25	Film: II vincitore (dram., ZDA 1987, r. John Badham, i. Kevin Costner, David Grant), vmes (22.40) dnevnik
23.25	Glasba: Velike razstave
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.40 Petrarcov Canzoniere
RAI 2_________________________|
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Lorentz e figli 9.30 Tečaj španščine in nemščine
10.00	Film: II mio amore vivra (dram., VB 1944, r. Anthony Asguith, i. Stewart Granger, James Mason)
11.50	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Politična tribuna
14.00	Nad.: Beautiful, 14.45 Destini 15.35 Film: Ad ovest del Montana
(vestern, ZDA 1964, r. Burt Ken-nedy, i. Buddy Ebsen)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.30	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10 Casablanca, šport, Rock cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Frantic (krim., ZDA 1988, r. Roman Polanski, i. Harrison Ford, Betty Buckley)
22.40 Dnevnik, nato Dosje
23.50	Dnevnik, vreme in horoskop 0.15 Film: Cingue pezzi facili (dram.,
ZDA 1970, r. Bob Rafelson, i. Jack Nicholson, Karen Black)
RAI 3________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Galileo Galilei, Oddaja , o obrtništvu, Monografije, Boks
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarca: Zdravje v blue-jeansih, 15.00 Lutka po imenu Ostržek
15.30	Hokej na travi
17.00	Nanizanki: I mostri - La dieta di Hermann, 17,30 Throb
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Aktualnosti: Dan na preturi (urednika Nini Perno in Roberta Petrelluzzi)
22.30	Večerni dnevnik
22.35	Film: A proposito di tutte gueste ... signore (kom., Šve. 1964, r. In-gmar Bergman, i. Jari Kulle, Bibi Andersson)
24.00	Nočni dnevnik
Skrivnosti iz življenja veveričke Tamije
Srečneži, ki si po kosilu privoščijo počitek pred televizorjem, verjetno ne zamudijo Angelove oddaje Kvarkov svet (na RAI 1 ob 14. uri). Prvi današnjih dokumentarcev je posvečen veverički Tamiji: avtor John Poster nam bo pojasnil, kako ljubka živalica med zimskim spanjem omeji potrato energije. Poleg tega se bomo s pomočjo tankih optičnih vlaken vtihotapili v male brloge košatorepih gledalcev. Drugi posnetek pa nam bo predstavil svetega skarabeja.
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE 5____________
7.50 Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25 Film: Bill sei grande (kom., ZDA 1950, r. John Ford, i. Dan Dai-ley)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi, to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1984
16.55 Kvizi: Doppio slalom, 17.25 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.25 Variete: Striscia la no-tizia
20.40 TV film: Ouattro pic-cole donne (zadnji del)
22.45 Predstavitev varjeteja: Sabato domenica e lu-nedi
23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Striscia la notizia 1.15 Nan.: Marcus Welby, 2.15 L ora di Hitchcock
RETE 4_____________
8.30 Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Cele-ste, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettando il do-mani, 11.00 Gosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nellaprateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40 Nad.: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine 16.10 Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d amore
18.55 Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.25 Nan.: Top Secret
20.35	Film: La battaglia dei giganti (vojni, ZDA 1965, r. Ken Annakin, i. Henry Fonda, Charles Bronson)
22.05 Aktualno: Dobrodošla Madžarska (pon.)
23.35	Film: M.A.S.H. (kom., ZDA 1970, r. Robert Al-tman, i. Donald Sut-herland, Elliot Gould)
1.40 Astrološka rubrika 1.50 Film: Da Cassino alla Corea (dok., ZDA 1962, r. E.P. Genock, i. James Logan)
ITALIA 1_____________
7.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 8.30 Nan.: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide,
12.00	Charlie’s Angels,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy days
14.30	Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45 Nanizanki: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton
20.00 Risanke
20.30	Varieteja: Paperissi-ma, 21.30 Caccia all -uomo
22.30	Torkov priziv
0.05 Nanizanke:	Mike
Hammer, 1.05 Appar-tamento in tre, 1.35 Benson
ODEON______________
7.00 Matineja na Triveneti
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signore padrone
16.00	TV film: Speranze di vetro (dram., Avstral. 1985, r. Brendan Maher, zadnji del)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot, 18.30 Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in cariera
20.30 Film: Deja vu (dram., ZDA 1984, r. Anthony Richmond, i. Sheley Winters, Jaclyn Smith)
22.15	Nan.: Supercarrier -oltre il muro del suono
23.15	Film: Una su 13 (12 + 1) (kom., It. 1969, r. Nic-holas Gessner, i. Vitto-rio Gassman)
TMC_________________
8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00 Petrocelli, 10.00 Adorabili creature 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prij atelj ska narava
13.00	Športne vesti 13.15 Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Su e giii per le scale (kom., VB 1959, r. Thomas, Michael Cra-
ig)
16.55 Aktualno: Ženska TV 17.50 Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto, ceraguello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Baby M (dram., ZDA 1988, r. James Sadwith, i. JoBeth Williams, 1. del)
22.25 Rubrika o motorjih
23.00	Večerne vesti in šport 23.20 Koncert: David Bowie
0.20 Film: Un uomo da af-fittare (pust., BV 1973, r. Sarah Miles)
TELEFRIULI_________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Kronika iz parlamenta
20.30	Portreti
21.30	Nan.: Chopper One
22.30	Nočne vesti
23.00	Film: La terza genera-zione (dram., Nem.)
1.00 Nočne vesti
TELE 4______________
ss
SLOVENSKE MREŽE ■
TV Slovenija 1________________|
9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.30 Šolska TV: izobraževalna oddaja Človekovo telo (5. del), 10.00 dokumentarec Boj za obstanek
10.25	Tečaj nemškega jezika
10.55	Športna oddaja: Šedma steza
11.15 Osmi dan
12.00	Video strani
14.30	Tečaj nemškega jezika (pon.)
15.00	Žarišče (pon.)
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.00	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj, 18.15 Ex Libris - Gimnazija nekoč, gimnazija spet!
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nan.: Nekoč v Lizboni
21.00	Glasbena oddaja: Mestne zgodbe - Kotor
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Nočni program Sova, vmes nanizanki Dekameron in Poirot Agathe Christie
23.50 Video strani
| TV Koper__________________________
12.30	Dok.: Čampo Base (pon.)
13.00	Eurogolf - evropski turnirji
14.00	O boksu: Speciale Bordo Ring
15.45	Športna parada: Šport Parade
16.45	Oddaja o zamejskem športu: 6. krog (pon.)
17.30	Studio 2 Koper
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče 19.25 Otroška oddaja
19.45	Film: lo, 1'amore (r. Serge Bour-gignon, i. Brigitte Bardot)
21.15	Nanizanka: Mod Sguad e i ra-gazzi Creer
22.00	Žrebanje lota 22.05 TVD Novice
22.15	Tenis - Masters v Frankfurtu
TV Slovenija 2______________
16.40 Svet športa
17.30	Studio 2 Koper
19.00 Slovenski ljudski plesi
19.30	Dnevnik, Žarišče, žrebanje lota 20.35 Dok. niz: Gradovi (10. del)
21.10 Dokumentarna filma: Jesen ša-
hista (SZ) in Gambit (ZDA)
RADIO ■ RADIO • RADIO
i
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17,00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.10	Odprti prostor; 8.40 Country Club; 9.30 Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Vsak je svoje starosti kovač; 12.20 Istrumen-talni solisti; 12.40 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Goriške gostilne; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušal-nica; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za C.P.E. Bacha; 21.05 Radijska igra; 21.45 Intermezzo;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis,- 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh,- 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05' Almanah; 6,30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna;
8.40	Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Tovarna sanj; 11.30 Italiana,- 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo;
14.40	Popevka; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits;
18.00	Souvenir dltaly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila, 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras, 19.30 Smeh in glasba, 21.00 Nora leta.
FILMI NA MALEM EKRANU
E \ L M TEONN
Frantic
FRANTIC, ZDA 1988
Režija: Roman Polanski □ Scenarij: Roman Polanski in G6rard Brach □ Fotog-rafija: Witold Sobocinski □ Scenograli-ja: Pierre Gufiroy □ Montaža: Sam 0'S-teen □ Glasba: Ennio Morricone □ Igrajo: Harrison Ford, Betty Buckley, Emma-nuelle Seigner, John Mahoney, Gčrard Klein, Vorgo Voyagis TV premiera v torek, 13. novembra, ob 20.30, na RAI 2
Filmska detektivka. Ameriški zdravnik Richard Walker (Harrison Ford) se z ženo Sondro (Betty Buckley) mudi v Parizu na-strokovnem simpoziju. Medtem ko je v hotelski sobi pod prho, mu žena skrivnostno izgine. Mladi kirurg, ki pozna le malo francoskih besed, začne svoj obupani »lov na ženo« po pariških nočnih lokalih in beznicah, po očarljivih in tudi kičastih stanovanjih, v stiku z najrazličnejšimi ljudmi. Ključ res zagonetne uganke, ki meji že na fantastiko, je v začetni zamenjavi prtljage na pariškem letališču, kjer je lepo dekle Michelle (Emmanuelle Seigner), ki je tudi prišlo iz ZDA, »po pomoti« zamenjalo kovček izginule žene zdravnika Richarda Wal-kerja. Slednji se prav s pomočjo očarljivo sveže Michelle loti raziskovanja tajne srednjevzhodne teroristične organizacije, ki mu je ugrabila ženo.
Roman Polanski je s sodelovanjem scenarista Gerarda Bracha sestavil nenavaden in vznemirljiv zaplet, ki vsebuje prvine klasične detektivke, thrillerja, fantastično utesnjujočega filma, da bi prikazal predvsem današnji Pariz in s tem ne le njegov turistični utrip, ampak zlasti podtalni, moreči ritem ene največjih metropol na svetu. Protagonist filma je Harrison Ford (na sliki), ki je seveda po meri grajen za izrednega interpreta, ob njem nastopata še izkušena Betty Buckley in zanimiva novost, debitantka Emmanuelle Seigner.
m
M.A.S.H., ZDA 1970.
V-torek, 13. novembra, ob 23.35, na Rete 4.
Satirični film. M.A.S.H. je kratica za »ameriško premično vojno bolnišnico«, ki deluje med Korejsko vojno nekje v bližini fronte. Njeni naj znamenitejši zdravniki Donald Sutherland, Elliot Gould, Tom Skerrit in še nekateri drugi so odlični kirurgi, ki operirajo nepretrgoma ves dan in tako secirajo ali šivajo množico ranjencev. Med kratkotrajnimi odmori in včasih celo sredi posegov pa se znajo ti zdravniki tudi pošteno zabavati z neverjetnimi konjički, domislicami in šalami, ki spravljajo nadrejene in kolege v naustavljiv smeh ali včasih tudi bes. Ameri-kanec Robert Altman je prav s to posrečeno ekranizacijo Hookerjeve uspešnice zaslovel na mednarodni ravni. M.A.S.H je leta 1970 prejel cannesko zlato palmo, sledili pa so mu prav tako uspešni Nashville, Tri ženske, Poroka.
f	\
VIDEO NOTES
Oddaja: ......
Postaja:	" 
Ura: i___:_____________
v_______________________V
RAI 1
6.55 Aktualno,- Uno mattina
10.15	Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05 Film: Due lettere anonime (kom., It. 1945, i. Mario Camerini, i. Gara Calamai), vmes vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Mala, a napadalna
14.45 Risanke
15.00	Izobr. oddaji: Odprta šola, 15.30 Novecento - It. literatura po 1. 45
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.50	Danes iz parlamenta
17.55	Nogomet: Ciper-Norveška
19.50	Vreme in dnevnik
20.40 Tv film: Cercansi figli urgente-mente (pust., ZDA 1986, r. David Greenvvalt, i. Cindy Williams, Bill Hudson)
22.15	Športna sreda: boks Laing-Oliva
23.10 Večerni dnevnik
23.20 Športna sreda: boks Dell Aguila-Dagle
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.20 Danes v parlamentu
0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
I	RAI2_________________________
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Lorentz e figli 9.30 Dokumentarec: Crescere
10.00	Film: II ritorno del campione (biog., ZDA 1949, r. Sam Wood)
11.50 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nad.: Beautiful, 14.30 Destini 15.20 Film: Tra sguali tigre e despera-
dos (dram., ZDA 1974, r. C.Wilde)
17.00	Kratke vesti in Iz parlamenta
17.30	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf 18.10 Casablanca, šport, Rock caffe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Cronaca di una morte an-nunciata (dram., It. 1987, r. Fran-cesco Rosi, i. Rupert Everett, Or-nella Muti)
22.25 Dnevnik - nocoj 22.35 Aktualno: Extra - Dogodki in osebe v Evropi
23.30	Nagrada Tenco '90 0.20 Vreme, dnevnik in horoskop 0.35 Film: Donne facili (dram., Fr.
1960, r. Claude Chabrol)
| RAI 3____________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, Človek in njegovo okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Informagiovani -Usmeritev za delo
15.00	Rugby: Italija B-Avstralija B
16.30	Hokej na ledu Italija-Kanada
17.10	Nanizanki: I mostri - L uomo di latta, 17.35 Throb - Musiča divina
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Dokumentarec: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Blobcartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Dan na preturi
22.30	Večerni dnevnik
22.35	Variete: Llmportante e esagera-re (5. del)
23.10	Resnične zgodbe: Božji ljudje 0.10 Nočni dnevnik
V spomin na tragično umrlega kantavtorja
Fabrizio Zampa vodi po drugi državni mreži oddajo o letošnji nagradi Tenco. Tradicionalna prireditev je s časom postala temeljni trenutek v svetu italijanske avtorske popevke. Oddaja bo na sporedu nocoj ob 23.30 in jutri ob 23.10. Danes bosta nastopila brazilska kantavtorja Antonio Carlos Jobim in Caetano Veloso, ki sta ob tej priložnosti prvič nastopila skupaj, jutri pa Ivano Fossati, ki je prejel nagrado za svoj Discanto, letošnji najboljši italijanski album.
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: La storia di Pearl White (kom., ZDA 1947, r. George Marshall, i. Betty Hutton)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1984
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Variete: Striscia la no-tizia
20.40	Nadaljevanka: Dallas
21.45	Aktualno: Forum
22.45	Aktualno: Scene da un matrimonio
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Variete: Striscia la no-tizia (pon.)
1.15	Nanizanki: Marcus Welby M. D., 2.15 L'ora di Hitchcock
RETE 4____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Cele-ste, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-
mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Top Se-cret
20.35	Film: I giorni del com-missario Ambrosio (krim., It. 1988., r. Ser-gio Corbucci, i. Ugo Tognazzi, Carlo Delle Piane)
22.35	Ekološka oddaja: Gaia
23.05	Tednik: Cadillac
23.35	Rubrika: Veliki golf 0.35 Astrološka rubrika 0.45 Film: Jovanka e le al-
tre (dram., It.-ZDA 1960, r. Martin Ritt, i. Silvana Mangano)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nan.: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide,
12.00	Charlie s Angels,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy days
14.30	Glasbena oddaja: Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
18.45	Nanizanke: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton, 20.00 Cri Cri
20.30	Film: Non ci resta che piangere (kom., It. 1984, r-i. Roberto Benigni in Massimo Tro-isi)
23.20	Reportaža: Jonathan 0.10 Nanizanke: Vietnam addio, 1.10 Mike Ham-mer, 1.10 Benson
ODEON_______________
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Film: Jennifer (dram., ZDA 1953, r. Joel New-ton, i. Ida Lupino, Robert Nichols)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Nad.: Pasiones
22.00	Rubrika o zdravju
22.30	Film: Madame Claude N. 3 (kom., Fr., r. Christian Gion, i. Nicole Calfan, Francis Hus-ter)
TMC__________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 Adorabili creature
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	TV film: Morte in TV (krim., ZDA 1980, r. William Wiard, i. Su-san Pleshette, Barry Newman)
16.50	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto, cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	TV film: Baby M (dram., ZDA 1988, r. James Sadwit, 2. del)
22.25	Top šport: nogomet za EP 1992 Danska-Ju-goslavija
0.20 Večerne vesti 0.40 Nan.: Chicago Story
TELEFRIULI__________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Lo zio d'A-merica
20.30	Film: Un avventuriero a Tahiti (kom., 1966)
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Rubrika o obrtništvu 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
SLOVENSKE MREŽE •
TV Slovenija 1________________J
9.00 Spored za otroke in mlade: Živ žav
9.50 Komedija: Narodni poslanec (B. Nušič, pon.)
11.10 Nan.: Nekoč v Lizboni (pon.)
12.00	Video strani
14.45	Video strani
14.55	Žarišče (pon.)
15.25 Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarni oddaji: Atlantik, 17.55 Po sledeh napredka
18.30	Spored za otroke in mlade: Križem kražem
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Nevarne poteze (dram., Švi. 1983, r. Richard Dembo, i. Michel Piccoli)
21.45	Dok. oddaja: NUK v Ljubljani
22.00	Dnevnik in vreme
22.20 Pesem angelov
22.55	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Poirot Agathe Christie ter dokumentarni niz .Zgodba o Hollywoodu (7. del)
| TV Koper_________________________
12.30	Tenis - Masters v Frankfurtu
18.30	Spored v slovenščini
18.45 Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca, vmes risanke Sealab 2020 in Laurel & Hardy
20.30	Dokumentarna oddaja: Človek in zemlja
21.15	Nanizanka: Mod Sguad e i ra-gazzi Creer
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis - Masters v Frankfurtu
TV Slovenija 2________________
16.00	Satelitski poskusni prenosi
18.00	Dok. oddaja: Po brezkončnosti sveta - Everest ni dovolil
18.30 Slovenci v zamejstvu
19.00	Studio Maribor: Poslovna borza, 19.15 TV Ruleta
19.28 Za EP v nogometu 1992: Danska-Jugoslavija (iz Kjobenhavna) 21.20 Žarišče
21.50	Svet poroča
22.50	Glasbena oddaja: Novi rock 9000
RADIO ■ RADIO • RADIO •
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Soft mušic;
9.15	Variete: Ulica Castaldi (pon.);
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Veliki uspehi Beatle-sov; 12.00 Glej, kaj ješ; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Revija ZCPZ v Kulturnem domu v Trstu; 12.50 Orkestralna glasba;'T3.20 Poslušali boste; 13.30 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Literarne podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 10.00 Dan reformacije; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Studio 26; 20.00 Zborovska glasba po želji; 20.25 Z našimi interpreti;
21.05	Knjižni trg; 21.30 Iz opere Samorog; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Žgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tijdna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...;
16.00	Moderato con brio,- 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
EPORTUl PORTRET

Patrizio Oliva
Tudi za Patrizia Olivo je napočil čas povratka. Tako kot pred leti Ray »Sugar« Le-onard in, nedavno, George Foreman, se tudi neapeljski boksar vrača na ring potem, ko je bil že najavil svoj umik iz športne arene. Oliva je obesil boksarske rokavice na klasični klin pred dvema letoma, potem ko je izgubil dvoboj za svetovni naslov v velter kategoriji. To je bil njegov prvi in edini poraz v bogati profesionalni karieri, zato ni iz trte izvita trditev, ki so jo ob njegovem umiku zapisali domala vsi italijanski športni časopisi: Patrizio Oliva je bil najboljši italijanski boksar 80. let.
Oliva je zaslovel v italijanskem športnem svetu na olimpijskih igrah v Moskvi. Takrat 21-letni kodrasti visokorasli mladenič je osvojil zlato kolajno v super lahki kategoriji, potem ko je v finalnem dvoboju premagal domačina Konakbajeva.
Kot je bilo lahko predvideti, je nekaj mesecev zatem prestopil med profesionalce. Najprej je osvojil naslov evropskega prvaka, po zmagi nad Argentincem Ubal-dom Saccom pa je osvojil še svetovni naslov. Dvakrat je naslov uspešno obranil, tretjič pa je moral kloniti boljšemu nasprotniku. Med profesionalci je boksal skupno 52-krat: zmagal je 51-krat, od teh 21-krat s KO.
