telo XXIV.	|#|	■	■	itevilka_4S.
Naročnina za Jugoslavijo:	B|	rajgL	iSŽa	ffil	9[	UrednlS	Ljubljana,
celoletno 180 din (za ino- Pl fflF^T m^JB	■»	11	Wk	H	i'V, w. ■ feili ■	Gregorčičeva	ulica 23. Tel.
zemstvo: 210 din), za' Meta	ft/tt H	^BSMHpr	KHF	D	H	H	Gregor-
90 din, za V. leta 45 din, ™	W	W	W	W	«čeva	ul.	27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov	m vračamo. —
SS^SSSS: Časopis za trgovino, Industrijo. obrt In denarništvo	St.uW
Izhaja SS,lwSBdSS___________________________________Ljubljana.	ponedeljek 28. aprila 1947_____________________Cena	Sl	1*50
Delavnost in naloge tržaške trgovine
Iz poročila Zveze in Konfederacije
Tržaška Zveza trgovcev je imela pretekli petek zborovanje s poročilom predsedništva in v prisotnosti predsednika Fašistične konfederacije trgovcev, nar. svetovalca dr. J. Molfina.
0 nalogah Trsta po vojni je govoril najprej predsednik Zveze Petrin v svojem poslovnem poročilu. Trst, ki ga čakajo po vojni nove naloge v mednarodni trgovini, mora vzdržati svoja podjetja v polni zmogljivosti in zato čuti Trst bolj ko katera koli pokrajina Italije, da mora trgovino podpirati. Skozi tržaško pristanišče bo šel po vojni velikanski promet med Podonavjem in čezmorskimi deželami. Trgovina, plovba, zavarovalništvo, banke, pristaniške naprave morajo biti pripravljene na poživitev prometa pod italijansko zastavo, za uvedbo italijanskih proizvodov in italijanskih trgovinskih običajev po vseh svetovnih trgih. Prosi zaradi tega prisotnega predsednika zagotovila, da bi Konfederacija pravilno upoštevala sedanje žrtve tržaških tvrdk takrat ko se bodo dajale nove olajšave tistim podjetjem, ki so največ prispevala za narodno gospodarstvo. Dalje je obravnaval predsednik vprašanje cen, ki naj bi se uredilo ustrezno po posameznih strokah. Kontrolo in predpise je treba izvajati tudi za vse proizvajalne stroke, ki oddajajo blago za konsum. Vsi odseki Zveze delujejo v popolni skladnosti z oblastmi.
Po počastitvi zmagovite vojske je poročal predsednik, da se je takoj po zasedbi novih ozemelj ustanovila v Ljubljani na pobudo tržaške Zveze trgovinska delegacija, ki naj zagotovi Trstu čim več koristi od nove teritorialne ureditve.
Vprašanje cen in nabavna cena
Nato je govoril o bodočih nalogah Trsta tudi poslanec . Molfino, iz čigar govora posnemamo tudi glavne misli o stanju trgovine.
Trgovina je tista veja gospodarstva, ki najbolj občuti težave vojnega časa, kajti medtem ko se druge vrste podjetij lahko preusmerijo na nove proizvode, si trgovina ne more tega privoščiti in mora poleg tega zastoja prenašati tudi še vse posledice večjega nadziranja, s katerim se ji omejuje svoboda dela.
V vprašanju cen je potrebna trdna disciplina in neizprosna, toda uporabljati se mora z logično modrostjo, posebno za uvozne predmete, glede katerih morajo neizbežno veljati mednarodne postavke, ker bi bila brez njih onemogočena preskrba države. Pri nadziranju cen je treba upoštevati da ni mogoče kalkulirati enostavno z maksimalnim zaslužkom na podstavi cene posamezne pošiljke, temveč mora kot izhodišče veljati tržna cena. V tem smislu je zagotovil poslanec Molfino, da se tudi v ministrstvih proučuje možnost, da bi se določile enotne cene, za vso državo, ki bi se razlikovale za razne pokrajine samo po različnih prevoznih stroških in trošarinah.
