Poštnina plačana pri PTT enoti v Celju Iz analize poslovanja delovne organizacije od 1. januarja do 31. marca 1983 Premalo surovin - izpad proizvodnje Temeljne organizacije so v prvih treh mesecih letošnjega leta poslovale uspešno, saj je celotni prihodek dosegel skoraj dve milijardi din, to je za 35 odstotkov več kot lani v enakem obdobju, čeprav zaostaja za planom za 16 odstotkov. Zaradi velikega pomanjkanja surovin v vseh temeljnih organizacijah je bil izpad proizvodnje velik. Porabljena sredstva se gibljejo skladno z rastjo celotnega prihodka. Amortizacija po minimalni stopnji se je povečevala hitreje, saj je z ozirom na lansko enako obdobje dosegla 55 odstotno povečanje. Dohodek je porastel za 36 %, zaostaja pa za planom za 12 %. Izredno so porastle obresti. Tudi prispevki, davki in druge obveznosti iz dohodka so rastle hitreje kot lani. Zato je čisti dohodek samo za 25 % večji od lani, zaostaja pa za planom za 17 %. Tov. Bastl je na zadnji seji DS DO dejal, da moramo biti glede na okoliščine v katerih gospodarimo, z rezultati zadovoljni, vendar hkrati odgovorni in racionalni pri delitvi čistega dohodka. PROIZVODNJA Fizični obseg proizvodnje se je v prvem četrtletju glede na enako obdobje preteklega leta zmanjšal za 4,39 odstotka. Medtem, ko je bil v mesecu februarju dosežen najnižji fizični obseg proizvodnje (za 13,37 % manj kot v februarju lanskega leta), je v mesecu marcu proizvodnja bistveno porastla glede na fe- Vrednost dosežene proizvodnje: bruar, še vedno pa zaostaja za doseženo v marcu lanskega leta. Vzrok za to je precejšnje pomanjkanje surovin in reproma-teriala pri vseh proizvodnih temeljnih organizacijah, razen tega pa so bile tudi okvare na delovnih napravah. Od vseh šestih proizvodnih temeljnih organizacij sta v tem obdobju le temeljni organizaciji Titanov dioksid in Veflon proizvedli več, kot v enakem obdobju preteklega leta (pri tem je potrebno upoštevati, da zasledujemo proizvodnjo tozd Veflona po tekočih cenah, realno pa je proizvodnja verjetno celo pižja kot v enakem obdobju lanskega leta). Dosežena proizvodnja Odstotek plana Metalurgija 514.805.795 95,63 Kemija Celjč 269.730.725 106,94 Kemija Mozirje 85.620.674 95,74 Grafika 131.807.919 69,35 Titanov dioksid 405.606.257 89,62 Veflon 36.083.178 (primerjava ni mogoča) DO SKUPAJ 1.246.835.737 (eksterna realizacija) Fizični obseg proizvodnje v okviru delovne organizacije je bil manjši od planiranega za 9,33 %. Planirani obseg proizvodnje sta presegla le Titanov dioksid in Veflon. PRODAJA Vrednost prodaje se je v delovni organizaciji povečala za 52,31 odstotkov, glede na enako obdobje preteklega leta. Najbolj izstopa Titanov dioksid, kjer se je vrednost povečala za 72,03 odstotkov glede na enako obdobje preteklega leta, medtem, ko ima najslabši rezultat Grafika, saj je prodaja za 17,82 odstotka nižja kot v enakem obdobju preteklega leta. Želimo vam prijeten dopust! V primerjavi s planom je realiza- ravni delovne organizacije za-cija vseh tozdov z izjemo Kemije ostaja realizacija iz naslova pro-Celje in Transporta in skladišča daje za planirano za 7,9 pod planiranim zneskom; na odstotkov. (nadaljevanje na 2. strani) Obeležje 110-letnice Cinkarne Vabimo aktive, sekcije, krožke, društva V letošnjem letu stopamo v 110. leto obstoja naše delovne organizacije, zato jo moramo slavnostno obeležiti. Reklamno propagandna dejavnost poteka že vse leto, prav tako pa je posvečena obletnici tudi rekreativna in športna dejavnost. Na pobudo kolegijskega poslovodnega organa se je že dvakrat sestal odbor za pripravo obeležja 110-letnice Cinkarne ter najvažnejše delo planiral za mesec september. Glavno obeležje bo predvidoma 16. septembra, ko bo svečana seja delavskega sveta delovne organizacije, na kateri bomo podeljevali priznanja. Zaključek slovesnosti bo predstavljalo tovari- ško srečanje delavcev Cinkarne ob koncu meseca. K spremljajočim dejavnostim sodi tudi ureditev okolja, izpad izredne številke glasila in odprtje Cinkarne občanom. Ob tem pomembnem jubileju želimo privabiti k sodelovanju vsa društva, sekcije, aktive ter krožke, ki delujejo znotraj ali v okviru delovne organizacije, da bi svojo dejavnost pokazali na teh prireditvah. Odbor za pripravo obeležja vabi vse, od mladine, gasilcev, aktiva žena, do krožkov ljudske tehnike, brigadirjev in drugih, da se oglasijo v uredništvo do 15. junija letos. Uredništvo Razvojna služba je registrira na raziskovalna enota Strokovna komisija (od leve proti desni: Golubovičeva, Gspanova,* dr. Krnhauserjeva, dr. Pejovnik, dr. Mersel riščenost delovnega časa je bila v Veflonu (89,87), najslabša pa v Grafiki (81,51 %). V vseh tozdih, razen v Kemiji Celje in Kemiji Mozirje, se je izkoriščenost delovnega časa v primerjavi z enakim obdobjem lani poslabšala. V primerjavi s planirano 82 odstotno izkoriščenostjo časovnega fonda pa je le-ta slabša le v Grafiki in Vzdrževanju. Dušan Jereb Zakonom o raziskovalni dejavnosti. Potrjen INDOK je tudi predpogoj delovanja raziskovalne enote. Strokovna komisija je iz ogleda razvojne službe in razgovora ugotovila, daje raziskovalna dejavnost glavna dejavnost službe. Predložene naloge in program dela predstavljajo pregled problemov, ki jih skuša reševati Cinkarna. Komisija predlaga, da pripravimo predlog prednostnih sklopov, v katere naj se Premalo surovin — izpad proizvodnje (nadaljevanje s 1. strani) Glavni vzrok za nedoseganje planirane vrednosti prodaje, posebej pa fizičnega obsega prodaje, je za vse tozd pomanjkanje uvoženih surovin, saj je večina tozdov odvisna od uvoženih surovin, najbolj pa Grafika, Kemija Celje, kemija Mozirje in Ve-flon. V tem četrtletju se je to najbolj odražalo pri Grafiki. V okviru delovne organizacije je največji delež prihodkov ustvarjen s prodajo na domačem trgu, ki se je v strukturi realizacije povečala kar za 9 % v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Prav tako seje v primerjavi s preteklim obdobjem povečal tudi delež izvoza v strukturi realizacije in sicer za 5 odstotkov. Prodaja na domačem trgu se je povečala predvsem zaradi prodaje žveplene kisline, na tujem trgu pa se je prodaja povečala zaradi deleža izvoza titanovega dioksida. IZVOZ, uvoz V prvih treh mesecih letošnjega leta je bil realiziran skupni izvoz v vrednosti 5.109.518 dolarjev od tega na konvertibilno področje 1.816.986 dolarjev. Vrednost skupnega izvoza v dolarjih je bila dosežena z 91,44 odstotki planiranega zneska, medtem ko je vrednost konvertibilnega izvoza presegala planirani znesek za 9,72 odstotka. Po posameznih temeljnih organizacijah presegata plan konvertibilnega izvoza le temeljni organizaciji Titanov dioksid in Metalurgija. Največji delež v skupnem izvozu predstavlja izvoz temeljne organizacije Titanov dioksid (81,74 odstotkov skupnega izvoza, oziroma 48,65 % izvoza na konvertibilno področje). V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je vrednost skupnega izvoza v dolarjih dosežena z 86,46 odstotki, medtem, ko je bila vrednost konvertibilnega izvoza glede na enako obdobje lani dosežena z 95,81 odstotki. Vrednost uvoza znaša za prvo tromesečje 3.971.396 dolarjev, to je 91,46 odstotkov planirane vrednosti. Vrednost konvertibilnega uvoza pa znaša za enako obdobje 3.285.830 dolarjev kar je 84,36 % planirane vrednosti. Glede na blagovno strukturo uvoza predstavlja kar 98,50 odstotkov uvoz surovin in repro-materiala, 1,5 odstotka pa uvoz rezervnih delov za tekoče vz- drževanje. Stopnja pokritja uvoza z izvozom je v okviru DO 128,66 odstotna, stopnja pokritja konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom pa je 55,30 odstotkov. ZAPOSLENOST IN IZKORIŠČANJE Časovnega FONDA V prvem četrtletju seje število zaposlenih glede na enako obdobje lani povečalo za 19 oziroma za 0,84 odstotka. Po posameznih tozdih je gibanje števila zaposlenih zelo različno, predvsem zaradi internih premestitev. V januarski številki leta 1981 smo v Cinkarnarju prvič poročali o naši nameri registracije razvojne službe. Na osnovi že opisane vloge pri Republiškem komiteju za raziskovalno dejavnost in tehnologijo ter našega dela, smo 11. maja letos prejeli ODLOČBO. Ta pravi, da se v razvid raziskovalnih organizacij Slovenije pod zaporedno številko 49 vpiše kot raziskovalna enota Cinkarne Celje n. sol. o. Razvojna služba. V odločbi je tudi točno naveden predmet dejavnosti: razvoj strokovnih področij proizvodnje in produktov poslovnega predmeta Cinkarne in preusmeritvenega programa Cinkarne: pigmenti; grafitno repromateriali in pomožna sredstva; premazna sredstva, sredstva in materiali za gradbeništvo: ekologija, prenos tehnologije in iskanje novih proizvodnih področij. V obrazložitvi odločba ugotavlja, da Razvojna služba izpolnjuje pogoje iz 25. člena Zakona o raziskovalni dejavnosti. To pa je sicer ugotovila Strokovna komisija Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo (RKRDT), ki nas je ocenjevala 5. maja 1983. Strokovno komisijo je imenoval predsednik komiteja, tov. ERIK VRENKO. Komisijo so sestavljali: predsednica: - dr. ALEKSANDRA KORNHAUSER, redna profesorica Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana člani: - dr. JOŽE MARSEL, redni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana - dr. STANE PEJOVNIK, direktor Kemijskega inštituta Boris Kidrič, Ljubljana - MIRJAM GSPAN, dipl. ing. chem. RKRDT/LJ Odstotek odsotnosti v delovni organizaciji je v prvih treh mesecih za 2,12 večji kot je bil v prvem četrtletju lani.Največ izostankov je bilo v Grafiki, kjer