Vrnitev na ring po dveh letih premora niso mačje solze, niti za Olivo ne. V kraju Campione dTtalia se bo srečal z evropskim prvakom velter kategorije, Angležem Kir-klandom Laingom, ki zaseda 8. mesto na svetovni lestvici WBC. Laig je boksarski hrust, ki razpolaga z močno pestjo, na ringu pa je zelo neokreten. Oliva je povsem drugačen boksar. Je izrazit tehnik in po tej plati celo spominja na Tržačana Nina Ben-venutija. Je hiter, natančen, zelo spretno se zna nasprotiku umikati in ga nato zadeti, ko se le-ta »odkrije«.
CRONACA Dl UNA MORTE ANNUNCIATA — Kronika napovedane smrti. It. 1987.	V sredo, 14. novembra, ob 20.30, na RAI 2.
Dramatični film. Francesco Rosi slovi kot avtor velikih družbeno-zgodovin-skih fresk o polpretekli podobi Italije (Salvatore Giuliano in Uomini contro, ki bo na sporedu Rete 4 v petek, 16. 11. ob 0.55). V zadnjih letih, pa se je angažirani neapeljski režiser posvetil globljim temam. Rosijevi najnovejši filmi še vedno odražajo režiserjev južnjaško nastrojeni temperament, a so opustili tipične kategorije družbenokritične analize ter se posvetili romanesknemu. To velja tako za njegovo vrhunsko priredbo Bizetove opere Carmen (1984) kot za priredbo Mar-guezovega romana Kronika napovedane smrti. V tej krvavi zgodbi ljubezni, strasti, ljubosumja in maščevanja, v kateri vročekrvna brata hočeta maščevati onečaščeno nedolžnost njune sestre navzlic usodni nemoči vseh, nastopajo Rupert Everett, Ornella Muti in Irene Papas.
r V11	3 E O NOTES
Odda Posta Ura: _ ^ >	ja:
	ja: ■ : •
ITALIJANSKE TV MREŽE
II
' i i



I
O*
o
»o
D
E
				
/	RAI 1	1 1	RAI 2	j |	RAI 3
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Nanizanka: Fuori legge
11.00	Kratke vesti
11.05	Film: La damigella di Bard (dram., It. 1936, r. Mario Mattoli, i. Emma Grammatica), vmes (11.55) kratke vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Pajek - spretni lovec, nato risanke
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Dokumentarec:_ La macchina meravigliosa - Želodec in črevesje
22.45	Kratki film s Stanom Laurelom in Oliverjem Hardyjem
23.00	Dnevnik
23.10	Gala večer za avtorsko vino
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Lorentz e figli
9.30	Zgodbe naših gradov
10.00	Film: Camilla (dram., It. 1954, r. Luciano Emmer, i. G. Ferzetti)
11.25	Nan.: II brivido delllmprevisto
11.50	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in medicinska rubrika
13.45	Politična tribuna
14.00	Nad.: Beautiful, 14.45 Destini
15.35	Film: II forte del massacro (vestern, ZDA 1958, r. Joseph New-man, i. Forrest Tucker)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport in Rock Cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Aktualno: Ostalo... na kroniki, vmes nanizanka in pričevanja
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Nagrada Tenco '90
24.00	Dnevnik, vreme in horoskop 0.25 Film: L'amico di Vincent (dram.,
Fr. 1983, r. Pierre Granier-Defer-re, i. Philippe Noiret)
Balada o neuklonljivem Texu Willerju
Tudi junaki iz stripov so si zmagoslavno priborili prostor med Klasiki naše kulture. V zgodovini italijanskega vesternskega stripa ima gotovo pomembno mesto Tex VViller, pošteni in človeški kavboj,
pravice je posvečena oddaja, ki bo na sporedu ob 15. uri po tretji državni mreži.
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Življenje živali, Nastajanje celine, II bel mangiare, Dežele v ogledalu - Sicilija
14.00	Deželne vesti
14.30	Raziskava o mestu knjige
15.00	Izobraževalna oddaja: Una bal lata per Tex
15.30	VN Avstralije v superbikeu
16.00	Rubrika: Rally
17.00	Nanizanki: I mostri - IL grande campione, 17.30 Throb - Nozze di buffalo
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Samarcanda
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose mai viste
0.30 Dnevnik - v kiosku
ZASEBNE TV POSTAJE -
CANALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: I milionari (kom., ZDA 1949, r. Charles Lamont, i. Majorje Main)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1984
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Kviz: TeleMike
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Striscia la notizia
1.15	Nanizanki: Marcus Welby M. D., 2.15 L'ora di Hitchcock
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Cele-ste, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Gosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.: Top Secret
20.30	Film: La cruna delTa-go (krim., ZDA 1981, r. Richard Marguand, i. Donald Sutherland, Kate Nelligan)
22.50	Tednik: Kronika
23.35	Aktualnosti: Tehnologija in roboti, 0.05 Gara TV
0.50 Astrološka rubrika
1.00	Film: La battaglia delle aguile (vojni, VB-Fr. 1976, r. Jack Gold, i. Cristopher Plummer)
ITALIA 1_____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nan.: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide,
12.00	Charlie s Angels,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy days
14.30	Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanki: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: College (kom., It. 1984, r. Castellano-Pi-
polo, i. Federica Moro, Christian Vadim)
22.25	Aktualno: Miti, mode in rock'n roli
22.55	Variete: Capolinea
23.25	Rubrika: Grand Prix
0.40 Nanizanki:	Mike
Hammer, 1.40 Benson
ODEON_______________
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Film: Vincere per vi-vere (dram., ZDA 1986, r. Delbert Mann, i. Su-san Blakely)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film:	Delta force
(pust., ZDA 1986, r. Menahem Golan, i. Chuck Norris, Lee Marvin)
23.00	Šport: American bali
23.30	Film: Stupro (dram., ZDA 1976, r. Lamont Johnson, i. Margaux Hemingway)
TMC___________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 Adorabili creature
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Furto su misura (kom., ZDA 1962, r. Ge-
orge Marshall, i. Rita Hayworth, Rex Harri-son)
16.40	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto, Cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: I diamanti dell'-ispettore Klute (krim., ZDA 1973, r. Tom Gri-es, i. Robert Duvall, Donald Sutherland)
22.15	Montreaux Jazz Festival: Haden Rubalcaba Motian
23.10	Večerne vesti
23.30	Film: L'urlo della battaglia (vojni, ZDA 1962, r. Jeff Chandler)
1.20	Nanizanka
TELEFRIUU__________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Lo zio d’A-merica
20.30	Dok.: Črno in belo
21.30	Aktualno: Prva stran
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanka
24.00	Nočne vesti
TELE 4_____________
SLOVENSKE MHE^E ■
TV Slovenija 1________________|
9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.25 Šolska TV: Oddaja za učitelje, 9.40 dokumentarni niz Pustolovščina slikarstva
10.10 Mozaik. Tečaj angleščine za najmlajše, 10.25 Slovenci v zamejstvu
10.55	Nan.: Zakon v Los Angelesu
11.40	Video strani
14.40	Mozaik (pon.)
15.25	Žarišče (pon.)
15.55	Nan.: Poirot Agathe Christie
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.05	Teleski '90
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Alf
19.00	Risanka in TV okno
19.30 Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Podmornica (zadnji del)
21.00	Tednik
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Nočni program Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Poirot Agathe Christie
23.25	Video strani
| TV Koper__________________________
12.30	Tenis - Masters v Frankfurtu
18.30	Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca, vmes nanizanka Woobinda 19.50 TV debata
20.30	Videoglasba: Tutti Frutti
21.15	Nanizanka: Mod Sguad e i ra-gazzi Creer
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis - Masters v Frankfurtu
TV Slovenija 2	_____________
16.00	Poskusni satelitski programi
17.30	Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Dok.: Divji svet živali
21.00	Mali koncert: Nocturno (J. Christian Bach)
21.10 Dok.: Pionirji sodobne kirurgije
22.00	Večerni gost: Lojze Kolman 22.40 Komedija na slovenskem odru:
Ivan Vasiljevič (M. Bulgakov, postavitev SSG Trst)
RADIO ■ RADIO • RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8^10 Slovenski esej; 8.40 Melodije; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarija; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Svet skozi lunin pogled; 12.15 Solisti; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba: 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1941-1945; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.05 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Glasba velikih mojstrov; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Pisali so nam...; 11.30 Italia-na; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba;
10.00	Nočni glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom;
20.00	V svetu knjige; 21.00 Nočni program - glasba.
m
t
FILMI NA MALEM EKRANU
\G»FW\LEK\
Neminljivi šarm
Zadnje slike Marlona Branda kažejo kot moškega, ki je na tem, da bo klonil pod bremenom stotih kilogramov telesne teže in bridke družinske tragedije: sin Christian je že nekaj mesecev v zaporu zaradi uboja Daga Drolleta, nasilnega zaročenca sestre Cheyenne, od 1. novembra pa je mlado dekle, ki je pred kratkim povila Drolletovega sina Tookieja, v bolnišnici zaradi poskusa samomora.
Kljub nesrečam, ki so se zgrnile nanj, se je veliki igralec, morda edini še živeči filmski mit, zdramil iz otopelosti in se postavil pred javnostjo ne samo zaradi svojega antikpnformizma, ki ga ni zapustil niti v tej težki preizkušnji, ampak tudi zaradi svoje izredne profesionalnosti in odlične igralske interpretacije.
Od leta 1972, ko je izšel Bertoluccijev Poslednji tango v Parizu, igralec ni nikoli hotel sprejeti glavne vloge in se je omejil le na kratke prizore v različnih filmih, ki pa so se nepozabno vtisnili v spomin gledalcev: pomislimo le na polkovnika Kurtza iz Apocalypse Now Francisa F. Coppole.
V filmu The Freshman Andrewa Bergmana je Brando zopet protagonist, mafijski velikaš Carmine Sabadini, mentor in zaščitnik mladega študenta Matthewa Bro-dericka. Kritiki so nad filmom navdušeni in že se govori, da bo stari zvezdnik zopet resen kandidat za Oskarjevo nagrado, kljub svojim polemičnim stališčem do ameriške filmske akademije.
Brandova interpretacija v novem filmu nedvomno spominja na starega Corleoneja iz Coppolovega Botra (na sliki prizor iz filma) in verjetno se je stari filmski lisjak prav zabaval, ko je citiral samega sebe. Vsekakor je zvezdnik kljub obilnosti ohranil svoj izredni talent in igralski šarm.
LA CRUNA DELL'AGO — Eye of the Needle — Iglino oko, ZDA 1981.
V četrtek, 15. novembra, ob 20.30, na Rete 4.
Vohunski film. Zanimiva je predvsem filmska zgodba, ki je nastala po uspešnici romanopisca Kena Folleta in ki spominja na vzdušja in pripovedi Forsytha ali Le Carreja. V Angliji prvih nemških bobnih napadov in pred izkrcanjem v Normadiji (leta 1940-44) operira tudi izredno spreten agent nacistične vohunske mreže, skrivnostni »Die Nadel« (Igla). Die Nadel podrobno informira svoje kolege v domovini o angleških vojnih tajnih ter uspešno izpolnjuje svojo težko nalogo, dokler se ob samotni škotski obali ne vkrca na podmornico, ki ga bo peljala naravnost do Hitlerja. Na samotnem otoku sreča namreč usodno žensko, ženo pohabljenega angleškega pilota... Poleg kakovostne režiserske realizacije (Richard Marguand) in ustrezne glasbe (Miklos Rozsa) je vredno opozoriti še na odlični interpretaciji Donalda Sutherlanda in Kate Nelligan.
VIDEO NOTES
Oddaja:'.:.:........
Postaja: v r	.	-' v
Ura:_________________
v______________________y
r
ITALIJA N S K E TV MREŽE
RAI 1
I
1

6.55	Aktualno: Uno mattina 10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: La vitta e bella (kom., It. 1943, r. Carlo L. Bragaglia, i. Anna Magnani), vmes vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Vojna mravelj
14.45	Risanke
15.00	Dok.: O nastanku Rima
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nan.: Cose dellaltro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Politična tribuna
20.45	Film: I figli del Capitano Grant (pust., VB 1962, r. Robert Steven-son, i. Hayley Mills, Maurice Chevalier)
22.25	Film s Stanliom in Olliom: La bugia (1930), nato dnevnik
23.10	Noč rocka: Paul McCartney
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintomi 0.40 Petrarcov Canzoniere
7 r
RAI 2
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Lorentz e figli
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
10.00	Film: I morti non pagano le tas-se (kom., It. 1952, r. Sergio Grie-co, i. Tino Scotti)
11.25	Nan.: II brivido dell imprevisto
11.50	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nad.: Beautiful, 14.30 Destini
15.20	Film: Donatella (kom., It. 1956, r.
Mario Monicelli, i. Elsa Marti-nelli, Walter Chiari)
17.00	Kratke vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport, Rock Cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: La TV pub attendere
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Dokumentarec: Črni orkester 0.10 Dnevnik, vreme in horoskop 0.25 Film: Lo chiameremo Andrea
(kom., It. 1973, r. Vittorio De Sica, i. Nino Manfredi, Marian-gela Melato)
7 r
RAI 3
12.00	Vabilo v gledališče: Adelchi (Manzoni, r. Orazio Costa Gio-. vangigli, i. Tino Carraro, Ilaria Occhini, Gabriele Lavia, 1. del)
14.00	Deželne vesti
14.30	Aladinova svetilka
15.30	Gimnastika (iz Catanie)
16.30	Rokomet: Brixen-Ortigia
17.00	Nanizanki: I mostri - Tocca ferro arriva Charlie, 17.30 Throb -Giochi di societa
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Posebna oddaja: Chi l'ha visto?
23.00	Večerni dnevnik
23.05	Glasbeni variete: L importante e esagerare (z E. Jannaccijem)
23.40	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
24.00	Nočni dnevnik
0.30 Pred 20 leti
Nočni rock o turneji Paula McCartneyja
Ob pozni nočni uri prva državna mreža zopet ponuja poslastico za ljubitelje rocka. Ob 23.10 je namreč napovedana posebna oddaja o Paulu McCartneyju (na sliki). Nekdanji Beatle je pravkar izdal trojni album v živo z naslovom Tripping the Live Fantastic, nekakšno glasbeno kroniko zadnje svetovne turneje, ki ga je popeljala od Ria de Janeira do Liverpoola. Med skladbami v albumu je tudi Birthdav, poklon pred 10 leti umrlemu tovarišu-prijatelju Johnu Lennonu.
ZASEBNE TV
POSTAJE
CANALE 5____________
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: La sposa sognata (kom., ZDA 1950, r. Sidney Sheldon, i. Cary Grant)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari geni tori, 14.15 II gioco deli« coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1984
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. 11 prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Variete: Buon comple-anno Canale 5
23.15	Film: Melodrammore (kom., It. 1978, r. Mau-rizio Costanzo, i. Enri-co Montesano)
1.10	Striscia la notizia
1.30	Nanizanki: Marcus Welby M. D. - Sapore di šale, 2.30 L’ora di Hitchcock
RETE 4____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Cele-ste, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.: Top Secret
20.35	Film: Assassinio allo
specchio (krim., VB 1980, r. George Hamilton, i. Elisabeth Tay-lor, Angela Lansbury)
22.40	Rubrika: Ciak _
23.30	Aktualnosti: Živeti v Turinu
23.00	Tednik: Kronika (pon.)
0.45 Astrološka rubrika
0.55 Film: Uomini contro
(vojni, It. 1970, r. Fran-cesco Rosi, i. Mark Frechette, Gian Maria Volonte)
ITALIA t____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nan.: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide,
12.00	Charlie s Angels,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy days
14.30	Radio Carolina 7703 (vodi Kay Sandvik)
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanke: Il mio ami-co Ultraman, 19.30 Časa Keaton, 20.00 Cri Cri, 20.30 21 Jump Street, 21.30 Scuola di football
22.30	Rubrika: Calciomania
23.30	PlayboyShow
1.35	Nanizanke:	Mike
Hammer, 1.35 Appar-tamento in tre, 2.05 Benson
ODEON_______________
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Film:	Suggestione
(dram., ZDA 1948, r. Claude Binyon, i. John Payne)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Nad.: Pasiones
22.00	Rubrika o zdravju
22.30	Dok.: Emozioni nel blu
23.00	Film: Dedicato a una stella (dram., It. 1976, r. Luigi Cozzi, i. Pamela Villoresi)
0.30 Rubrika o motorjih
TMC__________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 Adorabili creature
10.30	Nad.: Terre sconfinate, ll.ISPotere
12.00	Kosilo z VVilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	TV film: Concorso per miss America (kom., ZDA 1076, r. Robert Day, i. Farrah Fawcett)
16.30	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop
per il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto, cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane (vodita Fabio Fazio in Stefane Bicocchi)
21.30	Nanizanka: Matlock
22.30	Šport: Mondocalcio
24.00	Nočne vesti
0.20 Film: Giochi particola-ri (dram., It. 1971, r. Franco Indovina, i. Marcello Mastroianni, Virna Lisi)
TELEFRIULI__________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Deželna kronika
20.30	Nad.: Cartesio (i. Ugo Cardea, 1. del)
21.45	Rubrika: Album
22.30	Nočne vesti
24.00	Nanizanka 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
SLOVENSKE N\ R E 2 E •
______TV Slovenija t________________1
9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Delfin Flipper
9.25 Dokumentarni niz: Pionirji sodobne kirurgije (3. del)
10.10	Nadaljevanka: Podmornica (pon. 4. dela)
11.05	Video strani
15.10	Video strani
15.20	Žarišče (pon.)
15.50 Sova (pon.)
16.55 Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Mozaik. Tednik (pon.)
18.05	Spored za otroke in mlade: dokumentarec Gradovi, 18.45 nanizanka Hov!
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dok.: Nebu naproti (8. del)
21.20	Nan.: Zakon v Los Angelesu
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Beli ples (dram., ZDA 1982, r. Samuel Fuller, i. Kristy McNichol, Paul Winfield)
0.30 Video strani
TV Koper
12.30	Tenis - Masters v Frankfurtu
18.30	Spored v slovenščini
18.45 Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca, vmes risanki Sealab 2020 in Don Chuck, il castoro
20.20 Dokumentarna oddaja: Manjšine, evropsko bogastvo
20.30	Nadaljevanka: SKAG (3. del)
21.15	Nanizanka: Mod Sguad e i ra-gazzi Creer
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis - Masters v Frankfurtu
TV Slovenija 2
16.00	Poskusni satelitski prenosi
17.30	Studio Maribor: Tele M
19.00	Ansamebel Nika Zajca
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Oči kritike
21.10 Koncert Tria Novšak v Zemonu
22.00	Skupščinska kronika
22.30	Poskusni satelitski prenosi
RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Evergreeni; 9.30 To je življenje; 9.40 Melodije; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: To pa si velja zapomniti; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: antologija slovenske violinske glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis;
6.30	Jutranjik in cestne informacije;
7.00	Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, ,12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfopija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio;
16.32	Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy;
18.32	Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
1

FILMI NA MALEM EKRANU
PLOE.CK TERNA
Mike Olfield
AMAROK
Mike Olfield se je rodil v Readingu leta 1953. Komaj 20-leten je izdal svojo prvo ploščo Tubolar Beliš in vzbudil pozornost, ker je na vsa glasbila igral sam. Gotovo mu je album prinesel dokajšnjo slavo, vendar sledilo je tudi veliko neuspehov. Vsem je bilo jasno, da bo avtor tako izvrstno delo s težavo v kratkem ponovil.
Komaj leta 1983 je Olfield doživel nov uspeh z LP ploščo Crises, na kateri je zbral tudi pesmi, ki so jih peli več ali manj znani pevci. Taki sta, denimo, Moonlight Sha-dow (pela jo je Meggie Reilly) in In High Places (pel jo je Jon Anderson, član skupine Yes). Sledili so drugi neuspehi, verjetno zato, ker je Olfield poudarjal predvsem tekste in popolnoma zanemarjal glasbeni stil, ki je predstavljal njegovo največjo značilnost. Med drugim je izdal plošče Hergest Rige (1974), Ommadown (1975), Platinum (1979), Qe 2 (1980), Five Mils Out (1982), Discovery (1984), Killing Fields -The Complete Olfield (1985), Islands in Earth Moving.
