ST. 105. V CELJU, CETRTEK 25. SEPTEMBRA 1919 LETO I Izhaja vsak torek, öetrtek in •Oboto. — Cena i Za celo leto 36 K, za pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, za 1 mesec 3 krone. Poiamezna ötevilfca stane 40 »inarjew. Na pi&mene naročbe brez pošiljatve denurj.i se ne moremo o/irati. N.-inxiiiki naj pošiljajo naročnino po poitni »akazn ci. Reklaniacije j>lede lista so poštnine proste. Ne- frarddrani dopisi se ne sprtjemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. tfrednf&tvo In upravnifttvo se nahaja v Zvtzni tlskarni v Celju, StrosKmajerjeva ulica at. 3« Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sfcer: za navadne oglase po 30 v od 1 mm, za poslana, na- znanila občnih zborov, «mnanila o srarti, zahvale itd. 50 v od 1 mm, za rcklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 65. BZESsiJA IE3 T1SKÄ Z^ESBSA TBS3CARNA V CELJSL5. E3DED ODOOMORtöl UREDHBK VEKOSLAV SPINDLER. Likvidacija Štajerske. (Poročilo predsednika ükvidacijske ko- misije dr. V. Kukovca na zboru delega- tov okrajev in občin 11. tm. v Celju.) (Dalje.) Izven tega ne moremo priznati ob- veznosti onih dolgov, ki jih je najel ne- ustavno deželni odbor brez odobritvc deželnega zbora. Kar se je pa napravilo dolga v ustavni dobi pred vojsko, mora- la se bcKle uporaba istega skrbno prelz- kušati, kajti šlo se je po večini za inve- stieije in sicer na Nemškem Štajerskem, vsled Cesar bode tudi plačilo nemškemu delu dežele prevzeti. Posojila, ki so sc prevzela za subvencijoniranje okrajnih cest in regulacije potokov in deželne bolnice v Qradcu, ne morejo nas obreme- njevati v večji meri nego je odpadlo na naš del dežele investicij iz teh posojil. Za mnogo več je pa zaostal deželni od- bor z dolžnimi izplačili za spodnje Sta- jersko! Po § 200 mirovne pogodbe bi bi- lo deliti le zakonito nastale javne dolgo- ve na več delov, ako se upravna enoia deli na več držav. Treba bode torej pre- iskati, ali nas tozadevno more medna- rodna komisija za reparacije pritegniti h kakemu plačilu in je tozadevno delo po- sel likvidacije kot matcrijalne likvidaci- je. Glede idejalne likvidacije, nanašajoče se na urnetnine, arhive itd. treba nam bode brezdvomno vsako posameznost Se le izbcjevati in iskati pomoč mednarocl- ne komisijc. Vsekako jc pa to odgovor- no delo, ki se more prevzeti le s soude- Ježbo zaupnikov vseh strank in je zato na današnjeni dnevnem redu tudi moj predlog, da se predlaga deželni vladi več- članska likvidacijska kornisija. Stvar zbora odposlancev občin in okrajnih za- stopov pa bode k vprašanju likvidacije sploh in sestavitvi take komisije svoje stališče zavzeti. Prav posebno točko v likvidaciji šta- jerske kronovine tvori pa vprašanje ko- munalnega kreditncga zavoda v Graden, ki ga je prevzel po prevratu v svojo u- pravo deželni odbor in potcm deželnl svet nemške Štajerske, katerega si je le- ta 1916 neustavno ustanovil stari deželni odbor. Sklicujem se tozadevno na svojo v narodnem predstavništvu vloženo ln- terpelacijo, ki je pač znana. Da stvar kratko obrazložim, gre se za zadolžitev spodndcštajcrskih okrajnih zastopov in občin pri imenovanem zavodu na vojnem posojilu v zncsku nad 42,000.000 K. Za- dolžitev smatram za neveljavno, ker do- tični zastopi niso formelno pravilno skle- pali, ker so sklepali neopravičeni koml- sarji in ker po obstoječih zakonih zadol- žitev sploh ni bila dopustna in bi jo bil deželni odbor moral prepovedati. Ta pa ne le ni prepovedal, ampak je izsilil z napačnimi navodili to obremenitev jav- nih korporacij za tujo svrho, v korist cli- nastije in nabayo orožja in drugih sred- stev vojevanja. Zadolžitev je smatrati kot le fiktivno, ker protivrednosti javnc korporacije niso prejele* Posojilo bi se v 40% imelo šteti v zadolžnicah dežele, ki se pa niso izdale in se tudi ne smejo iz- dati, ker deželni zbor ni dal -privoljenja k taki kreditni operaeiji. Ali bode kljuD temu mogoče siliti naše občine in okraj- ne zastope k izpolnitvi takih obvez, paC moram dvomiti. Komunalni Jkreditni zavod vzame za- devo resnejše in se nam bode braniti, Če nočemo ngonobiti vseh občinskih in o- krajnih financ za nedogledno dobo. Sma- tral sem kot primerno nabrati tozadev- no gradivo s strani naših občin in okraj- nih zastopov ter ga statisücno obdelatL Nasproti obremenitvi sem dvignil imc- nom občin in okrajnih zastopov protest ter le žclim, da se na tem zboru korpo- racije zavedajo resnosti položaja in sn- me stališče zavzamejo. Še resnejša nc- varnost preti našim okrajnim zastopom in nekatcrim has najvažnejšim mestnrm občinam, ki prevzamejo v svojih hraniT- nicah prav žalostno dedščino na avstrij- •skem vojnem posojilu, ki pa ni le podpi- sano, ampak večinoma v gotovini vpla- čano iz hranilnih vlog. Scstavil sem po svoji likvidaeijski pisarni tozadevno sta- tistiko in prišel do nerazveseljivega za- kliučka, da desetorica naših spodnješta- jerskih hraiiünic šteje do 50,000.000 kron avstrijskega vojnega posojila. Ta posoji- la se vodijo v bilancah celo v nakupnl vrednosti. Ker baje po mir. pogodbi pan- ški nikomur ni naložena obvcznost ten vojnih posojil, tvori to za naše javno go- spodarstvo zelo resno poglavje. Smatrai sem potrebnim dati tozadevno poročilo na dnevni red današnjega zbora. Ker so pa s temi posojili našc najvažnejše obči- ne in tudi nekateri okrajni zastopi v naj- resnejši nevarnosti poloma, bil je glavni namen sklicanja tega zbora, da pravo- čano mislimo na pomoč. Aktivno pre- možcnje bivše Štajerske kronovine,^ ki preide na spodnještajcrsko okrožje, treba po mojem rnnenju posvetiti koti last tega okrožja, bodisi v naravi all Po prevzetju neprcmičnin s strani državc( ali dežele vsaj ekvivalent tega avtono- nuiega premoženja kot nekak jamstvenl sklad za saniranje financ občin in okra- jev. Zbor naj zavzame stališče, zastop- niki dezeine in centralnc vlade naj pa predmetu posvetijo v javnem interesu pravočasno vso svojo pozornost. (Konec prih.) Dom in menza za slovenske visokošolce v Zagrebu. Slovenski dijaki s Stajerske, ki bodo ipričeli študije na un'iverzi, posebno onl, ki imajo nadaljevati učenje, bodo si iz- brali Zagreb, ker najdejo tarn že urejenc kolegije, po poročilih časnikov, tudi aka- demski dom in menso. V poštev pa pride tudi to, da si v Zagrebu v najkrajšem času in z najmanjim trudom pridobijo po- polno zrianje ..rbo-hrvatskega jezika. Naše dijaštvo pa si ne bode moglo ob svoji moči do dobrega urediti doma in mense. Tu bode moralo, saj prva leia, sodelovati slovensko obeinstvo, posebno tudi letos, ko se ne moremo niti gleüe najmanjše stvari izkopati iz prehodne dobe! Obljublja se državna ureditev tegn vprašanja. Tudi na to bomo še čakali me- sece in mesece, čc bomo sploh kaj priCa- kali! Misliti moramo na samopomoč; od vlade pričakujemo, da nas ne ovira, ako uas noče, ali ne more podpirati! Javnost pa potrebuje marsikako po- jasnilo. Tako želi vedeti, kako je sestavljen odbor akademskega doma in mense v Zagrebu, imena sedanjih odbornikov obeh zavodov, koliko naših dijakov in diiakinj more dobiti prostor v domu, ko- liko v mensi in pod kakimi pogoji! Clo- vek potrebuje za se, da je informiran o vsem, sicer je težko kaj podvzeti; nemo- go'ce pa je, delati propagando za stvar, katere sam ne poznam. Prepričan sem, da se bodo med slo- venskimi dijaki našli tudi taki, ki se bodo že Jetos odločili za študije v Ameriki, ako so Amerikanci v resnici izdali poziv i:« Jugoslovane in se našim dijakom obeta v Ameriki tako lep sprejem. Saj dve, trl leta študirati v svobodniAmeriki, v po- citnicah potovati po delih velike Amerr- ke! Kje se ponuja lepsa prilika za irrlade- ga človeka, da se uči, opazuje, posIuSa, vadi? In kak clovek se vrne v domovlno po takih šrudijah in pripravah! ________,____________ Dr. Jurtela. POLJTIČNE VESTS. Položaj v Beogradu. 