Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 34(1022) Čedad, Četrtek, 7. septembra 2000 Nicola Mancino potrdil voljo za odobritev zaščitnega zakona Predsednik Senata je obiskal Slovenijo Mancino s predsednikom Podobnikom Med poukom v razredu (iz fotoarhiva Novega Matajurja) Odperjajo se vrata vseh šuol V ponedeljek je bil na uradnem obisku v Sloveniji predsednik italijanskega senata Nicola Mancino. Srečal se je z najvišjimi slovenskimi oblastmi in njegov obisk je potrdil visoko raven prijateljskih odnosov med sosednjima državama. Mancino se je pogovarjal s predsednikom Državnega Zbora Slovenije Janezom Podobnikom, predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom vlade Andrejem Bajukom in poslancema Jelkom Kacinom (parlamentarni odbor za mednarodne odnose) ter Marjanom Schiffrerjem (komisija za Slovence po svetu). Na vseh pogovorih je bilo v ospredju vprašanje zaščitnega zakona za našo skupnost. Predsednik senata je potrdil jasno izraženo voljo italijanskega parlamenta in njegove večine, da se vprašanje manjšinske zaščite dokončno reši. Zagotovil je, da bo senat pravočasno, to pomeni v mesecu oktobru, obravnaval zakonski osnutek, ki ga je minulega julija odobrila poslanska zbornica. Dejal je, da se je o tem še pred poletnimi počitnicami dogovarjal s predsedniki parlamentarnih skupin v senatu in splošen vtis je, da bo zakon odobren pred koncem mandata parlamentarne dobe. Za to si bo predsednik senata vsekakor prizadeval. Obisk predsednika italijanskega senata je potekal v res prijateljskem vzdušju. Z vsemi sogovorniki je Mancino podčrtal, da Italija podpira prizadevanja Slovenije za Čimprejšnjo vključitev v zvezo NATO in Evropsko Unijo, v tem smislu pa nedvomno obstaja interes obeh držav za vsestransko krepitev medsebojnega sodelovanja. Na srečanjih je bil govor o Domenica 10 settembre, alle ore 15, si terrà, presso il monumento sulla landa carsica di Basovizza la konkretnih zadevah kot so Čezmejno sodelovanje, sodelovanje med lukami severnega Jadrana, gradnja cestnih povezav in drugih infrastruktur. Skratka, državi imata celo vrsto skupnih interesov, ki jih je koristno skupaj uresničevati, še zlasti v perspektivi širjenja Evropske Unije. Slovenski sogovorniki so pri manifestazione centrale a ricordo dei quattro patrioti sloveni, condannati a morte settantanni fa, nel 1930, dal "Tribunale speciale per la difesa dello stato", famigerato organo repressivo dello stato fascista. Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš e Lojze Valencie furono tra i primi Sloveni a pagare con la vita la loro ribellione al regime, anticipando quella che, oltre un decennio più tardi, sarebbe stata la lotta di liberazione contro il nazifascismo. 11 tribunale fascista emise la sentenza il 5 settembre del 1930 e i quattro furono fucilati al poligono presso Basovizza all’alba del giorno dopo. Nel 1945 venne costruito un monumento sul luo- tem poudarili pomen dejstva, da se za pospešeno priključevanje EU poteguje tudi Hrvaška, ki jo Slovenija pri tem podpira. Ob srečanjih v slovenskem parlamentu sta bila prisotna tudi italijanska poslanca DZ Aurelio Juri in Roberto Batelli, Nicola Mancino pa se je na sedežu italijanske ambasade v Ljubljani sestal tudi z delegacijo italijanske manjšine v Sloveniji, ki jo je vodil Maurizio Tremul. Italijani v Sloveniji niso tako številni kot na Hrvaškem, so pa povsem integrirani v slovensko državo in želijo pomoC pri ohranjanju lastne kulture. Zato so se predstavniki italijanske skupnosti med drugim zavzeli za finansiranje zakona o obmejnih območjih. Italijanska manjšinska delegacija iz Slovenije je Mancinu tudi poudarila interes, da se v italijanskem parlamentu odobri zaščitni zakon za Slovence v Italiji, kar bo nedvomno prispevalo k utrjevanju sodelovanja ob meji. go del loro martirio e da allora, ogni anno agli inizi di settembre una folla di antifascisti italiani e sloveni, gente di ogni colore politico, si raduna per commemorarli. Ricorrendo quest’anno il settantesimo anniversario dalla fucilazione, il programma delle manifestazioni é particolarmente nutrito e si prevede una massiccia partecipazione. Durante la settimana sono in corso un torneo sportivo, una messa commemorativa e altre iniziative che vedranno la partecipazione di numerosi circoli culturali. Sabato sera si svolgerà presso il monumento una veglia con la partecipazione di numerosi letterati sloveni, domenica mattina Novo šolsko lieto je pred nami an mi želimo, ku vsake lieto, vošCit učencem, učiteljem an profesorjem, de bi bluo njih dielo puno zadovoljstva an de bi imiel bogato pardielo. Lietos Caka vse Suole puno novosti, saj je ministrstvo za šolstvo odločilo prevetrit an modernizat Suolo, kar naj bi se zgodilo v parvi varsti z avtonomijo. Ni vsem pruzapru jasno, kaj tuole pomeni, zdi pa se, de bo v veliki mieri odvisno od vsake Suole an partirà da Basovizza una marcia commemorativa mentre la manifestazione conclusiva con il programma culturale é prevista per le ore 15. Tmpam per lo sloven L ’ amministrazione comunale di Taipana, guidata dal sindaco Elio Berrà, si è esplicitamente schierata a difesa della lingua slovena locale. Gli amministratori di quel comune ritengono che debba essere tutelata. segue a pag. 2 nje vodstva, kakuo narest, de bojo učitelji dielal lieuš an de se ponudi otrokam vic, kar pride ree, sevieda, vic znanja. V pandiejak 11. septembra se odprejo vrata Dvojezičnega šolskega centra v Spietru. Pruzapru se odprejo za te male od vartca an za šuolarje, saj je celo polietje v Suoli zelo živahno. Na diele so zidarji, ki obnavljajo prostore v prvem planu, nadstropju, ker Suola ratava premajhna. 2e vic dni so zaCel sse parpra-vjat učitelji, da ne govorimo o tajništvu, ki muora poskarbiet, de bo vse od prevozu do kuhnije lepuo teklo. Buj podrobno fotografi-jio o šolski populaciji v vseh Nadiških dolinah vam predstavimo Cez kak dan. Za sada imamo podrobne podatke le o stanju v dvojezičnem šolskem centru. Spet je naraslo število, te malih, ki bojo hodil v var-tac, saj je vseh 71 otruok: te malih je 25, sriednjih 22 an velikih pa 24. Bojo imi-ele ki dielat učiteljice! Zivuo bo tudi v osnovni šuoli, kamer se je lietos vpisalo 92 otruok. V prvem razredu jih je 26, v drugem 19, v tretjem 15, v četartem 15 an v petem pa 17. Teli podatki, kažejo na razveseljivo rast dvojezične šuole, kar pomeni da z njo raste tudi ponos do svojih slovenskih prednikov an ljubezan do slovenskega jezika an kulture. Vsem otrokom še enkrat zaželimo uspešno novo šolsko leto. & o. Vij/ Domenica manifestazione per i martiri di Basovizza Telefon 0432/731190 četrtek, 7. septembra 2000 Stopnjujejo se napetosti z Avstrijo Sredi priprav na oktobrske parlamentarne volitve se slovenska politika in diplomacija soočata z dokaj “nevarnim” vprašanjem, ki ga je sprožil del avstrijske vladne politike: z odpravo Avnojskih sklepov, kar v bistvu pomeni, da si črno-modra avstrijska vladna koalicija želi vrnitev po drugi svetovni vojni odvzetega premoženja nekaterim avstrijskim pripadnikom, ki so bili člani nacističnega režima, oziroma so z njim sodelovali. Zahteva po odpravi Avnojskih sklepov ni le izraz koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, ki je prvi sprožil to temo in jo povezal z vetom Avstrije glede vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Odpravo teh sklepov je desna avstrijska vlada zapisala celo v svoj program. Kaj pravzaprav so in kaj predvidevajo Avnojski sklepi? Predsedstvo Antifašističnega sveta narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (AVNOJ) je 21. novembra 1944 sprejelo odlok o prehodu sovražni-škega imetja in imetja, ki so ga okupatorji zasilno osvojili, v državno upravo. Avnojski sklepi so v bistvu sodili v “paket” odločb, ki ga je protinacistična in protifašistična svetovna javnost odobrila, da bi vsaj delno omilila hudodelstva, ki sta jih fašizem in nacizem povzročila predvsem Evropi. Odpraviti Avnojske sklepe bi pomenilo nekako postaviti na glavo vso povojno mirovno logiko