Pred kratkim je izšla nova velika plošča Amarok, ki oznanja velike sprememb,e. Takoj je jasno, da je to eno njegovih najboljših del. Olfield je dokazal sposobnost, da lahko iz naj preprostejših melodij povzema neverjetno kopico glasbenih variacij, ki izstopajo in se obenem vežejo med seboj. Pri poslušanju plošče lahko dojamemo mojstrski izliv najbolj izdelanih in čistih zvokov. Kot zanimivost nam Amarok prinaša zbirko najrazličnejših glasbenih stilov, kot so flamenko, ciganska glasba, angleški folk, afriške melodije in celo renesančna glasba.
Pri uresničitvi plošče so sodelovali Pad-dy Malduy (član skupine Chieftains) in skupina afriških glasbenikov.
ASSASSINIO ALLO SPECCHIO — The Mirror CracITd, VB 1980.
V petek, 6. novembra, ob 20.35, na Rete 4.
Detektivski film. Ljubitelji detektivskih romanov Agathe Christie dobro poznajo njeno značilno junakinjo, miss Jane Marple, brihtno in živahno gospo srednjih let, ki ob gojenju cvetic razvozla še vrsto zagonetnih detektivskih ukan. Prav tako uspešna je kot njen moški kolega, brkati Hercule Poirot, zato jo nečak, sicer inšpektor londonske policije James Fox, prosi za pomoč pri preiskavi zapletenega primera. Osivela zvezda Liz Taylor mora nastopiti v vlogi Marie Stuarde v filmu, ki ga snema režiser in njen mož Rock Hudson. Pri tem jo skuša na vsak način oškodovati zavistna kolegica Kirn Novak. Začarani krog dopolnjujeta producent Tony Curtis in snemalna tajnica Geraldine Chaplin. Na kraju snemanja pride do umora dveh žensk, zato je pravi čas, da nastopi prodorna »detektivka«, miss Marple, ki jo tokrat odlično pooseblja Angela Lansbury.
/	N
VIDEO NOTES
Oddaja:. ..............
Postaja:	______
Ura:___________________
V_______________________J
Kaj se zgodi, če živo legendo bluesa vprašate o dogajanju na sodobnem glasbenem prizorišču? B.B. (Blues Boy) King vam bo odgovoril, da so najboljši rockerji zadnjih let Irci skupine U2, ki so po Beatlih edini prepričljivo osvojili Združene države Amerike in opozarjajo množice oboževalcev na najbolj pereče socialne probleme. Povedal vam bo tudi, da na bluesu temelji vsa sodobna glasba, celo rap, ki bo po njegovem mnenju zaradi priljubljenosti med temnopoltim prebivalstvom še pridobil na veljavi.
Tako je Riley B.B. King odgovoril novinarjem, ko se je z Rayem Charlesom in skupino Philip Morris Band te dni mudil na turneji po Italiji. The King in The Genius namreč nastopata na svetovni turneji, ki ju bo popeljala v 19 mest enajstih različnih držav. Turnejo prireja znana tvrdka Philip Morris, ki že od leta 1985 zaupa skupino odličnih glasbenikov svetovno priznanemu vodji, zraven pa privabi še nekaj pravih zvezd. Kinga in Charlesa spremljajo med drugimi Ray Brown, eden največjih kontrabasistov v zgodovini jazza, Harry »Suits« Edison, Urbie Green in Kenny Burrell, vodi pa jih Gene Harris, izkušeni glasbenik in nadpovprečno nadarjeni pianist. Taki sestavi navadno pogojujejo izvajalce, ki so sicer kot solisti na odru v središču pozornosti: to se je v dosedanjih nastopih s Philip Morris Band poznalo predvsem Kingu, ki se očitno ni znašel v družbi, medtem ko se je Charles tokrat izkazal za prilagodljivejšega.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Marjan Kemperle Glasba: Daniela Duic v sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujejo: Damiana Ota, Andrej Šik in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP, RTV in
Knzmancic
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
DVE BASNI
O krokarju, lisjaku in inflaciji
Krokar je sedel na veji, zavedajoč se svoje pomembnosti, saj je nastopal že v številnih basnih. V kljunu je držal zelen bankovec za 50.000 dinarjev. (Pozor na to edino pomembnejšo razliko od klasične basni!)
Krokar je bil ves zelen. (Pozor na to manj pomembno razliko!) Ves zelen pa je bil iz dveh razlogov. Mislil si je namreč: če bi avtor basni pred leti odpotoval kot zdomec v Nemčijo in bi tam pisal trapaste zgodbe, potem bi sedaj držal v kljunu prav tako zelen bankovec, toda za pet mark, ki bi bil pa dosti več vreden, kot ta za
50.000	dinarjev. Zato je bil krokar zelen od zavisti. (Zavidal je vsem nemškim krokarjem!)
Drug povsem banalen in ne literaren razlog za dejstvo, da je krokar bil zelen, pa je v dejstvu, da bankovci za 50.000 dinarjev gredo ob barvo.
Sledi šablona. Lisjak postopa.
»O, kako si lep! Pa še ta tvoj glas!«
»Kra, kra, kra«.
»Osel, spustil si denar. Hvala. Zdravo.«
Gre. Krokar pa z dolgim nosom.
Za konec še majhen traktat o varčevanju. Lisjak si je za gotovino takoj kupil kos sira, medtem ko bi neumni krokar držal denar v kljunu vsaj še nekaj dni. (Tehnično gledano gre pri tem za postopek varčevanja!) Po preteku teh nekaj dni, bi se le spomnil, da si za ta denar lahko kupi sir. Dobil pa bi ga bistveno manj, kot ga je dobil lisjak.
NAUK: Če spoštovani bralec ni sam zase prišel do nauka, potem mu res ni pomoči.
Borivoj Repe
O ovcah in volkovih
Volkovi so se naenkrat začutili silno ogroženi od ovce in koze. Pričeli so opozarjati na pretečo nevarnost kopičenja drobnjadi v črede. S prsti so kazali na številna nasilna dejanja, ki so jih izvršili backi nad nebogljenimi volkovi.
Kot odgovor na zbiranje v črede, so se tudi sami pričeli zbirati v krdela. Obenem je tudi njihov vodja Vuk preteče opozarjal, da so tropi ovac in črede koza velika nevarnost za njihov rod. Govoril je, češ da bosta ovčje blejanje in kozje meketanje utišala volčje tuljenje.
Ovce in koze pa so se kar naprej stiskale v črede in blejale, oziroma meketale.
Volkovi so končno rešili spor na čisto intelektualen in human način, z dvema argumentoma ad hominem: s kremplji in zobmi.
NAUK: Z dobrimi argumenti lahko prijatelje vedno prepričaš, da imaš prav.
/7
Tedenski pregovor:

Velik je tisti, ki mu še lahko preštejemo napake.
(talmud)
Spominski datumi:
□	Pred 15 leti: 10. 11. 1975 sta italijanska in jugoslovanska vlada v Osimu podpisali sporazum o rešitvi mejnih vprašanj in sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med obema državama.
□	Pred 70 leti: 12. 11. 1920 je bila podpisana Rapalska pogodba, s katero sta bili Primorska in Istra priključeni Italiji.
□	Pred 70 leti: 13. 11. 1920 je bila razpuščena Konsumna zadruga članov Narodne in delavske organizacije v Trstu. Ustanovili so jo 21. 3. 1909.
K'
□ Pred 45 leti: 15. 11. 1945 so v Gorici javno zažgali slovenske knjige,

LJUBLJANA
Opera SNG
Nocoj, 10. 11., ob 19. uri: opera Tosca (Giacomo Puccini), z gostoma Tiziano Šojat, solistko opere v Karlsruheju in tenoristom Kru-noslavom Cigojem, dir. Lovrenc Arnič.
V	četrtek, 15. 11., ob 19. uri: opera Carmen (Georges Bizet), dir. Lovrenc Arnič.
V	soboto, 17. 11., ob 19. uri: opera Lucia di Lammermoor (Gaeta-no Donizetti), dir. Loris Voltolini, kot gost poje Paola Scalera, solistka iz milanske Scale.
V	sredo, 21. 11., ob 20. uri: opera Carmina burana (Carl Orff), dir. Lovrenc Arnič (ponovitev 24. 11.).
Drama SNG
Nocoj, 10. 11., ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež. Vinko Moderndorfer.
V	sredo, 14. 11., ob 19.30: Sanacija (Vaclav Havel), rež. Dušan Mlakar.
Mala drama
V	četrtek, 15. 11., ob 20. uri: Preobrazba (Kafka-Rozman), rež. Lojze Rozman.
V	petek, 16. 11., ob 20. uri: monodrama Blagi pokojniki, dragi možje (Aldo Nicolai), rež. Boris Kobal, nastopa Polona Vetrih.
V	soboto, 17. 11., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič.
Mgl
Nocoj, 10. 11., ob 19.30: Dundo Maroje (Marin Držič), rež. Zlatan Doric, igra Janez Hočevar-Rifle (ponovitev 14. 11.).
V	ponedeljek, 1^. 11., ob 19.30: Ivona, princesa Burgundije (Wi-told Gombrovvicz), rež. John Paul Cook (ponovitvi 13. in 15. 11.).
V	petek, 16. 11., ob 19.30: Hišnik (Harold Pinter), rež. Jaša Jam-hik, gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja.
Mladinsko gledališče
V	ZGORNJI DVORANI danes, 10. 11., ob 17. uri: Butalci (Fran Milčinski-Ivo Svetina), rež. Zdravko Zupančič.
Lutkovno gledališče
NA VELIKEM ODRU nocoj, 10. 11., ob 19.30: Ta veseli dan ali Lefizelj se ženi (Ervin Fritz), rež. Vinko Moderndorfer.
V	KULTURNICI v ponedeljek, 12. 11., ob 17. uri: Pravljica iz vitrine - Sivčkovi spomini (Matjaž Loboda), rež. Matjaž Loboda.
V	KULTURNICI v četrtek, 15. 11., ob 17. uri: Radovedni slonček, avtor in rež. Božo Vovk.
V	PODSTREHI LGL v petek, 16. 11., ob 17. uri: Sovji grad (Franz p°cci), rež. Matjaž Loboda.
j^OVA GORICA PDg Nova Gorica
V	SOLKANU v četrtek, 15. 11., ob 20. uri: Vida Grantova (Ferdo ^0zak), rež. Katarina Pegan.
kulturni dom
, v VELIKI DVORANI danes, 10. 11., ob 9.30, 11. in 16. uri: za uonma velikega polžka - otroška predstava Krava v cirkusu, gostje Plesno gledališče iz Celja.
V MALI DVORANI v petek, 16. 11., ob 17. uri: v okviru abonma-malega polžka - Tobija (Zdenek Florian), gostuje lutkovno gledišče KUD Kobanci iz Kamnice pri Mariboru (ponovitve 17. 11. 0b 9-30, 11. in 16. uri).
**°Rtorož
Av<Utorij
petek, 16. 11., ob 20.30: Vdove (A. Kertesz), rež. Mile Korun, 9°stuje Mestno gledališče ljubljansko.
ČEDAD
Gledališče Ristori
V nedeljo, 11. 11., ob 21. uri: II burbero benefico (Carlo Goldoni), i. Mario Carotenuto, priredba Roberta Lericija.
VIDEM
Palamostre (Trg Paola Diacona)
Nocoj, 10. 11., ob 20.45: Le bugie hanno le gambe lunghe (Eduar-do De Filippo), rež. Giancarlo Sepe (ponovitev 11. 11.).
Auditorium Zanon
Nocoj, 10. 11., ob 21. uri: v okviru sezone gledališča Contatto -L'aumento (George Pereč), rež. Alessandro Marinuzzi, nastopa Gledališka skupina CSS (ponovitev 11. 11.).
koncerti	.		
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	GALLUSOVI DVORANI v petek, 16. 11., ob 20. uri: za zeleni abonma - koncert Simfonikov TV Slovenija, dir. Marko Munih, solisti Primož Ramovš (orgle), Ana Pusar-Jerič (sopran), Ana Jovanovič (mezzosopran), Jurij Reja (tenor), Neven Belamarič (bariton), sodeluje Komorni zbor TV Slovenija (Ramovš, Mozart).
Festival
V	VITEŠKI DVORANI v sredo, 14. 11., ob 19.30: klavirski recital Igorja Dekleve (Dekleva, Chopin, Debussy, Gershwin, Granados).
PORTOROŽ
Avditorij
Nocoj, 10. 11., ob 20. uri: koncert skupine Laibach v okviru turneje Spieltour.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 19. 11., ob 20.15: koncert Kvarteta pozavn Branimirja Slokarja iz Švice.
GORICA
Gledališče Verdi
V	ponedeljek, 12. 11., ob 20.30: v okviru'ciklusa Lipizer - Mlada glasba v Evropi z duom kitar Alirio in Senio Diaz.
V	nedeljo, 18. 11., ob 20.30: v okviru ciklusa Lipizer - koncert seksteta Ensemble recherche iz Freiburga.
V	ponedeljek, 19. 11., ob 20.30: v okviru ciklusa Lipizer - nastopa Ensemble Jagues Delecluse iz Pariza.
VIDEM
Palamostre
V	torek, 13. 11., ob 21. uri: v okviru Videmske koncertne sezone -nastopa trio Lorenz (Dvorak, Suk, Smetana).
V cerkvi sv. Kvirina (Ul. Gemona)
V	ponedeljek, 12. 11., ob 20.45: v okviru 15. jesenskega ciklusa orgelskih koncertov - nastopa Luigi Ferdinande Tagliavini (Stora-ce, Pasguini, Albinoni, Walther, Scarlatti, Vivaldi, Respighi). Auditorium Zanon (Ul. Da Vinci)
V	petek, 16. 11., ob 21. uri: v okviru srečanj Glasbenih prijateljev - koncert Filharmonije in državnega zbora Akademije iz Minska.
BUTTRIO
Auditorium Piccini
Nocoj, 10. 11., ob 21. uri: koncert ameriške jazz skupine The Byrds.
PORDENON
Avditorij dijaškega doma
V	nedeljo, 11. 11., ob 16. uri: v okviru ciklusa Musicainsieme -koncert dua Nicola Calzolari - viola in Elisa Patria - klavir (Bach, Brahms, Schubert, Hindemith).
VERONA
Filharmonija
Nocoj, 10. 11., ob 21. uri, in v nedeljo, 11. 11., ob 17. uri: koncert Orkestra veronske Arene, dir. Vahktang Matchavariani (Borodin, Čajkovski).
V	soboto, 17. 11., ob 21. uri, in v nedeljo, 18. 11., ob 17. uri: koncert Orkestra veronske Arene, dir. Daniel Nazareth, pianist Grigorij Sokolov (Čajkovski, Glinka).
PARMA
Kraljevo gledališče (Teatro Regio)
V	nedeljo, 11. 11., ob 21. uri: nastopata pianist Radu Lupu in komorni orkester Deutsche Kammerakademie Neuss, dir. Johannes Goritzki.
V	torek, 20. 11., ob 21. uri: koncert Simfoničnega orkestra Emilije Romagne Arturo Toscanini in violinista Marka Kaplana, dir. Gyor-gy Gyorivanyi (Brahms).
V	četrtek, 22. 11., ob 21. uri: nastopata European Community Chamber Orchestra in violončelist Jacopo Scalfi, dir. Eivind Aad-land (M. Haydn, F. J. Haydn, Grieg).
• Predprodaja pri blagajni gledališča, tudi pismeno s telegrafsko položnico na naslov Teatro Regio, Ul. Garibaldi 16, 43100 Parma. Urnik blagajne (tel. 0521/218678): 9.30-12.30 in 16.30-19.00.
GORICA
Kulturni dom
Nocoj, 10. 11., ob 20.45: v okviru srečanje Teater mladih - ponovitev predstave Happy End, igrajo Antonella Voce in Walter Mramor, nastopa skupina Artisti Associati iz Gorice.
V	torek, 13. 11., ob 11. uri: tiskovna konferenca Kulturnega doma.
V	torek, 13. 11., ob 20.45: v okviru gledaliških srečanj Teater mladih - predstava VVagner Night, nastopa skupina Florian iz Pescare.
V	četrtek, 15. 11., ob 18.30: konferenca na temo Kosovo danes in predstavitev knjige Nadija Vllasija Mojstra mraka na Kosovu -Zapiski iz zapora v Sremski Mitroviči, predava Marjan Drobež.
V	četrtek, 15. 11., ob 20.45: v okviru Gorica Kinema '90 - film Odsevi na koži (VB 1990), rež. Philip Ridley; prir. Kinoatelje.
V	petek, 16. 11., ob 18. uri: ob 9. obletnici KD v sodelovanju z združenjem Endas iz Tržiča - otvoritev skupinske razstave Mitte-levropske grafike.
V	nedeljo, 18. 11., ob 11. uri: v okviru pobud društva Lipizer -koncert mladih evropskih izvajalcev (ponovitev koncertne matineje za šole 19. 11. ob 10.30).
V	četrtek, 22. 11., ob 20.45: v okviru Gorica Kinema '90 - film 45. vzporednik (It. 1986), rež. Attilio Concari.
V	petek, 23. 11., ob 20.30: ob 9. obletnici KD - celovečerni koncert Slovenskega okteta; prir. ZSKD.
V	nedeljo, 25. 11., ob 8. uri: lokostrelski turnir; prir. ŠD Naš prapor.
V	nedeljo, 25. 11., ob 11. uri: v okviru sezone Lipizer - nastopa Kvintet pihal 20. stoletja s sodelovanjem pianista Micheleja Inno-centija (ponovitev koncertne matineje za šole 26. 11. ob 10.30).
V	ponedeljek, 26. 11., ob 9.30: seminar na temo Jadrnice - trenutna stvarnost in razvoj.
V	ponedeljek, 26. 11., ob 17.30: priložnostno spominsko srečanje VZPI-ANPI in SKGZ.
V	četrtek, 29. 11., ob 20.45: v okviru Gorica Kinema '90 - film Stori, kar je prav (ZDA 1989), rež. Špike Lee; prir. Kinoatelje.
V	petek, 30. 11., ob 20.30: celovečerni koncert tria Marcossi-Ur-dan-Česar; prir. GM Gorica.
• Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. (0481) 33288.
Horoskop
sobi
lllllll I
	
novembra, do petka, 16. novembra 1990
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
% | | — VI IN DELO: Napoved je za vas kar ugodna. Večina v ..	zvezd bo pozitivno
9llyala na delovni uspeh in
Počutje, Izkoristite ugoden |Puv Marsa, Jupitra in Merila za udejanjenje vseh po-'l^bnejših načrtov. Ugodne uri* -čine bodo spodbudile li^nititev vaših želja. Nako-ta r b°b utrudljiva dneva bos-^ torek in sreda. VI IN DRU-šk .Hretirani ponos vam lahko snh^Pifi' Ugodna dneva bosta °ta in nedelja.
V ^ BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Obe-V J ta se vam precej ustvarjalen teden. k0t.	Z lahkoto boste
tla]j utogam, ki ste si jih za-Pester • den b° tudi vseskozi borin lP P°ln novosti, ki vam nim n Pbogatile dneve. Rojene"0'1 10. do 19. maja je Ve-9eVar0Vražna' Proti jim zato sW»ost. nepričakovanih IN	neprijetnosti. ,VI
sil 2a U<DI: Nekdo vas bo pro-ftlistj. Pomoč: raje dobro raz-hedp];' .Ugodna dneva bosta m ponedeljek.