21. sept.: Vsc- ji ministrskega sveta se je nadaljevalo posvetovanje s clani mirovne ddegaci- je. — Meščanstvo in akademična omla- dina sta priredili protcstne shode protl razmeram v vladi in parlamentii ter za- htevali razpis volitev. — Delegati dr. Trumbič, dr. Smodlaka in dr. Rybar so obiskali posamezne klube. — 22. septl V parlamentarnih krogih se je danes z]u- traj trdilo, da se prično nova pogajanja za rešitev krize. Dr. Draža Pavlovič se bo posvetoval z naeelniki strank. V ra- dikalnih krogih je izza Pašičevega pri- hoda opažati večjo pomirljivost. Govori se celo, da bo omogoCeno vladi Davido- vičevi delo pri primcrnem preustroju. Sodstvo v Prekmurju. Poverjenl- štvo za pravosodje je razširilo krajevni obseg okrožnega sodišča v Mariboru na od vojske kraljestva SMS zasedene de- le Prekmurja. Za zasedene dele Zeleznc županije je ustanovljeno okrajno sodišCe v Murski Soboti, za one Zala županije v Dol. Lendavi. Uradni jezik je slovenskl, ozir. srbo-hrvatski. O protiitalijanskih demonstracijah v Ljubljani vedo poročati laški listi. V Ljub- Ijani sami pa živa duša zanje ne ve. AH hočejo laški poštenjaki s temi lažmi spraviti v Ljubljano zopet kakšno »med- zavezniško preiskovalno komisijo«? Da se zopet blamirajo, kakor z zaloško ate- ro?! D' Annunzio gospodar Reke. Na po- velje, naj se reski uporniki vrnejo v lta- lijo, se je odzvalo samo 11 častnikov In il7 vojakov. D' Annunzio ima tri vojne ladje in 1 torpedovko. Po celi Italiji se vrši zbirka za reško ekspedicijo. Čuje se, da vlada med ital. min. preds. Nittijem in ministroMi Titonijem nesoglasje glede postopanja napram d' Annimziju. Nitti baje odstopi. V poslanski zbornici je Nitti ostro napadel povzročitelje reških do- godkov, ki kompromitirajo Italijo pri za- veznikih v trenutku, ko potrebuje Italija trajno mini in pa kredit inozemstva. Lahi v Dalmaciji nore. Italijani so začeli svoje čete posebno okoli Trogirja koncentrirati; istotako pri Labinu. Oklop- ne avtomobile spravljajo mi demarkacij- sko črto. Govori se, da hočejo izzvati spor z Jugoslovani in okupirati vso Dal- macijo. Pri italijanski zahrbtnosti je vse mogoče. Dne 23. tm. se poroča, da so ita- liianske čete prekoračile demarkacijsko črto in zasedle Trogir. MIrovna pogodba z Bolgarijo vsc- buje v glavnih potezah sledeče določbe: severne meje Bolgarske ostanejo nefz- premenjene; na zapadu odstopi mal kos ozemija kraljestvu SMS. Dobila bo go- spodarski dostop k Egejskemu morju. Bolgarska armada s častniki vred ne sme presegati 20.000 mož ter se sme vz- drževati izključno za varnostno službo ob mcjah in vzdrževanje notranjega mi- ni. Novačenje se vrši izključno potom nabiranja prostovoljcev. Poleg tega bo lahko imela 10.000 rnož finančne straže. V treh mesecih po podpisu pogodbe mo- ra izročiti vse orožje in municijo, kolikor je ni upravičena pridržati za oborožitev gori navedenih oddelkov. Izročiti mora tudi vse vojne ladje. Rumuniji in Jugo- slaviji mora oddati določen kontingent živine. Kraljestvu SHS mora povrh sko- zi pet let pošiljati letno po 50.000 ton premoga.Za obno\ro, povračilo in odškod_ nino državam, katere je bolgarska voj- ska opustošiJa, mora plačati dva in en četrt milijarde frankov v zlatu, pocenSi od I. julija 1920, do 1. 1958. Kako bo s češkimi šolami na Dun«j- ju ? Avstrijski državni kancelar dr. Ren- ner je sprejel 21. tm. odposlanstvo čeho- slovaškega narodnega odbora v zadevl nstanovitve čeških šol na Dunaju. Nagla- šal je, da se bo v tem vprašanju posto- palo strogo v duhu mirovne pogodbe. Ne more pa se strinjati s tem, da bi se ve- zalo vprašanje s preskrbo Dunaja s prc- mogom. Obsoja narodno gonjo in želi ustvariti ozračje, ki omogoča stvarno razmotrivanje vprašanja. Vsa vprašanja se predložijo enketi, ki se začne danes 25. tm^ zvcčer in kateri prisostvujejo tu- di člani narodnega odbora. Uudsko glasovanje v tesfnskem ozemlju bo glasom sklepa vrhovnega sveta zaveznikov v treh mesecih. Obtožnico proti Viljemu je izdelal generalni državni pravdnik sir Gordon Hover in jo prcdložil vrhovnemu svetn. NemČija je podpisala aktef s katen- mi vsled zahteve entente izjavlja, da je pripravljcna črtati iz nemške ustave člen Oh, ki govori o združcnju Nemčiic z Av- strijo. IZ K0R0TANA. Slovenska posest na Koroškem, ki nam pripade z glasovanjcm v pasu A in brez glasovanja v Mežiški dolini, meri 215.118 ha z 14.315 hišami. V ostali Ko- roški pa izgubimo slovenskega ozemija 105.131 ha. Ljudska tabora se vršita 28. tm. v Dobrlivasi, v središču lepe Podjunske doline ter v Ločah ob Baškem jezeru. Slednjega se udeleži tudi slovensko So- kolstvo. V Labodu se vrši 5. okt. velik Ijud- ski shod z Ijudsko slavnostjo. Labod lezi v glasovalnem pasu A. Pri Sv. Križu nad Dravogradom je 5. okt. velik narodni tabor. MARIBORSKE NOVICE Žensko učiteljišče v Mariboru. Po- ročali smo, da so končno dovoljene pa- ralelke za deklice na moškem učiteljišču v Mariboru. Ker pa je ta vest prišla v javnost še le po vpisovanju, oziroma po- klicana oblast javnosti še tega do danes sploh ni sporočila, upamo, da bo ravna- teljstvo moškega učiteljišča sprejem za. deklice primerno podaljšalo in to razgla- silo. Stariše pa pozivamo, da svoje hčer- ke vpišejo na moškem učiteljišču v te pa- ralelke, četudi so jih morda med tem Ze vpisali pri šolskih sestrah. Slišimo tudi, da se je gojenke pri šolskih sestrah na- ravnost zasramovalo, če so bile Sokoli- ce. O delovanju dr. Verstovška na šols- kem polju pa nam je obljubljen prav za- nimiv članek iz poucenih krogov. Slovensko mestno gledališče v Ma- riboru se otvori 27. t. m. z Jurčičevim »Tugomerom«. Po skoro nepremostljivih težkočah se je vendar posrečilo zagoio- viti obstoj za kulturno in narodno prebu- jenje in razvoj mesta Maribora tako po- trebnega slovenskega gledališča. Kot lavnatelj in zakupnik je prevzel z 11. septembrom t. 1. celokupno vodstvo za dobo 5 let g. Hinko Nueič, znanec že z Üubljanskega gledališča. Ker je vse po- slovanje in financa v rokah ravnatelja, ima dramatično društvo samo vpliv na vsakoletni repertoir cele sezije in smer igranja v gledališču. Zagotovljeni