je v povprečju izostal z dela vsak delavec 13 dni. V okviru izostankov je bilo zaradi bolezni odsotnih največ v Grafiki v povprečju 8 dni najmanj pa v Veflonu, (3 dni). V celotni delovni organizaciji je vsak delavec izostal povprečno 12 dni, od tega zaradi bolezni 7 dni. V delovni organizaciji je bila izkoriščenost delovnega časa 83,05 odstotna. Najboljša izko- - SLAVICA GOLUBOVIČ, dipl. iur. RKRDT/LJ S strani naše delovne organizacije so bili prisotni najodgovornejši poslovodni in vodilni delavci za področje razvojno-raziskovalne dejavnosti: - DANI PODPEČAN, dipl. ing. kem. tehn. - podpredsednik KPO za razvoj, investicije in varstvo okolja, - MARKO TUKARIČ, dipl. ing. kem. tehn. - vodja razv. službe, - DIMITRIJ VEBER, dipl. ing. kem. tehn. - programski vodja, - MILOŠ RANT, dipl. ing. metal. - programski vodja in - KOSENKA PRAZNIK, dipl. ing. kem. tehn. - vodja INDOK centra. Vse sodelujoče je pozdravil tudi predsednik KPO, tov. MAKS BASTL, dipl. oec. Strokovna komisija je v izhodišču ugotovila, da je strokovni pregled INDOK dejavnosti s strani za INDOK odgovorne osebe, IVANE MELIHARJE-VE, dipl. ing., bil opravljen že dvakrat. Leta 1981 prvič in leta 1982 drugič. Obakrat je tudi bila ugotovljena usklajenost INDOK dejavnosti našega centra z smiselno povežejo predložene naloge. Tako opredeljeni sklopi bodo omogočali tudi višjo kvaliteto dela in boljše povezovanje z drugimi raziskovalnimi in razvojnimi institucijami. Posebno skrb moramo posvetiti strokovni rasti raziskovalnega in razvojnega kadra. Komisija ugotavlja, da so začetni pogoji na tem področju sicer izpolnjeni, vendar predlaga za naslednja leta količinsko in kvalitetno bolj prizadeven podiplomski program, kot je predlagan v gradivu. Pri tem komisija priporoča, naj raziskovalna enota deluje kot katalizator za kadrovanje. V okviru raziskovalnih sklopov naj opredeli teme za speciali- zacije, magisterije in doktorate ter se dogovori z raziskovalnimi in visokošolskimi zavodi ter ustanovami o izvedbi teh del v neposrednem sodelovanju teh institucij in raziskovalcev Cinkarne. Komisija je, kot smo navedli, ugotovila ustrezno vodenje dokumentacije in nabavljanje literature. Za nadaljne delo komisija priporoča, naj raziskovalna enota posveti posebno skrb IN-DOK dejavnosti ter poskrbi zlasti za: - kvalitetno (po možnosti računalniško podprto) bibliografsko bazo Cinkarne, ki bo vključevala tudi »sivo literaturo« (z aktom o poslovni tajnosti se določijo raziskave ali podatki, ki se zaradi javne varnosti, pravnega varstva posameznih rezultatov raziskovalnega dela, poslovne tajnosti, interesa splošne ljudske obrambe ali iz drugih družbeno upravičenih razlogov ne objavijo), - prednost nabavi strokovne literature (knjig in revij) v skladu s potrebami raziskovalnih sklopov, - gradnjo specializiranih, problemsko usmerjenih in računalniško podprtih baz podatkov. Komisija tudi priporoča, naj bodo take baze osnova za raziskovanje tako, da vsak raziskovalec, oz. raziskovalna skupina pred začetkom raziskave strukturirano prikaže znanje, doseženo doma in v svetu ter opredeli možnosti sodelovanja z raziskovalnimi institucijami. Komisija je ugotovila, da se za raziskovalni program določajo potrebna sredstva z letnim planom, v katerem so izražene tudi prvine svobodne menjave dela. Nadalje priporoča naj bi raziskovalna enota ob predlogu okvirnega programa po prednostnih sklopih dala tudi pobudo za sprožitev postopka samoupravnega sporazumevanja za zagotavljanje stabilnosti raz-iskovalno-razvojnega programa. V ta namen je opozorila na možnost dogovarjanja o amortizaciji nematerialnih proizvodnih sredstev (znanja). Ob pregledu opreme in prostorov je komisija ugotovila, da imamo enake težave, ki so značilne za sedanje stanje raziskovalne opreme v SR Sloveniji. Leta je ponekod zastarela, amortizirana in nujno potrebna obnove. Prostori so v glavnem ustrezni, vendar dislocirani. V prihodnje komisija priporoča koncentracijo prostorov. Ta bo omogočala boljše povezovanje dela in s tem večji učinek. Obenem komisija priporoča tudi integracije z drugimi raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami pri na- bavi in uporabi večje raziskovalne opreme. Za vse nasvete in pobude smo bili komisiji hvaležni. Sedaj bo potrebno uresničiti navedene predloge, oz. zaključiti tiste, ki so že začeti. Prijetno smo se počutili, saj komisija ni ugotovila nobenih pomanjkljivosti. Takšen rezultat je plod naših hotenj, da smo v letu 1982 praktično delovali organizirani, kot da smo tudi že formalno raziskovalna enota. To organiziranost nam je narekovala potreba. Tudi INDOK dejavnost je pri našem delu že redna zahteva raziskovalcev, čeoprav vsi skupaj ugotavljamo, da še premalo beremo.Formalni vpis med registrirane raziskovalne enote nam ni bil sam sebi namen. Želimo, daje registracija razvojne službe kot raziskovalne enote, spodbuda vsem strokovnim delavcem delovne organizacije, ki bo motivirala boljše delovanje in ne na koncu tudi spremljanje literature. Popravljeni 52. člen Statuta delovne skupnosti skupnih služb in prilagojeni ostali samoupravni akti, ki jih je prilagodila pravno samoupravna služba s tov. Tomom Petrovičem dipl. iur., omogočajo skupaj z dobljeno Odločbo še registracijo raziskovalne enote pri Temeljnem sodišču v Celju. Pri odločanju o vprašanjih s področja raziskovalne dejavnosti sodelujejo v delavskem svetu delovne skupnosti skupnih služb enakopravno še delegati družbene skupnosti in delegati uporabniki raziskovalnih dejavnosti. Vprašanja, o katerih soodločajo so: sprejemanje razvojnega načrta - določanje letnega programa dela in programa svobodnega dela, namen uporabe sredstev in druga vprašanja svobodne menjave dela ter odločanje o poročilih o izvajanju teh programov, - določanje načel in meril kadrovske politike za raziskovalne dejavnosti, - odločanje o drugih vprašanjih o katerih to določajo veljavni predpisi. Število delegatskih mest delegatov družbene skupnosti in delegatov uporabnikov v delavskem svetu delovne skupnosti je deset in tvorijo izvršni odbor raziskovalne enote. Delegati družbene skupnosti in delegati uporabnikov so določeni in so naslednji: - Skupščina občine Celje (1 delegatsko mesto), mg. Miloš PEŠEC, dipl. ing. stroj. - podpredsednik izvršnega sveta SO Celje in predsednik občinskega komiteja za družbeno ekonomski razvoj - Družbeno politične organizacije občine Celje (2 delegatski mesti) - VENČESLAV ZALE-ZINA, dipl. iur. - predsednik občinskega komiteja ZKS, Celje - ANDREJ CVETKO, iur. -sekretar svetov in koordinator dela OK SZDL Celje - Posebna raziskovalna skupnost, Ljubljana (1 delegatsko mesto), dr. VALTER DOLE-ČEK, dipl. ing. chem. - predstojnik VTO Maribor Občinska raziskovalna skupnost Celje (1 delegatsko mesto) mgr. MIRKO DOBR-ŠEK, dipl. ing. metal., predsednik občinske raziskovalne skupnosti Celje. - Uporabniki (TOZD) v okviru DO (4 delegatska mesta) VILI RAZNOŽNIK, dipl. ing. kem. tehn. - direktor TOZD TiOz JOŽE NARAKS, ing. metal., direktor TOZD Metalurgije JOŽICA FARČNIK, dipl. ing. agr., direktor TOZD Kemija C. STANKA BREGAR, dipl. ing. kem. tehn., direktor TOZD Grafika - Uporabniki izven DO (1 delegatsko mesto) VASJA BIRSA, dipl. ing. kem. tehn., vodja razvojne službe Aero Celje. Imenovani se z dolžnostjo strinjajo in smo že pridobili potrebne pismene sklepeod navedenih organizacij. V kratkem se bomo sestali in potrdili manjkajoče plane. Vabimo vse strokovne delavce delovne organizacije, da aktivno sodelujejo kot nosilci ali kot sodelavci pri delu raziskovalne enote. Poleg tega, da bodo rezultati tega dela neposredno vplivali na rast Cinkarne, lahko postanete registrirani raziskovalci. Dani Podpečan K referendumu o temeljih plana za srednjeročno obdobje Naše poslovanje do leta 1985 V začetku junija bodo delavci v proizvodnih temeljnih organizacijah sprejemali temelje plana svojih tozd za obdobje 1981-1985. Izhodišča za pripravo temeljev plana so bila naslednja: - analiza poslovanja posameznih tozd v obdobju od leta 1976-1981, - temeljne usmeritve jugoslovanske in slovenske družbe za obdobje 1981-1985, - predlog plana investicijske dejavnosti do leta 1985, usklajen na KPO, - predlog proizvodnje in prodaje za obdobje 1981-1985, usklajen s proizvodnjo in marketingom. Ker je kompletno gradivo že v javni razpravi, povzemamo iz temeljev plana le nekatere najbolj zanimive kazalce. PLANSKI CILJI ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE Temeljni cilji delovne organizacije v srednjeročnem obdobju so: - uskladitev delovanja posameznih tozd v okviru DO in povečanje učinkovitosti poslovanja s trajnim zagotavljanjem reprodukcijske sposobnosti DO, - uskladitev ciljev delovanja DO z okoljem, - razvijanje dohodkovnih odnosov znotraj DO Cinkarne in v odnosu do drugih DO z namenom čim učinkovitejšega združevanja dela in sredstev, - boljše izkoriščanje kapacitet, - povečanje izvoza ter zviševanje deleža konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu DO, - iskanje substitucije uvoženih surovin z domačimi, - bolj ekonomična poraba surovin in repromaterialov, - izboljšanje strukture delitve dohodka in čistega dohodka v korist akumulacije in s tem dolgoročno zagotavljanje razvoja tozd in DO ter trajne ekonomske in socialne varnosti delavcev, - izboljšanje kadrovske strukture in racionalno zaposlovanje delavcev, - realizacija naslednjih investicijskih vlaganj: Tabela: Plan investicijskih vlaganj je na strani 4. PLAN INVESTICIJSKIH VLAGANJ DO LETA 1985 (OOO din, cene 1982) Zap.