Kljub tožbam iz širokih plasti potrošnikov, ki nekritično mečejo krivdo za vsako višjo ceno na tr-
govce, more 'reči, da Konfederacija v zvezi z najvišjo oblastjo lahko prizna, da so trgovci v teh trdih časih dali zgled visoke discipline in socialne solidarnosti, ko so ne glede na žrtve obdržali svoje obrate brez odpuščanja nameščencev in ne da bi se odtegovali davčnim obveznostim, čeprav se je njihova glavnica vsak mesec bolj manjšala.
Skrb za bodočnost
Italijanska trgovska konfederacija si prizadeva, da se ohranijo
za Albainijo in za jugoslovansko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski so bili objavljeni z razglasom Duceja Mussolinija, Prvega Maršala: Cesarstva, Poveljnika vojn jočih se armad na vseh frontah v »Gazzetti Ufficiale« z dne 25. aprila.
Razglas določa, da se na ozemlju bivšo kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, morata obvezno sprejemati poleg domače valute tuidi italijanska in albanska valuta. Razmerje je 30 lir za 100 din (333'33 dim = 100 lir), 4'80 albanskih frankov za 100 din (din 2083'33 = 100 alb. fr.).
Prepovedano je vsako trgovanje z drugačnim tečajem med temi valutami. Ves promet s tujimi valutami in vrednostnimi papirji je podrejen zavodu »Istiituto nazio-nale per i cainbi con Testiero«, ki ga opravlja s pomočjo bank: Ban-ca d’ Italia, Bamca Nazionale d’ Albama in kreditnih ustanov, ki jih pooblasti V rhovno povel jništvo sporazumno z ministrom za zamenjavo in valute.
Izvoz blaga iin vseh dirugih predmetov na ozemlje zunaj Italije in Albanije se dovoljuje samo s pooblastili pristojnih civilnih komisarjev, ki za vsak posamezni primer določijo tudi posebne pogoje .v zvezi z načinom plačila. Ne sme se pa dovoliti izvoz umetnostnih, arheoloških in zgodovinskih predmetov.
Prepovedan je uvoz tujih državnih papirjev in bankovcev razen italijanskih, albanskih in jugoslovanskih. Pri odhodu z ozemlja pod italijansko zasedbo sme vnesti v Italijo ali v Albanijo vsaka oseba samo do 250 lir italijanske valute ali 60 albanskih frankov. Vračajoči se prebivalci bivše Jugoslavije pa smejo imeti s seboj do 2000 dinarjev.
Brez dovoljenja pristojnega civilnega komisarja sta prepovedana uvoz in izvoz nakazil, menic in vseh vrednostnih papirjev razen glasečih se na italijansko, ali albansko valuto drugam kakor v ozemlje Italije in Albanije. Ta prepoved ne velja za osebe, ki imajo od italijanskega ali albanskega1 carinskega oblastva potrdilo o prejšnjem prenosu bankovcev in vrednostnih papirjev v Italijo, Albanijo ali bivšo Jugoslavijo.
Uvoz drž. papirjev, obveznic, delnic razen iz Italije in Albanije je dovoljen samo s poštno pošiljko, naslovljeno* na enega uvodoma navedenih denarnih zavodov.
Izvoz državnih vrednostnih papirjev vsakršnih obveznic in delnic, glasečih se v kateri si bodi valuti, in zadevnih odrezkov drugam kakor v Italijo ali Albanijo se sme izvršiti samo s predhodnim dovoljenjem pristojnega civilnega komisarja.