sta tu- di mestna in državna podpora. Gojila sc bode v prvi vrsti drama, veseloigra, bur- ka in spevoigra. Za to so se pridobile prvovrstne moči iz Zagreba, Ljubljane in nckaj izvrstnih domačinov iz Maribora. Nadciati se je toraj lepega razvoja slo- venskega gledališča v Mariboru, ne le v ra«vedrilo, ampak tudi v narodni blagor Mariborčanom. — Kakor se dozve, bode slow mestno gledališče prirejalo stalna gostovanja v Celju in Ptuju, tako, da sc bode tudi v teh mestih gojila umetnosr. UP. Kralikovo tiskamo v Mariboru Je kupila »Tiskovna zadruga« za 1,350.000 kron. CELJSKE NOVICE. Regent Aleksander obišče okrog 13. okt. Celje. Merodajne kroge poziva- mo, da nemudoma prično s pripravaml za dostojen in slovesen sprejem našega prestolonaslednika. Mariborski Nemci so takoj, ko so izvedeli, da pride regent Aleksander v Maribor, vse ukrenili, da si nabavijo državne zastave. Upamo, da celjski Nemci v tem oziru ne bodo za- ostajali za mariborskimi ter bodo v pol- ni meri, ne samo na zunaj z zastavami In izjavami, ampak tudi na znotraj v svojih sreih, pokazali svoje lojalno mišljenje napram državi, v kateri prebivati so se odločili, in napram njeni vladarski hiši. Zborovanje beguncev. Na klic naše- ga zaslužnega kapetana Sancina se je y sobdto 20. tm. zvečer zbralo v mali dvo- rani Narodnega doma beguncev iz Prl- morja toliko, da je bila dvorana nablto polna. Prihitela je uboga, pregnana ra- ja, da čujc tolažilne besede in da duška svojim srčnim občutkom. Po pozdravu sklicatelja in udanostni izjavi vladarski hiši je bil na predlog g. Logarja izvoljen predscdnikom g. svetnik Dovgan, tajnv kom g. Sancin. — Predsednik pojasnl pomen sestanka, g. Sancin pa pove, aa je v četrtek v Ptuju sestanek vseh be- guncev, kjer se osnuje begunski narodni Siran 2. »NOVA DOBA< Stev. 105 svet za celo zasedeno ozemlje. Tudi v Celju bo podružnica. Izvoli se začasni odbor sedmih članov, ki se udeleže sc- stanka v Ptuju. Z ozirom na dogodke v Beogradu sklenejo zborovalci rezoiucl- jo, v kateri pozivajo poslance, naj puste za enkrat na stran strankarske preplrc, naj koncentrirajo vse sile za utrjenje na- Še mlade države, da bomo imponirali mi- rovni konferenci in posebej zaslepljenl Italiji. Bliža se usodna ura, ko se izre- če sodba o zasedenem ozemlju. Zrtvo- vati ne smcmo in ne morcnio ničesar, odstopiti nikomur niti pedi naše zemlje. Ni sile na svetu, ki bi nas mogla zasu?,- niti Italiji. Ako hoče Italija trajen in po- šten mir, naj z nami direktno in pošteno paktira, v našo in svojo korist, ker bo sl- cer imela v doglednem času opravka % vesoljnim slovanstvom, ki bo gotovo 50 krat večje ko Italija. Če pa sporazu- ma med poslanci ni mogoče doseči, naj se razpišejo volitve, da pošlje narod svoje najboljše sinove v parlament, Ki bodo vedeli žrtvovati vse za osvoboje- no domovino. Po sprejetju resolucije in po zahvali predsedniku so se zborovalci razsli v nadi, da tudi njim zasije solncc svobodc. Obrtniški sestanek se vrši dancs ob 8. uri zvečer pri Dalmatincu Olavni trg. K stanovanjski mlzcriji. Prejeli smo: Izvemo, da se je poskušalo stanovanjstci mizeriji odpomoči na ta način, da bi vo- jaške oblasti začasno prepustile eno lz- med vojašnic v te svrhe. Brezdvomno bi se vse vojaštvo in njegove pisarne In zaloge pri ekonomični razdelitvi dalo spraviti tako, da bi ena vojašnica (reci- mo šemalna ali regcnta Aleksandra vo- jašnica), postala prosta dotlej, da se prT- čne z novimi stavbami. Cujemo pa na našo žalost, da vojaška uprava prebival- stvn v tem oziru noče iti na roko, dasl moraino na drugi strani povdariti dej- stvo, da je prebivalstvo voiaštvu vedno prijazno šlo na roko in bi bilo toraj pri- čakovati na strani vojaške uprave veC razumevanja za naravnost neznosno stanje glede stanovanjske bedc. Ta nc- prijaznost vojaške uprave napram potrc- bam prcbivaistva gotovo ne upliva ugotf- no na poglobljenjc prijateljskih odnoša- jev med prebivalstvom in vojaštvom. — Velik vzrok za stanovanjsko bedo je pa gotovo iskati tudi v sledečem dejstvi? : poznamo stranke v Celju, katerih rodbi- na šteje po 4—5 oseb, pa imajo na raz- polago po 5—6 sob, dočim vemo, da se baš v bližini ene izmed teh strank naha- ja stanovanje s 5 sobami in 1 kuhinjo, v katerem je nastanjenih 5 stražniških rod- bin s skupno uporabo ene kuhinje. Naj vrag vzame vse predpise, da inia n. pr. stranka pravico do toliko in toliko sob. če ima v rodbini toliko in toliko glav, Če na drugi strani mora 50 do 60 rodbin sta- novati v stanovanjih, ki so za silo prire- jena iz hlevov, ali pa v želczniških va- gonih. Človekoljubje v danem polozaju zahteva od vsakogar, da se kolikor mo- gQCe skrči in stisnc, ee vidi, da njegov sorojak trpi neznosno v kakem železniš- kcm vozu. Mestna uprava bi naj tu od- ločno napravila remeduro in prepričani smo, da se bo dalo na ta način dobiti vsaj nekaj stanovanj z 1 sobo in kuhinjo. Peta kolcsarska dirka za jugoslovan- sko prvenstvo se je vršila, kakor smo poročali. v nedeljo 21. tm. iz Celja v Za- greb. Pri prvi takšni dirki 1. 1909 je zma- gal Hrvat Milan Meniga, pri drugi Slovc- nec Qregl, pri tretji in četrti Slovencc šiškovic. Pri nedeljski dirki je dospel prvi na cilj Pavlija, clan kolesarskega društva »Sokol« v Zagrebu. Slovenes Rebolj in Šiškovie sta bila — vsled dc- fektov med potjo — peti in šesti. Ogrtn je radi bolezni odstopil. Poglavje o mesarjih. Pišejo nam: Mesarji imajo predpisane cene. čez ka- tere seveda ne upajo. prodajati. Brihtnc glave pa si pomagajo na drug naein. Ker so cene predpisane samo za gotove de- le mesa, pa prodajajo druge dele, ki nT- so imenovani, n. pr. pljuča, ledvice, srec itd., po višjih cetiah, tako da jc meso cc- nejše, kakor ti veliko manj vredni ž-ivat- ski deli. Ali bi ne bilo mogoče, da se do- ločijo za vse dele predpisane cene po dejanski vrednosti?! Odkladanic smeti. Pišejo nam: Mest- ni iirad bi naj končno določiljn razglasfl, kje se smejo smeti odkladati. Proti osc- bam, ki se jih zasači pri prekoračenju predpisov, pa se naj strogo postopa. Blizu želczniškega mostu se kljub svarilni ta- bli nakupieujc dan za dnem vsakovrst- na nesnaga, ravnotako na travniku ot> cesti k Skalni kleti čez Voglajnsko brv. Vodje invalidne zveze zasraebuje]o invallda. Te dni sem bil v Ljubljani pri komisiji za vračajoče se vojnike, kjer sem dobil izplačano podporo. Ko sem prišel iz deželnega dvora, so me srečali gospodje voditelji od celjske invaliCne zveze ter so se mi posmehovali in me zasmehovali. Tako si predstavljajo ti go- spodje svoje delovanje za blagor invali- dov. — Alojz Turin, invalid. Slovenski glasbenik v Ameriki. Vod - ja orgljarske sole na Bregu pri Celju g. Karl Bervar je prejel od svojega bivscga učenca Franca Radeja pismo iz Cadilla- ca v Michiganu, kjer mu ta poln hva:e poroča o svobodnih razmcrah y Ameri- ki, kjer je glasbo še dalje študiral v New Yorku in Chicagu in ima sedaj svoj kon- servatorij ter mu gre dobro. Breg pri Celju. Tudi pri nas