Dopisi. Iz Ljubljane. (Shod ' »Obrtne zveze za Kranjako«), ki se je vršil dne 27. decembra, jevsprejel te-le reaolucije, ki so važne za vse Slavence: I. Resolucija. Javni shod »Obrtne zveze za Kranjsko« izreka željo, naj se obrtniki združijo v jedno organično celoto v obrambo narodnih, stanovskih in socijalnih pravic in naj ae kaže ta organizacija istotako v obrtniških, kakor političnih vprašanjih. — II. Resolucija. Javni ahod »Obrtne zveze za Kranjako« izreka željo, naj se kranjski Slovenci združijo v jedno politično stranko s pokrajinskimi Slovenci vred, ki bo zastopala narodni in socijalni razvoj celokupnega naroda na podlagi krščanske pravičnosti in napredka. Sprava obeh atrank naj bi bila trajna po razgovoru zaupnihmož in naj bi iraela pred vsem ozir na koristi Ijudstva, ki želi aloge in pravega atalnega miru, ne pa samo »premirja«. Razgovor in način sloge, naj ae predloži narodu. Resolucija naj se pošlje obema narodnima strankama. — III. Resolucija. Z ozirom na resolucijo II. izreka javni shod »Obrtne zveze za Kranjsko«, da se bo podpiaalo samo tiste kandidate, ki se že naprej obvežejo s pošteno besedo, da nastopijo z vso odločnoatjo za oživotvorjenje jugoslovanskega kluba in da sami ustopijo v to skupino. Kandidat naj bo neodvisen in ne sme poznati pri narodnem delu nobene razlike med stanovi. — IV. Resolucija. Na shodu zbrani obrtniki sklenejo: Mestni zaatop in posebno državni poslanci naj še vsedanjem zasedanjem izposlujejo pri visoki vladi na Dunaju, da se potresna podpora, dana oškodovanim obrtnikom in trgovcem,. ne izterja, temveč popolnoma odpiše. .v. Tz Cadrama. (Novo 1 eto) je časračunovin čas številk; kdo bi se čudil tudi na visokem Pohorju, ako so naši soatavki vsi »cifrasti?« Naše društvo »Sloga« je imelo dne 6. dec. svoj predzadnji občni zhor in je g. učilelj in živinozdravnik M. .lelovšek več ko 200 poslušaleem umno krmljenje živine razlagal. Na praznik sv. Štefana pa so se v društveni aobi zopet k občnemu zboru sošli samo društveniki, da amo se posvetovali, katere novine bi ai naj za leto 1897. naročili. Gospod predstojnik je v daljšem govoru razložil, da se sv. oče Leon XIII. celo s posebnim pismom »Berum novarum« društvenega in kmetovalakega življenja spominja in da je nam treba vpovzdigo kmetijstva tudi potrebne učenosti, pa tudi varčnoati in tega si pridobimo z branjem dobrih knjig in novin. Obžalovati se mora, da pri malem številu našega naroda ni prave složnosti in je razkol na Kranjakem tako velik, da se je drznil »Slov. Narod« enkrat imenovati Leona XIII. »izvržek ljudstva«, da svojega toliko dobrega knezoškofa Jakoba grdo natolcuje in smatra ko nesrečo, da je visokoučeni dr. Mahnič bil imenovan škofom na Krku. Takega lista ai mi gotovo ne bomo naročili, pa tudi celjska »Domovina« je že tu in tam nam roge kazala, a v zadnji ponudbi mastno obeta, da hoče v prihodnjosti vedno za alogo delati, zato se za poskušnjo še naroči za pol leta. Blagajnik poroča veselo, da se je gmotno atanje naše povzdignilo in vsled predloga društvenega podpredsednika se aklene, da se pravila našega društva spremenijo v katol. politično in kmetovalsko društvo, kar se bo zgodilo po soglasnem aklepu. — Naše cerkveno društvo je dobilo leta 1896. 