^ DVOJČKA (21.5.-1	|	20.6.) — VI IN
I I DELO: Napoved za vas tokrat ni prav ugodna. Pričakujte precej nemiren in muhast teden, ki vam prav lahko tudi prekriža zastavljene načrte. Precejšnja je verjetnost raznih sitnosti ali neljubih zapletov. Nekoliko prijaznejše bodo zvezde rojenim od 4. do 20. 6. VI IN DRUGI: Nikar se ne vmešavajte v tuje zadeve, ker se lahko v trenutku kaj narobe zaplete. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
. RAK (21.6.-21.7.) -
Cl ^ VI IN DELO: Vsto-pate v razgiban in sproščen delovni teden. Zvezde vam bodo pri delu v pomoč, zato je čas nadvse primeren za izpeljavo vseh vaših pomembnejših načrtov. Rojenim od 11. do 18. 7. bosta Saturn in Luna dokaj nenaklonjena. Preti jim zato možnost zdravstvenih težav ali nevšečnosti. VI IN DRUGI: Razumevanje, ki ga potrebujete, boste našli v ljubljeni osebi. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
LEV (22.7.-22.8.) —
VI IN DELO: Zvez-# de so vam kar na-tj \ klonjene, zato lahko pričakujete razveseljiv in uspešen delovnik. Izkoristite ugodne priložnosti, ki se vam bodo ponudile. Precejšnja je verjetnost prijetnih presenečejnj na finančnem področju. Četrtek in petek pa vam bosta z neprijazno Luno nekoliko manj naklonjena. VI IN DRUGI: Ne bodite preveč zaverovani v svojo nezmotljivost! Ugodna dneva bosta sobota in sreda.
- - _ DEVICA (23.8,-fTT/ 22.9.) — VI IN
I I IT DELO: Glede na I Lil to, da vam Merkur ni prav nič naklonjen, obstaja verjetnost kakšnih nepričakovanih zapletov, težav ali nejasnosti. Precej muhasti bosta nedelja in sreda. Venera bo naklonjena rojenim od 13. do 21. 9, ki lahko pričakujejo vesele novosti. Možnost ekonomskega uspeha. VI IN DRUGI: Harmonični čustveni odnosi vam bodo v zadovoljstvo. Ugodna dneva' bosta ponedeljek in petek.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Pred vami je delovno uspešen teden. Ugodni Merkur in Jupiter bosta precej pripomogla k učinkovitosti vaših namenov. Neugodni Saturn lahko povzroči težave rojenim od 11. do 14. 10. Precejšnja je možnost slabega počutja ali neprijetnih dogodkov. Bodite povsod previdni in preudarni. VI IN DRUGI: Prisluhnite modrim nasvetom in se po njih tudi ravnajte. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
ŠKORPIJON KfM	(23.10.-21.11.) — VI
lil	IN DELO: Teden
I I	vam bo precej na-
* 1 ^	klonjen in delovno
uspešen. Venera vam je prijazna. Spremljala vas bosta dobra sreča in dokaj dobro počutje. Prišlo bo do pozitivnih sprememb na delovnem področju. Vaša prizadevnost bo prav gotovo dosegla svoj namen. Čas je primeren za nove pobude. VI IN DRUGI: Nepričakovano četrtkovo srečanje vas bo razvedrilo. Ugodna dneva bosta 'četrtek in petek.
_ STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN
DELO: Nebo je prijazno in marsikaj se bo obrnilo v zaželeno smer. Ugoden položaj Merkurja in Jupitra bo pripomogel k uspešnemu poteku dela in uresničitvi pričakovanj. Dobra sreča bo še posebej naklonjena rojenim od 22.11. do 5.12, ki naj izkoristijo ugodne zvezde za vse, kar jim je pri srcu. VI IN DRUGI: Ne zaupajte preveč nekomu, ki vam bo vse obljubil. Ugodna bosta torek in sreda.
KOZOROG (22.12,-O 19.1.) — VI IN
DELO: Zvezde vam I V niso preveč naklo-** njene, zato se lahko zgodi, da vam bo šlo med tednom kaj narobe. Bodite previdni in se v ničemer ne prenaglite. Obstaja možnost zapletov in spremenljivega počutja. Rojenim od 9. do 17. 1. bo Venera naklonjena z možnostjo prijetnih presenečenj. VI IN DRUGI: Nepričakovano srečanje vas bo spravilo v zadrego. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek.
... VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN
DELO: Zvezde so vam dokaj naklonjene. Zadovoljni boste, ker se vam bodo nekatera pričakovanja izpolnila. Računate lahko na uspešen potek dela in načrtov. Zaupajte v lastne sile in pozabite na skrbi, ker se bo marsikaj obrnilo na bolje. Nekoliko bolj kritična dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Nekdo si vedno bolj želi vaše družbe. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
RIBI (19.2.-20.3.)
V ^ VI IN DELO: Te-den bo sicer ugo-^ den, vendar nekajkrat za marsikoga tudi naporen. Po vsej verjetnosti se boste morali srečati z nekaterimi neprijetnimi okoliščinami, ki se jim lahko le s potrpežljivostjo postavite po robu. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd ob koncu tedna. Ponedeljek in sreda ne bosta ugodna/ VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo v pomoč in oporo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
Spodbudna odločitev odbora Europan 2
Osvojena zamisel o skupnem naselju na meji med Gorico in Novo Gorico
Zanimiva pevska večera v Kulturnem domu
V gosteh Slovenski oktet in New swing singers
Zamisel o skupnem načrtovanju stanovanjskega naselja na meji, ki sta jo predložili občinski upravi Gorice in Nove Gorice je naletela na razumevanje in uspeh. Italijanski odbor natečaja Europan 2 je omenjeno zamisel sprejel in osvojil, kar pomeni, da je prva faza mimo in da se zdaj začenja druga faza, ki zajema načrtovanje.
Za to nalogo je razpisan natečaj med mladimi arhitekti in inženirji iz vseh evropskih držav, na področju katerih se izvaja program Europan 2. To so Avstrija, Belgija, Francija, Grčija, Italija, Holandska, Nemčija, Španija, Švedska, Švica in Jugoslavija. Pravilnik za sodelovanje je enoten in prav tako morajo vsi kandidati izpolnjevati enake pogoje. Starostna omejitev je 40 let.
Rok za sodelovanje pri natečaju za načrtovanje je, kakor poročajo iz županstva, že odprt, prijave pa bodo sprejemali do vključno 28. decembra letos. Elaborate morajo kandidati predložiti do 18. marca in sicer (kandidati iz Italije) tajništvu Europan Italia.
Kaj je pobuda Europan? Gre za iniciativo s ciljem spodbujanja ustvarjalnosti in inovacije na področju načrtovanja in nasploh prostorskega urejanja. Namenjena pa je predvsem mladim in mlajšim načrtovalcem. Odtod tudi starostna omejitev.
O skupni zamisli smo poročali pred nekaj meseci in ob tem poudarili, da gre pri tem načrtu za prvi zelo konkreten primer novega tesnejšega sodelovanja med sestrskima mestoma. Načrtovanje stanovanjskega naselja na meji, naj bi skušalo razstopiti, oziroma
ublažiti vpliv razmejitvene črte v prostoru.
Kaj pravzaprav je bilo mišljeno z okvirnim načrtom, ki mu bodo projektanti zdaj skušali dati zelo stvarno podobo?
Osnovna naloga, ki jo bodo morali rešiti je v tem, kako razporediti stanovanjske in druge objekte na v tem skupnem načrtu predvidenih conah v neposredni bližini mejnega prehoda v Škabrijelovi ulici. Italijanski del skupne cone zajema okrog dvanajst tisoč kvadratnih metrov, ki jih deloma zasedajo stare in v glavnem opuščene industrijske hale. Na tej površini naj bi zazidali 40 stanovanj in nekaj objektov za storitve.
Jugoslovanski del skupnega načrta je precej večji, vendar razdeljen v dve enoti. Na manjšem delu (okrog 6.000
V sklop prireditev ob 25-letnici pobratenja med Gorico in Celovcem ter Novo Gorico in Celovcem sodi tudi fotografska razstava "Podobe Celovca". Uradno so jo odprli v četrtek zvečer v veži županstva, kjer bo na ogled dva tedna, nakar se bo selila v Novo Gorico.
Namen prirediteljev je bil ponuditi širokemu občinstvu zaokrožen, čeprav kratek vpogled na kulturno, gospodarsko, zgodovinsko in turistično podobo
kv. m) je predvidena gradnja dvajsetih stanovanj in nekaterih pomožnih objektov, na večjem delu (okrog 26 tisoč kv. m) pa 200 stanovanj z dodatnimi objekti.
Ob upoštevanju teh glavnih smernic naj bi načrtovalci predlagali svoje rešitve. Končna faza naj bi bila, seveda v kolikor bo uspelo zagotoviti investitorja in zbrati finančna sredstva, tudi dejanska realizacija načrta. Z ozirom, da investicija niti ni pretirano zahtevna, je možnost realizacije skupnega projekta toliko večja.
Sicer bo stvar zrela šele čez nekaj časa.
In ob koncu še informacija, da je za podrobnejše informacije na razpolago tajništvo natečaja Europan 2 v Rimu (tel. 06/5925693). Informacije nudijo interesentom tudi na sedežu zbornice arhitektov in inženirjev ter v uradu za urbanistico na Občini.
koroškega glavnega mesta, kajti natančen utrip je mogoče zaznati šele ob neposrednem obisku, je v krajšem nagovoru povedal občinski odbornik As-sler, ki se je v imenu občinskih upraviteljev Celovca udeležil slovesnosti. Ob tej priložnosti je prišla v Gorico tudi precej številna delegacija Celov-čanov, ki so s sabo pripeljali tudi pevski zbor. Vlogo gostitelja je, v odsotnosti župana Scarana, opravil občinski odbornik Žiberna.
Pred zaključkom letai se bosta v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici zvrstili dve zanimivi glasbeni pobudi, ki bosta prav gotovo pritegnili pozornost širše goriške publike.
Prva bo na sporedu že v mesecu novembru in sicer v petek, 23., ko bo na odru Kulturnega doma nastopil eden izmed najkvalitetnejših evropskih zborov, Slovenski oktet iz Ljubljane. Koncert Slovenskega okteta sodi v okvir praznovanj devete obletnice otvoritve Kulturnega doma. Koncert prireja uprava doma v sodelovanju z goriško Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Slovenskega okteta prav gotovo ni treba posebej predstavljati, saj gre za zbor, ki je slovensko ljudsko in umetno pesem v štirih desetletjih ponesel na vse kontinente in si upravičeno pridobil naslov ambasadorja slovenske pesmi in slovenske besede.
Drugi glasbeni dogodek pa bo čez mesec dni, ko bo v domu nastopila go-riškim poslušalcem znana glasbena skupina New swing singers iz Ljubljane. Gostovanje skupine je napovedano za torek, 18. decembra, v okviru tradicionalne novoletne Zdravljice, ki jo prireja Uprava Kulturnega doma. Tokrat se bodo ljubljanski pevci predstavili s posebnim programom božičnih pesmi. V programu bodo dobršen del posvetili črnskim duhovnim pesmim.
Obetata se torej dva zanimiva in obetajoča glasbena in pevska večera, ki bosta nedvomno privabila veliko poslušalcev. Po drugi strani, pa je treba upoštevati tudi, da je število mest omejeno. Zato že danes opozarjamo na omenjeni prireditvi. V teku je namreč
rezervacija vstopnic, ki poteka v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 33288). Število razpoložljivih mest je namreč omejeno, zatorej: kdor je prvi, ni zadnji, (ik)
Dan brez avta in praznik zelenih
Zeleni pozivajo avtomobiliste naj se danes odpovejo rabi avtomobilov in naj ne točijo bencina, pač pa naj se poslužujejo koles in javnih prevoznih sredstev. Manifestacija sodi v okvir vsedržavnega ekološko-mirovniškega dneva proti onesnaževanju in grožnjam z "vojno za petrolej" v Zalivu. V Gorici bo danes popoldne "zeleni praznik" pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu. Od 13. ure dalje bo na voljo glasba, kostanj in naravne jedi krožka "Natura", ob 16. uri bo nagradna tombola, praznik pa bodo popestrili še drugi nastopi in zabavne točke.
Izgubljeni in najdeni predmeti
V uradih goriških mestnih redarjev v Ul. Mazzini so na razpolago lastnikom sledeči najdeni predmeti: dve denarnici z večjo vsoto denarja, dve vsoti denarja, foulard, zložljivo kolo, pet ženskih koles, dve moški kolesi, motorno kolo, ženski dežnik, zapestnica, daljinski upravljalen, par očal za sonce in več šopov ključev.
V avli županstva odprli razstavo Podobe Celovca
Bogat spored družabnosti in slovesnosti ob Martinu
Martin je, kot kaže, prinesel lepo, a nekoliko hladno vreme. Martinova sobota je danes, dan pred praznikom, ki je v starih dobrih časih pomenil konec opravil na polju, dan, ko je bilo treba poravnati najemnine in druge odškodnine, plačati orače in delavce in, če je kaj ostalo, na domačijah, kjer so skrbno gospodarili prav gotovo, je bil to tudi lep domač praznik. Danes pomeni martinovanje predvsem družabnost. In takih družabnosti bo danes in jutri in tudi v prihodnjem tednu, kar precej po naših društvih. Martina praznuje tudi cerkev. V številnih krajih, tudi tam, kjer Martin ni farni patron, bodo jutri zahvalne nedelje ali hvaležnice z blagoslovom kmečkih pridelkov, traktorjev in voz. V Sovodnjah se bodo vaščani po maši zahvalnici zbrali na trgu pred cerkvijo, kjer bo po blagoslovu novega vina, kruha in soli tradicionalna pokušnja domače žlahtne kapljice in raznih domačih dobrot. Podobna slovesnost bo ob isti uri tudi v Štandrežu, kjer bodo letos sodelovali tudi lovci in postregli z golažem.
V	Jamljah bo maša zahvalnica ob 9.45, nakar bo župnik blagoslovil vozila in kmečke pridelke. Tudi v Štever-janu bo po maši, ki je najavljena za 10. uro, na sporedu blagoslov traktorjev in vozil. Vino in druge poljske dobrote pa bo župnik blagoslovil že med verskim obredom.
V	nekaterih drugih krajih bodo slovesnosti v popoldanskih urah. V Doberdobu bo praznovanje še slovesnejše, saj je sv. Martin med drugim tudi župnijski zavetnik. Ob 15. uri bo na sporedu maša zahvalnica. Ob 15.30 bo podobna slovesnost v Rupi. Po cerkvenem obredu se bodo vaščani zbrali na spodnjem dvorišču, kjer bodo lahko pokusili domača nova vina in vrsto domačih dobrot.
V	Podgori bo župnija v sodelovanju s pevmsko in štmaversko župnijo priredila praznovanje sv. Martina šele naslednjo nedeljo, 18. novembra. Slovesnosti bodo tudi v številnih krajih Goriške, zlasti v njenem furlanskem delu.
Priredila jo bo Pokrajina po več kot desetih letih
Konferenca o kmetijstvu
Goriška pokrajinska uprava namerava po več kot desetih letih ponovno prirediti pokrajinsko konferenco o kmetijstvu. Doslej nekoliko pozabljena gospodarska dejavnost, ki pa ima v okviru gospodarstva na Goriškem in zlasti na nekaterih območjih pokrajine precejšnjo težo, je torej ponovno predmet povečane pozornosti upraviteljev. Premik sta omogočila dva zakona, deželni zakon št. 10/88 o decentralizaciji pristojnosti in vsedržavni zakon o reformi krajevnih uprav, ki sta poverila pokrajinam večje pristojnoosti pri gospodarskem načrtovanju, tako kar zadeva kmetijstvo kot tudi druge gospodarske dejavnosti.
Pokrajinski odbornik za načrtovanje Edoardo Bressan je tako začel krog srečanj, ki naj bi privedla do sklica konference o kmetijstvu. O tem je razpravljal z deželnim odbornikom za kmetijstvo Benvenutijem, predsednikom Trgovinske zbornice Bevilacguo, direktorjem Pokrajinskega nadzorniš-tva za kmetijstvo Pascolinijem ter
predstavniki kmetijskih združenj Col-diretti, Confcoltivatori in Unione Ag-ricoltori Giuliani. Vsi so pozitivno ocenili pobudo za sklic konference, ki naj bi omogočila usklajevanje kmetijskega in industrijskega razvoja ter obenem posvetila potrebno pozornost zaščiti okolja.
Konferenco naj bi priredili prihodnjo pomlad in naj bi jo razdelili na dva dela. Prvi naj bi bil posvečen analizi stanja v posameznih kmetijskih dejavnostih od vinogradništva, do živinoreje, vrtnarstva in sadjarstva ter pridelovanju žita. Drugi del konference naj bi omogočil oblikovanje ciljev za razvoj kmetijskih dejavnosti v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju z ozirom na zakonske inštrumente, razpoložljiva sredstva in dosegljive ravni kakovosti in količne proizvodnje.
Konferenco bo pripravil poseben tehnično-znanstveni odbor, v katerem bodo predstavniki Pokrajine, Trgovinske zbornice, kmetijskega nadzorniš-
tva, treh omenjenih strokovnih združenj in naravovarstvenikov.
Ponovitev komedije Happy end
V Kulturnem domu bo drevi, ob
20.45	v okviru gledaliških srečanj "Mladi in gledališče" ponovitev prijetne in zabavne glasbene komedije "Happy End" gledališke skupine Artisti Associati. V glavni vlogi nastopa priznani goriški gledališki igralec Walter Mramor. Dobra urica zabave torej, ki je ne gre zamuditi.’ Naj dodamo še, da bodo predstavo najverjetneje ponovili tudi jutri popoldan. Zato da bi ustregli upokojencem in vsem. ki si v teh dneh predstave niso utegni' li ogledati. Jutrišnja ponovitev bo ob 17. uri.
kino
V ambulantah KZE cepivo
i •	• -g	• ••	•
proti epidemiji gnpe
Čelno trčenje med avtomobiloma
Smrtna prometna nesreča med Koprivnim in Krminom
Gripa je na pohodu. S pravočasnim cepljenjem lahko preprečimo to na-splošno sicer ne hudo nevarno, vendar dokaj nevšečno bolezen. Goriška krajevna zdravstvena enota sporoča, da v ambulantah že razpolagajo s cepivom proti gripi. Zdravstveno osebje priporoča cepljenje osebam, ki so prekoračile mejo 65. leta starosti, bolnikom na dihalih, srčnim bolnikom, osebam, ki imajo sladkorno bolezen, vsem, ki imajb pomanjkljivo proizvajanje proti-telesc, seropozitivnim, zdravstvenemu osebju in vsem, ki so v javnih uradih ali na drugem delovnem mestu v stiku z ljudmi. Cepljenje je brezplačno,
opraviti pa ga je mogoče v naslednjih ambulantah KZE: od 9. do 12. ure v Ul. Mazzini 7 v Gorici, od 9. do 10. ure na sedežu zdravstvenega okrožja v Ul. Venezia Giulia v Krminu, vsak delavnik z izjemo sobote od 10. do 11. ure na sedežu zdravstvenega okrožja v Ul. Fleming v Gradišču, od 8.30 do 11.30 na sedežu zdravstvenega okrožja S. Polo v Tržiču, ob torkih, četrtkih in sobotah od 9. do 12. ure na sedežu zdravstvenega okrožja v Ul. Duca d'A-osta v Ronkah in od 9. do 11. ure na sedežu zdravstvenega okrožja v Ul. Marchesini v Gradežu.
V silovitem čelnem trčenju med dvema avtomobiloma, sinoči, okrog 19.30 na državni cesti med Koprivnim in Krminom, je izgubil življenje 32-letni Luigino Nonino iz Manzana, Ulica Bellini 8/B. V isti nesreči je bil laže ranjen 27-Ietni Dario Samar iz Krmina, Ul. Udine 3/C, ki so ga pridržali na opazovanju na nevrološkem oddelku.