vsi gospodarski organizmi, od uvoznikov do grosistov in malih trgovcev, s tem, da ustanavlja kolektivne gospodarske edinice za olajšanje in pocenitev poslovanja. Te edinice se prepogosto kritizirajo kot nekoristne in umetno sestavljene. Tem kritikom je treba odgovoriti, da so gospodarske edinice potrebne in koristne v vojni dobi in da soi vladi že prihranile neizmerno izdatkov, ki bi bili neizogibni, če bi se bila racionirana porazdelitev živil organizirala po
Brez dovoljenja pristojnega civilnega komisarja so prepovedana:
1. vplačila in izplačila pod kakršnim koli naslovom in v kakršni koli obliki vsot v dinarjih, ki pomenijo razpoložitveno uporabo v kakršni koli si bodi valuti, obstoječi drugje kakor na ozemljih Italije, Albanije in bivše Jugoslar vije, zasedenih po italijanskih oboroženih silah;
2. omenjena vplačila in izplačila, ki pomenijo razpoložnostno uporabo v kakršni si bodi valuiti, obstoječi na1 ozemljih Italije, Albanije ali bivše Jugoslavije, zasedenih od italijanskih oboroženih sil, pripadajočih osebam, bivajočim zunaj teh ozemelj.
Prepovedano je brez poprejšnjega dovoljenja pristojnega civilnega komisarja:
1.	Vsakršno razpolaganje v korist osebam, bivajočim zunaj Ita-
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi svojih odredb št. 1 in št. 6 z dne 20. oziroma 22. aprila 1941-XIX, objavljenih v Službenem listu kr. civilnega komisariata št. 33 z dne 23. aprila 1941-XIX, odreja:
Člen 1.
Uporaba italijanske lire kot plačilnega sredstva na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se ne sme smatrati kot ukrep za konvertiranje ali zamenjavo med obema valutama, temveč le kot obveznost za pravne osebe in zasebnike, da morajo sprejemati italijansko liro kot plačilo za nakupe in storitve v zvezi s stanjem, ustvarjenim z zasedbo, in to posebno od italijanske vojske in italijanskih oblastev in njih uslužbencev.
Vsakdo more plačati nakupe in storitve le v italijanskih lirah ali dinarjih po že določenem razmerju.
Člen 2.
Prepovedano je uvažati dinarje v slovensko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski, iz kraljevine Italije in iz drugih držav kakor ‘tudi iz ozemlja bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski.
Prav tako je prepovedano uvažati italijanske lire iz tujih držav in iz ozemlja bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski.
Člen 3.
Prepovedano je izvažati iz slovenskega ozemlja, zasedenega po italijanski vojski* razen dinarja vsako drugo valuto, vštevši italijansko liro, in sicer ne 1& v ozemlje bivše Jugoslavije, ki ni zase-
načinu iz prejšnje svetovne vojnei.
Vodstvu teh tržaških gospodarskih zavodov kakor tudi Zvezi trgovcev je poslanec čestital za odlično dosedanje poslovanje'. Gledei na naloge, ki bodo določene Trstu po nedvomni zmagi, je predsednik Konfederacije prepričan, da bodo trgovci tega jadranskega pristanišča znali dvigniti mednarodni promet na veliko korist stanu in Italije, ker velik narod mora imeti veliko trgovino.
zasedenih po italijanskih oboroženih silah, nanašajočih se na državne vrednostne papirje, obveznice in delnice, glaseče se v kakršni si bodi valuti im obstoječe na ozemljih bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih četah ter tam deponirane.
2.	Vsakršno razpolaganje v korist osebam, bivajočim v Italiji, Albaniji im bivši Jugoslaviji, zasedeni po italijanskih četah, od onih oseb, ki bivajo izven Italije in zasedenega ozemlja.
Civilni komisarji imajo pooblastilo, da s svojimi odredbami po zaslišanju vojaških in carinskih oblastev tudi mimo navedenih določb izdajajo navodila v svrho uravnave malega krajevnega1 prometa s sosednimi ozemlji.
Slede kazenska določila. Nared-ba je že stopila v veljavo.
deno po italijanski vojski, temveč tudi v katero koli drugo državo.
Dovoljeno je le izvažanje italijanske lire iz slovenskega ozemlja, zasedenega po italijanski vojski, v kraljevino Italijo.
Člen 4.
