"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. IT. — NO. 1408. —*Vif "'y l»t»»«k»r a. im»T. «t «ke »«m! affle« al « Mea«». It!.. mmúvr itee Ari mt « •! Varete Iri I NTS. CHICAGO, ILL., 5 SEPTEMBRA (September 5), 1934. •i* Patellateed weekly at JM131» W. ¡Mite Mt. LETO — VOL. XXIX. NAJVEČJI ZBOR V ZGODOVINI J. S. Z. Pregled dela in sklepov delegacije 1.-3. sept. v Clevelandu. - Načrti za agitacijske kampanje JSZ za solidarnost delavstva. — Vprašanje po-. tovalnega agitatorja. — Nase publikacije KO JE dne 1. septembra ob 9:40 dopoldne otvoril v Slovenskem delavskem domu v Clevelandu deseti redni zbor njen tajnik Chas. Pogorelec, je bilo navzočih 84 članov zbora. Dan pozneje jih je bilo 88. Poverilnice je pregledal poseben odbor, v katerem so bili Leo Poljšak, Anton Zornik in Frank Auguštin. r Visoki računi za "protektiranje" propadlih bank V iibenu klevelandskih klubov JSZ je pozdravil zbor Joseph Jauch. Pozdrave zboru so poslali Clarence Senior v imenu ekse-kutive Boc. stranke, ki je tedaj zborovala v Milwaukeeju; v imenu Cook County je poslal pozdrav tajnik Arthur McDo-wel; dalje so pozdravili zbor (Belmont County soc. stranka v vzhod. Ohiu, James Oneal in Sol. Levitas iz New Yorka v imenu socialističnega glasila New Leader, direktorij Slovenskega delavskega doma v Collinwoodu, kjer je zbor imel svoj sedet, druš. št. 6 SNIP J in klub št. 13 JSZ, Sygan, Pa.; ¿eike socialistične organizacije v Clevelandu, katere so delegirale sodruga Andrew Bre-zino in Frank Bardouna za zastopnika, ki naj pozdravita zbor; dalje Kristina Turpin, članica kluba Ät. 1 v Chicagu, ki je zdaj na obisku v Jugoslaviji; John Lenko v imenu JPZS in Andrew Grum iz Detroits. 1 Predsedovali so zboru prvi dan Filip Godina, drugi dan Anton Jurca in tretji dan Anton Sular. Podpredsedniki so bili: John Goršek, Frances Langerholc, Louis Zorko, Anton šular, Mary Udovich, George Snjrekar in Frances Zakovšek. V odboru za resolucije so bili: Joško Oven (tajnik odbora), Ivan Molek, Stojan Men-ton, Angela Zaitz, Anton šular, John Jane in Frank Zaitz. 0 sprejetih resolucijah bo po-ročano v prihodnji številki. Tajnik zbora je bil Charles Pogorelec in zapisnikarja Peter Bernik in Ivan Babnik. Tajnik JSZ je poročal o delu in stanju JSZ ter pridal poročilu tudi statistične podatke. Frank Zaitz je poročal o slovenski in George Maslach o srbski sekciji. Frank Česen iz Detroita je v svojem referatu o bodočnosti JSZ izjavil, da je prišel na zbofr konstruktivno delovati za jačanje zveze ne pa jo rušiti kot je bilo v polemiki o JSZ in o detroitski resoluciji napačno tolmačeno. O delu klubov in Prosvetne matice v naselbinah so poročali John Terčelj, Anton šular in Joseph Jauch. Frank Novak je poročal o delu milwauških socialistov. O detroitski konvenciji soc. stranke je poročal Chas. Pogorelec, ki je bil na nji dele«at JSZ. Referat o novi strankini načelni izjavi je imel Anton Garden. Predlog Antona Zor-nika, da naj se o načelni izjavi razpravlja, je bil z dvema glasovoma poražen, J* razloga, da je glasovanje o nji v večini končano in vsled tega bi bila razprava le potrata časa 7 ki sä ga bo lahko z boljšim uspehom porabilo za JSZ. O nalem tisku in o agitaciji zanj (Proletarcu, Koledarju in Majskem Glasu) so poročali Chas. Pogorelec, Frank Zaitz, John Kak, Nace Žlemberger, Joseph Snoy in Anton Garden. Slednji je predložil agitacijski načrt za Proletarca in JSiZ v imenu posebnega odbora ekse-kutive. Bil je sprejet. Določa med drugim ustanovitev agi-tacijskega fonda, ki bo Zvezi omogočil uposliti stalnega potovalnega organizatorja. O notranjem delu Prosvetne matice sta poročala Chas. Pogorelec v slovenskem in John Rak v angleškem jeziku. Kako naj se zboljša delo Prosvetne matice med mladino na dramskem polju, je govoril Louis Jartz. O "našem kulturnem življenju" je referiral Ivan Molek. O Prosvetni matici se je razvila obširna razprava, katere so se udeležili tudi člani mladinske delegacije. O sklepih bomo poročali v prihodnjih številkah. Joško Oven je podal kritičen pregled o delu sodrugov in somišljenikov v kulturnih in podpornih društvih. Frank Aleš je referiral o taktičnem vprašanju "Ali so aktivnosti sodrugov v V propadlih ("državnih") čikaških bankah imajo vlagatelji približno $150,000,000. Od tega so doslej dobili od 5 do 40 odstotkov. Izgube so ogromne, četudi imajo vse te banke tako drago "legalno" (pravniško) protekcijo (?), da je bilo zanjo v poslednjih par Četrtletjih izdanega več denarja, kakor pa so ga dobili vlagatelji. Nad tri milijone dolarjev so dobili iz teh 136 bank advokati, ki jih je sodišče imenovalo za "pravne varuhe". V zadnjem četrtletju so dobili vlagatelji manj kot eno četrti-' no dohodkov teh bank, drugo je šlo za receiverje in pravne "branitelje". Vsa uprava nad propadlimi bankami je urejena tako, da bodo njih dohodki pokrivali le izdatke "političnih nameščencev", i ki v imenu demokratske stranke v Illinoisu gospodarijo nad milijoni priga-ranih prihrankov. VAŽNI SKLEPI X. ZBORA J. Zapisnik X. rednega zbora, v katerem bodo vse razprave in sklepi, izide v posebni prilogi Proletarca na 8. straneh ko hit rabo urejen. Zapisnikarja na zboru sta bila Peter Kemik in Ivan Babnik. 2. Agitacijo za JSZ in Proletarca se bo sistematiziralo na podlagi priporočil posebnega odseka JSZ. r 3. Socialistična mladina iz naiih vrst bo v bodoče osredotočila svoje delovanje v JSZ ne da bi pri tem kaj opustila od svojih aktivnosti v socialistični stranki. i. Z ozirom na delovanje naiih članov v drugih organizacijah je bilo mi ki j en je zbora, da so s svojo neenotnostjo in nasprotovanju drug drugemu na raznih konvencijah in sejah storili škodo svojemu gibanju in delavski stvari vobče, zato se jim v bodoče nalaga, da se najprvo med seboj sporazumejo v interesu celote in nastojtajo solidarno z načelnega stališča, gospodarsko pa kakor narekujejo interesi organizacij. 5. Majski Glas in Ameriški družinski koledar imata pirpolno odobren je zbora. Čla^i so obljubili delovati, da se ti dve publikaciji, kakor Proletarca, čimbolj razširi. 6. Prosvetna matica se je razvila v enako vatno organizacijo kakor je JSZ sama; razprava o Prosvetni matici na zboru in priporočila o nji dokazujejo, da ima ta ustanova veliko bodočnost. Poročila o X. rednem zboru so se pričela v tej številki in bodo nadaljevana do objave zapisnika. Ker so zelo mina, priporočamo vsejn, da jih čitajo. UPTON SINCLAIR V BOJU ZA GOVERNERSKI STOL Poteza, ki se je v oglaševalne namene sijajno posrečila. - Nova preizkušnja za delavstvo Oportunizem, ki vodi v polome in razočaranja. Napačno izražanje protesta. — Reakcija brunda RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA S Obešanja v Avstriji. Rabelj Johan Lang Je končno omagal. Od meseca februarja naprej je obesil devet socialistov in zadnjih par tednov dvanajst nacijev. Pri vsakem obešanju ima dva pomočnika. On morilno ceremonijo le nadzoruje. Po starem avstrijskem načinu pride na mo-rišče v cilindru in fraku. Za vsako upihnjeno življenje z **Y "" vrvjo mu država plača $33 50. podpor- ~ , .____ , ----------An.* nih društvih našemu gibanju koristne?" Tudi o tem bo po-ročano v naslednjih številkah. O agitaciji med mladino so imeli govore v angleščini D. J. Lotrich, Raymound Traunik, Frances Langerholc, Josephine Turk in več drugih. O unijah in dolžnostih so cialistov v njih je govoril Fr. Podboy. Poročevalec o zadružništvu je bil John Gorjanc. O našem ženstvu z ozirom na socialistično gibanje je imela referat Frances Zakovšek in o tem problemu je govorila tudi Angela Zaitz. Joško Oven je predložil v imenu resolucijskega odbora izjavo za solidarnost delavskega gibanja s posebnim ozirom na razmere med ameriškimi Juigoslovani. Publicirana bo v prihodnji številki. Ob enem je bila poslana v odgovor jugoslovanski komunistični sekciji, ki je poslala zboru apel za enotno fronto in mu predlagala, da naj izvoli poseben odbor, ki S3 bi pogajal za skupne bojevne akcije s komunisti. Banketa v soboto večer se je udeležilo okrog 300 ljudi. Spored na njemu je bil zaključen s petjem Internacionale. V nedeljo zvečer se je vršila priredba z varijetnim sporedom v Slovenskem delavskem domu. Kljub silni vročini je bila dvorana popolnoma napolnjena. Zbor JSZ v Clevelandu se je završil v znamenju volje za pojačanje dela v klubih, v naselbinah, v agitaciji za naše publikacije in v Prosvetni matici. Od tega da polovico pomočnikoma. Dne 28. avgusta je Associated Press z Dunaja poročala, da se je rablju Langu zdravje vsled živčne napetosti, ki so mu jo povzročila obešanja, toliko poslabšalo, da so ga morali poslati v sanatorij. Njegovi sorodniki se boje, da se ga loteva blaznost. Konec stavke na Kubi Stavka poštnih uslužbencev na Kubi, ki je trajala 18 dni in paralizirala ves poštni in brzojavni promet, je bila končana 29. avgusta z zmago za stavkarje. Vsi stavkokazi so bili odpuščeni. Delavčeve dividende. V Campani, Argentina, so eksplodirali tanki, napolnjeni z gasolinom. Več delavcev je bilo ubitih in blizu 300 ranjenih. Ta katastrofa se je dogodila v oljni tovarni ameriške Standard Oil kompanije. Eksplozija se je čula 30 milj naokrog. Povzročila je mnogo po žarov in nad $55,000,000 škode. Kongres angleških unij. Odbor kongresa angleških delavskih unij je med drugim izdelal načrt za socializacijo železarske industrije, ki je bil predložen zboru zastopnikov angleških unij dne 3. sept, v Weymouthu. Obširno poročilo, ki je izdelano v imenu unij, delavske stranke in delavskih zadrug, obravnava tudi vprašanje generalne stavke proti vojni in številne socialne probleme. Odbor obsoja Hitlerjevo in Mussolinijevo diktaturo ter svari delavstvo v Angliji pred slično opasnostjo. Delavsko gibanje v Angliji jfe smatrano za najjačje izven Rusije in za najbolj svobodno na svetu. Za pristop Sovjetske Rusije k ligi narodov. Anglija, Francija in Italija so se zedinile, da skupno povabijo Sovjetsko unijo v ligo narodov. Obljubile so ji tudi stalnega zastopnika v liginem vrhovnem svetif; do katerega imajo zdaj pravico samo omenjene tri države. Baje je na tajnih posvetovanjih že obljubila pristopiti, zato je sedanje povabilo le formalno. Kadar I se pridruži ligi Sovjetska unija, bodo Japonska, Nemčija lin Zed. države edine velesile, ki niso v ligi. Sovjetska vlada je bila prva leta li«gi zelo nasprotna in je izjavljala, da se ji nikoli ne pridruži. Nove o-kolščine zdaj narekujejo spremeniti to stalilfre. Odstavljanja v Nemčiji. Vrhovni delavski ekonomski odbor v Nemčiji je izdal delodajalcem ukaz, da morajo odsloviti vse fante in dekleta pod 25. letom starosti, ki niso oženjeni, njihove službe pa oddati družinskim očetom. Odslovljenim pa je dana prilika vpisati se v "delavske brigade", ki so vposljene pri pogozdovanju; osuševanju močvirij in sličnih delih. Plača je 10c na dan in prehrana. Avstrija vazalka Italije. Bivši avstrijski podkancler Franz Winkler, ki živi v izgnanstvu v Pragi, je povzročil s svojo izjavo, da je Avstrija danes nič drugega kakor pod-ložnica Mussolinija, italijanski diplomaciji neprijetno zadrego. Winkler trdi, da je italijanska vlada prispevala princu Starhembergu za vzdrža-vanje fašističnega Heimwehra od 1. 1929 najmanj en milijon dolarjev. Poleg tega judeževe-ga denarja je dobival Star-hemberg denarno podporo tudi od avstrijskih bankirjev po $5,000 na mesec za propagando "proti marksizmu", dalje od židovskih bogatašev na Dunaju za boj proti nacijem in iz Vatikana za borbo zoper brezboštvo, ki ga širi "pogubni" socializem. Mussolinijevi ministri pravijo, da si je Winkler trditve sam izmislil, ob enem pa jim je zelo neprijet- no, ker tako važna oseba, kakor je Winkler, razgalja Mus-solinijeve imperialistične intrige. . ■ "i Jugoslavija se zapleta. Italija in Avstrija dolžita Jugoslavijo, da daje zavetje avstrijskim nacijem, ki so u-tekli preko meje in imajo zdaj svoj glavni stan v Mariboru. Baje spletkarijo zoper "neodvisnost" Avstrije in pri tem jim tajno pomaga jugoslovanska vlada. Minister vnanjih zadev Bogoljub Jevtic izjavlja, da so take obdolžitve ne-osnovane. Za vojaško vežbanje v nemških šolah V Hitlerjevi Nemčiji se u-vaja vojaško vežbanje v striktno militarističnem smislu ne samo v srednje in visoke nego tudi v osnovne šole. Pričakujejo, da bodo do prihodnjega poletja že popolnoma milita-rizirane. Važen dokument Proglas angleškega delavstva proti fašizmu, ki je bil predložen kongresu strokovnih unij 4. sept. v Weymouthu, je mogočen argument zoper Mussolinija in Hitlerja. "Fašizem je barbarizem najhujše vrste. V deželah s fašistično vlado je svoboda docela zatrta. Dolžnost delavstva v demokratičnih deželah je, da se proti fašizmu bore z vsemi svojimi silami," zaključuje proglas. PRISTOPOM v demokratsko stranko je pisatelj Upton Sinclair nadomestil svoj militantni socializem g politiko oportunizma. To spremembo je sporočil javnosti septembra lansko leto, ko je oznanil, da bo 1. 