Nesreča se je zgodila ob izvozu iz blagega ovinka, v bližini opekarne, v smeri proti Krminu. Potek nesreče še ni v celoti dognan. Zdi se, da je Nonino v dostavnem vozilu renault vozil v smeri proti Manzanu, oziroma proti Vidmu, v obratni smeri pa je v citroenu pripeljal Samar. Kako je do nesreče prišlo bo lahko pojasnil voznik citroena, ko se bo prebil iz šoka. Ob silovitem trčenju je voznik renaulta zadobil hude poškodbe na glavi in na hrbtenici in je, kljub hitro pomoči in prevozu v bolnišnico, na kraj nesreče je namreč prihitela reševalna ekipa iz bližnjega Krmina, podlegel poškodbam.
■ Deset dni se bo zdravil 16-letni Davide Marega iz Gorice, Ul. Lunga 7/b
Slovensko planinsko društvo
obvešča člane, da za jutri napovedano martinovanje odpade zaradi nepredvidenih težav. Člani, ki so že vplačali, naj se zglasijo pri odbornikih, kjer so se vpisali, za povračilo denarja.
zaradi poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, v četrtek, v Ulici Garza-rolli. Prišlo je namreč do trčenja med motorjem, ki ga je upravljal omenjeni Marega in avtomobilom.
V križišču Ulice Vittorio Veneto z Ulico Scuola agraria pa je včeraj zjutraj 29-let-na Nadalina Poletti z avtomobilom oplazila 85-letno Alojzijo Kranjc iz Opatjega sela. Ženica je prečkala cesto. V nesreči je zadobila zlom desne roke.
čestitke
Včeraj sta Gabrijela in Karlo Fajt iz Sovodenj slavila 55-letnico poroke. Iskreno jima čestitajo sin in hči z družinama ter vsi, ki ju imajo radi.
Danes si bosta obljubila večno zvestobo Franco in Rosanna. Vse najboljše na novi življenjski poti jima želijo mama, tata ter brat Ladi.
razna obvestila
Deželni zavod za poklicno izobraževanje sporoča, da je še nekaj razpoložljivih mest za tečaj fitopatologije (30 ur). Prijave do vključno 23. novembra na sedežu zavoda v Ul. Croce 3 v Gorici, tel. 81826.
Kmečka zveza obvešča, da danes zapade rok za vplačilo 3. obroka socialnih prispevkov.
KD Jezero obvešča, da bo društveno martinovanje, danes, 10. t.m., ob 20. uri v občinskitelovadnici.
Sindikat slovenske šole prireja 16. t. m. ob 19.30 večerjo pri Francetu v Sovodnjah. Prijave sprejemajo odborniki.
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: (0481) 790074
Največja
izbira
pletenin
za
ženske in moške
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Happy end«-Gledališka predstava.
CORSO 17.30-22.00 »Le comiche«. Igrata P. Villaggio in R. Pozzetto.
VERDI 18.00-22.00 »Week end con 11 morto«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Gremlins II - La nuova stirpe«.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Ancora 48 ore«-
COMUNALE 18.00-20.30 »Quei bravi ra-gazzi«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »p“' ca na žici«. Ob 22. uri »Vroča MarV11 Nočni kino.
SVOBODA Šempeter 20.00 »Kitajk3 zveza«.
DESKLE 19.30 »Bagdad cafe«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICItel
Al Giardino - Korzo Verdi 57 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽR1^ ,
Al Redentore - Ul. Fratelli Rose tel. 410340.
pogrebi
■ a CO^'
Danes v Gorici, ob 8.30 Enrica ^ ceX. maz iz bolnišnice Janeza od B°9a .g ud kev in na pokopališče v Pevmi, 0 .ce v Enzo Malfatti iz splošne bolluT,kop3' cerkev na Placuti in na glavno P jaVjna lišče, ob 10.10 Anna Zandich, vd. ^ iz splošne bolnišnice v Ronke, ^ ,0jne Assunta Terkuc, vd. Pri11^, 1Znaiišče v bolnišnice v cerkev in na Poko j, spl°S' Pevmi, ob 13. uri Lino Giaciet i . n8 ne bolnišnice v cerkev pri Sv. glavno pokopališče.
Nocoj bodo predstavili fotoknjigo o Standrežu
Občni zbor PD Štandrež uvod v praznovanje 25 let delovanja
Zaradi velikega zanimanja in obiska
Razstava gigantografij G. Assirellija do 14. t. m.
Prosvetno društvo Štandrež je s predsinočnjim občnim zborom začelo niz prireditev ob 25-letnici delovanja. Manifestacije, s katerimi želijo obeležiti ta pomemben jubilej, se bodo nadaljevale nocoj in jutri. Tudi četrtkov občni zbor pa je bil slovesnejši kot sicer in se na njem niso omejili na pregled delovanja v zadnjem enoletnem obdobju, pač pa potegnili črto pod 25 let plodnega kulturnega in prosvetnega delovanja ter obenem nakazali smeri razvoja za naprej.
Po uvodnem pozdravu predsednika Damjana Paulina je tajniško poročilo postreglo s številkami o delovanju v tem letu. Pri prosvetnem društvu delujeta mešani in mladinski pevski zbor, ki sta v tem letu imela razne samostojne nastope, sodelovala sta na pevskih revijah in drugih prireditvah, mešani zbor pa je tudi bil soudeležen pri snemanju kasete "Od Brd do Jadrana". Cvet v gumbnici štan-dreškega društva pa je gotovo dramska skupina, ki je pod vodstvom režiserja Emila Aberška tudi letos postavila na oder novo celovečerno igro, Popovičevo Jaro meščanko. Nova je postavitev tudi kratke igre Obisk, poleg tega pa so nastopali tudi z igro Oče na polikliniki (obe v režiji Mire Štrukelj). Izvedli so tudi krajši gledališki seminar, je povedal načelnik odseka Božidar Tabaj, in razmišljajo o razširitvi gledališke dejavnosti na mlade, morda z lutkovno skupino. V sklopu društva delujeta nadalje ritmična skupina in glasbena šola, sekcija Centra za glasbeno vzgojo E. Komel.
Po poročilih referentov za posamezne odseke in blagajnika je spregovoril predsednik društva Paulin, ki je ob 25-letnici delovanja podelil priznanja zaslužnim članom oz. predvsem članicam. Z njimi so hoteli na-
graditi predvsem vse, ki so s svojim organizacijskim in navzven neopaznim materialnim delom prispevali k društvenemu delovanju. Paulin je ocenil, da je društvo v teh 25 letih dalo velik prispevek vsej štandreški skupnosti. Želel je, da bi bilo njegovo delovanje, ki se odvija v okviru ZSKP in SSO, v bodoče še bogatejše in da bi pozitivne spremembe v Sloveniji prispevale k boljšemu sodelovanju.
Pozdravili so številni gostje, pokrajinski odbornik Mirko Špacapan (napovedal je, da bo Pokrajina s prispevkom omogočila obnovo župnijske dvorane), predstavniki novogoriške ZKO, ZSKP in Centra Komel, Zveze cerkvenih pevskih zborov, društev Sedej, Velox, Filej, Rupa-Peč in Jad-
ro. Sledile so volitve novega 15-član-skega društvenega odbora.
Prireditve ob 25-letnici prosvetnega društva Štandrež se bodo, kot rečeno, nadaljevale danes in jutri. Nocoj bodo ob 20. uri odprli v župnijski dvorani razstavo o zgodovini Štan-dreža in društva. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili publikacijo, v kateri so zbrali fotografsko gradivo o življenju in okolju v Štandrežu od začetka stoletja pa do današnjih dni. Praznovanje srebrnega jubileja se bo nadaljevalo jutri s prireditvijo ob 17. uri v župnijski dvorani, kjer se bodo predstavile vse skupine, ki delujejo v okviru društva, v gosteh pa bodo tudi Števerjanska dekleta.
Na sliki (foto Marinčič) člani in gostje na četrtkovem občnem zboru PD Štandrež.
Zaradi velikega zanimanja bo razstava barvnih gigantografij znanega goriš-kega fotografa Assirellija v Kulturnem domu odprta še nekaj dni. Prvotno določen rok odprtja razstave poteče danes, razstava pa bo na ogled še do srede, 14. t. m.
Obsežno razstavo v spodnjem in zgornjem preddverju Kulturnega doma si je doslej ogledalo preko tisoč ljudi.
Kakor smo v našem dnevniku že poročali, je na otvoritveni slovesnosti, ki je bila 29. oktobra, mojstra Assirellija predstavil prof. Jožko Prinčič, sam navdušen ljubitelj fotografske umetnosti.
Prinčičev govor tokrat v celoti objavljamo:
"V fotografskih dogajanjih v goriški pokrajini v sedemdesetih in osemdesetih letih je Giuseppe Assireili prav gotovo ena osrednjih osebnosti. Assirelli je s svojo aktivnostjo neposredno vplival na vsestranski pretok fotografskih idej in informacij na goriškem območju, tostran in onstran meje.
S fotografijo se je Assirelli pričel ukvarjati že v mladih letih, nakar je leta 1977 v Gorici odprl fotografski atelje. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, tako lokalnih kot mednarodnih. Za svoja dela je prejel več kot 400 nagrad in priznanj, sicer pa je sodeloval tudi pri fotografski dokumentaciji v pomembnih krajevnih publikacijah. Leta 1984 mu je italijansko strokovno združenje podelilo naslov mojstra fotografije.
Giuseppe je izviren fotografski ustvarjalec, vsebinsko raznolik in občutljiv ter s smislom za tehnične novosti in za nenehno iskanje novih oblik izražanja.
Prve uspehe v italijanskem in mednarodnem merilu je dosegel s posnetki v črno-beli tehniki. Najraje upodablja človeške figure, ki izstopajo iz ozadja. Izogiba se sivim mehkim tonom in z uporabo temnejših nians poudarja svetlobne kontraste. Z zanesljivim obvladanjem postopkov pri razvijanju filma in pri povečevanju omogoča svojstven pogled v sodobno stvarnost, pri čemer ima njegov zelo raznolik prikaz ambientov in oseb tudi dokumentarno vrednost.
Bistven napredek predstavlja pri Assirellija prehod na barvno fotografijo. Odtenki barv, ki so bistvene sestavine ambienta, mu postanejo novo izrazno sredstvo. Neobremenjen s lotogafskimi stereotipi dokazuje svojo fotografsko univerzalnost.
Spomnili bi se na posnetke tako iz normalne kot iz ptičje perspektive naravne ter kultivirane pokrajine, kjer s prečiščeno likovno ureditvijo in močnim fotografskim izrazom ustvari nenavadne, zanimive, vendar nedeformirane fotografije. Barvitost svojih izdelkov rad poveča z uporabo kontrastnih barv in z igro protisvetlobe.
Njegova trenutna laza ustvarjanja so gigantografije, s katerimi se tudi predstavlja na tukajšnji razstavi. Gre v glavnem za figuralno fotografijo, za portrete v studiu večje dimenzije, ki so kombinirani s krajinskim ali predmetnim ozadjem. Pogostokrat mu z uporabo stare fotografske aparature in ob uporabi sodobnega občutljivega fotografskega materiala uspe prikazati za fotografijo izjemno plastičnost portretiranih figur. Podobo portretiranca in ozadja zna spojiti v mehko, nežno barvno celoto. Tudi izbrano ozadje odločilno prispeva k likovni in vsebinski moči posnetka. S primerno izbiro, postavitvijo, obleko in izrazom portretirancev dobi sozvočje s slikarskim ali umetnim ozadjem in ustvari novo likovno celoto. Tudi če se drugi plan izgublja v neostrimi, iz njega sijejo kontrastne barve, ki prispevajo k izraznosti figure."
Jezikovne tečaje organizira Filologica friulana
Za celostno obvladanje tudi pisne furlanščine
V knjižnici Damir Feigel poteka strokovni tečaj za knjižničarje
V prihodnjih dneh se bo pričel tečaj furlanskega jezika, ki ga prireja furlansko filološko društvo "G. I. Ascoli" Gorice. Tečaj, ki bo istočasno potekal tudi v Vidmu, Čedadu, Huminu in “Uii, so uradno predstavili prejšnjo soboto na sedežu društva v Ul. Bellini. Predstavitve sta se med drugim udeležila tudi predsednik društva poslanec "■‘Ifeo Mizzau in pesnik ter pisatelj ^Urelio Cantoni. Zanimivo pobudo je Uajprej pozdravil pokrajinski odbornik ?a kulturo Giovan Battista Panzera, ki !6 poudaril pomembnost takšnih tečaju''. ki stremijo po ohranitvi jezikov in kultur, ki so od nekdaj na našem pod-|učju. Sledil je poseg predsednika Mizzaua, ki je med drugim povedal, aa je prav jezik simbol prostosti nekemu naroda. Kdor se ne more pogovar-
jati v materinem jeziku, ta prav goto-pJ? ni prost človek, je dejal Mizzau. H°razložil je tudi namen tečaja, ki naj
Dl -	—
* nudil vsem, predvsem mlajšim ose-JUn, dobro podlago za pisanje in bra-1® furlanščine. Preveč je namreč SeUr je še dodal, ki obvladajo le po-tkVorno furlanščino, ne znajo pa v jeziku pisati in brati, »predsedniku je sledil pesnik in pisa-jl Aurelio Cantoni, ki je že pred leti lredil podoben tečaj v Vidmu. Can-
toni je na zelo preprost in duhovit način obrazložil izvor furlanščine, ki jo vsi vse preveč tolmačijo le kot kmečki jezik.
Nato so poslušalcem podrobneje predstavili program tečaja. Podrobnejše informacije nudijo interesentom na sedežu društva v Ul. Bellini 3 v Gorici.
Cvetje in ptice iz močvirja
V torek, 13. t. m., ob 18. uri se v knjižnici "Falco Marin" v Gradežu nadaljuje ciklus predavanj, ki jih prireja odborništvo za kulturo gradeške občinske uprave, na temo "Fiuri e svu-li del palu" (Cvetje in ptice iz močvirja). Gre za serijo šestih srečanj z univerzitetnimi profesorji in izvedenci, ki bodo skušali podati poglobljeni oris okolja in naturalističnih aspektov gradeške lagune. V torek bo o biologiji lagune, ribištvu in ribogojništvu spregovoril prof. Giuliano Orel, ki je član oddelka za biologijo na tržaški univerzi. Predavanja bodo še 15., 20. in 30. novembra. 20. novembra pa bo voden obisk v Val Cavanata.
V prostorih knjižnice Damira Feigla v Ul. Croce je v teh tednih kar se da živahno, saj skoraj ne mine dan brez rireditve, predavanja ali tečaja. V njižnici se odvija dvakrat tedensko tečaj slovenščine za pripadnike večinskega naroda, ki ga prirejata Kinoate-Ije m Kulturni dom, občasno so na
sporedu otroške urice, pred začetkom je tečaj SDZPI za vodilno osebje, pred nekaj dnevi pa se je začel tudi tečaj o knjižničarstvu, ki ga prirejata Narodna in študijske knjižnica iz Trsta in uprava gonške slovenske knjižnice s finančnim kritjem deželnega nadzor-ništva za kultuo in izobraževanje.
C
pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu
Soški park ni samo stvar načrtovalca
^|eieli smo s prošnjo za objavo. jjns,e dolgo je govor o urejanju kra-ttioJ,. Parkov, oziroma zaščitenih ob-sjj,e I' Pobude so prišle iz različnih Vigju' Prve ukrepe z urbanističnega 1q je QP(' je doslej v glavnem spreje-nQrejJežela. Naslednje korake naj bi Pokra1- občine, gorske skupnosti in °b(in,lne' V praksi se je pokazalo, da e zelo počasi in z velikimi teža-
v0rni
drU(J.,~~ morda tudi zaradi kopice Jfjjp'. bolj nujnih vprašanj — ures-91ege ,0 smernice deželne politike o^arstva okolja in njegovega
3evQUpnie niso najboljše, vsaj kar za-ne hj ariško, vendar to ni razlog, da 'Jktivn ‘aoaljevali. Toliko bolj, ker ne->n drunSt. občin sili v iskanje drugih Sec(o	rešitev. S preprosto be-
^čitifjodano: česar ne uspejo ures-h? lerii o1 ne, kot osnovne ustanove 'ivQrnr°r,^u' nai bi izvedla Dežela, v borr, St takih rešitev je pač v tem, , tf>a, ol°.. zaščitena območja dobili z tka zaščite pa bo seveda do-ga |Vsh/ena). Take rešitve menico najboljše in niti ne odgo-

varjajo težnjam po vse večji demokratizaciji.
Območje sovodenjske občine pobli-že zadevata dva načrta s področja varstva okolja: načrt ureditve kraške-ga parka in načrt ureditve soškega, rečnega, parka.
Glede kraškega parka je bilo v zadnjem času nekaj vesti zaslediti v časopisih, že nekaj mesecev pa ni nobene vesti glede Soškega parka.
Glede slednjega, ki zajema tudi območje nekaterih drugih občin, je so-vodenjska občinska uprava že lani sprejela sklep o poveritvi načrtovanja in tudi formalno obvezo, da bo načrt odobren do konca leta 1991.
Prepričani smo, da je pri oblikovanju načrta potrebno — predvsem zaradi daljnosežnih posledic — sodelovanje vseh komponent občinske skupnosti in nikakor ni mogoče načrtovanje prepustiti zgolj poverjenemu strokovnjaku ali ozki skupini ljudi.
Občinski svet je zadevni sklep, namreč sklep o začetku načrtovanja, odobril že lani, v začetku marca pa nalog tudi pismeno poveril načrtoval-
cu. Od tedaj je minilo že precej mesecev ter popoln molk o tem za celotno sovodenjsko in nasploh širšo skupnost nas upravičeno zaskrbijo.
Predstavniki zelenih namreč želimo sodelovati pri oblikovanju načrta ter želimo tudi slediti celotnemu postopku. Zato ker menimo, da zadeve ni mogoče avtomatično prepustiti načrtovalcu, ali pa načrt pripraviti po vzorcu podobnih načrtov za že obstoječe parke. Ne želimo biti postavljeni pred izvršeno dejstvo.
Prepričani smo nadalje, da je še kako potrebno sodelovanje tudi drugih društev in organizacij (gospodarskega združenja, obrtnikov, gostincev, kmetov) in tudi posameznikov. Koristna in potrebna je primerjava in seznanjanje z izkušnjami drugih uprav, zlasti kar zadeva vinkulacije za gospodarske objekte, možnosti izrabljanja kmetijskih zemljišč, sečnje in drugih tradicionalnih dejavnosti na področju bodočega parka.
Upamo, da še ni prepozno, čeprav bi morala občinska uprava, na podlagi konvencije z načrtovalcem, že raz-
polagati z gradivom prve in druge stopnje. Odobritev teh dveh delov načrta je pogoj za nadaljevanje, oziroma dokončanje celotnega projekta.
Upamo, da bo občinska uprava vsaj zdaj zadevo prevzela v svoje roke, zavedajoč se pomena takega posega in pritegnila k sodelovanju vse družbene dejavnike. Seveda tiste, ki jih stvar zanima.
Razčistiti bi bilo treba, menimo, tudi nedorečenosti s področja pristojnosti med Občino in Pokrajino (mimogrede, Pokrajina si prevzema vlogo koordinatorja) ter med Občino in Kraško gorsko skupnostjo.
V razpravi ob sprejemanju načelnega sklepa o začetku načrtovanja Soškega parka je bilo izrecno omenjeno, da bo zaradi pomena takega prostorskega posega, nujno potrebno sodelovanje čimširšega kroga občanov, predstavnikov društev itd.
Vsekakor odslej zeleni ne želimo biti več izločeni ob oblikovanju tako pomembnega načrta.
Skupina zelenih Sovodnje
K tečaju se je prijavilo enajst slušateljev, večinoma študentov oz. mladih, ki so že knjižničarji ali pa se zanimajo za zaposlitev v kaki knjižnici. Doslej so bile prve tri od skupnih štirinajst lekcij, ki se bodo zvrstile do 23. novembra. Tečajniki imajo možnost spoznati osnove knjižničarstva in arhivistike oz. dopolnjevati svojo izobrazbo na tem področju. Predavateljska zasedba je namreč zelo kakovostna: posamezne lekcije vodijo knjižničarji iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, iz Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici ter Državne in mestne knjižnice v Gorici. Snov, ki jo bodo zajela predavanja, obsega zgodovino knjige in knjižnic, njihovo delovanje, katalogizacijo, klasifikacijo, bibliografijo, nabavno politiko in zaščito knjižnega gradiva, pa še knjižničarsko zakonodajo in organizacijo knjižnic v Italiji ter probleme in perspektive pri delovanju knjižnic tako v slovenskem prostoru, kot v deželi Fur-laniji-JuIijski krajini in Italiji nasploh.
