PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	1 CA I*
Abb. oostale i gruppo	LjCDìI XÒU IIF
Leto XXXI. Št. 282 (9284)
TRST, četrtek, '4. decembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KOMENTARJI 0 ZASEDANJU EVROPSKEGA SVETA V RIMU
Kompromis je preprečil zaostritev nesoglasij v gospodarski skupnosti LJUDSKO REPUBLIKO
Wilson v težavah tudi v svoji stranki - Zahodnonemški časniki o «britanskem nacionalizmu» - Zadovoljstvo Francozov
in njenimi rezultati so Francozi. To je tudi razumljivo, saj je predsedniku Giscardu D’Estaingu uspelo, da je rešil konferenco, ki bo 16. decembra v Parizu med bogatimi in revnimi. Zato francoski časniki hvalijo D’Estainga in napadajo britanskega premiera ter z užitkom ugotavljajo, «da je končno moral kloniti». Poleg tega francoski časniki pišejo o Wilsonovem napadu na o-staie članice gospodarske skupnosti, «ki ga je odločno zavrnil zahodnonemški kancler Schmidt». Pariški gospodarski dnevnik «Les Echos» pa očita Veliki Britaniji, «da je še enkrat zastrupila ozračje evropskega sveta» in da se še zdaleč ni sprijaznila z udeležbo v EGS.
Sovjetsko-italijansko sodelovanje o energetiki
KIM, 3. — Z obiskom pri predsedniku republike Leoneju je sovjetski minister za mehansko industrijo in
RIM, 3. — Vsi današnji komentarji o zasedanju evropskega sveta v Rimu se nanašajo skoraj izključno na dolgo razpravo in spopad, do katerega je prišlo med Veliko Britanijo in ostalimi članicami o enotnem nastopu EGS na konferenci med razvitim in nerazvitim svetom, ki bo 16. decembra v Parizu. Velik del italijanskih časnikov ugotavlja, da je kompromis o tem vprašanju preprečil, da bi se še bolj zrahljale vezi, ki držijo skupaj evropsko deveterico. V tej zvezi dajejo precejšen poudarek sporu med Wilsonom in Schmidtom. Po drugi strani pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bil končno določen datum neposredne izvolitve evropskega parlamenta.
Kljub temu dodajajo, da na konferenci niso rešili nobenega vprašanja, ki se tiče hude gospodarske krize v Evropi.
Podobne komentarje najdemo v časnikih v ostalih državah gospodarske skupnosti, ki pa so v polnem nasprotju z optimističnimi izjavami državnikov, ki so se udeležili konference. Na največje kritike je naletel britanski premier Wilson, ki so ga po povratku v London napadli tako predstavniki levega krila njegove stranke kot konservativna o-pozicija. Prvi so mu danes v parlamentu očitali, da je na konferenci popolnoma pogorel, da je skupaj z zunanjim ministrom izgubil bitko z ostalimi članicami za dosego samostojnega nastopa Velike Britanije na pariški- konferenci, Konservativci pa očitajo Wilsonu, da je v Rimu zapravil ugled britanskega naroda s svojim «nezaslišanim neokoloniali-stičnim stališčem»,
Wilson zavrača obtožbe in pravi, da Velika Britanija ni izgubila «vojne za petrolej», kot trdijo tudi nekateri časniki, «Čeprav nismo dosegli, da bi šli v Pariz sami — je dejal Wilson — smo si vendar zagotovili mesto in pravico, da lahko povemo kar mislimo, tako na plenarni seji, kot v komisijah na pariški konferenci».
Zahodnonemški kancler Schmidt je danes skušal omiliti včerajšnji spor z Wilsonom in je dejal, da ni prišlo med njima do nobenega spopada.
Po današnji vladni seji v Bonnu, na kateri je Schmidt poročal o konferenci v Rimu, je glasnik vlade dejal časnikarjem, da je Schmidt v Rimu «samo zagovarjal koristi skupnosti proti ozkim nacionalnim koristim» in da je na seji vlade ocenil konferenco za zadovoljivo in zelo pozitivno.
Drugega mnenja o konferenci so zahodnonemški časniki, čeprav so Schmidta podprli s svojimi ugodnimi izjavami predstavniki socialdemokratov, liberalcev in demokristjanov. V glavnem zahodnonemški časniki napadajo «britanski nacionalizem», češ da je na žalost imel glavno vlogo na rimskem zasedanju.
Drugi časniki so bolj stvarni in pravijo, da so predstavniki deveterice odpotovali iz Rima dejansko «praznih rok, ker niso dosegli nobenega sporazuma o važnih gospodarskih vprašanjih.
Najbolj zadovoljni z zasedanjem
NA SINOČNJEM ZBOROVANJU V GORICI
Laična gibanja zahtevala naj Fortuna prekliče izstop iz parlamenta
energetiko Krotov zaključil svoj obisk v Italiji. V preteklih dneh je z delegacijo strokovnjakov obiskal nekatera italijanska podjetja ter gradnjo jedrske elektrarne v Coarsu. Krotov se je dlje časa pogovarjal z , voditelji državne ustanove Finmeccanica, ki so mu razkazali tudi nekaj svojih tovarn. Pred zaključkom obiska je skupno s predsednikom Finmeccanica Crocianijem podpisal protokol o gospodarskem in tehnično-znanstvenem sodelovanju med sovjetskim ministrstvom za energetsko industrijo in Finmeccanico na področju energetike.
MADRID, 3. — Torcuato Fernan-dez Miranda je danes dvakrat prisegel pred Juanom Carlosom, najprej kot predsednik parlamenta, nato pa še kot predsednik sveta kraljestva. Slovesnost je bila v rezidenci novega španskega kralja, prisotni pa so bili predsednik vlade Arias Navarro, minister za pravosodje ter nekateri poslanci in člani sveta kraljestva.
KRALJ SISAVANG VATIKANA PROSTOVOLJNO ODSTOPIL
V LAOSU PROGLASILI
Padec monarhije je posledica novega duha, ki preveva In-dokino po porazu Američanov in njihovih kolaboracionistov
\ Predstavniki slovenske narodnostne skupnosti o sporazumu Italija-SFRJ
Na vprašanja televizijske agencije «fllpe-fldria» so odgovarjali Boris Race, Albin Škerk, Drago Štoka, Marko Waltritsch in Emil Cencič
VIENTIANE, 3. — Tukajšnji radio je sporočil, da je centralni komite laoške patriotične fronte razpustil vsedržavni koalicijski svet in začasno vlado nacionalne enotnosti ter proglasil Ljudsko socialistično republiko Laosa, ki jo bo vodil predsednik. Kralj Sisavang Vatthana je prostovoljno odstopil. Imena prvega predsednika republike še niso sporočili. Kaže pa vsekakor, da bosta princa Suvana Fuma in Sufa-nuvong, vodja Patet laa, vladna svetovalca.
Radio Vientiane, ki je svoje sporočilo oddajal v več jezikih, pravi, da je patriotična fronta sprejela resolucijo, s katero je najprej sprejela odstop kralja, nakar je odpravila ustavno monarhijo in proglasila Ljudsko socialistično republiko Laosa. Nato je razpustila koalicijsko vlado in vsedržavni polirični svet. Resolucija nadalje predvideva izvolitev predsednika republike ter vrhovnega svetovalca republike, imenovanje stalne ljudske vlade in posvetovalnega organa, izbiro državne zastave in himne ter ljudskega in upravnega jezika. Doslej
lllllllllllll■llllllImllllllllll■fllllllmlllllllllllllllUllIlll■lllllllllllllllIlltlllllllUlllllIIIllllllmllllllllllllllHlI1llIllllllllUllllIllllll■llllllllllllllltllMlllllllllllllllllllllIlm
DELAVSKI BOJ PROTI NARAŠČAJOČI BREZPOSELNOSTI
V MILANU DANES STA VKAJO ZA OHRANITEV DELOVNIH MEST
Stavka bo zajela vse delavske stroke - Izšel ne bo noben dnevnik - Resna Fiatova ponudba za Leyland-lnnocenti
MILAN, 3. — Z današnjo stavko časnikarjev in tiskarjev milanskih dnevnikov, (ki jutri ne bodo izšli), se je dejansko že nocoj začela splošna stavka v Milanu, ki jo je napovedala milanska sindikalna federacija v podporo boju za zaposlitev in še posebno za ohranitev delovnih mest 4.500 delavcev v tovarni avtomobilov «Leyland - Innocenti».
Jutri bodo v dopoldanskih urah stavkali delavci v industriji, trgovini, turizmu, uslužbenci krajevnih, državnih in poldržavnih ustanov.
Sindikalne organizacije so izdale proglas, v katerem vabijo prebivalstvo, naj se strne okrog delavcev Pirellija in Leyland - Innocenti ter drugih tovarn, ki jim grozi brezposelnost. Pozivajo vse Milančane, naj se združijo v enotnem boju v obrambi milanskega gospodarstva, ki predstavlja osnovo za gospodarski razvoj v vsej državi.
Tudi na sinočnjem srečanju med federacijo kovinarjev in ministroma Donat Cattinom in Torosom ni prišlo do rešitve vprašanja Leyland-lnnocenti. Ministra sta obrazložila sindikalistom ponudbo tovarne Fiat. V tej zvezi so razpravljali o morebitni prehodni upravi milanske tovarne, če bi bil Fiatov predlog sprejet.
GORICA, 3. — Liga 13. maja, radikalna stranka in razna gibanja za državljanske pravice zahtevajo, da ostane socialistični poslanec Loris Fortuna v parlamentu in da se že danes udeleži napovedanih sej ko-tnisij za zdravstvo in za pravosodje, kjer bo prišlo do razprave o Posameznih točkah zakonskega osnutka o prekinitvi nosečnosti, ki ga je izdelal ožji odbor poslancev obeh komisij. Stališče teh laičnih gibanj sprejeto v torek v Rimu, je v Gorici javno prikazal eden izmed vidnih predstavnikov radikalne stranke Marco Pannella na zborovanju v Verdijevem gledališču, ki je bilo izjemoma ob tej priložnosti nabito polno, posebno mladih poslušalcev.
Gorico sta Marco Pannella in Lo-ris_ Fortuna izbrala kot kraj za začetek njune nove akcije, ker je bil v tem volilnem okrožju sociali-stični poslanec izvoljen. Marco Pennella je v svojem govoru prikazal razvoj večletnih prizadevanj in bojev za državljanske pravice, borbo za uvedbo razporoke in kasnejšo zmago na referendumu 12. maja 1974, kar je imelo kot posledico politični preokret letošnjega 15. juniju. V svojem govoru je Pannella marsikje ostro napadel komunistično partijo in tudi določene kroge v socialistični stranki, ki si ne žele <iirektnega spopada z demokristjani.
Ožigosal je tudi skrivnost, v kateri je ožji odbor 19 poslancev sredi poletja izdelal osnutek, ki gre te dni v razpravo v že omenjenih poslanskih komisijah. Kljub polemičnim tonom pa je ob koncu svojega posega Pannella dejal, da je zaprosil za vstop v socialistično stranko, da si bo v njej prizadeval skupno z drugimi za 'nadaljnjo borbo za državljanske svoboščine.
Poslanec Loris Fortuna pa je v svojem nastopu dejal, da so hoteli on in tovariši povezati borbe za državljanske svoboščine s širšo borbo ljudskih množic. Zato so tudi to argumentacijo predočili delavcem tako v času borbe za zmago na prvem referendumu kot v tem trenutku. Fortuna je sicer polemiziral s komunisti zaradi njihovih stališč, dejal pa je, da je to logična politika postopnega zbliževanja s krščansko demokracijo v duhu zgodovinskega kompromisa in da prav zato nočejo ponovnega direktnega spopada z demo-kristjansko stranko. Ta stranka pa zagovarja danes bolj kot kdaj .koli prej ; najbolj nazadnjaške pozicije v italijanski družbi. Fortuna je tudi soglašal z argumentacijami tajnika PSI De Martina, čeprav so prišle neko liko prekasno. Polemiziral je s predlaganim zakonskim osnutkom, ki hoče iz zdravnika napraviti policista.
njim presenečenjem, kljub temu, da je Nessens poudaril, da bi bilo iz tega napačno sklepati, da gre za negativno znamenje. Glasnik Bele hiše je poudaril, da je bila politika popuščanja napetosti med ZDA in SZ v ospredju pogovorov med Fordom in predsednikom Maocetungom. Nessens je dodal, da so pogovori, ki jih je imel ameriški predsednik med svojim obiskom na Kitajskem prispevali k izboljšanju razumevanja med obema stranema.
Gre vsekakor za obisk, ki ga je zelo težko oceniti. Z ene strani obstajajo med Kitajsko in ZDA dokajšnje razlike strateškega značaja, z druge pa gledajo Kitajci z nezaupanjem na vsako zbližanje med Moskvo in Washingtonom.
Minic prispel na obisk v Haag
HAAG, 3. — Zvezni tajnik za zunanje zadeve SFRJ Miloš Minic je prispel na uradni obisk na Nizozemsko. Ob njegovem prihodu ga je sprejel zunanji minister Van Der Stoel, popoldne pa so se začeli u-radni pogovori med obema zunanjima ministroma.
Minister za industrijo je povabil sindikate na nov sestanek, katerega se bodo udeležili tudi predsedniki deželnih uprav Piemonta, Lombardije in Kampanije, da uskladijo Fiatovo ponudbo s splošnim razvojem proizvodnje Fiata v teh treh deželah. Poudarjeno je bilo, da naj bi Fiat proizvajala v obratih .Leyland-lnnocenti male tovornjake z motorji diesel.
Sindikati so izjavili, da je ta rešitev sprejemljiva, čeprav je treba o tem predlogu še razpravljati, da se pojasnijo nekatera vprašanja. 0-benem so sindikati danes obsodili negativno stališče, ki ga je zavzela podržavljena družba Alfa Romeo do krize v Leyland - Innocenti. Kot je znano je Alfa Romeo že prvi dan izjavila, da se ne namerava vmešavati v to zadevo.
Minister za delo Toros se je danes srečal z pooblaščenim upraviteljem Leyland - Innocenti in z njim razpravljal o vprašanju prehoda lastnine obratov v Milanu. To vprašanje bo prišlo na dnevni red na petkovem sestanku pri ministru za industrijo Donat Cattinu, katerega se bodo udeležili še minister Toros, pooblaščeni upravitelj tovarne in predstavniki Fiata. Šele nato bosta ministra ponovno sprejela sindikate.
Po drugi strani pa sindikalna federacija sporoča, da na včerajšnjem srečanju s, podpredsednikom vlade La Malfo niso prišli do nobenega sporazuma glede sindikalnega spora med letalskimi uslužbenci in letalskimi družbami. Uslužbenci zahtevajo enotno delovno pogodbo za vse stroke. Zato so sindikati potrdili že napovedane stavke, ki bodo 5. tei* 15. in 16. decembra. Stavke bodo ponovno paralizirale za tri dni vsa italijanska letališča.
Pri ministru za industrijo pa je bil danes sestanek o vprašanju tovarne konfekcije Harri’s Moda iz Lecceja, kjer so danes napovedali zaporo in odpustili 2.000 delavcev.
Da bi preprečile likvidacijo podjetja, so krajevne ustanove tovarno zasedle.
V Pordenonu pa je bil včeraj velik . sindikalni shod na glavnem mestnem trgu, katerega se je : udeležilo več kot 10.000 delavcev in dijakov. Tukaj so delavci danes stavkali štiri ure v vsej, pokrajini. Na shodu je govoril v imenu sipdikalne federacije Ruggero Ravenna, ki je obsodil vlado, da je v zadnjih letih vodila državo z izvajanjem katastrofalne politike, ki je spravila v krizo predvsem mala in srednja industrijska podjetja, ter ni dala najmanjše pobude za okrepitev kmetijstva.
Ob zaključku Fordovega obiska na Kitajskem ne bodo objavili skupnega sklepnega sporočila
PER1NG, 3. — Kitajska in Združene države ne bodo ob koncu pogovorov ameriškega' predsednika Forda objavile skupnega komunikeja o izidu srečanja. To izjavo glasnika no pojasnjenih ciljev tudi prizade-Bele hiše. Rona. Nessensa so časni- vanje bolgarskih oblasti, da bi na karji v Pekingu sprejeli z dokajš- podlagi ugotovitev statistikov opra-
še ni jasno, če so slednje točke že uresničili.
Politični opazovalci na azijskem Jugovzhodu so že dalj časa pričakovali odpravo monarhije, proglasitev republike in odločen nastop Patet laa, menili pa so, da do tega ne bo prišlo pred 4. aprilom, ko bi morale biti splošne volitve. Preobrat v Laosu pripisujejo novim političnim pogojem, ki so nastali v Indo-kini po porazu Američanov in njihovih kolaboracionistov v Vietnamu, Kambodži in v samem Laosu. Ves polotok preveva nov duh, o katerem priča tudi nedavni sklep o združitvi obeh Vietnamov. V ta okvir sodi tudi današnja .proglasitev Ljudske socialistične republike Laosa. Danes prevladuje mnenje, da je Indokina na dobri poti, da uresniči stari Hošiminhov načrt o indokitaj-ski federaciji.
Do zmage Patet laa v borbi proti Američanom in njihovim kolaboracionistom je prišlo, medtem ko so v Vietnamu in Kambodži zmagovali vietnamski partizani oziroma tako imenovani rdeči Kmeri. Razlika med borbo v Vietnamu in Kambodži po eni' strani in Laosu po drugi je bila ta, da je bila v slednji državi predvsem psihološkega značaja, brez krvavih bojev, ki so v Vietnamu in Kambodži terjali toliko žrtev. Dva meseca pred dokončno zmago v Južnem Vietnamu je Patet lao v Laosu že trdno nadzoroval politični položaj. Kolaboracionisti so iz strahu pred nezadržnim napredovanjem osvobodilnih sil v vsej In-dokini trumoma zapuščali državo in se zatekali v bližnjo Tajsko.
Portugalska vlada podržavila radijske postaje
LIZBONA, 3. — Portugalska vlada je ob koncu svoje sinočnje seje sporočila, da je sprejela vrsto u-krepov na področju informacije. V tem okviru je sklenila podržaviti vse radijske postaje, razen «Radia Renescenca», ki ostane last portugalske cerkve.
Med svojo sejo, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur, je portugalski ministrski svet sklenil spremeniti portugalsko radiotelevizijo v javno družbo, ki ne bo podvržena gospodarskim in političnim pritiskom.
Ukrepi vlade so povzročili med političnimi opazovalci v Lizboni dokajšnje presenečenje, saj ugotavljajo, da to pomeni dokajšen premik na desno v portugalskem javnem življenju.
LAGOS, 3. — Predsednik vlade Ljudske republike Angole Lobo Do Nascimento je naslovil na vse afriške države poziv, naj pošljejo čim-prej orožje vojski MPLA, ki se bori proti angolskima gibanjema FNLA in UNITA, ki se ob podpori južnoafriških plačancev in bivših članov portugalske tajne policije PIDE skušajo polastiti oblasti. Svoje izjave je Do Nascimento dal ob odhodu iz Nigerije, kjer se je sestal s tamkajšnjim predsednikom.
Udeleženci tiskovne konference (od leve proti desni): Marko Waltritsch. Albin Škerk, časnikar Sergij Premru,
Boris Race, Drago Štoka in Emil Cencič.
ostala delno na jugoslovanskem, delno na italijanskem ozemlju. Poleg tega pa bo važno še bolj uskladiti vprašanja cestnih in avtocestnih povezav in tudi vprašanja sodelovanja med pristanišči na obeh obalah Jadrana. Ne smemo pozabiti na tr-
Predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji so na vprašanje agencije «Alpe - Adria» o oceni preambule ter člena 8 italijansko - jugoslovanske pogodbe glede maksimalno možne zaščite manjšine, dali podrobne odgovore. Pred televizijsko kamero so odgovarjali: predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race (Trst), poslanec Albin škerk, izvoljen na listi KPI (Trst), deželni svetovalec dr. Drago Štoka, izvoljen na listi Slovenske skupnosti (Trst), občinski
svetovalec Marko Waltritsch, izvoljen na listi PSI (Gorica) in župnik Emil Cenčič, zastopnik beneških društev (Gorenji Tarbilj — videmska pokrajina). Iz seznama predstavnikov je razvidno, da so bile prisotne vidne osebnosti vseh političnih in organizacijskih usmeritev po vzorcu delegacije, ki jo je ob proglasitvi Rižarne za narodni spomenik sprejel predsednik republike Giovanni Leone. Po skupnem dogovoru je bila razdeljena tudi tematika, tako da se odgovori ponavljajo in da so bila čim popolneje zajeta vsaj nekatera načelna vprašanja, povezana z oceno in s perspektivami sporazuma.
BORIS RACE
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji je sprejela podpis sporazuma med Jugoslavijo in Italijo z odobravanjem in to zaradi tega, ker sporazum odpira možnosti za vsestransko poglobljeno sodelovanje med o-bema državama, prav tako tudi sodelovanja med obema obmejnima področjema.
Že samo to dejstvo lahko le ugodno vpliva na odnose do naše narodnostne skupnosti. Če upoštevamo, da sporazum vsebuje še točne obveznosti, zato da se slovenska narodnostna skupnost v Italiji zaščiti v okviru ustavnih določil, potem je pozitivna ocena tega sporazuma še bolj upravičena. Mi imamo sicer slabe izkušnje z izvajanjem posebnega statuta, ki je priloga Londonskemu sporazumu, ker se ne izvajajo nekatera važna določila. Toda u-poštevati je treba drugačno situacijo, ki je danes v primerjavi s stanjem pred 21 leti.
Danes je bistveno drugačno mednarodno ozračje, prav tako je tudi notranje politično ozračje danes drugačno, saj so se v zadnjem času o-krepile sile, ki se zavzemajo za zaščito narodnostne skupnosti in to posebno na zadnjih volitvah. Poleg tega se je tudi znotraj Krščanske demokracije spremenil odnos do naše narodnostne skupnosti predvsem v Trstu in Gorici. V videmski pokrajini pa bo morala Krščanska demokracija premagati odpor v svojih vrstah, da bi beneškim Slovencem dali vse narodnostne pravice.
govinsko in industrijsko sodelovanje in na ohranitev že obstoječih obmejnih sporazumov.
Da so vprašanja važna, dokazuje zanimanje, ki jih zanje ima Evropska gospodarska skupnost, da pa so važna tudi za nas Slovence, pa dokazuje tudi dejstvo, da smo Slovenci na njih zainteresirani in da ne
gre to sodelovanje mimo našega so-ALBIN ŠKERK	delovanja. Ne bomo smeli namreč
Komunistična partija je zelo po- ; dopustiti, da se vse infrastrukture zitivno ocenila doseženi sporazum | gradijo izključno na slovenskem med Italijo in Jugoslavijo, ki je sad j kmečkem ozemlju, ki se nahaja dolgoletnih bojev vsega demokratič- ! vzdolž vse mejne črte. nega gibanja v Italiji. K temu je | Da bo zares tako in v skupnem prispeval tudi boj naše narodnostne | interesu obeh držav in tudi naše skupnosti, ki se vsa povojna leta bo-1 manjšine, bo potrebno, da se tudi juje za bratstvo med tu živečima , krajevne uprave zavzamejo in rešijo narodoma, za vedno boljše sosedske ta vprašanja na vsem teritoriju in odnose med Italijo in Jugoslavijo socialisti se bomo v teh upravah za-in predvsem za svoje narodnostne vzeii za to, da se ta vprašanja u-pravice.	j resničijo, in tudi tiste točke, ki so
Pričenja se novo obdobje, v kate- ; Zaobjete v osnutku o globalni zašči-rem bo naša skupnost enotnejša v,ti, ki so ga predstavili v rimskem svojih zahtevah. Nemudoma mora-: par]amentu poslanci PSI z Lorisom mo nadoknaditi zamujeni čas. Najti Fortuno na čelu. moramo način skupnega boja za naše narodnostne pravice ob nenadomestljivi podpori vsega demokratičnega gibanja države, v kateri ži-
EMIL CENČIČ
Mi beneški Slovenci iz videmske pokrajine smo zadovoljni, da sta se vjmo	I Italija in Jugoslavija sporazumeli.