Ustanove, organi in uradi bivše Jugoslavije in bivše dravske banovine, druge javne in avtonomne ustanove, finančni in kreditni zavodi, trgovinske družbe, zasebne združbe, verske družbe, kakor tudi fizične osebe, ki posedujejo ali hranijo iz katerega koli naslova tuje valute ali plačilna sredstva sploh, kakor tudi javne ali zasebne vrednostne papirje: delnice, obveznice ali kreditne papirje v tuji valuti, jih morajo prijaviti v treh izvodih do vštevši 30. aprila 1941-XIX pri Hranilnici dravske banovine, četudi so ti vrednostni papirji zunaj slovenskega ozemlja, ki je zasedeno po italijanski vojski.
Člen 5.
Te ustanove, organi in osebe morajo poleg tega še posebej z obrazložitvijo prijaviti v roku in na način po prednjem čl. 4. vse terjatve in dolgove pri ustanovah in osebah katerega koli državljanstva, ki imajo svoj sedež ali svoje stalno bivališče v inozemstvu ali na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski ali če so plačljivi v inozemstvu ali na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski.
Prijaviti morajo tudi dolgove in terjatve pri ustanovah in osebah tujega državljanstva kjer koli imajo svoj sedež ali stalno bivališče.
Te prijave je treba vložiti ne glede na obveznost položbe po
čl. 2. odredbe št. 6 kr. civilnega komisarja z dne 22. apr. 1941-XIX.
Člen 6.
Za tujo valuto se smatra po prednjih členih 4. in 5. katera koli valuta razen lire in dinarja.
Za tuje državljane se smatrajo ustanove in osebe, ki imajo drugo državljanstvo kakor italijansko ali tisti, ki so imeli doslej jugoslovansko državljanstvo in ki imajo svoj sedež ali stalno bivališče na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski, kakor tudi osebe brez državljanstva.
Člen 7.
Kdor koli bi kršil te predpise, se takoj pripre in ovadi pristojnemu oblastvu, gotovina in vrednostni papirji, ki predstavljajo denar ali imovino, kakor vobče vse vrednostne listine, se zaplenijo.
Člen 8.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana 25. aprila 1941-XIX.
Kr. civilni komisar
za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli
Nadaljnje pobiranje dosedanjih davkov in taks
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje
odreja:
Člen 1.
Vsi davki in takse, kakor; neposredni davki, poslovni davek, takse, trošarine, carine itd., se na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, pobirajo na enak način in po istih zakonih in zakonitih določbah kakor doslej.
To velja tudi za doklade na te davke.
Člen 2.
Ta odredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana 25. aprila 1941-XIX.
Kr. civilni komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli
Odredba kr. Civilnega Komisarja
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi svoje odredbe z dne 22. apr. 1941-XIX št. 6, s katero se prepovedujejo izplačila fizičnim in pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po italijanski vojski, in s katero je odrejena obveznost polož/-be zadevnih zneskov pri Hranilnici dravske banovine, je predpisal naslednjo odredbo:
Člen 1. — Rok, ki ga določa člen 2. naredbe z dne 22. aprila 1941-XIX, št. 6. za položbo zneskov, ki jih dolgujejo ustanove in zasebniki fizičnim in pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po italijanski vojski, se podaljšuje d0 dno 3. maja 1941-XIX.
Člen 2. — Kdor ima na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, svoje bivališče zunaj mesta Ljubljane, je upravičen, da izvrši položbo v istem roku razen pri Hranilnici dravske banovine za njen račun tudi pri poštnih uradih.
Člen 3. — Ta odredba stopi v veljavo z današnjim dnem. Ljubljana, 26. aprila 1941-XIX.
Kr. civilni komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli
Razglas Mussolinija
Skupni valutni predpisi
lije, Albanije in bivše Jugoslavije,
Naredba o denarnih valutnih zadevah
Stran 2.
Skrb Kr. Civilnega Komisarja za obnovo
prometa
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je že v začetku svojega delovanja začel proučevati vprašanja, ki so v zvezi s prometom med zasedenimi kraji in kra ljevino.
Dne ‘24. t. m. je že imel sestanek z zastopnikom prometnega ministrstva zaradi podrobnega obravnavanja tega vprašanja. Kr. komisar je odredil 26. april za zadetek železniškega osebnega pro meta s Trstom (za potnike in prt-Ijago), kar bo začasno omogočeno z vključitvijo avtobusnega prome ta. Včeraj 27. aprila pa se je začel avtomobilski promet med Trstom in Ljubljano in nazaj ter med Gorico in Ljubljano ter nazaj.