1934 kandidiral za go-vernerja na demokratski listi. Socialistična stranka v Califor-niji ga je meseca oktobra formalno izključila. * Upton Sinclair vztraja, da je po prepričanju še socialist, in da od svojega programa ni odnehal, pač pa se je prilagodil "praktični politiki". Zato on javno nič več ne trdi, da je socialist, ampak le, da je za "odpravo bede v Californiji". Njegov program je v tej volilni kampanji za governerski mandat za-popaden v geslu "End Poverty In California". Začetne črke teh besed, zložene skupaj, so "BPIC". Tako se je Sinclair spremenil iz radikalnega socialista v "EPIC" demokrata. Pred to spremembo v svoji orientaciji je v Kaliforniji kandidiral na socialistični listi za zveznega senatorja in enkrat tudi za governerja, toda dnevno časopisje ga je ignoriralo. Socialistična stranka ima skromna gmotna sredstva in tako je bil sloviti pisatelj Sinclair zamolčan, kar ga je nedvomno bolelo, vsled česar se je odločil iti v takozvano "praktično politiko". Ko je prvič objavil svoj namen, da bo kandidiral za governerja na demokratskem tiketu, je dnevno časopisje objavilo to vest bolj za šalo kakor zares, kar je Sinclairja Še bolj jezilo. Zato se je kampanje lotil zares, dobil prijateljev, ki so mu jo pomagali financirati, in izdal brošuro s svojim programom, katere naslov je "I Governor of California, And How I Ended Poverty". Načrt, ki ga opisuje v tej brošuri je mikaven in enostaven: Californija izda pod njegovo administracijo za več sto milijonov dolarjev bondov (najmanj za 300 milijonov) in s tem de-narjem-odkupi nerabljena polja ter neobratujoče tovarne. Nato uposli ves sedaj nezaposleni proletariat, ki bo na farmah in v tovarnah produciral za potrebo namesto za profit. Farmarji (bivši brezposelni delavci) bodo svoje-pridelke zamenjavali za produkte iz tovarn. Tako bo "odpravljena beda v Californiji". Upton Sinclair je storil za izobraževanje ameriškega ljudstva v socialističnem duhu več kot katerikoli drugi socialistični pisatelj v tej deželi, širši ameriški javnosti je bil predstavljen ko je časopisje ustvarilo iz njegove knjige "Jungle" (1. 1904) veliko senzacijo, ker je v nji razkril umazan, nezaslišen način obrata v ameriški mesni industriji — v čikaških "stock yards". Od tistega časa je spisal že mnogo drugih knjig — vseh skupaj okrog 50 — toda kapitalistični tisk njegova dela sistematično ignorira in priobčuje le kritike, ki so plačane, razen nekaterih takozvanih liberalnejših listov, ki pa dosežejo le mal odstotek čitateljev. Sinclair je bil že večkrat predmet "novic" — dasi ne kot pisatelj. Enkrat ko je piketiral pred Rockefellerjevim uradom v New Yorku v času stavke premogarjev v južnem Coloradu. časopisje je tedaj veliko pisalo o njemu. „V drugič se ga je spomnilo vsled "družinskih razmer" (razporoke). Večinoma so .ga poročila največ smešila, da mu na ta način vzamejo ugled med ljudstvom, ki si bi ga morda pridobil s svojimi knjigami. Sinclairju se je začelo dozdevati, da se je kapitalistični manever posrečil, kajti njegove knjige so imele v tej deželi (Nadaljevanje na 4. strani.) Z DELAVSKEGA SVETA KJE JE KARL SEITZ? Inozemski tisk je že večkrat poročal, da je bil Kari Seitz, bivši dunajski župan, izpuščen, četudi ni hotel podpisati zahtevo vlade, da je bil od županstva legalno odstavljen. Dne 29. avgusta z Dunaja znova poročajo, da so Seitza izpustili iz zapora zaradi bolezni in ga premestili v sanatorij, kjer ostane pod policijskim nadzorstvom. Vlada ga je obtožila februarja t. 1. veleizda-je, toda pred sodišče noče z njim» ker ve, da so izvršili ve-leizdajniško dejanje Dollfuss in njegovi .ministri, ne pa župan Seitz. Osvobojevanje jetnikov v Nemčiji V Nemčiji je okrog 15,000 političnih jetnikov, ali veliko več, kakor jih more vlada v svojem sedanjem bankrotnem stanju vzdržavati. Zato je začela pred par tedni svetu oglašati, da ima v načrtu amnestijo, ki bo pomenila svobqdo za najmanj 8,000 jetnikov. Le "najnevarnejše" bodo pridržali. Zadruge na Švedskem štirideset odstotkov vsega trgovskega prometa na švedskem se vrši v področju zadrug, ki jih vodijo in upravljajo socialisti. Največja stavka po vojni. — Koncem prošlega tedna je zastavkalo več sto tisoč tekstilnih delavcev. Najprvo so prenehali z delom tkalci in drugi delavci v bombažnih predilnicah, nato so se jim pridružili tudi delavci v tkalnicah volne. Vsega skupaj je prizadetih okrog 800,000 delavcev, z njihovimi družinami vred pa po cenitvi unije nad 2 milijona ljudi. Unija tkalcev, ki vodi stavko, je pridružena A. F. of L. To je največja stavka, kar jih je bilo po vojni, le v začetku, ko pišemo to poročilo, je spremljana z izgredi, ki jih provocirajo kompanije. Vseh tekstilnih tovarn je 1,281. Delavci so v njih skrajno izkoriščani. Njih povprečna plača je bila pred "new dealom" sramotno nizka, od jaguarja 1933 naprej, ko je bila zvišana, pa znaša povprečno $10.K6 na teden! Če je to plača, lahko čitatelj sam ugotovi! Ni čudno, da je v delavcih vskipelo. Zahtevajo 30-urni delavnik v tednu namesto 40 ur brez znižanja plače, priznanje unije in višje mezdu za delavce, ki so veščaki na stro- jih. Kompanije so ppgoje za-, vrnile, češ, da so stroški produkcije že zdaj previsoki. Vlada je skušala s svojimi posredovalci stavko preprečiti, toda unija jim je brez ovinkov izjavila, da je bila dozdaj s takimi posredovanji na slepo srečo vselej prevarana in zato zahteva, zdaj definitivne obljube. Stavke na farmah. — V Watsonvillu, Calif., so zastav-kali delavci, ki so vposljeni na farmah za pridelovanje solate. Posestniki so za odganjanje piketov najeli "čuvaje" in jih oborožili. Dva stavkarja sta bila ustreljena. Delavci UlinioU Central železnice za AFL. — V tovarnah železnice Illinois Central je bila delavcem po dolgih bojih dana prilika glasovati o pripadnosti v unijo. Izrekli so se proti kompanijski uniji, namesto nje pa so si izbrali A. F. of L., ki jih bo v bodoče zastopala pri kolektivnih pogajanjih. Brezposelnost narašča. — Wm. Green, predsednik A. F. of L., je objavil v imenu statističnega biroja svoje federaci- ( Dalje na 5. strani.) =*= Proletary, S*pt », 1034. PROLETAREC __Ust ji later««« d«lavskege ljudstva.__ I shaja vsako sredo. JiIMlmsika Dtbvik« Tiskava* DrviU. Chu.go, I IL Glasilo Jugo.lora.sk« 3«eialistlJa« Zi KAJtOCNINA t Ze din jenih drisvah sa eelo Isto $3.00; sa pol Ista $1.76; sa ¿«trt Ista $1.00. mstvo: sa celo Isto $8.60; sa pol Ista $$.0«. rokopisi io oflasi morsjo biti t nato m uradu naj" poaneje do pondeljka popoldne sa priobčita* '__________▼ številki tekočega tedna. _ • PROLETAREC " *ubhahe-e i-i iceli organiziral strokovno, t. j., združili so se delavci en» stroke in skupno predložili svoje zahteve delodajalcu. To je bil že precejšen korak k izboljšanju položaja. Toda f.rve take strokovne organizacije so bile zelo konservativne in v svojo sredo so sprejemale le gotove delavce, t. j., izbirale so in odločale, kdo je sposoben postati član in kdo ne. Pojavljali so s» tudi spori med posameznimi takimi organizacijami, ali unijam/. Posedujoči razred, ali "moderno" — kapitalisti, so znali dobro izrabliati te spore in re-strikcije strokovnih unij v svojo lastno korist. Ker so delavci končno ' uvideli, da si kljub strokovnemu organiziranju ne merejo priboriti svojih prtvic. ker delodajalci diktirajo s pomočjo civilnih oblasti razne zakone za onemogočanje uspešnega delovanja strokovnih organizacij, so se začeli končno organizirati tudi politično. Veliki večini čitateljev je dobro znano, da n. pr. v blvM Avstriji je bil vsak strokovno Organiziran Član obenem član socialistične stranke. Ta korak naprej k osamosvojitvi delavstva je bil precej važen in enako uspešen. Kajti s tem je stopilo delavstvo tudi na politično polje. Izvojevalo si je PETER BERNIK precej zmag in dobilo svoje zastopnike v raznih postavo-dajnih zbornicah. Položaj delavstva se je bolj in bolj izboljševal. Strokovno in politično organizirano delavstvo je imelo do zadnjega časa bre*. pretiravanja rečeno v Evropi do 75'i boljši položaj kot pa v Ameriki, ker delavstvo v evropskih industrijalnih deželah je bik» strokovno in politično organizirano, dočim je v Združenih državah organizirano zelo slabo na strokovnem in še slabeje na političnem polju. Ker je bilo o tem ž? neštetokrat pojasnjevano, ne bom nadalje razpravljal o tem. Toda kljub temu, da je bilo delavstvo v Evropi zelo dobro organizirano politično in strokovno, je imelo z5lofhude boje >.a izboljšanje svojega položaja. Akc ;e na pr. izSruhm.a kje stavka, je kapitalizem izrabil vsa sredstva, da jo razbije. Ako ni mogel uspeti s pomočjo vojaštva, žandarmerije in civilnih oblasti — se je po-služil zadnjega in enako učinkovitega sredstva, izstradanja delavcev in njih družin. Z raznimi sredstvi je pridobil na svojo stran male in velike trgovce, ki so odrekli kredit stavkarjem. Kdorkoli je zasledoval delavske boje ali čital njih zgodovino, mu je gotovo znan slučaj stavke v Rochdale, Anglija. Zastavkali so tkalci, in boj je bil hud ter težak. Vsled pomanjkanja so se stavkarji morali podati, ker so bili vsi trgovci z živi j ionskimi potrebščinami na strani oziroma pod kontrolo lastnikov predilnic. Voditelji kakor tudi delavci sami so uvideli vzrok poraza. Leto pozneje so se organizirali — zelo majhna skupina in leta 1844 so odprli prvo prodajalno, katere lastniki so bili delavci sami. Bilo jih je samo 28, vsak je prispeval enak delež, in vsak je imel enake pravice. Bili so vztrajni, potrpežljivi in tudi uspešni. Iz malega začetka se je to zadružništvo razvilo v ogromno organizacijo. Njena zgodovina je tako zanimiva in pestra, kot jih je le malo. — Oglejmo si jo nekoliko : Prva zadružna organizacija ali trgovina je bila ustanovljena 1. 1944 z 28 člani; po 20 letih je bilo v Veliki Britaniji že 395 zadružnih organizacij; njih letni promet je znašal o-kroglo $15,000,000. — Istega leta so te zadružne organizacije ustanovile prvo veletrgovino, ki je zalagala z raznimi potrebščinami vse zadružne prodajalne, namesto da bi posamično kupovale in naročale od privatnih veletrgovin. Dve leti kasneje so uvideli potrebo še ene veletrgovine in jo ustanovili v severni Angliji ali na Škotskem. Obe skupaj sta po- tem ustanovile tovarne za izdelavo raznih predmetov in življenskih potrebščin. Zadružno gibanje se je tako razširilo po vsej Angliji. Ob koncu leta 1933 je štela Angleška kooperativna liga 7 milijonov članov in dva tisoč organizacij. (Pod imenom "član" je treba razumeti družino, ker je vsa družina vpisana kot 'član*; pod besedo "organizacija" je treba razumeti "okrožje" in ne prodajalne.) Celbletni promet vseh zadružnih organizacij je znašal v letu 1933 štiri milijarde švicarskih frankov. Ker znaša vse prebivalstvo Anglije nekaj nad 46 milijonov, je domalega 14% prebivalcev organiziranih v zadrugah. Kdor delavsko gibanje v Angliji količkaj pozna, ve, da ima angleško delavstvo najboljši položaj v primeri z delavstvom v drugih deželah, ker je organizirano ne samo politično in strokovno, ampak tudi gospodarsko. Radi tega je njih boj toliko bolj uspešen* [V času stavk ima na strani močno gospodarsko organizacijo. Izvojevalo si je že pred leti ugodnosti, za katere se moja delavstvo v drugih deželah š,\ boriti. Izmed drugih evropskih dežel naj naveden še sledeče: Francija ima 3,155 zadružnih organizacij z dva in pol milijona člani (družinami) in celoletni promet je znašal eno milijardo švicarskih frankov; v Nemčiji je bilo koncem leta 1932 1200 zadružnih organizacij s 3 in pol milijona članov (družin); celoletni promet je znašal ob koncu leta 1932 1 milijardo 300 milijonov švicarskih frankov; čehoslova-ška 1,500 zadružnih organizacij z 1 milijon člani; letni promet ob koncu ieta 1933 313 milijonov švic, frankov; Jugoslavija koncem leta 1932 1,363 zadružnih • organizacij s 86,-200 člani; celoleten promet je znašal 4 in pol milijona švicarskih frankov; Zdr. države 1,-500 zadružnih organizacij s 500,000 člani; celoletni promet je znašal koncem leta 1933 520 milijonov švicarskih frankov. Glasom statistike, katero je objavila Mednarodna zadružna zveza v Londonu, je bilo v Evropi (Sovjetska Rusija ui všteta) koncerp leta 1932 22,666 zadružnih organizacij z 19,600,799 člani (družin) in celoletni promet vseh teh zadružnih organizacij je znašal 9 milijard švicarskih frankov. Kot znano, je v Sovjetski Rusiji vsa trgovina v državnih zadrugah; koncem leta 1932 je bilo v Rusiji 54,362 zadružnih orgafiizacij s 73 milijoni (lani (družin) in celoletni promet je znašal 55 milijard 776 milijonov švicarskih frankov. (Dalje prihodnjič.) Fr. Podltpec odgovarja Cicero, III. — V Proletarcu z dne 29. avgusta t. 1. je bilo pod naslovom "Komentarji" poročano med drugim sledeče: ' "Na neki **ji n*ke,ga klmba h® je j izrar.il »odru*, ki je ¿lun soc. stranke te mnogo let, in vrhutega j«? bil prva kis tudi selo delaven v JSZ, da mu ne bo žal, če Proletarec pre-nehs. če», da morajo naAi delavci naročati kar po več socialističnih listov, kar jim ipotem ne bo trciba" itd. V isti številki je pod naslovom "Razprava v klubu št. 1 I o sporedu bodočega zbora J. (S. Z." o moji izjavi napačno poročano, ali pa je imel urednik oziroma poročevalec svoje misli drugje ter me ni razumel. > * V svojih izvajanjih na seji kluba sem v prvi vrsti želel, da bi se udeležili te razprave Bodrugi v splošnem in ne samo z odra. Drugič sem se izrazil, da dokler bo naša Zveza potrebna, bo obstala in ravno tako Proletarec, sicer mi ne bo žal. Imamo mnogo listov v jezikih tujerodcev in ako bi izhajali v angleškem jeziku jih ne bi bilo treba naročati več vrst in v javnosti bi imeli več vpliva. . Proletarec ni bil ustanovljen zato, da bi vedno izhajal, in to je potrdila tudi uprava lista s tem, da mu je dala angleško stran. Mi smo pač pre-majh#n nafod, da se bi valu amerikanizma mogli še kaj dolgo upirati. Po mojem prepričanju bi bilo za soc. stranko veliko večjega pomena, ako bi imela močne socialistične liste po vsi Ameriki, kajti časopisi delajo javno mnenje med ljudstvom, in to je kar potrebujemo za razvoj soc. stranke v Z. D. Proletarec je bil ustanovljen, da vzgoji in pripravi slovenske delavce za pristop in sodelovanje v soc. stranki. Ko bo to delo dovršeno, je Proletarec kot tak dovršil svojo dolžnost. Ako