Ob'tej priložnosti lahko zagotav- da je zmagala zdrava pam-t in so Ijam, da se bo poslanska skupina se meldnar!!dn? vf>ras[ln'|a resi a k1"62
komunistične stranke zavzela za takojšnji pričetek razprave o predloženih osnutkih za globalno zaščito
uporabe sile in vojske.
Kar se tiče problematike naše slovenske manjšine, pričakujemo, da
HlillllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIlIlllllllIIllllIllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlIlIlIIIllIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllt
PO SOGLASNIH UGOTOVITVAH JUGOSLOVANSKIH SREDSTEV OBVEŠČANJA
Popis prebivalstva v Bolgariji poskus zanikanja obstoja makedonske manjšine
Makedonci žrtve vseh oblik pritiska, ki gredo od groženj do deportiranja v posebna taborišča
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — V sosedni Bolgariji ta teden poteka četrti povojni popis prebivalstva. Prve izsledke bodo, kot napovedujejo, objavili že konec tega meseca, celoviti podatki pa bodo razumljivo znani kasneje. Popis so pripravljali skoraj tri leta, in sicer ne le na tehničnem, pač pa tudi na političnem področju, ponekod pa so opravili celo preizkusne popise. Bolgarski tisk je v zadnjem času večkrat pisal o «pomenu» tega popisa in pozival bolgarske državljane, naj «svobodno odgovarjajo» na zastavljena vprašanja, ter jih prepričeval, da njihovih osebnih interesov ne bodo kršili. V časnikih so javnosti pojasnjevali, da je osnovni namen popisa ugotoviti točno število prebivalcev, njihov spol, izobrazbo, poklic, socialno strukturo in podobno, nikjer pa ni bilo omenjeno, da bi ta popis dal tudi podobo nacionalne sestave prebivalstva.
Popis prebivalstva v sosedni Bolgariji in priprave nanj so v jugoslovanskih, zlasti pa v makedonskih sredstvih obveščanja povzročila veliko zanimanje, kar je razumljivo, saj vsi po vrsti ugotavljajo, da se za tem popisom skriva poleg urad-
vičile in potrdile svoj odnos do makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji, ki ji že dolga leta ne priznavajo nobenih pravic in ji celo zanikajo obstoj. Kot je v svojem komentarju uvodoma poudarila skopska televizija (ta komentar pa priobčujejo tudi nekateri današnji jugoslovanski časniki, med njimi beograjska «Borba»), gre za poskus, da bi administrativno izbrisali makedonsko narodnostno manjšino v vsej Bolgariji, predvsem pa v Pi-rinski Makedoniji, to je na bolgarskem območju, ki meji z Jugoslavijo oziroma z jugoslovansko republiko Makedonijo. V komentarju skopske televizije je rečeno tudi tole: «Ves državno - partijski aparat — uporabljajoč vsa mogoča sredstva, od politične propagande do groženj, aretacij in deportiranja v taborišča — je angažiran s ciljem, da bi hladnokrvno, pred očmi vsega sveta u-resničili načrtovano denacionalizacijo.»
Te dni je v jugoslovanskih časnikih mogoče najti zanimive podatke, ki nazorno pričajo o razvoju bolgarskega uradnega stališča do Makedoncev v Bolgariji, kajti to stališče se je od druge svetovne vojne sem precej spremenilo. Konec štiridesetih let, ko je bil na čelu Bolgarije veliki komunist in ugledni voditelj mednarodnega delavskega gibanja Qeorgi Dimitrov, so ime-
li Makedonci kot narodnostna manjšina precej pravic in dober položaj, saj so imeli lastne šole s poukom v makedonščini, svoje gledališče in brez kakršnihkoli težav so lahko glasno in svobodno povedali, da so Makedonci. Stvari so se bistveno spremenile po plenumu CK Bolgarske komunistične partije aprila 1956, ko je novo partijsko vodstvo tedaj že pokojnemu Dimitrovu očitalo, da je delal napako, ker je Makedoncem v Pirinski Makedoniji dal toliko nacionalnih svoboščin, da so jih zlorabljali celo v tolikšni meri, da so ob popisu navajali, da so — Makedonci. Tedaj, torej pred polnimi 19 leti, se je začela uradna bolgarska nacionalistična, protima-kedonska asimilatorska politika z eno samo težnjo, denacionalizirati makedonsko narodnostno manjšino, ne priznavati je in ji preprečevati sleherno možnost za vsaj kolikor toliko svobodno življenje.
Bolgarske oblasti so v zadnjih desetih letih poleg posameznikov obsodile tudi 23 organiziranih skupin iz Pirinske Makedonije, in sicer zato, ker so izražale makedonsko narodnostno zavest. Kampanja proti makedonski narodnostni manjšini pa je dosegla vrhunec prav v pripravah na sedanji popis prebivalstva.
VLADO BARABAŠ
(Nadaljevanje na 6. strani).
Slovencev v Italiji. V tem smislu ! !>on^’. ,vs* Slovenci iz Trsta, Gorice sem že stopil v stik z drugimi po- !ln \ldma uz, va i fnnke. Pravicf ln slanci, kot so Riz - predsednik ko-|da preneha a krivična politika, misije za ustavna vprašanja, ki je : J^1 obrekuje zas uzno delo naših kul-pristojna za razpravo o omenjenih ; turnih drustev kakor da bi bilo to zakonskih osnutkih, s poslancem j de]° lzdaja
Fortuno — predlagateljem enega od i .	Pričakujemo da itah-
teh osnutkov, s poslancem Carusom : JTal?s.^f država in dezela Furlanija -- vodjo komunistične skupine v tej Jull-,ska kra-llna uresničita tretji in
komisiji, in z drugimi.
Mislim, da je sedaj ugodni trenutek, boljši kot kdaj koli prej v povojnem času, da dosežemo, kar nam pripada, kot predvideva ta črka in duh podpisanega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
DRAGO ŠTOKA
Člen 8 novega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo tolmačimo tako, da se morajo vse pravice, ki so bile do sedaj predvidene v Londonskem sporazumu, raztegniti na vse Slovence v deželi, kjer koli živijo. V tem vidiku čakajo, po našem mnenju, deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino nove, posebne naloge, najprej v odnosih do Socialistične republike Slovenije, nato pa posebej seveda v reševanju slovenske problematike kot take.
Toda gremo še dalje: dežela mora pristopiti, na podlagi novega sporazuma, novega duha, h globalni rešitvi naših vprašanj in sicer na podlagi člena 3 deželnega statuta, na podlagi člena 8 novega sporazuma, na podlagi člena 26 deželnega statuta, ki daje deželi v tem smislu določene kompetence. Na podlagi člena 26 je Slovenska skupnost predložila v deželnem svetu tudi zakonski osnutek za globalno zaščito.
Toda naša zahteva mora biti zelo jasna, premočrtna: država mora podeliti — to je naša zahteva — deželi vse pristojnosti v reševanju vprašanj Slovencev v Italiji in to s posebnimi izvršilnimi normami, ki jih danes dežela še nima. Naša zahteva je v tem smislu več kot u-pravičena, saj je znano zgodovinsko dejstvo, da je bila dežela Furlanija-Julijska krajina ustanovljena ravno zaradi prisotnosti Slovencev v njenih mejah.
MARKO WALTRITSCH
Zelo važno mesto zavzemajo v italijansko - jugoslovanskem sporazumu vprašanja gospodarskega sodelovanja. To se sicer lepo razvija že celo vrsto let, vso povojno dobo, po novem sporazumu pa bo brez dvoma zavzelo še širši obseg, ker se ponujajo nove možnosti. Med temi je brez dvoma najvažnejša prosta cona na tržaškem Krasu, ki bo imela mednarodno upravo in ki boj
šesti člen italijanske ustave za obvarovanje in rast etnične in gospodarske podobe naše manjšine. Kar se tiče naših kulturnih društev, ki jih predstavljam, bomo še naprej vzgajali naše beneško ljudstvo, da si okrepi narodno zavest, ker smo prepričani, da manjšine niso nevarnost za državo, ampak bogastvo in mostovi, ki vežejo ljudi in narode, ki se med seboj razlikujejo.
I TMA'FS i
Z zadovoljstvom državnikov •• vropske deveterice, ki so se udeležili konterence evropskega sveta v Rimu, za «ugoden zaključek» konference se v glavnem ne strinjajo skoraj vsi časniki razen francoskih. V njih prevladuje mnenje, da so s kompromisom o udeležbi EGS na konferenci med bogatimi in revnimi državami, ki bo 16. decembra v Parizu v glavnem rešili samo enotnost skupnosti, niso pa preprečili, da bi se vezi še bolj zrahljale. Večina časnikov tudi ugotavlja, da na konferenci niso prišli do nobenega sklepa v zvezi s hudo gospodarsko krizo, kf bi morala biti glavni predmet razprave, kakor tudi ne o kmetijstvu, ki preživlja težke dneve. Vse se je torej vrtelo okrog zahteve Wilsona, da Velika Britanija samostojno nastopi na pariški konferenci.
V Laosu so nepričakovano odpravili ustavno monarhijo in proglasili ljudsko socialistično republiko. Laoški kralj je ob sklepu centralnega komiteja patriotične fronte prostovoljno odstopil. Opazovalci na azijskem jugovzhodu so mnenja, da preveva ves Indo-kitajski polotok nov duh, ki se je uveljavil na porazu Američanov in njihovih kolaboracionistov v Vietnamu, Kambodži in Laosu. V ta okvir sodi, poleg proglasitve republike v Laosu tudi sklep o združitvi obeh Vietnamov. Tako je Hošiminhov načrt o indokitajski federaciji na zelo dobri poti, da se uresniči.
TRŽAŠKI DNEVNIK
OD TORKA DO ČETRTKA PRIHODNJEGA TEDNA
S SEJE SVETA DEŽELNE ZVEZE TRGOVINSKIH ZBORNIC
Odposlanstvo iz dežele Furlanije J, krajine ^ra,?“ias?da"ie.#<i,!.s"™
,	...	... ... . ftI 1 ... m ugibanja o bodoči prosti coni
na uradnem obisku v socialistični Sloveniji
Odposlanstvo bo vodil predsednik deželne vlade Camelli ■ Srečanje s predsednikom IS skupščine SRS Marincem ■ Člani deželne delegacije si bodo ogledali tudi Kranj in Velenje
Širše odposlanstvo iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine; ki ga bo vodil predsednik odbora odv. Comel-li, bo prihodnji teden (od torka, 9., do četrtka, 10, decembra) obiskalo Socialistično republiko Slovenijo. V odposlanstvu, ki bo odpotovalo v sosedno republiko na povabilo predsednika Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Andreja Marinca, bodo poleg predsednika Comellija podpredsednik odbora in odbornik za načrtovanje in bilanco F. De Carli, odbornik za splošna vprašanja in finance S. Coloni, odbornik za industrijo in trgovino N. Stopper in odbornik za promet G. Cocianni.
Predstavniki deželne uprave bodo obiskali Ljubljano in nekatera druga središča v Sloveniji. V torek dopoldne ob 10. uri se bosta predsednik Comelli in predsednik Marinc s sodelavci sestala na sedežu Izvršnega sveta SR Slovenije. Po razgovoru, ki bo trajal predvidoma dve uri bodo člani deželnega odposlanstva obiskali predsednika predsedstva SR Slovenije Kraigherja, popoldne pa bo sledil obisk pri predsedniku skupščine mesta Ljubljana T. Koviču. V programu je še ogled Muzeja narodne revolucije, zvečer pa bodo gostje iz naše dežele prisostvovali predstavi Smetanove «Prodane neveste» v ljubljanski Operi.
V	sredo si bo deželno odposlanstvo ogledalo tovarno «Iskra Telekomunikacije» pri Kranju, nato pa bo odpotovalo v Velenje. Tu se bo srečalo s predstavniki skupščine mesta Velenje, ter si v njihovem spremstvu ogledalo tovarno «Gorenje». Po povratku v Ljubljano se bo predsednik Comelli sestal s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji.
V	četrtek se bodo nadaljevali razgovori med deželnim in slovenskim odposlanstvom, po sprejemu, ki ga bo priredil predsednik
ji-Julijski krajini in SR Sloveniji, ki bosta poleg skupnih interesov v blagovni menjavi, industrijskem sodelovanju in prometu (sodelovanje med lukami) v prihodnjih letih u-resničili tudi povsem novo obliko gospodarskega sodelovanja v okviru industrijske proste cone na tržaškem Krasu.
Vljudnostni obiski prefekta Molinarija
Novi vladni komisar, prefekt dr. Vincenzo Molinari, je včeraj obiskal predsednika deželnega odbora Comellija, ki mu je čestital in mu zaželel najboljše uspehe pri opravljanju visoke funkcije. Nato je dr. Molinarija sprejel predsednik deželnega sveta Pittoni. V prisrčnem razgovoru so
majo prefekturo in deželo. Prefekt dr. Molinari se je včeraj srečal tudi z apostolskim administratorjem tržaške škofije nadškofom Cocolinom.
V dopoldanskih urah pa je novi prefekt položil venec k spomeniku padlim na griču Sv. Justa.
0 V prostorih krožka za politične in socialne študije «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 bo jutri ob 20. uri razprava o temi «Perù 1975». Sledila bo predstavitev latinskoameriških pesmi skupine OSLAI
0 V okviru seminarja o ameriški civilizaciji bo jutri, 5 decembra, ob 19. uri tiskovni ataše pri ambasadi ZDA v Rimu dr. William Lenderking predaval o novih težnjah v ameriški družbi in politiki. Predavanje bo na sedežu Italijansko-ameriškega združe-proučili številna vprašanja, ki zani- * nja v Ul. Roma 15.
Zahteva, naj vladni organi čimprej posredujejo točnejše podatke o prosti coni
V ponedeljek se je v Trstu sestal pod predsedstvom Delia Lupierija svet deželne zveze trgovinskih zbornic Furlanije - Julijske krajine. Na sestanku, ki so se ga med drugimi udeležili tudi predsedniki trgovinskih zbornic iz Trsta Guidassi, Vidma Lucca in Pordenona Mazzoli, so razpravljali predvsem o predvidenem vsedržavnem zasedanju o položaju po ponovnem odprtju Sueškega prekopa, ki ga bo marca meseca prihodnjega leta priredila v našem mestu vsedržavna zveza trgovinskih zbornic s sodelovanjem deželne zveze. V ta namen so že imenovali odbor, ki bo skrbel za organizacijo zasedanja.
Zasedanje bo razčlenjeno v dva dela. Prvi bo zgodovinsko - statističnega značaja, drugi pa tehnično-po-litičnega značaja. V ta namen bosta tudi dve glavni poročili, v katerih bodo zajeti pomen in posledice prvega odprtja Sueškega prekopa v prejšnjem stoletju in njegovega ponovnega odprtja 5. junija letos po osmih letih zapore. Posebej
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
NA VČERAJŠNJI SEJI GOSPODARSKE KONZULTE
Razprava o kreditnem poslovanju v zvezi z industrijsko cono na Krasu
Nove naloge in možnosti za tukajšnje banke, zavarovalnice in finančne ustanove' Pobuda bo zahtevala priliv kapitala tudi iz notranjosti Italije in iz tujine
sveta skupščine SR Slovenije Marinc v vili Podrožnik pa bo deželno odposlanstvo odpotovalo iz Ljubljane proti Trstu.
Obisk predsednika Comellija v Sloveniji — v tej zvezi naj omenimo, da je v marcu 1965 obiskal sosedno republiko takratni predsednik deželne vlade dr. Berzanti, septembra 1969 pa je obiskal našo deželo takratni predsednik Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Stane Kavčič — zadobiva toliko večjo pomembnost, ker bo do njega prišlo neposredno po podpisu italijansko-jugoslovanskega sporazuma in priloženih dogovorov o gospodarskem sodelovanju. V tem obnovljenem ozračju dobrega sosedstva in sodelovanja na vseh področjih med Italijo in Jugoslavijo, pripada posebno važna vloga predvsem deželi Furlani-
Bodoča prosta cona na italijansko - jugoslovanski meji v luči kreditnega, zavarovalskega in finančnega poslovanja: o tej temi je stekla razprava na sinočnji seji oddelka za kredit in zavarovalstvo pri pokrajinski gospodarski konzulti, ki ji načeluje dr. G. Delise, glavni rav-Izvršnega j natelj Tržaške hranilnice.
Člani kreditnozavarovalskega oddelka so poglobili vprašanje konkretnega sodelovanja, ki ga bodo lahko nudile tukajšnje bančne ustanove v zvezi z razvojem gospodarskih dejavnosti v okviru bodoče cone. S temi vprašanji se bo odslej še posebej ukvarjala ožja delovna skupščina, ki so jo ustanovili na seji in ki bo najprej pregledala obstoječo zakonodajo v zvezi z možnim sodelovanjem bančnih struktur pri takšni pobudi, kakršno predstavlja ustanovitev skupne industrijske cone in nato stalno sledila prizadevanjem trgovinske zbornice za uveljavitev tukajšnjih poslovnih krogov pri nadaljnjem razvoju gospodarskega sodelovanja s sosedno republiko.
Problemov, katerim morajo tukajšnje bančne, zavarovalske in finančne strukture posvetiti svojo po-
KiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiMJiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
SPOROČILO DEŽELNEGA ODBORNIŠTVA ZA KMETIJSTVO
V TEKU SO PRIPRAVE ZA SESTAVO URADNEGA SEZNAMA KMETOVALCEV
V kratkem bodo objavili navodila tudi za volitve v goriški in tržaški pokrajini
Deželno odbomištvo za kmetijstvo sporoča, da so v teku priprave za izvajanje deželnega zakona o ustanovitvi uradnih seznamov ali zbornice, kmetovalcev. Te dni so bila namreč izdana navodila za volitve pokrajinskih komisij, ki bodo urejevale omenjene sezname v videmski in por-denonski pokrajini, v prihodnjih dneh pa prideta na vrsto tudi tržaška in goriška pokrajina. Za priprave na volitve bodo poskrbele posamezne trgovinske zbornice, pri katerih se bodo ustanovili in vodili omenjeni seznami. Pokrajinsko komisijo, izvoljeno od vpisanih v sezname, bo sestavljalo 9 članov (7 predstavnikov neposrednih obdelovalcev, 1 predstavnik spolovinarjev in kolonov in 1 predstavnik upraviteljev). Poleg teh članov bo v vsaki pokrajinski komisiji še 11 predstavnikov trgovin-
NAROČNINA
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1976
CELOLETNA . . . 20.500 lir MESEČNA ....	2.100 Ur
ZA VSE NAROČNIKE :
■	brezplačno mesečnik « DAN »
■	naročnina
za revijo «DAN» . . 3.000 lir
VELIKO
NAGRADNO ŽREBANJE
■	za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 29.2.1976.
VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI
■	bo decembra prejemal dnevnik brezplačno.
NAROČNINE SPREJEMAJO :
■	Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823
■	Raznašalci
■	Pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
■	Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192
ske zbornice, glavnih poklicnih organizacij, kmetijskega nadzomištva, zbornic agronomov in veterinarjev ter kolegija kmetijskih izvedencev.
Trgovinski zbornici iz Vidma in Pordenona sta- s posebnim razglasom objavili pravila za priprave na volitve zastopnikov neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev kolonov in upraviteljev. Vsak volilni upravičenec bo moral nasloviti zadevno prošnjo na kolkovanem papirju, v roku 60 dni na urad pristojnega komisarja pri trgovinski zbornici. Prošnji za udeležbo na volitvah bo treba priložiti potrdilo o vpisu v volilne sezname za upravne volitve ter izjave glede vpisa v kmečko bolniško blagajno, o pretežni zaposlitvi z delom na kmetiji itd.
Urnik trgovin za praznike
Tržaška občina in združenje tržaških trgovcev sta sporočila, da bodo trgovine na Tržaškem v decembru poslovale po naslednjem pravilniku:
V	soboto, 6. decembra (Miklavž): vse trgovine bodo poslovale po običajnem urniku. Pravilo velja tudi za trgovine, ki so po navadi ob sobotah zaprte.
V	nedeljo, 7. decembra — Vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (7.40 — 13.00) in slaščičarn, v katerih se prodaja tudi kruh (9.00 — 13.00).
V	ponedeljek, 8. decembra (Brez. spočetje) — Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8.00 — 13.00) in slaščičarn (8.00 — 20.00).
V	času od 9. decembra do 10. januarja 1976 bodo vse trgovine lahko poslovale tudi mimo pravilnika o «kratkem tednu». To se pravi, da bodo lahko poslovale tudi ob ponedeljkih, sredah in sobotah, in sicer tako dopoldne kakor tudi popoldne, čeprav so ob teh dneh po navadi zaprte.
® Danes ob 20. uri bo v kinodvorani Roma v Miljah predaval psihiater dr. Flavio Poldruga o socio-kul-tumih aspektih razširjenosti mamil. Predavanje prireja društvo za politične in socialne vede A. Gramsci iz Milj.
zomost, je več: ti se nanašajo na carinsko ureditev, na zagotovitev potrebnih kapitalov, na finančno kritje novih gospodarskih pobud, na splošno kreditno poslovanje, na zavarovalstvo in na vprašanja v zvezi z varstvom okolja.
V razpravi, ki je sledila uvodnemu poročilu predsednika Deliseja, so člani konzulte poudarili, da bo uresničitev skupne proste cone na Krasu nedvomno zahtevala naložbo velikih kapitalov, ki jih sam Trst ne premore. V ta namen si bo zato treba zagotoviti sodelovanje Evropske investicijske banke in posebnega sklada pri vodstvu Evropske gospodarske skupnosti, iz katerega se podeljujejo prispevki in finančno kritje za razne pobude v okviru tako imenovane deželne razvojne politike deveterice.
Kar zadeva neposredno sodelovanje tržaškega bančnega in finančnega potenciala, so v razpravi naglasili, da bi morale tukajšnje ustanove osredotočiti svoje posege zlasti na dveh področjih: v industriji in v trgovini. Še posebno vlogo pa bodo morale tržaške banke in zavarovalnice prevzeti v zvezi s finansiranjem številnih in obsežnih javnih del, ki se bodo uresničila bodisi v notranjosti industrijske cone, bodisi izven
Predsednik Delise je s svoje strani naglasil, da si bodo morale tržaške bančne ustanove zagotoviti sodelovanje, mimo posegov iz razpoložljivosti Evropske investicijske banke in Evropskega sklada za izvajanje deželne politike, tudi širšega bančnega omrežja v državi. Aktivnosti, ki se bodo razvile znotraj cone, pa tudi ob njenih robovih in v zvezi s pripravo ustreznih infrastruktur, bodo namreč zahtevale na obeh straneh obsežno angažiranost bančnih sistemov,
Na koncu so vzeli v pretres tudi vprašanje vloge, ki jo bodo lahko odigrale tržaške banke pri finansiranju morebitnih industrijskih pobud na osnovi skupnega nalaganja kapitalov, oziroma v okviru morebitnih mešanih industrijskih družb.