in ukrepe proti tistim državam, ki so udejanile krvavo ekspanzionistično politiko. Okoli tega problema, ki ga je odprla avstrijska politika, pa so se sprožile tudi notranjeslovenske polemike. Začelo se je s predlogom predsednika repu- Predsednik Milan Kučan blike Milana Kučana, ki je Bajukovo vlado zaprosil, naj se izreče o avstrijski zahtevi. Izvršna slovenska oblast je odgovorila in ugotovila, da stališče nekaterih avstrijskih politikov še ne pomeni uradnega stališča avstrijske vlade. Slovenski predsednik je te ocene označil za nejasne. Po njegovem Avnojski sklepi so bistvenega pomena, saj so temelj slovenske državnosti. Hitro za tem se je oglasil zunanji minister Lojze Peterle, ki je Kučana obsodil, da izrablja zunanjo politiko v volilni namen in da njegov nastop na zboru slovenskih diplomatov (tu je predsednik Kučan izrekel kritiko vladi) močno spominja na seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Sicer med predsednikom države in zdajšnjo Bajukovo vlado obstaja določena napetost tudi glede predloga (dalo ga je zunanje ministrstvo) po zamenjavi petih veleposlanikov, ki ga predsednik Kučan ni sprejel. Svojo odločitev je utemeljil z dejstvom, da pri državah z razvito diplomatsko tradicijo ni v navadi postavljati tik pred volitvami novih vodji diplomatskih misij in s tem posegati v manevrski prostor nove vlade, ki se oblikuje po volitvah, (r.p.) Lunedì primo giorno di scuola Primo giorno di scuola Lunedì 4 settembre è i-niziato in Slovenia l’anno scolastico. Sono 21.741 i ragazzini che siedono per la prima volta sui banchi di scuola, tra questi - in seguito alla riforma che abbassa l’età scolastica e introduce i 9 anni per la scuola dell’obbligo con inizio a sei anni - 3509 hanno sei anni. Frequentano la scuola dell’obbligo 182.725 ragazzi e 15.200 insegnanti, 102.500 gli studenti delle scuole superiori e circa 8200 gli insegnanti. Anche quest’anno si è comunque registrato in Slovenia un ul- teriore calo della popolazione scolastica. Italiani in calo 11 calo demografico in Slovenia colpisce ovviamente anche la minoranza italiana. 750 sono gli iscritti alle scuole con lingua d’insegnamento italiana in Slovenia. Gli alunni iscritti alla prima elementare sono 45. Incontro trilaterale Si è appena concluso a Maribor il 5. incontro trilaterale a cui hanno partecipato i ministri delle finanze ed i governatori delle banche centrali di Austria, Ungheria e Slovenia. E stata un’occasione per lo scambio di informazioni. Al centro dell’attenzione tuttavia è stato posto il processo di integrazione europea. A questo proposito il ministro sloveno Ivanušič ha sottolineato la necessità di adeguarsi ai parametri di Maastricht e ciò nell’interesse della Slovenia stessa. Campagna milionaria Tutto ferve in Slovenia dove il prossimo 15 ottobre ci saranno le elezioni politiche. Intanto è stata modificata la legge sulla campagna elettorale in base alla quale i partiti - quelli finora registrati sono 33 - potranno spendere per la propaganda elettorale fino a 90 milioni di talleri. Fisarmonica I love you Ha 12 anni ed è sloveno il campione mondiale di fisarmonica diatonica, nella categoria giovanile. Si chiama Matjaž Kokalj. Fusioni TV Si ritorna a parlare con insistenza in Slovenia di fusioni in campo televisivo. Il servizio per la tutela della concorrenza ha fatto sapere di non avere nulla contro la fusione delle aziende Produkcija Plus, Super Plus e Kanal A. Se ciò avvenisse il passo successivo sarebbe la fusione tra le TV POP e Kanal A che era già stata annunciata anni fa. Si alla collaborazione Si sono incontrati nei giorni scorsi a Lubiana i dirigenti della polizia slovena e croata. I due direttori generali, Marko Pogorevc ed il collega croato Vladimir Faber, hanno giudicato molto buona la collaborazione tra le due istituzioni, come è emerso in particolare durante questa stagione turistica. L’auspicio è che la collaborazione possa continuare. Da parte slovena è stata posta anche la questione degli ingressi illegali, mentre sono state informate le autorità croate sui preparativi all’introduzione delle misure, necessarie con l’accordo di Schengen. Motiv iz Tipane (arhiv Novi Matajur) Richiesto alla Provincia l’inserimento nell’area di tutela linguistica D comune di Taipana per il dialetto sloveno Il Comune di Taipana ha compiuto alcuni passi importanti a difesa della lingua e della cultura slovena locale. Già agli inizi del mese di aprile aveva richiesto al presidente della Provincia di Udine, come previsto dalla legge di tutela delle minoranze linguistiche (n. 482/1999), che il comune di Taipana fosse inserito nell’ambito territoriale in cui vengono applicate le disposizioni della legge. La deliberazione era stata motivata con le peculiarità del territorio comunale, in particolare per quanto attiene l’uso della lingua slovena da parte della popolazione, e l’importanza di promuovere i-niziative volte alla conoscenza, all’approfondimento, alla diffusione e alla valorizzazione della lingua e cultura slovena, come stabilito dallo statuto comunale. L’aspetto che va sottolineato è che l’amministrazione guidata dal sindaco Elio Berrà si è trovata del tutto concorde su questa decisione. La richiesta alla Provincia è stata infatti sottoscritta all’unanimità da tutti i consiglieri comunali. Il sindaco Berrà, che ha sempre dimostrato atten- Tipajski komun Comune di Taipana PROSIMO VAS Župan o be tou rado da ljudje ke no znajo nas slovenski jezik, no be govorili z nijen po slovensko, an o prose tijen ke no ne a poznajo ke no se bi a naučili. Zupan lio Berrà) INVITO Il Sindaco desidera parlare nel nostro dialetto sloveno con coloro che lo sanno parlare, ed invita coloro che non lo sanno ad impararlo, ltl£\n sindaco Slio Berrà) Rif.LcBKC 15.12.1999 n* 482 Tutela minorante linguistiche storiche zione e grande sensibilità alla valorizzazione del patrimonio linguistico locale, ha fatto ultimamente un ulteriore passo avanti con l’invito che riproduciamo qui sopra. Si tratta di un documento certamente importante che sottolinea un aspetto forse banale, ma fondamentale e cioè che la prima forma di tutela di una lingua è quella di parlarla. Dimissioni a Savogna Il vicesindaco di Savogna, Ivo Trinco, si è dimesso nei giorni scorsi per motivi di lavoro che lo porteranno ad allontanarsi considerevolmente dalle valli del Natisone. Non si ha ancora notizia di chi abbia scelto il sindaco Lorenzo Cemoia per sostituirlo. Anpi: al radun neonazista L’Anpi del Friuli-Venezia Giulia ha appreso con grande preoccupazione la notizia che l’estrema destra europea intende incontrarsi assieme ai neonazisti a Trieste il prossimo novembre. Il Comitato dell’Anpi, che aveva più volte condannato le continue interferenze politiche del carinziano Haider nella vita politica e culturale della regione con proposte di inaccettabili alleanze in funzione antieuropea e xenofoba, esprime la sua totale avversione contro tale incontro. L’Anpi poi mette in guardia i cittadini contro le continue goffe falsificazioni di pseudostorici, anche locali, giunti fino a negare l’esistenza dei la-ger e l’olocausto. L’Anpi esprime solidarietà al sindaco di Trieste Riccardo Illy e si rivolge a tutte le autorità istituzionali locali e nazionali affinchè in nome della Costituzione vietino e comunque impediscano tale raduno. četrtek, 7. septembra 2000 Topolò canta conia Cuni Nei giorni 16 e 17 settembre si svolgerà a Topolò un seminario di canto con Amelia Cuni. E’ questo il terzo anno consecutivo che la Cuni incontra gli amanti della vocalità nell’ambito di Postaja Topolove. Il corso si rivolge sia ai principianti che ai più e-sperti; Amelia Cuni è una delle più prestigiose interpreti di canto dhrupad, il canto sacro indù dell’India del Nord; i suoi concerti, a Bombay, come a Nuova Delhi, sono considerati veri e propri eventi per gli stessi indiani. Nel corso dell’anno 2000 Amelia Cuni ha fatto una lunga tournée europea in duo con Terry Riley, u-no dei maggiori compositori della