imamo več umetnikov, kateri znajo brez dela čisto dobro izhajati in kakor njih zuna- njost kaže, se jim še prav dobro godi. *— Morebiti nc bi škodovalo, če bi se polici- ja ali orožništvo malo pobrigalo za vlrc, iz katerih ti dementi zajemajo svoje bla- gostanje. Posebno bi opozorili na neka- tere »dame«, ki večkrat našminkane in nališpane do smešnosti korakajo zjutra] na kolodvor z različnimi prtljagami. — Tukaj smrdi zclo, zelo po veriženju. — Treba je le nosti, ki bi to izvohal, pa ga žal ni. Izpred celjske porote, Velenjski rudarji prcd sodbo Ijudsklh sodnikov. Celje, 24. sep?. V pondeljek, včeraj in danes se Je vršila porotna obravnava proti 10 ropa- rjem iz šoštanjskega okraja, ki so ceTe mesece bili strah kmečkega prebivalstva krog Šoštanja in Velenja. V tridnevni razpravi, v kateri je bilo zaslišanih nc- število prič, se je razgrnila pred nami vsa posurovelost in podivjanost, vsa brovestnost in brezčutnost ljudi, katerc je svetovna vojska s svojimi strašniml materijelnimi in duševnimi posledicami iz poštenih dclavcev-rudarjev napravila roparje in celo morilcc. Predseduje dr. Bračič, drž. pravdni- štvo zastopa dr. Rus, Zagovorniki so dr. Sernec, dr. Hrašovec, dr. Kalan, dr. O- grizek. Obtoženci: 19-letni rudar Val. Mi- helcc, iz Velenja, 19-letni rudar Fr. Sa- vinjek iz Gaberk, 20-letni rudar Fr. Ve- luušek iz Prelog, 26-letni rudar Ivan Gostečnik iz Velenja, 19-letni rudar Lov. Kresnik iz Velenja, 24-letni rudar Konr. Chromy iz Velenja, 21 ,-letiii rudar Franc Friškovec iz Skal, 30 letni rudar Viktor Rihter iz Skal, 29-letni rudar Seb. Cc- Hnšek iz Velenja in 26-letni pos. sin M. Aristovnik iz Škal. Vodja vseh je bil Valentin Mihelec. Izvršili so zavsem 11 ropov in sicer: 0 10. mar'ca pri Ant. Smonkarju v Za- vršah (Val. Mihelec in Fr. Savinjek), kjer so odnesli 2236 K; 2.) 4. aprila pri Alartinu in Fr. Kavdiku v Plešivcu (Mi- helec, Brložnik, ki je pobegnil čez mejo, Anton Aristovnik) ; 3.) 20. apr. pri AncJr. Dvorjaku v Završah (Mihelec in Savin- jek) skupna škoda 420 K; 4.) 6. maja pri učitelju Jož. Cugmusu v Plešivcu (Ce- linsek, Friškovec, Aristovnik), odnesli so J00 K; 5.) 6. maja pri dekanu Rotncr- ju v Škalah (Celinšek), odnesel je 100 K; 6.) 8. maja pri Mar. Hriberšek v Pusti- gori (Mihelec, Savinjek, Pristovnik, Fri§- kovec, Rihter), škoda 910 K; isto noč pri Jerneju in Urši Hriberšek v Pustigori (isti), odnesli 1250 K; isto noč pri Iv. Mehu v Ravnah (isti), škoda 260 K; 7.) 6. maja pri Iv. Strožiču v Lokovici (Mi- helec, Savinjek, Gostečnik, Kresnik, Chromy); 8.) 7. jun. pri Mariji Tajnik v, Ravnah (Mihelec, Gostečnik, KresniK, Velunšek), skupna škoda 2378 K: 9.) 9. jun. pri Franc Koradeju v Podgorju (Mi- helec Savinjek, Velunšek. Gostečnik), odnesli so 221 K, ranili so Koradeja z bajonetom; 10. 11. jun. pri Fr. in Rozi Pečečnik v Podkraju (Mihelec, GosteC- nik, Velunšek, Kresnik in Chromy); od- nesli so 700K gotovine in dve hraniini knjižici za 5100 K; Isto noč pri Janczu Fajmot v Podkraju (isti), odnesli 4 K in ranili Fajmota težko s strelom iz pu3- ke; 11.) 15. jun. pri Iv. in Mariji Koren v Prelogah (Mihelec Gostečnik, Velunsek) odnesli so 400 K, usmrtili Iv. Korena s strelom iz puške, in težko ranili hecrko Marijo Koren istotako s strelom. V trenutku, ko pišem poročilo, raz- prava šc ni končana. Sodbo objavimo v prihodnji številki. Pripomnimo, da so obtoženci ve- čino svojih dejanj priznali in jc bilo s tem postopanje znatno olajšano. Na po- rotnike je stavljenih krog B0 vprašanj. Iz Jugoslav, dem. strike Okrožna slavnost JDS, določena za 12. okt, je po sklepu odbora preložena na 9. november in sicer iz dveh razlo- gov: prvič zaradi obiska regenta Ale- ksandra naših krajev, ki je določen na začetek oktobra, drugič pa, ker hočemo s slavnostjo združiti tudi pozitivno ustvarjajoče delo v kulturnem in organl- zatoričnem pogledu in je v to svrho tre- ba večjih priprav. Opozarjamo na to vse naše krajevnc in okrajne organizacije. Na skupščino demokratske stranke v Varaždinu je privrela takšna množica naroda, da se zborovanje ni moglo vr- šiti v gledališki restavraciji. ampak pod milim nebom. Sokolska slavnost na Teharlih je preložena od 28. na 5. okt. Prvi javnt nastop »Teharskega Sokola«. Ob %\4. uri sprejem gostov na kolodvoru v Cel- ju, pohod iz Cclja na telovadišče na Te- harjih, ob XA16. uri javna telovadba pred ljudsko solo, ob 17. uri ljudska veselica z godbo in plesom. Sokol v Hrastniku priredi 28. tm. javni nastop sokolskih naraščajev iz Za- Rorja, Trbovelj in lirastnika. Hrastnik. V nedeljo 28. sept, ob 2. uri: Javni nastop sokolskega naraščaja iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika na šol- skem telovadišču. Prijatelji mladine in Sokolstva, udeležite se! Mladini in star- šem bo ob tej priliki govoril g. Enge!- bert Gangl, urcdnik »Zvončka« iz Ljub- Ijane. »Sokol« v Oplotnici. Poročajo iz Op- lotnice: Dne 21. tm. se je tukaj ustanovil Sokol; pristopilo je lepo število mlade- ničev in tudi nekaj scster-sokolic. Mar- sikateri tukaj sploh ne ve, kaj je sokol in kakšen pomen ima; hujskati pa znajo, da je brezversko društvo in nepotrebno. Ker so od tukaj ljudje pred vojsko vc- činoma proti Gradcu in Dunaju odšli, zato še marsikateri ni videl Sokolov v kroju. Dolžnost tukajšnjega Sokola je, delati na to, da nas bodo bratska dru- štva enkrat v kroju obiskala, potcm sc bo videlo, kaj Sokol zmorc. V odbor so zvoljcni Fran Petelinšek, starosta, uči- telj Srečko Vittori, načelnik. DNEVNE NOVICE. REGENT ALEKSANDER odpotuje 5. okt. iz Beograda, da obišče Hrvatsko z Zagrebom in pa Slovenijjo. Na Hrvat- skem se ustavi 5 dni, nato pride na tri- dnevni öbisk v Slovenijo: v Ljubljano, na Bled, Celje in Maribor. Za zagotovl- tev obiska štaierskc pokrajinc so se sto- rili vsi potrebni koraki. Prebivalstvo pa opozarjamo, da se začne takoj priprar- Ijati na slovesen sprejem. Ignacij Borštnik — unirl. Mojstra jugoslovanske Talije, prvaka slovenskih dramskih umetnikov, ravnatelja dram- skega gledališča v Ljubljani, ni več. Dne 23. tm. je umrl po kratki bolezni v staro- sti 60 let. §e pred 14 dnevi je igral v dra- mi »Oče« eno svojih najljubših ulog. Ju- Roslavija žaluje za enim svojih najboljšiii sinov. Koče nemškcga »Alpenvereina« na Slovenskcm je sckvestracijska vrhovna oblast prodala Slov. planinskemu drw- &tvu v Ljubljani, ki je s tem postalo za precejšnje štcvilo planinskih koč boga- tejše. Še enkrat pozor pred tirjatvami Iz Gradca! — Sedajni deželni svet v Gradcu tirja iz zapuščine neke kočljaricc v občini Presečno, v okraju kozjans- kem, ki je umrla v Feldhofu pri Gradcu 18. okt. 1918. oskrbne stroške nad 3000 kron, ki presegajo zapuščino, k kateri so poklicani mnogoštevilni nepreskrbljeiü otroci. Ti stroški so sc sicer zaračimali že deželncmu iibožncmu skladu, tirjajo se pa naenkrat iz razloga. ker je imeno- vana tuja državljanka. Likvidacijska ko- misija v Celju je obvestila graški dežel- ni svet, da to ni bila tuja