Predsednik trgovinske zbornice Caidassi je še povedal, da prejema v zadnjem času zbornica številne prošnje za informacije in pojasnila v zvezi z bodočo industrijsko cono. Sama zbornica se je že tesneje povezala s predstavniki gospodarskih krogov v sosedni Sloveniji in v kratkem se bodo ustrezni pogovori nadaljevali na skupnem sestanku na sedežu Gospodarske zbornice SR Slovenije v Ljubljani.
ZARADI PREUREDITVE
V marcu bodo zaprli hotel «Regina»
Po hotelu «de la Ville» je sedaj. prišel na vrsto še hotel «Regina». Družba Società Immobiliare Triestina, ki ga upravlja in ki je odvisna od hranilnih ustanov treh Benečij, je namreč sklenila, da bo hotel zaprla 1. marca prihodnjega leta. Poslopje bodo nato preuredili ter ga ponovno odprli čez dve ali tri leta.
Na vsak način pa bo zaprtje hotela privedlo do odpusta celotnega hotelskega osebja, ki skuša preko strokovnih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL sensibilizirati prebivalstvo ter upravitelje omenjene družbe. Ti naj bi namreč poskrbeli za . začasno namestitev, uslužbencev v drugih hotelih. V tem smislu so sindikalisti ,ki so se srečali z upravnikom hotela «Regina» Valentinijem, poslali predsednikom hranilnic telegram, da bi si izposlovali čimprejšnje srečanje.
bodo govorniki podčrtali učinke, ki jih bo ponovno odprtje Sueza imelo za italijanska pristanišča in brodov-je ter sploh za gospodarstvo naše dežele. Glavni poročili bosta imela predstavnik ministrstva za trgovsko mornarico dr. Sgarro in profesor tr-! žaške univerze Giusti.
:	Svet deželne zveze trgovinskih
j zbornic je na zadnji seji proučil tudi dosedanjo dejavnost meddeželne delovne skupine za letalske povezave, ki jo sestavljajo predstavniki trgovinskih zbornic in letališč petih sosednjih dežel, to je Slovenije, Hr-vatske, štajerske, Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Svet je potrdil sklep, da zastopa v tej skupini našo deželo tudi za prihodnje dveletje tržaška trgovinska zbornica.
Dobršen del razprave je bil posvečen vprašanjem prostih con in njihovih morebitnih posledic za industrijo in trgovino v ostalih delih dežele. Predsednik Lupieri je orisal zgodovinsko - politične dogodke, ki so privedli do ustanovitve proste cone v Gorici, nakar je predsednik tržaške trgovinske ■ zbornice Caidassi navedel nekaj uradno znanih podatkov o prosti coni, ki naj bi po nedavnem italijansko - jugoslovanskem sporazumu o dokončni ureditvi meje nastala v trikotu Opčine - Bazovica - Sežana. Ob tem je izrazil željo, da bi vladni organi čimprej posredovali točnejše podatke, ki jih krajevni gospodarski operaterji tako nestrpno pričakujejo.
Med problemi upravnega značaja, je predsednik Lupieri poročal o srečanju s predstavniki osebja vseh štirih trgovinskih zbornic naše dežele v zvezi z deželnim zakonskim osnutkom, ki predvideva za uslužbence trgovinskih zbornic iste ekonomske in normativne pogoje kot za o-sebje deželne ustanove.
Svet deželne zveze trgovinskih zbornic je na koncu potrdil grofa De Asarto za svojega predstavnika v deželni konzulti za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo.
Do sobote odprta knjižna razstava posvečena Boccaccia
Knjižna razstava v prostorih Ljudske knjižnice v Ul. Rosario, ki je posvečena Giovanniju Boccaccia, je pri koncu. Odprta bo le še jutri ter v soboto. Kot smo pred časom že poročali, obsega razstava številne zanimive izdaje Boccaccio-vih del, ki gredo od 15. stoletja do danes. Predvsem velja omeniti nekaj redkih prvotiskov, ki jih je zapustil Attilio Hortis, znan poznavalec del velikega italijanskega književnika.
0 V dvorani Sartorio na Trgu Papa Giovanni 1 bo danes, 4. decembra, ob 18.15 ogled razstave «Slikarstvo na lesu» z vodičem.
IIUIIIIIIIIIUKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Hilli IIlllllllll Hill ■IlIllIIIIIIIIMIIIfllllllllllllllHIIII III HinillllllllllllllllllllHIII
V DREVOREDU XX. SEPTEMBRA
Miklavžev sejem
0 Uprava splošnih bolnišnic sporoča, da je stavka zveze bolniških delavcev (CGIL, CISL, UIL) napovedana od 1. do 7. decembra z današnjim dnem prekinjena.
iHiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiimiiiiiiiiniiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiniiHiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiii
ODKRIT 'POD VIS» TRŽAŠKEM SLCPARJA
Hlinil tatvino avtomobila in vnovčil odškodnino
Na sled mu je prišla avstrijska policija, ki ga je aretirala zaradi preprodajanja ukradenih avtomobilov
Pred časom je avstrijska policija preko Interpola sporočila italijanski, da so v Celovcu aretirali 34-letne-ga Tržačana Elia Pelosija, ki je bil vpleten v prekupčevanje z ukradenimi avtomobili. Poleg Pelosija so aretirah še dva italijanska državljana in enega Avstrijca.
Tržaški preiskovalci so pregledali sezname ljudi, ki so imeli že o-pravka s pravico, a Pelosija ni bilo med njimi. Pač pa so ugotovili da je slednji prijavil tatvino svojega avta fiat 128 rally TS 175999, ki naj bi mu ga neznanci ukradli v Ul. Antoni 10. avgusta lanskega leta. Ugotovili so, da je na osnovi te prijave izplačala zavarovalna družba Pelosiju 742.000 lir odškodnine. Preiskovalci so kaj kraalu ugotovili,
da je Pelosi 12. julija 1974 kupil o-menjeni avto od Domenica Baruffata iz Vicenze. Po podatkih avstrijske policije pa je isti avto kupila 13. julija neka avstrijska državljanka, Frederike Neubauer iz Ebersteina, ki je Baruffatu plačala za avto brez motorja in nekaterih drugih delov 370.000 lir.
Jasno je torej, da je Pelosi član razvejane mreže sleparjev in prekupčevalcev z ukradenimi avtomobili, saj ni verjetno nikoli pripeljal v Trst svojega fiata in si je torej povsem izmislil tatvino z edinim namenom, da bi vnovčil zavarovalnino. Zaradi tega ga je leteči oddelek tržaške kvesture prijavil sodišču pod obtožbo hlinjenja kaznivega dejanja in sleparije.
Sinoči je bilo v občinski palači žrebanje oštevilčenih mest v Drevoredu XX. septembra za postavitev kioskov krošnjarjev, ki so te dni prišli iz številnih mest Italije v naše mesto na običajni vsakoletni Miklavžev sejem. Drevored se bo za nekaj dni preoblekel v mozaik pisanjh barv, vseh vrst narečij, kričanja, ponujanja vsakovrstnega in neobičajnega blaga po izredno «u-godnih» cenah. Sejem bo trajal od danes pa do prihodnjega ponedeljka. (Na sliki: prvi kramarji v Drevoredu).
Openski tramvaj zopet redno vozi
Občinsko podjetje Acegat sporoča, da bodo z današnjim dnem ponovno vzpostavili redne zveze na progi štev. 2 Trst — Opčine, ki so jih prekinili v petek, 28. novembra, zaradi iztirjenja openskega tramvaja na Kolonji.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228 124:	Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Fr osek: tel 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Zavije: teL 213-137; Milje: tek 271-124.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
TEATRO STABILE — Ob 20.30 «IL FU MATTIA PASCAL», T. Ke-zieba po Pirandellu v izvedbi genovskega Teatra Stabile «red prosto» IL abonmajska predstava. Pri osrednji blagajni, Pasaža Pretti 2 (tel. 36-372 in 38-547), sprejemajo rezervacije za vse predstave.
AVDITORIJ
Drevi ob 20.30 premiera Cooperativa Teatro Orazero - Top: «SIGFRID V STALINGRADU» Luigija Candoni-ja. Izven abonmaja. Za abonente prva dva dneva 30-odst. popust, za ponovitve 20-odst. popust. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pas. Pretti.
VERDI
V nedeljo ob 16. uri izvenabonmaj-ska predstava Rossinijevega:	«SE-
VIUSKEGA BRIVCA». Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni, tel. 31-948.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Klaus Eidam
OSTRŽKOVE
DOGODIVŠČINE
Prevedel Scena Kostumi Glasb, oprema Koreografija
Ervin Fritz Demetrij Cej Milena Kumar France Lampret Janez Mejač
Režija EmilAberšek
DANES, 4. decembra, ob 15.30.
Rezervacija vstopnic od 10.30 do 12.30, prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 4. decembra BARBARA
Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.54 — Luna vzide ob 8.37 in zatone ob 18.00.
Jutri, PETEK, 5. decembra STOJAN
VREME včeraj: Najvišja temperatura 11,8, najnižja 10,3, ob 19. uri 10,8 stopinje, zračni pritisk 1018,2 narašča, brez vetra, nebo pooblačeno, vlaga 88-odst., morje mimo, temperatura morja 12,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Včeraj, 2. decembra 1975, se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI ŠO: 86-letna Maria Fffli-nich vd. Ballarini, 53-letni Italo Tamaro, 78-letna Anna Heidinger por. Tramontini, 79-letna Anita Galvagno vd. Dal Fiume, 81-letna Caterina Degrassi vd. Garbeglia, 59-letni Marino Primi, 56-letni Bruno Cappellari, 70-letna Umberta Sulich vd. Zendron, 90-letna Caterina Hrusvar, 57-letni Alfredo Fedrigo, 69-letni Giovanni Sa-batti, 69-letna Lidia Narobe vd. Angi, 61-letna Costantina Stocovaz por. Ci-vran, 61-letna Romana Barbari vd. Cociani.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/Ul
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Grigolon, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità d'Italia 4.
Mali oglasi
MLADENIČ, ki je pripravljen posvetiti se časnikarstvu, naj napravi ponudbo na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Bodočnost». V njej naj navede podatke o svojem študiju in morebitnem dosedanjem delu ter svoj naslov.
«128» '70 '73; 850 coupé '71; 500 L '70 '72: Mini '70 ’72; Escori 1100 '71: 850 S. 1000 '72; 124 S. '70; 128 X 1/9 '73; 124 '70: Capri 1700 '70; 1750 '71; Simca '67; 132 1600 avtomatični '75. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO, Ul. Giulia 10. Obiščite nas! Za vse prijetno presenečenje.
NOVI zastopnik
RENAULT
vam na razpolago
F.ZAGARIA
Trst, Trg Spnsovino 6 tel. 725-390
SERVIS IN REZERVNI DELI:1
Ul. Lazzaretto Vecchio 24 tel. 62853 - 4
HEWLETT
PACKARD
j(č
Žepni elektronski računalniki Trgovina
CRASSO
TRST
Galerija ROSSONI
(Korzo Italija ■ Coin) Tel. 64-267
KNJIGE, PLOŠČE, DARILNI PREDMETI
za vsak okus
vsako starost
vsak Miklavžev žep
Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732-487
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Anton Leskovec
DVA BREGOVA
Drama - iz življenja beračev -v dveh delih
Po dramaturški redakciji M. Beline — priredil J. Babič
Scena	Demetrij Cej
Kostumi Marija Vidauova Besedilo pesmi Miroslav Košuta Glasba Aleksander Vodopivec Lektor	Majda Križajeva
Režija	JOŽE BABIČ
V soboto, 6. decembra, ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini
Predstava bo pod pokroviteljstvom dolinske občinske uprave
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Aldo Nicolaj
STARA
GARDA
(tragikomedija v dveh dejanjih)
Prevod	Borut Trekman
Scenograf in
kostumograf Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ
V nedeljo, 7. decembra, ob 16. un - IZVEN ABONMAJA Abonenti SSG imajo popust.
Rezervacija vstopnic od 10.30 do 12.30 (razen nedelje), prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.30 «La maledizione». Peter Cushing in Herbert Lom.
Mignon Začasno zaprt.
Ariston 16.00 «Andrej Roublov». Ruski film.
Grattacielo 16.00 «Piange il telefono». Barvni film. V glavni vlogi Domenico Modugno, Francesca Guadagno in Marie Yvonne Danaud.
Fenice 16.00 «Gli angeli dalle mani bendate». Barvni film.
Excelsior 16.00 «Fate la rivoluzione senza di noi». Donald Sutherland, Gene Wilder. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Bersaglio di notte». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 15.30 «Amici miei». Ugo To-gnazzi, Gastone Moschin, Philippe Noiret. Barrai film.
Ritz 16.00 «Life Size» (Grandezza naturale). Barrai film. Igra Michael Piccoli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Beniamino». Barrai film, ki pripovedujo zgodbo o nekem psu.
Capito! 16.30 «Le malizie di Venere». Barvni film z Lauro Antonelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «L’isola sul tetto del mondo». D. Hartman. Barvni film.
Moderno 16.30 «Flic story». Alain De-lon, Jean Louis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «L’amica di mio marito». Silvia Kristel. Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «I due maghi del pallone». Franco Franchi, Ciccio Ingrassa. Barvni film.
Impero 16.30 «Svergognata». Barbara Bouchet. Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto «Delitto in silenzio». Jacqueline Bisset, Christopher Plum-mer. Barrai film.
Abbazia 16.00 «Bella, ricca, lieve difetto fisico, cerca anima gemella». Carlo Giuffrè in Marisa Meli.
Radio 16.00 «Ciborg anno 2087, metà uomo, metà macchina, programmato per uccidere». Barrai film
Astra 16.30 «La cugina». Massimo Ranieri in Stefania Casini. Barrai film.
Volta - Milje 17.00 «Dinamite, agguato, pistola». Igra Jim Bronn. Barvni film.
18118 - -, -,
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI IO - (Ss? B1-4A6
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	686.—
Funt šterling	1386—
Švicarski frank	257,50
Francoski frank	156—
Nemška marita	262—
Avstrijski šiling	37,15
Dinar: debeli	35—
drobni	35—
MENJALNICA
vseh tujih valut
in PD «IGO GRUDEN»
priredita v Nabrežini danes, 4. decembra od 16.30 do 20. ure
MIKLAVŽEVO
RAZSTAVO
NAJNOVEJŠIH KNJIG IN PLOŠČ
Jutri, 5. decembra, ob 17. uri pa bo sv. Miklavž obiskal naše otroke.
Vse prireditve bodo v društvenih prostorih.	,
SPD «TABOR»
OPČINE
vabi
v Prosvetni dom na MIKLAVŽEVO RAZSTAVO knjig in gramofonskih plošč.
Razstava je odprta še danes in jutri, 5. decembra, od 16. do 19. ure.
Za MIKLAVŽA je slovenska knjiga najlepši dar.
Odbor
SPD L GRUDEN
priredi jutri, 5. dec., ob 17.30
PRIHOD SV. MIKLAVŽA
Vljudno vabljeni
PD «S. ŠKAMPERLE»
Sv. Ivan - Trst
priredi v soboto, 6. t.m., ob 17. uri na stadionu 1. maj
MIKLAVŽEVANJE
Darila bomo sprejemali jutri, 5. dec., od 19.30 do 21. ure.
Prisrčno Vas vabimo, da pripeljete svoje otroke.
Prosvetno društvo « VESNA » priredi v nedeljo, 7. t.m., ob 17. uri v dvorani ljudskega doma v Križu
OTROŠKI NASTOP
pod vodstvom Vame Hafner. Na sporedu so prizori iz basni in glasbene točke.
Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Tržaški partizanski pevski zbor ima dne 7. decembra t.l. ob 9. uri, oziroma ob 9.30 dopoldne, svoj drugi redni občni zbor v Prosvetnem domu na Opčinah. Odbor.
PD X. Grbec - škedenj prireja do JUTRI, 5. decembra, tradicionalno RAZSTAVO KNJIG, kjer si lahko Miklavž izbere knjige in gramofonske plošče za male in velike. Škedenjci vljudno vabljeni.
PD Slavec - Ricmanje priredi v petek, 5. decembra, ob 20. uri v društveni dvorani MIKLAVŽEVANJE. Sprejemanje paketov od 16. do 19. ure.
Slovensko dobrodelno društvo priredi kot vsako leto miklavževanje za osnovnošolske otroke in sicer v nedeljo, 7. t.m., ob 15.30 na sedežu v Ul. Machiavelli 22/11.
Razstave
V dvorani zavetišča «Gaspare Gozzi» je odprla razstavo svojih del tržaška umetnica Megi Pepeu.
Izleti v-
SPDT priredi 21. decembra vsakoletni izlet v neznano. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 17. decembra.
Prispevki
V	počastitev spomina očeta Albina Bubniča darujejo delovni tovariši ZTT ter uredništva in uprave Primorskega dnevnika 30.000 lir za spomenik padlim v NOB v Brišči-kih, 30.000 lir za spomenik padlim v NOB v Samatorci in 30.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Ob šesti obletnici smrti Ivana Pipana (4., t.m.) daruje žena Marija 3000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Fani Ker-ševan daruje Danila Tavčar 2000 lir za PD Ivan Cankar.
V	počastitev spomina Milana Ze-ge darujejo nečakinje Danica, Verica in Marta 30.000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina pok. Lamber-ta Pertota daruje družina I. Marc 5.000 lir za ŠZ Bor in 5.000 za Slovensko dobrodelno društvo.
GORIŠKI DNEVNIK
4. decembra 197S
NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRAVE
Posvet s sindikalisti o tržaškem gospodarstvu
V petek, 12. decembra, ponovni sestanek
Tržaška pokrajinska uprava je te dni organizirala sestanek s predstavniki sindikalnih organizacij; da bi skupno obravnavali vprašanje tržaškega gospodarstva, zlasti v luči najnovejšega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Na seji so ugotovili koristnost takšnih . sestankov, za katere si obe strani prizadevata, da bi postali stalni spremljevalci javnega življenja v okviru tržaške pokrajine. Razpravljali so nadalje o konferenci o tržaškem gospodarstvu, ki jo bo pokrajinska uprava sklicala prihodnje leto.
Predstavniki pokrajinske uprave in sindikalnih organizacij se bodo ponovno sestali 12. decembra, ko bodo vzeli v pretres nekatera ločena vprašanja iz okvira tržaškega gospodarstva. Pozneje si bodo sledila srečanja z zastopniki tržaškega pomorstva, ladjedelstva, pristaniških dejavnosti in prometnih zvez. Na koncu so sklenili, da bodo pri teh pobudah povabili na sodelovanje tudi predstavnike poslovnih in u-pravnih krogov iz Tržiča, ki naj bi se v bodoče pridružil Trstu v sklopu širšega gospodarskega okoliša.
Socialna pomoč deželne uprave
Deželni odbor je na zadnji seji nakazal nadaljnji prispevek 41 milijonov lir pomoči za slepce, civilne invalide in gluhoneme deželane. To je tretje letošnje deželno nakazilo v ta namen, s čimer je celokupna vrednost nakazanih prispevkov presegla milijardo lir. Deželno pomoč Uživa okrog 8.300 ljudi (6.300 slepcev, 1.300 civilnih invalidov in o-krog 800 gluhonemih ljudi).
Deželni odbor je nadalje nakazal vsoto 124 milijonov lir za uresničitev vrste hlevov in senikov v občinah Sovodnje, Podbonesec, šent-lenart, Čedad, Praprotno, Zagraj, itd. Končno je deželni odbor nakazal 80 milijonov lir združenjem živinorejcev iz videmske, goriške, tržaške in pordenonske pokrajine za nabavo mlade plemenske živine.
jih pobud pa ni zabeležiti nikjer, ker vse blagajne čakajo, kaj bo prinesla napovedana preosnova zdravstva.
Nato je predsednik Mazaroli o-risal glavne postavke proračuna blagajne za prihodnje leto in v tem okviru naglasil potrebo po ponovnem povečanju prispevkov posameznih upravičencev. Po daljši razpravi, v kateri so delegati opozorili na vrsto perečih vprašanj, so prisotni z večino glasov odobrili proračun za leto 1976 in sklep o povišanju prispevkov v skupno blagajno.
Občinske bolničarke brezplačno na razpolago
Občinska uprava Devina-Nabrežine j sporoča, da bodo občinske bolhi-! čarke vsak dan od 1. decembra dalje nudile v občinskih ambulantah Devina, Sesljaja in Nabrežine brezplačno injekcijsko oskrbo (občani bodo morebitno plačali 100 lir za injekcijsko brizgalko). Poleg tega bo občinstvo lahko zaprosilo za izdajo občinskih zdravstvenih potrdil.
Poverjeno osebje bo službo opravljalo:
v DEVINU	od	8.30	do	9.30
v SESLJANU	od	9.30	do	10.30
v NABREŽINI	od	10.30	do	13.00
Opozarjamo, da s	1. decembrom
1975 stopi v veljavo nov urnik na-brežinske ambulante, ki bo odprta občinstvu od 10.30 do 13. ure.
Občina bo čimprej začela s podobno službo tudi v Šempolaju.
KMEČKA ZVEZA
vabi vinogradnike na srečanje in posvetovanje o vinu z inž. Zvonimirom Simčičem, znanim strokovnjakom za vinogradništvo in kletarstvo, direktorjem zadružne kleti v Dobrovem,
jutri, 5. decembra, ob 19. uri na Proseku v prostorih prosvetnega društva (Soščeva hiša)
V Dolini tečaj slovenščine za Italijane
Krožek za družbena vprašanja «H. TUMA» iz Trsta organizira na pobudo sekcije PSI - Dolina tečaj spoznavanja slovenskega jezika za Italijane. Tečaja se lahko udeležijo vsi. Tečaj se bo pričel danes,; 4. t.m., ob 20. uri v slovenski osnovni šoli v Boljuncu. Ciklus tečaja bo trajal skupno 50 ur, razde-. Ijen na dve tedenski lekciji po I približno eno uro.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIII|||||||||||||||||i|||||„„|l„i„nj|ll||n(Illllln„||||||||||,||||||||||||||||||||||||||1|um|||||||||||
VČERAJ NA TRŽAŠKI PRETURI
POSVET ZASTOPNIKOV GORIŠKIH PROSVETNIH DRUŠTEV
Prosvetno delovanje na Goriškem se je v zadnjem času izredno razmahnilo
V dveh letih j'e bilo več kot 300 prireditev ■ hlastala so nova društva, ustanovljene so bile tudi nove kulturne skupine
Prejšnji večer so se v Gorici se- dobrim mesecem pričeli s stavkov-stali, v vidiku bližnjega občnega ' nim gibanjem, ki je onemogočilo zbora Slovenske prosvetne zveze, : redno obratovanje nove tovarne, zastopniki goriških društev, ki so
Odobren proračun 1976 obrtniške blagajne
Prejšnje dni je bil v našem mestu redni letni občni zbor predstavnikov obrtnikov pri ustrezni pokrajinski bolniški blagajni. Predsednik O. Mazaroli je v daljšem Poročilu orisal delovanje blagajne v zadnjem poslovnem letu, pri tem pa se je zadržal zlasti ob najnovejšem razvoju dogodkov v okviru zdravstvene oskrbe obrtnikov in njihovih družinskih članov v pokrajinskem, deželnem in državnem merilu. V tej zvezi je naglasil, da praktično vse pokrajinske blagajne v Italiji vodijo zdaj komisarji, več-
Obsojena priletna lastnika lesene hišice pri Gabrovcu
Podreti bosta morala hišico in povrniti stroške zasebni stranki, pre-tor pa ju je obsodil pogojno na 5 dni pripora in 300 tisoč lir globe
Pretor Bidoli je včeraj precej težko obsodil tržaška priletna zakonca, Tita Bevilacqua in Paimiro Bonelli Bevilacqua, lastnika lesene počitniške hišice na Krasu.