seconda metà del secolo. L’occasione di Topolò è quindi imperdibile; il seminario propone un approccio dolce alla emissione della voce e si ispira a una tradizione millenaria che affonda le sue radici nello YOGA del SUONO, la voce viene considerata come un elemento d’unione tra il mondo fisico, i sentimenti e la spiritualità. Per mezzo di semplici e-sercizi si sperimenterà un’emissione che si appoggia sui toni gravi risonanti nell’addome da cui, liberamente, la voce si apre e-spandendosi. Gli elementi fondamentali su cui si basa il seminario sono compatibili con qualsiasi genere di canto. Per informazioni; 0432/725062. in.m. Bratje Clodiq an Carlig so prevzel štafetno palco od Chiabudinijevih Beneška družina jo je spet zapiela v Andražu “Družina poje” je na lie-pa manifestacjon, ki jo or-ganizavajo že puno liet v vasi Andraž blizu Polzele v Sloveniji. Na teli prireditvi morejo piet samuo... družine: mož an Zena, mama an tata z otruok, bratje an sestre... Vič liet so za našo Benečijo piel bratje Chiabu-dini: Luciano, Ilde, Bepo an Remo. Lietos so za našo deželico pod Matajurjam zapiel Davide an Francesca Clodig iz Čemeč an z njim še Stefania an Giovanni Carlig iz Skrutovega. Oni štieri so med sabo tudi kužini an po navad jih videmo kupe piet v zboru Beneške korenine, kjer pieje tudi njih kužina Cristina Bergnach iz H-locja. Zapiel so dvie piesmi: “Prevozke so stazice” an še “Liepa moja Marijanca”. Sevieda, zlo lepuo. Muormo reč, de na 21 družin, ki so jo zapiele v Polzeli, tle z Italije, iz delega kraja kjer živmo Slovenci, od Milj do TarbiZa, so bli samuo oni: Davide, France- sca, Giovanni an Stefania. Bravi! Na fotografiji jih videmo kaki so bli kako lieto od tegà: Giovanni, Cristina, Francesca, Stefania an ta- zad Davide. Tekrat nieso bli še takuo poznani, kot seda, ki piejejo v zboru “Beneške korenine”. A proposito! Kadà vaš CD, ki ga vsi vaši fans vprašajo an čakajo? Glasbena šola začenja novo leto Tudi za Glasbeno šolo iz Spetra je cajt za se luošt spet na dielo. Na sestanku, ki so ga profesorji šuole imiel v pandjejak (na njem je bil prisoten tudi ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj) so paršle na dan tudi nekatere novosti, ki bojo zagotovo okrepile našo Suolo takuo, de bo še buj koristna naši realnosti. Tečaji, ki smo imiel prešnje lieto so vsi potarjeni. Lietos pa se zdi, de ob tečajih klavirja, ramonike, kitare, flavte an violine bo tudi tečaj solopetja. Na tel tečaj se lahko upišejo pevke stare najmanj 15 liet an pevci stari najmanj 17 liet. Tela pobuda je nastala, kier je vsiem znano, de tud tle par nas je petje zlo ljubjeno (pomislita samuo, ki dost pievskih zboru imamo po naših dolinah); takuo Glasbena šola bi končno parskočila na pomuoč v upanju, de če bojo med nam ljudje buj parpra-vljeni tudi iz vokalnega vidika bo rast zborovskega petja zagotovljena tud po kvaliteti. Ne pozabimo, de Ze od lani je nastal otroški zbor Glasbene šole (v sodelovanju z Dvojezično šolo) an tu-ole je priča o pozornosti, ki jo naša Suola namenja petju. Možnosti so, de bi lietos imiel tečaja violončela (ki bi se takuo vamiu po dolgih letih odsotnosti) an klarineta, ki bi bla prava novost za našo ustanovo. Seveda tečaji solopetja, violončela an klarineta bojo če bo število upisanih zadostno: takuo prosimo vse interesi- rane, naj se oglasijo čimprej pri uradu Glasbene šole (tel. 0432-727490). Naj povemo še, de sestanek s starši an učenci bo v Spetru v petak 8. septembra ob 18 uri v prestorih Dvojezične šole. Riapre i battenti la Scuola di musica della Glasbena matica di S. Pietro. Sono confermati i corsi di pianoforte, fisarmonica, chitarra, flauto e violino. Quest’anno verrà introdotto anche il canto. Se ci sarà interesse potrà essere attivato l’insegnamento di violoncello e clarinetto. L’incontro con i genitori è fissato per venerdì 8 settembre alle 18 nella scuola bilingue (0432-727490). 3 Mittelfest izCeàìda vvilo Manin Mittelfest je od svoje prve izvedbe posvečal pozornost tudi likovni in grafični umetnosti. Tako, da je bila slika o kulturnem snovanju v državah Srednjeevropske iniciative čimbolj popolna. V ta okvir se uvršča razstava, ki jo bodo pod pokroviteljstvom Mittelfesta odprli čez nekaj tednov v Vili Manin v Passarianu. Gre za obsežno razstavo, na kateri bo predstavljeno delo dveh tržaških arhitektov: Luciana Seme-ranija in Gigette Tamaro, ki živita in delata v ustvarjalni simbiozi. Vsebinsko in oblikovno pa sodita v sam vrh italijanske postmoderne. Med načrti, ki jih velja omeniti je obnova Silosa v Trstu, ki je postal mestni terminal, tržaško bolnišnico na Katinari, nov občinski sedež v potresenem furlanskem centru Osoppo. Razstava v Vili Manin bo na ogled od 14. oktobra do 17. decembra. Resiani in gita Il circolo culturale resiano di Udine “Rozajanska dolina” organizza per domenica 17 settembre una gita a Aquileia con escursione all’isola di Barbana. Chi desidera partecipare deve iscriversi entro sabato 9 settembre, telefonando a A. Longhino (0432/ 400241), C. Cocetta (0432/ 540946) o L. Madotto (0433/53357). L’Inquisizione nella Slavia Martino Durìavigh di Tribil 27 sospetto di eresia - 7 6 Faustino Nazzi Stretta finale II giorno 20 marzo 1600 «lecto loto presenti proces-su.. et discussis omnibus di-scutiendis» si stabilisce di procedere ancora contro Juvan Cedermaz, Marcolino di Oborza, Giacomo Qua-lizza e Arneo Scozzai «prò imputationibus fantasiae et falsitatis, vel prout in pro-cessu respective». I periti dunque hanno individualo due nuclei oscuri, decisivi per provare le e-ventuali colpevolezze, se chiariti definitivamente: 1-corruzione o meno di Juvan da parte dei Canonici attra- verso l’opera solerte di Marcolino spinto da odio mortale contro Martino; 2-ntessa in scena o meno da parte di Martino nell’incontro di S. Antonio di Merso di Sopra con tutte le conseguenze. C’è però un sorprendente cambio di programma all’ultimo momento: Marcolino di Oborza non viene a deporre «cum illius mandatum citationis exhibitum non fuerit, sed suspensum». Perché? non lo si è trovato in casa? Ma quello lo si sarebbe trovato in ogni caso sotto le tonache dei canonici! Lo si con- sidera inutile? si tratta di u-na propensione del tribunale in favore delle attese dei canonici? si era già convinti della colpevolezza di Martino? non si voleva turbare la segretezza delle ultime mosse e che altro ancora? In tanto tramestio perché non sottoporre ad interrogatorio come sospetti di corruzione e di odio mortale anche i due canonici, Bemado Puppo e l’ineffabile Girolamo Nordis? La denunzia presentata da quest’ultimo appariva strumentale all’evidenza! Sta di fatto che ad un tanto si sarebbe arrivati se si fosse provata la colpevolezza di Marcolino, ma a quel punto non era logico giungere visto che da lì si e-ra partiti. Tutti i testimoni, diretta-mente contattati dal Marcolino per il tentativo di corruzione, negano la circostanza. I testimoni invece che affermano tale corruzione, a parte Juvan, o l’hanno saputo da parenti o da persone ora scomparse perché hanno mutato residenza o perché sono morte. Di tutto il castello costruito paziente-mente da Martino con la collaborazione di tanta gente che gli voleva bene e lo riteneva innocente, non rimane in piedi che questo scampolo di ammissione: «Monsignore predetto (Nordis) non mi pagò perché fossi essaminato, salvo che una volta la prima che fussimo citati, essendo venuti cinque di noi in tempo che il Padre Inquisitore non era venuto da Udene et ha-vendo aspettato fin al tardi del giorno, detto monsignore, vedendoci qua in piazza, ci dete per l’amor de Dio u-no da otto cada uno che andassimo a bever et mai altro per l’anima mia non ho a-vuto da lui». Neppure sull’altro fronte le cose vanno bene per Martino, anzi i giudici sapevano fin dall’inizio che "qui gatta ci cova”, perché il terzo teste dell’incontro, il vicario di S. Leonardo, pre Giovanni Torussio (perché non istruito da Martino? sembra proprio così), ebbe a dichiarare: «Esso Martino mi tirò da banda con