130 novih udov, koji so nam veliko k stavbi pripomogli, a domačih je zopet le 120 svoje doneske plačalo; za vsem je druStvo prejelo z doma vplačanimi obrestmi, domačimi in tujimi darovi 2600 fl. — Poročenih je pri nas bilo 17 parov domačih svatov, umrlo jih je 64 in sicer 22 moških in 42 žensk, rojenih pa je bilo 86, — 46 moških in 40 žensk. — Znamenito je lelo 1896. za nas pa ludi zato, ker amo postavili za gg. učitelje naše četirirazredne ljudske šole posebno hišo za stanovanje z 6500 fl. Da bi le tudi vsikdar naša mladina se v katoliško-narodnem duhu podučevala, kar se po takih gotovo ne zgodi — ki so rojeni Slovenci, pa se svoje katoliške slovenske domovine sramujejo in slovijo ko pristaši po sili Nemcev! Iz kozjanskega okraja. (Čudne razmere) vladajo pri c. kr. davkariji v Kozjem. Gospodje uradniki so si vedno v laseh. Pred Božičem se je naveličal davkarskih poslov g. davkar in je zbolel, da bi si tem lažje vravnaval pot do »zasluženega* pokoja. Pa še ni star, slab tudi ne. Te dni pa je kar meni nič, tebi nič odložil svoj posel g. kontrolor. Ljudje si šepetajo na uho, da se mu baje »meša«. A »zmešano« je morda le v pisarni ? Brzojavili so v Gradec in v Brežiee, preiskava pa bo pokazala, kako in kaj. — Nadalje imamo tukaj dva davkarska praktikanta, ki pa ne znata trohice slovenski. Kden izmed teh je celo hodil meseca avgusta popisovat po občinah točne škode. Predstojnik ali kdo drugi pa je moral tolmačiti, kar so mu liudje pravili in tožili. Pravica, enakopravnost, kje si? Slovenski davkarski uradniki pa morajo službovati v trdih nemških krajih! ¦— Hvala Bogu, pri c. kr. sodniji pa vlada edinost in ljubezen, zlasti pa pravica; saj pa je ludi vodja vseskozi značajen mož. Gast komur čast, pa tudi graja, komur graja! Iz Kostrivnice. (Beričevo.) Goapod urednik! Mialim, da bi bilo zopet dobro, ko bi malo našega beriča oprali. On je »Totenpišafer«, pa je dal nedavno za enega še živega človeka grob skopati. (irobokop je grob izkopal in to zve ludi dotični Matija M. Ko je živ mrtvec prišel sam na pokopališče in v resnici vidi za sebe grob gotov, se je čudil, kaj se je beriču zameril, da je dal za njega grob kopati. Grobokop je zahteval od beriča plačo za svoj trud, pa berič se je protivil, in še grdo psoval grobokopa. Berič je mialil, da bo grobokop njegovo psovanje za plačo sprejel, pa ni to hotel, ampak je beriča izročil sodniji. Preden se je pa pri sodniji obravnavalo, je naš berič krivico spoznal in se z grobokopom poravnal ter mu njegovo delo pošteno plačal. Pa beriču ni Ijubo, da bi se zvedelo, da je plačal iz svojega žepa, zato je rekel, da naš župan to plača, kar pa je grda neresnica. Da naš Matevžek hodi celo po nedeljah na lov, tudi o tem bi Vam lahko več povedal, pa naj bo. Prej ko slej mora nekatere Kostrivničane pamet srečati! Ali mora lov ravno Matevžek imeti ? Iz celjskega okraja. (Uradni list) izdajalo bode okrajno glavarstvo v Celju, češ, da se podobna naredba dobro obnaša v Lipnici, kjer je svoječasno alužboval sedanji okrajni glavar eeljski. Misel ni nova. Nameraval jo je izvesti že dr. Netolička, bivši okrajni glavar v Celju. Želja je torej stara že okoli deset let. imenovani gospod je tistokrat bil razposlal primerno vabilo za naročevanje liata. Toda od namere je odstopil, ko je bil zvedel, da katoliški Slovenci ne bodo z denarjem podpirali uradnega lista, kateri bi se v Celju tiskal z istimi črkami, s katerhni se je oakrboval nemškoliberalni časnik, ki še zdaj z blatom ometuje vse, kar diši po krščanatvu in slovenstvu. — Tudi vzglednej Lipnici sosednja Radgona ima svoj »Amtsblatt«. Da ae izdajanje