Zakonca Bevilacqua sta pred kakimi štirimi leti kupila zemljšče v bližini Gabrovca. Takoj sta zaprosila občino za gradbeno dovoljenje, a nista prejela odgovora, ker zemljišče ni bilo zazidljivo. Zato sta se odločila, da zgradita leseno hišico, dolgo 6 metrov in široko 4, ter obdata zemljišče z nizkim zidom. Žena je sicer načrtu nasprotovala, končno pa se je vdala moževim željam. Za hišico sta postavila še skladišče ' za kmetijsko o-rodje, v bližini pa zgradila ognjišče.
Iz včerajšnje razprave je bilo jasno razvidno, da v tem primeru ne gre za špekulacijo, pa tudi ne za kako bogato zgradbo, temveč dejansko le za. prostor, kamor sta zakonca zahajala na oddih. Tega mnenja ' je* bil tudi odv. Sanzin, ki je tudi tokrat zastopal zasebno stranko, zgoniško občino. Sanzin jo naglasil, da pa' tu ni mogoče upoštevati posameznih primerov, temveč je treba porušiti vse zgradbe, ki so bile postavljene brez predpisanega do-
VAS VABI
Na 7-dnevne zimske počitnice s SILVESTROVANJEM v Visoke Tatre (češkoslovaška) z letalom
od 28. DECEMBRA do 4. JANUARJA cena 3.000 ND
Na 7-dnevno zimovanje v JANUARJU in FEBRUARJU 1976 z letalskim prevozom v Visoke Tatre
ODHODI: 4.1., 11.1., 18.1., 25.1., 1.2., 8.2., 15.2. in 22.2.
cena 2.650 ND
Bivanje v hotelih visoke B kategorije
Naše zimske počitnice so namenjene tudi tistim, ki bi se radi le sankali, drsali, ali pa uživali v prijetnem zimskem okolju, na svežem zraku, na mirnih sprehodih in izletih.
Vse informacije in pojasnila dobite v naši poslovalnici v Ljubljani, Gosposvetska 4 ali po telefonu 313-230, 311-164.
voljenja, da se ponovno vzpostavi naravno stanje.
Sledila sta govora branilcev, ki sta se omejevala na splošne ugo-tovitve, da je bila hišica zgrajena pred več kot tremi leti, da ne gre za bivališče in druge izgovore, ki smo jih že večkrat slišali ob podobnih obravnavah. Kljub temu, da gre za dejansko kršitev zakonov, pa je bila tokrat razsodba nekoliko težja od prejšnjih: oba obtoženca sta bila obsojena na vsak po 5 dni pripora in 300.000 lir denarne kazni (pogojno in brez vpisa v kazenski list), na plačilo sodnih stroškov in na povračilo stroškov zasebni stranki v višini 200.000 lir. Obenem bosta morala podreti hišo in zid ter vzpostaviti prvotno stanje.
Prihodnje razprave proti lastnikom hišic na Krasu bodo v torek, 10. t.m. Na seznamu obravnav na tržaški preturi je še nad 70 podobnih primerov.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Piransko pristanišč« bodo preuredili
Člani izvršnega sveta piranske občine so pred dnevi razpravljali o programu preureditve piranskega pristanišča in potrdili osnutek. V prihodnjih petih letih bodo uredili nov pomol za plovila, postavili bodo električne in vodovodne priključke, očistili luško dno ter modernizirali privez plovil. Sredstva za preureditve bodo zbrali iz sklada za vzdrževanje in izgradnjo obale, od povečane pristojbine za stalni privez plovil jugoslovanskih državljanov in iz pristojbin tujih državljanov za' dnevni privez.
V Kopru so s« sesie medicinske sestre
Tik pred državnim praznikom so se zbrale v Kopru na občnem zboru medicinske sestre kraško obalne regije. Pomenile so se o dosedanjem delu in sprejele program za naslednjih. pet let. Društvo šteje nekaj nad 100 članic, ki se v okviru svoje stanovske organizacije predvsem strokovno izobražujejo ter se vključujejo v razne oblike samoupravne aktivnosti. V prihodnje se bodo še bolj zavzele za razširitev članstva, za seznanjanje javnosti z njihovim delom
							
p.							1
shop
Ul. S. Lazzaro tel. 37838
Mm A VI JI SAMO IA NAS
posteljice, vozički, stajice, previjalne mizice, sestavljivo pohištvo za dojenčke in otroke, žimnice, kopalne kadi, otroški zimski artikli
.V-
včlanjena v SPZ. Zastopniki zveze in društev so si izmenjali mnenja o dosedanjem delu, razpravljali o uspehih pa tudi o pomanjkljivostih in dali marsikateri koristni napotek za bodoče delovanje zveze in v njej včlanjenih društev. Sejo je vodil goriški podpredsednik zveze Sa-verij Rožič, ki je že v n vodnih besedah toplo pozdravil prvič prisotne na posvetu, zastonnike prosvetnega društva «Andrej Paglavec» iz Pod-gore.
Izčrpno poročilo o dveletnem delovanju je podal tajnik SPZ Marko Waltritsch. Prosvetno delo na Goriškem se je v zadnjem času zelo razmahnilo tako v kvantitativnem kot v kvalitetnem pomenu. Prireditev je bilo več kot 300, kar pomeni, da smo skoro vsak drug dan imeli po eno prireditev, pa naj bo sem vštet množični poletni praznik ali predavanje. V teh dveh letih nam je uspelo, je poudaril tajnik, obnoviti delovanje v tako imenovanih «sivih conah». Obnovljeni sta bili društvi «Naš prapor» v Pevmi, Os-lavju in štmavru in «Andrej Paglavec» v Podgori. Delo zveze pa je seglo tudi v Rupo in v Jamlje, kjer ni društev. V teku obnavljanja je tudi knjižnica «Damir Feigel». V o-stalih društvih pa je delo potekalo zelo dobro, po običajnih tirih; V zvezi je danes včlanjenih na Goriškem dvanajst društev, ki bodo vsa sodelovala s svojimi zastopniki na bližnjem občnem zboru.
Izboljšali so se tudi materialni pogoji za delo naših prosvetnih društev. V Sovodnjah Kulturni dom zelo dobro služi svojemu namenu, čez nekaj mesecev bo nared prosvetni dom «Andrej Budal» v Štandrežu, prav tako bo kmalu urejena dvorana v Pevmi in tudi v Podgori bodo imeli člani novoustanovljenega društva kmalu svoj sedež. V teku so pripravljalna dela za ureditev doma na Vrhu, preurejeni so bili klubski prostori v Gorici. Seveda pa si vsi želimo čim hitrejšo gradnjo Kulturnega doma v Gorici.
Uspeh delovanja SPZ je tudi v tem, je dejal Waltritsch, da so se ustanovile v tem času nekatere nove skupine. V Štandrežu sta se osnovala ženski in mladinski zbor; to je zelo pomembno, kajti tako bo moč v Štandrežu kmalu ustanoviti tudi mešani zbor. Uspeh pomeni tudi domači zbor na Vrhu, ki je nastopil na domačih prireditvah. Važno mesto pa zavzema s svojim delovanjem, uperjenim v iskanje domačih običajev, folklorna skupina v Sovodnjah. Imamo pa tudi nekatere negativne pojave, saj se je v nekaterih primerih delo skrčilo.
Politika SPZ je šla v smeri izmenjave izkušenj in tudi nastopajočih skupin med društvi ter v prirejanju nastopov kvalitetnih skupin iz Jugoslavije. Letos je bilo več ponovnih stikov z Makedonci. Razširilo se je tudi delovanje v sodelovanju z drugimi ustanovami in organizacijami kot so goriška gledališka in glasbena sezona, večeri v Krminu in v Ronkah. Novost pa je kinematografski odsek, ki bo zbiral dragoceno dokumentarno filmsko in fotografsko gradivo o našem delovanju in ki ga vodi Zdenko Vogrič.
V debato je poseglo več zastopnikov društev. Govorili so Ivan Fittoli (PD «Briški grič» števerjan), Rudi Pavšič (PD «Naš prapor» Pev-ma - Oslavje), Ivan Delpin (PD «Andrej Paglavec» Podgora), Leopold Devetak (PD «Danica» Vrh), Stano Paulin (PD «Oton Župančič» Štandrež), Emil Tomšič (PD «Sovodnje»), Danilo Nanut (predsedstvo SPZ) in še drugi. Vsak je prikazal delovanje na svojem področju, dal pa istočasno koristne napotke in tudi ožigosal napake. Precej je bil govor o gospodarjenju z društveno in zvezino imovino. Izrečena je bila želja, da bi bilo tudi letos precej predavanj. Dan je bil predlog, da bi priredili enkrat letno, izmenoma v raznih krajih, skupni nastop vseh goriških društev, nekako revijo. Izražena je bila tudi želja po seminarju za prosvetne voditelje. Omenjena so bila pobratenja med našimi društvi in onimi v Sloveniji. Precej je bilo govora o kotalkanju, novi zvrsti izživljanja, ki zanima mladino v raznih krajih. Omenjena je bila potreba po širšem razmahu delovanja tako v mestu kot na podeželju in o ustanovitvi osrednje dramske skupine.
Pred zaključkom diskusije je bil sprejet tudi kriterij za izbiro delegatov za bližnji občni zbor zveze. Mimo tega pa bo zveza priredila nekaj sestankov strokovnega znača-,a, ki bodo zanimala predstavnike društev. Prvi tak sestanek bo v torek, 9. decembra, ko bo član predsedstva Danilo Nanut orisal finančno vodenje društvenega proračuna.
Velja ob koncu omeniti še nekatere važne bližnje prireditve. Naslednjo soboto, 13. decembra, bo imelo društvo «Jezero» v Doberdobu proslavo 30 letnice ustanovitve, prosvetno društvo «Naš prapor» pa bo imelo svoj občni zbor.
Interpelacija svetovalcev KPI
Pokrajinski svetovalci KPI Marega, Poletto in Sabbadini so poslali pokrajinskemu predsedniku interpelacijo, v kateri ga sprašujejo, če so mu znani primeri sal-moneloze v deželi in v naši pokrajini. Svetovalci hočejo tudi izvedeti koliko bolnikov je bilo registriranih v bolnišnicah in kakšni zdravstveni ukrepi so bili s tem v zvezi sprejeti.
Smučarski tečaj SPD
Smučarski odsek SPD v Gorici priredi v času božičnih in novoletnih počitnic, do 26. decembra do 4. januarja smučarski tečaj na Lokvah. Goriški smučarji se bodo vozili vsak dan z avtobusom. Na Lokvah bodo na razpolago učitelji smučarske šole iz Nove Gorice. Vpisovanje traja do 6. decembra na sedežu SPD v Ulici Malta 2.
NAROČNINA
za
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1976
CELOLETNA MESEČNA .
20.500 Ur 2.100 lir
ZA VSE NAROČNIKE :
■	brezplačno mesečnik « DAN » * naročnina
za revijo «DAN» . . 3.000 lir
VELIKO
NAGRADNO ŽREBANJE
■	za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 29.2.1976.
VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI
■	bo decembra prejemal dnevnik brezplačno.
NAROČNINE SPREJEMAJO :
■	Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1, tel. 83-382
■	Raznašalci
■	Pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
SPD javlja tudi, da bo v soboto, 6. decembra, od 15. do 17. ure, na sedežu v Ulici Malta 2 sejem rabljene smučarske opreme.
• V prostorih prosvetnega društva «Briški grič» v Števerjanu bo v torek, 9. decembra, ob 20. uri Mila-din Černe predvajal svoj film o letošnjem potovanju na Japonsko in po drugih deželah Daljnega vzhoda.
Razstava o odporništvu v Tržiču
V Tržiču bodo v ponedeljek, 8. decembra, ob 10. uri, odprli, na pobudo ANPI, razstavo o odporniškem gibanju.. Razstava bo v prostorih Casa del Mutilato v Ulici Rossini. Odprta bo ves prihodnji teden od 10. do 12. ure.
ZE DOLGO LET NI BILO POPRAVLJENO
V' V'
POPRAVITI IGRIŠČE NIŽJE SREDNJE ŠOLE
Potrebno je zagotoviti primerne prostore za telesno vzgojo slovenske učeče se mladine
Telovadno igrišče nižje srednje šole v Ul. Randaccio je na vogalu te ulice in Ul. Duca d’Aosta, se pravi, da je mogoče videti vse, kar se na igrišču dogaja. To tudi zato, ker je živa meja redka in ne zapira pogleda. In prav je, da je tako, kajti samo na takšen način je mogoče videti, v kakšen stanju je to igrišče. Včeraj, denimo, je bila prav pri igrišču, na katerem so se dijaki igrali «med dvema ognjema», velika luža. Pa tudi igrišče samo je že tako dotrajano, da voda ne odteka, ter se kmalu na površini naredi blato.
Včasih je bilo igrišče urejeno, sedaj pa je že nekaj časa zanemarjeno ter je postalo skorajda neuporabno. Potrebno bi bilo popraviti prostor za odbojko, urediti stezo in jamo za skoke, lahko pa bi uredili tudi stezo za teke. Na tem prostoru bi se namreč dalo zarisati 80-metr-sko stezo z enim zavojem, kar bi zadostovalo za t^ninge v tej disciplini. Če bi se dijaki pripravljali v teh zrsteh, potem bi lahko sodelovali tudi na mladinskih igrah, ki jih
prireja občina, brez primerne vadbe pa jim je to popolnoma onemogočeno.
Res je, da lahko dijaki v primeru slabega vremena telovadijo v telovadnici, ki je v kletnem prostoru, toda ali tisti prostor sploh lahko i-menujemo telovadnico. O tem je bila beseda v občinskem svetu in tudi v našem listu, zato tega vprašanja ne bi želeli ponavljati. Pač pa si ob tem dovoljujemo «glasno» razmišljanje o tem, kakšna je bila telesna vzgoja vseh povojnih generacij mladih Slovencev, ki so nujno šle in bodo najbrž še šle skozi tako žalostne pogoje za telesno vzgojo.
Nikakega dvoma ne more biti, da je v takšnih razmerah dolžnost občinske uprave, da čimprej prične graditi tudi telovadnico pri slovenski šoli (včeraj se je razširila govorica o razpisu dražbe v znesku okoli 150 milijonov lir) in da omogoči nemoten potek gradnje na gradbišču slovenskega kulturnega doma, kjer je predvidena tudi grad nja športne hale.
iiiiiiiiuiitiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMlIlMi
ZAKLJUČEN ORGANIZACIJSKI SINDIKALNI SHOD
Meddržavni sporazum prinaša koristi tudi delovnim ljudem
Sprejete naloge za organizacijsko utrditev sindikata -12. decembra manifestacija v Tržiču
Z govorom predstavnika vsedržavnega vodstva CGIL Alda Amoretti-ja se je včeraj zvečer v Marini Ju-lii zaključil organizacijski sindikalni shod, ki se ga je udeležilo okoli 200 sindikalnih aktivistov vseh kategorij. Voditelj organizacijskega u-rada CGIL je zlasti poudaril potrebo po organizacijski učvrstitvi sindikata, če hočejo delavci uresničiti svojo osnovno zahtevo po ohranitvi zaposlitvene ravni ter po investicijah v proizvodne namene. Zelo zapaženi so bili nadalje pozdravi predstavnikov CISL, lilL in AGLI, ki so se zavzemali za nadaljevanje združevalnega procesa sindikalnega gibanja. Deželni tajnik CGIL Calabria pa se je zlasti zadržal pri sindikalni manifestaciji 12. decembra v Tržiču, kjer bodo delavci zahtevali od vlade izvajanje obljub ter bodo izpričali enotnost delavcev z ' geslom «jug in sever združena v skupnem boju». Na tem zborovanju, ki bo zaobjelo celotno pokrajino bo govoril zastopnik vsedržavnega vodstva kovinarjev Benvenuto.
Zelo veliko število razpravljavcev — skupno jih je bilo okoli 70 — je govoril o italijansko - jugoslovanskem sporazumu ter je s tem v zve-
iiiudiiiiiiiiiuiitiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
SVEČANOST BO V NEDELJO, 7. DECEMBRA
V Zdravščini bodo odkrili ploščo bivšim slovenskim internirancem
Napis na plošči bo dvojezičen Po govorih tudi kulturni nastop
Sindikalna vest
Vse kaže, da bo v najkrajšem času prišlo do sporazuma med delavci in vodstvom jeklarne «Alto Adriatico» v Moščenicah pri Tržiču. V o-bratu, ki so ga dogradili pred nekaj meseci, so sindikalne organizacije ob podpori delavstva oklicale stavko, ker ni ravnateljstvo tovarne hotelo
upoštevati vseh točk delavske po godbe. Zaradi tega so delavci pred | cesti v Zdravščini prepovedan.
V	Zdravščini bo v nedeljo, 7. decembra, ob 10. uri, svečano odkritje spominske plošče slovenskim primorskim ljudem, ki so bili v tamkajšnji tekstilni tovarni zaprti v letih od 1941 do 1943. V to poslopje so zapirali italijanski fašisti slovenske rodoljube po aretacijah v naših vaseh in mestih. V tem taborišču je bilo zaprtih okoli 2.500 oseb, ki so bile povečini iz občin Nova Gorica, Tolmin, Idrija in Ajdovščina, nekaj pa jih je bilo tudi iz občine Sežana. V njem so bile zaprte cele družine, starši in otroci. Lager je bil prehodnega značaja ter so zapornike vozili na zaslišanje v Trst in celo v Rim, od tod pa so jih pošiljali v taborišča in pa v posebne bataljone. Taborišče je delovalo od konca septembra 1942 do 8. septembra 1943, torej do kapitulacije fašistične Italije.
Pobudo za spomin na te ljudi so dali pred dvema letoma nekateri pokrajinski svetovalci in nato je pokrajinska uprava tej želji tudi u-stregla. Zaprosila je sedanjega lastnika tovarne, koncern Snia Viscosa, da lahko postavi spominsko ploščo na stavbo. Odgovor podjetja pa je bil negativen. Nič čudnega, saj so prav v tej tovarni v zadnjih letih na vsak način dajali podporo skupini fašističnih delavcev, ki so prišli z Juga v naše kraje.
Zato je pokrajinska uprava odločila, da postavi na cesti pred tovarno kraški kamen in na njem bo plošča', ki bo z napisom v italijanskem in slovenskem jeziku, spominjala na takratno nasilje.
Svečanost bo, kot smo že omenili, v nedeljo, 7. decembra, ob 10. uri, Prirejajo jo pokrajinska uprava v sodelovanju z raznimi združenji in ustanovami. Spored predvideva pozdrave in govore predsednika pokrajine Agatija, zagrajskega župana Azzalinija, bivše slovenske interni-ranke Ljubke Bratuž-Šorlijeve, zastopnika deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja Fogarja, predstavnika partizanskih združenj Banfija in prvoborca Jožka Va-lentinčiča-Soškega iz Morskega pri Kanalu, ki je bil v tem taborišču zaprt.
V	kulturnem delu sporeda bodo nastopili doberdobski moški zbor «Jezero» in godba na pihala «Kras». Ob tej priliki bo promet po glavni
Na svečanost, ki bo zadnja v tem letu, ob 30-letnici zmage nad fašizmom vabimo vse naše ljudi, zlasti še bivše internirance.
Na pobudo vzgojnega združenja MCA iz Tržiča bo. jutri zvečer ob 20. uri v prostorih državne knjižnice v Gradišču predavanje na temo «Načrti in pobude za novo srednjo šolo».
Nadaljevanje razprave zaradi tatvine v Tacchinijevi vili
Na goriškem sodišču se nadaljuje danes popoldan ob 16. uri proces proti petim mladeničem, Giuseppu Radegondi, Cesareju Gobbatu, Lucianu in Giprgiu Fabrissinu ter Brunu D’Agostinisu, ki so obtoženi, da So 20. junija letos ukradli iz vile trgovca Alda Tacchinija v Gradišču slike za okoli pol milijarde lir vrednosti.
Na prvi razpravi, ki je bila prejšnji petek, je sodišče zaslišalo številne priče. Iz njihovih izjav so prišla na dan številna nesoglasja, zaradi česar bo sodišče na današnji razpravi zaslišalo še nekaj novih prič. Razprava se bo po vsej verjetnosti zaključila v soboto.
zi poudarjalo koristi, ki jih delavnim ljudem prinaša posebno gospodarski del sporazuma ter dogovor o izgradnji carinske proste cone pri Trstu in odprtje mednarodnega mejnega prehoda Štandrež — Vrtojba pri Gorici. Razpravljavci so nadalje zahtevali usposobitev goriškega železniškega prehoda za tovorni promet s tretjimi državami, kategorijo po-morščakov pa je zlasti zanimal projekt plovnega kanala Jadransko morje, črno morje, ki naj bi ga speljali po Soči in Idrijci.
Po uvodnem poročilu pokrajinskega tajnika CGIL Giannija Petralia (o vsebini njegovega poročila kakor tudi o pozdravnem nagovoru sindikalista iz Nove Gorice smo poročali v včerajšnji številki) so se udeleženci shoda razdelili v tri komisije. Preučevali so položaj v tovarniških in conskih svetih, v zvezi s kadrovsko politiko pa so ugotovili potrebo po objavljanju tovarniških, pokrajinskih in deželnih glasil. Na podlagi podatkov so ugotovili, da je v goriški pokrajini vpisanih v sindikate komaj polovica zaposlenih (zaposlenih je 52.000 oseb). Da se bo to stanje spet spremenilo, bo sindikat težil za večjim vpisom posebno v tistih kategorijah, kjer je vpis najmanjši. Za čim večjo avtonomijo sindikata pa je potrebno razpolagati tudi z zadostnimi finančnimi sredstvi ter so prav s tem v zvezi na shodu sklenili, da bodo vse kategorij^ od prihodnjega leta dalje plačevale članarino v višini 1 odstotka od svojih prejemkov.
Natečaj za slike folklorne parade
Pro Loco v Gorici obvešča vse zainteresirane, da so do 15. decembra podaljšali rok za predstavitev slik o folklorni paradi v Gorici. Fotografi lahko pošljejo črno-bele in barvne slike. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani v pisarni Pro Loco, na Korzu Verdi 100/E.
KULTURNI KROŽEK BRIŠKE MLADINE
priredi v nedeljo, 7. decembra, ob 17. uri v Mestnem gledališču v KRMINU, s sodelovanjem Stalnega slovenskega gledališča. Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenske katoliške prosvete
3. SLOVENSKI VEČER
Vabljeni!
Urnik trgovin
v Goriško združenje trgovcev obve- Ì šča, da bodo ob priložnosti pone- ! deljkovega praznika zaprte vse tr-govine v Gorici z izjemo pekarn, mlekarn in dežurnih cvetličarn, ki bodo odprte samo v jutranjih urah.
Združenje nadalje obvešča, da od , 9. do 31. decembra vse trgovine v | Gorici ne bodo upoštevale tedenske ! zapore, zaradi česar bodo trgovine v tem mesecu zaprte vsak dan, ra-1 zen ob nedeljah in praznikih.
Žičnico na Kaninu bodo odprli 20. decembra
Pred dnevi so ponovno pognali kaninsko žičnico ter sedaj poskusno obratuje za delavce, ki urejujejo smučišča in dograjujejo restavracijo pri zgornji postaji na višini 2.200 metrov. Dogradili so tudi varovalne nosilce, ki bodo predzadnjo, «C» postajo ščitili pred snežnimi plazovi. Takšen snežni plaz je namreč lansko zimo, ko je na Kaninu zapadlo okoli 10 metrov snega, zdrsnil po melišču ter zelo poškodoval postajo «C».