Jaculi Qualizza et Arneo Scozai, vicini di essa villa di Merso, drio la chiesa et poi chiamato anco apresso di noi il predetto Juvan cominciava a dir simili parole contra di lui: “Giovanni io son venuto qui affinché in presenza di questo rev.do et di questi huomini dabbene confermi se è vero quello che tu mi hai detto”. Al che Juvan rispose et cominciò a dire ancor lui verso tutti noi simili parole». Martino ed il suo avvocato non seppero mai nulla di questa testimonianza in perfetta contraddizione con quella degli altri due, perché il tribunale non gliela comunicò, tenendosela in riserva un po’ come il gatto fa col topo. Per cui è ben triste assistere ora all’ennesimo interrogatorio degli altri due e vederli macerare senza pietà e con compiaciuto sadismo. Dopo gli interrogatori i due vengono rinchiusi in carcere per falsa testimonianza, separati. Il poliziotto acciuffa anche Martino e lo chiude a sua volta. Četrtek, 7. septembra 2000 4 Koordinator SDGZ Stocca o pripravah na ustanovitev konzorcija “Vse večje zavesti o skupnih interesih” Sredi minulega tedna je bilo v Špetru pripravljalno sreCanje za ustanovitev konzorcija, ki bo imel kot glavni cilj ovrednotenje vseh pomembnih gospodarskih dejavnosti na Širokem območju Cedajskega in Benečije. Vsakomur, ki je imel priložnost prisostvovati zaenkrat Se neformalnemu sreCanju, je moralo biti jasno, da ni šlo za katerikoli sestanek, paC pa za pobudo, ki lahko ima za razvoj Širokega območja videnske pokrajine dolgoročne blagodejne posledice. O velikem zanimanju za snujoči konzorcij, za katerega sta dala pobudo Ce-dajski sedež Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Združenje za turistični razvoj Nadiških dolin, je pričala že udeležba na sreCanju. Udeležilo se ga je namreC lepo število krajevnih gospodarskih operaterjev, gostincev in upraviteljev, poleg tega so bili zraven predstavniki pomembnih združenj. Naj poleg omenjenih SDGZ in Turističnega združenja omenimo le najvidnejša izmed njih: SKGZ, Civida-le Futura, Zadružna Cedaj-ska mlekarna, Bed and Breakfast, Konzorcij za zaščitena vina vzhodnih furlanskih gričev, podjetje Geolinea, proizvajalci gu-bance, Cogi Coop, Turistično združenje Topolovo in Se druga. Skratka, že dolgo ni bilo občutiti tolikšnega zanimanja za neko skupno pobudo, ki ima, Ce bo uspeSna, dobre pogoje postati močan vektor razvojnih možnosti v Širokem obmejnem predelu videnske pokrajine. Animatorja srečanja sta bila za turistično «Til združenje in njegov predsednik ter odbornik občine Speter Nino Ciccone in koordinator Cedajskega sedeža SDGZ Boris Stoka. Slednjega smo vprašali za vtise po srečanju. "Vsekakor je vtis pozitiven, kar dokazuje že dejstvo, da se je vabilu odzvalo toliko pomembnih dejavnikov. Očitno se je utrdilo prepričanje, da je možno v teh pogojih načrtovati in izvajati gospodarski in družbeni razvoj le s skupnimi močmi. Po drugi strani pa so za tak konzorcij neposredno zainteresirani zasebniki, gospodarski operaterji z različnih področij, pa tudi javna uprava, ki ima pri tem svojo pomembno vlogo. Gre pa podčrtati, da večino predstavljajo prav zasebni podjetniki". Stoka podčrtuje pomen dejstva, da ne gre veC le za Nadiske doline, paC pa za mnogo širše območje, vključno s Čedadom in okolico, z možnostjo razširjenja na Tersko območje. Koncept povezovanja tako moCno pridobiva na veljavi, saj so si interesi celotnega tega obmoCja med seboj komplementarni. Boris Stocca "Konzorcij si bo zastavil nalogo ovrednotenja tega, Čemur se v italijanščini reCe "prodotto d’area“, lahko bi rekli, da gre za potrebo učinkovitega "trženja" celotnega teritorija in njegovih značilnosti. To, kar bi posameznik zmogel z veliko težavo, lahko zmore skupno telo. Celotno omenjeno območje ima velik potencial v turizmu, ki je v glavnem Se neizkoriščen. Tu so nedotaknjena narava, kulturne in zgodovinske značilnosti, kakovostna in značilna kulinarika, izvrstna vina in Se bi lahko naštevali. Nočitvene zmogljivosti naraščajo, danes je na tem območju kakih 450 ležiSC, a treba jih je okrepiti. Bistveno pa je razumeti, da lahko različni sektorji v turizmu rastejo le v medsebojni koordinaciji in usklajevanju". Stoka pojasnjuje, da je zamisel o ustanovitvi konzorcija dozorela po neštetih stikih s posameznimi operaterji, katerim je bilo treba prikazati prednosti take strukture. Predvsem je tako, zastopajoč interese velikega obmoCja, možno z bistveno močnejšimi ar- gumenti predstaviti deželni upravi projekte, poleg tega pa gre tudi za učinkovito izkoriščanje možnosti iz skladov Interreg, Cilj 2 in drugih. Stoka navaja, da je pobudo podprlo že deset občin, družba Insiel pa namerava pristopiti s tehnološkim sodelovanjem. Veliko zanimanje kaže tudi videnska pokrajinska uprava. "Konzorcij bo formalno ustanovljen v teku septembra, kajti daljša pripravljalna faza je s pravkar opravljenim srečanjem zaključena. Upati je, da se bo konzorcij uveljavil ter utrdil. To se bo zgodilo, Ce bo pri javni upravi naletel na ustrezno razumevanje in Ce ga bodo Člani Čutili kot svojega. Ker nastaja iz realnih potreb in interesov, takorekoC "iz baze" in ga nihCe ne vsiljuje, ima dejanske možnosti za uspeh. Vendar si bo treba krepko zavihati rokave". (D.U.) Iz Starmice v akademijo v Modeno? Katia Franz je ’na lie-pa an barka naša čeča. Je iz Starmice, nje tata je Graziano- Orsolnu, mama je pa Vida. Katio lepuo poznamo. Puno krat je “pomagala” Beneškim koreninam (o-ni so pieli, ona je prebie-rala piesmi al pa povezovala ’no piesam z drugo), piela je tudi na Sejmu beneških piesmi na Lie-sah an lan, kupe z Vale-riam Bergnach je tudi u-dobila. Go mez Katio smo pisal tudi kar je udobila š-tipendijo (borsa di studio), ki jo uduova prof.e-sorja Rieppi daje vsake lieto pridnim študentom iz sauonjskega kamuna. An telekrat bomo pisali gor mez njo, an še ankrat lepuo. Katia je sama CeCa v cieli Furlaniji -Julijski k-rajini, ki je lepuo vepeja-la do konca vse vaje (prove) za iti se šuolat na Seminar Združenje mejnih evropskih dežel je bilo ustanovljeno leta 1971 kot prva oblika povezovanja evropskih dežel. Leta 1990 je pridobilo nove naloge, med nje gotovo sodi opazovalnica o Čezmejnem sodelovanju. Njen namen je veC kot očiten in sicer spodbujati hitrejši in odločnejši proces povezovanja na Čezmejni ravni, ki naj privede do partnerstva tudi med sosednjimi državami. Za uresničevanje teh smotrov je Evropska zveza dala na razpolago celo vrsto inštrumentov in sledi, tudi s pomočjo krajevnih strokovnih služb, izvajanju teh projektov. Ocena Čezmejnega sodelovanja Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, v okviru programa Lace-Phare CBC, bo v središču pozornosti na dvodnevnem seminarju, ki bo potekal prihodnji teden, 11. in 12. septembra, na Bledu in se ga bodo u-deležili tudi “evropski” eksperti. sudaško akademijo v Modeno. Na koncu ocena, voto je biu zelo dobar ! Na tele vaje je bluo vpisanih dvanajst taužint CeC iz ciele Italije. Otu-berja, kar pride na dan “graduatoria”, bomo vie-del, Ce Katia nas zaries zapusti za iti v Modeno. Težkuo bo, de vse narde lieuš ku ona takuo, de je že malomanj sigurno, de Katia puode. Katia se bo Suolala v Modeni štier lieta, na tuo bo “tenente” an potlè, pa napri... Je bla šele minena CiCica, pa je že viedla, de Ce an dan tudi CeCe puo-dejo lahko h sudatem, o-na bo med njim. Takuo je šlo. Mi, an vsi nje parjatelji, smo zlo veseli za tuole an ji Zelmo vse narbuojše, pa se nam tudi huduo zdi “zgubit” tako barko CeCo. Naj pa vie, de kar puode v Modeno, bomo vsi z njo, ku nje tata an nje mama, ki od nimar so ji stal blizu an podperjal nje želje. Brava Katia! Unione regionale economica slovena Slovensko deželno gospodarsko združenje SEDE Dl CIVIDALE Tei. 0432-730153 RIMBORSI IRPEF Accordo Fisco - Poste per rimborsare l’IRPEF dal 1993 al 1997 Dopo anni di attesa estenuante sembra che i rimborsi IRPEF arriveranno davvero! E' stato infatti siglato un accordo fra FISCO e POSTEL (società di Poste Italiane) che permetterà alle Finanze di spedire agli indirizzi