takih listov obnese, zapopadeš me lahko, ako poznaš razmere pri uradih, vzlasti pri' tako obsežnih, kakor je c. kr. okrajno glavarstvo celjsko. Ker pa list lahko naročiš, kdor hočeš, vsled tega uradne naredbe ne ostajajo skrite samo po pisarnicah. Tako jih }e na primer pisalec teh vrstic nedavno bral v gostilnici v kraju Halbenrain pri Radgoni. V onem Iistu so se nahajale naredbe, zadevajoče urade župnijske in občinske, potem glede šole in žandarstva. Naročeni uradi dobivajo Iiat poštnine prosto, drugi naročniki pa morajo k naročnini priplačati še toliko, da se za nje poravna pošta. — Z Dol pri Kozjem. (Občinske volitve) so se vršile pri nas dne 6. decembra za odbornike, a dne 20. decembra pa je bila volitev župana. Vsi sino se bali, kako bodo volitve izpadle, da nam ne bi zopet ataro in žalostno pesem zapeli. A hvala Bogu! Prišlo je mnogo volilcev na volišče, nadejamo se, da so zvolili značajne in pravične može za odbornike. Za župana pa je enoglasno izvoljen iskreni domoljub in spošlovani mož Miha Gepin, kateri pozna dobro žalostno usodo atiakanih občanov. Nadejamo se, da smo zadeli na pravega moža, ki bode za svojo obeino in občane po očetovsko akrbel, vladal in podpiral. Opravičeni smo, da bode sedanji g. župan nadomestil, čeravno z veliko težavo, kar se je prej v nemar pustilo. Gotovo bode občinake pote in ceste spravil v lepi red. Ubogi kmet zdihuje ailno pod težkim jarmom 70 odstolkov; kako naj bi izhajal, ko ga še zraven mučijo vremenake nezgode? Gotovo bode sedanji župan pomagal trpečemu kmetu in mu znižal odstotke, kolikor bode v njegovi moči, ker on dobro ve, kako ubogi in stiskani so bili do sedaj občani. Mislim, da novi župan ne bode maral Nemca (nemški pečat) v svoji hiši, ampak na njogovo mesto postavil alovenski občinaki pečat. tiosp. Preskar pa naj preveč ne žaluje, da je čisto propadel. Tega ni kiiv dopianik, ampak vrli volilci. Iz Mozirja. (Slovensko planinsko društvo.) Dne 28. decembra se je vršil pri g. Alojziju Goričarju shod aavinjske podružnice slov. planinskoga društva. Odbor z neutrudljivim načelnikom, g. Fr. Kocbekom, bil je soglasno voljen stari, le tajnikom je izbran gosp. učitelj Šijanec, ker g. Perne vsled bolehavosti častnc službe ni mogel več prevzeti. Zanimiva so bila poročila, katera je podal gosp. načelnik o napornem društvenem delovanju v treh letih, odkar društvo obatoji; atavljeni sta bili dve koči: »Kocbekova« na Molički planini ter letos »Mozirska koča« nad Goltmi; oskrbljena lepa soba pri Korošcu nad Lučami; potij je bilo markiranih 45. — Že iz teh podatkov aklepamo, da potrebno društvo ne životari samo, ampak da vrlo krepko deluje, posebno, ako jemljemo v poštev, da ima prebiti hude boje a celjsko nemško sekcijo planin. društva. Prihodnje leto se bode stavila uta (veranda) pod Slapom koncem Logarjeve doline. — Pri tem shodu, ki je bil žal, valed seje okrajnega zastopa nekoliko bolj pičlo obiakovan, opiaal nam je g. Kocbek potovanje na Triglav ter posamezne ture s fotogralijami kaj zanimivo pojasnjeval; kazale so se tudi prekrasne alike samoatana Rilo v Bolgariji, katere je doposlal alovenski turistiki zelo naklonjeni rektor vseučilišča v Sofiji, g. Theodorov. — Vspodbudne brzojavke so došle iz Sofije od g. Theodorova, od g. dr. Medveda ter oarednjega plan. društva iz Ljubljane. Društvu, v katerem so zastopani vsi stanovi, ki je v kratkih letih v korist domačim, v slavo alovenskega imena