potem še v naprej izhaja v angleškem Jeziku, mi bo popolnoma prav. Za enkrat sem prepričan, da nam je list še vedno potreben ter sem tudi pripravljen ga podpirati ter delovati zanj. Se nekaj drugega želim, da se popravi. V poročilu o razpravi v klubu št. 1 se glasi, da sem grajal stranko, ker ne vzgoji agitatorjev. Tudi tu je nesporazum. Moje priporočilo je bilo, da bi na kongresu JSZ razpravljali več o agitaciji soc. stranke, in da bi soc. stranka svoje članstvo tako organizirala, da bi vsak član imel agi-tacijsko delo, za kakršnega je sposoben. Eni so sposobni za govornike, drugi so dobri agitatorji za liste, skoro vsak član, ki ima zdrave noge, pa je sposoben za raznašanje letakov in kampanjske literature sploh. Socialistična stranka in internacionala, kateri pripada, sta imeli razne proglase ter apele na delavstvo vsega sveta, ki so izšli v obliki letakov. Kolikšen je bil uspeh tega? Koliko delavcev je sploh izvedelo o teh apelih in proglasih? Menim, da bore malo! O tako važnih stvareh je potrebno, da se razdele letaki vsepovsod in tu je važna potreba', da se razpečavanje prav organizira, tako da dosežejo naši pamfleti vsako hišo, v kateri žive delavci. Frank Podlipec. Smrt obiskala Ciganiče-vo družino Chicago, 111. — Družini so-druga Mirka Ciganiča je dne 29, avgusta po daljši bolezni preminula hčerka Berta, stara 23 let, rojena v Chicagu. Pokojna Berta je bila priljubljeno dekle. Vsled zdravstvenih razlogov se ni dosti gibala v družbi: Več let je bila klerkinja v gl. uradu SNIPJ, kjer je morala pred nekaj tedni zaradi poostrene bolezni pustiti službo. Pokopana je bila 1. sept. na Češkem narodnem pokopališču civilno. Bila je članica društva Pioneer SNPJ, ki jo je poleg sorodnikov, prijateljev in prijateljic spremilo na zadnji poti. Staršem in sestram pokojne Berte Ciganich naše iskreno sočutje. Odpravljanje korupcije v Sovjetski V pričetku poletja je izdala sovjetska via-da lokalnim oblastim ukaz, da morajo biti v trebljenju korupcije bolj uspešne nego doslej. Res je ponekod ta protisocialni izpahok jako narastel. Pod carizmom je bilo v Rusiji podkupovanje nekaj tako navadnega kakor mraz pozimi. Graftanja je bilo toliko kakor v malokateri deželi. Poštenje je bilo m?d carjevimi uradniki nepojmljivo. Revolucija je tolspremenila. Priznala j* načelo poštenosti v javnih uradih in odredila za one, ki ta princip kršijo — smrtno kazen! Graft vkljub temu ni odpravljen! Bilo bi-čudno, ako bi bil, dasi je v Sovjetski uniji zanj mnogo manj priložnosti kakor pa v kapitalističnih deželah. Včasi se razpase bolj kot običajno in tedaj so. javni organi pozvani v ofenzivo. Goljufije so bile odkrite v upravah železnic, v trgovinskih uradih itd. ; V trebljenju korupcije je bilo skozi to poletje nekaj glavnih krivcev obsojenih v smrt, veliko drugih pa je dobilo dolge zaporne kazni. Zaporna kazen v Rusiji — v prejšnji in sedanji, je huda stvar. Vlada pojasnjuje, da so drastične kazni potrebne v strašenje posebno tistim, ki so slabiči in bi utegnili pod-leči izkušnjavi. Ponavadi so sicer najuspešnejši graftarji in goljuti tisti, ki niso slabiči, pač pa pretkani in agilni. Sovjetska unija bo v tem boju uspela, kzr odpravlja zaeno vzroke, ki vodijo v korupcijo. To bo izdalo veliko več kakor pa smrtne kazni, ki niso same na sebi še nikdar odpravile ne umorov, ne ropov in ne podkupnin ter poneverb. Važnost zbora JSZ. Prošli zbor JSZ je bil eden najvažnejših zborovanj, kar so jih imele letos slovenske in druge jugoslovanske centralizirane organizacije. četudi je med našim ljudstvom razširjeno mnenje, da so vse konvencije, razen podpornih jednot in zvez, nevažne, je bilo v tem slučaju nasprotno. To ne pomeni, da podporne organizacije, kar se našega delavstva tiče, niso važne. Res je, da so izredno važne. Zbor je to dejstvo upošteval in pretresal problem s tega stališča. Referat s. Aleša je izzval precej razprave. Sklep je, da se socialistom v bodoče nalaga, da se med seboj za koristi organizacije, katero zastopajo na konvenciji, posvetujejo in zedinijo, zato da lahko nastopajo enotno. • Doslej se je le prevečkrat dogodilo, da so bili ravno so-drugi najbolj protivni drug drugemu, kar je napravilo ne samo mučen, ampak tudi porazen vtis. če se disciplinirana akcija v bodoče posreči, bo to koristilo ne samo delavskemu članstvu prizadetih organizacij, nego bo to dvignilo tudi moralno vrednost našega gibanja. Akcija te vrste je bila skrajno potrebna. Problem podpiranja brezposelnih. Način podpiranja brezposelnih je samo zasilen, vrhutega zelo drag in vodi k pove-čavanju poloma. Namesto, da bi vlada razpisala izreden davek na velebogastva, so razne oblasti obdavčile potrebščine, kar obremenjuje tisto ogromno množico ameriškega ljudstva, ki ničesar ne poseduje. Federalna vlada insistira, da občine in države prispevajo svoj del k podpiranju nt/zaposlenih in njih družin. Tako so prišle v zagate, iz katere so se večinoma izkopale z davki na potrebščine, ki ga plačajo najmanj mali ljudje. V New Yorku je župan La Guardia predložil občinskemu svetu davčni načrt, ki določa, da bi ves business plačeval mestu 1 odstotek od svojih celokupnih dohodkov na leto. Nevvyorskim trgovskim krogom se to ni dopadlo, kajti plačati bi morali okrog $20,000,000 na leto ne da jim bi bila dana odprta zadostna prilika podražiti potrebščine in pri tem tudi.nekaj zaslužiti. Vprizorili so demonstracijo proti županovem predlogu, ki je učinkovala. Župan je nekaterim zahtevam trgovcev popustil — ampak princip obdavčenja, ki konečno zadene samo male ljudi, je ostal. Ni čudno, ako je celo predsednik Roosevelt pred meseci izjavil, da bo deloval za zavarovanje proti brezposelnosti. On zdaj že ve, da bo v tej deželi pod kapitalizmom več milijonov delavcev stalno nezaposlenih. Z miloščinskimi načini jih ne bo mogoče trajno podpirati. Zato se je izrazil v prilog pravega zavarovanja proti brezposelnosti, kakršnega propagirajo socialisti že desetletja. Ako bo kongres pripravljen sprejeti vsaj deloma pošten načrt za brezposelnostno zavarovanje, bodo v ta fond prisiljeni prispevati tudi delodajalci. Zdaj podpirajo vse le delavci, ker je glavni davek baziran na potreb-činah. Plačajo ga direktno in indirektno delavci in farmarji. Dva rešilna načina Dva izhoda sta nam na razpolago, da se izkobacamo iz kaše, v kateri se koplje ta dežela. Eden je, da se povrnejo bogastva ljudstvu, ki jih je ustvarilo; in drugi, da začnemo plavati brez rešilnih pasov v dežele, iz katerih smo prišli mi, ali pa naši očetje, Ameriko pa prepustimo Indijancem. Prva sugestija je bolj praktična in druga bolj pametna. — The American Guardian. • v - ........If Proletarec, Septem W 5, 1934. E. ZOLA : RIM Poaloventl ETBIN KRISTAN » (Nadaljevanje.) In nenadoma mu je vstala v spominu tudi postava Prade. Prej, ko ga je Benedeta tako srdito tožila, je bil stopil malce naprej, ho-Uh ga zagovarjati in povedati, kar je vedel o stvari, o točki, odkoder je prišla košara, o roki, ki je namešala strup. Ali naenkrat je odrevenel ob novi misli; četudi Prada ni izvršil zločina, je vendar pustil, da se je storil. Drug spomin, oster kakor bodalo, ga je pre-«unil — spomin na malo črno kokoš v mračni okolici osterije, ki je ležala mrtva pod skednjem, kakor da jo je strela zadela, s tenkim, skoraj vijoličastim curkom krvi, ki ji je tekla iz kljuna. In tukaj, pod stojalom, leži prav tako Tata, papiga, topla in ohlapna, s kapljo krvi na kljunu. Zakaj se je torej Prada lagal, zakaj je govoril o boju? Vse temne strasti, vsakovrstni boji so sa tukaj prepletali in v tem mraku se Pierre ni več spoznal, kakor si ni mogel domisliti strašne borbe, ki se je morala v plesni noči odigrati v možganih tega moža. Ni si ^a mogel več misliti ob svoji strani, ni si mogel priklicati njegove postave na jutrn^m izprehodu« do palače Boccanera, ne da bi vztrepetal; zakaj nati-hem je uganil strahoto, ki se je odločila pred temi vrati. Sicer pa: Naj je to storil iz sovraštva do kardinala ali pa v nadi na zgrešeno pušico, ki bi ga z okrutno slučajnostjo na slepo srečo maščevala — kljub vsem te-motam in kljub vsaki nemogočnosti je bilo pribito dejstvo: Prada je vedel, Prada bi bil lahko usodi zastavil pot, pa jo je pustil, da je dovršila svoje smrtno delo. Ali ko je Pierre obrnil glavo, je opazil don Vigilija tako zmedenega in bledega na stolu ob strani,fcodkoder se ni ganil, da se je ustrašil, misleč, da je tudi njega zadelo. "Ste li bolni?" Začetkoma je bilo, kakor da tajnik noče odgovarjati, tako mu je groza stiskala grlo. Potem je dejal s tihim glasom: "Ne, ne, jaz nisem jedel. . . O veliki'Bog, če pomislim, kako me je mikalo in da mi je branila le spoštljivost, ker nisem Njema emi-nence videl jesti!" Ob misli, da ga je le njegova ponižnost rešila, mu je mrzlica pretresla vse telo, in na njegovih rokah, na njegovem obrazu je ostal hlad bližnje smrti, ki jo je občutil, ko je zavela mimo. Naposled je dvakrat vzdihnil in napravil kretnjo, kakor da hoče v svojem strahu prepoditi grozoto. "Oh, Paparelli, Paparelli!" je mrmral. • Zelo razburjen, se je trudil Pierre, vedoč, kako sodi o nosilcu vlečke, da bi izvedel kaj več od njega. "Kaj, kaj mislite o tem? Alf ga dolžite?... Mislite li, da so ga oni pripravili, da so oni začetniki?" Beseda "jezuiti" se ni niti izrekla; ali velika črna senca je preplavala skozi jasno solnčno svetlobo obednice, ki se je navidezno za trenotek stemnila. "Oni!" je vzkliknil don Vigilio. "O da! Povsod so oni, vsak čas so oni! Kjer je jok, kjer je smrt, tam so oni. In meni je bilo namenjeno. čudim se, da me ni zadelo!' In zopet je izbruhnila iz njega zamolkla tožba, polna sovraštva, gnusa in togote: "O Paparelli, Paparelli!" Obmolknil je; nič več ni odgovarjal in svoje zmedene poglede je upiral v stene, kakor da ima iz njih stopiti nosilec vlečke s svoji medlim, zgubančenim, starodeviškim obrazom, z drobnimi koraki glodajoče miši, s skrivnostnimi, roparskimi rokami, ki so prinesle pozabljeno košaro smokev iz kuhinjske izbe, da jo postavijo na mizo. Zdaj sta se oba odločila, da se vrneta v sobo, kjer bi ju utegnili potrebovati, in ko je Pierre vstopil, ga je šiloma pograbila srce trgajoča slika, ki se mu je prikazala. 2e pol ure je doktor Giordano, ki je slutil strup, rabil navadna sredstva, neko bljuvalo, potem magnezijo, naposled je naročil Viktormi beljak stepsti v vodi. Ali zlo se je tako bliskovito povečavalo, da je bila zdaj vsaka pomoč brez koristi. Dario, slečen ležeč na hrbtu, gornje telo podprto z blazinami in roke iztegnjene ob životu, je bil videti strašen; premagala ga je tista grozeča pijanost ki označuje to skrivnostno, grozno zlo, ka-J tero je uničilo že monsinjora Galla in mnotfo drugih. Omotica ga je porazila, oči so se boljinbolj udirale v črne jame, obraz se je vidoma aušil, staral in se odeval s sivo, prsteno senco. Ves utrujen je imel oči že nekaj časa stisnjene; na njem ni bilo nič živega, več razun mučnih, globokih dihov, ki so mu dvigali prsi. In poleg, sklonjena nad ubogi obraz umirajočega, je stala Benedeta; vse njegove bolečine je trpela z njim, in taka brezmočna muka jo je obšla, da je same ni bilo spoznati, da je bila vsa bleda in od strahu tako razburjena, kakor da grabi smrt z njim vred stopnjema tudi njo. Pri oknu, kamor je bil kardinal Boccanera odvedel doktorja Giordana, sta tiha glasova izrekla nekoliko besed. "Izgubljen je, kajneda?" Doktor, ki je bil sam ves iz sebe, je napravil gesto premaganega. "Žal da je. Pripraviti moram Vašo emi-nenco na to, da bo v eni uri vse končano." Kratek molft je nastal. "Ali bolezen je enaka kakor pri Gallu, kajneda?" In ker doktor ni odgovoril, temuč trepeta-je gledal na stran, je dodal: "Izkratka, nalezljiva mrzlica?" Giordano je prav dobro razumel, kaj za-heva kardinal od njega. Hotel je, da molči; zločin naj bi ostal večno pokopan zaradi dobrega glasu njegove matere cerkve. Nič na svetu ni moglo biti večje, nič ni moglo izražati višjega, tragičnejšega veličanstva kakor ta še vedno pokonci stoječi, vzvišeni sedemdesetletni starec, ki ni hotel, da bi propadla njegova duho^pa družina, kakor ni trpel, da bi se zavlekla njegova človeška družina po neizogibnem blatu senzačnega procesa. Ne, ne! Molk, večen molk, v katerem vse počiva in se vse pozabi. Doktor se je nazadnje poklonil s svojim blagim, klerikalno molčečim otTrazom. "Da, očitno je nalezljiva mrzlica, Kakor je Vaša eminenca povsem prav opazil." Zopet so se prikazale velike solze v očeh Boccanere. Zdaj, ko je obvaroval božanstvo, je zopet zakrvavelo njegovo človeško srce. Zaprosil je zdravnika, naj poizkusi še zadnje, naj poizkusi več nego je mogoče. Ali ta je majal z glavo in pokazal s svojimi ubogimi, trepetajočimi rokami na bolnika. Za svojega očeta, za svojo mater ne bi mogel več storiti. Smrt je bila neizogibna, čemu bi trudil in trpinčil umirajočega, ko bi le povečal njegove bolečine? In ker se je kardinal v oči-gled bližnje katastrofe spomnil na svojo sestro Serafino in obupaval, da ne bo mogla še zadnjič objeti svojega nečaka, če se zakas:.: v Vatikanu, kjer je morala biti, se ie zdravnik ponudil, da gre ponjo s svojim vozom, ki je spodaj čakal. To traja dvajset minut; če ga bo zadnji trenutek kaj treba, se dotlej že vrne. ~ (Dalje, prihodnjič.) AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca Vne naročnine, ki jih pošljejo zottopniki in drugi agitatorji Proletarca, »o itete na bazi polletnih naročnin. Namreč igitator, ki pcilje eno celoletno, je zabeležen v tem seznamu z dvema polletnima. VIII. IZKAZ. Jos. Snoy, na agitaciji v Ohiu in Penni 44 Anton Jankovich, Cleveland, 0.....33Vz Bartol Yerant, na agitaciji v Penni. . 