št. Nosilec tozd Investicija Ocena predrač. vred. W83 Dinamika vlaganja 1984 1985 I. sovlaganja 75-500 41.000 23.500 11.000 2. Grafika K+E licenca 24.000 12.000 12,000 3. Transp.in skl. vagonske cisterne 136.500 136.500 4. Veflon Teflon-zap.elem. 25.000 25.000 5. Energetika Turboagregat 120.000 80.000 40.000 6* Vzdrževanje Centr.vzdrž.delav. 200.000 50.000 100.000 50.000 7. Metalurgija Mikrocink plošče 20.000 20.000 8. n Povezava KKČ-P-S 90.000 45.000 45.000 9. Kemija Celje Izgradnja Fb-oksid. 100.000 50.000 50.000 10. It Izgradnja Ultramar. 30.000 30.000 11. n Izgradnja Cr-galuna 10.000 10.000 12. n Izgradnja bentonitov 50.000 25.000 25.000 13. Grafika Modemiz. tiskarne 30.000 30.000 14. Metalurgija Sekundarni cink 80.000 80.000 15. Kemija Celje Prešel, rast. sub. 35.000 35-000 16. Infrastruktura 60.000 20.000 20.000 20.000 17. Odkup skladišča T Mercator 250.000 75-000 125.000 50.000 18. Titan dioksid Int enzifikacij a 700.000 350.000 350.000 19. Grafika Preparati za graf.in, .10C.000 100.000 20. ostalo 60.000 20.000 20.000 20.000 skupaj 2, .196.500 604.500 935.500 658.000 PROIZVODNJA IN eden primarnih ciljev delovne KADRI Stanovanjska problematika PRODAJA Proizvodnja delovne organizacije se bo do leta 1985 glede na leto 1980 realno povečala za 47 %, po posameznih temeljnih organizacijah pa so planirani naslednji porasti: tozd Metalurgija 48 % tozd Kemija Celje 51 % tozd Kemija Mozirje 146 % tozd Grafika 22 % tozd Titan dioksid 21 % tozd Veflon 237 % Na rast proizvodnje bodo v največji meri vplivale že realizirane in predvidene nove investicije, vendar pa bodo temeljne organizacije svojo proizvodnjo povečevale tudi z boljšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet. Proizvodne temeljne organizacije planirajo do leta 1985 46 % realni porast realizacije v primerjavi z letom 1980. V skupni realizaciji se bo predvidoma najmočneje povečal delež izvozne realizacije, ki bo v naslednjih letih naraščala hitreje od skupne realizacije. MENJAVA S TUJINO Izboljšanje stopnje pokritja uvoza z izvozom (predvsem pa izboljšanje stopnje pokritja na konvertibilnem področju) je organizacije. Ta cilj bomo poskušali doseči predvsem s pospeševanjem izvoza. Pri poslovanju v naslednjih letih moramo računati na hude omejitve uvoza, zato nam bo le povečevanje izvoza lahko omogočilo planirano rast proizvodnje. Tako bi se naj izvoz v petletnem obdobju povečal za 65 % in bi v letu 1985 znašal 35.640.000 dolarjev. V skupnem izvozu bo še nadalje potrebno povečevati delež konvertibilnega izvoza, ki naj bi v letu 1985 predstavljal 38 % skupnega izvoza Cinkarne. Pri uvozu surovin in reproma-teriala je predvidena mnogo nižja rast-39 % povečanje skupnega uvoza oziroma le 20 % povečanje iz konvertibilnega področja v letu 1985 glede na leto 1980. Skupni uvoz DO bi leta 1985 torej znašal 19.500.000 dolarjev, od tega pa bi kar 85 % predstavljal uvoz iz konvertibilnega področja. Kljub velikim naporom pri izboljševanju stopnje pokritja pa ni pričakovati, da bi naša delovna organizacija do konca tega srednjeročnega obdobja 100 % uspela pokriti uvoz iz konvertibilnega področja z lastnim izvozom na konvertibilno področje. Predvidena stopnja pokritja za obdobje 1981-85 znaša namreč 0,625. Skupno število zaposlenih v DO se bo v petletnem obdobju povečalo za 198 zaposlenih oziroma za 9,11 %. Zaradi organizacijskih sprememb v letih 1980, 1981 in delno še v 1982 se bo število zaposlenih v proizvodnih tozd zmanjšalo, ker bodo nekatere funkcije poslovanja prešle z ravni tozd na raven DO. Eden prioritetnih ciljev na področju kadrovske politike je izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih. Perspektivno si do zaključka tega srednjeročnega obdobja želimo doseči naslednja razmerja v izobrazbeni strukturi: 3,71 % VSS (VIII. stopnja zahtevnosti) 3,17 % VŠ (VII. stopnja zahtevnosti) 14,76 % SS (V. stopnja zahtevnosti) 30,23 % KV (VI., III. stopnja zahtevnosti) 14,63 % PK (II. stopnja zahtevnosti) 33,52 % (I. stopnja zahtevnosti) Izboljšanje kvalifikacijske strukture delavcev bo možno doseči z ustrezno motivacijo, usmerjanjem delavcev v lastno izobraževanje ter organizacijo izobraževanja znotraj DO. Za motivacijo in stimulacijo kadrov bo potrebno dodelati in izvajati sistem nagrajevanja delavcev. se bo tudi v tem srednjeročnem obdobju reševala na ravni DO. FINANČNI USPEH Celotni prihodek vseh proizvodnih tozd skupaj «e bo predvidoma do leta 1985 realno povečal za 39 % (najbolj v tozd Veflon ter tozd Kemija Mozirje, najmanj pa v tozd Titan dioksid in tozd Grafika). V strukturi delitve celotnega prihodka pričakujemo povečanje deleža dohodka in čistega dohodka. Boljšo strukturo delitve celotnega prihodka bo mogoče doseči le z bolj ekonomičnim poslovanjem in z velikimi prihranki pri surovinah, energiji in storitvah, saj hkrati načrtujemo porast deleža amortizacije po predpisanih stopnjah od 5,2 % celotnega prihodka v letu 1980 na 6,2 % celotnega prihodka v letu 1985. V strukturi dohodka se bo predvidoma znižal delež dohodka za davke in prispevke ter delež dohodka za DSSS (po letu 1982), v strukturi delitve čistega dohodka pa se bo povečal predvsem delež OD za poslovni sklad. Od leta 1983 dalje je predvideno, da se bo zaustavilo padanje realne mase sredstev za OD, vendar pa bi se naj predvidoma kljub temu znižal delež čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke, v korist krepitve akumulacije tozd. Z uresničevanjem takšnih delitvenih razmerij bi se akumulacija proizvodnih tozd v petih letih realno povečala za 140 %. S sprejemom temeljnih planskih aktov za srednjeročno obdobje precej kasnimo: Razlogov za to je več: - smernice za plan so bile pripravljene že v letu 1981, vendar pa so spremenjeni pogoji gospodarjenja vplivali tudi na spremembo naših izhodišč - v plansko-analitski službi je prišlo v tem času do popolne kadrovske zamenjave - precej časa je zahtevalo tudi usklajevanje predloga investicijskih vlaganj do leta 1985. Temelje plana sprejemajo le delavci proizvodnih tozd, medtem ko bodo skupni cilji in naloge posameznih tozd, usklajeni z razvojno usmeritvijo delovne organizacije, opredeljeni v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana DO Cinkarne. Ta pa bo izdelan na osnovi osvojenih temeljev plana, zato ga bodo potrjevali delavski sveti posameznih temeljnih organizacij. Sanja Prelog log. Ti sodelavci bodo dobili začasne sklepe o razporeditvi s pogojem, da v določenem roku opravijo posamezne pogoje. V interesu delovne organizacije je, da se vsem tem tudi omogoči, da čimprej opravijo pogoje (študijski dopusti, delna plačila šolnine itd.). Pri tem je potrebno upoštevati starost delavcev, saj ni smotrno zahtevati od delavcev, ki se bližajo pogojem za upokojitev, dodatnih izobraževanj ipd. Vse ostale delavce, ki ustrezajo pogojem za opravljanje predvidenih del in nalog, bodo na dela razporejali OUDR po tozdih in DSSS na predlog vodstev tozdov in strokovnih služb. Kolegijski poslovodni organ bo nenehno spremljal potek razporejanja delavcev z namenom, da se spoštujejo dogovorjeni kriteriji v vseh okoljih, kar pa predstavlja tudi čvrsto podlago za sistematično izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih in jamstvo za kvalitetnejše delovne rezultate. _ .s"*'' Leopold Slapnik Plan delitve sredstev skupne porabe PO SPREJETJU SAMOUPRAVNIH AKTOV S PODROČJA NAGRAJEVANJA RAZPOREJANJE DELAVCEV Pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, skupaj z analitično oceno del in nalog, je bil 25. aprila 1983 sprejet. Za dosežene rezultate gre v prvi vrsti priznanje kolektivu, ki je spoznal, da ni mogoče še naprej tolerirati nagrajevanja na podlagi izdanih odločb, pač pa le po delu, ki ga delavec dejansko opravlja ter rezultatih, ki iz njegovega delovnega prispevka izhajajo. Nedvomno pa je potrebno dati priznanje tako družbenopolitičnim organizacijam, kot vodstvom tozdov in vodstvom strokovnih služb ter sestavljalcem omenjenih aktov, ki so se v polni meri angažirali pri vodenju javne razprave ter omogočili največjo informiranost vseh zaposlenih. Že v javni razpravi smo poudarjali, da bomo lahko delili le tisto, kar bomo z delom ustvarili. Prav zato je delavski svet delovne organizacije 6. maja 1983 na svoji redni seji sprejel pomemben sklep, s katerim je opredelil, da znaša vrednost najenostavnejšega dela za poln delovni čas ob pričakovanih rezultatih dela najmanj 8.200,00 din, v kar niso vračunani dodatki (delovna doba, izmensko delo, itd.). Znatno povečana masa za OD po novo sprejetem pravilniku je hkrati narekovala, da zmanjša vrednost najenostavnejšega dela od indeksnega razmerja 1,59 dalje na orientacijsko vrednost 7.200,00 din, s pooblastilom KPO, da skupaj s sindikatom spremlja rezultat poslovanja in to vrednost tudi poveča, če bomo dosegli ustrezne dohodkovne učinke, povečali proizvodnjo ter ustvarili več izvoza na konvertibilno področje. Posebno zahtevna je naloga, da glede na veljaven pravilnik o razvidu del in nalog ter določbe aktov iz področja nagrajevanja, dokončamo tudi razporeditev delavcev na dela in naloge. Naloga je obsežna in tudi delikatna ter tako ali drugače posega v neposredne interese mnogih delavcev v Cinkarni, kar še zlasti velja za vodstvene delavce tozdov in DSSS. Glede na dokaj nizko izobrazbeno strukturo zaposlenih bo potrebno po vseh tozdih in DSSS ustanoviti posebne komisije, ki bodo za posamezne sodelavce, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje določenih del in nalog, po sprejetih kriterijih ugotavljale, ali so si delavci glede na delovne izkušnje pridobili z delom pridobljene delovne zmožnosti za dela, ki zahtevajo višjo strokovno izobrazbo, kot jo ima delavec, ki naj bi bil razporejen na tovrstna dela in naloge. OBVESTILO Pravilnik o delitvi sredstev za OD in skupno porabo je sprejet. 