aggiornati dei contribuenti i rimborsi richiesti con le dichiarazioni dei redditi dal 1993 al 1997. L'operazione partirà entro settembre 2000 e si concluderà entro giugno 2001. Per i rimborsi fino a 3 milioni di lire il contribuente riceverà una comunicazione del Ministero delle Finanze attraverso Postel e con quella potrà andare in qualsiasi ufficio postale e ritirare immediatamente la somma in contanti. Se la somma richiesta invece supera i 3 milioni bisognerà compilare un modulo ed indicare un conto corrente bancario o postale su cui il Ministero delle Finanze, in pochi giorni, effettuerà l'accredito. L’accordo con POSTEL risolve anche il problema di eventuali indirizzi sbagliati. In passato infatti, il vaglia veniva spedito all’indirizzo indicato sulla dichiarazione dei redditi dell’anno oggetto del rimborso e spesso accadeva che il contribuente nel frattempo a-veva cambiato casa. Il vaglia tornava indietro ed ottenere u-na nuova emissione era praticamente impossibile. Cedron Roberto L’URES/SDGZ (Unione Regionale Economica Slovena) è il futuro L’europeizzazione, la nostra capacità di rimanere competitivi in un mercato globale, o il solo fatto che paesi a noi vicini come la Slovenia e la Croazia entrino in Europa, desta in molti paure, in altri entusiasmi e speranze non sempre giustificati. In ogni caso sono probabili anche grandi delusioni. Potrebbe, apparentemente, non accadere nulla di speciale perchè non sono mai le scadenze ufficiali che danno il via a-gli avvenimenti; essi si sviluppano gradualmente e inesorabilmente. E con largo anticipo. Segnali inconfutabili spingono verso la necessità di organizzarsi e muoversi in gruppi ben amalgamati e con idee chiare. Nelle zone dove l’imprenditoria è più sviluppata, presumi- bilmente hanno già individuato il percorso e la successione degli accadimenti. Così non è per le aziende di aree meno evolute come potrebbe esserlo la Benecia. Per questo motivo e non solo, in quest'ultimi anni si è cercato di dare forza e rappresentatività all’URES di Civi-dale. La struttura ha acquisito visibilità, si è mossa a tutto campo e sta dando il proprio contributo nella individuazione di possibili programmi per una svolta positiva nell'e-conomia d’area del futuro. Stranamente però facciamo fatica a coinvolgere figure carismatiche locali, disposte a farsi portavoce di un territorio che manifesta ambizioni di sviluppo economico. O tali figure non ci sono o se ci sono, non sentono la necessità di emergere o preferiscono farsi rappresentare. Attenzione però, fino a quando gli altri, l’URES di Trieste in questo caso, riterranno opportuno rivolgere la propria attenzione alla Benecia? Se qualcosa dovesse cambiare, chi avrebbero interesse ad occuparsi della Benečija in modo così particolare?L'URES di Trieste si sta organizzando per essere protagonista nei rapporti locali e transfrontalieri, sta raccogliendo un patrimonio fatto di conoscenze e di contatti che verosimilmente avranno il loro peso nelle scelte economiche di domani, ma questa è una partita in cui sono molto importanti i giocatori di casa! In autunno. l'URES di Cividale rinnoverà ilpro: prie, direttivo e le relative cariche- An možač je Su v gostilno an kuazu an taj za bankam. Pogledu je kliente, ki so igral trešet al pa se poguarjal za mizah an jim je jau: - Na desnim kraju videm samuo pajace an na čeparnim kraju pa same Sleute! Subit potlè se je po-brau Cez vrata an pu-stiu zlo prečudvane kliente. Drugi dan tisti možač se j’ park az.u nazaj v gostilno, kuazu je njega taj vina an zaue-ku: - Na desnim kraju videm same pajace an na čeparnim kraju pa same Sleute! KajSan klient je gor ustu za mu dat dol po glavi, pa so pomislili, de je buojs ga pustit, ker muore bit an neu-man človek. Pa te treči dan možač se j’ parkazu nazaj v tisto gostilno, popiu njega taj an Se ankrat zaueku: - Na desnim kraju videm samuo pajace an na čeparnim kraju pa same Sleute! Tel krat te narvenč jinak v gostilni je sko-ču gor iz kandreje, vzdignu je za pu metra v luht možača an zaueku na vso muoč: - Hej nunac... ist nisem migu an pajaco! - A ne? - je odguo-riu možač - Alora, ki zluodja dielaS atu na desnim kraju? Preloži-se tja na čepami!!! An lietos je svet Guštin Šenku pru liep senjan Bar-ščakan. Za jo tu glih povie-dat so oni, ki so paračal liep guod za parklicat judi od vsieh bližnjih vasi. Takuo v nediejo 27. avgusta se jih je puno zbralo oku cierkvice svete Lucije. Opudan an pou, je gaspuod Božo Zuanella zmolu sveto mašo: dost jih je ostalo dol uonè (nie bluo prestora za vse gor v cierkuc) takuo so molil, piel an pil. Za po maši so Barščaki napravli vsega: so skuhal pa-stošuto an vsi smo jedli do sit (vsi po dvakrat an kajšan jo je vzeu šest krat!) zaki pasta, ki so jo skuhal Claudio an njega sosiedi je bla zaries dobra. An za pit nie manjkalo nič, takuo de kajšan je Su težkuo damu. Potlè nieso manjkale an sladčine: gu-banca, štruki an torta, an tudi kafè požegnano. Liep serijam v Barcah - Buohloni vsiem vasnjanom Je biu svet Guštin Senjan je Su veselo naprej: smo tudi piel tiste lepe naše stare piesmi, ki se jih po riedko čuje, ku “Kuo je biu nadužan sviet v mojih mladih liet”, “Gor an dol po sred vasi” an druge. Teli buj par lieteh smo pravli ob te stare sejme, kar so ble barigle oku cierkve, kolačarice an dost veseja: senjan sv. GuStina se nan je stuoru zmislit na naše mlade lieta. Ce je bla Se ramonika smo jo bli an zaplesal. Priet, ku smo Sli proč so jo an zatonkal na stare zvoni. Za sveto Lucijo, 13. di-čemberja so Barščaki obe-čal, de bo an postrojena cier-kuca, mi vsi smo obečal, de če bomo mogli pridemo. Jest uagan poprosit gospe, ki pridejo za sveto Lucijo, naj pamesejo kako torto, de pokažejo BarSčakan, de jih imamo radi, an de na hode-mo samuo za se najest. jr -, novi matajur r* lSTOftOlkOL četrtek,?, septembra 2000 J V Kravarje je biu ’bogat4 an liep senjan Od sabote 26. vošta an zvonuovi cierkve svetega Standreža v Kravarje imajo uro, ki “tuče” ure. Tela no-vuost je bla ’na liepa parlo-žnost za prit lietos na se-njam, ki je biu konac vošta v Kravarje. Ce ura na turme bije ure an pu ure se muormo zahvalit domačemu društvu, čir-kulnu svetega Standreža. Tuole pa nie Se vse, bi korlo parluošt še mekanizem, ki store zvonit jutarinco, pudan an Avemarijo. Tuole, se tro-štajo tisti od domačega društva, se utegne napravt za praznik svetega Standreža, ki bo koncà novemberja. Muormo pa zahvalit Luciana Battìi, ki je iz Terskih dolin an živi v Asti, ki ima veliko ljubezan do vsieh slovien-skih dolin Benečije an ki je naštimu mekanizem na zvo-nuove. V saboto 26. popudan, je don Jakulin požegnu mekanizem an se zahvalu vsien ti-stin, ki so za tuole skarbiel. Potlè je pozdravu tud predsednik Gorske skupnosti Ne-diških dolin Marinig, ki je poviedu, kakuo je važno, de je živa ljubezan do majhanih cierkuc, ki so posajene po Nediških dolinah, pru takuo do vsega, kar parhaja iz naSe kulture. Veseu je bit videt, kakuo je bluo čedno an ne zaraščeno za prit do cierkuce svetega Standreža. Na koncu tudi on je zahvalu vse tiste, ki so se potrudil za telo iniciativo an vse tiste, ki so paršli par nogah davje gor za počastit inauguracjon. Druga liepa stvar, ki je bla za senjan v Kravarje je bla razstava, mostra v cier-kvi svete Lucije, kjer so bli na ogled zlo stari parament. Takuo tisti, ki je paršu do Kravarja je imeu parložnost an videt cierku svete Lucije, ki ima zlati utar an ki na žalost je odparta riedko kada. Adnà druga rieč je bla razstava na kateri se je moglo videt ka’ se je nucalo za kuhat an ka’ se je kuhalo ankrat tle par nas: stara posoda, stare ricete (pinca an batuda, briža, župa požgana, malon tu padiel...). V nediejo je bla maša pietà s precesijo. Od torka 22. do petka 25. je Gino Tonhacu učiu puobe škampinjat: Luca, Andrea an Stefano so se tarkaj navadli, de so zaslužil “diploma”. Skampinjat je adna naSa liepa navada, ki se jo na smie-mo pozabit zatuo muormo reč “Bravo Gino, le takuo napri, uči naSe te mlade!” Vse tuole je bluo na sejmu v Kravarje an, sevieda, tudi ples, bogata “pesca di beneficenza”, kalčet za tiste nomalo par lieteh an za tiste buj mlade, igre za te male an liepa atmosfera. (ì.p.) Izpod Kolovrata v novuo življenje v Avstralijo Le kak dan po Roženci v cerkvi pri Devici Mariji na Krasu, v dreSkem ka-munu, je bluo spet lepuo an živuo. 