27l/a Anton Zomik, na agitaciji v Penni. . 22 Charles Pogorelec, Chicago. 111... 13 John Zornik, Detroit, Mich. .. ......— 11 Jacob Rožič, Milwaukee, Wit-------------- 11 Frank Bizjak, Chicago, 111........ 8 Vincent Pugelj, West Allis, Wis........ 8 Anton Dobrovolc, Girard, Ohio ......... 7 Mike Krulz, Willard, Wis. .............. 5 Anton Sular. Arms Kansas ............. 4k/t Frank Petavs. Little Falls, N. Y. ........ 4V2 Frank Drasler, Forest City, Pa. -------- 4 Peter Banich', La Salle, III. ............. 4 August Tuiek. Farmington, 111.------------ 4 Frank Zaitz, Chicago, 111. .................. 4 Karoline Macerl, Chicago, 111.............. 3*/® Jacob Bergant, Lisbon, Ohio ............. 3 Frank Česen, Detroit, Mich. .............. 2 Anton Udovich, La Salle, 111. ................ 2 Frank Augustin, Imperial, Pa............. 2 J. H. Kržišnik, Kemmerer, Wyo. .... Fred A. Vider, Chicago, 111. :....... - 2 Louis Sterle, Krayn, Pa...............—- 1 Skupaj v tem,izkazu (5 tednov) 232Va polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 265. VELIKO "ŠUNDRA" PO NEPOTREBNEM Dramsko društvo "Anton Napredovanje sociali- Verovšek". Collinwood, O j itoV V Wi.COn.inu Dramski klub Zora , Pue-blo Colo, Milwaukee, Wis. — Sociali- Dramsko društvo "Travnik", Istrankli v Wisconsinu ra-Travnik Mich pidno napreduje. Razen nekaj Izobraževalno društvo "Vi- okrajev ima v V8eh dru*ih že har", Krayn, Pa. Izobraževalni in zabavni dom, Library, Pa. Izobraževalni in dramski klub "Slovenia", San Francisco, Calif. Gospodinjski odsek SND, Waukegan, 111. Ženski odsek Zadružne zveze, Waukegan, 111. dokaj močne, delovne postojanke, za kar gre največ zasluge Al Bensonu, ki je organizator vvisconsinske socialistične stranke in jako aktiven tudi v unijah. Benson je socialistični kandidat za šerifa milwau3ke6jilo od vladne RFC in pol pod «edem in otem kolontkimi naslovi, kakor da »e svet podira! Zadostovalo bi eno poročilo, ampak trgovski krogi so se oblisovali, kajti toliko denarja skupaj mikal Potabili »o, da so bile učiteljice vsevkrišem zadolžene, zato je sla zaostala plača največ za dolgove. Na sliki je procesija šolskega osobja, ki je pred plačilnim uradom čakalo po cele ure na svoje Čeke. Ohin Izobraževalno delo, ki ga je opravila Prosvetna matica v zadnjih osmih letih, je ogromno. Ako bi ne bila storila ničesar drugega kot to, da je razpečala med članstvo pridruženih organizacij toliko knjig in brošur, in to ne kakega šunda, pač pa resničnp vz- pa je za unije važno, da so šerifi na strani delavcev. Na govorniški turi je tudi George Nelson, farmer po poklicu, izboren govornik in socialistični kandidat za gover-nerja te države. Njegovi shodi so uspešni' in delavci kakor Kojne vsebine, zasluži ime ed'i- far,mHrji . »"Ijubljajo, da ne ne resnične kulturne centrale! b*\d° .vr«h !v®J,h K|a.S0V Pf°'' DiA1,nn ii* a zato bodo letos volili sociali- slovenskega delavstva v A me- ... ... • i j jr ... . stično listo, riki. Ko bi bilo na razpo ago: ,, , , . , „ ,, x več denarnih sredstev, je u-1, ^ zakonodajo . višek njene predrz-s Fr. Zaitz in s. Peter Bernik, nosti jCf da je iskaja podpise zlasti pri sestavi imenika, ki za teKa republikanskega kan-boiv kratkem poslan orfcaniza-jdidata celo med člani kluba! cijam, ki so aktivne na kultur- Rad priznam vrline vsakega nem polju. Vsi ti zaslužijo pri- j delavskega borca, toda njena znanje za svoje delo. Pozabiti gamohvala je precej pretirana. in prvih osmih mesecih tekočega leta je bilo sledeče: 1932: Podpornih društev . . Klubov JSZ ........ Kulturnih in drugih organizacij ........... 15 97 11 Skupaj........123 OGLAŠAJTE v PROLETARCU 1. Priče evolucije in Adami pred Adamom, 3000. 2. Proletarska etika in morala, 5000. 3. Elementi moderne izobrazbe, 2000. 4. Socialni ideali in Kako si je človek ustvaril boga, 3000. 5. Taškent, kruha bogato mesto, 2000. 6. Karl Max, njegovo življenje in nauk, 3000. 7. Nekoliko pravopisa, 2000. 9. Papeževa enciklika raztrgana, 4070. 9. Dva svetova. 2000. 10. Veliko mravljišče, 1800. Skupaj 27,870 knjig in brošur. Poleg teh je bilo poslanih društvom okrog 27,000 knjig izven lastne založbe, tako da je bilo razposlanih v zadnjih osmih letih okrog 55,000 knjig in brošur, ali povprečno 6,875 na leto. V tem letu izdamo tretjo Molekovo knjigo "Sesuti stolp", ki bo razposlana organizacijam koncem leta. Dramski arhiv. Dramski arhiv Prosvetne matice vsebuje okrog 200 raznih iger. Razume se, da ga po možnosti izboljšujemo kolikor dopuščajo okolščine. V zadnjih dveh letih in osmih mesecih t. 1. se ga je posluževalo sledeče število organizacij: Leta 1932...33 organizacij. Leta 1933...27 organizacij. Leta 1934...27 organizacij. Tem organizacijam je bilo v tem času poslanih 165 slovenskih in 19 angleških iger, skupaj 184. Kadarkbii mogo- Podpornih društev .... 84 Klubov JSZ .......... 9 Kulturnih in drugih organizacij .......... 15 Skupaj........108 1934: Podpornih društev ..: Klubom JSZ ........ Kulturnih in drugih organizacij ......... 91 11 18 Skupaj....... .120 Od podpornih društev jih je 1. 1982 pripadalo: SNPJ 82, S9PZ 12; JSKJ 1; JPZS 1; in eno samostojno društvo. Leta 1933: SNPJ 70; SSPZ 10; JSKJ 1; JPZS 1; SDZ 1; samostojno 1. V tekočem letu: SNPJ 75; SSPZ 10; JSKJ 3; JiPZS 1; SDZ 1; samostojno 1. Med temi je 6 angleško po-slujočih društev SNPJ. Kot za slovenska, smo tudi za ta društva preskrbeli in razposlali veliko knjig v angleščini z delavsko vzgojno vsebino. Mnogo se jih je poslužilo tudi angleških iger, deklamacij itd. iz arhiva Prosvetne matice. Kulturne in druge organizacije (poleg podpornih društev in klubov JSZ), ki so zdaj včlanjene v Prosvetni matici so: Soc. pevski zbor "Sava", Chicago, 111. Soc. pevski zbor "Zarja", Cleveland, Ohio. Soc. pevski zbor "Naprej", Milwaukee, Wis. Slov. pevski zbor. "Zvon", Noranda, P. Q., Canada. iPevski zbor "Slavec", Detroit, Mich. Ženski pevski zbor "Planinska roža", Milwaukee, Wis. Dramsko in glasbeno dru- ne smemo s. Moleka, ki nam je dozdaj oskrbel že tri originalna dela ter priredil mnogo drugih. Upa m, da boste sodrugi in somišljeniki delovali v svojih naselbinah, ne samo da te organizacije, ki so zdaj včlanje Frank Juvan. Profesor Pearson brani a new deal » Profesor Alfred J. Pearson iz Iowe, ki je potoval v Rusiji ne v Prosvetni matici, ostane- in v drugih evropskih deželah, jo v nji, pač pa, da pridobimo še mnogo novih, da ta naša delavska kulturna centrala pri- pravi v svojih predavanjih in intervjuvih, da je Sovjetska unija ekonomsko zelo napre- tegne pod svoje okrilje vse, dovala, posebno zadnji dve kar ¿e resnično naprednih or- leti, in da njen "new deal", ganizacij med nami. čimveč društev pristopi v njo, toliko jačja bo in toliko več bo lahko storila v svoji vzvišeni nalogi. Vsem, ki so v naselbinah pomagali v agitaciji za pri-druženje društev in drugih organizacij tej ustanovi, izrekam v imenu prosvetnega odseka iskreno priznanje, v nadi, da ohranite tej ustanovi svojo naklonjenost tudi v bodoče. Charles Pogorelec, tajnik Prosvetne matice. če dobe organizacije tudi že Stvo "Zarja", Los Angeles, spisane vloge, v drugih sluča- j Calif. jih pa morajo skrbeti za pre-; Dramsko društvo "Soča", pise same. Strabane, Pa. Važna konferenca 14. oktobra v Waukeganu V nedeljo 14. oktobra ob 9:30 dopoldne se prične V Slovenskem narodnem domu v Waukeganu konferenca zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice v Illi-noisu in Wisconsinu. Vsi klubi in društva v okrajih Sheboygan, Milwaukee, Waukegan, •Chicago in kolikor trmgrrrr tudi drugje, naj izvolijo zastopnike. Po konferenci popoldne bo v SND velika manifestacijska prireditev z obširnim programom. _ Salem, Ohio Vesti iz Salema;so redke. V tej sporočamo, da priredi klub št 24 v nedeljo 16. sept. piknik, ki se bo vršil na Hetma-npvem vrtu. Udeležite se ga od blizu in daleč. Poročevalec. ki je v marsičem sličen Roose-veltovemu, uspeva. Poudarja, da ima švedska pod vodstvom socialistične stranke "new deal" že desetletja, reguliranje in kontroliranje produkcije in distribucije je povzročilo, da ima švedska danes "pro-speriteto" kakor nobena druga dežela, pravi profesor Pearson. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI 99 NAROČITE SI DNEVNIK "PltOSVETA Stane sa celo leto $6.00, pol leta ¿3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba sa novo druAtvo. Naslov za list 1" za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Av. CHICAGO, ILL. FENCI/S * RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, 111. Tel. Crawford 138^ Pristna in okjin« domača jedila < Cene interne. Pottreiba točna. PREGLED DELA KLUBA ST. 1 JSZ V PRVI POLOVICI LETA 1934 PETER BERNIK, tajnik. Kljub veliko obetajočemu "New dealu" in raznim reformam, s katerimi hočejo rešiti sedanji sistem privatnega izkoriščanja, in katere so in jih še vedno bombastično oglašajo za edini izhod iz krize, se delavstvo v splošnem nahaja v slabšem položaju, kot pred letom dni. Dokaz so spontani izbrphi stavk v vseh industrijskih-panogah, ki so posledica bfezkrajnega izkoriščanja o« nih, ki so še vposleni, vedno naraščajoče cene vsem živ-ljenskim potrebščinam v splošnem, in v^dno naraščajoča brezposelnost. Vsled tega se ni prav nič čuditi, ako nas klub št. 1 JSZ v finančnem oziru v zadnjih šest mesecih ni toliko napredoval, kot bi razni optimisti hoteli in želeli. Toda — finančno poročilo izkazuje — da ni nazadoval. Vsakdo upravičeno želi, da bi se število članov pomnožilo; vsakdo upravičeno smatra, da je že skrajni čas za vsakega delavca in delavko, ki ima količkaj razuma, Bpo-zr.iti, da je njegovo ali njeno mesto v delavski politični stranki, ker od kapitalističnih strank nima ničesar dobrega pričakovati, pa če se tudi ogrinjajo s plaščem raznih socialnih reform. Povsem upravičena je torej sodba, da se delavec rajše zanima za vse drugo kot za svojo in svojih tovarišev usodo. Pričakuje torej nekega "Mojzesa'*, da bi ga odpeljal skozi puščavo krize v deželo, kjer se cedi med in mleko. V začetku leta 1934 je bilo v klubu 110, in ob koncu junija 109 članov; nazadoval je torej za enega člana. Tekom prvih šest mesecev je pristopilo 6 članov, odstopilo pa 7. VeČina teh je odstopila radi nerazumevanja potrebe delavske politične organizacije, ali pa ker so hoteli imeti koristi od stranke najprej sami brez ozira na koristi za splošno delavstvo. Vsi?d tega, ker stranka potrebuje člane, ki so pripravljeni po svoji moči pomagati za splošno izboljšanje delavskega položaja in ne za izboljšanje položaja posameznih, je potrebno, da se vsakemu, ki pristopi, pojasni dobro in na razumljiv način nalog® in cilje socialistične stranke. Marskateri nima niti resne volje postati član stranke in pristopi radi prigovarjanja ali pa kakih drugih nagibov. Izjemne znamke dobiva sedaj 11 Članov, kar je v primeri s šts-vilom kluba zelo malo. Koliko je še mogoče dobiti starejših naseljencev v klub? To je precejšnje vprašanj?. Moje mnenje je, da ne mnogo, četudi ima klub veliko sim-patičarjev, čemur so dokaz njegove" priredbe. Najglavnej-ša naloga kluba je, pridobiti za pristop mladino. Kesna potreba je razširiti med njo socialistično literaturo in razviti najživahnejšo ustmeno in pismeno agitacijo ob vseh mogočih prilikah. To povdarjam ponovno in resno apeliram na vse sodruge, ki imajo zmožnost agitirati ter vpliv med mladino, da naj izkoristijo vsako priložnost. Nekateri porabijo le preveč svojega časa in eneržije v druge svrhe, m?sto da bi agitirali med svojimi tovariši za pristop v klub. Sedanje razmere, v katerih se nahaja delavstvo, dajejo izredno dobro pjriliko pojasniti mladini, da od sedanjega sistema nima pričakovati drugega kot brezposelnost in krizo za krizo Omenil sem že, da klub v zadnjih šest mesecih finančno ni nazadoval.Računi izkazujejo, da znaša prebitek $40.98; t. j., da je klub imel $40.98 več dohodkov kot izdatkov v prvih šestih mesecih tega leta. Z 31. decembrom 1933 je znašal prebitek $535.36, in s 30. junijem $576.34. Glavni vir vseh dohodkov kluba so priredbe. Dasi priredbe sedaj ne prinašajo več toliko prebitka kot prejšnje čase, prebitek tudi zdaj ni tako majhen. Skupini dohodki priredb v prvi po-i lovici leta znašajo $1,384.80, in vsi stroški $929.76; čisti prebitek torej $455.04. — V zadnji polovici leta je klub prispeval podpor v skupni vsoti $65.77, in sicer: Proletarcu $30.39, v agitacijski sklad JSZ $30.38 in Cook County $5. Za naročnino "Majskemu Glasu" in drugim socialističnim listom $48.00. Torej skupno v agitacijske namene v prvi polovici leta $113.77. Z ostalo vso- _«t Za manj kot X4?C na dan lahko lastujete ta 1934 KELVINATOR Ta model V Kelvinator je .posebno namenjen za družine a skromnimi dohodki. Ampak ne mialite, da je to majhen refrige-rator. Je popolne velikosti in popolne jakofiti. Temeljni načrt, izdelava in kakovost je isU kot v modelih z mnogo višjo ceno. Cena tega Kelvinatorja je izredno nizka. Lahko ga lastujete za manj kakor 14 centov na dan po našem ugodnem kupnem načrtu. Pokličite ali obiščite kak Electric Shop za popolne podrobnosti. VpraAaJte alrHr lakkeea pla*ll«eaa aatrta. Malo naplavila, nrroalaark mrar^ii« ■ vaélm ra*a»om mm elektrika. V «vrh» kritju obre*H In àrm-alk ■Iroikov Je «a nakane aa »krake ratuaa aekollka »l*Ja eena. Pogled na novi KELVINATOR vzorca V • Shrambni prostor 4.22 kubičnih čevljev... Povr-iina polic kvadrat^ nih čevljev... Zmrzne v njem 3.4 funtov ledu na-enkrat...Ima dosti priprav novega Kelvinatorja, ki se najdejo samo v dražjih " modelih drugih izdelkov. COMMONWEALTH EP1SQM£^( ELECTRIC SHOP» £«¿1 Downtown - 72 W. Adam* St.