15. junija 1983 bomo dobili OD po novem. Ker pa lahko pride pri tehnični izpeljavi tega izplačila do pomot, prosimo člane kolektiva, da morebitne napake sporočijo pristojnim službam; kadrovski ali računovodski. Prav tako bo nujno uveljaviti kriterij začasne razporeditve za delavce, ki si realno še lahko pridobijo manjkajoče pogoje za opravljanje določenih del in na- Denar za 21 stanovanj V letu 1983 imamo namenjenih 55.244.840,40 din sredstev za sklad skupne porabe, iz katerega borno črpali vse stroške, kot so regres, jubilejne nagrade, odpravnine, stroške družbenega standarda, gasilce, dotacije, zavarovalnino, naše objekte in razne obveznosti iz samoupravnih sporazumov. Sredstva sklada skupne porabe imajo tudi stanovanjski del, za katerega je v letošnjem letu namenjeno 54.373.518,90 din. Od tega zneska bomo odšteli del sredstev za pogodbene in anui-tetne obveznosti, ostalo pa za individualno stanovanjsko izgradnjo (12 milijonov din), za sofinansiranje drugim OZD (5 milijonov din) ter za nakup rabljenih stanovanj (1.500.000,00 din). Za nakup novih družbenih stanovanj bomo namenili največji delež, to je 34.216.832,50 din. Ta znesek zadošča za nakup 21 stanovanj. Ne moremo mimo dejstva, da delegati na delavskih svetih pravzaprav razpravljajo le o splošnem delu delitve sklada skupne porabe, praktično nič pa o stanovanjskem delu. Že re, da je vprašanje, koliko bo regresa ali jubilejnih nagrad zanimivo, a kako bomo delili sredstva za stanovanja je gotovo pomembnejše. Vsak gleda le na svoj lastni žep, ne pa na 150 nerešenih stanovanjskih problemov vsako leto. Na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije, kjer so ta plan potrjevali, so nekateri delegati in predstavniki sindikata predlagali, da bi zvišali planirane zneske krvodajalcem in gasilcem, saj se število krvodajalcev iz leta v leto povečuje, gasilci pa potrebujejo več pripomočkov za delo. Prav tako so priporočali, da bi se morda začelo razmišljati o prenosu nekaterih sredstev za prehrano na materialne stroške. Vendar pa ti predlogi in razmišljanja niso bila sprejeti. SREDSTVA SKUPNE PORABE SE BODO DELILA: I. Po pravilniku o delitvi OD 14238.297,00 din Regresi s prispevki - netto 4.000,00 din izplačilo posamezniku - Jubilejne nagrade - netto za dobo 10 let-4.450,00 din za dobo 20 let-6.000,00 din za dobo 30 let-7.400,00 din - Odpravnine Za delavce do 20 let delovne dobe dva povprečna osebna dohodka v gospodarstvu Za delavce od 20 do 30 let dobe -2,5 povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Za delavce nad 30 let delovne dobe - 3 povprečne osebne dohodke v gospodarstvu (povprečni OD v gospodarstvu za leto 1982 znaša 14.040,00 din). 2. Za potrebe družbenega standarda - 2.510.000.00 din. Združena sredstva za organizirano letovanje so namenjena za regresiranje letovanja v najetih počitniških zmogljivostih preko DO ob morju in v našem počitniškem domu v Logarski dolini. Regres se priznava samo delavcem, ki združujejo delo v DO in po njih zavarovanim svojcem. - Preventivno zdravljenje Delavcem, potrebnim zdravljenja, omogočamo preventivno zdravljenje v zdraviliščih, ob morju in v Logarski dolini. Obratna ambulanta predlaga delavce, ki so potrebni zdravLjenja, obrat mora za predlaganega dati svoje mnenje oziroma priporočilo. Vložnost zdravljenja je vsaki dve leti, izjema so poklicne bolezni. - Preventivni pregledi 3-dnevne preventivne preglede organiziramo v Radencih in Rogaški Slatini. Namen je pravočasno odkrivanje bolezni in pravočasno zdravljenje — Krvodajalci Do brezplačnega letovanja v lastnem počitniškem domu in v najetih počitniških zmogljivostih ob morju so upravičeni krvodajalci, ki so darovali kri vsaj 15-krat ob izpolnjenem številu in ob vsakem zaključenem 5-kratnem nadaljnem darovanju krvi. — Brezplačno, na predlog sindikata Brezplačno, na predlog sindikata lahko letuje iz vsakega tozda en delavec. OOS in DSSS predlaga po posebnih kriterijih najbolj zaslužnega, prizadevnega, socialno ogroženega delavca. — Otroška kolonija Z njo omogočamo letovanje tistim otrokom, ki s starši ne morejo letovati ob morju in so socialno ali zdravstveno šibki. — Športno rekreativna dejavnost Sredstva so namenjena za prijavnino in organizacijo športnih tekmovanj po posameznih sekcijah -16 sekcij, najemnino telovadnice, uporabo igrišč na OŠ itd. 3. Ostalo, kar bremeni SSP- 803.000.00 din — gasilci za potrebe industrijsko gas. društvo Cinkarne Celje — družbeno politične organizacije aktiv žena ipd. — dotacije zunanjim uporabnikom tu so mišljene pomoči oz. dotacije za zadovoljevanje skupnih potreb društev, šol, socialnih ustanov, humanitarnih organizacij ipd. — zavarovalne premije obvezno kolektivno zavarovanje članov kolektiva 4. Objekti in oprema SSP- 3.900.000,00 din Med objekte in opremo skupne porabe spadajo objekti, ki so namenjeni stanovanju, prehrani, počitku, rekreaciji ipd. To je samski dom, razdeljevalnice toplega obroka, dom v Logarski dolini in počitniške prikolice. Iz teh sredstev se pokrivajo vsi stroški vzdrževanja, nabava osnovnih sredstev in drobnega inventarja. 5. Razna izplačila-8.539,194,00 din — Obveznosti po samoupravnih sporazumih Omenjeni so vsi prispevki, sklenjeni po samoupravnih sporazumih do leta 1983 za namene skupne in druge porabe izven temeljne organizacije, če je vir za te prispevke SSP. — Razna izplačila Iz teh sredstev se pokrivajo stroški izleta upokojencev Cinkarne, proslava 110-letnice Cinkarne in vsi nepredvideni izdatki. — Obratna ambulanta - adaptacija ambulante 6. Neomejena poraba 15.611.846.00 din — Solidarnostne pomoči delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki — Topli obrok.Izteh sredstev se pokrivajo izdatki za prehrano neproizvodnih delavcev med delom in vsi stroški, ki nastanejo v zvezi s poslovanjem družbene prehrane — Obveznosti po samoupravnih sporazumih-SIS za preskrbo Skupna poraba bo znašala 45.602.337.00 din. Delo samoupravnih organov 7. Nerazporejena sredstva V letu 1983 smejo znašati sredstva za namene skupne porabe največ 13.500.00 din na zaposlenega delavca. Ta znesek se zmanjša za preveč izplačana sredstva v letu 1982 tako, da za vsakih pet odstotnih točk prekoračitve nad dogovorjenim povprečjem (10.110,00) v letu 1982, znižamo izplačila v letu 1983 za en odstotek. Dovoljena poraba tako znaša 29.990.491,00 din. Nerazporejena sredstva v višini 9.642.503,40 din pa bomo lahko izrabili, če bodo to dovoljevali zakonski predpisi. Irena Selčan JUNIJA - SPET REFERENDUM Na sestanku delavskega sveta delovne organizacije, 6. maja 1983 so delegati sprejeli sklep o razpisu referenduma in volitev v samoupravne organe, ki bo 8. junija 1983. Na referendumu bodo proizvodne organizacije potrjevale predlog temdljev plana 1981 - 1985, temeljne organizacije skupnega pomena in DSSS pa bodo to resno in obširno obravnavali na zborih, organiziranih po 20. maju ter tako tudi imeli možnost vplivati na odločitve. Na referendumu se bomo opredeljevali tudi za sprejem predloga Pravilnika o delovnih razmerjih, ki bo prinesel nekatere spremembe, usklajene z zakonom o delovnih razmerjih, o čemer smo v glasilu že pisali.. . Hkrati bodo potekale tudi volitve v samoupravne organe: delavske svete temeljnih organizacij, delavski svet delovne organizacije, samoupravno delavsko kontrolo in disciplinsko komisijo. REFERENDUM JE USPEL Javna razprava Pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, skupaj z analitično oceno del in nalog je bila burna in plodna. Za akte, ki posegajo v delitvena razmerja, povišana temperatura hi nobena posebnost, na kar nas je opozarjala obilica pripomb. Mnogo je bilo upoštevanih, nekatere so bile upoštevane le delno, nekaj pa je bilo neupravičenih. Referendum je potekal v povsem običajnem vzdušju in videti je bilo, da so bile priprave in izpeljava referenduma temeljite. To so potrdili rezultati. Udeležba je bila optimalna. V celotni delovni organizaciji se je referenduma udeležilo 89 odstotkov zaposlenih. »ZA« pravilnik in prilogo je glasovalo 68 odstotkov delavcev in sicer od 54 (tozd Titanov dioksid) do 94 % (tozd Veflon). »PROTI« je glasovalo v povprečju 18 odstotkov delavcev. »OPRAVIČENO« zaradi odsotnosti ni glasovalo 11 odstotkov »NEOPRAVIČE- NO« 1 odstotek »NEVELJAVNE« glasovnice je oddalo 2 % vseh zaposlenih. B. V. MAJ MESEC SPOMINOV 1892. Pomlad, maj. Povsod se sliši razigrana pesem ptic. V Kumrovcu, mali vasi Hrvatske, je sonce uprlo žarke v okno male hiše. Notranjost osvetljene izbe, revna, čista. Naenkrat se zasliši glas otroka. To je bilo pred 91 leti. Nihče ni slutil, da se je v tej skromni družini rodil velik človek - Josip Broz. Težki časi. V zgodnjih letih je že občutil vse bridkosti življenja, vse tegobe revščine. Odšel je od doma, njegov pogled pa je bil usmerjen v svetlo prihodnost. Alije kdaj kot otrok v Kumrovcu slutil, v katero smer se bo usmerila njegova življenska pot? Gotovo ne, ampak vedel je, da ima toliko hrabrosti, da zlomi nepravičen družbeni sistem, da pljune v obraz vsem sleparjem in da vodi hrabro, žilavo vojno iz zmage v zmago, v novo humano, ljudsko družbo. Leta 1941, ko je črni fašistični škorenj gazil po Evropi, je bil majhen kot