20. avgusta sta se vzela an pred utarjam si obljubila ljubezen an venčno zvestobo Bruno an Bruno an Bruna tisti dan, ki sta se ženila Bruna. Od tistega veselega dneva je Slo mimo glih 40 liet. Za vse dobre, ki sta ga v telih lietih uživala an za vse težave, ki sta jih prenesla, sta se želiela zahvalit v domači cierkvi. An tle, na domačih tleh, sta tiela ponovit Se ankert vse tiste obljube od 40 liet od tega. Zdravlje jim nie dopustilo, troštajo pa se pridit damu hlietu poliet, so nam pisal. Duo sta tala lepa novica - na dan njih poroke an potlè kupe s sinovam -, dreskim judem nie trieba pravit. Takuo sta podobna vsak svoji družini, de se človek na more zgrešit. Ona je Bruna Prapotnich -Pikerjova iz Kraja, on je pa Bruno Namor - Bularju iz Trinka. Oženila sta se 40 liet od tega, an tenčas nie bluo ki gledat tle doma. Ni bluo druge poti, ko iti za dielam an za kruham v druge, juške dažele. Takuo je Bruno Su v Avstralijo, potlè je sla za njim Se Bruna, ki dolè živi, blizu Melbourna, že 38 liet. Vsak sam lahko zasto-pi, kuo jim je bluo huduo an težkuo, ko puno drugim mladim beneškim družinam, deleč od duoma an od svojih dragih začet iz niča, an iz niča si narest družino an dobro življenje. Naši ljudje, doma an po sviete, pa se niso nikdar ustrašli diela an fadije an se niso nazaj potegnil. Taki so bli an Bularji an Pikerji. V Avstraliji sta se Brunu an Bruni rodila dva si- nova. Jabuka na pade mai deleč od dreva, pravi pregovor an takuo ki vidimo na fotografiji tle na varhu sta ries jinaka. Koranine so bile močne, nie ki. Bruni an Brunu čestitamo za lepo oblietinco, njim an njih družini pošiljamo tople pozdrave izpod Kolovrata an se ries troštamo, de hlietu kupe vzdignemo glaže an jo zapojemo na njih čast. Vi dva pa deržajta besi-edo! 6 novi matajur četrtek, 7. septembra 2000 Dai giochi del piccolo Nazareno ai problemi dello stato - 47 io nella Venezia ristianesimo Un avvenimento lontano da Roma, avvenuto in una inquieta provincia, fece discutere. In Palestina era stato arrestato un uomo, su insistenza dei capi e dei sacerdoti ebrei e il pretore romano, Ponzio Pilato, era stato da loro costretto a lasciarlo condannare a morte per mezzo della crocifissione. Secondo lui era innocente dell’accusa di ribelle alle leggi di Roma. Quest’uomo era Gesù di Nazareth, che - raccolti alcuni compagni - si era messo a predicare una nuova regola. In essa i signori di Israele videro una predicazione rivoluzionaria e pericolosa per la religione: Si sparse la voce che Gesù volesse distruggere il tempio ed instaurare un proprio regno. Gesù di Nazareth si era fatto conoscere tra la gente per mezzo di guarigioni miracolose, raccontando parabole, invitando a cambiare il proprio cuore, a rifiutare la vendetta e lo scandalo. Non parlava di poteri terreni, ma di un regno che non sta sulla terra. Era giunto a Gerusalemme acclamato e festeggiato, y<^[MC€0 V. T. Arhar Zaprta molčim, odprta uCim, odkrivam skrivnost, lepoto, modrost. e3ifu)| Vem za hišo nev-skadanjo, mnogo mladih hodi vanjo, kjer od jutra vse do mraka znanje v glave se pretaka. BIOS w Vf.M *.v Vi* h4v- 'V/N-.9 • ■-.• v.' • v.l ;y/ «V,*.* /«.v, .«S s®» v ; •'Vw<} tssrtJ , vVv** '*** T •« nvW< V*S* «V*»:» ^«bv/o v.c«v vi' *'>•? ,VSi X**1'- K*i> '.«<&> V-p,\w* te*' exymV«SSVS# v«* '' V ■ ,.,’n fflTOV-? >,■*» ’ )t« >.r HSÌ-J-«WS» '•V'f w . • t «« <4 , SVtf ^vSst'-iSd BJsVWsi ***,,•yjjyonÌBs.'» VljA*»» 3*Nl «AV. WjW)1« t/tóWvAV-? , *W4 * * » *' 4 ^ 4 3vW»y *.Kyd*v. «»»tjnsj^K^ps u&n$mV V.:cv.v vav vxly, :.'<*** Sqi >p»y ìW»y»W V.Vb f! V-, n % La regola della comunità di Qumran (Gerusalemme) affermava di essere figlio di Dio, ma accettò di morire in croce. Dopo l’ignobile supplizio si sparse la voce che fosse risorto e la sua storia e il suo nome si diffusero tramite il racconto della sua vita per opera principalmente dei quattro suoi evangelisti, Luca, Matteo, Marco e Giovanni, di altri scritti, gli evangeli delle grotte del Qumran, con bellissimi racconti sulla vita di Gesù. I racconti più suggestivi si possono leggere negli antichi manoscritti rimasti nascosti per secoli, racconti non autorizzati, ma che gettano luce specialmente sulle magiche figure della famiglia di Nazareth. Quei racconti del resto sono u- sciti nell’aneddotica religiosa: la storia di Maria e Giuseppe, i prodigi del bambino durante i giochi in paese (il volo dei dodici passeri plasmati con il fango al suo comando, la guarigione di Giacomo dalla puntura della vipera, la distruzione dei canaletti d’acqua per opera di un compagno, eccetera). Sono i vangeli apocrifi, realistici, attraenti e naturali, che restano più vicini alla prima predicazione cristiana dei quattro vangeli canonici. La notizia che un uomo era stato ucciso innocente, sebbene respingesse l’adorazione dell’imperatore romano e sostenesse il ricongiungimento in cielo con il proprio padre, che era Dio, non fu commentata bene e così l’operato di Pilato fu discusso. I subbugli che nascevano in quella terra turbolenta erano deprecati. E che dire delle chiacchiere sui riti e delle «pratiche perverse e infami imposte per la loro depravazione» si chiede Tacito, e special-mente, come «i Giudei concepiscono un solo dio e unicamente col pensiero: sono sacrileghi coloro che raffigurano immagini degli dei con tratti umani e usando materiali deperibili. Quella loro divinità sta sopra ogni cosa, è eterna, non può essere raffigurata e mai si estingue. Nelle loro città non esistono simulacri, e tanto meno nei templi; e non usano questa forma di adulazione né verso i re né verso i Cesari... Dal fatto che i loro sacerdoti cantano accompagnandosi a flauti e timpani e si incoronano di edera (e anche dal fatto che in un loro tempio fu trovata una vite d’oro) si pensò che a-dorassero il padre Libero, trionfatore dell’Oriente, invece le cerimonie giudaiche sono tristi e squallide» (Tacito, Storie, V). Si diceva di peggio. Sebbene Gneo Pompeo non avesse trovato alcuna immagine nel tempio ed e-sisteva il divieto di foggiare simulacri, si diceva che gli Ebrei adoravano un asino. E non ci volle molto a diffondere l’accusa di ono-latria anche contro i Cristiani e mettere così in ridicolo anche la nuova religione. Per il resto, buoi, a-rieti, scarabei, gatti, erano diffusi senza tante storie nelle varie religioni. (Venezia, 47) Paolo Petricig Minimatajur Kotič dan liwtì jaZek ta-lete-9 Matej Šekli Dativo to jé iti kazo, ka an rispundawa na baranjé ki-rimu (Človeku)? alibòj na baranjé kiri raCé?, ko an stujì blizu noga verbina, tej to so dàt, wzet, Sinkat, wkràst, pisat anu SCé karjé nih drugih. An stufi pa ta-za prepozicjuno h. Z nju rumunimò od mesta anu rispundawamò na baranjé kan? (na baranjé ta-h kirimu (Človeku)? alibòj na baranjé ta-h kiri raCé?). To pridé ričet, da rumunimò od »tet ta-na nò mèstu« (po laSkin »moto a luogo«). PoSpegnimò njan, da kaku te moške, te zénske anu te sridnje biside ni se rivawajo, ko ni so tu-w dativu singolarja. Kirimu (človeku) an jè dal pet nu jèst? - An jè dal pet nu jèst numu lipimu siriiCu - ni lipi hčirici. Kan (ta-h kirimu (Človeku)) an jè Sài fivit? - An jè Sài fivit ta-h njagà dèdu - ta-h njagà habi. Kan (ta-h kiriraCè) an ticè? -An ticèta-h numu visòki-mu arbulu - ta-h ni vilili hiši - ta-h numu vilildmu jèzaru. 1. Te mòske biside tu-w dativu singolarja To jè danp lipi sineC0 -*■ Kirimu (človeku) an pisè? -An pisè numu lipimu siniču. To jè njagà dèd0 -*■ Kan (ta-h kirimu (Človeku)) an jè Sài fivit? - An jè Sài fivit ta-h njagà dèdu. To jè danp visòki arbulo > Kan (ta-h kiri rate) an ticè? -An ticè ta-h numu visòkimu arbulu. Te moške biside CenCe nine vokale ta-na kunce (-0) (sineC0 dèdo, mir0) ni majo tu-w dativu singolarja ta-na kunce -u (siriiCu, ta-h dèdu, ta-h miru). 