-132 So. Dearborn St. ^JJ^j Telephone RANdolph 1200, Locaf 155 to prebitka priredb je kril druge tekoče stroške, kot vzdrževanje pevskega zbora "Sava", najemnino dvorane za seje in vaje, nakup knjig za knjižnico, vožnja delegatov na konvencije ter druga zborovanja itd. V prvi polovici leta je imel klub tri večje priredbe in sicer: Silvestrovo zabavo, slavnost obletnice pariške komune 4. marca (to priredbo so a-ranžirali vsi čikaški klubi v korist Proletarca in JSZ) in spomladanski koncert pevskega zbora "Sava". Pevski zbor "Sava" je imel tudi eno domačo zabavo. Poleg tega je klub aktivno sodeloval s češkimi klubi na jugozapadni strani mesta pri aranžlranju shoda, na katerem sta govorila sodru-ga Norman Thomas in Maks Winter, pri prvomajski proslavi, katero je aranžirala Cook County soc. organizacija, in pikniku v Riverview. Po vsaki redni seji kluba je bilo predavanje ali diskuzija o raznih vprašanjih, na katerih so nastopili sodrugi Joško Oven, Ivan Molek, Frank Zaitz in drugi. Udeležba na prireditvah je bila kljub "mizemim" razmeram zelo dobra. Največja je bila na Silvestrovi zabavi; u-deležilo se je je nad 600 oseb. Zelo lepa udeležba je bila 4. marca na slavnosti obletnice pariške komune, katere se je udeležilo nad 300 oseb. Seje kluba so bile vedno zelo dobro obiskane; vzrok je, ker so vedno po vsaki seji predavanja in diskuzije. Vsled tega je priporočljivo vsem klubom, da skrajšajo svoj običajni dnevni red kolikor mogoče in da se potem vršijo diskuzi-j* o važnih problemih. Že prej sem povdarjal nujnost organiziranja mladine. Kot je važno za obstoj socialistične stranke, da pridobiva mladino, ravno tako je tudi važno za obstoj pevskih zborov, pridobiti mladino. Tega dejstva se je zavedal pevski zbor "Sava", odsek kluba^in meseca maja je bil ustanovljen mladinski pevski naraščaj. Jacob Muha je prevzel poučevanje naraščaja brezplačno, za kar mu gre vse priznanje. Končno se v imenu kluba zahvalim vsem sodrugom in sodružicam za kooperacijo- in pomoč pri raznih priredbah, ker le vsled sodelovanja članstva so bile priredbe uspešne. Na njih je treba delati in tro-¡šiti, da je finančen uspeh mo-goc. Gleut udeležbe je veliko odvisno od sodrugov in sodru-žic, ki prodajajo vstopnice v "predprodaji". Iz seznama v predprodaji prodanih vstopnic je razvidno, da so nekateri sodrugi in sodružice svojo dolžnost izvršili v polni meri. Apeliram na vse, da store isto v jesenski sezoni, t. j., pri prodajanju vstopnic v predprodaji in v agitaciji za naše priredbe. Dalje, da bodo pripravljeni pomagati na priredbi sami kjerkoli bo potreba. Zavedati se je treba dejstva, da je ves prebitek porabljen v agitacij-ske yamene za razširjenje socialistične misli med delavstvo. Nihče posameznih članov nima koristi od priredb, ampak delavstvo v splošnem. Zavedati se je treba, da vsi delamo za skupnost, za vse delavstvo, ker le v tem je njegova rešitev. časi so resni kot še niso bili nikdar. Ni več daleč, ko bo delavstvo tudi v tej deželi ime-lo odločati, ali naj deli usodo s sodrugi v Italiji, Nemčiji, Avstriji in drugih fašističnih deželah, ali naj obdrži do sedaj z velikimi žrtvami pridobljene pravice in svobod^čine. Delavci, apeliram na vas, razmišljajte o tem resno, in uvideli boste, da je vaše mesto v socialistični stranki, ako hočete, da bodo vaši otroci svobodni. Na delo za socializem, edini izhod iz kaosa, v katerega je pripravil kapitalizem vse človeštvo 1 boj delavcev tekstilne industrije i £a|t0 se v Zed. državah razvija fašizem Vrednost tekstilna industrija v taj deceli ja canjana nad milijardo dolarjev. Njani lastniki so si rasdelili še ogromne profile, ki snašajo stotine milijonov dolarjev. ''Bili so ispreiani ia snoja in krvi tlačanov v tekstilnih tovarnah", je dejal J. F. Gorman, predsednik stavkovnega edbora unije tekstilnih delavcev. Tekstilna industrija zaposluje vsega skupaj direktno okrog 900,000 delavcev, izmed teh 800,000 v predilnicah bombaša. — Na vrhu na levi je Harry L. Hopkins, šef federalne pomožne akcije, ki je dejal, da bodo stavkarji delešni vladnega reliefa, dokler delavski odbor NRA na isjavi, da je stavka neupravičena. Na desni na vrhu je George A. Sloan, načelnik Cotton Textile instituta, ki je zastopnik tovarnarjev. Izjavil je, da se pogoji unije d«levcev tekstilne industrije za kompanije nesprejemljivi. Obenem je predsednika Roosevelta "posvaril", da je njegova administracija napram delavcem prepopustljiva, četudi ji je jasno, da s stavkami "krtijo sakone In kvarijo pot v prosperiteto". Na levi spodaj je vladni posredovalec Lloyd Garrison in spodaj na desni Francis J. Gorman, predsednik strokovnega odbora tekstilnih delavcev. IM Rmwlwiy MIS Mltwauk*« At*. «Sil Irrte« Park SN.!. 43*1 V- Ma4l.no St." 4SI« So. A .klan«I Am. HM» So. State Si. SM V. MH St. SSM K. «3*4 St. IUI* So. Mw-kigaa Am FEDERALNI KUPONI . Z .NAROČILI. Glas z antracita Nanticoke, Pa. — Dokaj časa je poteklo ne da bi se kaj oglasil v tem listu. Morda kdo čitateljev misli, da sem se izneveril ali kaj. Temu ni tako. Proletarec mi je še vedno naj-priljubljenejši list v tej deželi, le žal, ker ni dnevnik. Niti koraka mi ni žal, ki sem ga kdaj storil v agitaciji za Proletarca, in ne žrtev. Provizije od naročnin nisem jemal, razen od ene 1. 1931. To mi lahko potrdi tudi upravnik. Glavna vzroka, da se ne o-glašam več toliko, sta eden to, da o aktivnostih na našem polju ni česa poročati, in drugi je moje zdravstVeno stanje. Okreval še nisem docela in prestal sem mnogo. Kar se tiče Slovencev na antracitu» ki so večinoma premo-garji, od Nanticoka do Forest Cityja, zgolj dremljemo, vsaj kar se socialističnega gibanja tiče. Forest City je tod največja naša naselbina, ali tudi ta Ie bolj životari. Delavske razmere so piška-ve. Zaposleni delajo povprečno kake tri dni na dva tedna. In ti reveži naj s takimi dohodki žive kakor najboljše znajo. Brezbrižnost ljudstva je temeljni vzrok . neznosnih razmer, radi katerih trpe tudi tisti, ki se jih zavedajo. Vsled nevednosti in hlapčevstva drugih morajo tudi oni trpeti posledice, čeprav se že leta in leta bore za odpravo sistema, ki povzroča krize. To trpljenje je za zavedne delavce toliko težje, ker vedo, da je nepotrebno, medtem ko ga neved-neži, ki tvorijo maso, voljno prenašajo. "Tako je bilo in bo," pravijo. Udanosti v trpljenju in pokorščine so jih učili že v starem kraju, z leče in v šoli. Waukegan, III. — Caliior- nia ni edina država, v kateri se Ameriška legija trudi spremeniti brezposelne in druge delavce v "lojalne" goste te bogate republike?. Legija ima povsod oporo trustov ter trgovskih komor. Resolucija, ki je bila predložena Legiji v VVauke-ganu, med drugim določa, da naj se občino povabi ponovno in svečano obljubiti, da bo verna in zvesta Bogu, konstituciji in zastavi. < To ni vse. Resolucija, ki je bila «oglasno sprejeta, dalje določa, da naj stanovalci razobesijo ameriško zastavo skozi 30 dni, posebno pa naj vihra prominentno razobešena na vseh javnih mestnih, okrajnih in zveznih uradih ter cerkvah. Legija ima takozvan "odbor za amerikanizacijo", čigar čla- ni sq dobili nalog o obiskati organizacije ter vplivne posameznike ter jim predložiti v odobritev svoj amerikanizacij. ski program, ki je naperjen predvsem "proti naraščajočemu komunizmu". Legija je ob enem naznanila, da bodo vsa imena tistih, ki bodo indorsi-rali njen program, objavljena, kar ob enem pomeni, da bodo v "novicah" imenovani tudi taki, ki bi morda odklonili o-dobritev. Na te bo legijina propaganda pripopala pečat komunizma, četudi niso komunisti. Kajti pravilo patriotov fašistične baže je, da kdor ni z njimi, je zoper Ameriko, proti ustavi in "komunist". Izgleda, da bodo delavci svojo brezbrižnost drago plačali, razen ako se vsaj zdaj požurijo in se organizirajo. Poročevalec. delavko v tem poslu vse potrebno znanje. Govori slovensko in angleško. Kot 10-letna deklica je prišla v Ameriko in se po parletnem šolanju podala na delo v tobačno tovarno in potem v predilnice. Organizatorja sta Edward Zupan in Chas. Pečarič. Citai sem članek Antona Gardna v Proletarcu o razvoju v unijah premogarjev z ozi-rom na Progressive Miners' unijo v Illinoisu. Z njegovimi Ali ste se že odločili, kam pojdete v nedeljo 16. septembra? Chicago, III. — Ker ste že brali, da bo 16.. septembra piknik pri Stežinarju, ste se gotovo tudi odločili, da ne boste šli nikamor drugam. Na ta dan bo piknik čitateljev in drugih prijateljev Proletarca, kot se je vršil sedaj že dve leti. Aranžirajo ga klubi št. 1, 16, 20 in 224, torej vsi čikaški klubi se povračamo nazaj v ilobo barbarizma. ~ Vse kaj drugega je izobrazba. Ko bodo delavske množice toliko izobražene, da zapo-padejo vzrok krivicam, ki se jim gode, pa se začne preobrat brez splošnega mesarenja, v katerem bi poginilo v taki deželi kakor je ta morda stotiso-Če ljudi. Vlade trošijo milijone jn milijarde za orožje, medtem pa so otroci v proletarskih nižinah podhranjeni, in to celo v najbogatejši deželi na «vetu! Krivi pa so delavci sami, ker dopuščajo vlado izkoriščevalcem. Zdaj, ko so se začeli delavci polagoma dvigati, nam preti opasnost fašizma. Kapitalizem se odeva s plaščem patriotizma in vpije zoper nas. Delavci, bliža se čas težke preizkušnje. Organizirajte se čimprej, kajti ako boste odlašali, bo prepozno, in doleti vas isto kakor delavce v Nemčiji in Italiji. Gorje nam vsem, ko zmaga nasilnost ameriškega fašizma. Med neveselimi sporočam tudi vzradostujočo vest, da deluje v teh krajih že dlje časa 19-letni Paul K. Walk iz Al-lentowna, organizator soc. mladinske lige. Obdržuje shode na ulicah, govori na sestankih in agitira v osebnih po-menkih. Tako energičnega mladeniča v delavskem gibanju še nisem videl. V Hanove-ru je bil ustanovljen mladinski klub, kljub nasprotovanju, kajti celo mnogi starši ji branijo pristopiti v delavsko gibanje, češ, kaj se bi izpostavljali nevarnosti! Toda te ovire se ne bomo strašili. Omenjenemu organizatorju sem pomagal kolikor je bilo v moji moči. Nedavno je na njegov apel pristopilo v socialistični klub v E. Wilkes Barre 29 Kar zavednega delavca naj-'članov. Bil sem navzoč in tudi izvajanji soglašam, razen kjer JSZ piše p organizaciji rudarjev na antracitu. Stara unija je tu le na papirju, v bistvu pa je igračka kompanije. Kdor ima skušnje pri delu v teh krajih, ve, da je izkoriščanje neznosno in priganjaštva nisem se nikjer videl toliko kakor tukaj. Ljudje pa se boje še za ta bori "job", kajti če ga izgube, kje naj iščejo drugega? John Lewisovo mastno v UMW črtim od J. 1922 ko ščurka v juhi. Ko to pišem, se vrše priprave za ogromno parado nove unije in njenega masnega zborovanja v mestnem parku Kir-by v Wilkes Barre na Labor Day. V koliko bo prireditev uspela, danes še ne morem reči. Odvisno je od mase in vodstva. Slednje v svoji taktiki patriotično in zato jaz nimam upanja vanj, dasi sem član nove unije. Klub št. 33 JSZ in druš. 447 SNPJ sta me izvolila, da ju zastopam na X. rednem zboru v Clevelandu. Veseli me, sniti se z ljudmi iz vseh krajev, ki imajo enake cilje in nade. Namen imam, da se po zboru podam proti Little Fallsu, N. Y., če mi bo zdravje pustilo. Tudi zdravnik mi svetuje ven iz tega težkega zraka. O kakem razdoru med desnim in levim krilom v našem gibanj u ne sme biti govora. Mlajši element je za ekstrem-nejšo taktiko in v tem je njegova bodočnost. To omenjam zaradi pokreta v Penni. Kaj več po končanem zboru. Henrik Pečarič. Prosvetna matica je ustanova aa vsa napredna društva. Ali je vaše včlanjeno v nji? bolj boli, je ignoranca tako-zvane mase. Nevednost delavskega ljudstva je najjača podpornica kapitalizma. S temi ugotovitvami ne kritiziram koga izmed posameznikov, ampak maso v splošnem. človek se čudi, kako je mo-moče, da delavec ne spozna krivic ter vzrokov, radi katerih nastajajo. Celo živina ima več razsodnosti v tem oziru, kajti kar jo enkrat prevari, je ne bo drugič. Marsikdo sicer rad priznava, da živimo v pasjih razmerah, pa meni, da jih more odpraviti edino le sila. Seveda delavska sila. Ne trdim, da sila v boju proti siti ni potrebna. Ampak govoričenje o nasilnosti pospešuje nasilnost. Z na-glasanjem fizične sile v bojih Rojakom v Johnstownu Johnstown, Pa. — Naše občinstvo v Johnstownu in ofcoli-Tu je dne Tr avg. govoril I SVih naselbinah je vabljeno, uličnem shodu. Poslušalo da se udeleži piknika, ki ga priredi klub št. 5 JSZ v nedeljo 9. septembra v city parku v Highlandu. jaz spregovoril' nekaj besed. Mladi s. Paul K. Walk obeta postati št* važen bojevnik v naši stranki, samo ako se ne bo utrudil! Kjerkoli govori, mu morajo^rpritrjevati stari in mlatit na ga je okrog 300 ljudi. Tukajšnja mladina pripada nejveč priseljencem. Veliko jo je pod vplivom duhovščine. Ali med njo so tudi fantje in dekleta, ki so dostopni socialističnim naukom in bi bili pripravljeni delovati zanjo, samo ako jih organiziramo in jim potem damo iz vrst starejših potrebno moralno oporo in nasvete. Tajnica YI*8L (mladinske socialistične lige) v t?m kraju je Elizabeth Kitt. V pokretu je n9vinka, toda ima za cjobro Poziv članom JSZ na sejo v Barbertom Kenmore, O. — Sodrugi in sodružice, udeležite se gotovo seje kluba št. 232 JSZ, ki se bo vršila v petek 7. sept., ob 7. zvečer v dvorani društva Domovina v Barbertonu. Max Kotnik. Da ne bo manjkalo raznovrstne zabave in okrepčil« vsake sorte, to menda ni potrebno posebej povdarjati, ker na piknikih, ki jih aranžirajo navedeni klubi, je vedno vsega dovolj. John Kočevarjev orkester bo izvajal iz svojih instrumentov razne poskočne polke in lahne valčke, in tudi kak