tako plodonosno delovalo, želeti moramo, naj se tudi v bodoče tako veselo razvija! [z vranskega okra j a. (S o c i j a 1 n i d e mo -. kratje.) V cenjenem »Slo.v. Gospodarju< je bilo parkrat čitati, da ao socijalni demokratje začeli rogoviliti že tudi v gornji Savinjaki dolini. V apodDji Savinjski dolini pa to aodrgo že dlje časa poznamo. Posebno za veliko cesto, na GomiLskem in v Šentjurju, je nekaj zrelih, kateri novi evangelij, »Delavca«, pridno Studirajo. Potem pa razširjajo tiste nauke po gostilnah, če jih kdo hoče poslušati. In pri kupici vina se včasih zgodi, da rea vjamejo na svoje limanice kakega kalina ali nevednega krivokljuna, toda le za tako dolgo, da ae zopet strezne. Vsak paraelen človek namreč vidi, da tem ljudem ni prav za nič drugega, kakor za zabavljanje in hujskanje. A vkljub temu ao nekateri tako hudobni in zaslepljeni, da tulijo v njihov rog; nič drugega jim ne gre po njihovi neutnni buči kakor to, da bi prej kot prej »delili«. Ker pa sami tega ne niorejo izpeljati, iščejo bojda pomoči od drugodi. Par zrelih iz Šentjurja in menda tudi z Gomilskega želi napraviti kak shod, na katerem bi socijalno-demokratičen apostol navduševal kmete za to, da bi prej »delili«. .Te že prav, mislite in želite, kar hočete vi, zapeljane buče, židovski hlapci, a mi, pošteni kmetje za veliko cesto, vam na vaa usta povemo, da iz te moke ne bo nikoli kruha. Tudi shod napravite, če vam Ijubo; kot vaši dobri prijatelji vam damo le ta svet, da si prej pete dobro nabrusite! Iz Nove cerkve. (Očni zbor) slov. kat. bralnega društva, dne 27. decembra je bil primeroma dobro obiskan. Zbralo se je mogo prijateljev lepega berila. Gospod predsednik pozdravi v priarčnih besedah vse došle ude in goste. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo priča, da društvo dobro napreduje. V tekočem letu je bilo naročeno na sledeče liste: »Slov. Gospodar«, »Kmetovalec«, »Gospodarski Glasnik«, »Domoljub« »Domovina«, »Dom in Svet«, »Cerkveni Glasbenik«, >Mir«. Razven teh so bili društvenikom na razpolago: »Slovenec«, »Sudst. Post«, »Primorski list«, »Cvetje«, »Vrtec« in »Krščanski detoljub«. Gospod predsednik izrazi veselje, da se udje zanimajo za lepo, koristno berilo, ki jim bo koriatilo v duševnem in gmotnem oziru. Pristopili ao nekateri novi udje in vplačali društvenino. Gosp. pevovodja stavi predlog, naj bi se pevci oglašali v večjem številu, da bo pevski zbor krepek in je mogoče večkrat nastopiti. Vadili bi se ob nedeljah popoldne, kedar čakajo večernic. Uneto priporoča ta predlog vlč. g. kan. dr. Gregorec, vspodbujajoč navzoče, naj pristopijo radi, kateri imajo ta dar od Boga, saj ne morejo lepše posvetiti tega daru, kakor v pravilnem cerkvenem petju sebi in drugim v veselje. Tu imajo zdaj lepo priložnoat, da ae vadijo. — Da pa so pevei dobro izurjeni, pokazali sta dve peami iz »Pesmarice«, ki nam jo je letos podala slavna družba sv. Mohorja. Nato poda v č. g. kanonik v zanimivem govoru politični pregled 8 posebnim ozirom na slovenske razmere. Govori o splošni volilni pravici, ki ne bo kmetom v kvar, temveč v korist, ako bo novih 72 poslancev — kar je priuakovati — pravih zastopnikov kmečkega, delavskega stanu. Odpravili bodo marsikatero krivico, ki Ilači revno ljudstvo. Omenja prihodnjih državnozborskih volitev; novega okrožnega aodišča v Mariboru, in izraža nado, da zasveti tudi slovenskemu ljudstvu zvezda boljše bodočnosti. Po teh besedah velezaslužnega in neustrašenega zagovornika naših narodnih pravic zapeli ao pevci: »Slovenec sem«. Gospod predaednik želi, naj bi slov. kat. bralno društvo tudi prihodnje leto upešno delovalo in vošči vsem srečno, veselo novo leto! Iz Velenja, (Nemški otroški vrtec; »Siidmarkova« božičniea). Kakor je bralcem »Slov. Gosp.