na Ba-klanu še svoboden, svoboden in nikdar več ne bo pozabljen. Tito kliče vse naše narode v borbo proti okupatorju in narod krene. Naj bo v čast vsem tistim, ki so šli z željo za pravico in izbojevali svobodo Jugoslavije. Tito je vodil naš narod z roko, ki nikdar ni zatrepetala, ki je v najtežjih trenutkih znala odločno stati na pot nepravičnosti. Leta 1950 je Tito predal tovarne delavcem. Nikdar ni prenehal delati za blagor človeka. Vedno se je boril za miroljubno sodelovanje med narodi. Imel je rad svoj narod, pomagal pa je tudi drugim. Bil je tovariš, predvsem pa človek. Sedaj ga ni več. Leži v marmorju in cvetju. Njegovega telesa ni, ampak njegove ideje so večne, in bodo svetile nad narodi Jugoslavije. Njegova dela so nesmrtna. Vse življenje je delal za mir, za Jugoslavijo. Mi, generacije, ki uživamo sadove njegovega dela, cenimo njegova dela in smo ponosni, da smo Jugoslovani - čigar oče je Tito. Po 100, 200 letih se bo narod spraševaliKdo je upravljal v tako težkih časih? Odgovor bo: to je bil Tito in bila je partija. ,van Krkalo Proslava ob počastitvi prvega maja Kar malo strah me je bilo, ko ob napovedanem času za pričetek proslave ob počastitvi prvega maja v tako velikem prostoru, kot je družbena prehrana, ni bilo več kot deset ljudi. Po poteku akademskih pet minut pa je bila jedilnica polna. Ne vem, če je kdo čutil enako. Toda moj strah in bojazen o neuspehu sta bila bogato poplačana. Pa ne zaradi tega, ker je bila »dvorana« polna, temveč zato, ker so bili gledalci s programom zadovoljni. In kaj še hočemo lepšega? Ničesar! Hočemo samo tisto, kar hočejo delavci naše delovne organizacije. Naj se obenem zahvalim tovarišu Bastlu, predsedniku KPO-ja za pozdravni govor in folklorni skupini »France Prešeren« iz Celja za lep nastop. Nikakor pa ne smem pozabiti na našo recitacijsko skupino, kije kljub težavam, ki smo jih imeli, vztrajala pri svojem delu. Irena Kroflič Maj, mesec mladosti Maj mesec, ki se začne s praznikom dela, mesec, ki je eden najlepših v letu, mesec poln mladostne razigranosti, ljubezni, spominov... Mesec, ki je že dolgo posvečen TITU in mladim, v katere je toliko zaupal. Mesec, ki nam je dal in vzel TITA, TITA, kot osebnost, idejo, vizijo in legendo. Vse v eni osebi. Čudovita stvaritev narave! Nepozabna pa morda tudi neponovljiva. Stvaritev, ki je bila sposobna, tudi sama, ustvarjati čudeže. Čudeže, ki so to bili v tistih trenutkih, ko so se rojevale vizije o boljši prihodnosti. Čudeži, ki so danes stvarnost in hkrati tudi vizija mnogih narodov sveta. Ker to ni bila le vizija človeka, ampak naroda, pa ne samo naroda, ampak tudi vsega človeštva, ki se bojuje, da bi živelo in ki živi, da bi se bojevalo. Pa ne samo s sabo, ampak z naravo, ki ga je rodila in ga lahko tudi uniči. A uničimo se lahko tudi sami, če ne bomo sledili tistim idejam, ki govore o miru, o enakosti, o bratstvu in o sožitju med ljudmi, narodi, rasami, veroizpovedmi... Naj bo naš MAJ tudi mesec mladosti za vse tiste, ki si želijo miru! Pa ne samo maj-vsako leto naj bo novo leto MLADOSTI! Silvo Republiški seminar za kulturo V »Sindikalnem izobraževalnem centru« v Radovljici, ki nam je bil šest dni naš drugi dom, se nas je zbralo kar petdeset. Organizatorji kulturnega življenja in animatorji po delovnih sredinah smo imeli isti cilj: zvedeti čim več od naših predavateljev - profesionalcev. Zvedeti veliko v tako kratkem času o širokem pomenu besede - KULTURA. In kaj sploh je kultura. Kolikim ljudem bi postavila to vprašanje, toliko različnih odgovorov bi dobila. Ta republiški seminar pa ni bil namenjen le pomenu besede »kultura«, ampak še mnogočemu. Naše delo je bilo nemalokrat podobno garanju, ki pa nam ni bilo v breme, saj smo vsi delali z veseljem. Tudi naš prosti čas, kije bil že tako pičlo odmerjen, smo izkoristili delovno. Kar prvi dan smo ustanovili pevski zbor, ritmično - gibalni krožek in uredniški odbor za naše glasilo, ki je poročevalec našega šestdnevnega dela, naših idej in našega ustvarjanja. Delovni dan seje pričel ob osmi uri in je nemalokrat trajal pozno v noč. Kljub temu, da so bili dnevi naporni, nismo čutili utrujenosti za pogovor in izmenjavo izkušenj pri delu na kulturnem področju. Teme, ki smo jih obravnavali, so bile dobro izbrane in prepričana sem, da je vsak izmed nas slišal mnogo koristnega, kar nam bo pri delu v veliko pomoč in oporo. Seveda pa niso bile dobro izbrane samo teme, temveč tudi predavatelji in mentorji. To pa so bili: Doro Hvalica - organizator seminarja (Republiški svet ZSS), Alenka Bole - Vrabec, Mirko Angeli, Majda Emeršič, Ivo Dorner, Fani Hvala, Marjan Belina (ZKO Slovenije), in Jože Vozny (RTV Ljubljana). Na takšnem seminarju sem bila že tretjič in moram priznati, daje vsako leto boljši, kvalitetnejši in da je poudarek na temah, ki nas najbolj zanimajo. Daje temu tako, smo pripomogli tudi seminaristi z našimi predlogi in organizatorji seminarja s tem, da so te predloge upoštevali. Edino kar so imeli skupnega vsi trije seminarji, na katerih sem bila je to, da so isti predavatelji in da smo zadnji dan ugotovili, čeprav nismo imeli niti urice prostega časa, da bi še radi zvedeli ogromno stvari. Ni nam jasno samo to, kako prilagoditi čas, ki je pičlo odmerjen, vsem našim interesom. Toda s tem si seminaristi ne bomo belili glave, saj se organizatorji ne najdejo prave rešitve. Veseli me, daje takšnih, ki želijo posredovati kulturno besedo med delavci vedno več, saj se le na tak način ne počutimo osamljene. Vendar pa to ni vse. Ne znam si predstavljati dela kulturnega organizatorja brez podpore in razumevanja vodstva. V našem primeru teh problemov ni. Prepričana sem, da se bo mnogo, kar sem zvedela na seminarju, dalo tudi realizirati. Mislim, da bo to najlepša zahvala vsem, ki so mi omogočili izobraževanje na republiškem seminarju za kulturo. Hvala predavateljem za posredovane delovne izkušnje, seminari-stom, ki so mi vlili novih moči in hvala vam, sodelavci, da ste mi vse to, kar danes čutim in za kar se vam zahvaljujem, omogočili. Irena Kroflič Kako lahko sebi in drugim zagrenimo življenje Predstavljajte si. da ste vodja nekega obrata in ste ugotovili, da bo potrebno izprazniti nevtralizacijsko jamo. Veste, da se lahko zamaši kanalizacija, če tega ne storite, veste pa tudi, da to morate urediti. Sami možnosti za praznjenje jam nimate) to pa naj bi bilo storjeno hitro in učinkovito). Zato se obrnete na pristojno službo. Nekaj vam je prišepnilo, da bi to lahko bila Tehnična nabava. Potrudite se in stopite v njihovo pisarno. Tam vam tovarišica razloži, da ima to zadevo pod svojim okriljem Gradbeni oddelek. Zavrtite nekaj številk na telefonu in poveste svoj problem še tovarišu, ki ga je prej navedla tovarišica. Le-ta vam razloži, da mora tehnolog vzdrževanja obrata, ki ga upravljate, dati zahtevek za uslugo. Ko vso zadevo prenesete naprej, tovariš tehnolog ni čisto prepričan, če je res pristojen. Zaradi tega se mora o tem posvetovati z nadrejenim. Oba skupaj ugotovita, da to ni njuna stvar, zato vas prepustita lastnim mislim. In kaj sedaj? Enostavno nič! Počakajte štirinajst dni in zadeva bo urejena, vsaj tako je videti, sama od sebe. Odgovorna /?/ služba, kako lepo bi bilo vedeti čim krajšo pot do cilja! P.S. Vsaka podobnost z Cinkarno in obratom tiskarskih plošč je zgolj naključna. Mistifikacija Plavalni tečaj Mladi Cinkarne pripravljamo plavalni tečaj. Začetek tečaja bo takoj za prvim večjim dežjem. Tečaj je strogo zastonj! Kraj tečaja: Ob cesti v novem delu Cinkarne (pri tiskarni) Bazen je po dolžini olimpijski, po globini primeren za otroke in neplavalce, po širini pa lahkoatletom (za trening skoka v daljavo) Izkoristite enkratno priložnost v času pred dopusti in se predajte užitkom, ki vam jih nudi plavanje v predsezoni (voda v bazenu se stalno meša in izmenjuje tako, da ni nič bolj umazana kot morje). Če tečaja ne bo, bo za to krivo vreme ali pa kdo drug, ki je zadolžen za ureditev kanalizacije oziroma za ureditev odtoka meteornih vod! Ne recite, da vas na tečaj nismo pravočasno opozorili (če boste slučajno utonili v dolgovih)! Odbor za izvedbo tečaja P.S. Tovarišico Cvetko, ki. smo jo v preteklem MCC-ju predstavili pa naprošamo, da nam v času dežja posodi enega od njihovih čolnov za prevoz preko »bazena«. Že vnaprej hvala! Opozorilo Opozarjamo vse, ki iz tiskarne in obrata tiskarskih plošč hodite v jedilnico, da vam grozi resna nevarnost, da padete v nezaščiteno luknjo! Tistim ki ste manjši od 1,5 m svetujemo, da nosite čevlje z visoko peto, da se boste za višino pete videli iz luknje, če padete vanjo! (da vas bodo lažje našli!) Za luknjo se pa nikar ne sekirajte (saj bo še dolgo nezaščitena). Če padete vanjo (za kaj pa hodite na malico!?) boste imeli priznano nadomestilo za nesrečo pri delu, (ki pa je očitno nižje od stroškov za zaščito luknje.) Lepo vas pozdravlja - PREVENTIVA! Drugovi iz bratskih republika! Savez kulturnih organizacija Slovenije, savez sindikata Slovenije i savez kulturnih organizacija Kočevje objavljaju konkurs za V. susret pesnika i pisaca početnika, pripadnika drugih naroda i narodnosti Jugoslavije, koji stalno ili privremeno žive u Sloveniji Susret če se održati septembra 1983. u Kočevju. Na susretu mogu da učestvuju pesnici i pisci početnici, pripadnici drugih naroda i narodnosti Jugoslavije koji stalno ili privremeno žive u Sloveniji i koji pišu u maternjem jeziku, a još nisu štampali (osim u vlastitom izdanju) nijedne vlastite knjige. Autori mogu da pošalju