2. Te zénske biside tu-w dativu singolarja To jè na lipa hčirica. Kirimu (človeku) an pisè? - An pisè ni lipi hčirici. To jè njagà baba. Kan (ta-h kirimu (človeku)) an jè Sài fivit? -An jè Sài fivit ta-h njagà babi. To jè na vilìka hiSa. Kan (ta-h kiri raCè) an ticè? - An tiče ta-h ni viliki hiši. Te zénske biside na -a (hčirica, baha. hiša) ni se rivawajo tu-w dativu singolarja največ na -i (hčirici, ta-h babi, ta-h hiši). 3. Te sridnje biside tu-w dativu singolarja To jè no vilikè jèzaru, no bile janjè. Kan (ta-h kiri rače) an ticè? - An ticè ta-h numu vilikimu jèzaru, ta-h numu bilimu janjatu. Te sridnje biside na -u anu na -e (jèzaru, janjè) ni majo tu-w dativu singolaija ta-na kunce -u (ta-h jèzaru, ta-h janjatu). Dativo an rispundawa na baranjé kirimu (Človeku)? alibòj na baranjé kiri raCé?. (Kirimu (človeku) an jè dal pet nu jèst? -An jè dal pet nu jèst numu lipimu siriiCu - ni lipi hčirici.) An stuji' pa ta-za prepozicjuno h. Z nju ru-munìmò od mèsta anu rispundawamò na baranjé kan?. (-Kan an jè Sài fivit?-An jè Sài fivit ta-h njagà dèdu - ta-h njagà babi. Kan an ticè? - An ticè ta-h numu visòkimu arbulu - ta-h ni viliki hiši - ta-h numu vilikimu jèzaru.) Somò vidali, da kaku te moške, te Zénske anu te sridnje biside ni se rivawajo, ko ni so tu-w dativu singolaija. Te moške biside čenCe nine vokale ta-na kunce (-0) (sinečp) ni majo ta-na kunce -u (siriiCu). Te Zenske biside na -a (hčirica) ni se rivawajo največ na -i (hčirici). Te sridnje biside na -n anu na è (jèzaru) ni majo ta-na kunce -u (ta-h jèzaru). 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Beneške križanke na šilabe (Guidac) Horizontal Vodoravno I - Jih godejo Guido an Franco. 3 - Memi, carote. 5 - Španska golobica, znani tango. 6 - V tistim mieste teCe rieka Senna. 7 - Takuo seje klicala čedajska koriera. 8 - Vaščica med Sauodnjo an Prehodam. 9 - Prodaja bišteke an peteline. II - Diela kra-kra tu vodi. 13 - Hodejo v Lourdes an na Staro goro. 15 - Brez obedne oblieke. 17 - Te narbuj znano piemontesko vino. 19 - So tekli priet ku tolarji. 20 - Obalasti biškot... za bierarn! 21 - Je bila kraljica v Rusiji. 23 - Pot buj široka ku staža. 25 - Na parmanjka za rojstni dan. 27 - Kolo za dva. 29 - Lesica kar krade kakuoša. 30 - Majhana knjigica. Vertikal Navpično 1 - An taužint gramu. 2 - Susanna, pisateljica od “Va’ dove ti porta il cuore”. 3 - Beneški zbori. 4 - Zastope... v Kobaride. 5 - So ga Sli obiskat v Rim na vic ku 4.000.000 mladenCu. 6 - Znani ameriški kanal (Antille). 8 - Orfan, buogi človek. 10 - Se jo loze tu škatlo ku sardino. 12 - Ta narbuj znana je “cikita”. 14 - Nona jo j’ z ribeZam... brovado. 16 - Miesto v Sloveniji, ki ima dva “casinò”. 18 - So buj kratke, ku noziee! 19 - Kuazava v banki... an meštre. 20 - Majhani prasetaci. 22 - Prosila je “pustime še živeti”. 24 - Preuozke so..., preduge so poti. 26 - Moz od mame. 28 - Se ga noše na glavi. Četrtek, 7. septembra 2000 La Valnatisone dopo un primo tempo convincente concluso in vantaggio si fa sorprendere Rimonta vincente del Sovodnje La rete di Alessandro Bergnach illude i valligiani - Le contromisure del tecnico isontino Rodolfo Cumin permettono di recuperare nella ripresa lo svantaggio e poi colpire di rimessa una “svuotata ’ Valnatisone Nel campionato di 3. categoria domenica 22 ottobre Riavremo il derby La tradizionale sfida rivivrà nella quarta giornata a Merso di Sopra SOVODNJE 3 VALNATISONE 1 Sovodnje: Gergolet, Mauri, Devetak (1’ st. Assi), Cemic, Bregant, Zano-la (13’ pt. Tomsic), Zotti, Feri, Marassi (30’ st. Ba-nello), Braida (36’ st. Ter-pin), Florenin. Valnatisone: Tuniz, Pic-caro, Bertolutti (20’ pt. Domeniš), Podrecca, Cla-vora, Bergnach, Campanella, Bassetto, Suber (25’ pt. Pisciotta), Brandolin, Mlinz (35’ st. Lancerotto). Sovodnje, 3 settembre -Con un secondo tempo giocato a buon ritmo, con maggiore lucidità e prestanza fisica, la squadra locale è riuscita prima a rimontare e poi a vincere l’incontro inaugurale di Coppa Regione, superando la Valnatisone. Nel primo tempo dopo due opportunità capitate sui piedi di Marassi e Feri, si facevano vivi gli ospiti al 10’ con Mlinz che, servito da Bassetto, calciava la sfera troppo centrale. Al 13’ abbandonava il terreno di gioco Zanola che veniva rimpiazzato da Tomsic. A seguito di un contrasto al 18’ s’infortunava Bertolutti che doveva abbandonare il campo, sostituito da Domeniš. Stessa sorte al 23’ per il giovane Suber. Alla mezz’ora una conclusione da venti metri di Bergnach si perdeva alta di un soffio. La Valnatisone passava in vantaggio su azione conseguente a calcio piazzato di Brandolin con il compagno Pisciotta che faceva velo, sorprendendo così la difesa locale e permettendo al capitano Alessandro Bergnach di battere imparabilmente Gergolet. Il tecnico locale Rodolfo Cumin (ex Valnatisone), mandava in campo all’inizio della ripresa As- si, che dava maggiore spinta e freschezza al centrocampo. Per il Sovodnje al 7’ ancora un grande spavento causato dal diagonale di Mlinz con il pallone che sfiorava il palo opposto. Spesso accade che chi sbaglia paga, così puntuale per la Valnatisone arrivava al 12’ la beffa. Per un atterramento in area di Braida, l’arbitro Brandolin concedeva il rigore tra le proteste dei giocatori ospiti. Alla battuta si portava Marassi che spiazzava Tuniz trasformando la massima punizione. La Valnatisone accusava il colpo, mentre la squadra locale prendeva in mano le redini del gioco, crescendo a vista d’occhio. Con una travolgente azione sulla fascia sinistra Marassi calciava una staffilata verso la porta di Tuniz, costringendo il portiere ad una difficile respinta. Il pallone continuava la sua traiettoria giungendo al limite dell’area sui piedi dello smarcato Braida che di precisione siglava il raddoppio. Al 35’ giungeva la terza segnatura della squadra biancazzurra, la seconda personale di Braida su azione in contropiede. Paolo Caffi Over 40 a Cosizza bis per Ponteacco L’Audace B vince il torneo dei Pulcini La squadra di Savogna, seconda classificata La squadra campione u-scente di Ponteacco si è aggiudicata anche la seconda edizione del torneo di calcetto Over 40 di Co-sizza. In finale ha superato per 5-0 la formazione di Savogna grazie alla doppietta realizzata da Antonino Bait ed alle reti messe a segno da Paolo Cencig, Luca Lavaroni e Michele Coren. Al quarto posto la compagine di Merso di So- pra seguita da Osgnetto. Premi individuali sono andati a Daniele Ciccone (Ponteacco) miglior portiere, Lino Puppin (Osgnetto) capocanonniere e ad Alberto Paravan (Merso di Sopra) migliore giocatore. In precedenza il triangolare tra Pulcini ha dato il seguente risultato: al primo posto l’Audace/B, seguita dall’Audace/A e dalla Tre Stelle di Campoformido. Sabato 2 settembre a fidine la FIGC ha presentato i calendari dei campionati dilettanti. In Prima categoria la Valnatisone esordirà domenica 19 settembre ospitando alle ore 16 la Maja-nese. La Savognese si è radunata domenica mattina sul terreno di Savogna, dove è stato presentato dal presidente Fedele Cantoni il nuovo allenatore Walter Barbiani. Martedì è toccato alla prima squadra dell’Audace iniziare a sudare. Per quanto riguarda la prima giornata del campionato, nel girone B di Terza categoria, domenica 1 ottobre la Savognese esordirà sul suo campo ospitando i Fortissimi, mentre la ricostituita Audace sarà di scena sul campo di Chiavris a Udine. La domenica seguente esordio casalingo dell’Audace che si misurerà con la blasonata Sa-vorgnanese. Il tanto atteso derby di andata tra le due squadre valligiane è programmato per la quarta giornata, domenica 22 ottobre, sul campo di Merso di Sopra. Il ritorno a Savogna il 18 febbraio 2001. Sabato 2 settembre prima uscita di allenamento degli incompleti Juniores della Valnatisone che hanno ceduto per 4-1 alla Ci-vidalese. La F.I.G.C. provinciale ha diramato i nominativi delle società che formeranno i gironi delle categorie Allievi e