Tečajniki bodo na koncu prejeli potrdilo o opravljenem tečaju.
Na sliki (foto Marinčič) slušatelji na knjižničarskem tečaju.
Reklamna
fotografija
Pokrajinsko odborništvo za šolstvo prireja v sodelovanju z zadrugo Mitt tečaj reklamne fotografije, ki se bo odvijal v Gorici od 12. novembra do 1. decembra. Namen tečaja je ponuditi mladim možnost spoznavanja fotografske umetnosti in obrti ter jim morda s tem odpreti pot tudi k poklicni uveljavitvi na nedvomno zanimivem področju.
Tečaj bo obsegal dvanajst srečanj. Prvih deset bo v dvorani palače Tasso na gradu (sedež pokrajinskih muzejev) in bodo namenjena spoznavanju fotografske tehnike. Ob tem bodo obravnavali tudi druga področja vizualne komunikacije kot so videorepro-dukcije in druge avdiovizualne oblike sporočanja. Zadnji dve srečanji bosta v ateljeju poklicnega fotografa'.
Tečaj koordinira Mauro Sabadini, predaval bo Gian Paolo Allegri, kot poklicni fotograf pa sodeluje Cesare Genuzio. Število tečajnikov bo omejeno (največ 20). Interesenti se lahko prijavijo na sedežu zadruge Mitt, Kor-zo Italia 56, tel. 536320.
Včeraj izžrebali pare osmine finala pokala UEFA
V 3. kolu ženske namiznoteniške B lige
Partizan (BG)
Inter -
ZUERICH - Slabo se je končalo za Atalanto, žreb je bil sprejemljiv za Inter in Romo, ugoden za Bologno. Taki so bili komentarji predstavnikov italijanskih ekip po včerajšnjem žrebu parov 3. kola pokala UEFA. Jugoslavija ima samo eno ekipo v tem pokalu, beograjskega Partizana, ki se bo pomeril prav z Interjem: »Ne težje, ne lepše«, so 'bile prve besede trenerja beograjskega moštva Miloša Milutinoviča, ki je dodal, da v 3. kolu ni več skromnih
TAKO V OSMINI FINALA
•	Brbndby (Dan.) - Bayer Leverkusen (Nem.)
•	Inter (It.) - Partizan (Jug.)
•	Roma (It.) Bordeaux (Fr.)
•	Admira Wacker (Av.) - Bologna (It.)
•	Anderlecht (Bel.) - Borussia Dortmund (Nem.)
•	Vitesse Arnhem (Niz.) - Sporting Lizbona (Por.)
•	Kbln (Nem.) - Atalanta (It.)
•	Torpedo Moskva (SZ) - Monaco (Fr.) Prva srečanja bodo 28. novembra, povratna 12. decembra.
nasprotnikov. Njegova logika je enostavna: če se že mora srečati s težkim nasprotnikom, je še najbolje, da se to zgodi čimprej. »Inter mora biti izziv za mlado ekipo Partizana,« je še povedal, »Italijani imajo igralce svetovne klase, proti katerim morajo naši dobiti pravo inspiracijo. Na terenu ne igrajo imena, temveč je važna trenutna forma. Eno pa je gotovo: stadion bo poln.«
Kot smo dejali, je pri Interju vladalo zmerno zadovoljstvo. Manj so bili zadovoljni s tem, da morajo prvo tekmo igrati doma: »Morali si bomo zagotoviti tak izid,« je menil Trapattoni, »ki nam bo zagotavljal, da bomo lahko mirne duše šli v Beograd, kjer nas čaka težak ambient.«
Zmeren optimizem je vladal pri Romi. Viola je priznal, da so si navsezadnje želeli francoski Bordeaux.
Nič kaj veselo ni bilo v taboru Ata-lante, ki se bo srečala s Kblnom. Pri Atalanti so upali na Monaco, Bordea-ux ali Admiro. Sedaj lahko le računajo, da v gosteh iztržijo neodločen izid in si vse možnosti »zaigrajo« doma.
Navdušen pa je bil predstavnik Bologne, Bernardom. Avstrijska Admira naj bi bila jned najskromnejšimi nasprotniki: »Če bo šlo tako naprej, se bomo znašli v finalu, kot lani Fiorenti-na.« Tako ali drugače, Italijani so lahko zadovoljni vsaj zaradi ene stvari: da jim žreb ni zagodel in jih ni postavil enega proti drugemu.
Ivaniševič prisiljen k odstopu
LONDON — V četrtfinalu teniškega turnirja v Wembleyu je Jugoslovan Goran Ivaniševič zaradi prehlada odstopil v 1. setu srečanja proti Švicarju Hlaseku. Slednji je vodil s 4:1. V polfinale pa se je uvrstil Italijan Nargiso, ki je s 6:3, 3:6, 6:3 premagal Šveda Larssona: Odstopil je tudi zmagovalec ameriškega opena, Pete Sampras.
Dirka tris
MILAN — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 13-15-7. Dobitnikov je bilo 314, prejeli pa bodo po 3.579.500 lir.
Včeraj ga kratkomalo ni bilo na treningu
Maradona se še »zabava«
NEAPELJ — »Telenovela« z Maradono se nadaljuje. Včeraj ga ni bilo na treningu, na katerem pa se je pojavil predsednik Napolija Ferlaino. Slednji je potrdil, da bodo proti igralcu ukrepali, kot so že napovedali, morda pa bodo zahtevali tudi povračilo škode, ki ga njegovo početje ima na ugled društva. Ce se bo Maradona danes pridružil ostalim, bo trener Bigon (ali pa zdravnik) odločil, ali bo tudi gral. Ko ga je lani društvo suspendiralo in povabilo trenerja, naj ga za tekmo proti Wettin-genu ne pošlje na teren, je Maradona reagiral, češ da ukrep ni v skladu s pravili in je zahteval razveljavitev pogodbe. Da bi se temu izognili, so »tehnično« izbiro formalno prepustili Bigonu.
Falcao vse bolj zaskrbljen
SAO PAULO V prijateljskem nogometnem srečanju sta se Brazilija in Čile, kljub velikemu naprezanju Brazilcev, razšli pri neodločenem izidu brez gola. To je četrta tekma Brazilije (prva doma) pod vodstvom Paola Roberta Falcaa, ki pa je dokaj zaskrbljen: dosegel je le dva neodločena izida in doživel dva poraza, njegovo moštvo pa je dalo en sam gol, a kar petkrat je moralo po žogo v lastno mrežo.
V Kopru danes gostuje Zadar
KOPER -- Danes bodo v 3. jugoslovanski nogometni ligi odigrali 14. kolo, v katerem sta v ospredju derbija, v katerih slovenska predstavnika načrtujeta popoln izkupiček. Na Bonifiki gostuje vodilni Zadar. Drugi derbi bo v Petrinji, kjer gostuje Maribor Branik. Presenečenje zadnjih kol, Izola, gostuje v Sinju, kjer praktično nima kaj izgubiti, lahko pa veliko dobi. Tekme bodo ob 14.00. (Kreft).
Drevi v gosteh pri Teorematouru v Areseju
Emmezeta z novim tujcem
VIDEM — Videmski košarkarski A-2 ligaš Emmezeta bo danes v anticipirani tekmi 9. kola igral v gosteh v Areseju, proti Teorematouru. Prvič bo nastopil Henry Turner, ki je skupaj z VVhitejem novi tujec v videmskih vrstah. Po TV pa si bomo ob 18.00 lahko ogledali prenos 2. polčasa anticipiranega srečanja 9. kola A-l lige Filanto - Clear.
Dino Radja v nedeljo še ne bo igral
RIM — Center rimskega Messaggera, bivši košarkar sedaj že bivše Jugoplastike, Dino Radja, tudi v nedeljo v Vareseju ne bo še igral. Radja si je pred časom poškodoval nogo, a trener Bianchini očitno noče nič tvegati in ga bo verjetno na parket poslal v prihodnjem domačem srečanju proti Panasonicu.
Evropska košarkarska liga morda leta 1992
ZAGREB — Leta 1992 bodo morda uvedli evropsko košarkarsko ligo po zgledu ameriške NBA, kar bi v bistvu pomenilo uvedbo profesionalizma. To je včeraj izjavil glavni tajnik mednarodne košarkarske zveze Borislav Stankovič. V ligi bi nastopalo 24 najboljših ekip iz Belgije, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Grčije, Izraela, Italije, Nizozemske, Španije, Švedske, Švice in Jugoslavij. Te ekipe zato ne bi več igrale v svojih državnih prvenstvih. Stankovič je pojasnil, da bi z uvedbo profesionalizma igralcem priznali isti status kot ga imajo košarkarji v NBA. Nadalje ne bi več igrali pokala prvakov in pokala pokalnih zmagovalcev, ostal pa bi Koračev pokal. Tudi sistem igranja bi bil v bistvu isti kot v NBA. Prvak bi se nato v superfinalu pomeril z zmagovalcem turnirja NBA, medtem ko bi zadnje 4 uvrščene nadomestile prve 4 uvrščene ekipe iz Koračevega pokala.
Krasovke v Bocnu
V 3. kolu ženskega namiznoteniškega prvenstva v B ligi čaka Kras Corium težka naloga. Po 2 zaporednih zmagah se bo danes ob 18. uri v Bocnu srečal z Recoa-rom. Slednji je v lanskem prvenstvu imel visoke cilje, ki so se mu le za las izmuznili. Ob koncu prvenstva je bil namreč 1. na lestvici, vendar se mu je v kvalifikacijskem delu med skupinami ponesrečil preboj v prvoligaške vrste. Očitno ideje o napredovanju ni opustil. Domačima igralkama, katerih imena so zapisana v 2. kategoriji (Haike Obberauch št. 6 in Petra Fazolt št. 10), se je pridružila še veteranka, Romunka Alexandru, ki je bila pred dobrima dvema desetletjema svetovna podprvakinja. Recoaro bo torej trd oreh za Krasovo postavo. Po naših ocenah na nov par prvenstvenih točk skoraj ni mogoče računati, pač pa pričakujemo od Tanje Ravbar, Biserke Simoneta in Monike Radovič, da pokažejo vse znanje ter skušajo »ujeti« vsaj kakšno točko.
MOŠKA B-2 LIGA
Na domačem igrišču se bo drevi ob 18. uri Krasova moška postava v 3. kolu srečala z bocenskim Alto Adige. V prvih 2 kolih sta obe ekipi zmagali. Zanimivo pa je, da je imel Alto Adige boljšo razliko v izidu z Lego Nazionale kot Kras proti isti ekipi. Vsekakor to ne pomeni, da so gostje favoriti. Nasprotno, pričakujemo, da bodo fantje osvojili točke tudi tokrat. Krasovi igralci (Cristian Mersi, Igor in Marjan Milič) zagrizeno trenirajo in kažejo dobro telesno in psihično formo. Nasprotnikovo ekipo sestavljajo igralci tretjekategomiki, ki seveda ne bodo pretežka ovira za Cristiana ali Igorja, od Marjana, najmlajšega člana ekipe pa tudi pričakujemo, da bo prispeval k zmagi.
ŽENSKA C LIGA
Nič rožnato ni za Kras Activa v ženski C ligi. Po 2 porazih se bo v 3. kolu doma srečala v derbi-tekmi s Chiadinom, ki je v prejšnjem kolu presenetljivo premagal bocenski Recoaro. Butelli, Spezigu in Polli bodo nasprotnice naših v tem kolu. V C ligi, in to je novost letošnjega prvenstva, tekmujejo drugače kot v ostalih državnih ligah, in sicer po Davisovem sistemu. Ekipo sestavljata dve igralki, ki se srečujeta posamezno in tudi v dvojicah, ki so v tem primeru največkrat odločilne. V skupini, v kateri je Kras Activa, je 6 ekip, ki so več ali manj izenačene, zato bo prvenstvo še zelo zanimivo. Krasovke imajo kot cilj obstanek.
Pokrajinski turnir za nižje srednje šole
Najmlajši krasovci bodo danes zaposleni na pokrajinskem turnirju za nižje šole, ki bo na COŠ Conti v Trstu. To je ena redkih priložnosti za igralce, ki še niso včlanjeni v državno namiznoteniško zvezo, da svoje znanje preizkusijo tudi na tekmovanju. Zato gre vsa zahvala organizatorju in sodniku Pianiju. Danes bodo tekmovale deklice, prihodnjo soboto pa fantje. Kras bo s svojimi igralkami (Daša Bresciani, Ketty Furlan, Nataša Grom, Tjaša Guštin, Jasmin Kralj, Nataša Milič, Nina Milič, Martina Milič, Jana Obad in Kristina Stubelj) prav gotovo poskrbel za najbolj številno udeležbo. Štiri najboljše s turnirja se bodo uvrstile v deželno fazo. (J. J.)
Še o turnirju v Miljah
Na namiznoteniškem turnirju »Milje '90« v priredbi društva CCM Nazario Sa-uro sta med pionirji nastopila tudi mlada borovca, brata Petelin. Marko je z 2 zmagama v 5 dvobojih zasedel 3. mesto, a Mitja peti. Nastopilo je 6 tekmovalcev.
Krasova ekipa (M. Simoneta, P. Santini, V. Milič in R. Paoletič), ki je osvojila državni naslov Intercas.
Naše enajsterice v jutrišnjem kolu v treh nogometnih amaterskih prvenstvih
V ospredju derbi 2. AL med Vesno in Primorjem
1.	AMATERSKA LIGA
JUVENTINA - PRO FIUMICELLO
V Gorici (na stadionu Baiamonti) bodo jutri odigrali eno najvažnejših tekem 8. kola v 1. amaterski ligi. Vodilna Juventi-na bo namreč gostila ProFiumicello, ki ji na razpredelnici sledi s točko zaostanka. Že zaradi tega se jutrišnje srečanje obeta izredno zanimivo in možen je vsak rezultat. Povedati pa gre, da so jutrišnji gostje Štandrežcev v ranli krizi in to so potrdili prav prejšnjo nedeljo, ko so pred domačim občinstvom morali prepoznati premoč Pro Cervignana.
To pa ne sme zaslepiti gostitelje, ki bodo morali nadaljevati na poti, ki so jo doslej ubrali, in zaigrati povsem odločno. Trener Čampi bi moral imeti na razpolago vse igralce z izjemo Tullia Bastianija, ki je zaradi štirih opominov izključen za 1 kolo.
2.	AMATERSKA LIGA
VESNA - PRIMORJE
Čeprav igrata ekipi v amaterskih prvenstvih Vesna 26, Primorje pa 28 sezon, bo jutrišnji le 22. prvenstveni derbi med kriško in prosesko enajsterico, ki sta se prvič srečali v sezoni 1966/67. Za ljubitelje statistik naj omenimo, da smo v tisti sezoni poleg dveh napovedanih derbijev bili priča še tretjemu. To je bila namreč odločilna tekma na nekdanjem igrišču Ponzi-ane (30. 4. 67) za prestop v 2. AL. Ekipi sta namreč končali prvenstvo 3. AL na prvem mestu lestvice z 31 točkami. Odločilni derbi je osvojila Vesna z 2:1, ki je napredovala v 2. AL. Prav zato v naslednji sezoni ekipi se nista srečali. V sezoni 1968/69 pa sta ponovno igrali skupaj v 3. AL skupina L, in to sta bila obenem zadnja dva derbija Vesne in Primorja v okviru 3. AL. Vesna je tedaj napredovala v 2. AL in v sezoni 1970/71 so Križani bili že v 1. AL. Ekipi sta se tako ponovno srečali v sezoni 72/73 v 3. AL, nakar je sledilo v tej ligi še osem zaporednih derbijev vse do sezone 76/77, ko je Vesna izpadla v 3. AL, Primorje pa je takrat prvičnap-redovalo v 1. AL. Omeniti moramo, da prav glede izpada in napredovanja je botroval rezultat 15. derbija (29. 5. 77) na Proseku, ko si je Primorje z visoko zmago 4:1 v zadnji prvenstveni tekmi zagotovilo napredovanje v 1. AL, obenem pa obsodilo Vesno na izpad v 3. AL, kjer so Križani igrali zaporedoma dve sezoni. Do ponovnega derbija je tako prišlo v sezoni 79/80, vendar pa je takrat izpadlo v 3. Al Primorje. Ko pa se je naslednjo sezono proseška enajsterica vrnila med drugoligaše, je
Vesna napredovala v 1. AL in tu igrala tri sezone zaporedoma in prav po treh sezonah, ko se je Vesna vrnila v 2. AL, je Primorje izpadlo v 3. AL. Do naslednjega derbija je tako prišlo šele v sezoni 86/87, ki je bila nadvse uspešna za proseško enajsterico, ki se je po devetih sezonah ponovno vrnila v 1. AL, kjer je ostala dve sezoni. Vesna in Primorje sta se tako ponovno srečala šele v lanski sezoni.
Skupni obračun 22 derbijev (5 v 3. AL in 16 v 2. AL) je 8 zmag za Primorje 7 za Vesno, 6 derbijev pa se je končalo pri neodločenem rezultatu in tu bi omenili, da se je le eden in sicer sedmi (18. 3. 73) na Proseku končal brez gola. Skupno je padlo v teh derbijih kar 55 golov, od katerih jih je Primorje dalo 29, Vesna pa 26.
Kot zanimivost bi dodali, da so v prvih derbijih prevladovali Križani, v zadnjih osmih pa so bili v premoči Prosečani, ki so izbojevali 5 zmag in dva remija. Vesna je na Proseku zmagala le enkrat, in to 30. 9. 79, ko je derbi odločil močan prosti strel Vec-chia (Vesna) izven kazenskega prostora tik ob koncu prvega polčasa.
Kako bo jutri, je težko napovedati. Prepričani smo, da bosta ekipi v Rep-nu dali vse od sebe.
MOSSA - GAJA
Gajevci bodo v gosteh pri ekipi, ki je sicer doslej le enkrat zmagala, niko-
li pa ni izgubila. V preostalih šestih tekmah je namreč Mossa igrala neodločeno (zadnje štiri tekme celo brez gola). To dokazuje, da razpolaga Mossa z zanesljivo obrambo, napadalci s štirimi danimi goli gotovo niso blesteli. Mossa pa še vedno sodi med kandidate za napredovanje, ki ji je za las ušlo že lani, ko je končala prvenstvo na 3. mestu z 38 točkami.
Gajo torej čaka spet naporno gostovanje, čeprav bo trener Tremul tokrat imel na razpolago tudi Vengusta, Pan-gonija in Stranščka, ki so presedeli kazen izključitve. Odsoten pa bo Bal-larin, ki se je v nedeljo v Farri lažje poškodoval.
ZARJA - MORARO
Zarji, ki je letos začela v velikem slogu (7 tekem 12 točk), ji za petami sledi prav jutrišnji nasprotnik Moraro, ki si je v sezoni 88/89 zagotovil napredovanje v 2. AL na račun Primorca. V odločilnem dvoboju med drugouvrščenimi ekipami 3. AL je namreč Moraro v Vižovljah (28. 5. 89) premagal Primorca 3:0 in si zagotovil prestop v 2. AL. Moraro je prijetno presenetil in da letos meri na napredovanje, je to jasno pokazal, saj ima na lestvici le točko manj od Zarje. Gostje so v nedeljo, kljub odsotnosti izključenega »bomberja« Diviacchija, nasuli Caprivi kar 5 golov. Moraro bo igral v popolni postavi in bi se verjetno zadovoljil tudi z neodločenim izidom. V taboru
Zarje pa vlada optimizem, saj je ekipa zares v dobri formi. Bo jutri Zarja utrdila položaj na vrhu lestvice kar s tremi točkami prednosti?