Urejuje se tudi druga avtobusna proga med Ljubljano in Trstom ter med Ljubljano in Gorico ter v obeh obratnih smereh. Služba na teh progah je bila poverjena velikima specializiranima tvrdkama Calissano in Ribi. Nadalje je Kr. Civilni Komisar odredil tudi takojšnje proučavaintjie vprašanj avtomobilskega prometa med Ljubljano in važnejšimi kraji zasedenega ozemlja.
Za uvoz in izvoz bo mogoče uporabljati železniško progo Ljub-Ijana-Karlovac-Reka. Blago se bo prevažalo tudi s tovornimi avtomobili in bo ta prometna služba poverjena neki zasebni tvrdki.
Tudi za cestna vprašanja je Kr. Civilni Komisar zainteresiral organe, ki mu jih je dalo na razpolago prometno ministrstvo. 2e 23. aprila so se začela dela na Obnovi ceste med Kačjo vasjo in Ljubljano. Vse delo bo izvršeno v treh etapah. Prva faza bo dala ureditev odseka Vrhnika-Ljublja-na, druga popravilo ceste na odseku Kačja vas-Vrhnika, tretja pa temeljito ureditev ceste od Kačje vasi do Ljubljane. Organi Avtonomnega cestnega podjetja, ki skrbi za ceste »v Italiji, že izdelujejo načrte za ureditev te važne ceste, ki bo asfaltirana kakor vse glavne italijanske prometne žile.
*
Po razdejanju, ki so ga povzročile umikajoče se čete, je zastoj prometa povzročal največje skrbi. Teh skrbi smo< zdaj rešeni po nar glih, energičnih ukrepih Kr. Civilnega Komisarja, kateremu dolguje hvalo vse prebivalstvo.
Avtomobilski promet v Ljubljani
Na Tržaški cesti je postal avtomobilski promet živahnejši kakor pa na Celovški cesti proti Gorenjski. Iz Trsta in Gorice prihajajo v Ljubljano številni osebni in tovorni avtomobili. Na Glineah ob razcepu Tržaške ceste in ceste na Dobrovo je vojaška kontrola za uvoz blaga v mesto. Vojaška kontrola posluje tudi na Celovški cesti pri Zaletelovi hiši.
Okupacijske oblasti so v Ljubljani namestile že več novih kažipotov za vozila, popravljajo pa tudi stare orientacijske table.
>TRGOVSKI LISTc, 28. aprila 1941.
Gospodarska preureditev Balkana po novem redu
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
»II Piccolo« je objavil naslednji zanimivi članek svojega berlinskega dopisnika, datiran 24. aprila t. 1.:
Med problemi, ki se pojavljajo ob končni odstranitvi Anglije s kontinenta, se priznava velik pomen vprašanju novega gospodarskega reda. Berlinski uradni krogi smatrajo, da je prišel zdaj čas, ko se bo moral ves evropski Jugovzhod spričo novega položaja gospodarsko preurediti pod nemškim vodstvom, kar bi pomenilo povrnitev k pogojem zdravega gospodarstva.
Zaščitne carine
Protinemška vloga je bila po tem pojmovanju določena od zaveznikov n. pr. Jugoslaviji, še bolj pa Grčiji in Romuniji, tako da je usmerjala gospodarstvo teh držav k nenaravnim in umetnim smotrom, ki so bili nasprotni državnim interesom. Politične ambicije so gnale te države k oboroževanju daleč čez njih potrebe in k ustanavljanju vojne industrije, ki ni imela osnovnih proizvajalnih pogojev, in k neizmernim izdatkom za industrializacijo, ki je bila v kričečem nasprotju z njihovim izrazito agrarnim značajem. Ker te industrije seveda niso bile zmožne za mednarodno tekmovanje, so morale vlade uvajati najvišje zaščitne carine, s čimer so pa škodovale vsemu gospodarskemu življenju. Klasičen primer o tem je navedla »Borsen Zeitung« o neki jugoslovanski železarni, katere proizvajalni stroški so bili trikrat višji ko v Nemčiji Glasilo nemške vojske piše o tem vprašanju sledeče: vzporedno s preureditvijo na političnem področju bodo morale balkanske države zdaj prilagoditi tudi svojo gospodarsko delavnost potrebam iu možnostim velikega celinskega gospodarstva, upoštevajoč pri tem, da gre osnovno prvenstvo kmetijski proizvodnji, ki se bo razvijala, ojačevala in organizirala po življenjskih zahtevah kontinenta. Predvsem se bo moralo povečati pridelovanje žita in industrijskih oljaric, razviti bodo mogle tudi znatno živilsko industrijo, katere proizvodom bo Nemčija lahko nudila velikansko tržišče.