Giovanissimi. La squadra Allievi della Val- Un gruppo di giocatori e dirigenti della Savognese con l’allenatore Barbiani (secondo da sinistra) natisone guidata da Luciano Bellida è stata inserita nel Girone B con Azzurra Premariacco, Bearzi, Centro Sedia, Chiavris, Fortissimi, Gaglianese, Libero Atletico Rizzi, Manzanese, Pagnacco, Reanese, Tava-gnacco, Torreanese ed U-nion 91/A. Meno numerose le iscrizioni nei Giovanissimi (38 adesioni) con il Girone B, composto da dodici squadre (erano sedici) del quale fanno parte i giocatori allenati dal tecnico Renzo Chiarandini. Il Girone, oltre alla Valnatisone, comprende l’Aurora/Buonac-quisto, Buttrio, Chiavris, Cussignacco, Com. Fae-dis/A, Fortissimi, Gaglianese, Libero Atletico Rizzi, Moimacco, Tavagnacco e Serenissima. Un brusco ed inatteso “dietrofront” della FIGC regionale per la tanto attesa riforma nazionale. I previsti tre tempi di 18’ nelle categorie promozionali degli Esordienti e dei Pulcini non saranno introdotti “per motivi di forza maggiore”. Mountain bike a Prievaio Domenica 17 settembre, in concomitanza con la festa paesana della “Kuata-rinca”, la Pro Loco Grmak e il MTB Orgoglio, organizzano in Comune di Gri-macco a Passo Prievaio (quota m. 650 slm.) la 3. e-dizione della gara non competitiva di mountain bike “KUATARMB1KE SPRINT”. Le iscrizioni si ricevono sul posto fino alle ore 14 versando la quota di L. 15.000. La manifestazione non è competitiva e si svolgerà con qualsiasi tempo. Il percorso si snoderà su un anello interamente off-road di 4 chilometri con dislivello di 300 metri da ripetersi per tre volte. Per informazioni telefonare a Cristian (725055 e 039-2157501) o a Franco (0432/725159). Neroden remi Slovenije z ekipo Ferskih otokov Slovenska nogometna reprezentanca je v nedeljo nerodno remizirala z ekipo Ferskih otokov. KonCni rezultat 2:2 je Sloveniji prinesel le eno toCko v kvalifikacijah za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo Cez dve leti. Tekmo so odigrali na Ferskih otokih pred kakimi tritisoC prebivalci (10 odstotkov vsega prebivalstva). Slovenija je bila tehnično na papirju močnejša, a ni uspela pokazati svojih sposobnosti. Ob do- kaj medli igri Slovencev je na rezultat vplival žilav odpor domačinov, ki so bili atletsko zelo dobro pripravljeni. Slovenija je dejansko imela zmago že v žepu, ko je minuto pred koncem tekme vodila z dvema goloma UdoviCa in Osterca. Pustila se je uloviti v zadnji minuti in v naslednjih treh minutah podaljška, ko so domačini izkoristili napake v slovenski obrambi in so z dvema lepima goloma izenačili. Anche quest’anno il Circolo ippico Friuli orientale ha realizzato un trekking a cavallo di tre giorni. All'inizio di agosto i cavalieri hanno raggiunto il campo base di Liariis, nel comune di Ovaro, nei cui dintorni hanno poi trascorso le tre giornate. A conclusione è stata celebrata la messa 8 novi mataiur četrtek, 7. septembra 2000 Kronaka Kako lieto od tegà... (arhiv Novega Matajura) SREDNJE mam Gniduca - Čedad Dobrojutro Letizia So kontent v Jakumino-vi družini v Gniduc: imiel so tri puobe, seda njih ne-vieste jim Senkavajo pa čičice. Stier lieta od tegà je parSla ta parva, Lisa (hči od njih Giordana an nevi-este Fabiane iz Sriednje-ga), seda se je rodila pa Letizia. Cičica se je rodila “že” 12. junija an če nje tata je biu počaku Se nomalo za nam poviedat novico, nam jo je bla parSla pravit sama Letizia. Tata je Fabiano Iurman - Jakuminu, mama je pa Romina Rovere an je iz Manzana. Družina živi v Cedade. Mali Letizi Zelmo, de bi rasla srečna, zdrava an vesela. SPETER Rodila se je Rossella Arnaldo Bacchetti iz Spietra an Paola Pinatto taz Barnasa bota Se zibala. Lieta 1995 an lieta novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek in lisk PENTAGRAPH srl Ulica/Via Tavagnacco 61 Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associatoall'USPi Settimanale • Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 52.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale ______________18726331____________ Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25,000 + IVA 20% 1997 sta bla obiesla plave flokiče, ker sta se jim bla rodila dva puobčja, parvo Giacomo an potlè pa Enrico, tele krat flokič je roza, saj je parSla Rossella. Cičica se je rodila v pandiejak 28. voSta. Bratracam an sestrici družine Bacchetti, ki živi v Spietre, želmo, de bi rasli srečni, zdravi an veseli. Sarženta Zapustu nas je Carlo Pittioni V videmskem Spitale nas je za nimar zapustu Carlo Pittioni iz Saržente. Dopunu je biu 79 liet. Carlo je biu an “reduce di Russia”. Ki dost je mu-oru gor pretarpiet moremo vsi zastopit, saj vemo, ka-kuo je bla huda tista čudna an naumna ujska an ki dost naSih mladih puobu je gor umarlo. Carlo je puno liet dielu tudi po sviete, potlè se je varnu v rojstne kraje, v Saržento. Na telim svietu je zapustu navuode an vso drugo Zlahto, ki so mu dal zadnji pozdrav v Spietre v sriedo 30. voSta. PODBONESEC Carnivarh Se an pogreb v naši vasi Lietos je v Carnimvar-hu umarlo zaries puno ljudi. Tele dni smo zgubil Se adno ženo. V videmskem Spitale je umarla Emma Scuor. Učakala je puno liet, 89. Emma je bla iz Robidi-Sča, ’na vas, ki je glih tan po tin kraj meje, v Sloveniji. Za neviesto je parSla v Carnivarh, v Mačocovo družino. Zadnje lieta jih je pre-živiela par hčeri Clari v Vidme. Z nje smartjo je v žalost pustila njo, an Se hčere Livio an Olgo, zeta, navuode an pranavuode. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Carnimvarhu v torak 29. vošta. SREDNJE^ Gorenj Tarbi Žalostna novica Žalostna novica nam je parSla tele dni iz HrvaSke. V petak 4. voSta je umarla Maria Stefulj Chiabai. Huda boliezan jo je ukradla možu an vsiem tistim, ki so jo poznal an imiel radi. Napišemo novico, zak nje mož je iz naših vasi. Je Vanni Chiabai - Pesinu iz Gorenjega Tarbja. Zapoznala sta se v Zvi-ceri, v mieste Zurigo, kjer obadva sta dielala puno liet. Oženila sta se Stier lieta od tegà, na 26. luja, an po poroki sta Sla živet v rojstno deželo Marije, kjer ona je imiela hiSo. TroStala sta se, de bota kppe v mieru an ljubezni živiela puno puno liet, pa takuo nie Slo. Na žalost seda je Vanni sam ostu. Pogreb Marije je biu v pandiejak 7. voSta. Naj v mieru počiva. Per i tuoi piccoli annunci sul Novi Matajur telefona allo 0432/731190, dal lunedì al venerdì, dalle ore 8 alle ore 17. Gli abbonati hanno diritto a quattro inserzioni gratuite. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 9. DO 15. SETEMBERJA Čedad (Minisini) tel. 731175 Zaparte za počitnice/Chiuse per ferie Spietar: od 11. do 17. setembeija Fomasaro (Cedad): do 10. setembeija Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA » LAPIDI - MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA Lavori particolari a toro Esposizione lapidi su mq.1300 S. Pietro al Natlsone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073 MA" I ■ I * w ■ « ■ Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike, ki na morejo iti sami do Spitala za “prelieve” karve, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od zjutra do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina IZ Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske Številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES- INAC 730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 V Carnimvarhu so zažgal kope Se kumramo, de tle par nas se na sieče vič, de je vse zaraščeno... Nie pru takuo. KajSan sieče Sele, an po-grabe an nardi kope. KajSan zak redi šele žvino, kak drug za daržat če-dan sviet. Zatuo je Se buj žalostno napisat, kar se je zgodilo telo polie-tje v Marsine an v Carnimvarhu: kajSan je zažgau kope, ki tel nas ljudje so s tako ljubezan an sevieda tudi trudom, nardil. Tisti, ki so tuole “zakuril”, ka’ so tiel dokazat? Ki dost je prazna njih glavica an de niemajo obednega spoštovanja do ljudi an do njih truda. Le tiste dni so zažgal kasonete za smeti v Petjage. Na vemo, če so le tisti. TroStamo pa se, de so zastopil kako naumnost so nardil.