prozna, pesnička i dramska dela: - novele, satire, humoreske, romane, itd., (do 6 stranica) - pesme, epigrame, basne, aforizme, itd,, (od 3 do 6 pesama) - drame, dramske prizore, skečeve, TV igre i serije, filmske scenarije, scenarije za proslavo, recitale, itd., (do 6 stranica) - kritičke priloge sa svih područja umetnosti, kulturnog i društvenog života; (do 6 stranica). Sve priloge treba otkucati pisačom mašinom u tri primerka te u maternjem jeziku koji nije slovenački. Sve tekstove treba potpisati šifrom, a u posebnoj zatvorenoj koverti napisati sledeče podatke: ime i prezime, tačna adresa i narodnost autora, uzrast, školska sprema, zanimanje, radna organizacija ili škola. Sve priloge koji če stiči na konkurs pregledače poseban Žiri koji če ujedno i odabrati najbolje tekstove u svrhu literarnog nastupa. Autori besplatno odstupaju sve poslate priloge za eventuel-no objavljivanje. Organizatori če objaviti tekstove odabranih autora na način i u opsegu koji odgovara materijalnim i organizacionim mogučnostima. Sve tekstove treba poslati najkasnije do 10. juna 1983 na adresu: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5 (za 5 susret pisaca i pesnika početnika). Informacije možete dobiti na telefonskom broju: 061/211-828, lokal 18. Obvestila POZOR, POZOR! PRIDITE V PANJ! Obratuje vsak petek od 20. ure dalje v dvorani Golovec. Mogoče mislite, da tam ne boste našli ničesar zase, vendar to ni res! To so večeri, ko pozabiš na vse probleme in skrbi in se lahkotno pozibavaš ob glasbi! Pridite, nikakor vam kasneje ne bo žal tistih 70,- dinarjev. PRIPOROČILO! Priporočamo vam, da si preberete izredno zanimiv članek v reviji MLADINA. Članek »INFLACIJA-kakšna zverina je to« je objavljen v Mladini številka 18, kije izšla 5. maja. Sicer pa so tudi ostali članki vredni vaše pozornosti! /razpis za srečanje literatov začetnikov../ Mali oglasi Ekonomski tehnik-trenutno zaposlen v razdeljevalnici hrane, takoj menja svoje delovno mesto z kuharico, zaposleno v isarni. IFRA: menjaj svojo zaprašeno pisarno z aseptično kuhinjo!« Enkratna priložnost! Menjam novo stoenko za star bicikel! (brez doplačila!) ŠIFRA: »Liter 52« Ugodno prodam lanskoletne interne zaloge olja, praška, kave, sladkorja, bencinskih bonov, masla, itd. Prodajam po dnevnih cenah! Ne hitite! Vsega je dovolj. (Rok uporabe je tako že zdavnaj potekel) ŠIFRA: »malo /z/ meš /č/an Zenitna ponudba: Šarmanten, atletsko razvit mladenič (172-92-50) šolan, ločen (pa ne po svoji krivdi) brez službe in avta, kronik, strasten kadilec, rahel sadist, bi rad spoznal dekle do 25 let, ki bi mu nudila vse tisto, česar sam nima. Poroka ni izključena (poizkusna doba dve leti). Vse, ki vas oglas zanima, pošljite svoje ponudbe pod šifro: »Mal’jaz, mal’ti, več ti kot jaz!« Posledice seminarja - Zdravo, kako je bilo na republiškem seminarju za kulturo? - Ti, enkratno, perfektno, sploh ti ne morem povedati.... Vrnila sem se polna vtisov, spominov... - Kako pa to, da je letos trajal seminar tri tedne? Prejšnja leta je bil samo šest dni. - Ah, saj je bil letos tudi. - Ja, tega pa ne razumem. Saj je že vendar tri tedne odkar si šla na seminar. - Že, že, ampak jaz sem si vzela štirinajst dni dopusta. - Saj bi si bila lahko mislila. Ko sem bila jaz na seminarju sem se ravno tako vrnila polna elana in dClovne vneme... Ali si v teh štirinajstih dnevih sestavljala plan za kulturo? - Ma, jok! Kje pa! Sploh ne... Veš, to nočno življenje, to družabno življenje je bilo tako pestro in popolno, da sem porabila ta dva tedna, da sem se naspala.! Irena Kroflič Razpis Ker vemo, da znate biti duhoviti, vam predlagamo, da nam na objavljeno sliko pošljete svoje komentarje. Najbolj duhovite komentarje bomo objavili v naslednji številki glasila. Odgovore lahko posredujete ustno ali pismeno na naslov uredništva. Za spodbudo pa dodajamo naš komentar: »Luknje v zakonu-na tekočem traku!« Uredniški odbor Poezija PRAZNIK Hotenja, napete mišice, um. Zbranost, udarništvo, pogum. V kite spleten venec cvetov, novi dimniki, stroji, nov krov... Brat, bratje, pest, dlan. Le kdo na tej poti ne bi sebe premagal, če rekel bi: sedaj sem omagal? Cesta je dolga-posuta z močjo podajmo si roke še pred nočjo, kajti le bežen pogled nazaj porodi misel na zmagoslavni nam mlaj.. ŽUBORENJE Piš vetra, obrat v smehljaju božanje ovenelih trav. Želje podobne obljubljenem rajuNa vse prav na vse bi pristal Žuborijo mi blodnje, žuborijo, ne čutim mišic moč. Iluzije še te slabijo čutim mraka premoč.. Le kdo sem, kdo? čemu služijo zarjavele spone, katere stiskajo bilke močno, umrtvičijo še zadnje nagone... ISKANJE pomagajte me iskati, izgubil sem se v iskanju nikar me ne izdati saj skupaj smo v sranju Nisem okusil sladostrtja vrha ker se nisem našel nimam okrasnega proprha ker se nisem našel Avtor: Amadeo Dolenc PUSTI, DA SANJAM Najine poti je prerasel plevel. Po dolgih senožetih se plazijo spomini. Skrivnosti davno pozabljene sreče. Mladost in skok v samoto, prerano, vrni se, ne odidi. Ropot korakov zamira v temi, krošnje prastarih dreves me zavijajo v svoje zavetje, krik skovirja nekje v daljavi in nad gozdom drobno lesketanje zvezd. Usahnil je potok, zvezde ugašajo, noč vsenaokrog, Noč v meni in njeno skrivnostno šepetanje. Šepet, sanje rojstva davno izgubljene sreče, sanje vračanja. Zakaj, oh prekleto, zakaj si zopet tu, prebujenje? Pusti da sanjam, pusti mi lebdeti nad zvezdami, pusti da plavam, da se utapljam v sanjski sreči, pusti! MCC izhaja kot priloga glasila »Cinkarnar«, ki ga izdaja Cinkarna Celje v nakladi 2500 izvodov. Izdajajo in urejajo ga mladi Cinkarne. Glavni in odgovorni urednik: Irena Kroflič. Uredniški odbor: Silvo Ramšak, Irena Zalokar in Helena Mlakar. Naslov uredništva: Cinkarna Celje, Kidričeva 19 tel. 33-112 int. 297 Tisk: Tiskarna Cinkarna PRED VOLITVAMI V SAMOUPRAVNE ORGANE ALI SAMOUPRAVLJANJE STAGNIRA? V mesecu maju bomo delavci v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti Cinkarne volili delegate v delavske svete tozd in DSSS ter člane ostalih voljenih samoupravnih organov. Volitve v naši socialistični samoupravni družbi pomenijo pomemben del samoupravnega odločanja. Kot je dejal Edvard Kardelj, je delegatski sistem nosilec in orodje celotnega sistema socilaistične samoupravne demokracije. In bolj precizno, delegatski sistem naj bi vsem delavcem omogočil neposredno vključevanje v reševanje problemov, osebnih in skupnih interesov. Žal nam praksa kaže, da mnogo vprašanj rešujemo in opredeljujemo v poslovodnih in strokovnih službah, pa tudi v delavskih svetih, velikokrat mimo neposredne udeležbe delavcev. Najbrž je to tudi razlog, da delegati niso zainteresirani za aktivno povezanost s svojimi volilci, ter da se v svojih volilnih okoljih ne borijo za uresničevanje sprejetih odločitev, ter tudi delavce ne obveščajo o delu delavskih svetov. Vprašanje je, koliko smo delegati v zadnjih letih sprejemali sklepe o zaostritvi delovne in tehnološke discipline ali o varčevanju in vsaj s kakšnimi pozitivnimi posledicami. Ali niso delegati v takih primerih pravzaprav postavljeni pred izvršeno dej- stvo, namesto, da bi se sklepi in ukrepi oblikovali od spodaj navzgor? Mnenje, koliko v resnici še samoupravljamo, se je potrdilo tudi na četrti seji republiškega sveta Zveze sindikatov, kjer so poudarili, da se ustvarja pri delavcih vtis, daje vse stvari mogoče reševati le nekje zgoraj, s pomočjo nekoga. Prevladuje splošno mnenje, da samoupravljanje zaradi odločitev tehno-struktur stagnira. Prav zato pa je tem bolj pomembno, kako bomo v prihodnjem obdobju samoupravljali. Upreti se moramo na lastne sile, ter iskati rešitve v lastnem okolju. M. G. VLOGA IN STATUS VZDRŽEVANJA V ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA VZDRŽEVANJE NI NUJNO ZLO Glede na to, da se TOZD VZDRŽEVANJE nahaja v fazi reorganizacije v okviru celotne delovne organizacije, da je čas, da celotni kolektiv seznanimo s cilji in motivi, ki so nas vodili do današnje oblike organiziranosti tozda VZDRŽEVANJE. Za začetek naj navedem nekaj misli in dilem ter smernic glede vloge vzdrževanja v organizaciji združenega dela, ki so bile ali so še prisotne v večini delovnih organizacij. Vodilo za ta članek mi je bil referat mr. Branka NOVAKA dipl. ing., priznanega strokovnjaka za področje vzdrževanja na XIII. majskem zboru Jugoslovanskih vzdrževalcev. Razvoj tehnologije in tehnični napredek delovnih sredstev sta omogočila proizvodnjo visoko produktivne, toda tudi zahtevne in avtomatizirane opreme. Takšna smer razvoja je pogojevala v začetni fazi večjo strokovnost proizvodnih delavcev, kasneje pa tudi delitev strok na strokovne delavce za vodenje in upravljanje z opremo ter stro- kovne delavce za vzdrževanje opreme. Danes ni več redkost, temveč potreba, da se za eno in drugo stroko iščejo delavci - specialisti, tudi z visoko strokovno usposobljenostjo. Velika napaka je, ker so organizatorji zavedeni z delitvijo na upravljalce in vzdrževalce opreme, izvršili osnovno delitev na proizvodnjo in vzdrževanje. Kasneje je namreč prišlo do prepričanja, ki velja v mnogih okoljih še danes, da so upravljalci z opremo hkrati tudi lastniki te opreme, vzdrževalci pa samo izvrševalci storitvenih ali pomožnih dejavnosti. Zadnja skrajnost je teza, da proizvodnja dela in ustvarja dohodek, medtem ko vzdrževanje predstavlja »nujno zlo«, ki ga proizvodnja plača. Na osnovi takšnega prepričanja je v proizvodnih delovnih organizacijah pogosta delitev funkcije proizvodnje na proizvodnjo in vzdrževanje. Pogost je pojav, da se ob ustanavljanju, TOZD VZDRŽEVANJE definira kot tuje telo v organizaciji, kjer je proizvodnja glavna, vse ostalo pa so pomožne ali storitvene dejavnosti. ki žive na račun proizvodnje. ODNOS DO OPREME Kako napačna je delitev funkcije proizvodnje in odmikanje vzdrževanja v drugi plan, najlepše kažejo podatki o odnosu proizvodnje do opreme. Pogosti lomi na proizvodni opremi se običajno opravičujejo samo z željo po večji proizvodnji in večji produktivnosti. V vseh okoljih je očitno pomanjkanje osnovnega elementa vzdrževanja - čiščenja in nega delovnega sredstva med obratovanjem, ki pa ni funkcija vzdrževanja, temveč upravljalcev opreme. Pri tem se porajajo aktualna vprašanja: - Kdo mora voditi skrb za opremo in kdo je za njo odgovoren? - Kdo vse nosi posledice nemarnega odnosa do opreme? Da bo paradoks še večji, vzdrževalci hkrati na svoja opozorila o slabem ravnanju z opremo, dobijo kratke odgovore: »Pa kaj, saj ste tu zato, da to popravite!