Kaj se naj zgodi z novejšo, nesorazmerno ustanovljeno industrijo, ki ji v mnogih primerih nedo-staje življenjske osnove? Na to vprašanje odgovarja berlinsko glasilo sledeče:
Svoboda na industrijskem področju
»Nemčija je že 'dala' razumeti, da se ji zdi mogoča vključitev takšnih
A. ŠARABON &COi
LJUBLJANA  1--------------------
Bvož kolonijaloe roba
Veletrgovina s Špecerijo
VelepražarM za fcoo
Hllal za d II a v e
Glavna zalaga radnin-sklh voda
Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon it 26-06
industrij v obsežno industrijsko evropsko celoto. To dokazuje na primer sodelovanje, organizirano med podjetji »Hermann Goring« in romunsko težko industrijo. Gre za to, da se najde za posamezna podjetja specializacija, ki bi jim zagotovila obstoj. Poleg tega se morajo odpraviti zaščitne carine. Posamezna podjetja na Balkanu bodo na ta način delala ne samo za notranji trg, marveč predvsem za izvoz v ostale predele Evrope. {Nemčija ima največje razumevanje za industrijske težnje balkanskih dežel, ker zna ceniti napore za zagotovitev zaposlitve kar največjemu številu ljudi ter za vzgojo močnega kadra specializiranih delavcev. Jugovzhodne države ne bodo edine, ki se vključijo v novi gospodarski organizem, sloneč na trdnih osnovah in usmerjen v najvišjo izrabo sil vsega kontinenta. Tudi pogajanja Nemčije z deželami zapadne Evrope, kakor tudi z Dansko in Norveško, imajo ta namen. Nemčija si ne prilašča stališča hegemonije in monopola. Posamezne države si bodo lahko svobodno razvijale in ukoriščale
lastne moči tudi na industrijskem področju; morale pa se bodo odreči zaščitnim carinam in denar nim manipulacijam.«
Odprava politike
Po depolitizaciji Balkana se govori v teh političnih nemških krogih, da so razgovori na Dunaju zaključek prve faze novih odnoša-jev. Razne sosedne države bivše Jugoslavije so imele priložnost za vzajemno precizacijo misli glede na novo ureditev. Prva faza je dala inventarizacijo različnih vpra šanj in porazvrstitev zadevnih želja in zahtev. Tej fazi bo sledila druga, določena za objektivno proučitev in razpravo zbranega gradiva. Bistveni in osnovni element je dan z ustanovitvijo neodvisne Hrvatske z ene strani in z zasedbo vsega jugoslovanskega ozemlja po nemških, italijanskih, madžarskih in bolgarskih četah z druge strani To stvarno stanje določa tudi metodo, ki se bo uporabila pri bodočem delu. Razlikovati pa je treba priložnostne zahteve in končne odločitve.
Razširjenje železniške
zveze
Zvezi Ljubljane z Italijo, ki je bila urejena 26. aprila, služi mešani vlak št. 8034r-a, ki odhaja iz Ljubljane ob 10.08 ter prispe v Vrhniko-trg ob 10.42, odkoder odpelje avtobus ob 11. v Postojno. Avtobusna vožnja v Postojno traja eno uro, iz Postojne pa se potniki ob 13.05 odpeljejo z vlakom št. 704 proti Trstu.