Sodijo, da bo žičnica nared za javnost 20. decembra. Na Kaninu je dva metra snega, tolike ga je pri zgornji postaji in pa v Velikem grabnu, pri «C» postaji pa pol metra.
Mladinski krožek Gorica
priredi danes, 4. decembra, ob 20.30 v prostorih Dijaškega doma na Svetogorski cesti št. 84
SREČANJE S PESNIKOM MARKOM KRAVOSOM
ki bo govoril na temo
KNJIGA V ZAMEJSTVU
(Slovenska založniška dejavnost v Italiji)
Vabljeni!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ
priredita jutri, 5. dec., ob 15. uri v Prosvetni dvorani v Gorici
MIKLAVŽEVANJE
Na sporedu so nastop gojencev Glasbene šole, prizorček «Veliki paket» in prihod Miklavža.
Vabljeni otroci!
Kino,
v
MIK LA VZU nudimo bogato izbiro
knjig, risank in plošč
z 10-odstotnim
popustom
KNJI2NA ZADRUGA SREČANJE - INCONTRO
ULICA SV. IVANA 10 — telefon 31-045 — GORICA
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Colpo grosso al jumbo jet». Joice in Gilson. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.00—22.00 «Di che segno sei?». M. Melato, A. Celentano in R. Pozzetto. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Storie scellerate». N. Davoli in F. Cittì. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00—21.30 «Anonima sequestri». S. Sennet in T. Bolling. Mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 37.00—22.00 «Tracce dì rossetto e di droga per un detective». F. Nero in F. Bolkan. Barvni film,
Irzic
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Due cuori e una cappella». A. Belli in R. Pozzetto. Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Requiem per un commissario di polizia». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Cleopatra Jones». Ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Mali greh». Italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «čudoviti prah», jugoslovanski barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg ! sv. Frančiška, tek 21-24.
JUGOSLOVANSKI KMETIJSKI USPEHI
ZA ČIM STREMI «ZELENI NAČRT»
Pridelek podvojiti in postati neodvisen od uvoza
S prihodnjim letom se bo v ju- i zitivno vplivali na vrsto industrij-
goslovanskem kmetijstvu začel izvajati poseben načrt, ki so mu nadeli ime «zeleni načrt». Tudi pri nas smo že imeli opravka s prvim in tudi drugim zelenim načrtom, ko je šlo za izboljšanje razmer v italijanskem kmetijstvu. Ne bomo se spuščali v oceno, kako sta italijanska «zelena načrta» uspela in komu sta prvenstveno služila oziroma koristila, ker bi to zahtevalo predolgo razlago in se bomo raje ustavili pri jugoslovanskem «zelenem načrtu», ki spada v okvir petih nejnujnejših nalog splošnega razvoja za najbliižnjo bodočnost.
V vodilnih jugosiovanskih krogih se niso svojega «zelenega načrta» lotili kar tako, brez objektivnih osnov, brez ustreznih pogojev. Ta načrt je utemeljeno pogojen zaradi domačih in svetovnih razmer na tem področju. To bodo dokazali neslednji podatki, ki bodo hkrati tudi uvod v okvir «zelenega načrta».
Jugoslavija je v tridesetih letih od zadnje vojne kmetijski predelek podvojila. V nekaterih panogah so dosegli izredne uspehe, v drugih slabše, toda celoten obračun je nadvse pozitiven. Lansko leto je Jugoslavija pridelala ošenice za 2,3 krat več kot v najbolj plodnem letu pred drugo svetovno vojno, kot leta 1939. Koruze je lani pridelala dvakrat več kot istega leta, sladkorne pese šestkrat več, svinjskega mesa dvakrat več, govejega mesa trikrat več, perjadi 3,5 krat več. Hkrati pa se je prebivalstvo Jugoslavije povečalo le I za 25 odstotkov. Pridelek in proizvodnja prehrane je torej np le v absolutnem pač pa tudi v relativnem merilu namreč po prebivalcu, znatno večja kot je bila pred vojno. Toda tudi poraba je neprestano večja in zato Jugoslavija uvaža vsako leto za stotine milijonov dolarjev prehrambenega blaga. Res je, da spadajo sem tudi kava, kakao, južno sadje in še kaka druga vrsta blaga, ki ga v Jugoslaviji ne pridelujejo, toda Jugoslavija uvaža tudi prehrambene artikle, ki jih prideluje doma, vendar ne v zadostni količini. Primer: sladkorne pese Jugoslavija pridela sedaj 6 krat več kot pred vojno.
In vendar to ne zadošča za neverjetno povečanje porabe sladkorja in so ga lani uvozili 270 tisoč ton. Pšenice, kot smo rekli, pridelajo v Jugoslaviji za 2,3 krat več kot pred vojno. In vendar vsako leto Jugoslavija uvozi tudi db 500 tisoč ton pšenice. Le lani in letos verjetno ne bo uvažala pšenice. Vsako leto Jugoslavija uvozi malo manj kot sto tisoč ton rastlinskega olja, 203 tisoč ton krme itd.
Do pred kakim letom uvoz hrane ni predstavljal resnejšega problema. Tu ne gre za problem deviz in plačilnih sredstev na sploh. Ta problem je vedno aktualen za države s slabo zunanje trgovinsko bilanco. In med temi je tudi Jugoslavija. Gre za neki drug problem.
Na svetovnem tržišču hrane je prišlo do korenitih sprem°mb tako v odnosih med ponudbo in povpraševanjem, kakor tudi v cenah. Zato uvoz hrane začenja postajati na eni strani veliko, že neznosno razkošje, hkrati pa tudi problem, ali se bo ustrezno prehrambeno blago na svetovnem tržišču sploh našlo. Sovjetska zveza na pr'mer se otepa z velikimi težavami, da nadomesti primanjkljaj, ki gre v precejšnje količine, saj pravijo, da bo morala letos uvoziti kakih 20 milijonov ton zrnja. In v tem primeru ne gre izključno za kupna sredstva.
Sicer pa ima Jugoslavija glede tega vse možnosti in vse pogoje. Hkrati pa bodo morebitni nadaljnji uspehi na kmetijskem področju po-
skih panog kot so prehrambena, tekstilna, usnjarska tobačna, pa tudi kemična in še kaka druga panoga, ki vse skupaj zagotavljajo tretjino celotnega dohodka jugoslovanske industrije.
Če pa se upoštevajo tudi razni drugi vplivi, lahko rečemo, da uspehi ali neuspehi kmetijstva vplivajo na trdnost kakih 60 odstotkov vsega jugoslovanskega gospodarstva. In v tem je treba iskati glavni motiv, zakaj so se v jugoslovanskih vodilnih krogih odločili, da so kmetijsko vprašanje, da so «zeleni načrt» uvrstili med prioritetne naloge.
V prihodnjih letih se mora kmetijska proizvodnja povečati za 4 i odstotke na leto in sicer za 8 odst. na družbenem in 2,5 odst. na zasebnem sektorju. To velja na splošno, ne velja pa za posamezne panoge kmetijstva. Pridelek pšenice se ne bo kdo ve kako večal. Ostati mora na lanskoletni ravni : šest milijonov ton. To velja vse do leta 1985, ker se računa, da se bo v tem času zmanjšala poraba kruha v korist sladkorja, rastlinskih tolšč, mesa, sadja itd. «Zeleni načrt» se prav zato usmerja tako, da se bo izločil uvoz in da se bo doma nri-delalo toliko, kolikor in katere hrane je potrebno Zato se bo povečala proizvodnja mesa s sedanjih 920 tisoč ton na 1 milijon 250 tisoč ton v letu 1980 in 1 milijon in pol ton v letu 1985, ko bo zagotovljeno po 57 kg mesa na prebivalca, kar pa vsekakor ni kdove kako veliko, saj je to že današnja poraba mesa v razvitem svetu.
Seveda je za to potrebna ustrezna proizvodnja krme in prav zato se predvideva nadaljnje krepko povečanje pridelka koruze Lansko leto so v Jugoslaviji pridelali skoraj 8 milijonov ton koruznega zrnja, letos so šli krepko čez 9 milijonov ton, vendarle je letošnja letina bila izjemna. Na vsak način pa «zeleni načrt» oredvideva za leto 1980 že 11 milijonov ton koruze, leta 1985 pa že 13 milijonov ton «rumenega zlata», če bo ta načrt izpeljan, bi pridelek oovsem zadovoljil domačim potrebam, hkrati bi Jugoslavija mogla tedaj izvoziti še okoli 2 milijona ton koruze, kar bi ji veliko pomagalo pri kritju zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Sicer pa gre koruza na svetovnem tržišču zelo dobro v promet.
Pridelovanje sadja in grozdja je v Jugoslavia daleč izpod resničnih možnosti. «Zeleni načrt» predvideva, da bodo leta 1980 pridelali v Jugoslaviji 3,6 milijona ton sadja in grozdja, pet let pozneje pa 4,8 milijona ton. To pa zahteva velike napore na tem področju, kajti današnji pridelek grozdja in sadja ne doseže niti tri milijone ton V prihodnjih desetih letih pa bi se moral pridelek zelenjave povečati za 40 odstotkov.
Še večji dviu «zeleni načrt» predvideva v pridelovanju industrijskih rastlin. Od 4,8 milijona tor. sladkorne pese, kolikor je pridelajo danes, bi morali co leta 1980 «skočiti» na 6.5 milijona ton, pet let pozneje pa že na 7,5 milijona ton. Kar zadeva sončnično seme. pa bi morali v istem času z današnjih 480 tisoč ton preiti v letu 1980 na 700 tisoč ton, v letu 1985 pa kar na 950 tisoč ton, to se pravi da bi morali v desetih letih pridelek sončničnega semena podvojiti.
Lahko bi z naštevanjem še nadaljevali, vendar se bomo ustavili tu ,ker številke utrujajo. Navedli smo pa številke in podatke osnovnih panog kmetijstva, torej tiste panoge, ki pogojujejo življenje v deželi.
Nekoč so številne hiše imele «kure», kakršno vidimo na gornji sliki, ki nam prikazuje kotiček starega Proseka
V Paragvaju odkrili vikinško naselbino?
BUENOS AIRES, 3. — Posebna odprava zavoda za humanistične vede iz Buenos Airesa je odkrila v Paragvaju dve nahajališči, ki po nekaterih znakih kažejo da so vikinškega izvora. Gre za ruševine obrambnega zidu, ki po svojih obrisih kažejo, da so ostanki zidov vikinškega vojaškega taborišča. Te ruševine so odkrili na kraju Cerro Itaguambyre, y pokrajini Amambay. Gre za ruševine oziroma ostanke naselja kakih 160 km jugozahodno od tega taborišča v kraju Tacuati.
Ruševine obrambnega zidu, s katerih se razteza pogled na dolino, po kateri teče Rio Aquida-ban, so nekoč sestavljale dve paralelni trdnjavi, ki sta bili vzgra-jeni iz obdelanega kamna raznih velikosti. Arheologom doslej ni uspelo določiti prav vse osnove ruševin, toda nedotaknjen krak zahodne trdnjave, ki je dolg 50 m, visok pa 10, nosi runski znak. ki je podoben vikinškim znakom, ki so jih vklesavali na svoja poslopja, da bi jim ti znaki prinašali sreče.
V bližini kraja Cerro Itaguam-byre so arheologi, ki jih vodi prof. Jacques De Mahieu, odkrili sledove tudi neke stare majhne
trdnjave, morda pa le nekega kopališča, neke savne, ki je bila v bližini nekega slapa. Tu so pa tudi odkrili nekakšen kvadratast štirikotni «ščiti», ki pa nima nikakršne zveze z vojaškem ščitom, pač pa gre za «črtež» na skali v dimenzijah deset metrov krat deset. Ves ta ščit je prekrit z run-skimi znaki, med katerimi pa se jasno vidi tudi obris drakarja, to se pravi vikinškega čolna.
V bližini naselja Tacuati pa so arheologi odkrili temelje predko-lumbijskega naselja, ki »a sestavlja osrednja zgradba, ki je dolga 35 m široka pa 10, ter še nedoločeno število manjših hiš. Zidovi so bili pred 30 leti tudi dva metra visoki, vendar so jih prebivalci bližnjih krajev porabili za gradnjo svojih hišic.
Dosedanja šele površna raziskovanja so odkrila runske znake ter podobo človeka v sedlu konja s šestimi nogami. Gre za znanega «sleipnira», ki maha s svojo sabljo. Te napise in črteže so odkrili v bližini nekega naselja noleg vodnega slapa, kjer so odkrili tudi nekaj napisov, ki govore o kolonizaciji kraja, ki pa izhaja že iz krščanske dobe in ki je potra-jalo do konca 13. stoletja,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiim(iiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POLETNO POPOTOVANJE PO DALJNEM VZHODU
V elikansko na ulici ni
mesto Tokio je zelo čisto papirčka, celo ogorka ne
Težave s paličicami ■ Japoncev kruh ne nasiti ■ Demokratizacija v samostanih
Na cestah smo srečali veliko Japoncev, ki so nosili na glavi zavezan trak. Naš vodič nam je pojasnil, kaj ti trakovi pomenijo; če je trak bel in je pentlja ha čelu, je to znak ustvarjanja ali dela, če pa je trak rdeč, gre za demonstranta. Na poti smo si ogledali tudi palačo prestolonaslednika ali tako imenovani «mali Bu-chingham», ker je palača podobna londonski Buckinghamski palači. Spotjo smo obiskali tudi najbolj znamenito ulico v Tokiu slovito Ginza, za katero pravijo, da je posebno ponoči ena najlepših ulic na svetu. In zares, večerni obisk ulice nam je to potrdil.
Ginza ki je dolga več kilometrov, se začenja v predelu Ni-honbaši. Nekoč je bil ob začetku ulice most, ki je danes pomaknjen stran zaradi prometa. Od tega mostu so se začenjale pri kilometru «O» vse japonske ceste in razdalje. Velja še omeniti, da je Tokio mesto mostov, saj je na področju velikega Tokia nič manj kot 5824 mostov.
Iz aristokratskih predelov mesta kot sta Ginza in Nihonbaši smo šli v tako imenovane ljudske predele mesta, najprej v predel Asa-kusa, kjer smo obiskali budistični tempelj Asakusa Kannon. Samostan nosi ime po Budovem učencu Kannonu. V neposredni bližini pa je še en šintoistični tempelj.
Povsod na Japonskem sta šin-toizem in budizem vedno tesno drug ob drugem, tako da skoraj vsaka hiša ima oba oltarčka. Na Japonskem štejejo vse prebivalce r.a območju templja kot pripadnike ene in druge vere. Seveda privede to do dokaj zgrešenih podatkov in tako štejejo, da je Japoncev 132 milijonov, vtem ko jih je v resnici 110 milijonov. Ponekod se namreč verske pripadnosti /rižajo in to da 22 milijonov Japoncev več kot jih v resnici, je.
Predno, seveda, bosi, stopimo v tempelj, gremo še skozi pokriti bazar, kjer prodajajo vse, predvsem pa darila za tempelj. Pred
Pogled na del Tokia, v ospredju enotirna železnica
vhodom v tempelj sta na desni in levi dva velika kipa demonov indijskega porekla. Eden je z odprtimi, drugi z zaprtimi ustmi. Gre za simbola prve in zadnje črke v abecedi. V notranjosti templja občudujemo dve zelo veliki svetilki. Darovale so ga géj-še iz mestnega predela Asakusa in nosita podpise vseh darovalk.
Japonci uporabljajo tako ideograme, ki so podobni kitajskim, od koder izvirajo, kot tudi abecedo, ki šteje 48 črk. Po mnenju našega vodiča ima ideogramska pisava vrednost pred abecedno, ker pri ideogramu takoj ugotoviš pomen, vtem ko ga pri abecedi ugotoviš šele, ko si besedo sestavil.
Tokio je obmorsko mesto. Je zelo čisto, tako da ne boš nikjer na ulici videl na tleh papirčka, celo cigaretnega ogorka ne. Tudi osebni čistoči Japonci posvečajo
aillllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllillllllllllllllllllllllllll
j F ozračju postaja čedalje bolj tesno: v koridorih leta že pol milijona letal
«In ljudi se bo tako namnožilo, da na zemlji ne bo prostora za vse .. . Dušili se bodo, se potiskali in prerivali, v gneči ce prehitevali, nekako tako kot hrana v drobovju sitega človeka... In tedaj bo človek pogledal v nebo. Začel bo zavidati pticam zaradi tega, ker imajo veliko prostora in želel bo odleteti med nje, da bi našel mesta ne samo za svojega duha, pač pa tudi za svoje telo . ..»
Te besede je izgovoril neznan a-rabski prerok v 14. stoletju in danes, šest stoletij pozneje, postajajo stvarnost. Vendar pa ne na zemlji, pač pa na nebu, v zraku. Na nebu namreč že skoraj ni več toliko prostora, da bi ga bilo dovolj, kot si ga zamišlja človek. Kajti človek, ki mu postaja tssno la zemlji, je začel osvajati prostor nad seboj, prostor v ozračju. V samih sedemdesetih letih, odkar se je po prvih poletih bratov Wright človek povzpel v nebo, je to postalo tesno ...
V tem trenutku, ko to pišemo leti nad našimi glavami, v ozračju našega planeta skoraj pol milijona najrazličnejših letal. To zares ni malo, pa čeprav so zračna prostranstva velika. Vedeti namreč moramo, da so nad celinami, nad oceani in nad tečaji povsem določeni ozki, rekli bi tesni «koridori», po katerih je obvezno letenje, to pa pomeni, da je ozračje prostorno skrčeno, zoženo. Potem je treba vzeti v po-
štev še dejstvo, da vsako letalo leti v ooprečju po trikrat na dan. To se pravi, da je v teku 24 ur v zraku okoli en milijon petsto tisoč letal. Če k temu dodamo šo to, da znaša poprečna brzina letal okoli 600 km na uro, kajti v poštev pridejo letala z nizko, pa tudi letala z nadzvočno brzino, potem Arabčeva prerokovanja izpred 600 let o gostoti in gneči na zemlji niso bila prav nič pretirana, le da sedaj ne gre za gnečo na zemeljski površini, pač pa v zraku, v atmosferi, ki našo Zemljo obdaja, še posebej pa ozračje do deset, enajst km višine, do koder po navadi sežejo potniška letala.
To je današnja slika. Kaj pa jutri?
Naglica razvoja letalske industrije je tolikšna, da bomo leta 1982-1983 imeli v zraku že nad milijon najrazličnejših letal. Če u-poštevamo trikratno letenje na dan in poprečno brzino 600 km na uro, je to gostota, ki vzbuja strah.
Koj po drugi svetovni vojni, ki je utrla- letalstvu pot v sedanjo ekspanzijo, se je po vsem svetu postavljalo vprašanje, kako urediti letalske proge. V ta namen je bila ustanovljena pri OZN specializirana agencija ISAO, ki ima nalogo urejati letalski promet, za gdtoviti varnost v letalskem prometu. da bi v zraku ne prišlo do trčenj. Kontrolorji letenja so tako rekoč posejani po vsem svetu in
imajo na razpolago najsodobnejšo elektronsko tehniko, s katero bedijo nad slehernim letalom, nad slehernim poletom, posebno na področjih tako imenovanih križišč letalskih koridorov.
Strogemu režimu, nekakšni mednarodni disciplini so podvržena tako osebna in tovorna civilna letala kot tudi vojaška letala. Vojaških letal, ki so neprestano «v premikanju» zaradi vaj in drugih vojaških potreb, je okoli 100 ti soč. Tako vsaj zatrjujejo oziroma domnevajo v kompetentnih krogih. Tako s prvimi — civilnimi — kot z drugimi — vojaškimi letali — večjih težav ni. Največje težave so z letali, ki ne spadajo v gornji dve kategoriji. V tem primeru mislimo na majhna zasebna enomotorna letala, pa tudi na velika celo štirimotorna zasebna letala, ki jim v uradnem jezikoslovju pravijo tudi — generalno letalstvo. In teh letal je še največ. Po izračunih kompetentnih krogov ISAO je «zasebnih» letal in helikopterjev najmanj 260 tisoč. Za Kitajsko in Sovjetsko zvezo ni ustreznih podatkov, vendar menijo, da je v teh dveh velikih deželah več desettisočev takšnih letal.
Ta letala so le pod tako imenovano pasivno kontrolo, to se pra vi. da se jim ne dovoliuie, da bi letela po letalskih koridorih in da ne smejo križati določenih ko ridorov na določenih višinah. Le
v določenih pogojih pa smejo izkoriščati letališča, ki so namenjena javnemu prometu.
Šport, zasebni turizem, kmetijstvo in razne druge potrebe ter razmeroma vedno nižja cena letal vse to pripomore k pospešeni ekspanziji tako imenovanega generalnega letalstva. Zato nastajajo nove tovarne letal.
Hkrati se je razbohotila izmenjava rabljenih letal. Spretni poslovni ljudje so spoznali, da se pri izmenjavi rabljenih letal da veliko zaslužiti. Z druge strani so ameriški in kanadski industrij-ci koj uvideli, kje je zaslužek: začeli so izdelovati enosedežna letala, ki jih prodajajo v kosih in jih kupec sam sestavlja. To postaja v bogatem svetu že nekakšen hobby.
Z naraščanjem števila letal na glo narašča tudi število pilotov. Doslej so na vsem svetu izdali nad 700 tisoč samo zasebnih letalskih dovoljenj.
In vendar moremo na koncu u gdtoviti. da je letalski promet kljub vsemu , še najbolj varen, Res je, da od časa do časa pre trese svet vest, da je treščilo le talo in da je bilo pri tem na desetine potnikov mrtvih. Toda če upoštevamo število potnikov in kilometre poti, ki jo opravijo, je vendarle potovanje z letalom bolj varno kot potovanje z avtomobilom ali vlakom. Tako dokazujejo statistični podatki.
veliko pozornost in tako se boš moral, preden boš hotel v bazen, temeljito umiti. Napitnine na Japonskem ne poznajo. Vsak račun je treba plačati le toliko, kolikor znaša., Nekomu iz naše- skupine se je zgodilo, da ga je natakar dohitel na vratih restavracije ter mu vrnil tistih nekaj jenov, ki jih je bil pustil na mizi.
Naslednjega dne smo obiskali gorski kraj Nikko, ki je oddaljen 150 km od Tokia proti severu in kjer je eden najlepših šintoistič-nih templjev. Gre za tempelj To-šugu Shrine, ki je bil zgrajen leta 1636 po nalogu šogima Jeja-suja, ustanovitelja šogunata Toku-gawe. Tempelj je , znan kot Teden izmed biserov stare japonske arhitekture.
Po visokem stopnišču smo se povzpeli skozi lep vhod Yemej-mon do prostora, kjer je kar cela vrsta templjev s čudovitimi okrasi. Ob vhodu je tildi' hlev in v njem bel konj, katerega more zajahati Jejasijev duh, ko pride na obisk. V lopah, ki obdajajo templje, pa vidimo vreče riža in jdo-sode sakeja (japonske žgane pijače), darila templju in hkrati tudi reklama za darovalca, pridelovalca oziroma proizvajalca teh dobrin. V okrasih posod opazimo povsod tri liste lotosa, kar je emblem mogočne družine Tokugawa. Omeniti moram, da ima vsaka japonska družina svoj emblem, ki ga nosijo všitega v kimonu.