drug plesni komad, da bodo ja lahko vsi plesali! Za balinca-nje je na razpolago izredno lep prostor. Ker je to zaključna veselica v prosti naravi, ne bo potreba nikomur plačati . kake vstopnine; torej bo vsakdo lahko mirno šel v vrt, ne da bi ga kdo čakal in vprašal za vstopnico. Na veselični prostor bosta vozila dva truka, eden zjutraj in drugi okrog pol dveh popoldne. Poleg tega vozijo tudi avtobusi redno mimo Steži-narja. Ako se še niste odločili, kam bi šli 16. septembra, se torej odločite sedaj. Žal vam ne bo, ako se boste udeležili tega piknika. Jesenski dnevi, posebno še septembra, so naj-krasnejši dnevi v celem letu: vročina je že vzela slovo in mraz tudi še ni prišel, dočim so komarji že odšli spat. Odbor. Piknik kluba JSZ 9 septembra v Waukeganu Waukegan, 111. — Klub št. 45 JSZ priredi svoj običajni izlet v nedeljo 9. sept. na isti prostor kot lansko leto. Vabljeni ste vsi, da se ga udeležite. Kooperativna zveza je odprla novo podružno trgovino, kar dokazuje, (Ja zadrdga napreduje. Frank Brence, ki je bil izvoljen za delegata Čitalnice SND na X. redni zbor J. S. Z. in Prosvetne mat,ice, je bil vsled t§ga v zadrugi zadržan pri svojem delu in se zbora ni mogel udeležiti. Poročevalec. John Metelko 0. D. Preiščemo oči in določimo ocals 6417 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 183B N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. .', ¿j v OTOBAUER: (Prevaja T«ip«.) RAZISKAV AN JE V MORSKIH GLOBINAH VSTAJA A VSTRIJSKIH DELA VCEV NJENI VZROKI IN POSLEDICE ( To je konec Bauerjeve raz-prave pod naslovom "V*taja av»trij»kih «o. I sehluss" vodi brezdvomno V ci«V»tt>v"- l*dana je bila v brofcuri meseca februarja 1934 na čeAk^m (vi „vrnnxVn vninn Bratislavi) in potem prevedena is nemščine v vse jezike detel, kjer wbjtoji I ^ vojiiu. deltvrko gibanje. Dollfuss pa ubere lahko še Avstrijski kancler Dollfus», o katerem piše Bauer v tej rarpruvi, je dru&o pot: pot k F«bsburŽa-bil od nacijev ubit dne 25. julija. Zasedli so, preoblečeni v Dollfussove ia- nom. Obnovitev avsiro-ogrske iiste, njegovo palačo in proglasili nacijsko vlado. Nečrt se jim je ponesro- ' k • ¡41 ,w , ., , . čil. rasen da so.se znebili Dollfussa. Njega je nasledil na kancler*™ me- | W°narhlje pod Habsburškim rtu Kurt Čehu sehn: ti*, ki je iatot&ko Dolit k bivi« krtt»neko-»o«ialite *trun- ŽCfclom je pravi Feyev namen, ke. kakor je bil Dollfus», toda po mišljenj« celo bolj konservativen in mo- namen aristokratov in genera-narhist, kakor pa je bil umorjeni kancler; Mussoliniju in papežu je enako |ov> fcj vodijo heim Wehr* ta udlnjan. ! .. . , ' Dasi "je Otto Bauer tu objavljeno razpravo v prevodu Talpe dokončal re8t«v™eija Utegne biti zad-ie 19. februarja t. 1., so vsi poznejši dogu<*ki, ki so se vrstili v Evropi nJe Zatočišče diktature. Mo-i veliko brzino, pokazali pravilnost njegovih tolmačenj in domnevanj. Otto raIi »o poraziti socialno demo-Baucr slovi za enega največjih mislecev v med na rod'f m socialističnem I kraeiio du so Drinravili n«ssr. gibanju. Ima tudi sloves izbornega teoretika v pojmovanju marksizma »n ekonomskega razvoja. — Ured. ju pot na dvor. čim zavlada v Avstriji in Ogrski zopet Habs-rožujejo. Fašistovska diktatu- burfhn, potem se da diktatura ra se še prav lahko konča - z v Avstriji obdržati z ogrskimi medsebojnim bojem med sa- bajoneti. Ogrski pa bodo za to mimkfašisti. . obljubili, da bodo sinovi av- Razpad avstrofašist ovske strijskih delavcev, kmetov in fronte v dve medsebojno se meščanov s svojo krvjo ogr- nastati organizacTja "trdno * po" boreči skupini nam ute*ne skemu kralju zo^et osvojili vezanih skupin, ki bodo mora-1 prav kmalu P°nudit» prilož-i Slovaško in Hrvatsko, le biti sposobne, da bodo zna-1!10*1' t,a ta boj lzkori8timo' Utopija? Nikakor. I>rvo (Nadaljevanje). Kar danes potrebujemo v Avstriji in kar je treba organizirati, ni seveda več ogromna organizacija množic s sto-tisoči člani. Pač pa bo morala le prosvetliti množice v obratih in med brezposelnimi, nanje vplivati in jih voditi v nove borbe. Najprej bo treba preprečiti, da ne pride delavstvo pod tuje vplive. Ni se nam bati, da bi mogla gospoda Dollfuss in Fey pridobiti delavce zase. Delavstvo je že pred 12. februarjem sovražilo gospode, ki so uničili naše pravice do svobode in odpravili naše socialne pridobitve. In delavstvo šele sedaj prav sovraži morilce žen in otrok, ki so namerili težke topove na občinske hiše* Mnogo večja pa je nevarnost, Dollfussovo delo, ko je premagal dHavce, je bilo, da se je zgovoril za sestanek z Musso bomo na to le pripravljeni. Toda četudi avstmfašistov-ska fronta ne bo razpadla, četudi bo gospod Dollfuss še na- linijem in Gfimb(,som. . Itali-dalje zvesto izpolnjeval pove- jansko-avstrijsko-ogrska zve-lja gospoda Feya in se bodo za je na potu. Monarhisti upa-krščansko-socialni kmetje in; jo, da bo poročil Mussolini malomeščani ubogljivo ukloni- hčerko italijanskega kralja z li aristokratom in generalom, Otonom Habsburškim in da bo ki poveljujejo heimvvehru, ima pomagal obnoviti Avstro-ogr-vendar avstrofašizem še prav sko Habsburško monarhijo, nevarnega nasprotnika. Sovra- Mislijo, da se Francija temu štvo množic, ki ga je ustvarila ne ho upirala, samo da bi za krvava zadušitev vstaje, bo zmeraj Avstrijo odcepila od ojačila nacionalni socializem. Nemčije. Menijo, da bosta tu-Prepoved naše stranke, pred- di čehoslovaška in Jugoslavi-vsem pa naših mladinskih or- ja priznali restavracijo, če jo ______________ganizacij, je podrla jezove, ki Italija hoče in če je Francija da bi se ne zanesel med delav-'80 zavirali rJav'o poplavo, ne bo hotela preprečiti. Toda stvo nacionalni socializem. 2e | Lahko se še Zif0ili'da bodo da" Iz dnevom restavracije se bo- našnji zmagovalci pred nacio- do začele na Slovaškem in Hr- ob koncu boja so rekli nekateri dunajski delavci: "Sedaj nam ne preostane nič drugega, kakor da se skupno z na-ciji borimo proti Dollfussu." Marsikateri delavec si danes misli: "če nam naciji obljubijo, da bodo obesili Dollfussa in Feya, potem gremo z njimi!" V tem pa je resna nevarnost. Naša prva naloga je, *da se proti njej borimo. Ne pozabimo, kaj je Hitler napravil v Nemčiji! Smrtni sovražnik nemških delavcev je nalnim socializmom iskali pomoč in rešitev še pri — premagancih. Kako naj s* Dolltuss reši iz tega položaja? Lahko se pogodi s Hitlerjem. Ali pa bo iskal izhoda v restavraciji Habsburžanov. Dollfuss se je še pred kratkim skušal pogoditi s Hitlerjem. Prav mogoče je, da bo vatskem spletke. Prav tako kakor "anschluss" pomenja tudi restavracija Habsburžanov vojno. Poraz avstrijske socialne demokracije je odprl oba pota: pot k Hitlerju in pot k Habsburžanom. Toda oba vodita v vojno. Evropa bo že spoznala, kolikšna garancija miru je bila z avstrijsko so- koj zakričali, da jih je treba | Klub brezposelnih deportirati. Hčerke ameriške j ch; ,j,. _ Seja našega revolucije bi v »vati jezi in v kluba brezpoBe|n|h se vrM v protest proti rdečkarjem ves četrU?k 6 iept. 0b 8. zvečer v Ice Cream pojedle. | dvorani SNPJ> ImeH bomo tu- Tuka^ smo dobili za delav- d T dobrega govornika. Pridite •ki praznik delavski list, ki bo j VBj jn privedite prijatelje ter tedensko izhajal in ako bo mo- znance. Po seji bo prosta za-goče, postane pozneje na vsak bava> — j# Oblak, način dnevnik. Ustanovile so i ----.— ■ .. ■ ga delavske unije in tukajšnje zadruge. Ustanovljen je na zadružni podlagi. Delnice se prodajajo po $1 vsaka in več kot pet delnic ne sme imeti noben posameznik. Naročnina je $2 za celo leto. Vabilo v So. Chicago So. Chicago, III. — V pro- šlem Proletarcu je bilo v daljšem dopisu poročano o pripravah za piknik kluba št. 224 JSZ, ki se bo vršil v nedeljo .. ,8. sept. na 114 Ave. D. Točni Potrebni smo delavskega H-|podatki so bili v omenjenem dopisu. Nedavno ie je »pustil William Beebe v ra*iskovanju morskih globin pri Bermudi 3,028 čevljev globoko v morje. Njegova gondola, na levi na tej »liki , je isdelana tako močno, da lahko odvrača ogromni pritisk vode v tolikšni globočin». Na sliki na desni je skica Beebejevega potopa v morje, kjer je študiral živalstvo in fcdrugo vegitiranje v taki globini. mom, ali se bo skušala rešiti nanje pripravljeni, s sporazumom s Hitlerjem ali Dan plačila, dan revanse, pa z restavracijo Habsburža- dan zmage bo pričel. nov — njeni dnevi so šteti. 30 Na dan zmage pa se bodo odstotkov ljudstva ne more avstrijski delavci z vihrajoči- zmeraj vladati nad 70-timi od- mi rdečimi zastavami napotili stotki, vas ne more vladati ve- k grobovom padlih in sojenih, likemu mestu in ne klerikali- spominjajoč se z neminljivo zem nad dve tretjini nekleri- hvaležnostjo junakov avstrij- kalnega ljudstva. j skega osvobodilnega boja. Priložnosti, ki jih bomo la-| V Bratislavi, 19. februarja h ko izrabili, bodo prišle. Tre- 1934. ba je pa poskrbeti, da bomo (Konec.) sta, da bo odbijal napade na dilavske organizacije, da bo poročal o delavskem gibanju po Ameriki in da bo učil delavce razredne zavednosti. Samo ako bo to tudi delal! Drugače je boljše, da sploh ne izide. V \Vaukeganu in No. Chicagu imamo en dnevnik in tri tednike. ' Vsi trije izhajajo v korist privatnih lastnikov, ki jih izdajajo. Oglasov je v njih več kakor drugega čtiva. Pravzaprav je samo na prvi strani nekaj lokalnih novic. Lokalna postojanka Ameriške legije je sklenila, da bo polovila vse rdečkarje in jih deportirala. Hčerke ameriške revolucije jim bodo pomagale. To je novica za naše lokalne iiate. Občinstvo tu, na Pullmanu in v Chicagu v splošnem vabimo, da se tega izleta udeleži. PltlltEDBE KLUBOV Js K« /s V sledečem seznamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organisa-c i j in Socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočite. SEPTEMBER. SO. CHICAGO,. ILL. — Piknik kluba it. 224 v nedeljo 9. septembra na 114 Avenue D. VVAUKEGAN, ILL. — Piknik kluba št. 45 JSZ v nedeljo 9. sept. JOHNSTOWN. PA. — Piknik klu- Ali pa: Mrs, Brown jejba št. 5 JSZ v nedeljo 9. septembra SKRB 'BLAGE' KOMPANIJEZA DOBROBIT PREBIVALSTVA Šla na svetovno razstavo v v City Parku, Highland. Chicago, jutri se bo pa nazaj vrnila. Miss Jensonovi so je izgubil njen ljubljeni pugelj-ček. Za kraljico lepotic je bila izbrana naša dobro poznana od prominentnih staršev prominentna hčerka, itd. CHICAGO. — Piknik čitateljev Proletarca v nedeljo 16. septembra pri Stešinarju v Willow Springsu. SALEM. O. — Piknik kluba it. 24 JSZ v nedeljo 16. sept. na Het-manovih prostorih. OKTOBER. WAUKEGAN, ILL. — V nedelje veliki bojevnik za neodvisnost i cialno demokracijo uničena. Avstrije jutri zopet stopil na .to pot. Toda vsaka črnorjava tudi naš smrtni sovražnik: De- koalicija v Avstriji pa najsi lavstva ne sme Še tako sveta, še tako pravična jeza do ma-. lih tiranov v naši deželi zapeljati, da bi pomagalo okrvavljenemu velikemu despotu tretjega carstva do vlade nad Avstrijo. Treba je napraviti vse, da se prepreči razširjenje nemškega nacionalnega socializma med avstrijskim delavstvom.* Toda razen te najbližje naloge bo morala socialna demokracija v Avstriji izpolniti v bližnjem času še velike zgodovinske naloge. Diktatura Dollfussa in Feya ne bo dolgo trajala. Hitler se je lahko opiral na povezano vojaško organizacijo SA in SS oddelkov, Mussolini na črne srajce* Avstrijski fašizem nima tako močne fašistovske organizacije. Zato pa ima- — Domovinsko fronto. Toda v njej niso ne ljudje, kakor v SA, niti ni v njej črnosrajčni-kov. Domovinska fronta je godlja judovskih buržujev, ki se boje Hitlerjevega antisemitizma, monarhističnih aristo-kratov, klerikalnih malome-ščanov, heimwehrovcev, ki se dnevno upirajo Dollfussu, skušajoč iz njega čim ve£ izsiliti, pristašev ostmarkisehe sturm-scharen, ki so bile organizirane proti heimwehru, končno velikega dela revčkov, ki so napol naciji, napol socialni demokrati, ki nosijo rdeči-belo-rdeči znak samo zato, da ne izgube dela ali da bi dobili delo. Taka izmaličenost, ki nima v sebi nikakega ognja, pač ne more biti opora trajnejši faši-stovski diktaturi. Med krsčansko - socialnimi kmeti in malomeščani na eni in aristokrati, ki poveljujejo bo še tako zakrita, bi pomenila samo prvi korak k "izenačenju", k izpremembi Avstrije v drugi Gdinsk,»pomenila bi pravi "anschluss". In "an- Toda če bo protirevolucija vodila v vojno, bo vojna vodila v revolucijo. Ali se bo diktatura izjalovila radi razrednih nasprotstev v lastnem taboru ali .pa radi nasprotstva med avstrofašiz-mom in nacionalnim fašiz- Volilci v Waukeganu nočejo svoje elektrarne. — Nov unijski list. — Kampanja v No. Chicagu ie poročilo, ki izkazuje, da To je paradoksa, pravimo,! naprej ravnota!:šm, io it» | brezposelnost skozi prošleme- doksa kar vam bom iaz povedal. Zgodilo se je najprej v VVaukoganu in potem še v so- No. Chicagu se ie, in se še go-sednem mestu No. Chicagu. i vori o mestni elektrarni. Od Mestna vlada je dala 17. apri- začetka, to je prošle spomla-la t. 1. na referendum, da biidi, je bil skoro ves mestni svet volilci dovolili $6,000 za pri- z županom vred zato, da se prave in za pregled, koliko bi elektrarna zgradi, samo ako sec. avcev nezaposlenih. • Tudi v sosednjem mestu Kohlerjeva trdovratnost. — Stavkarji v Kohlerjevi tovarni v Sheboy?anu imajo opra-| viti z delodajalcem, ' ki je okrajno sebičen, samoljube.n stalo in kakšne koristi bi mesto imelo, ako bi si zgradilo svojo elektrarno. Volilci so od-glasovali, da nočejo svoje Upton Sinclair v boju za governerski stol •—=» — (Nadaljevanje s 1. strani.) čezdalje manj odjemalcev, medtem ko so bile v inozemstvu bolj in bolj upoštevane ter prevajane v vse kulturne jezike. V teh okolščinah se je odločil napraviti novo potezo predvsem v svoj prid, ki se mu je sijajno posrečila. Dobil je dne 28. avgusta nominacijo za governerskega kandidata demokratske stranke in spravil s tem v veliko zadrego ne samo ortodoksne demokrate, katerim je kapitalizem največja in edina svetinja, ampak tudi pristaše "new deala" z Rooseveltom vred. .