« že znano, obstoji v narodnem trgu Velenje tudi nemški otroški vrtec. V ta vrtec pošiljajo naslednji »veliki Nemci« svoje otroke: Goll. Tischler, Spiess, Martin, Lempl, Gupfleitner, Mak in neki grajščinski hlapec iz trga; potem iz Spodnjega Šaleka: Oštir, Jozelj, Mak in Silvestri; iz Stare vasi: Pečečnik in Grobar. V začetku jih je bilo kakih 32 zapisanih. Ker pa so naši Germani kar na svojo roko ustanovili ta vrtec, ne da bi prosili dovoljenja na pristojnem raestu, zato je nekega dne prišel gosp. okr. glavar iz Slov. Gradca in si ogledal prostor vrtčev v Gollovi koči ter jih neki tudi raalo oštel, vendar budega jim nič ni storil; saj veste, da je Nemcem vae dovoljeno in jim povsod oblastva prizanašajo. Pri tej priliki je tudi odločil, da eme le 16 otrok zahajati v vrtec radi preraajhnih prostorov. Naši »hrastovi purgarji- pridno vlačijo avojo deco v vrtec; s posebnim veaeljem vodi tja avoje Germančke učiteljica Spiese, rodom kranjska Slovenka, ki pa bi sedaj rada v večjo alavo materi Germaniji vzgojila nekaj njenih privržencev. Znani »velenjski boben« bi menda tudi rad svoje tja pošiljal, pa žal, da jih nima. Otroci že neki dobro čivkajo blaženo nemščino, nadepolna vrtnarica, hei celjakega fotografa Martinija, pa še jih misli naučiti »Die Wacht am Rhein«. Kaj ne, to so same vesele prikazne na naših tleh, v našem Velenju, kjer je po zadnji ljudski štetvi od 441 Ijudij le 45 nemškega obč. jezika, ki so pa skoraj vsi novopečeni Nemci! — Dne 23. dec. je bila v Gollovi koči »Siidmarkova« božičnica, pri kateri ao bili otroci obdarovani. »Siidmark« je saraa v ta namen poslala 25 gld. Tja ata šla tisti dan akupaj dva tržana, ki si nista prijatelja, toda sprijaznila ju je za trenotek nemškutarija; po slovesnosti ata zopet šla vaak svojo pot, kakor da bi se ne poznala. Naši nemčuji pač znajo bolj ceniti vrednoat složnega postopanja, nego Slovenci. Velenjski Slovenci, ne pustite vendar preveč vzrasti tem nemškim petelinom grebenov! A ne iz eenih besedij, iz del se javljaj žar strasti, žar ljubezni do čistih rodnih tal, bolj nego doslej. Od Sv. Ane v Slov. goricah. (Razno.) 0 predstojniku žitanskem se je v »Slov. Gospodarjii' ob avojem času slabo sodilo, da bi namreč Jožef Črnčec ne nameriaval pri deželnozborskih volitvah narodno voliti. No, ker je volil narodno, mi čut pravi, da ga javno pohvalim. To leto bo obhajal Grnčec 251etnico, odkar je zaporedoma občinski predstojnik; kar se marsikomu — ne posreči. Gastitamo! — Kakor znano, priredili so vrli Slovenci užigalice v korist družbi sv. Cirila in Me- .toda ter avinčnike; to podjetje podpirajmo vsi zavedni Slovenci! Vsak si naj omisli te užigalice, vsak narodni Slovenec, osobito pisatelj naj se posluži tega svinčnika. S tem boderao pokazali »Svoji k svojim« in pot zaprli >Sudmarki«. — Gosp. Lavoslav Perko, naš domači kipar pri Sv. Trojici, je kaj okuano izrezljal podobo Marije Device, brezmadežno spočete, za našega trgovca Lovra Kranica, ki ima slovensko-nemški napis; da bi le bil tudi v srcu narodnjak! — 0 naši pošti in drugih razmerah, posebno o nekem raodrižu, drugopot. —k—