državljanka, ampak štajerska državljanka in nima pravice graški deželni svet zdaj, ko nc spadamo več pod Gradec, tirjati za dobo pred 1. novembrom 1918, kar se je Iz skupnih davkov porabilo za slovcnske sodežclane v bolnišnicah v nemškem delu dežele. Iz tega slučaja se vidi, da je previdno obrniti v vsakem sluca- ju najprej na likvidacijsko komisijo šta- jersko v Celju, ako pridejo kakorsnikoTi plačilni pozivi iz Gradca. Zlate besede češkega pisatclja. Slav- ni češki pisatclj Alojzij Mrštik je napisal v brnski »Svobodi« sledeče resne besc- de: »6000 milijonov dolgov nam grozl, a mi se — veselimo! Letina naša ne zn- dostuje niti za toliko, da bi se preživeli eno leto, a mi praznujemo. Obrt stoji, država trpi vsled brezposelnosti širokin mas, a mi — vriskamo! Vsled vojne o- slabele rodbine ne trpe samo pomanjka- nja, marve čtudi glad, a mi — plešemo! Vojna nam je pokopala natisoče dragih očetov, bratov in sinov, a mi — prepc- varno. V naši družbi vsr;h stanov in po- klicev se je razpasla pogubna moralna propadlost, polna verižništva, sleparstva in zločinstva, a mi — živimo v razkošju! — Denarji se razmetavajo s polnimi ro- kami, delavec, dninar, poljedelec zaprav- ljajo, kvartajo in inteligenca se kakor opijanjena vsiljuje v razredne stranke In nori z njimi. Ne delajte tega, raje se loti- te dela! Samo z delom si ohranimo žlv- ljenje, svobodo in cast državc!« — Te zlata vredne bescde bi naj uvaževala tu- di naša javnost, naša društva in vsak naš posamnik. Okrožnica deželne vlade v Ljiib-i Ijani glede beguncev iz Primorja. Ker so od mnogih strani prihajala poročila, da ljudstvo ponekod s temi najnesrečncj- šiini naših bratov nc postopa bratov- sko, da se begunce zapostavlja in zmer- ja, je deželna vlada v Ljubljani izdala na prebivalstvo oklic, v katerem pravi med drugim: Razločevati je med prilično 25000 begunci, ki so zdaj v Sloveniji, tri skupine: prave begunce, ki so bili prl- siljeni bežati od doma vsled vojne in ki čakajo že težko na vrnitcv v domovino ;v drugič begunce-izseljence, ki si služijo kruh z duševnim ali z delom svojih rolc in ki v svoji prvotni domovini ne najdejo več pogojev za obstanek, in so deloma vsled svojega političnega dclovanja tudi izgnani; končno pa begunci nepridipravl, verižniki, koristolovci, delomržneži fn sploh sumljivi elementi. Deželna vlada želi. da prebivalstvo postopa pravično in ljudomilo napram prvim dvem kategort- jam beguncev; pristojne oblasti pa naj strogo in neizprosno nastopajo proti ele- mentom tretje kategorije, ki izrabljajo masko begunstva v svoje necedne na- mene; tujerodne elemente ali poturiceje takoj izgnati. Obmejni promet s kon.ü. Okrajno Klavarstvo v Slov. Gradcu je odredilo, da mora imeti vsakdo, kdor hoče pre- peljati konja preko obmoeja tega okr. glavarstva v svrho prodaje, dovoljenje okr. glavarsva v Slovenjgradcu. Pro- šnjc za tako dovoljenje, katerim Te priložiti živinski potni list in potrdilo občin, kamor je konj namenjen, da ga kupec potrebuje za lastno rabo, je na- sloviti na okr. glavarstvo v Slov. Gra- dcu. S konji, ki niso opremljeni s takim dovoljcnjem, se bo postopalo brez ozlra na izvoz konj kot s tihotapskim blagom in se bo kaznovalo imejitelja z zaplem- bo konja ozir. z globo do 2000 K. Dragi čevlji. Prejeli smo: Hladna jesen je tu in tudi zima se približuje. Naravno, da nas je torej začela težiti skrb za obuvalo in zlasti stariši s stra- hom oglcdujejo visoke cene čevljev v izložbah. Znamenja pa kažejo, da se nismo na vrhuncu teh oderuskih cen. Prctekli ted.cn so imeli n. pr. v Maribo- iu mezdno gibanje čevljarjev, katero Je končalo ob sodelovanju obrtne oblasti s slcdečo pogodbo pomočnikov z moj- stri: Devcturni delavnik (pomoeniki so najprcj zahtevali osemurnega), čevlji §1- vani do pete ženski kakor moški 70 K, šivani samo spredaj 50 K, gladko zbiti 35 K. Vse staro delo se plačujc v teden- Rki plači po 180 K, 150 in 120 K. Prireje- valci in izdelovalci gorenjih delov 180 do 250 K, štepanci od 120—180 K. Gospod- je čevljarji bodo vse te višje place še z dobičkom izbili pri višjih cenah. A kam to pelje? In tako gredo cene povsod in v vscm vedno navzgor, končno pa se bo ta vrtoglava stavba ncnadoma zriišiTa. pa tudi pod tistimi razvalinami bo najveC trpel konzument. .— Stariši, ki pravkar pošiljajo svoje otroke v gimnazijc in [>o- dobnc šolske zavode, ki zahtevaja tako od sta rise v, kot tudi od otrok ogromne žrtve, bi opozorili, da se malo zamislijo nad zaslužki praktičnih poklicov in iste primerjajo s plačami dusevnih delavcev. Sodba nemškega voinega ujetnika v Srbiji o Srbih. Ncdavno je prišel v Monakovo na Bavarskem transport'nem- ških vojnih ujetnikov iz Srbije. Na kolo- dvoru jih je čakala ogromna množina ljudstva z zastopniki oblasti. Nemški voj- ni ujetnik je v svojem nagovoni med drugim izjavil slcdeče: »Nemci smo po- znali doslej Srbc samo iz lažnjivih virov židovskega časopisja, a mi, ki smo bili v ujetništvu med Srbi, izjavljamo tu slo- Si»-v. 105 »NOVA D O B A« Strati 3. vesno, da so bili Nemci po židovskem in nemškem šovinističnem časopisju infor- mirani popolnoma napačno. Naščuvanl j po brezvestnem časopisju smo napravili Srbom nebroj zla; oni pa so sc obnašalj napram nam v ujetništvu tako plemeni- to, da smo spoznali, da so Srbi eücn najplemenitejših narodov Evrope. NaŠa dolžnost je — in zavedamo se jc v pol- nem obsegu .— da popravimo z besedo ! in v dejanju krivico, ki smo jo dclali do- slej Srbom z besedo in dejanjem.« Prvi kongres iugoslovanskih časnl- karjev se vrši 18., 19. in 20. okt. v Za- grebu. Nove tovanie v Jugoslavia. V Osi- jeku se snuje nova delniška tovarna za perilo. dalje tovarna za železniške si- gnale in varnostnc naprave, tovarna čo- kolade, v Bclišču tovarna zdravil in to- varna stekla, v Subotici tovarna gospo- darskih strojev in livarna železa. Nova madžarska valuta. »Vossisclic Zeitung« poroča, da je madžarska vlacia sklcnila odpraviti kronsko vrednost in vpeljati kot denarno enoto frank. »Trgovinski list«. Pod tern naslo- vom je začel v Zagrebu (Mesnička ut. 44) izhajati tednik za trgovino, industrijo in denarstvo z jako mnogovrstno in zanimivo vsebino v zelo obsežni obliki. Cena celoletno 70 K. Konjske tekme v Ljubljani. Koman- da Dravske divizijske oblasti prircdi sredi meseca oktobra konjske tekme v Ljubljani s sledečim prograrnom: 1. Sol- sko jahanje: za konje v privatni lastnini za aktivne in rezervne častnike, članc slovenskega jahalnega kluba in Sokola. Jahači: äktivni rezervni častniki, Sokoli, člani slov. jahalnega kluba. 2. Tekma v skakanju: odprto kakor pod točko i. Zapreke ne črez 1.20 m visoke, trde in ne črez 3 m široke. 3. Dirk eprcko /a- prek: a) Prva steeplechase za aktivno eastništvo na konjih v privatni lastnini aktivnih eastnikov. Daljava ca. 4000 n:. 6 različnih zaprek ne črez 90 cm visoke, trde in ne črez 3 m širake. b) Drug-n steeplechase za rezervne eastnike, elane slov. jahalnega kluba in Sokole. Odprto za konje v privatni lastnini. Zapreke In daljava kakor pod a), c) Tretja steeple- chase: Daljava 3000 m za službenc ko- nje aktivno služečih podčastnikov. 