Do druge svetovne vojne so smeli v notranjost glavnega templja le duhovniki, cesar ali njegov odposlanec. Danes pa je vstop prost vsakomur. To je znak nekakšne družbene in verske demokratizacije. Tempelj Tošogu obišče vsak dan veliko ljudi. Med množico o-pazimo tudi veliko šolarjev z raznobarvnimi klobučki, šole se razlikujejo med seboj po barvah klobukov učencev.
V bližini Nikka obiščemo tudi jezero Čuzenji, ki je znano kot le-toviščarski kraj, in slap Kegon, ki je oolj poznan kot slap samomorilcev.
Zvečer smo se z vlakom vrnili v Tokio. Potovali smo z vlakom zasebne družbe pa čeprav vozi iz Tokia v Nikko tudi vlak državnih železnic. Obstajajo namreč zasebne družbe, ki tekmujejo z državnimi. Posledica tega je neverjetna točnost japonskih železnic. Če zamudiš le kako sekundo, si vlak izgubil. Vendar pa ne boš dolgo čakal, ker se vlaki točno in naglo vrstijo po urniku.
Na dan 8. avgusta smo zapu stili japonsko glavno mesto in z avtobusom oddrveli v smeri Ha kone. Prvi obisk je bil namenjen obmorskemu mestu Kamakuri, kjer je sedež šogunata iz 12, stoletja. Tu smo si ogledali tudi velika-ski bronasti kip Bude Dalbucu,
enega naj več jih kipov na Japonskem. Odtod smo pohiteli v nacionalni park Hakone ter se ustavili na kosilu v zdravilišču Mlianoši-ta. Park je na vulkanskem terenu in je znan po velikem številu zdravilnih vrelcev. Pri kosilu, ki je bilo seveda domače, japonsko, . smo se ponovno preizkušali s paličicami. Sprijazniti smo se pač morali z rižem, ker na mizi ni bilo kruha. Japonci trdijo, da jih riž nasiti, vtem ko da od kruha ostanejo lačni.
Ob vznožju vulkana Owakidani smo si ogledali vrelce vroče žveplene vode ter jedli črna trdo kuhana jajca. Skuhali so jih v tej vodi in jih iznajdljivi krčmar kar dobro prodaja turistom. Na področju parka Hakone je tudi Fuji-jama, vulkan, ki je tudi nekakšen simbol Japonske. V poletnih mesecih ga težko vidiš, ker je obzorje le redkokdaj jasno. Po nekaj kilometrih poti ob vznožju gore Owakidani smo bili že ob jezeru Aši. To je zelo znan letovi-ščarski kraj. Tu smo stopili na ladjo, ki nas je pripeljala na nasprotni breg. Ko se tako vozimo čez jezero, opažamo ng bregu vrsto zgradb v najrazličnejših slogih. Tu so nizozemski mlini, tu so «haciendas» iž Latinske Amerike, tu so hiše plemena Bataki s Sumatre itd. Sem prihajajo študentje arhitekture, da se spoznavajo z gradbenimi značilnostmi in stili po svetu.
Ko smo stopili s parnika, smo se koj preselili na avtobus. Po kratki vožnji smo bili že v mestu Oda-wara. Tu smo spet stopili na vlak, da bi se odpeljali proti Kiotu. Leta 1964 so med Tokiom in Osako odprli železniško progo, ki je dolga 553 km. Proga nosi ime šin-kansen. Nova proga Tokaida. Gre za brzec, ki se na vsej dolgi progi ustavi le v mestih Nagoio in Kioto. Vseh 553 km opravi v treh urah in 10 minutah in doseže na nekaterih relacijah tudi po 230 km na uro.
Miladin Černe
20.00
20.40
21.25
ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: ITALIJANSKO PODEŽELJE r 3. nadaljevanje
12.55	Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
13.25	Vremenska slika
13.30	DEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom?	I
17.35 Risani film
17.45	Program za mladino: Mafalda in šport
18.45	Poljudna znanost: Razprava, ki je nikoli ni bilo MOLIERE — GOLDONI
V	vrsti oddaj z gornjim naslovom se bosta danes v namišljeni diskusiji srečala francoski avtor Moliere in njegov italijanski kolega Goldoni. Razprava se bo vrtela okoli vprašanja gledališča in družbene ureditve v dobi, ko sta ustvarjala velika mojstra peresa
Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK
SINDIKALNA TRIBUNA Conf commercio
Italijanski ljudski roman: «I LADRI DELL’ONORE»
Attilio in Sofia Morra sta togata meščanska zakonca, ki sta na videz srečna, v resnici pa že dolgo ločena. Attilio vara ženo z mlado žensko, ki je zelo lepa a grbasta, Sofia pa vara svojega moža z družinskim prijateljem Zanno. Iz tega dvojnega izven-zakonskega izživljanja se rodita dve deklici Margherita kot hči Attilia in Lorenza kot hči Sofie. Obe deklici se rodita skoraj hkrati. Toda Zanna nepričakovano umre in Attilio zamenja deklici, tako da bo njegova hčerka živela v blagostanju, hčerka žene Sofie pa to živela v skromnem sirotišču. Ko deklici dosežeta 18. leto starosti, je Margherita bogata dedinja, Lorenza pa je trgovska pomočnica. Obe pa spoznata Pietra Zanno, sina bančnika in nečaka pokojnega Zanne ...
22.25	Sožitje: Pisana glasba
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.30	Tedenska oddaja o judovskem kulturnem in družbenem življenju
18.45	Športni dnevnik
19.00	Sul filo del rasoio INDUSTRIALIZACIJA
V	dosedanjih dveh nadaljevanjih so organizatorji te oddaje obravnavali prenaglo naraščanje prebivalstva in vprašanje urbanizacije. Danes bodo obravnavali vprašanje industrializacije in vzeli v tem primeru v poštev nekatere najbolj razvite države na svetu, kot so Japonska in ZDA, pa tudi nekatere dežele, ki se komaj usmerjajo v veliko industrijo
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Poezija in resničnost: «Addio natura»
21.20 DVA MACARIA
Televizijska revija, v kateri ima glavno besedo znani italijanski varietejski in gledališki umetnik Macario. Nocoj se bo oddaja začela s prozo. V komediji «Servis» ho Macario igral vlogo šefa bencinske črpalke. S tega področja preide nato oddaja na revijski program, kjer se bo Macario srečal z «dekleti» in sicer s subretkami, s katerimi se je srečaval v svojem dolgem umetniškem življenju. Seveda to z njim nastopil Giulio Marchetf, ki bo skušal ustvariti določeno ozračje izpred dolgih let.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00 in 14.10 TV ŠOLA
Afrika, Krajevna skupnost, Angleščina, Seminar, Francoščina, Risanka itd.
16.15	VELESLALOM ZA ŽENSKE — barvni posnetek
17.15	Cvetje — nadaljevanka «Bistrooki»
17.45	Obzornik
18.05	EVROPA ČUDEŽEV — dokumentarna serija Tretji svetovni mir Enajsta oddaja serije «Tretji svetovni mir», Evropa čudežev, posega v petdeseta in šestdeseta leta. Prikaže težko gospodarsko stanje v Evropi in nastanek Skupnega evropskega trga, njegovo rast in razcvet, s tem pa tudi razcvet gospodarstva v posameznih zahodnoevropskih državah: krepitev velekapitala in industrije na eni strani, na drugi pa propad malih trgovcev in'krflètóv.' Pojavlja‘pa še-iudi že nezadovoljstvo nad svetom, ki so ga gradili s tolikimi težavami. Tako oddaja ob koncu že napove velike majske dogodke leta 1968
19.30	DNEVNIK
20.05	BITKA ZA RANJENCE
21.00	ČETRTKOVI RAZGLEDI
Oddaja govori o nekaterih tehnoloških vidikih zaprte šolske televizije.
Na primeru šole v šentlovrencu na Pohorju bodo skušali prikazati, kako deluje taka televizija, kakšne tehnične možnosti nudi in kako jo sprejemajo učenci učitelj in starši, kakšne koristi imajo od nje. S kamero bodo zasledovali celotno pripravo in projekcijo filmov in učinke ter posledice takega izobraževanja. Prikazali bodo več tehničnih možnosti, ki jih nudi razvit sistem
21.30	PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH, 4. oddaja
22.00	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.00	Smučarsko tekmovanje v Val d’Isere
19.55	Otroški kotiček — risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	IN ZDAJ BO PO TEBI — celovečerni film
22.00	V SPOMIN NA GIUSEPPINO MARTINUZZI - dokumentarna oddaja
TRST A
7.15. 8.15,	13.15,	14,15,.
Poročila, 7.05 Jutranja glasba;
gram; 13.00 Četrtkov tedenski nro-20.15 gram: 14.05 Drobec satire: 15 30 Plošče za mladino; 16.30 Program
11.35 Slovenski razgledi, 13.30 za najmlajše; 17.05 Radijska na Glasba po željah; 17.00 Program daljevanka; 17.25 Komorna in o-za mladino; 18.15 Umetnost in pri- Perna glasba; 19.30 Veliki moj-reditve; 18.30 Nove plošče resne slr> jazza; 20.20 Ponovno na spo-
glasbe; 1.9,25 Pisani balončki; redu; 21.15 Sindikalna 20.00 šport; 20.35 Javoršek- «Po- 21-55 Pisatelj in oblast, membna osebnost»; 21.40 Glasba v razvedrilo.
KOPER
6.30, 7.30: 12.30. 14.30. 17 30.
tribuna;
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	13.00,	15.00,
19.00 Poročila; 6.50 Beseda na da
18.30,'20.30 Poročila; 6.15 Glasba na?nji dsui; 810 Glasbena mati-za dobro jutro; 7 40 Jutranja gla f6;-!8' 9,05 Radijska sola; Sklada-sba; 9.00 Folklora; 9.15 Glasbena tfl Manj Kogoj; 9.35 Zborovska
galerija; 10.10 Otroški kotiček;
glasba; 10.15 Kdaj, kam, kako in
(Nadaljevanje sledi)
10.35 Prisluhnimo jim; 12.00 Gla- ^°- cem'' AJ-J® Uganite, pa vam sba po željah; 14.15 Plošče; 14.45	Kmetijski nasveti.
La vera Romagna; 15.00 Program JA'40 S pihalnimi godbami; 13.30 za najmlajše; 15.20 Plošče tedna;	VaAT' i *4'*?,?sn<^n8
16.45 Iz opusa velikih mojstrov;
17.00	Mladinski klub: «Zakaj se izobražujem ob delu?»; 17.20 «Nasloni se name»; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Izložba hitov; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba;
21.00	Operna glasba; 22.00 Koncert.
NACIONALNI PROGRAM
šola Povhov Gradec; 14.4u Med šolo, družino in delom- 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni pogo vori - prof. dr. Jože Toporišič; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz domačega Opernega arhiva; 18.05 Naš gost; 18.20 Iz kasetne produkcije; 19.40 Ansambel Silva Štingia; 19.50 Lahko noč, otroci ! : 20 00 četrtkov večer domačih pesmi; 21.00 Lite-
7.00, 8.00,	13.00,	15 00,	19.00 rami večer: srbski nadrealizem;
Poročila; 6.30 Jutranja glasna; 21.40 Lepe melodije; 22 20 Slov.
8.30 Jutranje popevke; 9 00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
komorna glasba; 23.05 Literarni nokturno ■ 1 Cimerman: Igrišče;
11.30 Drugi zvok; 12.10 Četrti pro- 23.15 Paleta popevk.
uimtimini......................................................................................................i...m.....
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Načrt, ki ste se mu popolnoma posvetili, vam bo omogočil zadoščenje. Bodite previdni v svojih ocenah.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Prišlo bo do razlikovanja v stališčih med vami in sodelavci. Nadzorujte svoje zdravje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ukrepajte glede na razpoložljive možnosti. Ne opirajte e samo na svojo srečo.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Primorani boste nastopiti proti brezbrižnosti sodelavcev. Prijeten večer z ljubljeno osebo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Kljub
Horoskop
napakam vam je poslovni uspeh zagotovljen. Ne bojte se nekega doljnoročnega načrta.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Od časa dn časa skušajte biti v svojem poslovnem delu tudi nesebični. Zaupajte v drago osebo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Reorganizirajte svoje poslovanje in poiščite si ustrezne sodelavce. Pa zite na zdravje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Pri uveljavitvi načrta raču-
najte predvsem nase. Neko prijateljstvo se spremeni v ljubezen.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Preučite predlog, ki vam ga je bila postavila neka inteligentna o-seba. Nervoznost.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nastopil je trenutek, ko bo koristno, da razširite krog svojih prijateljev. Razumevanje v družini.
VODNAR (od 2Ì. 1. do 19. 2.) Bodite nepopustljivi glede nekaterih važnih vprašanj. Spoznali boste nove prijatelje.
RIBI (od '20. 2. do 20. 3.) Skrbno preglejte neki predlog, ki bi vam utegnil pripraviti veliko zadoščenje.
SPORT SPORT SPORT
4, decembra 1975
SMUČANJE
V VAL D’ ISERU
ŠVICARKA B. ZURBRIGGEN ZMAGALA V PRVEM LETOŠNJEM SMUKU ZA SP
Razmeroma slab uspeh Avstrijk - Nizke uvrstitve Italijank - Danes veleslalom
VAL D’ISERE, 3. - 19-letna Švicarka Bernadette Zurbriggen, ki je včeraj na poskusnih vožnjah obakrat dosegla najboljši čas, je tudi danes potrdila, da je trenutno v izredni formi in si je z naskokom kar 60 stotink sekunde prepričljivo zagotovila zmago v smuku, na prvem tekmovanju za svetovni ženski pokal v tej sezoni. Mlada Švicarka je bila lani v Val d’Iseru druga, letos pa je že kar takoj najavila, da bo treba v sezoni 1975/76 resno računati tudi na njo.
Na drugo mesto se je danes uvrstila zahodna Nemka Irene Epple, ki je imela dokaj slab vmesni čas (58”05 proti 57”43 Zurbriggnove in Nadigove), toda v drugem delu proge je z izredno vožnjo svoj zaostanek nadoknadila in si zagotovila srebro. Nadigova, ki je na olimpijskih igrah v Sapporu osvojila v smuku zlato kolajno, je zgubila 2. mesto z zaostankom borih 19 stotink sekunde.
Med Italijankami so se vse uvrstile slabše od 30. mesta.
Današnje tekmovanje se je zaključilo najuspešneje za švicarske barve, račun za to pa so morale plačati predvsem Avstrijke, ki jim
prodor v sam vrh lestvice ni uspel.
Tekmovanje se je odvijalo v o-blačnem vremenu, vendar pa je bila proga dobra: trdna in brez ledu. Merila je 2150 metrov, višinska razlika pa je znašala 555 metrov. Lestvica:
1.	B. Zurbriggen (Švi.)	r26”07
2.	I. Epple (ZRN)	1’26”67
3.	M.T. Nadig (Švi.)	1’26”86
4.	B. Totsching (Av.)	1’27”05
5.	I. Lukasser (Av.)	1’27”25
6.	N. Cindy Nelson (ZDA) 1’27”28
7.	B. Clifford (Kan.)	1’27”33
8.	N. Spiess (Av.)	1’27”38
9.	M. Kaserer (Av.)	1’27”59
10.	E. Deufl (Av.)	1’27”69
11.	H. Wenzel (Liecht.)	1’27”76
12.	E. Mittermaier (ZRN)	1’27”98
13.	J. Rouvier (Fr.)	1’27”98
14.	W. Drexel (Av.)	1’28”16
Italijanske tekmovalke so se u-vrstile takole:
31. Jolande Plank	1’29”42
38. Laura Motta	1’30’'37
40. Paula Hofer	1’30”46
44. Claudia Giordani	1’31”05
50. Maddalena Silvestri	1’31”57
53. Paola Colombari	1’32”14
58. Cristina Tisot Arigoni	1’32’'55
61. Thea Camper	. 1’32”67
Jutri bo na sporedu veleslalom.
................................................
KOTALKANJE
POKAL PELLIZZARI
Polet ho v nedeljo nastopil v Malo ju
Tega kakovostnega tekmovanja se bo ude-ležil s svojimi naraščajniki in mladinci
V mestecu Malo blizu Vicenze bo Tekmovanje za pokal Pellizzari v nedeljo, 7. decembra meddeželnol bo zadnje v tem letu. Vsak klub, tekmovanje v umetnostnem kotalka-1 oziroma vsako društvo se ga lahko
nju za trofejo Pellizzari. Tekmovanje je namenjeno štirim državnim kategorijam in sicer naraščajnikom, mladincem, seniorjem in članski kategoriji.
Letošnjega tekmovanja se bo poteg klubov iz Trevisa, Pordenona in Bassana del Grappa udeležil tudi openski Polet, čeprav le v katego-«ji naraščajnikov in mladincev.
Polet bodo v kategoriji naraščajnikov zastopali naslednji tekmovalci: Jadranka Košuta, Cristina De-Sra?_si> Maruška Grgič in Adriana Sosič (slednja bo nadomestila obolelo Saro Tavčar) poleg teh pa bo nastopil še Boris Škerk. V mladinski kategoriji pa bodo barve Poleta branili Morana Sosič in Zdenka Hrovatin ter brata Pavel in Andrej Sed-naak.
udeleži le z devetimi tekmovalci, tako da je število nastopajočih omejeno. Kljub temu pa gre za zelo kvalitetno tekmovanje, saj so med nastopajočimi imena iz vrhov italijanskega kotalkarskega športa. V tej eliti Poletovi tekmovalci verjetno ne bodo posneli smetane, toda že dejstvo, da so bili povabljeni na tekmovanje, kaže na ugled, ki si ga iz leta v leto pridobiva openska kotal-karska šoia. ^
EKR
BOKS
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Olimpija tik pred koncem ob točko
V včerajšnjem kolu L jugoslovanske zvezne nogometne lige si je ljubljanska Olimpija zapravila točko potem, ko je v 53. min. že vodila v Ljubljani proti Crveni zvezdi z 2:0. Beograjčani so namreč kmalu nato izid znižali, le dve minuti pred koncem pa še izenačili.
Izidi predzadnjega kola jesenskega dela tega prvenstva so bili taki:
Olimpija - Crvena zvezda	,2:2
Vardar - Sloboda	1:0
Sarajevo - Hajduk	0:0
Beograd - Čelik	2:0
Vojvodina - Radnički (K)	2:1
Velež - Borac	2:1
Dinamo - Željezničar	2:0
Rijeka - Radnički (N)	3:0
Budučnost - Partizan	1:1
LESTVICA
Partizan
Crvena zvezda in Dinamo
Hajduk
Velež
Vojvodina
Olimpija, Borac in Beograd
Čelik
Rijeka
Budučnost
Sarajevo
Radnički (N) in Željezničar Radnički (K)
Vardar
Sloboda
23
22
21
19
18
17
16
15
14
13
12
11
10
9
Tri najuspešnejše tekmovalke na včerajšnjem «Kriteriju prvega snega » v Val d’ Iseru, kjer so osvojile prva tri mesta v prvem letošnjem smuku, veljavnem za svetovni pokal (od leve proti desni): zahodna Nemka Irene Epple (2. mesto) in Švicarki Bernadette Zurbriggen
(zmagovalka) ter Marie Therese Nadig (3. mesto).
K I«I«Wi sgaww&w
ČE BO POLFINALIST
Jugoslavija želi organizirati finale tekmovanja za EPN
BEOGRAD, 3. — Jugoslovanska nogometna zveza je vložila kandidaturo za organizacijo finalnega srečanja tekmovanja za evropski nogometni pokal narodov. To srečanje bi moralo biti junija v Beogradu, na stadionu Crvene zvezde, ki lahko sprejme 100.000 gledalcev. Polfinalni srečanji bi bili prav tako v Jugoslaviji in sicer v Zagrebu in Beogradu.
Jugoslavija je vložila kandidaturo kot organizator zaključnega dela tega tekmovanja le pod pogojem, da se vsaj v polfinale uvrsti tudi jugoslovanska reprezentanca, ki bo morala pred tem spomladi nastopiti še v četrtfinalu.
Ker se je Anglija odrekla kandidaturi za izvedbo tega tekmovanja, ostajata Jugoslaviji zdaj najhujša tekmeca ZRN in Belgija.
Sri Lanka odstopila
ZURICH, 3. — Mednarodna nogometna zveza je prejela prvo odpoved v zvezi s sodelovanjem na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1978: Sri Lanka se tega prvenstva ne bo udeležila, ker vlada te države ni dovolila svoji nogometni zvezi položiti prijavnine v višini 260 tisoč lir.

_ ANCONA, 3. — V zaostalem srečanju italijanskega nogometnega prvenstva C lige je Anconitana proti Empoli ju izenačila 1:1.
KOŠARKA
SVET PROFESIONALIZMA
Poklicni šport v ZDA je zelo dobro plačan
NEW YORK, 3. — Ameriški poklicni košarkarji so najbolje plačani športni profesionalci v ZDA. Poprečno namreč prejemajo letno plačo v višini 70 milijonov lir.
Za košarkarji so na drugem me-
ODBOJKA
V PRVENSTVU DEKLIC
Drevi Bor in Konto voi v ko ju za prvo mesto
Ekipi se bosta potegovali za naslov pokrajinskih prvakinj
Prvi del odbojkarskega prvenstva Premočno so slavile borovke tudi v
deklic in mladink je končan. Datuma odločilnih srečanj v konkurenci deklic med šesterkama Bora in Kon-tovela sta znana. Za pokrajinski naslov mladink pa se morata Sokol in Bor, kot zmagovalca dveh mladinskih skupin, zmeniti za dve odločilni srečanji. Ne glede na to, komu bo-.sta pripadala pokrajinska naslova, smo “z dosedanjim uspehom naših zastopnikov več kot zadovoljni. To je najboljši dokaz, da z naraščajem v ženski konkurenci v naših osnovnih organizacijah ni noben problem,
TUNIS, 3. — Na zasedanju WBC so izbrali za boksarja leta svetovnega prvaka težke kategorije Cas-siusa Claya. Od šestnajstih glasov je prejel 12.
in ne točke.
-i-
G F
boia '(z'jetao piai,	l42 ^ mo ridcli.^^^'4	^ ^	0SV0^ra ]£$
^^^1Skeg^SOmeta àSc^ S me^KoX
Najbolje plačam ameriški košar- velom in Borom. Tekma se bo pričela ob 19,30. Kot je znano so zastopnice Kontovela premočno zmagale v prvi skupini, saj so po dvakrat premagale Bor B in tudi Slogo.
kar - je slavni pivot Abdul Karem Jabbar (visok 219 cm, igra za Los Angeles Lakers), ki prejema letno plačo 300 milijonov lir.
..............................................................................
VČERAJ V TRSTU
Ustoličena deželna komisija za šport
V	torek je v Trstu deželni svet odobril sestavo nove deželne komi-sye za šport, včeraj pa jo je odbornik Renato Berteli, ki je njen Predsednik, ustoličil.
Prvotno smo imeli v naši deže-h enotno komisijo za šport in rekreacijo, letos pa so jo razpustili 'n ustanovili dva ločena organizma: komisijo za šport in komisijo za rekreacijo (ta se bo zbrala v Trstu jutri).
V	deželni komisiji za šport so: beželni delegat CONI Combatti, Bonedetti (CONI Videm), Bregant ILONI Gorica), Agosti (CONI Por-uenon), predstavniki pokrajinskih u-Prav Zanetti (Trst), Agati (Gorica), oulfoni (Videm) in Sandrin (Por-oenon) ter predstavniki športnih f/bženj Menchini (ACSI), Turitto iAICS), Baracetti (ARCI - UISP), fresacco (CSI), Zanchi (ENDAS) ln Kocman (ZSŠDI).