časopisje, ki je Uptona potiskalo v pozabljenje, je po primarnih volitvah 28. avgusta začelo mahoma poročati o njemu — ne v noticah, nego v dolgoveznih člankih z večkolonskimi naslovi. Omenjali so knjige, ki jih je spisal — in to je glavni uspeh Sinclairjeve kampanje, kajti tisoče in tisoče njegovih ; Service Co. knjig je vsled te romantične epizode "socialista", "ateista" in Saj je Public Service Co. boljŠevika naAlo pot iz zaprašenih zalog med ljudstvo, j oglašala v lokalnem časopisu, kar na celih straneh, in blufa-la ljudi, ČeS, kakšna neumnost je, da hočejo svojo elektrarno! dobe posojilo od vladne kor-poracije. Zdaj, ko jim je kor-poracija obljubila denar, ki so prosili zanj, je pa mestni svet elektrarne! Kako se je to zgo- odglasoval z večino 6 proti 4, dilo, da so glasovali sami pro-!da ne mara denarja in da ne ti sebi? Well, vzame mi precej časa,, predno kaj razložim, ampak boste toliko bolj na jasnem. Torej: 1. Premalo ali skoro nič agitacije za elektrarno. 2. Velikanska ljudska nemarnost, zato ker pusti, da drugi mislijo zanj. 3. Velika in draga propaganda proti mestni elektrarni od strani Public Da-li bo Sinclair meseca novembra izvoljen ali ne, je danes težko prerokovati. Četudi danes navidezno izgleda vse njegovi zmagi vprilog, je treba računati z dejstvom, da so kapitalistični interesi obeh strank proti njemu. Sinclair se je v Ca- Da so preveliki stroški. Zra- Iiforniji polastil le demokratske nominacije, ne pa demokratske stranke!4 Ako bo kljub temu izvoljen, meni Norman Thomas, bo to tragedija zanj, kajti njegov EPTC se bo sesul v nič. Noben go-verner, navezan na demokratsko stranko, nima moči "odpraviti bede v Californiji" ali v katerikoli drugi državi. Za socialni preobrat je treba več kakor ene osebe. Za iztrebljenje kapi-tf listiČnega zla se mora zavzeti ljudstvo, združeno v stranki, ki je za ODPRAVO kapitalizma. Upton Sinclair je dobil v Californiji governersko nominacijo, ker je ljudstvo nezadovoljno. Ni pa se s tem izreklo, kaj hoče, nego le, kaj noče. To je napačen, neefektiven način protestiranja, kakor se je že izkazalo, da je bil protest proti bivšemu predsedniku Hoovru 1. 1932 napačno izražen. Kljub tem čunala je natančno, koliko bodo morali plačevati več davka in da ne bodo imeli takšne postrežbe, kakor jo imajo sedaj. Njeni agentje so pisali in govorili, da $6,000 je preveč stroškov za planiranje, da se bo preveč ljridskti^a denarja vrglo proč, ker, tudi ako elek« trarno izplanirajo, vendar ni še gotovo, ali se bo potem izplačevala itd. Na volilni dan je vse svoje delavce instruirala Za delavce je važno, da i ^zV podpirajo svoj tisk, agitirajo \ccntinu ¡n nunou„. zanj in da so naročniki svojih waukegan, ILL. — v nedelje listov. - Martin Judnič. 14. oktobra velika prireditev pod pokroviteljstvom konference JSZ V ! Slov. nar. domu. CHICAGO. ILL.—Dramska pred-stava kluba it. 1 v nedeljo 21. ok-| tobra v dvorani ČSPS. NOVEMBER. CLEVELAND. O. — Zbor "Dela-j vec", odsek kluba it. 2S, uprizori v nedeljo 4. nov. v Slov. deL domu (Collinwood) opereto "Na kmetiji in v kajiici". CHICAGU, ILL. — Koncert soe. pevskega «bora "Sava" v nedelj« 25. novembra v dvorani CSPS. • -j DECEMBER. CHICAGO. — Silvestrova zabava kluba it. 1 v pondeljek 31. decembra v dvorani SNPJ. Druge prireditve kluba it. 1 ▼ Chicagu: v nedeljo 3. feb. 1935 dramska predstava v dvorani ČSPS; Z DELAVSKEGA SVETA (Nadaljevanje s 1. strani.) ako je nekaj neverjetno a ven-Ua kilovatno i»-o ie posebej 50 Jece stalno narašča, Meseca dar resnično. Tudi to je para- centov za "m!der" vsak me- j julija je bilo 10,772,000 de va" v dvorani SNPJ. Uli M bodo gradili elektrarne. čud vseh čudežev je to, zakaj je mestni svet odklonil denar; saj je vendar prej glasoval ali prosil za posojilo mar ne? In ako je bila takrat večina, kako in kaj jih je premotilo, da so glasovali zdaj proti? Nas, ki vemo, kako so jim da\koplačevalci pri srcu, nam s to potegavščino ne bodo zmešali glav, češ, da je mesto že zdaj preveč zadolženo., - Verjetno pa je, da je Public Service Co. imela vpliv nanje. ¡n trdovraten. Nikakor se nejv ncdeljo 10. marca varijetni sp©- more Sprijazniti Z idejo, da SO red v dvorani SNPJ; v nedeljo 21. tudi delavci ljudje s pravica- *plion"rt ?ftborm "s mi. Njihove pogoje odklanja in na preiskavi ter zaslisava-nju, ki se je vršilo prošli teden, se je upiral vsaki poravnavi. On zahteva, da so mu delavci pokorni sužnji — drugih pravic jim ne priznava. A tudi Kohler bo moral spoznati, da je doba fevdalizma I ■ prešla. »S Stavka v Spokanu. — V me-1 ■ stu Spokane, Wash., so dne 27. j avgusta zastavkali delavci u-' lične železnice in avtobusov. Zahtevajo večje plače in boljše delovne razmere. Izgredi v Niagara Fallsu. Tu je 28. avg. demonstri BARETINCIC & SON Tel 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. « ralo okrog 3,000 ljudi, ker je oblast s pomočjo "patriotov" Manjšina zdaj hodi okoli in j sHu»ala razbiti protestni shod nabira podpise, da bo prišlo j l D. Shod je bil sklican v to vprašanje na referendum, obrambo črnca Alphonso Da-Podpisov bodo nedvomno vjsa ki je obtožen posilstva dobili dovolj. Potem je pa na- j^D smatra, da je obdolžitev loga manjšine, da agitira, da neutemeljena. Črnec je bil sklicuje shode in tolmači ljud- aretiran. stvu kakšne koristi bo imelo x. redni zbor JSZ je poseb-od elektrarne. Ako ni denarja no v našem delavskem giba- za sklicevanje shodov v dvoranah, naj se vrše na uličnih vogalih. Danes na tem koncu mesta, jutri na .drugem, ali na Več krajih isti dan. Public Service Co. bo prav gotovo potrošila tisočake, samo da bo zma ........ 'irrTr'ïïH'IBlimiilMM'HTfli Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 za tri mesece. Naslovi 540 W. Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. Hm!UBlBIHS!iliim.ilill«l!lllliniltl« ................... nju vsekakor važen dogodek. Opisan je deloma v tej Številki in še več poročil bo v naslednjih izdajah. Naročajte knjige is Prole- ter jih poslala od hiše do hiše' gala. Odkar se ta boj vrši, je tarceve knjigarne, in tudi na ulici so volilce po-(šla s'ceno dol in tudi druge u- . Oportuni«—-, heimwehru, na drugi strani sindair? bo mord Drug proti drugemu se obo- T ((»kor kažejo dogodki zatnjih mesecev, je Bauerjev strah avWijsko delavstvo Je ostalo **»>■ zvesto.—Opomba prevajalca. neučinkovitim protestom pa reakcija brunda kakor da se svet podira in vpije da pomeni Upton Sincair nič drugega kakor učevali kako naj glasujejo. In godnosti daje, samo na boi med "amerikanizmom" in "socializmom". Zahteva mobili- glejte, Public Service Co. je dobi ljudsko simpatijo zacijo vsega kar je lojalnega ameriškim "ustanovam" in ame-j potrošila k malemu $10.000 Vsakovrstnih šarlatanov ri*k ustavi da se odvrne poostreni "new deal", zapopaden samo zato. da bi nam, oziroma nam ne manjka. \ oliva iz » vjiLlninJvl nominaciii ™stu prihranila za planira- Zion Cityja nam je preroko-v Smclairjevl nominaciji. ........... . „„„J^, „ ..„i m ♦ i konec Pro- srčno zahvalil volilcem, rekoč, I letarcu, potem ne bo konca Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS'. At 3724 W. 26th Streat 1:30 3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.t Crawford 8440 If no answer — Call Austin 5700 učevali kako naj glasujejo. In godnosti daje, samo da si pri- ^^»»»»»»»»»»»»»»»»»»♦^»»»»»»»♦♦♦»♦»»»»♦»»MtMtMMH , NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI 'em katerega se je poslužil v tem slučaju Upton nje $6,000! Po končanih volit- val, da bo 10. sept. t. 1. koi lorda začasno koristil njemu, toda delavskemu vah se je zastopnik kompanije sveta, iaz pa prerokujem, ino socialistični stranki v Californiji, je s svojo v lokalnem časopisu prav pri-1 boste videli moj dopis v I obstoje silna nasprostva. Drug ' ibanju posebno socialistični stranki v Californiji, je s svojo proti dru.gemu kujejo spletke. 5 nolitikO" avtor "Jimmie Higginsa" zelo škodoval. De- ------------- ............«o "bo- j jV s.Fbodo prihranili na razočaranju, če si predočljo, da je da so z rezultatom glasovanja sveta., V oliva spada v blazni Sinclairjev BPIC le lepo zveneč spored obljub, ki jih demokratska stranka, tudi ako bo Sinclair izvoljen za governerja Californije, ne bo mogla in še manj pa hotela uresničiti. sami priznali, da imajo naj- co, tako sem ga vsaj jaz obso boljšo postrežbo. Za.gotovil dil. če bi rdečkarji kaj take-|f NAftA POSEBNOST *o TISKOVINE ZA DRUŠTVA iN TRGOVCI ; jim jo, da jo bodo imeli tudi v i ga napovedali, bi patriotje ta- JE \Al£OI>\\ IISKAKM 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v tlovenskem. hrvaikem. slovaikem, ¿eikem, poljskem, kakor tudi v anfleikem in nemikem jetiku. »j......».................................. T A JugotUv Weekly Deroted to the latere«! of the Werker« OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S, P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1408. Published Weekly at 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., Seotember 5, 1934. Telephone! Rockwell "2664 VOL. XXIX. 10TH REGULAR CONVENTION OF THE- J. S. F. The convention opened with 84 delegates sent from fraternal groups and JSF clubs. The old timers were with us as ever and what is heartening is the great influx of youth delegates from Illinois, Michigan, Pennsylvania and Ohio. Philip Godina was elected president for the opening session. Frances Langerholc and Louis Zorko were elected vice-presidents. At the opening session reports and greetings were received. Joseph Jauch made the welcome address in behalf of the Cleveland branches, and wished the Convention success in their deliberations. Comrade Chas. Pogorelec, Sec'y. JSZ, outlined the work and activities of the federation since the last convention. In the campaign of 1932 the federation played a very important part in advancing the socialist party and the candidacy of Comrade Norman Thomas and other Socialist candidates. Comrade Pogorelec reported that over 50,000 pieces of literature' were distributed. Speakers were toured through several states and almost $1,-000 was raised for the campaign fund. The total membership of the JSF at the time of this convention is 915, in 44 branches and 8 members at large; this includes senior and youth members. The report also includes the activities of tha branches of several cities. Some very important reports were given. Comrade Cesen of Detroit reported on the necessity of a JSF. The report everyone anticipated was to dissolve the J. S. F. and merge it with the Socialist Party of America directly. However Cesen's report at the convention dealt on serious problems and notably the necessity of continuing the JSF and to replenish its ranks. Comrades Sular and Terchel in their report outlined the activities of the lodges affiliated with the Educational Bureau and the branches of the JSF in their respective districts. Comrade J. Jauch of Cleveland reported about our work in Cleveland. According to Jauch a sub-branch was organized and is now doing well. A study class of youngsters from the age of 8 to 14 was inaugurated. The yoi^ngsters chose to call thamselves the Red Eagles. The sub-branch is actively participating in singing Society "Zarja" and dramatics. Charles Pogorelec also reported on the National Convention of S. P. A. which was held in Detroit on June 1, 2 and 3. The Party convention at Detroit held a number of successful pre - conferences which hastened the party deliberations and made it possi- ble to do a great deal of work in a limited time. The very important and delicate problem dealt with at the convention was the Declaration of Principles. Comrade Garden reported on the Declaration of Principles aTid to many it seemed partial. Some felt that he was not fair to the opponents of the Declaration. A motion was introduced for discussion and was defeated. Comrade Novak reported on the Milwaukee Socialist Administration and its problems. The Milwaukee Socialists led by Mayor Hoan were faced with a removal from office instigated by the wealthy real estate owners. The hopes of these wealthy owners were frustrated through the vigilance by the Socialist organization. According to Novak, Mayor Hoan was to be ousted by this group who protested the taxation. Comrade Hoan took the stand that the workers were not big land-owners hence, they would suffer many inconveniences should a reduc-tionin taxes take place. As he is a workers servant, he made a gallant stand in defense of his class. The most important matter discussed at the Convention was the JSF publications which includes Proletarec, May Herald and the Almanac. The agitation committee submitted proposals for planned agitational tours. The question of a permanent agitator and organizor for the JSF was discussed at length. Several suggestions were offered by delegates of different branches and aftar lengthy discussion it was decided that a special fund be created which would finance such work. According to Rak's report Proletarec made a remarkable gain in new subscriptions for the first 7 months of this year. The rise-in subscriptions is due to the field work of himself, Pogorelec, Jos. Snoy and others. The Almanac and the May Herald also had a substantial