V obratni smeri imajo potniki, ki prispejo z vlakom 707 v Postojno ob 12.06, avtobusno zvezo iz Postojne ob 13.30 proti Vrhniki-trgu, kamor dospejo ob 14.30. Z Vrhnike-trga nadaljujejo ob 15. vožnjo z mešanim vlakom 8037-a ter prispejo v Ljubljano ob 15.35.
Od 26. aprila vozi redno na progi Vrhnika-trg —Ljubljana tudi mešani vlak št. 8033-a, ki odhaja z Vrhnike ob 9. ter prihaja v Ljubljano ob 9.35, izločen pa je vlak, ki je odhajal z Vrhnike-trga ob 17.05 in prihajal v Ljubljano ob 17.44. Vozne karte se dobe na postajah Ljubljana, Vrhnika-trg in
Postojna, potniška prtljaga pa je omejena na razpoložljive prostore v avtobusu.
Vsi potniški vlaki, ki so doslej vozili samo od in do postaje Brežice in na dolenjski progi do in od postaje Metlika, vozijo zdaj do in od postaje Dobova, na dolenjski progi pa do in od postaje Kar-lovac.
Potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane proti Karlovcu ob 18.50, vozi dnevno direktno do Splita in se vrača iz, Splita v Ljubljano dnevno ob 8.36.
Obnova železniških zvez iz Postojne
Od 26. t. m. dalje vozijo spet vlaki iz Trsta do Postojne. Iz Št. Petra vozi spet vlak ob 11.53 s prihodom v Postojno ob 12.06 in iz Postojne vlak, ki odhaja ob 13.05 in dospe v Trst ob 14.08.
Po 5. maju bodo vozili že redni vlaki med Trstom in Reko, Postojno, Gorico in Ajdovščino.
Poslovanje izvršilnih oddelkov sodišča
Prvotni skupni izvršilni oddelek okrajnega sodišča v Ljubljani je razdeljen na tri oddelke, ki rešujejo naglo vse tekoče zadeve. Okrajno sodišče dovoljuje le izvršbe, ki izhajajo iz službenih in mezdnih pogodb, najemnih pogodb, ^preživnine, rentnih terjatev, zahtev za vzdrževanje ter iz terjatev iz socialno - zavarovalnih odnosov. Dovoljene so tudi deložacije na podlagi pravnomočnih sodnijskih odpovedi stanovanj.
Ta mesec je bilo vloženih pri vseh treh izvršilnih oddelkih 165 izvršilnih predlogov, lani v tem času pa jih je bilo — 925.
Zbirajte kosti!
Pri nas je nastalo občutno po-manjfkanje fosfatnih gnojil, ker je zaradi vojne zastal uvoz surovih fosfatov iz prekomorskih dežel. Da bi se omililo pomanjkanje prepotrebnih gnojil in mila, naj kosti nihče ne sežiga ali meče v smeti. Zbiranje kositi bo organizirala Akcijska družba za kemično industrijo v Ljubljani, ki izdeluje klej, iz odpadikov pa kostni zdrob za fosfatna gnojila in surovo kostno moko kot neposredno gnojilo. Na-
čin zbiranja in oddiajanja 'kosti za primemo plačilo bo objavljen.
Trošarina za »Ominol«
Združenje trgovcev v Ljubljani je dobilo na svojo vlogo od mestnega trošarinskega oddelka naslednjo rešitev:
Trošarinske postaje so dobile nalog, da pobirajo* v naprej za Schichtov izdelek »Ominol« mestno trošarino po tar. post. 21. a za kg 0‘50 din, ne pa več mestno uvoznino po tar. post. 43. c «a kg 2 din.
Ljubljanska zemljiška knjiga
je tudi obeležje nove dobe. Ta mesec je bilo že 92 kupnih pogodb, kar presega število kupnih pogodb januarja in februarja. V prejšnjem tednu je bilo 41 kupnih pogodb v skupni vrednosti nad 7,350.000 dinarjev.
MbarTa, plesira In lirah kemično gnali obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon St. 22-72.