4 za- preke nc črez 90 cm, trde in ne črcz dva in pol metra široke. d) Kmečka dirka: za kmetovalce Slovenije. Daljava 1600 m. Jahati po možnosti v narodni noši. Po- drobne propozicije izidejo v kratkem. Cisti dobiček je namenjen v prid sloven- skim invalidom in kot prispevek za Sta- dion v Ljubljani. Zvečer po dirki sesta- nek v Narodncm domu, kjer se bodo raz- delile nagrade zmagovalcem. — Opom- ba: Rezervni častniki, tačas v aktivni službi, kateri nimajo lastnega konja sc smejo tekme udeležiti na svojih službe- i:ih konjih. DOPiS!. Šmartno v Rožni dolini Dne 10. avg. in 7. sept. t. 1. nudila je Rožna dolina vsakemu gostu duševni uži- tek z veseloigrami »Kmet Herod«, »Vedeževalka«, »Krčmar pri zvitem ro- gu« in »Prvikrat pri fotografu«, katere ie priredilo naše pevsko društvo. Da ne posežem preveč v osebnosti, izre- čem skupno javno zahvalo vsem igral- cem, kmetskim vrlim sinovom, ki so pr- vikrar na odru pač jasno pokazali, kaj zmore pridnost, samozavest in trdna volja, ter da je v Rožni dolini mnogo res zdravih talentov, ki silijo z vso silo na dan in javno kažejo, da v zdra- vem teiesu Rožnodolčanov ima zdrava duša svoj prostor. Igre imajo vse polno šaljivih nastopov, v katerih ulogah so se santje in dekleta kakor v domači hiši »za pečjo« znašli in njih kretanje bilo je neprisiljeno, kakor bi vsak bil prisiljen storiti to, kar so mu velele vzborne moči v osebah gospoda šepe- talca in reditelja, katera prosimo, nji- hov morebitn.i prosti čas še nadalje darovati v probudo in izobrazbo uka- željne odrasle mladine s temF da nam še večkrat preskrbita kaj enakega. Vodja pevskega zbora je omenjal v pozdravnem nagovoru častno udeležbo, za kar jim je izrekel srčno zahvalo. Originalno jo je »pihnila« posebno Rožnodolska narodna godba, sestavljena iz »ŽoSmetovih fantov«, mešani in moški pevski zbor nam je zapel mar- sikatero !epo skladbo in tudi šaljiva pošta, ki se je izvrSila pri »Pohorčki«, je pridobila splošno pozornost s tern, da je marsikateri prišel v zadrego, ali mu bo nagajivi dopisnik za večno ostal tajen. Ker imajo igre same na sebi zelo poučno smer, poslovili so se ' gostje od mične Rožne doline, ki stoji ! vedno rnirno in zvesto kakor skala v morju nasproti strastem drugod raz- burkanega valovja raznih bojev, še le ob zasvitu brezštevilnih zvezdnih sku- pin v nadi, da se drugo leto zopet snidejo ob enaki priliki. Šolsko vod- stvo tukajšnje narodne sole pa tu iz- reka prisrčno zahvalo za 100 K vsem tistim, ki so pri tej priložnosti daro- vali za uboge šolarje. Dobrna. Preteklo noč od 21. na 22. tin. razsajala je tu huda nevihta z nall- vom, ki ga ne pomnijo domaeini. Potoki so neraadoma izstopili in voda je vrela v vcčino hiš. Topliška kuhinja, Detomano- va pekarija in Kamenšekovi hlevi so polni vode, sola je liki otoku, Kozjek in Temjak pa odeva sneg. Umevno, da vpliva to vreme najslabše na zaostale lctoviščarje, ki iščejo sedaj čirn hitreje prilike za odhod. Približuje se za nas, ki ostancmo tu, pusti eas, nadejamo se pa, da bode sprememba v šolskem vod- stvu ugodno vplivala na krajevne raz- mcre in zboljšala sedaj razjedeno dru- žabno življenje. V pretekli sezoni poka- zala se je marsikatera hiba, predvsem pa jc slabo vplivalo na goste in domačc prebivalstvo veriženje s sladkorjem, us- njem itd. Stvar domače družbe bodet da v bodočc take stvari onemogoči. Z zadovoljnostjo beležimo, da je pijance- vanjc precej ponehalo in da ni bilo te- pežev, odkar je Justinova gostilna prc- nehala. Šmarje pri Jelšah. Koliko trpljenja in gorja nam je povzročil ncmški na- rod s svojo gospodstvaželjnostjo. Tn vendar so še vedno ljudje, ki nas izziva- jo tudi pri nas v slovcnskem našem trg-u s prokleto švabščino: razni trgovci in njihove hčerke, dasi imajo slovcnsRe može, razni mesarji, ki so med vojno naravnost odurno ravnali z našim kmeč- kim ljudstvom, razne uslužbene osebe v trgovinah, ki mislijo, da bodo tako v vcčji milosti , tudi razne kočarske hčcr- ke iz okolice, ki so zdaj slučajno trške gospe, pa še vedno mislijo, da je švabča- riti bolj nobel, in končno tudi še na5i ljudje, ki vsem tern dajcjo potuho s tern, da govore s takimi Ijiidmi nemško. — Ali res nc bomo mogli izbrisati sramo- tnih spominov na našo sužnost?! Podčetrtek. Na tukajSnji grajščini grofa Attemsa vladajo nečuvene raztne- re, dasi je ista pod nadzorstvom in sc- kvestrom. Ljudstvo se šikanira kakor nekdaj. Gospod Klingensteiner tiranizl- ra grajske delavce, jih surovo psuje, ljudstvo pa odira na nezaslišan način. Na vseh straneh imamo gozdove, drv ]e na skladiščih cele kupe, pa dobil si jili le po protekciji ali pa za gotove uslugc 1)0 neznosnih cenah. Razni prijatelji pa so bili založcni ž njimi, da so jih še dni- sim oddajali. Sckvester ni ukrcnil niče- sar. Zato smo s hvaležnostjo pozdravili odločni nastop učitelja g. Kobaleja. Ce- gar uspeh je bil, da je via da poverila s. dr. Reismana, da odpravi ncznosne rar- mere in onemogoči še nadaljno odiranje Ijndstva. Pravočasno dobimo letos drva, gozdni kolovozi se popravljajo in gra§- činsko oskrbništvo je moralo nakupltl par volov, da se zasigura spravilo drv. Ti dr. Reismanovi ukrepi pa Klingenstel- ncrju niso po volji ter bega ljudi z govo- rico, da isti nimajo pomena in da drv nc dobijo posebno tisti, ki so se pridružill s pritožbami g. Kobaleju. Toda časi paše- vanja so minuli. Od vladc zahtevamo, da poveri nadzorstvo dr. Reismanu, ki bo gotovo brezobzirno povedal tej grajski zalegi oderuhov in ljudskim pijavkam, da smo zdaj v Jugoslaviji in da tlake ni več! \z Brežic. V nedeljo je sklical neki mlad kaplan v Narodni dom shod Orlov in Orlic. — Pa glej ga Smcnta! Vabilu se jc odzvala samo cna stara Orlica in cden mlad Orlič. Zastor pade. Zidan most. V naši cementni tovar- ni se žal še vedno nemškutari in nemško uraduje. Cudno pa se nam zdi, da se celo g. inž. Žižka, rodom Ceh, sramuje biti »ravnatelj« in hoče biti se vedno »Direktor der Steinbtrücker Zementfa- brik«, kar potrjuje njegovo lastnoroCno nemško pismo nastavljencem, v katerem jim naznanja, da jc potrjen za »direktor- ja«. V 8 letih bi si (bil pač žc lahko na jasnem, da je na slovenski zemlji, tern- bolj, ker je podjetje dioničko društvo »Zagorka« — vsaj po imenu —jugoslo- vansko. Cudimo se samo, da upravnl \svet se vedno neguje v pisarni kot na- stavljencc svojedobne südmarkovee. Iz Studenlc pod Bočem. S 1. okt. otvori v nasem trgu novo trgovino g. Tanjšek iz St. Ilja pri Velenju. Tako Je prav. Le potom ustanavljanja naših tr- govin se bo začela konkurenca, kar po- vzroča padanje cen, ki so jih razni krvo- sesi ljudstva in vojni dobičkarji pri nas kot drugod navili v nebotične višinc. Nadalje smo dobili tudi peka, mlinarja in črevljarja. So to obrtniki, koje smo res potrebovali ncobhodno. Slov. Bistrica. Mintilo nedeljo