« MESTO IN STATUS VZDRŽEVANJA Strokovna dela, ki jih opravljajo strokovne službe, so nujna in tvorijo sestavni del celotnega procesa proizvodnje. Iz prakse je znano, da mnoge organizacijske in ekonomske slabosti v poslovanju izhajajo, poleg ostalega, tudi iz neustrezne organizacije stroko.vnih služb. To je zadosten razlog, da se pazljivo proučijo pogoji in poišče najugodnejša organizacija strokovnih služb v organizacijah združenega dela. VZDRŽEVANJE je strokovna služba. Pri njeni organizaciji je potrebno računati z vsemi pogoji in področji njene dejavnosti. Osnovne predpostavke so: - v principu proizvodno funkcijo sestavlja skupno delo delavcev proizvodnje in vzdrževanja - lastnika opreme ni - oprema je splošno družbena - vzdrževanje (ne glede na organizacijsko definicijo) ni storitvena dejavnost, - nihče nikogar ne »plača« in nihče nikomur ne »služi« - delavci vzdrževanja so prav tako prtgzvodhi delavci - dčlo pri vzdrževanju zahtevne in avtomatizirane opreme je visoko strokovno delo, bistvenega pomena za obratovalno zanesljivost opreme, varnost pri delu in kvaliteto proizvodnje in produktivnosti. Torej je vzdrževanje potrebno organizirati tako, da se točno definirajo dela in naloge, da se delo in naloge vzdrževanja cenijo ter da se na osnovi merljivih parametrov ocenjuje delo in ugotavlja dohodek. Oprema in delovna sredstva so torej skupni objekt delavcev proizvodnje in vzdrževanja, torej je vzdrževanje sestavni del reprodukcijskega procesa. Vzdrževalna dela ne morejo opravljati proizvodni delavci, niti jih ne morejo voditi za to področje neusposobljeni vodje proizvodnje, temveč posebno strokovno usposobljeni vzdrževalci. ORGANIZACIJA VZDRŽEVANJA Osnovni cilj pri organiziranju vzdrževanja ne sme biti optimizacija vzdrževanja temveč - optimizacija proizvodnje. Pri organiziranju vzdrževanja je potrebno izhajati iz potreb, ki jih zahteva obstoječa oprema, usposobljenosti strokovnih kadrov v proizvodnji in vzdrževanju, željene zanesljivosti obratovalne sposobnosti in zahtev gle- na katerih se gradi organizacija vzdrževanja so: Določanje željne obratovalne zanesljivosti Z ozirom, da ima vsaka stopnja obratovalne zanesljivosti svojo ceno, mora proizvodnja odločiti: a) stroške, katere lahko prenese b) katera stopnja je potrebna glede na vrsto proizvodnje Željena obratovalna zanesljivost se more določati znotraj teh meja. 2. Varnost pri delu Za zaščito zdravja in življenj ljudi, kot tudi za zaščito človekovega okolja, je potrebno upoštevati vrsto ukrepov, ki so predpisani z zakoni ali predpisi. de varstva pri delu. Najvažnejše osnove, 3. Kvaliteta proizvodov Ta ne za visi samo od tehnologije in dela proizvodnih delavcev. Velik vpliv na kvaliteto ima stanje opreme. 4. Natančno določanje politike vzdrževanja Na osnovi prvih dveh točk je potrebno izvršiti izbiro politike vzdrževanja, ki bo imela največji vpliv na obliko in velikost vzdrževanja. 5. Razdelitev dela Treba je izvršiti popis in pregled vseh del, ki jih je potrebno izvršiti na opremi in jih razdeliti na: - dela, ki jih bodo izvajali proizvodni delavci, - dela, ki jih bodo izvajali delavci vzdrževanja, - dela, za katere bomo najeli zunanje izvajalce. Potek programa sanacije Pri organizaciji vzdrževanja je postopek torej naslednji: a) določiti cilje in politiko vzdrževanja, b) določiti dela, kijih bo izvajalo vzdrževanje v okviru dogovorjenih mej, c) oceniti koliko časa je potrebno za delo planskega, preventivnega in korektivnega vzdrževanja, d) določiti potrebno število izvajalcev po strokah in organizacijskih nivojih, e) definiranje informacijskih tokov tehnološke delovne dokumentacije Takšen postopek in vrstni red pri organiziranju vzdrževanja je v skladu s pravilom da: CILJ DOLOČA ORGANIZACIJO - A NE OBRATNO! (Nadaljevanje prihodnjič) Ivan Ručigaj Izgradnja ohišja LURGI filtra Cinkarna je že leta 1979 zgradila po načrtih LURGI za Titanov dioksid dva filtra za čiščenje plinov, ki uhajajo iz rotacijskih peči. Ker pa je na filtrih prihajalo do vse večjih okvar, predvsem do odstopanja PVDF folije od osnove železa, sta filtra vse bolj propadala, še posebno filter B. Zato smo se odločili, da gremo v rekonstrukcijo filtra. Filter naj bi izdelali iz treh bistvenih elementov valja, kjer so nameščene cevi z elektrodami, zgornjega pokrova in izpusta. Notranja zaščita železnega dela pred agresivnimi plini pa naj bi bila iz gume, odporne proti temperaturi preko 80°C. Ponudbe za izdelavo elementov filtra smo iskali zunaj Cinkarne. Bile pa so večinoma neugodne, tako po finančni strani, kakor tudi zaradi dolgih rokov izdelave. Planirali smo, da bi bili kovinski deli izdelani najkasneje do meseca junija. Zato smo se odločili, da bomo filter z vsemi deli izdelali doma s pomočjo ključavničarjev iz Metalne Maribor, ki so zaposleni pri nas. Za izdelavo smo izbrali prostor v starem delu Cinkarne, ki se nam je zdel najbolj primeren. Ohišje Lurgi filtra pred Vzdrževanjem Postavljanje ohišja na vlačilec Skupina odgovorna za izdelavo filtra je bila sestavljena iz sodelavcev Vzdrževanja pod vodstvom tov. Antona Tofanta in Benota Pečarja ter sodelavcev Metalne pod vodstvom tov. Un-dorferja. Načrte rekonstruiranega filtra je narisal tov. Slavko Kajtna . Vsi so krepko zagrabili ~za delo in ogrodje filtra je hitro raslo ob skrbnem nadzoru tov. Pečarja. Filter vsebuje tudi dosti manjših delov, ki so izdelajii v naših delavnicah pod vodstvom tov. Vidmarja ter tov. Gašpariča. Filter smo prepeljali iz starega dela Cinkarne pred Titanov dioksid s pomočjo Metalne Maribor. 11. maja dopoldne. Ogrodje valja B 4600 mm, z višino 8,5 m in težko z vsemi priključki 16,5 ton je bilo izredno zahtevno za prevoz. Metalna je uporabila 35-tonski vlačilec in dvigalo, s katerim je ogrodje morala 3 krat prelagati zaradi cevovodnih in drugih ovir na poti. Anton Tofant Prelaganje ohišja preko ovir IZ POROČILA UREDNIŠTVA NAŠEGA GLASILA GLASILO V ’82 V letu 1982 je bilo izdanih 10 številk glasila Cinkarnar in ena izredna številka na skupaj 156 straneh. Največ prispevkov je bilo objavljenih iz gospodarjenja in splošnega življenja tozdov in delovne organizacije. Precej prispevkov je poseglo v humor. Mladi so prispevali v MCC kar 30 prispevkov. Veliko je bilo tudi prispevkov iz področja športa in rekreacije, dovolj s področja organizacije dela in razvoja delovne organizacije ter družbenega standarda in inovacij. Redno mesečno smo objavljali kadrovske spremembe in jubilejne nagrade ter razgovore z upokojenci. Predstavili smo le en novi proizvod. Premalo pa smo pisali o delu samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij, varnosti pri delu, izobraževanju, dejavnosti Ljudske tehnike in SLO. Premalo je bilo tudi stikov z bralci v rubriki Cinkarnarjeva pošta, nič ni bilo vprašanj bralcev za rubriko Pravni nasveti ali Vprašujete, odgovarjamo. V glasilih nismo Razstava fotografij zasledili polemik in kritik, kar kaže na slab odnos do dogajanj v delovni organizaciji. V glasilo je dopisovalo 72 sodelavcev, ki so prispevali skupaj 198 prispevkov. Zunanji sodelavci, teh je bilo 6, so prispevali 20 prispevkov. Avtorjev humorja in razvedrila je bilo 9 in so prispevali kar 38 prispevkov. Fotografije je prispevalo 17 avtorjev. Objavljenih je bilo 169 fotografij. Stroški tiska so znašali 1.198.208.00 din, stroški avtorskih honorarjev za objavljene prispevke pa 138.659,00 din. Ena številka glasila v nakladi 2.700 izvodov je stala 121.533,40 din, cena enega izvoda glasila pa 45.00 din. Urednica MONOPOL NAD INFORMACIJAMI Meseca marca je Tanjug v svojem mednarodnem »Preš centru« organiziral posvet novinarjev in urednikov regionalnih glasil, lokalnih radijskih postaj in glasil organizacij združenega dela. O nalogah sredstev javnega obveščanja v občinah in organizacijah združenega delaje govoril namestnik zveznega sekretarja za informiranje Aleksandar Petkovič. Ppudaril je, da so problemi tiska, kot so pred tem ugotovili, že na šesti seji CK ZKJ, v bistvu problemi celotne družbe! Petkovič je dejal, da so prav zaradi tega na plenumu posvetili še posebno pozornost izvorom informacij. Vsa glasila, tako regionalna, kot tovarniška, so namenjena združenemu delu. Zato mora biti informacijski sistem vključen v samoupravni in delegatski sistem. Vendar so v praksi mnoga glasila »podrejena« vodilnim strukturam okolja, v katerem delujejo in tako oddaljena od interesov in vpliva delavcev. Možnosti regionalnega in tovarniškega tiska, ki so brez dvoma velike, niso dovolj izrabljene. Vpliv teh