Kr. Komisariat je odredil graditev zatvornice na Ljubljanici
V zadnjih dneh je Ljubljanica tako močno naraščala, da je bila graditev zatvornice pri stari cuk-rarni prekinjena. Ker je zatvorni-ca zelo važna pri ureditvi mesta in pri regulaciji stanja vode na Barju, je Kr. Civilni Komisariat odredil, naj se graditev nadaljuje.
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
RogaSko mineralno vodo
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
Doma in po sveti
326; italijansko vojno poročilo navaja, da je bilo pri očiščevalnih operacijah v Epiru in Albaniji ujetih mnogo jugoslovanskih in grških vojakov. Napadi sovražnih tankov pri Tobruku so bili odbiti 7 angleških tankov je bilo uničenih.
Italijanske čete so že popolnoma zasedle ves severni Epir, kakor poroča 324. poročilo glavnega italijanskega stana. V Etiopiji so pri Des-siu ter vzhodno od Gambele za italijanske čete ugodni boji.
Vse poslovanje družbe Shell Comp. of Jugoslavia (Anglo-Jugosloven-sko petrolejsko d. d.) je z odločbo kr. civilnega komisarja za zasedeno ozemlje Slovenije poverjeno tvrdki Azienda Generale Italiana Petroli (A. G. I. P.) s sedežem v Rimu, zanjo pa njenemu predsedniku Cons. Naz. Ing. Dott. Josipu Cobolli Gigli, ki je pooblastil za izvrševanje tega mandata Cav. Emila Travaglio, nameščenca tvrdke A. G. I. P.
V soboto je nepričakovano prišel v Maribor vodja Nemčije Adolf Hitler. Prebivalstvo, večinoma v štajerskih narodnih nošnjah, mu je priredilo navdušen sprejem. Voditelj mariborskih Nemcev se je zahvalil Hitlerju za osvoboditev Maribora.
Bolgarska vojska je zasedla Bi-tolj, Veles, Prilep in še nekatere druge kraje južne Srbije. Kralj Boris je obiskal štip, kjer je bil prisrčno sprejet.
V Sangaju je začela oddajati prva italijanska radijska postaja Daljnega vzhoda.
Nemško vojno poročilo poroča
da je bila z velikim napadom za^ vzeta Termopilska soteska. Nemška vojna letala so potopila celo vrsto angleških trgovskih in pomožnih vojnih ladij. Angleži so bombardirali stanovanjske ičetrti mesta Kiel, nastali požari pa so bili hitro pogašeni. Nemška vojna mornarica je od začetka vojne potopila ali zaplenila 872 sovražnih ladij s skupno tonažo 1,900.000 ton. Podmornici, ki sta jima poveljevala kapitan Kretwchmer in kap. poročnik Schepke se z vožnje proti sovražniku nista več vrnili.
Nemške čete so v nedeljo dopoldne vkorakale v Atene po silovitih napadih nemške oklopne divizije na bežeče angleške zaščitne čete. Na Akropoli vihra zastava s kljukastim križem.
Objavljeno je bilo besedilo grške kapitulacijske pogodbe. Po tej pogodbi je bila kapitulacija grške vojske brezpogojna. Grški oficirji smejo v priznanje hrabrosti grške vojske obdržati svetlo orožje in oficirske znake. Pripadniki grške armade so vojni ujetniki, vendar pa se bo po končanih vojnih operacijah upoštevala osvoboditev vseh oficirjev in vsega moštva. Grško vrhovno poveljstvo mora poskrbeti^ da ostane grško brodovje pod varstvom grških čet, dokler ne bo drugače odrejeno. Vsako poškodovanje vojnega materiala mora grško vrhovno poveljstvo preprečiti.
Nemške podmornice so potopile
po nemškem poročilu z dne 27. IV. na Atlantskem oceanu 5 trgovskih ladij s skupno 39.148 tonami. Znova so letala bombardirala Liverpool.
Japonsko-ruska pogodba o nevtralnosti je po podpisu japonskega cesarja stopila v veljavo.
IwLa)atell »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna >Merkur<, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.