.. Komisija je takoj začela s svo-Prn delovanjem in je razpravljala o Prispevkih za razne športne aktiv-nosti in rekvizite, za kar je na razpolago 300 milijonov lir.
drugi skupini v konkurenci Brega in CUS. Glede na to, da igrajo mlade igralke letnika 1958 in mlajše je težko dati katerokoli napoved.
V prvem neposrednem obračunu (ker igra Kontovel pred domačimi gledalci in «plave» ne bodo zaigrale v najboljši postavi) je rahla prednost na strani domačink. Povratno srečanje pa bo v soboto na stadionu «1. maj», ob 18. uri. Tedaj bi se moral torej nagniti jeziček na stran Bora, kar pomeni, da bosta obe tekmi zanimivi in privlačni. Po vsej verjetnosti bodo odlpčali o letošnjem
Sedem golov mlade reprezentance
FIRENCE, 3. — Italijanska nogometna reprezentanca «under 23» je na trening tekmi, razdeljena na dve ekipi, dosegla kar 7 golov. Strelci so bili De Nadai, Vincenzi, Chiodi, Garritane, Manfredonia, lachini in Rossi.
Ekipi sta igrali v takih postavah: SINJI: Tancredi (Milan), Lo Gozzo (Ascoli), Pallavicini (Torino), Sala (Torino), Fontolan (Como), Bini (Inter), Giordano (Lazio), Trevi-sanello (Bologna), Chiodi (Bologna), Guido (Verona), Vincenzi (Milan).
BELI: Venturelli (Cesena), Pinti (Perugia), Sandreani (Roma), De Nadai (Milan), Agostinelli (Lazio), Ferroni (Sampdoria), Manfredonia (Lazio), Rossi (Como), Torrisi (Como), Garritane (Torino), lachini (Como), Virdis (Cagliari), Nicolini (Sampdoria).
«Kratki kot»
ZURICH, 3. — Sodniška komisija mednarodne nogometne zveze je izrekla povoljno mnenje o uvedbi «kratkega kota» pri nogometu, kot so ga uvedli na nedavnem mladinskem turnirju v Monacu. Ni pa pristala na odpravo off-sida.
PARIZ, 3. — Predsednik francoskega nogometnega kluba Olimpique je zanikal vesti, po katerih naj bi se ta klub zanimal za nakup znanega zahodnonemškega nogometnega reprezentanta Beckenbauerja.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE
V petih srečanjih so zabeiežiii kar stiri remije (tri brez gaia)
Za slovenske ekipe je bilo to kolo razmeroma neuspešno - Primorec še vedno vodi na lestvici
Tudi sedmo kolo prvenstva 3. AL (skupina P), kjer nastopajo naše e-najsterice, je bilo precej negativno za napadalne vrste in obenem tudi za naše ekipe, saj ni nobena prišla do zmage. V petih tekmah smo za beležili kar štiri remije (tri brez gola). Največ golov (šest) je padlo na tekmi GMT - Union, kjer je bila premoč Tržačanov nad Podlonjerci tako jasna, da končni izid ni bil nikoli v dvomu.
Nekoliko presenetljiv pa izgleda remi Krasa z Bregom; ki kljub domačemu igrišču ni uspel prebiti goste «mreže» Kraševcev in zato delitev točk predstavlja pravično plačilo za obe moštvi'.
Za presenečenje je tokrat poskrbel tudi Primorec, ki je zaradi o-krnjene postave dosegel proti S. Andrei le remi. S tem imajo sedaj Trebenci samo skromno točko prednosti pred GMT in Bregom.
Gaja pa kljub remiju brez gola ni razočarala, saj moramo upoštevati, da so gajevci proti Ginnastici igrali v dokaj okrnjeni postavi (zaradi diskvalifikacij, ki so sledile izključitvam po «vročem» derbiju s Primorcem).
IZIDI 7. KOLA
Breg - Kras	1:1
GMT - Union	5:1
Gaja - Ginnastica	0:0
S. Andrea - Primorec	0:0
Don Bosco - Sampvito	0:0
LESTVICA
Primorec 11, GMT in Breg 10, S. Andrea 8, Gaja 7, Domio in Sampvito 6, Kras in Ginnastica 4, Union 3, Don Bosco 1.
PRIHODNJE KOLO (7. 12. 75) Sampvito - Domio Primorec - Don Bosco Ginnastica - S. Andrea Union - Gaja Kras - GMT
V ostalih dveh skupinah so vodeče enajsterice potrdile svojo premoč in zato ni (vsaj na vrhu lestvic) prišlo do bistvenih sprememb.
SKUPINA O IZIDI 7. KOLA
Baxter - CGS	2:0
Duino - Inter SS	0:0
Opicina - Virtus	3:3
Campi Elisi - S. Marco	0:0
Barcola - Cave	2:1
LESTVICA
Duino in Baxter 11, Inter SS in Opicina 8, S. Marco 7, Campi Elisi
6, CGS in Barcola 5, Virtus 4, Ac-	
conciatori 3, Cave 0.	
SKUPINA Q	
IZIDI 7. KOLA	
Roianese - S. Vito	1:0
Mediano - CMM B	odg.
Rozzol - Op. Supercaffè	0:3
Giarizzole - S. Sergio	1:0
Esperia SL - Zaule	0:1
LESTVICA	
Giarizzole, Roianese in	Op. Su-
percaffè 9,. CMM B 7, Esperia SL 6, Rozzol in Zaule 5, S. Vito 4. Donatori S. 3, S. Sergio in Mediano 2.
B. R.
V	povsem nezanimivi igri je sinoči goriška Patriarca s precejšnjo lahkoto premagala Libertas iz Brin-disija, ekipo, ki je trenutno na zadnjem mestu lestvice. Sama razlika med obema peterkama je v veliki meri onemogočila, da bi občinstvo, ki si je v majhnem številu ogledalo tekmo, prisostvovalo zanimivemu srečanju.
Po začetni enakovrednosti v prvem polčasu so Goričani ostreje pritisnili in se tako otresli gostov, ki so imeli v Američanu Williamsu ter v Labateju najboljša predstavnika.
V	drugem polčasu je bila igra nekoliko zanimivejša in to zaradi nastopa kapetana Patriarce Ardes-sija, ki je v dvajsetih minutah dosegel 22 košev. Tudi Garrett je tokrat zaigral poprečno, povedati pa je treba, da je v prvem delu igre zablestel zaradi več odličnih podaj.
V	italijanski košarkarski A ligi so sinoči dosegli v obeh skupinah take izide:
Boris Rismondo (Gaja)
KOŠARKA
SINOČI V 1. LIGI
Lahka zmaga Patriarce
Patriarca — Libertas Brindisi 105:83 (45:38)
PATRIARCA: Savio, Furlan 13, Garrett 30, Soro 7, Vignano 4, Ardessi 24, Fortunato, Flebus 18, Cor-tinovis 1, Bruni 18.
LIBERTAS BRINDISI: Mazzetta 2, Arigliano 6, Bevilacqua 4, Fer-gnani. Cordella 15, Greco 6, Cecco 2, Labate 18, Destradis 2, Williams 28 točk.
SODIKA: Burkovich in Zanon iz Benetk.

S
. !
!!! <5
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA «

::::::::::
Jugoslavija je socialistična država in njena dosledna neuvrščena zunanja politika sloni na odločnem boju proti imperializmu, kolonializmu, politiki sile in vsem oblikam leptanja pravic in ogrožanja svoboščin narodov. Odločno s zavzema za spoštovanje neodvisnosti in samostojnosti sJeheme dežele, za mir in napredek v svetu, za izgradnjo novih demokratskih mednarodnih odnosov.
. Ko proslavljamo ta pomembni jubilej tridesete obletnice zmage nad fašizmom, bi rad poudaril še, da si mi ' Jugoslaviji in v našem mestu prizadevamo, da bi se mla-generacije vzgajale v duhu svetlih tradicij svobode in ®°ja proti agresorjem in reakcionarnim silam v svetu.
aradi tega proslavljamo ta jubilej ne samo v znamenju ''mike zgodovinske zmage, temveč menimo, da je hkrati odi močna vzpodbuda k nadaljnjemu boju za mir in ena-^opravno mednarodno sodelovanje. To pa je sodelovanje, se vse bolj poglablja v odnosih med ZSSR in SFRJ. K temu prispeva tudi sodelovanje med prijateljskima mestoma Tbilisija in Ljubljane, ki bo postalo z odprtjem te jubljanske ulice v Tbilisiju še večje in krepkejše. Tbilisi 26 ima svojo ulico v našem mestu. Danes je Ljubljana
dobila svojo ulico v vašem lepem mestu, v našem bratskem mestu Tbilisiju. Naj nas ta ulica poveže v naših nadaljnjih naporih za izgradnjo obeh mest in utrjevanje ter poglabljanje prijateljskih vezi med Tbilisijem in Ljubljano.
Naj živi sodelovanje med Sovjetsko zvezo in SFRJ!
Naj živi prijateljstvo med Tbilisijem in Ljubljano!
Naj se odvija varen promet po njej!»
Konec govora je množica sprejela z glasnim ploskanjem in potem je sledil najsvečanejši trenutek celotnega mitinga. Naša delegacija je pristopila k visokemu napisu, ki je bil še prekrit s tkanino. Voditelj naše delegacije je potegnil za vrvico in na veliki plošči se je zablestel velik napis, v gruzinščini, ruščini in slovenščini: Ljubljana.
Tako je lepa topolova aleja, dolga nekaj kilometrov, dobila v daljnem Tbilisiju, onkraj Kavkaza, v Aziji, ime po našem mestu, Ljubljani in bo tako, zarisana v zemljevid Tbilisija, nenehno spominjala na prijateljstvo in bratstvo dveh glavnih mest republik: Gruzije in Slovenije.
Pristopil sem bliže k napisu ulice, ki je spominjal na velik ščit. Na njem sta poleg napisa, kot sem že omenil, v gruzinščini, ruščini in slovenščini Ljubljana, upodobljeni še dve roki, ki sta stisnjeni v prijateljski stik in naj bi ponazarjali bratstvo in prijateljstvo med mestoma ter še manjši napis, ki se je glasil: «Ime mesta — pobratima Ljubljane je bilo dano tej ulici 12. maja 1975. leta».
Pionirji in mladinci so nas zasuli s cvetjem, polne šopke smo jih imeli v rokah, ko smo skupaj s predstavniki mesta Tbilisija prvi zakoračili po novo poimenovani, Ljubljanski ulici. Na začetku ulice pa nas je čez vso cesto pozdravil napis v gruzinščini, ruščini in slovenščini «Naše prijateljstvo je neuničljivo!».
Ob slavju na Ljubljanski ulici pa sem se spomnil na Tbilisijsko ulico v Ljubljani, ki ima, žal, napis samo v
A -1	
Forst - Sinudyne	100:97
Brili - Jollvcolombani	£4:88
Mobilquattro - Cinzano	85:79
Brina - IBP	70:75
Mobilgirgi - Sapori	96:75
Chinamartini - Snaidero	61:63
LESTVICA po 5. povratnem kolu:	
Forst in Mobilgirgi	28
Sinudyne	20
IBP	18
Mobilquattro	16
Jolly, Brili in Chinamartini	14
Sapori	12
Snaidero in Brina	10
Cinzano	8
A - 2	
Canon - Alco	84:77
Pintinox - Trieste	83:73
Patriarca - Libertas	105:83
Ausonia - Duco	78:75
Juventus - PAG	98:76
Lazio - Scavolini	92:76
LESTVICA po 5. povratnem kolu:	
Canon	28
Alco	24
Patriarca	20
Pintinox	18
Duco, PAG in Lazio	16
Juventus	14
Pali. Trieste in Scavolini	12
Ausonia	10
Libertas	6
slovenščini. Ali bi morda ne kazalo dodati še napisa v gruzinščini?
Potem pa nas je na Ljubljanski ulici čakalo še novo presenečenje. V našem voznem redu je bilo namreč zapisano, da bomo po svečanosti ob odkritju Ljubljanske ulice obiskali filmske studie «Gruzija-film». Presenečenje je bilo namreč v tem, da leže ti studii prav ob Ljubljanski ulici, čeprav, to moram priznati, ob njej za zdaj drugih pomembnejših objektov sploh še ni. Vendar so nam gostitelji zagotovili, da bo ob Ljubljanski ulici, po njihovem urbanističnem načrtu, kaj kmalu nastalo novo stanovanjsko naselje, kajti, o tem smo se lahko sami prepričali, okrog ulice in ob njej je bilo še mnogo, mnogo nezazidanega prostora, na katerem so bili zdaj sadovnjaki in njive. In v to njihovo napoved sem gladko verjel, saj sem se sam prepričal, ko smo se vozili po Tbilisiju in njegovi okolici, kako neutrudno in množično grade nove stanovanjske bloke in cele četrti.
V studiih «Gruzija-film» so nas sprejeli številni filmski delavci in režiserji, ki so že s svojim dosedanjim delom izredno opozorili nase in uvrstili gruzinsko kinematografijo med pomembne kinematografije ne samo v Sovjetski zvezi, temveč tudi po svetu. Sicer pa je gruzinska kinematografija znana tudi pri nas, saj nam je slovenska televizija doslej posredovala vrsto gruzinskih filmov, med njimi tudi film «Mladike», ki so naleteli na topel in dober sprejem pri slovenskih gledalcih.
Gruzinski filmski delavci so nam prikazali v majhni študijski kinematografski dvorani tri svoje krajše filme, barvni film o Tbilisiju, kratek igrani film o fantu in dekletu z visokega Kavkaza na neki zeležniški čuvajnici in o njuni ljubezni ter barvni film o njihovi folklori. Vsi trije filmi so bili posneti z izrednim profesionalnim ču-
tom, tehniško in igralsko so bili dognani ter so nam tako po svoje spet in ponovno potrdili kvaliteto gruzinske kinematografije.
Po končanem predvajanju smo imeli krajši razgovor z gruzinskimi filmskimi delavci in zvedeli smo, da segajo tradicije gruzinske kinematografije še v leta pred prvo svetovno vojno in revolucijo. Na začetku gruzinske sovjetske kinematografije so bili ustvarjeni tako pomembni nemi filmi kot «Rdeča vragolija» in «Suramska trdnjava». Velik uspeh je doživel njihov film «Eliso» leta 1929 na Stuttcart-ski filmski razstavi.	K
Zdaj pa deluje v gruzinski kinematografiji nekaj po-kolenj režiserjev, snemalcev in igralcev. Se posebej znameniti so postali Mihail Čiaureli, Siko Dolidze, Tengiza Abu-ladze, Revaza Cheidze, Georgija Asatiani, Lani Gogobe-ridze, Otara loseliani, Lii Eliava, Sofja Čiaureli, Georgija m Eldara šengelaja in Dodo Abašidze. Za konec pa so nam še povedali, da so si njihovi številni umetniški filmi pridobili sloves tako v domovini kot tujini ter prejeli tudi vrsto domačih in mednarodnih filmskih nagrad in priznanj. Med takšnimi filmi so nam omenili filme kot «Lurdža Magdani», «Tuji otroci», «Naše dvorišče», «Vidim sonce» «Skrivnost dveh oceanov», «Oče vojaka», «Nenavadna razstava», «Sadike» in drugi. In spomnil sem se, da so nekatere izmed naštetih filmov vrteli tako na naših film, skih platnih kot tudi na malih zaslonih.
Vendar naš itinerer še ni bil izčrpan, čeprav je «ra kazala že tri popoldne. Pred nami je bil še obisk najpomembnejše gruzinske vinske kleti ali Vinzavoda št. L
Vinzavod št. 1. je zagotovo ena naj starejših vinskih kleti v Gruziji, saj so jo ustanovili že sredi minulesa stoletja.	®
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST, Ul. MonUcchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 Mr, celoletna 17 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. ža naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 am, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24 — letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT* - DZS • 61000 Ljubljana^
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca; trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
4. decembra 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
PO SPREiETJU RESOLUCIJE OZN O RAZMIKU NA GOLANU
Izrael odgovarja z nasiljem na zahteve palestinskega ljudstva
Rabin zavrača vsako možnost dialoga s PLO - Zaskrbljenost v zmernih izraelskih krogih - Krvava bilanca napadov v Libanonu
Na pogajanja s helikopterjem
TEL AVIV. 3. — Izraelski mini- obsoja resolucijo OZN, toda v zmer-strski predsednik Yitzhak Rabin je nejših in treznejših krogih se ši-danes opozoril vse prizadete stran-, ri bojazen, da bo imel ta korak ne-
ke, naj ne sprejmejo morebitnih sprememb obstoječih resolucij OZN glede Bližnjega vzhoda. Dodal je še, da bi se Izrael smatral v primeru vsakršnih sprememb za nevezanega rta obveznosti, ki jih je sprejel na osnovi. teh resdlucij.
Rabinove izjave je treba povezati z zadnjo resolucijo OZN glede razmika na Golanu;, kr veže to vprašanje z bližnjim srečanjem na ravni varnostnega sveta OZN, ki bo 12, januarja in na katerem naj bi sodelovala tudi palestinska osvobodilna organizacija PLO. Izraelci trdijo, da so resolucijo o razmiku na
ugodne posledice za izraelsko državo. Mnoge predvsem skrbi, kako bodo ZDA reagirale nanj. Predsednik Ford je že dal vedeti, da bo podpiral Izrael s tem, da se ZDA ne bodo pogajale s PLO, če palestinska organizacija ne bi priznala Izraelu pravice do obstoja. Pri tsm pa ne smemo pozabiti, da so ztt resolucijo varnostnega sveta glasovale tudi ZDA. Kaj bi se zgodilo jutri, če bi PLO pristal na zahtevo o priznanju Izraela? V nekaterih izraelskih krogih izražajo bojazen, da bi se ob morebitni obravnavi teh vprašanj pred varnostnim sve-
li 20 milijonov lir, ki jih je bil podpisal, a ki jih ni mogel plačati.
Goianu v povezavi z januarskim torrJ ZDA utegnile odpovedati pra-
srečanjem izsilile arabske države ki nameravajo zahtevati spremembi resolucije št. 242 (iz L 1967) ter platforme za ženevsko konferenco. Izrael se namerava upreti vsakemu takemu poskusu. Pri tem je treba omeniti, da resolucija OZN št. 242 predvideva sicer pravico Izraela do obstoja, toda ne govori o pravicah Palestincev.
Rabinovo izjavo gre povezati s sklepom izraelskega parlamenta (knesset), ki je s 53 glasovi proti 33 zavrnil zgoraj omenjeno-resolucijo varnostnega sveta OZN.
Izraelsko stališče je politično zelo nevarno, ker odkriva, skrite cilje izraelskih odgovornih političnih voditeljev. Doslej so ti dali skoraj odkrito slutiti, da bi bil Izrael pripravi jen, da..bi se pogajal tudi s predstavniki palestinske osyobodilne organizacije, če bi mu priznala ta formalno priznala pravico do obstoja. Ker pa bi se kaj takega utegnilo zgoditi v kratkem (govori se že o priznanju «de facto» izraelske države s strani PLO), se začenjajo izraelski voditelji izmikati. Pravijo, da se s PLO ne' bodo nikoli pogajali, ker gre za skup. morilskih organizacij. Takojšen izraelski odgovor na te ponudbe je bil dvojen:
1. Izraelska vlada je takoj sprejela sklep o ustanovitvi še štirih kolonizacijskih naselij na Golanu (u-krep je predvsem naperjen proti Siriji) in 2. silovit zračni napad na taborišča Palestincev v Libanonu.
To zadnje dejanje je zbudilo o-gorčenje po vsem svetu. Po zadnjih cenitvah so izraelska letala pri napadih na taborišči Bedaui in Nahr Al Bared v severnem Libanonu ter na taborišče Nabatieh v južnem Libanonu ubila 111 ljudi ter jih ranila 146. Vsaj dve tretjini mrtvih in ranjencev so ženske in otroci. Izraelska letala tipa «skyhawk» so letela v formacijah po šest enot, ki so jih ščitila druga letala visoko v zraku. Pri napadih na taborišča so odvrgla 300 bomb tipa «smart» («razumne bombe», ki uporabljajo posebne elektronske aparature za svoje usmerjenje na cilj). Obstaja še nevarnost zakasnelih eksplozij bomb na kar opozarjajo tudi libanonske vojaške oblasti.
Izraelski napad na palestinska taborišča je obsodil tudi papež Pavel VI., ki je poslal posebno pismo vatikanskemu nunciju v Libanonu v katerem ga prosi, naj izrazi oblastem in prizadetim njegovo globoko obžalovanje
Libanonska in egiptovska vlada sta že zahtevali nujno sklicanje varnostnega sveta, ki bi moral sprejeti stroge ukrepe proti Izraelu.
Izraelski desničarji so z zadovoljstvom sprejeli sklep parlamenta, ki
vici do «veta».
Gligorov o obiskih v Latinski Ameriki
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — Predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov je člane skupščinskega zunanjepolitičnega odbora na današnji seji obvestil o obiskih delegacije skupščine SFRJ v Mehiki, Kostariki in Panami, kjer so bili jugoslovanski parlamentarci septembra letos. Gligorov je med drugim naglasil, da Jugoslavija in predsednik Tito v teh deželah uživata velik ugled, dejal pa je tudi, da obstajajo zelo 1 velike možnosti za krepitev gospo- j darskega in drugega sodelovanja | Jugoslavije s temi deželami. Gligo-1 rov je delegatom spregovoril tudi ! o nekaterih glavnih značilnostih go- j spodarskih, družbenih in političnih gibanj v Mehiki, Kostariki in Panami. Med drugim je opozoril ra odločno stališče teh držav, da samostojno razpolagajo s svojimi naravnimi bogastvi in da okrepijo materialno podlago za svoj nadaljnji gospodarski in družbeni napredek. Skupščinska delegacija se je po besedah Gligorova prepričala v zelo izraženo željo teh držav po neodvisnosti in v težnjo po njihovi večji navzočnosti na mednarodnem prizorišču.
Odbor zveznega zbora jugoslovanske skupščine je na današnji seji obravnaval tudi položaj v Angoli v zvezi z razglasitvijo njene neodvisnosti. Uvodne podatke za to razpravo je delegatom dal pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Mirko Ostojič. Z nekaj pojasnili in podrobnostmi pa se je Ostojiče-vim besedam pridružil jugoslovanski veleposlanik v Ugandi Mirko Kalezič. Delegati so pokazali veliko zanimanje za dogajanja v Angoli in izrazili zaskrbljenost zaradi poskusov tujega vmešavanja. Odbor je preučij tudi jugoslovansko - albanske odnose in pri tem opozoril na trajni interes Jugoslavije za razvoj odnosov s sosedno Albanijo.
V. B.
Italija naj «vede gospodarski bojkot proti čilski junti
RIM, 3. — V poslanskem vprašanju predsedniku vlade in ministru za trgovino s tujino je socialistični poslanec Silvano Signori predlagal, naj bi Italija izvajala gospodarski bojkot proti čilski fašistični junti. Signori v svojem vprašanju ugotavlja, da je Italija na tretjem mestu med uvozniki čilskega bakra in da se je vrednost tega uvoza v zadnjem letu podvojila. To predstavlja zgubo, kajti izvoz v Čile daleč ne dosega vrednosti uvoza iz Čila, poleg tega pa si je mogoče preskrbeti baker po isti ceni iz drugih držav. Zato socialistični poslanec ugotavlja, da pomeni sedanje stanje objektivno podporo Pinochetovi junti, ter predlaga, naj bi uvedli gospodarski bojkot, ki je najboljše orožje na razpolago demokratičnim državam za izolacijo Pinochetovih fašistov.