3.	AMATERSKA LIGA
OPICINA - PRIMOREC
Po nedeljskem počitku gredo Tre-benci v goste ekipi, ki je prav tako v nedeljo počivala, sicer zaradi razmočenega igrišča. Opicina, ki je bila lani velik tekmec Gaje v boju za napredovanje, letos se ni izkazala in to daje nekaj upanja Trebencem, ki so s 4 osvojenimi točkami na spodnjem delu lestvice, kar seveda nihče ni predvideval in zato navijači Primorca upajo, da bo ekipa čimprej popravila položaj, kar pomeni, da že jutri računajo na točko.
S. ANDREA - BREG
Težka, vendar ne brezupna naloga, čaka tudi Brežane, saj S. Andrea predstavlja pravo presenečenje tega začetnega dela prvenstva. Tržačani so na drugem mestu lestvice, vendar le s točko več od Brega, ki to minimalno razliko upa jutri ohraniti. V Bregovem taboru vlada po zadnjih uspešnih nastopih (3 tekme 5 točk) dobro razpoloženje in to je predpogoj za nadaljnje dobre rezultate.
B. RUPEL
BEGLIANO - SOVODNJE
Sovodenjcem jutrišnje gostovanje v Beljanu ne bi smelo predstavljati nepremostljive ovire. Modulovi varovanci se bodo namreč srečali s postavo, ki je doslej zbrala 4 točke, ki so sad prav tolikih neodločenih izidov.
Proti slabšemu nasprotniku je nujno, da si sovodenj ska postava zagotovi obe točki in s tem ohrani stik z vodilnimi. Spričo kakovosti napada ekipa predsednika Marjana Tomšiča ne oi smela imeti težav, da se proslavi na tem gostovanju.
MLADOST - KRAS
Po pekočem porazu, ki ga je doživela v srečanju proti Sovodnjam, se Mladost pripravlja na drugi slovenski derbi z željo, da popravi slab vtis iz prve tekme med slovenskima postavama. Mimo teh ugotovitev pa gre povedati, da se jutrišnje srečanje predstavlja kot izredno negotovo, saj gre za postavi, ki sta si, kar zadeva kakovost, dokaj enakovredni.
Točka prednosti Krasa na lestvici jasno kaže, da bo jutrišnja tekma odprta vsakemu rezultatu. Upajmo, da bo predstava na kakovostni ravni in da na srečanju ne bo prišlo do kakšnih nepotrebnih pretiravanj.
Jutri maraton v Nabrežini
w
Številno zastopstvo tudi iz Slovenije
Jutri zjutraj bo na tržaški planoti običajno tekmovanje v maratonu, ki bo tudi za deželno prvenstvo. Start bo na trgu v Nabrežini ob 9. uri, tekači pa bodo tekli do Bazovice in nazaj.
Zaradi lepega vremena se obeta dobra izvedba maratonskega teka, čeprav je nekaj preko 42 km dolga proga dokaj težka. Teka se bo udeležilo tudi številno zastopstvo iz Slovenije in Hr-vatske. Vseh udeležencev bi moralo-biti med 80 in 100, med njimi tudi pre" cejšnje število žensk. 10 minut za mo-ratonom bo startal mali maraton (21 km), ki bo iz pokrajinske ceste zavil v Briščke in se nato vrnil na isto cesto ob mogometnem igrišču Pirmorja. Ma' lega maratona se običajno udeleži nekaj nad 100 tekačev in tekačič. Tekmovanje prireja atletski klub Marat' hon iz Trsta, (kb)
obvestila
3
ŠPORTNA ŠOLA TRST	j
sporoča, da se bo letošnji tradicionalD_ šahovski turnir za osnovnošolsko oli111 piado začel v Borovem športnem tru danes, 10. t.m., ob 15. uri. Vsi nas1.^ pajoči morajo prinesti s seboj sv0) lastno šahovnico.
SLOVENSKO PLANINSKO
DRUŠTVO TRST	f.
vabi vse člane in simpatizerje na ma tinovanje ki bo jutri, 11. t. m., v Sp® njem Tarbiju v Beneški Sloveniji- D u hod avtobusa s Trga Ulpiano v Tr* ob 8. uri in iz Sesljana ob 8.20. Vp»s a vanja v uradu ZSŠDI Ul. sv. Franci5 20, tel. 740304. Informacije dobite P Aleksiju Civardiju (tel. 415336).
PLANINSKA ODSEKA ŠZ SLOGA
IN SK DEVIN
vabita na martinovanje jutri, U- ['^o Odhod iz Praprota ob 13. uri P^(eij mejnega prehoda Gorenjsko na Te g-(664 m). Družabnost in večerja v ge ni Tabor v Vojščici. Za rezerva Bruno Škerk (tel. 200236) in Viktor J par (tel. 226283).
ZSŠDI	. jji.<
obvešča, da bo v ponedeljek 12- Jrair ob 20.30 na sedežu ZSŠDI Ul. sV-.L5Ke čiška 20 seja meddruštvene smuč ekipe MZSTE.
JADRALNI KLUB ČUPA ,tv.e0° vabi člane in prijatelje na dru ^ ^O-večerjo, ki bo v soboto, 24. t. m-< .0jKU' uri v restavraciji Sardoč v Pr,e Prijave se sprejemajo pri Optik’ a0vi' lan na Opčinah tel. 213957 ali v ni Bavcon v Gorici tel. 31662.
Drevi v 6. kolu košarkarske C lige v tržaški športni palači ob 21.00
Drevi bodo Jadranovi košarkarji sprejeli v goste tržiško postavo Solvay, s katero so se pomerili že v kvalifikacijski fazi tekmovanja Alpe-Jadran za drugo in tretjeligaška moštva.
Takrat so »modri bojevniki« odigrali prvo uradno srečanje v letošnji sezoni pred lastnim občinstvom in s prikazano igro tudi povsem zadovoljili glede na to, da je to bila prva preizkušnja v »prenovljeni preobleki«. Odtlej sta minila že dobra dva meseca in Vatovčeva vrsta je v glavnem nastopala zadovoljivo, čeprav je bilo tudi nekaj »izjem«, na primer absolutno negativni nastop iz preteklega tedna v Roncadah. Nasprotno so tržiški košarkarji v uvodnem delu letošnje lige utrpeli niz porazov, tako da so bili vse do prejšnjega kola še brez točk, skupaj s Coneglianom, ki bo verjetno prevzel nehvaležno vlogo »pepelke« v letošnjem prvenstvu. Najbrž pa je po seriji neugodnih rezulatov nekaj »eksplodiralo« med vrstami Jadranovega deželnega tekmeca, saj so Tržičani v 5. kolu nadkrilili moštvo Pierobon iz Padove in slavili svojo prvo letošnjo zmago z nadvse prepričljivim izidom 107:82.
Kaj se je zgodilo, da so Tržičani vsuli v koš padovske postave toliko košev, in izbojevali zmago s tolikšno razliko? Verjetno sta svoje prispevala ranjena čast in steptani ponos, verjetno pa je, da so tudi v Tržiču končno uigrali moštvo, v katerem je kar trojica novih standardnih igralcev, ki so se iz objektivnih razlogov (beri poškodbe) svojim kljubskim tovarišem pridružili nekoliko pozneje, tik pred
David Pregare
začetkom lige ali pa, ko se je liga že začela. To je še razlog več zato, da se naši košarkarji lotijo drevišnjega deželnega derbija s primerno mero zbranosti in da ne jemljejo zgodnje jesenske tekme s Solvayem za merilo zmogljivosti nasprotnika, ki se bo verjetno še dodatno okrepil na novembrski miniborzi in ki prav gotovo prihaja v Trst z namenom, da bi iztržil obe razpoložljivi točki. Za nameček pa bodo jadranovci skoraj gotovo igrali brez Davida Pregarca, ki zaradi bolečine v nogi ni treniral ves teden.
Tekma Jadran TKB - Solvay Tržič bo drevi v tržaški športni palači ob 21.00.
(Cancia)
V promocijskem prvenstvu naši v tem kolu favoriti
V 3. kolu promocijskega prvenstva bodo vse naše ekipe zaposlene danes. Vodilni Kontovel bo imel težko nalogo, saj bo v gosteh igral s Ferroviariom, proti kateremu je lani utrpel prvi prvenstveni poraz. Po odlični sobotni tekmi nam je Igor Civardi takole dejal: »Zelo važno bo, da igramo brez podcenjevanja nasprotnika. Po sobotni zmagi smo sicer zelo motivirani, Ferroviario pa nas je v svoji telovadnici že lani presenetil, tudi ker je pri njih zelo težko igrati zaradi slabih košev in visoke temperature, ki prihaja od spodaj nameščenega bazena. Sicer pa mislim, da bomo zmagali.
Mlada postava Cicibone bo igrala ponovno na domačih tleh proti ekipi Orient Express. Playmaker Riki Simonič nam je dejal: »Zelo važno vlogo bo imela naša obramba in odbite žoge, saj je naša vrlina protinapad, ki je seveda možen le po obrambnih skokih. Vsilili bomo hiter tempo in upam, da bo odstotek pri metih boljši kot v prejšnjih tekmah.«
Nabrežinski Sokol je po dveh derbijih še brez točk, zato bo v soboto proti, CUS zaigral zelo odločno, saj si ne more privoščiti ponovnega poraza. Center Ivo Sedmak pravi: »Zelo si želimo prve zmage, zato sem prepričan, da bomo dali vse
od sebe. Nasprotnik je sicer soliden, vendar sploh ni nepremagljiv.«
Bor Radenska bo v gosteh igral proti Libertasu, ki je morda najšibkejša ekipa v tej kategoriji, Andrej Pieri, strelec be-lozelenih, nam je dejal: »Prepričan sem, da bomo reagirali na dosedanja neuspeha. Glavni vzrok za slab začetek je predvsem v neuigranosti ekipe, kar pa bomo čimprej odpravili. V teku nekaj tednov bomo na zgornjem delu lestvice.«
(V. Jogan)
MLADINCI
B SKUPINA
STELLA AZZURRA - BOR 74:80	(41:37)
BOR: Simonič 5 (1:4), Drocker 4 (0:1), Barini 6, Debeljuh 30 (10:11), Rudež 4, Schiulaz 5, Filipčič 3 (1:2), Pettirosso 4, Tomšič 17 (2:5), Umer 2.
TRI TOČKE: Tomšič 1
Na igrišču zadnjeuvrščene Stelle Az-zurre so naši osvojili drugo zmago v tem prvenstvu. Tekma kot taka ni bila lepa, spolzko igrišče pa je opravilo svoje. Borovci so ves čas zasledovali nasprotnika. Le na koncu so odločno zaigrali in zmagali. (A. Pavlica)
V	ženski odbojkarski C-l ligi _
Krstni nastop slogašic doma
V	obnovljeni telovadnici srednje šole na Opčinah bo Sloga Ko-impex opravila svoj krstni domači nastop v C-l ligi. Po tesnem porazu v gosteh s Conadom iz Villor-be se bodo Peterlinove varovanke drevi (pričetek ob 18. uri) pomerile s padovskim Tregarofanijem. Še pred nekaj leti je ekipa tega društva igrala v A-2 ligi, nato je doživela dvojni izpad, lani pa je v C skupini C-l lige zasedla končno 3. mesto. Poleti je društvo sklenilo dogovor o sodelovanju z mestnim tekmecem CUS, po katerem je temu klubu odstopilo svoje starejše odbojkarice, obdržal pa mladinke, ki naj bi jim na poti do obstanka v ligi pomagala veteranka Salvadego. Prejšnjo soboto je Tregarofani doma s 3:2 izgubil proti ekipi Vicenza Tre. Drevišnja tekma bo dober pokazatelj možnosti slogašic v letošnji sezoni.
Pred zelo pomembno preizkušnjo so tudi borovke, ki bodo gostovale pri ekipi Vicenza Tre. Ta šesterka naj bi bila celo med favoriti za napredovanje. Ob dveh izkušenih veterankah s prvoligaško preteklostjo, ki sta letos prestopili k društvu, velja omeniti tudi odlično mladinko Maranovo. Plave se odpravljajo v Vicenzo z upanjem, da bodo ponovile briljantno igro s prvega nastopa v Trstu. Če bo tako, lahko presenetijo tudi danes.
V današnjem 2. kolu v deželnih odbojkarskih ligah
Upanja v boljši razplet
Od naših sedmih deželnih ligašev v odbojkarskih C-2 in D ligi jih bo v današnjem 2. kolu zaposlenih le šest (Soča Sobema v moški D ligi ne igra), od teh pa igrata doma le ženski vrsti Agoresta Posojilnica Sovodnje in Kontovela. Nasprotniki, s katerimi se bodo naše šester-ke pomerile, naj ne bi sodili med močnejše, zato lahko upamo v boljši izkupiček točk, kot smo ga zabeležili v uvodnih tekmah sezone.
Prvo kolo je potrdilo, da bo letos v moški C-2 ligi vladala izredna izenačenost. Niti ena tekma se ni končala s 3:0 in vsi trije novinci v ligi so zmagali! Skratka, tako kot že lani se obeta sezona polna senzacij. Zato je tudi težko napovedovati lahke zmage. Bor Agrimpex je na gostovanju pri novincu iz Povoletta favorit, toda gostitelje je zmaga prejšnjega tedna v Prati bržkone »vžgala«. Plavi bodo nastopili v popolni postavi in seveda računajo na zmago. Pomlajena 01ym-pia (brez veterana Špacapana in odličnega Marassija) bo igrala v Fojdi pri Itely-ju, ki je lani dosegel napredovanje za las. Prejšnjo soboto je Itely sredi Vidma premagal Volley Balla, a treba je reči, da je videmska ekipa letos precej oslabljena, se pravi, da Goričani niso brez možnosti. Igralci Valprapora Imsa so se v uvodnem dvoboju s Crismarejem hudo »opekli«, zato se bodo skušali v Turjaku svojim navijačem oddolžiti. Tamkajšnji Libertas, ki je bil v C-2 ligo po repesaži vključen le nekaj tednov pred pričetkom prvenstva, ne bi smel predstavljati nepremostljive' ovire, čeprav je s povratkom Za-nolle nekoliko okrepljen. Toda Petejano-
Zavadlalova (Agorest posojilnica Sovodnje) je prebolela mrzlico
vi varovanci se morajo zavedati, da jih po lanskem odličnem prvenstvu (11 zaporednih zmag v povratnem delu) vsi imajo za favorite in igrajo proti njim s podvojeno močjo, zato je lahko vsakršno podcenjevanje nasprotnika zanje usodno.
V ženski C-2 ligi sta naši šesterki prejšnjo soboto precej razočarali, čaka jih torej popravni izpit. Agorest Posojilnica Sovodnje bo gostil solidni Martignacco, ki ga lahko uvrstimo med nevarnejše tekmece v ligi. Kljub temu, da zaradi mrzlice Zavadlalova in podajačica Brainije-va ta teden nista trenirali in je njun nastop vprašljiv, lahko pričakujemo prvi uspeh združene ekipe, ki ji še primanj-
kuje nekaj več uigranosti. Sokol Indules bo igral v Prati pri Pordenonu. Lani Prala za las ni izpadla iz lige. V Čenti pa je prejšnjo soboto doživela polom. V treh nizih je namreč zbrala samo 16 točk, v drugem celo nobene. Sokolovke so v tem tednu trenirale brez težav in upajmo, da se jim bo to obrestovalo.
Obnovljena postava Kontovela bo gostila novinca v ligi Itasa Fiume Venelo, za katerega je značilno, da se kot meteor pojavlja v svetu deželne odbojke. Nekaj let se naglo vzpenja, nato pa ekipa razpade in društvo se praviloma izpiše iz lige. Prejšnjo soboto je Fiume Venelo s 3:1 premagal tržaško OMA, finalistko deželnega pokala. Kontovelke ga ne smejo podcenjevati!
MLADINKE
CUS - KONTOVEL	3:0
(15:5, 15:9, 15:2)
KONTOVEL: Pertot, Luxa, Regent, Kralj, Černe, Colja, Bezin, Bogateč.
Kontovelke so proti zelo solidnemu nasprotniku igrale nepovezano, mnogo pa je bilo tudi začetniških napak. Dekleta so solidno sprejemale, a so si žal tekmo zapravile zaradi velikega števila napak pri zaključevanju akcij.
Velasco v Majanu
Trener svetovnega prvaka Italije Julio Velasco bo danes in jutri predaval v furlanskem kraju Majanu. Danes bo od 15.30 do 18. ure govoril o psihološki pripravi ekipe, jutri zjutraj (od 9.30 do 12.00) pa o skupinski taktiki. Predavanji bosta v občinskem avditoriju.
Tekmovalni obračun Atletskega društva Bor je bil letos spet odličeny toda...
, Z zadnjim dnem oktobra se je sezona pri Atlet-.^etn društvu Bor dokončno iztekla; o njej smemo ^rez pretiravanja reči, da jo je po finančni in organi-acijski plati društvo pričakalo povsem nepripravlje-°' Taka, kot je bila, je za atlete in tehnično vodstvo P.^fhenila težko cokljo, ki jo bo potrebno, če naj atle-a v naši športni stvarnosti sploh še ostane, nemu-9nia odvreči. Potrebno bo takoj v lov na nove in eže ideje. S to problematiko se ob izteku svojega bčK^ata sooča odbor, ki naj bi stvari spravil v vsaj približen red na današnjem rednem občnem zboru. 6 Pravimo, da so tekmovalni uspehi odraz splošne ^lenosti v nekem društvu, smemo hkrati trditi, da t ' Bor, vsaj kar zadeva tekmovalne uspehe, od ^.9® pravila nekoliko odstopajo: minula sezona je j) a namreč ena najbolj uspešnih doslej! Zato se San S ^em zapisom pomudili le pri oceni tehnične-staiv 9 v društvu. Če odmislimo številčno žalostno bek u '“lanstva - priliva mladih skoraj ni, gre tako za ieio h n.0 komorno atletiko - skopi podatki dokazu-toJv'da ^ma društvo generacijo zelo nadarjenih atle-9eri b101^ zoreti v urejenih razmerah, sicer bo to terjPracija zapravljenih priložnosti. Kvaliteta neka-tven Ze uveljavljenih atletov bo zdaj zahtevala bis-ti j”0 večjo angažiranost, zato se bo moral preuredi-
zlasti okrepiti tudi tehnični štab društva. V hh „ J®vanju se pomudimo pri kratki oceni nekate-
c bajboljših.
pVDlA COSLOVICH
aUdia je daleč najbolj uspešen član društva. Že Niyet° jo trenira prof. Toplak iz Ljubljane. V iekiQ bfatki karieri metalke kopja se je dela za pre-N, v<f1?0no	zel° resno in z velikimi ambicija-
k>v yekakor večjimi od kasneje doseženih rezulta-ujen trening so bila prvič uvedena sredstva za
razvoj moči, pri čemer sta se trener in trenutno vodstvo zavedala, da za mlado tekmovalko s kratkim tekmovalnim stažem to dejstvo na kratki rok ne zagotavlja nujno tudi takojšnjih rezultatov. Vendar s takim načinom dela, ki edini prej ali slej prinaša rezultate, ni bilo več mogoče odlašati, kajti možnosti napredka zgolj s talentom so se izčrpale. Claudia na dan trening v tej svoji prvi resni sezoni pač ni regi-rala optimlano, saj še ni bilo vzpostavljeno normalno razmerje med močjo in gibanjem, kar se kaže tudi v njenem letošnjem najboljšem rezultatu 47,58 m. S tem rezultatom zaseda v absolutni kategoriji 2. mesto v deželi. Kljub vsemu pa je bila minula sezona za Claudio, za društvo in za slovensko atletiko sploh izjemno uspešna: Claudia je postala podprvakinja na državnem mladinskem prvenstvu in kar trikrat je oblekla dres državne mladinske reprezentance! Delo z Claudio bo zahtevalo še večjo angažiranost trenerja prof. Toplaka, ki se bo pač moral delno odreči delu z mladimi, delu, ki ga vrsto let uspešno opravlja z vso strokovno avtoriteto.