je imelo gasilno društvo svoj občni zbor, na katerem je bilo soglasno sklenjeno, upeljati slovenski poveljevalni j.ezik In pristopiti k Zvezi jugoslovanskih ga- silnih društev.V novi odbor so bili iz- voljeni: načelnik in poveljnik Karl Ku- kovič, namestnik Ivan Oumze, tajnlk naduč. Fran Karbaš, blagajnik D. Omerzu in odborniki: Podhraški, Vrečko, Va- land, Arzenšek inFekonja st. Pri zboro- vanju so govorili o delu v prerojenem društvu gg. gerent Hinko Gril, Peter Novak in dr. Pučnik. Nato pa so odšli vsi gasilei v hotel »Bcograd«, kjer sc je razvila prav prisrčna zabava, tako da so bili vsi mnenja, da v Slov. Bistrici že dolgo ni bilo tako prijetno. Bili so navzoči vsi pošteni in pametni Bistrt- čani, ki hočejo biti odkriti jugoslovar:- ski državljani, zakrknjcnih hujskacev pa ni nihče pogrešal. Slov. Bistrica. Poverjeništvo za notranje zadeve je imenovalo za geren- ta g. Hinko Qrila. Castitamo, ker smo uvcrjeni, da se bo g. gerent posvetil za splošen napredek zanemarjene občinc. Zdravnik dr. Murmayer se je koneno izselil v blaženo Nemško Avstrijo, kjer sedaj lahko s Sistiom premisljujc svoje grehe iz časov, ko ni vedel, kako se mu nezashiženo dobro godi. Pragersko. Najprej so naši rodolju- bi ustanovili svoj pevski zbor, sedaj pa imamo že tudi bralno društvo, ki je pre- tcklo nedeljo priredilo na vrtu narodne- ga restavraterja g. Dolničarja lepo vc- sclico z igro in petjem. 2al, da je prire- ditev motil dež, kateri pa gotovo našili vnetih Pragerčanov ne bo motil v nada- Ijnem narodno-prosvetnem delu, ki nam je tako zelo potrebno. Kapela - Radenci. Dne 7. t. m. so »prleški« visokošolci s sodelovanjem pevskega zbora iz Vučje vasi priredili v Vogler-jevi dvorani v Radencih vese- lico v večjem obsegu, ki je v moral- nem in gmotnem oziru prav vrlo uspela. Mešani in moški zbor kmetskih pevcev iz Vučje vasi je po nedolgem vežbanju pod vodstvom nadučitelja Cvetka pel prav povoljno; ženski dvo- spev »Slovanskim mladenkam« se js na željo občinstva moral ponoviti. V žtiriročnem igranju na glasovir sta se odlikovala gdč. M. Zacherl-ova in Cvetko jun. kot spretna pianista. Tudi spevoigra »Kovačev student«, v kateri sta imela najhvaležniši vlogi oče ko- vač (Cvetko sen.) in njegov sin (Zvonko Zemljič), je občinstvo povsem zado- voljila. Obisk je bil tako mnogobrojen, da več ko polovica došlecev ni imela prostora v sicer veliki dvorani. Slično veselico bi kazalo drugič prirediti za vse slučaje na prostem. — Čistega do- bička za akademiško menzo v Zagrebu, Pragi in v LjuDljani je bilo okroglo 5600 K., Hvala gre vsem sotrudnikom in ljubeznivim gostom. Dogodki v Beogradu. LDU Beograd, 23. sept. Vceraj so delegati obvestili načelnike klubov o zunanjem polžaju. Dr. Trumbič je obl- skal vse klube; dr. Smodlaka je posetÜ Protiča in se posvetoval ž njim o krl- zi, dr. Ribarž je konfcriral s Slovencl. Danes dopoldne je nadaljevanje seje nacelnikov strank. — V minist'crstvu za zunanje zadeve se je danes nadalje- val kronski svet. LDU Beograd. 23. sept. Z ozirom na notranji položaj vlada še vedno ne- jasnost. Na vseh straneh pa je opaziti veliko volje, da se pride iz neznosnega položaja. LDU Beograd 2?>. sept. Jutri se prično pogajanja za resit'ev notranje krize. Vprašanje Reke. LDU. Reka, 23. sept. 21. tm. je bil tu italijanski r^arodni praznik. Popoldnc se je zbralo vojaštvo in velika množlca naroda. D' Annunzio je prišel v sprem- stvu gtaba. Imel je nagovor na množlco in vojake in izjavil, da mora Italija do- biti Reko z zaledjem in tudi luko. LDU. Pariz, 23. sept. Ameriski de- legati izjavljajo, da Wilson izključuje vsakoršen kompromis v reškem vprr.- šanju, razun ako se pristanišče podredi zvezi narodov. Tudi Anglija in Fran-, coska najbrž ne bosta odnehali, ako se ne zajamči mcdnarodni značaj reške luke, Ameriška delegacija se boji, sla nastopi Jugoslavia z orožjem, če bi D' Annunzio izvršil svojo grožnjo, da po- žene v zrak reško pristanišče, če bi nc pripadlo Italiji, in da se tako vname no- va balkanska vojna. LDU. Rim, 23. sept. Vlada je časo- pisom prepovedala prinašati posebne vesti o reškem puču. Sklicanju kron- skega sveta se pripisuje velika važ- nost. Za nacijonaliziranie rudnikov in železnic. LDU.Haag, 23. sept. Iz Clevelanda porocajo: Konvent združendh ameriških rudarjev je z veliko večino glasoval za nacijonaliziranje rudnikov in železnic. Tešinski premogovniki — v amerl- kanskih rokah. LDU. Pariz, 23. sept. Premogovniki v tešinskem okraju so prodani Amerl- kancem. Stavka na Francoskem . LDU. Berlin, 23. sept. Iz Lyona po- ročajo: Na Francoskem stavka doslej 600.000 delavcev. Prišlo je do krvavih spopadov med policijo in stavkujočiml. HMELJ. Žatec, dne 20. sept. 1919. Tu in na kmetih postalo je mirnejše — cene so pa nesprernenjene 1230 — 1350 — izvan- redno lepo blago 1400 K za 50 kg. V No- rimbergu se jc prodalo 70 bal — trg je nekoliko mirnejše vendar pa čvrsto -- cene od 559 — 630 mark za 50 kg. RAZNE VESTI. »Johanca iz Vodic«, znana po svoiem čudežncm potenju tclečje krvi, je v no- či od 21. na 22. tm. umrla v Ijubljanskl dcžclni bolnici. V smrt na vešalih obsojen je bil 23. tm. prcd ljubljansko poroto 44-letnl, v Ober-Lan pri Dunaju rojeni oženjent ključavničar Leopold Seydl iz TržiCa na Gorenjskcm, ki ie 11. jul. tl. posilil in nato s trakom zadavil 11-letno Milado Brcjla iz Tržiča. Kralj šahistov je po zadnji tekfni §a- histov, ki je bila nedavno v Parizu, zna- ni šahist Capablanca. Požar v blaznici na Studencu je iz- bruhnil 22. tm. zjutraj na oddelku za tcžko bolne. Ogenj so Intro omejili, ven- dar jc škoda zelo velika. Osebne žrtve ni nobene. Iz milijonarja revež je postal te dni neki ameriški izseljenec, ki se je vracal iz Amerike k svoji rodbini s prihrankom 16.000 dolarjev ( v našem denarju okoli 950.000 K). V Zagrebu je na kolodvoru čakal in pripovedoval radovednežem o ' Ameriki in o svojih prihrankih. Ko pa Je zopet ostal sam in segel v žep po denar- ju, ni bilo ne o denarju, pa tudi ne o tatu ne duha ne sluha. Prevelika zaupljivostJ V Zagrebu štrajkaio bančni uradnl- ki. Štrajk sc je zadnje dni poostril, ker so banke odklonilc vse zahtevc uradnikov. Iz Avstrije se prebivalstvo trumoma seli preKo oceana. Paroplovne ageuturc so dobile toliko prijav, da nc bodo mogle to leto spraviri niti polovice vseh prijav- Ijenih čcz morje. Pa pravijo nekaterl, kakšcn raj je v Avstriji! Svicarski socijalisti so te dni z gla- sovanjem z veliko večino odklonili prl- stop k moskovski (tretji) internacijonall. Št. 7477/19. 1422 Razglas. Od 25. septembra 1919 do 4. okt. se bodo delile nove slarikorne izkaxnice in sicer za mesto Celje: od štev. 1 do 600 v četrtek 25. sept., od štev. 601 do 1200 v petek 26. » od štev. 1209 naprej v soboto 27. » vsi od 8.—12. ure dop. Za okollco Celje: od štev. 1 do 400 v pcndeljek 29 , » > 401 » 800 v torek 30. sept. » » 801 » 1200 v sredo 1. okt. » » 1201 naprej v četrtek 2. okt. vsi od 8. do 12. ure dop. ,. Vsaka stranka mora prinesti seboj staro sladkorno in rodbinsko izkaznico za 15. 