U<IIIIIIIIILlllllllllllllllllHIIIHIIIIIIIII’«llllllll1IIImnn»
OB IZIDU KNJIGE CITTE SERENY
Nacistični zločini in papež Pij XII.
Samo nekaj dni po obsodbi a-meriškega pisatelja Roberta Katza zaradi žalitve spomina papeža Pi-ja XII. je v Italiji izšla nova knjiga, ki poudarja dvoumnosti in molk pokojnega papeža pred nacističnimi pokoli. Knjigo je napisala bivša časnikarka Citta Sereny, rojena v Avstriji, ki pa živi v Londonu. Knjigo, ki v italijanskem prevodu nosi naslov «In quelle tenebre», je založil Adelphi.
Roberta Katza so obsodili, ker je v svoji knjigi «Smrt v Rimu» (iz katere je bil nato povzet scenarij za jilm «Represalije») trdil, da je bil papež vnaprej obveščen o namenih nacistov, da izvedejo pokol v Ardeatinskih jamah in da ni storil ničesar, da bi to preprečil. Citta Sereny se v svoji knjigi ukvarja s še bolj strašnimi zločini: z uničevalnim taboriščem v Treblinki in z njegovim komandantom Franzom Stanglom (ki je pozneje «deloval» tudi v tržaški Rižarni, v Vidmu in na Reki). Pisateljica pa se ni u-stavila le ob liku tega «krvavega menažerja», ampak je razširila svoje raziskave tudi na pasiven odnos katoliškega sveta, do nacističnih zločinov. Gre predvsem za dve novi obtožbi, oziroma za obtožbi, ki temeljita na doslej še neobjavljenih dokumentih.
Prva zadeva tako imenovani «ev-tanazijski program», ki je v letih
.............................................■■■■•mn...................mm............................................................................................
Molučan inž. Manusama se je brez uspeha pogajal z ugrabitelji. Na sliki: Manusama ob svojem prihodu
v bližino ugrabljenega vlaka.
dOTIZACIJA» ALI «NUJNO ZLO»?
MILAN, 3. — Karabinjerji iz Desia in Mede pri Milanu so danes aretirali 18-letnega Giuseppa Pai-lotto in 19-letnega Francesca Ar-tusaja. Oba sta obtožena, da sta ubila 63-letno ženo industrijca Alfreda D'Amica, njega pa hudo ranila. Skupaj z mladeničema je bil aretiran tudi lastnik nekega bara Zdi se. da je ta nagovoril mladeniča naj gresta v stanovanje D’Amica ter se polastita menic za oko-
Polemike po imenovanju novih ravnateljev RAI-TV
Kompromisna rešitev, ki jo KPI, PLI in FBI obsojajo, ni zadovoljila niti socialistov
P0 SKORAJ DVEH DNEH MUČNEGA JETNISTVA 72 TALCEV
RIM, 3. — Včerajšnje imenovanje ravnatelja radijskih in televizijskih služb je že povzročilo val polemik. Ob samem glasovanju so člani u-pravnega sveta, ki pripadajo KPI, PLI in PRI, zapustili sejo in se v znak protesta niso udeležili glasovanja. Prav te tri .stranke najbolj kritizirajo včerajinje sklepe ter govorijo o «iotizaciji». Demokristjani so kolikor toliko zadovoljni ter poudarjajo, da je bilo treba čim prej imenovati nove ravnatelje, kajti sicer bi bilo ogroženo načelo radiotelevizijskega monopola. Socialdemokrati previdno molčijo, socialisti pa v bistvu ocenjujejo včerajšnje sklepe kot «nujno zlo».
Glasilo KPI «L’Unità» bo jutri objavilo uvodnik Carla Galluzzija, ki poudarja, da so včerajšnja imenovanja, predvsem na način, kako je do njih prišlo, močno zasenčila pomen reforme, za katero so se dolgo in vztrajno borile politične sile in kulturne komponente, ki so protagonistke bojev za prenovitev države. List dodaja, da je šlo za pravi udar, ki so ga izvedle najbolj konservativne skunine KD, ki pa so ga omogočili tudi socialdemokrati in socialisti. Vsekakor pa se KPI ne odreka nadaljnjemu boju, da bi reformatorski proces kljub vsemu napredoval, zaključuje «L’Unità».
Glasilo PRI «La voce repubblicana» pa ugotavlja, da pomenijo imenovanja ravnateljev lotizacijo, ter da sprejeti organigram ne izraža pravil, ki so določene v reformi.
<1I...|..»»»|«.»»»».»|»»<.       m... mn m.....mn... 1.1..un. n.............IM.».......... n...ui. i.i....i..i.iii.,i"iiiiiii.i.o.n11*
«Družinsko srečanje» z Maom
pač pa notranja ravnotežja strank in težavne sporazume med^ strujami. Vsekakor pa list zaključuje, da včerajšnji «udar» ni dokončno rešil vprašanja RAI-TV, čeprav je razdrl zavezništvo med silami, ki so se najbolj odločno zavzemale za radiotelevizijsko reformo.
Član vodstva PSI Manca pa je v svoji izjavi ugotovil, da je bil položaj nevaren za sam obstoj radi(y televizijskega monopola in da je bila zato včerajšnja rešitev edina, ki jo je bilo mogoče doseči. Po drugi strani pa ni bilo mogoče misliti, da bi se v RAI ne odražala zastarelost političnih ravnotežij znotraj nekaterih strank, niti ni bilo mogoče pričakovati, da bi se demokristjani o-drekli vztrajnemu nasprotovanju prenovitvenega procesa. Na očitke komunistov Manca odgovarja, da je infantilno misliti, da bi lahko v RÀI uresmčili tisto optimalno ravnotežje, ki še daleč ni bilo uresničeno v drugih življenjskih centrih države. Sedaj pa je treba premostiti polemike in skupaj delovati za dejansko u-resničenje reforme.
Bolj kritičen do včerajšnjih imenovanj pa je bil predstavnik Mancinijeve struje Landolfi, voditelj kulturne sekcije PSI, ki je ugotovil, da so sklepi upravnega sveta RAI
povzročili nemalo pomislekov med ^ ^ _________
kulturni m i silami tudi znotraj stran- J	kruha,
ke, in to bodisi zaradi izb.ranih o-seb, bodisi zaradi'političnega rkz-kdla-s silami, kot sta KPI in PRI, kr so bistveno prispevale, skupaj s socialisti, k reformi radiotelevizijske ustanove.
Združenje radiotelevizijskih časnikarjev (AGIRT) pa -je_ odobrilo re-solùcijo, v kateri je rečeno, da včerajšnja imenovanja «samo delno zadoščajo načelom avtonomije, in pluralizma»! AGIRT poziva vse časnikarje RAI-TV, naj si prizadevajo, da br načela radiotelevizijske reforme vendarle bila uresničena.
Eden od članov nadzornega odbora RAI-TV, dr, - Giacomo Carboni, je medtem že napovedal, da bo proti včerajšnjim 'imenovanjem vložil sodni priziv, da ; bi dosegel razveljavitev sklepov upravnega ' sveta.
Poleg tega se bo tudi obrnil na računski: dvor' kot organ nadzorstva nad RAI-TV.
Eden od včeraj imenovanih ravnateljev pa je medtem javno povedal, da ne namerava sprejeti imenovanja. Gre za' časnikarja Furia Colomba, socialista, ki je'bil določen za ravnatelja tretje radijske mreže. Svoj sklep je Colombo pismeno sporočil predsedniku RAI-TV Finocchiaru.
Ugrabitelji holandskega brzta še vedno zahtevajo nemoten odhod
Oblasti so dobavile hrano in zdravila ter poskrbele za telefonsko povezavo - Neuspel poskus molučanskega inženirja
BEILEN (Holandska), 3. — Molu-ški gverilci, ki so včeraj napadli in zavzeli brzi vlak pri Beilenu (severna Holandska) so še vedno v prvem vagonu, kjer je večina talcev ter ustrahujejo potnike v, drugem vagonu, ki sicer ni povezan s prvim. Vseh talcev je okoli 70.
Danes so ugrabitelji sporočili o-blastem nekaj svojih zahtev. Pismeno obvestilo je prinesel do prve policijske enote neki kuhar, ki je Kitajec po rodu.
Na podlagi zahtev so oblasti pooblastile nekega policijskega častnika, da je ponesel do ugrabljenega vlaka dva zvočnika, medtem, ko je skupina tehnikov povezala vlak s telefonom. Policijski častnik se je na vlaku pogovarjal z nekaterimi talci. Oblasti so nadalje dobavile ugrabiteljem in talcem večje količine živil in tudi zdravil. Med temi je tudi insulin, ki ga nujno potrebuje neka priletna ženska, ki boleha na sladkorni bolezni.
Živila in zdravila je pobral ob progi eden od ugrabiteljev, ki pa se je takoj potem zatekel v notranjost vagona. Zdi pa se, da bodo živil deležni le potniki, oziroma talci, prvega vagona, ker 27 potnikom v drugem vagonu niso odstopili niti rvice kruha.
Po uradnih vesteh je med 72 pot niki 19 priletnejših oseb, neki o- | trok star 2 meseca in šest drugih j
Policijske oblasti so se v zadnjih j urah približale vlaku na 200 me-1 trov. Takoj za policisti so oddelki vojske, mornarice in ostrostrelcev. Oblasti so pripeljale v bližino vlaka tudi 10 oklepnih vozil.
Medtem se je neki strojevodja, ki je doma z Molukov, ponudil, da bo v primeru potrebe peljal ugrabljeni vlak naprej. Oblasti so pripravljene sprejeti njegovo ponudbo, toda zahtevajo, da morajo ugrabitelji jamčiti absolutno za njegovo varnost. Pri tem upoštevajo dejstvo, da je bil strojevodja ugrabljenega vlaka ubit (skupaj z nekim drugim potnikom), ko je skušal zbežati.
Holandske oblasti pa so pri svojem sklepu neomajne:	ugrabitelji
ne bodo zapustili holandskega ozemlja, ker so odgovorni za smrt strojevodje in enega od potnikov, katerih trupla še vedno ležijo ob železniški progi.
od 1939 do 1941 privedel do pokola desetin tisočev umsko bolnih, ki so jih imeli za neozdravljive. Se-renyjeva je ugotovila, da so nacistični voditelji v strahu pred morebitno obsodbo s strani katoliške cerkve zaprosili za mnenje nekega teologa, preden so sprožili program. Obrnili so se na profesorja Joseja Meyerja, docenta teologije pri. katoliški univerzi v Paderbornu, ki jim je dal izčrpen, sto tipkanih strani obsegajoč odgovor. Teolog se je v odgovoru skliceval na svetega Tomaža in na «moralni probabili-zem» Jezuitov ter prihajal do zaključka, da je program s teološkega vidika «hranljiv».
To bi sicer še ne bilo tako hudo, saj je profesor izrazil samo svoje osebno mnenje. Toda Sere-nyjeva je ugotovila, da so kopijo Meyerjevega odgovora poslali «v vednost» apostolskemu nunciju v Berlinu Cesareju Orsenigu. Povsem logično je (to je bila tudi njegova dolžnost), da je Orsenigo obvestil o tem Sveto stolici. Toda Sveta stolica je več kot eno leto molčala, novembra 1940 je zavzela zelo previdno in megleno kritično Stališče, šele 29. junija 1943 pa je «evtanazijski program» jasno obsodila s pastirskim pismom «Mistici corporis». Toda do takrat je bilo že od 60 do 80 tisoč ljudi umorjenih.	*
Druga obtožba se tiče pokola poljskih Židov, o katerem so bili že objavljeni številni dokumenti. Serenyjeva prinaša v svoji knjigi pričevanje takratnega poljskega veleposlanika pri Sveti stolici Ka-simierza Papeeja, ki je v intervjuju s pisateljico priznal, da je večkrat posegel pri papežu ter ga obvestil, da so bili nacisti na tem, da «likvidirajo celotno židovsko prebivalstvo Poljske» (kot izhaja tudi iz pisma, izročenega kardinalu Tar-diniju 21. decembra 1942).
Knjiga vsebuje pretresljiv opis enega od veleposlanikovih srečanj s papežem leta 1944 (to je bilo že deseto srečanje). Papež je bil zaradi obiska «jezen»: «Ko me je zagledal — pripoveduje Papee — čim sem stopil v sobo, je vzdignil obe roki v. zrak, kot da je tega že naveličan: «Že stokrat sem poslušal vaše tarnanje o naših nesrečnih sinovih na Poljskem», je dejal. «Ali naj še enkrat poslušam eno in isto stvar?» Pokleknil sem predenj in mu dejal: «Sveti oče,
Kakšne so morebitne politične za-, -	-	. - , -
hteve ugrabiteljev se še ne ve. Po- j < Jab temu, da sem pmel zeto-trjeno pa je, da gre za skupino j bkokrat, mladih' Molučanov, ki še borijo za
neodvisnost Južnih Molukov. Ti otoki so pod indonezijsko upravo že več kot 25 let. Molučani zamerijo Nizozemski, da je dopustila, da se njihova ozemlja polasti Indonezija. V ta namen so v preteklosti izvedli že več nastopov. Med drugim so
pSLjSi^ Skfu JU	š*
no. Prav jutri bi se moral končati pred prizivnim sodiščem, proces
FIRENCE, 3. — Jelena Saharova je bila danes na obisku pri norveškem konzulu v Firencah, ki ji je čestital za Nobelovo nagrado, katero je prejel njen mož. Saharova bo odpotovala v Oslo • 9. - decembra.
starih po nekaj let.	lom v tujino.
Makedonci v Bolgariji
in popis prebivalstva
ma z Molukov, toda brez _ uspeha.
Že po prvih besedah so začeli stre- ^	s[jUpjnj y je obtožena
ijati nanj. nakar se je nemudoma ^ rwjvisa umaknil. V današnjih popoldanskih tega PotlvlŠa-urah . je posredoval tudi inž. Johannes Manusama, ki je tudi Molučan po rodu, živi in dela pa v ladjedelnici v Rotterdamu. Manusama je upal, da bo pregovoril^ ugrabitelje na vdajo, toda zaman. Četrt ure se je pogovarjal z dvema gverilcema, ki sta prišla iz vagona, toda ni žel nobenega uspeha. Ugrabitelji še vedno vztrajajo, naj jim holandske o-blasti preskrbijo avtobus, ki naj bi jih popeljal z nekaterimi talci do letališča pri Amsterdamu, od koder bi se odpeljali s posebnim leta-
(Nadaljevanje s l. strani)
Pekingu so objavili uradne slike torkovega srečanja med Maocetungom in
dom. Priletni kitajski predsednik se tu rokuje s Fordovo hčerko.Sušam
ameriškim predsednikom For-
RIM, 3. — Novi prometni zakon, ki ga pripravljajo, bo prinesel vrsto novosti za avtomobiliste. Med drugim predvidevajo zvišanje zavarovalnih premij za šoferje, ki povzročajo preveč nesreč. Poostrili bodo tudi norme za izdajanje vozniških dovoljenj.
aoiivif it____
...
V že omenjenem komentarju skopske televizije je bilo v ponazoritev té kampanje rečeno tudi tolé: «V vseh naseljenih krajih, najpògoste-jé pa v Pirinski Makedoniji, so bila številna predavanja, sestanki in druge manifestacije. Na vse strani so ppnavljab isti, motiv: ,,Pirinsko območje je vedno bilo- trdnjava bolgarskega duha in tradicije”. Da bi bili še bolj: prepričljivi, so partijski' agitatorji dodajali samovoljne ocene o prihodnosti Jugoslavije in celo napovedi, da bi nekega dne lahko prišlo do oborožene intervencije za ureditev položaja, ve se od kod in od koga.» Skopska televizija je nato poudarila: «Morda so še pomembnejšo vlogo v celotni kampanji imeli tudi organi za notranje zadeve z najbolj raznovrstnim repertoarjem ukrepov:	od odvzemanja
dokumentov, na katerih je zapisano,’ da je nekdo Makedonec, zasliševanj, neposrednih groženj in pritiskov, aretacij pa vse do deportira-nja v posebna taborišča v severni Bolgariji. Obstajajo podatki, da so nekateri ljudje in družine, oblastem prikazani kot «nepopravljivi Makedonci» nenadoma izginili in se niso več pojavili. Toda obstajajo tudi podatki o krajih, v katere jih naseljujejo, o taboriščih, v katera jih pošiljajo, pa celo takšni podatki, ki govorijo tudi o primerih fizične likvidacije.»
Ob vsem tem se poraja kup ugotovitev, ocen in komentarjev. Prav gotovo vsa ta dejavnost bolgarskih
Novi ladji
v nilm pristanišču
REKA, 3. — Danes sta prvič pripluli v reško rristanišče dve novi ladji jugoslovanske trgovske mornarice.
Na palubi nove tovorne ladje, ki bo ponesla v svet ime malega ju naškega bosanskega mesteca «Drvar», je bila kratka, svečanost. Nova enota spada v vrsto treh motornih ladij, ki jih je jugoslovanska brodarska družba «Jugolinija» naročila v ladjedelnicah v
sit, da bi storil še več, mnogo več, za Poljake.»
Pisateljica torej jasno očita Pi-ju XII., da ni storil vsega, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil pokole umsko bolnih in poljskih Židov. Milanski «Corriere della sera», ki objavlja v zadnji številki na prvi strani dolg članek o knjigi avstrijske pisateljice, se sprašuje, ali bi tudi Serenyjevo lahko obsodili zaradi «žalitve», kot so že storili s Katzem. Člankar najprej ostro kritizira sodnike, ki so obsodili ameriškega zgodovinarja. Zasebna stranka (tožbo je namreč vložila neka papeževa daljna sorodnica, Eleonora Rossigna-ni) in javni tožilec sta začela s trditvijo, da Katz sploh ni zgodovinar. Javni tožilec je celo razložil, da ima «pravi zgodovinar» samo to dolžnost, da «rekonstruira o-bjeklivno povezavo dogodkov, iznad morebitnih interesov in osebnih prepričanj pisca». Sodniku še na misel ni padlo, da so o teh argumentih, namreč o filozofiji zgodovine, razpravljale tri genera-cijs zgodovinarjev, od Actona pa Rostocku ! Croceja. Veliki angleški zgodo-vinar Edward Carr je v Cambrid-
oblasti, naperjena k odpravi make-doncev kot prebivalcev Bolgarije, nikakor ni v skladu s temeljnimi clovekoyirpi pravicami, o katerih govori ustanovna lisfina 'Združenih narodov, tudi ni v skladu z duhom in sklepi helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, zelo, Zelo daleč pa je tudi od tistega bolgarskega javnega, uradnega besedovanja, ki skuša dokazovati željo in trden namen za izboljšanje, za napredek odnosov z Jugoslavijo. Nedvomno jugoslovansko -bolgarski odnosi ne bodo mogli biti normalni, kaj šele dobri, vse dokler Bolgarija ne bo zadosti prispevala — pa ne v besedah, marveč v dejanjih — k odpravi vseh spornih vprašanj, ki bremenijo odnose z Jugoslavijo. Med ta vprašanja pa v prvi vrsti sodi prav priznavanje makedonske narodnostne manjšine in njenih pravic, kajti po uradnih bolgarskih podatkih o popisu prebivalstva leta 1956 je v Bolgariji živelo 187.780 Makedoncev, med njimi kar 178.862 v Pirinski Makedoniji. Sodeč po obnašanju bolgarskih oblasti, to pa naj bi dokazali tudi s sedanjim popisom, vseh teh skoraj dvesto tisoč Makedoncev enostavno ni več. Seveda pa v dvajsetih letih niso izginili. Še živijo, saj nenazadnje o tem pričajo tudi prej navedeni podatki o pritiskih nanje, o njihovem zapiranju, prisilnem preseljevanju in drugih ukrepih, ki nimajo nič skupnega z ravnanjem z ljudmi v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja..
(Vzhodna Nemčija). S tem se je,	...	...
zaključil petletni razvojni program ! Qeu vicl} svoje slusa.el^e, da ’	~
te največje jugoslovanske brodar-, dejavnost zgodovinarja «ni ske družbe. Program je predvide-j katatogiziranju dogodkov, ampak val izgradnjo 13 enot s skupno no- njihovem ocenjevanju». silnostjo od 230.000 ton. Sedaj «Jugolinija» razpolaga z 69 ladjami s skupno nosilnostjo od 740.000 ton, ki plujejo na rednih progah ter povezujejo Reko z vsemi celinami, iz-vzemši Avstralijo. Med temi ladjami je tudi več ladij za prevoz kontejnerjev, enot «Ro-Ro», druge pa so posvečene prosti plovbi. Ladja «Drvar» je mešanega tipa ter lahko opravlja linijsko, ali pa prosto plovbo. Lahko prevaža stotino kontejnerjev. Kot njeni dve enačici, bo plula na progi Reka — Perzijski zaliv.
Prvič je priplula na Reko tudi ladja - 'trajekt «Vis», ki bo opravljala prevoze na progi Split — Vis.
Trajekt, ki ga je «Jadrolinija» odkupila na Nizozemskem, lahko prevaža 400 potnikov ter okoli 60 avtomobilov. V prihodnjih mesecih bodo opravili na njej nekaj popravil, toda za vožnjo bo nared že v prihodnji sezoni.
V ladjedelnici «3. maj» pa so izročili prometu tanker «Fabio Neruda», ki bo prevažal pod sovjetsko zastavo surov petrolej in derivate.
Tanker spada v vrsto petih 40.000-tonskih enot, ki jih je naročila Sovjetska zveza.
E. KLARICH
SAN JOSE DE COSTARICA, 3. — Kostarika je sklenila nuditi politično zatočišče Andresu Pascalu Allen-deju, nečaku umorjenega čilskega predsednika, in njegovi družici Anne Marie Beaussire, ki sta se pred 25 dnevi, po oboroženem spopadu med čilsko policijo in pripadniki MIR, zatekla v stanovanje veleposlanika Kostarike v Santiagu.
Pač pa so se postavili kot nezmotljivi zgodovinarji rimski sodniki, ki so brez vsakršnih dvomov razsodili, da ni papež ničesar vedel o Ardeatinskih jamah. To bi lahko tudi bilo res — komentira «Corriere della sera» — toda to še ni dovolj, da bi spremenili v kaznivo dejanje drugačno domnevo nekega zgodovinarja. Če bi šli po ‘tej poti, potem bi lahko postavili na zatožno klop in obsodili vse, ki si majo izražati kakršnekoli pomisleke o delovanju katerekoli zgodovinske osebnosti.
Katz je v svoji obrambi trdil, da ni nameraval očitati Piju XIL podlosti ali celo soglašanja z naci-stičnimi načrti, ampak da je njegov molk tolmačil kot precizno politično in diplomatsko izbiro. Možno je, da je njegova teza zgrešena. Toda — se sprašuje milanski dnevnik — ali gre res za obrekovanje? Šele pet mesecev pred pokolom v Ardeatinskih jamah, oktobra 1913, je papež prisostvoval, ne da bi protestiral deportiranju rilskih Židov, ki je poteklo —	^
sporočil veleposlanik Weizsaeckcr v Berlin — «pod okni Vatikana»-In na desetine uglednih zgodovinarjev je že očitalo papežu mol,, in pasivnost spričo najhujših na01' stičnih zločinov.
Knjiga Citte Sereny predstavijo mnogo hujšo obtožnico proti paP žu, kot pa knjiga Roberta Ka.čZ Zato člankar milanskega dneV1lyl,0 svetuje pisateljici, naj se izogiba italijanskega ozemlja, vs, dotlej, dokler ne bo italijansko soa stvo spoznalo razlike med obreK vanjem in zgodovinsko kritiko-