IGOR SEDMAK
Igor je v pripravljalno obdobje za preteklo sezono vstopil poškodovan; poškodba se je vlekla kar do pomladi, zato je sezono pričakal le delno pripravljen. Od te sezone si je v svoji osnovni disciplini, troskoku, obetal najmanj uspešen nastop na absolutnem državnem prvenstvu, primerna uteha zanj pa je bil le uspeh na državnem prvenstvu za mlajše člane, kjer je z najboljšim rezultatom sezone 15,21 m osvojil 3. mesto. Igor je letos tudi prvič osvojil naslov deželnega prvaka, tako v daljini, kot v troskoku, kjer je tudi najuspešnejši v deželi. Kljub opisanim uspehom in kljub težavam v pripravljalnem obdobju
pa smemo vendarle reči, da rezultatsko ni dosegel tistega, kar bi lahko. Kot je bilo iz testov razvidno, je bila zaradi pomanjkanja tehničnega treninga transmisija z moči na motoriko neustrezno nizka. Kljub zahtevnosti študija - Igor uspešno študira arhitekturo v Ljubljani - pa se je letošnje sezone pošteno lotil: 7 ali 8 treningov na teden naj bi končno ustvarilo pogoje za bistveno povečanje nivoja tehnične pripravljenosti. Za »projekt 16« - to je namreč Igorjev kratkoročni cilj - bosta letos skrbela M. Mikuž iz Postojne (tehnika in moč), strokovnjak za skoke, ki Igorju pomaga pri treningu v Ljubljani, in I. Pertot (aerobno in anaerobno delo), ki je tudi vodja projekta.
OSTALI
Med ostale sodi skupina mladih in nadarjenih atletov, ki se že uveljavljajo v deželnem merilu. Kar trije - Andrej Gelfi in Maks Černigoj v kopju ter Marko Sestan na nizkih ovirah - so bili poklicani v deželno reprezentanco. Tem trem sodita ob bok vsestrana in nadarjena David Bogateč pri dečkih in Federico Gelfi pri kadetih, ki sta v vrsti disciplin med najboljšimi v deželi. Tem mladim atletom bo razvoj omogočen na edini možni način, ki ga v društvu priznavajo - z vsestrano vadbo, za kar s svojim znanjem in izkušnjami jamčita trenerja Duško Švab in prof. Toplak. Prav Toplaku se društvo zaradi znanih težav ne more v nobenem primeru odreči! Društvo pričakuje, da se bo tema dvema pri delu z mladimi po enoletni odsotnosti zaradi vojaščine pridružil še Alan Oberdan, kar naj bi pri delu s Claudio razbremenilo zlasti Toplaka.
Zato pravimo, da Atletskemu društvu Bor do zreslosti manjka resnejše delo na področju organiziranosti in financ.
I. PERTOT
| domači šport
DANES
SOBOTA, 10. NOVEMBRA 1990
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
21.00	v tržaški športni palači: Jadran TKB - Solvay Tržič
PROMOCIJSKA LIGA
18-00 v goriškem Kulturnem domu: Dom Gometal - Corridoni; 18.15 v Trstu, na 1. maju: Cicibona - Orient Expres; 20.00 v Trstu, šola Da Vinci: Ferroviario -Kontovel; 20.00 v Nabrežini: Sokol - CUS TS; 20.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas - Bor Radenska
DRŽAVNI KADETI
16.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Servolana
NARAŠČAJNIKI
16.30	v Trstu, Vrdelska cesta 23 Libertas A - Breg; 18.00 v Trstu, šola Da Vinci: Ferroviario - Bor
DEČKI
14.45 v Trstu, na 1. maju: Bor - Santos
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Bocnu: Recoaro - Kras Corium
MOŠKA B-2 LIGA
18.00 v Zgoniku: Kras - Alto Adige Bočen
ŽENSKA C LIGA
18.00 v Zgoniku: Kras Activa - Chiadi-no Trst
ODBOJKA
ŽENSKA C-l LIGA
18.00 na Opčinah: Sloga Koimpex -Tregarofani PD; 20.30 v Vicenzi, Ul. Pale-mone: Vicenza Tre - Bor Elpro Cunja
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Turjaku, Drevored Gramsci: Libertas Turriaco - Valprapor Imsa; 20.30 v Povolettu, Trg Liberta: Friuli - Bor Ag-rimpex; 20.30 v Faedisu, Ul. Cividale: Ite-ly - 01ympia
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	v Prati pri Pordenonu, Ul. Martiri della Liberta: Solvepi Prata - Sokol Indules; 20.00 v Sovodnjah: Agorest Posojilnica Sovodnje - Martignacco
ŽENSKA D LIGA
20.00	na Proseku: Kontovel - Itas Fiume Venelo
NOGOMET
UNDER 18
14.30	na Proseku: Primorje - Azzurra; 14.30 v Dolini: Breg - Opicina
NAJMLAJŠI
15.00	v Bazovici: Zarja - Opicina
CICIBANI
14.30 v Doberdobu: Mladost - Aris; 14.45 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia -Sovodnje; 15.15 v Trstu, Ul. Conti: Espe-ria - Primorje; 15.45 v Trstu, na 1. maju: Bor - San Vito
MLAJŠI CICIBANI
15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Fortitu-do
ŠAH
OLIMPIADA ŠŠT
15.00	v Trstu, na »1. maju«: nastopajo učenci slovenskih mestnih OŠ.
JUTRI
NEDELJA, 11. NOVEMBRA 1990
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Pro Fiumicello
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici: Zarja - Moraro; 14.30 v Muši: Mossa - Gaja; 14.30 v Repnu: Vesna - Primorje
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Pirmorec; 14.30 na Opčinah, Vili. Fanci-ullo: S. Andrea - Breg; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Kras; 14.30 v Beljanu: Beg-liano - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
8.30	na Opčinah, Vili. Fanciullo: S. Andrea - Breg; 8.30 v Milajh: Fortitudo -Primorje; 10.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Zarja; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Lucinico
NAJMLAJŠI
9.00	na Proseku: Primorje - Triestina
ZAČETNIKI
9.15 v Trstu, Sv. Sergij: Fulgor - Primorje; 9.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Itala San Marco B; 10.30 v Bazovici: Zarja -Altura
ODBOJKA
MLADINCI
11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Sloga
MLADINKE
11.00 na Opčinah: Sloga Koimpex - Altura; 11.00 v Dolini: Breg - Prevenire
DEČKI
9.30 v Trstu, Monte Cengio: CUS TS -Teknoprogres; 10.00'v Villi Vicentini:, Ul Duca d'Aosta: Vivil - 01ympia; 11.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Pallavolo TS - Sloga
KOŠARKA
DRŽAVNI KADETI
11.00 v Repnu: Kontovel - Polisportiva Largo Isonzo
DEČKI
11.00 v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel - Sokol
MINIBASKET
TROFEJA JADRAN
V občinski telovadnici v, Sežani: 15.00: Polet - Sežana; 16.30: Breg - Dom in Kontovel - Sokol.
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 13. NOVEMBRA 1990
KOŠARKA
MLADINCI (1. SKUPINA)
18.15 v Vidmu, palača Carnera: APU Emmezeta - Jadran Farco.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja
in tiska j ^
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Hud poraz vladne stranke in gospe Thatcher v Bootlu in Severnem Bradsfordu
Na izrednih volitvah so laburisti popolnoma pregazili konservativce
cev, za konservativce pa je volilo le 2.587 krajanov (za borih 9 odstotkov volilcev). Stranka liberalnih demokratov, ki v Veliki Britaniji skorajda nima politične tradicije, si je kljub temu zagotovila 2.216 glasov.
Gospa Thatcher bo morala sedaj nujno upoštevati mnenje volilcev, čeprav je šlo le za »rutinsko« nadomestilo dveh pokojnih poslancev. Nekateri vidni člani konservativne stranke so namreč ugotovili, da je stranka v izredno kritičnem trenutku. Gospa Thatcher ni več deležna popolne podpore kolegov, prav tako pa so pustili globoko sled odstopi Geoffreya Howea in Michaela Heseltina. Čedalje več pa je tudi takih, ki zahtevajo na ves glas korenite spremembe na čelu stranke. Gospe Tahtcherjevi bo očitno kmalu potekel »naravni« mandat, saj tokrat prav gotovo ne gre za površinsko krizo, pač pa za težave, ki imajo globoke korenine. Laburist in bodoči poslanec v spodnjem domu Terry Rooney je dejal, da mora Thatcherjeva odstopiti in to čim prej, sičer jo bodo konservativci kar sami »vrgli iz stranke«.
Poražena premierka Margaret Thatcher (Telefoto AP)
LONDON — Gospa Margaret Thatcher je doživela hud volilni poraz. Vladna stranka je namreč povsem propadla na izrednih volitvah v Bootlu in Bredfordu, kjer so morali imenovati dva poslanca v spodnjem domu. Laburisti so pregazili konservativce, vendar to še ni vse, saj je stranko gospe Thatcher premagala celo stranka liberalnih demokratov, ki jih je britanska premierka pred nedavnim označila kot »mrtve papige«.
Papige so bile očitno žive in prav gotovo zdrave, kot je dokazal uspeh liberalnih demokratov v Severnem Bredfordu. Kandidat David Ward si je zagotovil 25 odstotkov glasov, medtem ko je zmagovalec, laburist Terry Rooney, prejel 52 odstotkov glasov. Laburisti so zabeležili tudi sicer viden napredek, saj so na prejšnjih volitvah prejeli 42,8 odstotka glasov. Konservativcem so volilci izrekli le 6.048 preferenc, kar pomeni, da se je morala kandidatinja Joy Atkins zadovoljiti s 17 odstotki glasov.
Propad konservativne stranke je bil še vidnejši v Bootlu, kjer je bil izvoljen laburist Joe Benton. Zanj se je izreklo kar 78 odstotkov volil-
Pri Turinu v spopadu s policijo umrla Roma
TURIN — Na avtocesti Turin -Aosta se je v noči na petek pripetil krvav dogodek, v katerem sta umrla dva Roma.
S cestninske postaje v bližini Volpiana so policijo obvestili, da je na tem predelu avtoceste sumljiv kombi bele barve z rimsko registracijo, ki je prevažal staro železo. Cestninarju sta se zdela sumljiva predvsem voznik in njegov sopotnik. Policisti so začeli zasledovati kombi in ko jim ga je uspelo ustaviti, so ugotovili, da je bilo v njem skupaj pet oseb, ki so se razbežale po bližnjih travnikih. Policisti so opozorilno ustrelili v zrak, bežeči pa so na ogenj odgovorili in s tem sprožili križno streljanje. Roma, ki sta jo skupila, nista bila oborožena, ostalim trem pa je uspelo pobegniti.
Indijski socialistični lider Šekar sprejel mandat za sestavo vlade
NEW DELHI — Indijski predsednik Venkataraman je poveril sestavo nove vlade socialističnemu liderju Čandri Šekarju (na sliki AP). Šekar bo kot novi ministrski predsednik zaprisegel že danes, spodnji dom parlamenta pa bi mu moral izreči zaupnico 20. novembra. Šekar je sprejel predsednikovo vabilo za sestavo nove vlade, potem ko sta ga zavrnila tako Radživ Gandi kot lider hindujske stranke Ad-vani. Socialistični voditelj bo lahko računal na 280 poslancev od skupnih 524, večinska kongresna stranka pa mu bo zagotovila le zunanjo podporo. Šekarju, ki je' doslej kril le obrobne politične funkcije, je tako uspelo priti na čelo vlade. Do te funkcije pa se je prebil tako, da je povzročil razkol znotraj dosedanje vladne stranke, ki jo je vodil Sing. Vseh 56 »odpadnikov« koalicije Janata dal bo novo vlado podprlo.
Po štiridesetih letih ga je doseglo maščevanje
VIADANA »Iz Brazilije sem se vrnil, da ga ubijem,« je Giuseppe Bonfatti še ves iz sebe in umazan od krvi povedal karabinjerskemu marešalu, ki ga je ustavil ob truplu Giuseppa Oppicija. Gre za mračno zgodbo, ki sega tja v zadnjo svetovno vojno, ko je bil Bonfatti kot 20-letni fant v partizanih, Oppici, ki je imel dve leti več, pa med črnosrajčniki. Slednji je med fašizmom teroriziral vse vasi okrog Mantove in je baje tudi zažgal hišo Bonfattijevih. Po vojni se je Bonfatti izselil v Brazlijo, kjer je delal do pred kratkim, spomin na vojna leta in na fašistični teror pa je bil neizbrisen. In tako se je odločil, da se vrne v domovino in dokončno obračuna s človekom, ki mu je zažgal hišo. Po štiridesetih letih pa v vasi ni več poznal nikogar. Tako je začel krožiti po gostilnah spraševati po Oppiciju, češ da bi hotel kupiti hišo. Končno sta se Bonfatti in Oppici, ki ga ni spoznal, srečala. Šla sta na ulico, kjer je obsedeni Bonfatti povlekel izpod plašča kramp brez toporišča in z njim pokončal nekdanjega črnosrajčnika. Tako se je morda rešil more, ki ga je morila štirideset in več let, prav gotovo pa si je nakopal več let zapora.
Verska svoboda premagala cestni zakonik 2:0
ROCHESTER (Minnesota) - Vera je nepremagljiva in ameriški cestni zakonik ji prav nič ne more. Ugotovitev je morda nekoliko drastična, vendar se nanaša na dolgoletno bitko pripadnikov verske skupnosti amishev, katerih največja skupina živi v Minnesoti. Amishi zavračajo vse novosti in živijo, kot so živeli njihovi predniki, ki so se v 17. stoletju priselili v ZDA. Avtomobilov ne poznajo, saj se vozijo edino le s konjskimi vozovi, na katerih pa ni nobene oznake, niti mačjih oči, ki pa bi jih po ameriškem zakonu morali imeti vsa vozila, od ogromnih tovornjakov, ki hitijo po ameriških avtocestah do najmanjšega ročnega vozička.
Na sodišču so se amishi sklicevali na svojo biblijo, ki izrecno prepoveduje vse žive barve in tudi vse nove simbole. Sodišče je zadevo skrbno preučilo in v imenu verske svobode sklenilo, da se amishi lahko peljejo s svojimi vozovi brez mačjih oči, brez evidenčnih tablic, namesto žarometov pa lahko še naprej rabijo svoje leščerbe in noben prometni policaj jim ne bo mogel nič. Noben tožilec namreč ni mogel sodišču dokazati, da je svetloba leščerb posvem nezadostna in pravzaprav tudi nevarna.
Prelestna Gina
Papež še ne bo tako kmalu uradno obiskal Jugoslavije
V jugoslovanski zunanji politiki predstavljajo posebno poglavje, da ne rečemo problem, odnosi z Vatikanom, bolj rečeno, ugibanja o tem, ali bo prišel papež kmalu na obisk v Jugoslavijo, ali ne. Odnosi z Vatikanom so sicer neoporečni in se krepijo v duhu konvencije, problem morebitnega prihoda Janeza Pavla II. pa ima še vrsto neznank.
Podoba je v glavnem takšna, da so stiki med Jugoslavijo, zlasti pa nekaterimi njenimi republikami, in Vatikanom vse bolj pogosti, dobesedno intenzivni, kar je seveda povezano tudi s političnimi spremembami v posameznih predelih, kljub temu pa možnosti obiska niso nič bolj zrele. Vatikanski radio namenja zadnje čase Jugoslaviji in njenim razmeram kar veliko pozornost, toda o morebitnem obisku papeža nikoli ne govori, pa čeprav je bil v zadnjem času papež nekolikokrat povabljen, če ne uradno, pa vsaj poluradno.
Vatikansko glasilo Osservatore romano pa po drugi strani prozorno vztraja na stališču (in kajpak pričakovanju), da bi se morale notranje razmere v Jugoslaviji urediti in da je v bistvu to tudi pogoj za obisk papeža. Skratka, vabila za obisk so zagotovo dobrodošla, uresničitev pa je odvisna od niza okoliščin, ki so tako rekoč notranje, jugoslovanske.
Zgodovina v zvezi s tem morebitnim obiskom je v glavnem znana. Kakor je z ene strani
preprosta, tako je z druge nemalo zapletena, kakor je zapletena vsa jugoslovanska konstelacija. Tito je povabil papeža Pavla VI. na obisk v Jugoslavijo že leta 1973, ko je bil na uradnem obisku v Italiji. Kazalo je, da ne bo problemov, toda zdaj se ve, da je imel jugoslovanski predsednik, ko se je vrnil v Jugoslavijo, v zvezi s tem težave. Na eni strani mu jih je bržčas delala pravoslavna cerkev, na drugi pa hrvaška struja, ki je vztrajala na tem, naj bi papež z obiskom v Jesenovcu le potrdil, oziroma obsodil politiko kardinala Stepinca med vojno.
Vabilo je po Titovi smrti zopet prenesel papežu, tokrat Janezu Pavlu II., predsednik predsedstva Jugoslavije Cvijetin Mijatovič. Tako v zvezni skupščini, kakor v vladi, so si baje bili enotni, da je zavlačevanje nepotrebno,' pa tudi škodljivo, toda tudi v tem primeru ni šlo. Spet so se pojavili odpori, v glavnem z istih smeri kakor preje, ko je bil Tito še živ. Obisk je kajpak spet odpadel.
Pred dnevi sta papeža povabila Peterle in Tudjman, kajpak v Slovenijo in na Hrvaško. Vabilo je bilo srčno in iskreno, toda Vatikan uradnega odgovora še ni dal in ga najbrže tudi ne bo dal vse dotlej ne, dokler bodo razmere v Jugoslaviji takšne, kakršne so. Papeža je povabil na Hrvaško, ob 450. obletnici katoliške cerkve v tej republiki, tudi kardinal Franjo Kuharič, toda tudi to vabilo je v bistvu ostalo brez odgovora. Odgovori so sicer ljubeznivi, izražajo zanimanje papeža za katoliško cerkev in sploh razmere v Jugoslaviji, ne pa njegovega namena, da bi prišel kmalu na obisk.
Sodeč po tistem kar se sliši, vatikanski krogi v glavnem ocenjujejo ta vabila domala kot naivna. Z ene strani kajpak obstaja protokol, ki se ga Vatikan drži kar najbolj strogo in po katerem gre papež na obisk samo tedaj, ko ga povabi »osrednja oblast«. Z druge strani pa Vatikan navsezadnje objektivno ocenjuje, da razmere v Jugoslaviji zanesljivo niso godne za obiske te vr-
ste, tembolj ne, ker bi jih utegnil kdo tolmač1 kot vmešavanje in pritisk. Jugoslovanske ffl mere so Vatikanu še kako dobro znane.
Poluradni odgovor se za zdaj v glavnem 9‘a. si, da je papež tako rekoč »zaseden«, se Pra ,e da je njegov program potovanj pripravljen vse do konca leta 1992. Kar seveda pomeni' je domala iluzija pričakovati, da bi se pred ,e . časom odločil za obisk v Jugoslaviji, ki ie ^ vsega država z mnogimi narodi, narodnost' verami in vsem tistim, kar iz tega izhaja. 1 . šno stališče Vatikana je konec koncev razum vo.	j.
K temu pa velja reči še tole: bilo je dog°v j jeno (ko je bil Gorbačov v Rimu in pri PaPe[avi da bo papež obiskal Sovjetsko zvezo (se P 0. Rusijo) prihodnje leto. Novejši signali že n^a vedujejo, da ta rok nima trdne podlage se 0i0-predvsem zavoljo tega ne, ker je notranji P žaj v Sovjetski zvezi dokaj majav. P°. rsP utegne veljati kar zadeva Jugoslavijo, N notranje razmere prav tako nejasne.	sir-
Razen vsega tega pa je še kako zn,ant0„: se pnost katoliške cerkve. Pač,- »tempore da	^
pravi tedaj ko bo čas dopuščal. Vatikan je
tem primeru prepričan, da je tako re^oc^ai(a njegovi strani, to je »da je treba znati kakor je pogosto pravil tudi Janez XX/n. ^
ti"'