16. teden. oziromn rnmeno le- gitimacijo. Brez ten se ne dobijo nove. Pozneje se izkaznice ne bodo de- lile. Za izgubljene se ne bodo dajale nove. Zato naj vsak posamezni strogo pazi na to, da jih ne izgubi, ali pa da se mu jste ne ukradejo. Mestnl magistrat celjski, 19./IX. 1919. Za vladnega komisarja: Dr. Fohn. Stran 4. »NOVA D O B A« Štev. 105 T sSL O^TT^T^YTff Y^^^TSJVt* regutrovana kre- 17 #"^T?T YYT »Prejema brantlne vloge in f f Ai». k7 A l^Ä JLr Viyt zadruga z om. zav. Prešertlova ^^ ft. 15. Irl In pol od slo {** |2 |o/ Karol Vaults Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Sobo z razsvetljavo če mogoče s hrano ali vsaj zajutrkom išče za takoj mlad izo- bražen gospod. Naslov v upravn. 1415 2-1 Gopodična išče meblovano sobo z upo- rabo glasovirja za takoj. Ponudbe na uprav- ništvo pod »Uradnica« 1421 1 Gramofon, kompleten z 16 dvojnimi ploš- čami se za K 700 proda. Povpraša se Glavni trg 6, II, nadstr. levo od 13. do 15. ure pop. 1426 1 Juristi 1 Juridične knjige za 1. in 2. državni izpit ter pravne razsodbe se poceni prodajo. Glavni trg 6, II. nadstr. levo od 13. do 15. ure. 1427 1 Polpokrito kočijo in dva kornata se proda. Naslov : Josip Lebič, Gaberje št. 28 pri Celju. 1425 1 Glasovir, dober in najnovejšega sistema kupim. Ponudbe na l. Žuman, orglarska sola (Breg), V8aki dan ob 10. uri. 1427 1 Zgubil se je 22. sept, na Bregu pri Celju «vile« robec in predpasnlk. Najditelj se prosi, da odda stvari na mestnem magistratu, drugače se bode proti njemu sodnijsko postopalo, ker je bil opažen, ko je stvari pobral. 1430 Plodovita njiva pri CeEju, ob Ljubljanski cesti se da y zakup. Pogoji se zvedo pri Brencetu, Ložnica 10. 1435 Sobo s posebnim vhodom, dvema posteljama, mizo, omaro in prostorom za glasovir, po mogočnosti v bližini fame cerkve. Ponudbe na I. Žuman in A. Premec, orglarska učenca iz boljSe obitelji. Vodnjaška ul. 13. 1427 1 Za oddati je lepa garnitura za Jedilno sobo miza, kredenca, 6 stolov, velika dvoje- vratna belo lakirana omara in eden zelo dobro ohranjen glasovir (Mignon). Po- izve ve pri g. Artman, Sv. Jur ob j. ž, 1420 2-1 Kupim vilo z sadnim vrtom, predparkom in malim zemljiščem v lepi suhi legi blizu že- leznice. Cenjene ponudbe se prosijo pod »Vila 1919« na upravništvo Nove Dobe, Celje, H23 2-1 Kupim takoj večjo množino (samo vagon. oddaja) otresenih jabolk za prešanje. Cena po dogo- voru. Ponudbe na: R.KrajSck, 1432 Celje, Glavni trg 8. 2-1 Sprejme se takoj več spretnih itiizarskiti pomočnikov ter vajenec, ki bi imel po- sebno veselje do mizarstva pri Martin Siejanu miz. mojstru na Teharju pri Celju. 1433 2-1 Št 7577/19. I434 Razglas. Mestna občina odda s Loktobrom 1919 v najern gostilno „Pri zelenem vencu" na Bregu. V to svrho se vrši dne 29. septembra ob 16. uri javen natečaj pri mestnem magistratu. Občina si pridrži pravico, da odda gostilno ne glede na najvišjo ponudbo najboljšemu ponudniku v najem. Mestni magistrat celjski, 22. sept. 1919. 3a vladnega komisarja: Dr. Fohn. 3* Alkimist. Velika kulturno-historična drama. Nad 1000 sodelujočih! Življenje srednjega veka! ¦ — - —"TT-T"»- W"W~M~ m ~TI M 1> H m WTM H M ¦ ¦ ¦ H *¦ J W II W M Trgqvskega vajeitca s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj 1424 2-1 tvrdka A. Kolenca tiasl. A.Ermenc9 Celje «a m © v« j Pristen, domač borovničar je najboljše sredstvo proti griži. Dobi se pri veležganjarni sadja Robert Dielil v Celju. Oddaja samü trgovcem od ";. itrov naprej. 1419 6-1 «XLl.l> Ol k SL zdrava in brana kupujem vsako množino. Brzojavne in pismene ponudbe z navedbo cene in količino se prosi na 1418 2-1 Vladimir I^ersnik, F^rapina društvo; lesnih trgovcev in industrijcev v Celju kupi vsako množino rezanega, tesanega in okroglega mehkega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe z navedbo cen prosimo na naslov: »Savinja«, Kapu- cinska ulica 5, I. nadstr., ali pa poštni predal št. 1. 1426 6-1 Valentin Travnlk puškar v Borouljoh na Slav. Korošhem Priporoča najmodernejše lovske puške vseh sestavov, dalje tudi Mannlicher-repetirke z najbolj- šim strelnlm učinkom po prvot- nih cenah. 1353 36-7 PriporoČa se tudi za izdelovanje novih puškinih kopit in cevi. Popravlja in prenareja vsako- vrstne stare puške natančno po najnižjih cenah. ßoffaska Slatina lÜAinnAf HMaIiI/I^ Najboljša namizna voda, najboga- I fjlllllijl ul SlliC teJša na ^J^0^^' kislini. Pospešuje A VÜ5J*vfi VI vIVV ¦ prebavljanje in preosnavljanje. ^^nitiff tiHflfnA ¦ ^dravilna voda proti kroničnemu ka- Jllll U"UI K KL tarJu želodca in čreves' Tiajboljši pri- VljllM flwlVV» pomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. Hnn/I^i HHaIa/I * Najmočnejši vrelec svoje vrste, po- SSlSlB! li-l I nPl sebno dobro sredstvo proti črevesne- Mvianii wivivv« mu katarju, zelodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom i. t. d. I^OgaŠKa Slatitia ie najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva To pa radi tega, ker je izmed vseh alkaučno-saliničiiih rud- ninsko-klslih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. RoRaška slatina je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, ka- tera nlma nikdar slabega okusa all dnha. H52 8—t Star glasovir se poceni proda. Natarr Čneje se poizve v upravništvu. 1417 3-2 "PENSIO N" Gregorčičeva ulica at. 11, fina domača hrana; cene nizke. Abonement v hiši in zunaj hiše. 1416 2—2 Kdor potrebuje suhi im (obreziine) 1 m3 stane K 46"—, naj se zglasi pri Jos.Kirbischu, parnapekarna, Celje. Drva se morajo na kolodvoru prevzeti. 1429.1 Srednje-veliko posestvo v zdravi legi, najraje mali grad s pohi- styom in 20—50 oralov zemlje, ob železnici ali v bližini iste se išče v svrho nakupa. Ponudbe z navedbo cene se naj pošljejo na Osksr plBfU. Rainer, Dobrna pri Cclfu. 1419 3-1 krajnikov in desk iz Spod. Dravograda-postaja do Osijeka (pribl.50—100 vagonov) se iščejo sgsretni (todjetniki. Ponudbe se prosi do konca sept, na Hoffmann, fovarnšško akcšjsko dinažtso v CeSju, Hotel del' Europe. 1388 3-3 Ivan Dečfto, Celje kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najvišji ceni. 298 —11 Stole, žitronice, razno pohištvo in tapetniske izdelke ima v 287156-1, Wlarija Baumgoptnep Gosposka ulica 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. fm*5*mk%g% sibečico, kraste, lišaje uniči VI«H J«Lj| pri človeku in Živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne ma2e perila. 1 lonček ;nine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lckarna Tenköczy w Ljubljana Kranjttko. 615 34-44 Izdelovanje vseh vrst cewljev od priproatih do najfinejššh po d'Eevnih cena Si 46 104—78 Hud. Zontič Celje (blizu kolodvora) Kocenova ulica štev. 2.« Ivan Rovnibap Celje kupuje po najvisjih dnevnih cenah: Saneno seme, suhe gobe9 167 104-96 in vosek. Brusnice so došle Dobi se vsaka mncžinay Erazpo- šiljajo se tudi v košarah po posti. Hurl Loibner 243 Cöije 104-70