gain in circulation. Comrade Zlemberger reported that a field organizer is necessary and a lar?2 circulation can be gained tor us in spite of the adverse economic conditions. On his tours he had success in gaining new subscriptions. Snoy reported that the most important thing for agitators is to have good willpower. He advised1 agitators to be friendly with prospects at all times. He accounts for his success in his faith in the Socialist movement and his devotion to the Proletarec. He outlined his approaches as humorous artd he also tried to I make himself at home with the prospects. He talks their common problems here and as they were in Europe. He feels it is very necessary to first make friends with prospects. But above all he advised, go out and work for all. He felt that it was the duty of every delegate to spend at least two hours a week in promoting Proletarec. The cooperation of youth is very necessary for fruitful work through the assistance of local youth members and friends. The Education Bureau and how to extend its work among the Slovene and English lodges was well discussed. For the work among English Speaking Lodges interest was shown and suggestions made. Contests for writing English and Slovene Plays were encouraged and proposed for consideration to the Educational Bureau committee. The Youth Question was discussed with ¡great importance. Youth was well represented and fine reports and suggestions ware given by Frances Langerholc, Josephine Turk and Raymond Traunik. The need of an National Director and greater cooperation was well stressed. A very successful Symposium was held Friday nite by the youth delegates arranged by the Young comrades of Cleveland. The Symposium was well attended and listened with great interest, making it both a financial and moral success. The banquet given in behalf of tha delegates was well attended by many sympathizers. Musical numbers were presented by the singers of Zarja nad Delavec. The toast-master, Comrade Fr. Barbich, called on the women comrades as the first speakers who made very effective talks. Speakers were plentyful and a fine spirit prevailed. The cooks prepared a fine menu. Dancing completed the evening's entertainment. I in: <; STIIIKI '.¿'."" American Capitalism In New Fields The general strike, like the boycott, is a terrible weapon, involving the entire community and therefore Mm» innocent as well a» the guilty. Whether It should ever be used is fair subject for debate; that it should never be used except under fearful provocation is indubitable; that, If used, it must be used with utter ri-gor, even ruthleasnese, if it is to succeed, is certain, tieneral strikes seldom win, for the simple reason that labor is too human, too merciful, to carry through the cruel necessities of the situation. In the great general strike in I in England, for example, the ' strikers had the whole country in ¡their hands. They had only to "«tick," to let darkness and famine taike their course, and the govern-ment would inevitably have granted the terms demanded. But within a few hours the leaders lost their nerve and defeat was instant. The same thing happened in San Francisco. This fight was doomed before it began by the refusal of the leaders to stop all food deliveries, paralyze the railroads, and shut down the gas and power houses. The moment these leaders began to concede these exceptions to the general law of stoppage it was all o>ver. Their action, infinitely to their credit as men, was utterly t6 their discredit as strike leaders. In Milwaukee recently occurred what The World Tomorrow calls a "general strike—new style". In this city the striking wnploye* of the Electric Railway and Light Co. meant business, and rallied workers and citizens to their support. No NEXT ! Now that they got Dillinger for robbing a few banks "of a few thousands from the outside, maybe they'll get the four thousand bankers who robbed millions of billions from the inside. Oh yeah! — A. G. official or formal general strike was called, but "the mass pmsure of became an groups of workers of all kinds proved more effective tfetfl aHf^jflBBBP^HillBH # thing that was so half-heartedly done Did the big shots kick? No. f t American capitalism i» being dosed with government ownership and control in a number of new fields. This gives the owners of industry the shivers. It was only yesterday that they were singing virtues of Minflivi-dualism". This meant that the Individual capitalist should own the plants of production while the individual worker should be dependent upon the owner for a job. But the individual capitalist long ago pooled his capital with other capitalists into big organizations. His "individualism" became swallowed up in trusts and mergers. Then this corporate capitalism went to smash. The governing powers which the working masses voted into the hands of owners of corporation capitalism then reached out to save this capitalism. President Hoover had a big money vat which he called »quote the United States News: Reconstruction Finance Corpo- "ti ration. Out of this vat he ladled vast funds for these "individuals" like a mother feeding mush to a helpless child. Nice looking bunch, these "rugged" receivers of public funds. However, Uncle Sam investor in railroads and other enterprises. By JAMES ONEAL carpenter and house- repair last year and a half the role work. ... * of officialdom as the regulator This is not all. The Federal of industry has been supplant- Government through the Ten- ed to a large extent by the role nessee Valley Authority is of officialdom as the director producing and selling electri- of activities." city to cities and private inter- That is, state capitalism is ests. It is engaged in th-a ma- eating into the old "individual- nufacture of fertilizer. The ism." Not from choice. Neces- E lee trie Home and Farm Au- sity dictates. The old capital- thority even finances the sale j8t order gives way to a policy of electric'appliances through which, ten years ago, would local "dealers, and its charter have ma(je the average Con- permits it to manufacture pressman and other illiterates electrical appliances. The Ten- faint with fright. nessee Associated Cooperatives is also vested with broad powers to engage in activities that have bean usually carried on by private corporations. Then the R.F.C. ownership of stock in railroads, banks and trust companies makes the Federal Government part owner with a voice in various enterprices throughout the country. Summing up, we may Thus, from the efforts to promote industrial recovery is arising a new type of government in America. During the Here and there some Babbitt cries out in protest, but as he cannot operate his own plant his protest amounts to nothing. He and his class are the most miserable failures in history. The road to Socialism may pass through a big installment of state capitalism in this country. When the working masses acquire the intelligence and power to control tha government, they are likely to fall heir to many enterprises nursed into life by the Federal Government. in San Francisco. When light and power began to fail .in Milwaukee and surrounding cities, the company >peedily capitulated, and the strike was won. As plain as the no«e on one's face is the proposition that no general strike should ever be called unless labor is absolutely united, knows what it is doing, and is willing to carry through to the bitter end. —Unity. What a Line! Gentleman: Take your han 1 out of my pocket. Pickpocket: Exuse me, sir, I'm very absent-minded; I UM*d to have a pair of trousers exactly like yours. A Good Point One nice thing about Capitalism is that its slaves are not sold on the' block. They knock each other's blocks off to sell themselves. If George Washington were to write his Farewell Address now, he could put it in two words, "Good night!" They will take all the mush they can get. But as an investor Uncle Sam has become part owner of some big enterprises. Even before capitalism retired to a sick-bed, the Federal Government owned railroads in. Alaska and Panama, barge lines on the Mississippi River, 150 million acres of forests, the largest printing plant in the world, and valuable oil I'^fe' Willii Searchlight milium....... •"V'll Donald j. LotriCh illlllih,,.......iill Well, we held that symposium last | who is proibabiy the best of our sub Friday night in Cleveland and can ¡diggers is here with his pleasant certainly say that it was well attended. Many of th.>se in attendance personality. Sojs Anton Zornik who told us of his manner in working were out of tow n comrades and j for our movement. Many others of sympathizers who came to the con- prominence are also here. A friendly vention. However, a good many »pint prevailed thruout. The young young people from Cleveland were also there. Every phase of Socialist thought and activity was expounded by the numerous speakers. We talked alrout war. unions, fascism, politics dt pros-ions and tried to point the way out. The people who paevked people too are a lusty group. Fourteen of them in all are seated. There is a burning need that this youth group gets together oftener. It is vital that they meet and talk over points of policy and program for it is very evident that we are not very lands. Since the "rugged" capital- vejand comrades will benefit con-. • . , .,,. . r .i i sidera-hly from the experience. If ists turned millions out of the ' tht.y can add m.w ljft, am, wor< industries to starve, the F?- new m. riSers to their club then this de/al Government in its work symposium will have been the suc- relief projects has enter ed the ,CMB wouW ,tkl> jt to be- field of production. These in- * ' • elude furniture factories and ! ()r] th(l following day our tenth began the hall were attentive and indeed ¡well agreed on many of the point» friendly and we hope that the Cle- of policy and procedure. There mattress factories, canneries, sewing rooms for regular convention began with a ¿plendid representation." Things making worked smoothly and much of the should be agreement in policies when we talk to others no matter how much we may disagree in our movement. Otherwise we can never hope to win the maMes. Perhaps it would be advisable to start a s?ries of discussions in our paper immediately after the convention on such issues as parades and uniforms, religion, etc. At least to determine whether we should advocate such points as THE BACK SEAT "RIDER"! clothing, preparing meats and agenda was taken care of during a Policy for the present. Such a dis- r:- * " • • • • • cushion would be of great value in clearing minds. SOME "HUMOR" If you are out of a job, or if you vegetables, developing community gardens, providing that first day. Besides being the largest convention (in size) in the history of the Jugoslav Socialist Federation it also had e earnestly carried out after our comrades get back to their respective homes. We are to get a permanent organizer. The convention adopted the proposal of the special propaganda commit tee to place a steady comrade in the field as organizer - solicitor for our paper. Everyone felt the need for such a position. The only question has been finances. The Executive Committee now has the power to employ a capable comrade and to solicit funds from various sources. Our Educational Bureau is in for reorganization, or at least, for a considerable bolstering. ♦ « 0 It was warm during the entire convention and especially Saturday night for the bamiqet. The banquet itself was very well attended. Many came after the places were all taken. However added places were made and others doubled up. Frank Barbie presided and started things off humorously. All kin>ls of short snappy talks were made by the numerous delegates which should give them increased spirit and courage for devotion to our cause. The food was exceedingly delicious and the waitress , indeed, Obliging and pleasant. After the speeches a real old fashioned social was held with dancing and conversations predominating. ♦ » • Nace Zlemoerger is probably the klest delegate in attendance. The worker. Well nourished with food, comfortable clothing and shelter, too many of them have pooh-poohed the "carnal things of this world" while enjoying these things at the hands of other gentlemen with substantial stakes in the ruling social order. We might indulge in some "buoyant hqmor" when we read such advices were it not that we cannot smile in the presence of a hungry child or mother who is unable to provide it milk. —The New Leader. ALWAYS ENOUGH Ycu can fool all the people so»n< of the time and some of the peopl« all of the time, but you always can fool enotrigh people to beat the f«* i . .... — i People who can't be fooled it any congenial and cordial Joaeph Snoy | time.— A. G. Appeal To Intelligence Capitalists know that capitalism cannot and will not last forever, any more than the feudal system lasted forever. Socialists seek to create a new and higher civilisation to succeed capitalistic civilization—retain its advantages and overcome its evils. Socialists appeal to the intelligence of the people. Collapred capitalism is unintelligent. It has brought the world into a state of chaos—of conflicting interests which cannot be harmoniied under the capitalist system., There is nothing more inevitable than the rise of Social i-mC- tThe wise will be guided accordingly. — W. L. Baldridgc.