medijev ne ustreza številu glasil in novinarjev, ki so v njih zaposleni. Osnovni razlog za takšno stanje je podrejenost glasil posameznikom ali skupinam, ki se ne želijo odpovedati monopolu nad razpoložljivimi informacijami, saj le-ta pomeni obenem tudi monopol pri odločanju. Takšno stanje je nedopustno. Ne smemo živeti v iluziji, da lahko informacijski sistem podružbljamo hitreje od političnega. Ob pomoči Zveze komunistov in drugih organiziranih družbenih sil bi lahko premagali mnoge sedanje probleme. Zato komunisti ne smejo zanemarjati svoje odgovornosti za stanje v informiranju, kar je bilo na plenumu CK ZKJ zelo jasno povedano, je poudaril tovariš Petkovič. OŽIVLJANJE LEPOT V dneh od 28. aprila do 9. maja je bila v jedilnici v novem delu Cinkarne zopet zanimiva razstava. Svoje fotografije iz poti po Nepalu je razstavljal Slavko Cankar. Enaindvajset črnobelih in devet barvnih fotografij prikazuje najzanimivejše detajle iz življenja ter pokrajino v Nepalu, od riževih terasastih nasadov, svetišč, do šerp in nepalskih otrok. Fotografije prikazujejo tudi goro Gaurishan-kar, kamor se bo napotila slovenska alpinistična odprava v avgustu. Lame pred samostanom Prvič je bila ta razstava razstavljena 20. aprila v Narodnem domu v Celju ob predstavitvi celotne odprave. Foto krožek Ljudske tehnike, v okviru katerega je ta razstava nastala, bo najboljših pet fotografij poslal na razna tekmovanja po Jugoslaviji. VABILO Foto krožek Ljudske tehnike vabi vse ljubitelje fotografije na razgovor, ki bo 6. junija 1983 ob 17,00 uri v klubskih prostorih. Vabljeni! Vodja foto krožka Drago Lamper POPRAVEK V prejšnji številki glasila v prispevku Sindikat sredi dogajanj, je prišlo do pomote. Da vloga sindikata v naši delovni organizaciji ni tisto, kar mislimo, ni poudaril na letnem sestanku konference sindikata tovariš Nikolič, temveč tovariš Stevanovič iz Titanovega dioksida. Za pomoto se opravičujemo! Urednica Zlatko Mihaljčič Gorjani - Šerpe OBVESTILO LT Vse tiste, ki ste se pozabili prijaviti v kak krožek Ljudske tehnike obveščamo, da še lahko dobite prijavnico v uredništvu! VEST Nekateri očividci v Cinkarni trdijo, da so v potoku Hudinja, ki teče mimo EMA in Cinkarne, videli plavati žive ribe. Torej lahko verjamemo, da voda le ni več onesnažena! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev Angele in Ivana Toman se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za darovano cvetje, denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njuni zadnji poti. Zahvaljujem se tudi vodji računovodske službe za razumevanje v času njune bolezni. Žalujoča hčerka Mira Preložnik z družino Šport in rekreacija SKUPNE SLUŽBE PRVE V STRELJANJU V počastitev praznika dela in 110. obletnice delovne organizacije je bilo 21. aprila 1983 organizirano tekmovanje med temeljnimi organizacijami v streljanju z zračno puško na strelišču pri Cinkarni. Na tekmovanju med tozdi Prvo mesto so zasedli strelci v DSSS, drugo Grafika, tretje Titanov dioksid, četrto Metalurgija, peto Kemija, šesto Vzdrževanje in zadnje mesto Transport z nepopolno ekipo. V DSSS so bili najboljši Maks Pečnik 155, Vinko Pungaršek 153, Srečko Mastnak 149, Franc Smeh 147 in Stanko Krampošek 133. Skupno je ekipa pridobila 737 točk. V Grafiki so bili najboljši Franc Jonke 150, Miran Gobec 143, Ivan Pohole 137, Alojz Bombač 136, Ivan Legvart 130. Skupaj so dosegli 696 krogov. V Titan dioksidu so se najbolje odrezali Martin Kukovič 165, Safet Plivac 144, Mirko Drobne 132, Zoran Kanduč 125 in Roman Ratajc 118. Skupaj je ekipa dosegla 684 krogov. V Metalurgiji so bili boljši Rok Unetič 147, Vojko Urbanci 139, Ciril Počivalšek 136, Boris Furjan 126 in Vinko Tanjšek NOVICE KEGLJAŠKE SEKCIJE Nadaljuje se tekmovanje v 2. regijski ligi. Spomladanski del bo predvidoma končan do konca maja. Nekaj rezultatov: 6. kolo KLIMA : CINKARNA 4762 : 4881 - GOLOVEC 7. kolo CINKARNA : ŽIČNA 4823 : 4699 - GOLOVEC 8. kolo AVTO CELJE : CINKARNA 5005 : 4933 - GOLOVEC:STORE 9. kolo CINKARNA : PARTIZAN ŠENTJUR 5042 : 4782 -GOLOVEC 10. kolo EMO : CINKARNA 4862 : 4687 - GOLOVEC 125. Skupaj so dosegli 673 krogov Za Kemijo so najbolje streljali Rudi Mraz 156, Blanka Botušič 147, Franc Sušnik 131 in Milenko Baltič 105. Skupaj so dosegli 672 krogov. Za Vzdrževanje so bili najboljši Ivan Kranjc 157, Marjan Korošec 135, Franc Škrjanec 131, Mirko Poklšek 110 in Anton Srnovršnik 100. Skupaj so dosegli 623 krogov. Za Transport pa so nastopili Šemsudin Pandur 97, Dušan Žlaus 94, Rudi Petelinek 91 in Dušan Stančevič 91. Skupaj so dosegli 373 krogov. Ocenjujem, da streljanje ni bilo zadovoljivo, saj nihče ni odstrelil več kot 156 krogov. Z bolj organizirano vadbo in naravnavo pušk bi bili rezultati gotovo dosti boljši, saj je interesa za ta šport veliko. M. G. DELOVNI ČAS Vse, ki vas zanima, sprememba delovnega časa, obveščamo, da organizacijska služba pripravlja predlog sprememb Pravilnika o delovnem času, katerega bodo DS tozd in DSSS obravnavali takoj po 20. juniju 1983. METALURGI DOBRI KEGLJAČI Pogled na kegljišče Ekipa Grafike-tretje in Kemije - sedmo mesto Ekipa Titanovega dioksida - 5. mesto in ekipa Vzdrževanja - 6. mesto Ekipa DSSS - drugo mesto Dne 22.4. smo organizirali prvenstvo med tozdi v počastitev 1. maja in 110. obletnice Cinkarne. Mešane pet članske ekipe so tekmovale na kegljišču Ingrada. Sojenje je vodil Ivan Veranič. Vrstni red in rezultati: 1. Metalurgija 181 kegljev 2. DSSS 160 kegljev 3. Grafika 156 kegljev 4. Transport 152 kegljev 5. TiCh 124 kegljev 6. Vzdrževanje 122 kegljev 7. Kemija 114 kegljev Po tekmovanju je bila podelitev praktičnih nagrad prvim trem ekipam in skromna zakuska vseh sodelujočih v bifeju Ingrada. Pohvaliti je treba člane ekipe Transporta, ki so dokaza- Humoreska Kratek stik Bitja oblečena v čudna bela oblačila so me zadnjič pripeljala v prostor, opremljen z nešteto stikali, gumbi in kazalci. Vsepovsod same številke in grafikoni. Na metalno obarvani stekleni steni je pisalo: INSTITUT ZA PROGRAMIRANJE PRIHODNOSTI. Pred napisom za mizo, ki je bila podobna vesoljskemu vozilu je sedel človek, vsaj mislim, da je bil človek, čeprav sem imel občutek, da je prepametnega videza za tako navadno bitje. »Gospodar . tukaj ga imate! Pripravljen je sodelovati. S temi spodbudnimi besedami so me predstavili sedečemu bitju. »Lahko odidete« je odgovoril »gospodar« z odsekanim glasom. Njegovi spremljevalci so pritisnili na nekakšne gumbe na svojih čeladah in na moje veliko začudenje so se v hipu razblinili. »Tovariš Štefan,« me je ogovoril neznanec: »Vem, da si iz države, kjer si bitja pravijo TOVARIŠI. To mi je všeč, se je raznežil, ker je tovarištvo nekaj vzvišenega. Sicer TE pa nisem poklical zaradi tovrstnih razmišljanj. V kratkih in jedrnatih stavkih ti bom povedal, kakšna je Tvoja naloga oziroma poslanstvo. Vem, da ste se v vaši deželi postavili na zelo trdna tla. Ker pa ste na planetu, ki mu pravite zemlja, zelo majhni, skoraj neopazni, nimamo dovolj podatkov za svoje delo. Naš inštitut namreč načrtuje PRIHODNOST. Vaša naloga Štefan, je torej povsem enostavna. Poslali vas bomo nazaj na vaš planet in v štirih dnevih mi boste moral prinesti nazaj dovolj podatkov, s katerimi bomo določili prihodnost Tvoje dežele. Podatki morajo vsebovati prav vse. Predvsem pa PLANE, prav vse li, da se da z veseljem in voljo doseči marsikaj, saj so kvalitetno zelo napredovali. Naslednji dan, to je v soboto 23.4., smo sodelovali na regijskem prvenstvu v parih, ki se je odvijalo na kegljišču v Dobrni. Cinkarno so zastopali: Kukič, Salmister, Mraz in Gobec. Prijavljenih je bilo 70 parov, pretežno predstavnikov L lige. Rezultati naših parov: Mraz - Gobec 829 - 806: Skupaj 1635 kegljev Kukič - Salmister 852 - 807: Skupaj 1659 kegljev Prvih 12 parov seje uvrstilo v nadaljnje tekmovanje, ki bo 17.5. v Mozirju. Miran Gobec plane! Kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne. Z vseh področij seveda. Zajemati morajo gospodarstvo, šport, kulturo, politiko in še marsikaj. Prav vse! Razumeš? Naslednje dni sem res imel ogromno dela. Obiskal sem vse važnejše inštitute, ustanove in službe. Seveda takšne, ki so imele vsaj nekaj skupnega s planiranjem. V glavnem so bili vsi plani napisani vzorno, glede na stanje celo preveč vzorno. Z eno besedo povedano, bili so po moji presoji sodeč sestavljeni nekoliko preveč optimistično. Najbolj zajetne knjige, dokumentirane s plani, sem dobil pri gospodarstvenikih, ki so prišli na ta delovna mesta naravnost iz političnih stolčkov. Moj prijatelj, gospodar, bi jih imenoval »eksperti«. Po opravljeni nalogi sem zopet stal pred GOSPODARJEM. Pogled na moje zajetne knjige mu je njegove srdite poteze spremenil v eno samo cmeravo, nežno blaženost. Sunkovito je vstal s svojega čudnega stola in me potrepljal po rami. »Odlično, odlično«, se je začel dreti v vsej svoji razvnetosti. Lahko ti zaupam, da celo moji uslužbenci, vzgojeni v strogi kapitalistični teoriji, niso tako kvalitetno zagnani. No, sicer se pa niti ne čudim. Mi smo poslanstvo tega časa. Institut za prognozo sedanjosti in načrtovanje prihodnosti. Zaradi tega nas sedanjost niti ne briga. Ker sem že omenil sedanjost, me resnično zanima, kako je vam ljudem mar za prihodnost. Prosim te, marljivo bitje zemeljsko, usedi se na stolček in opazuj.« Gospodarje vzel v svoje roke moje knjige, skripta, grafikone, določila, zakone, resolucije, anekse itd... ter jih vstavil v nek, za moje pojme, zelo čuden stroj. Ob svojem delu mi je pojasnjeval: »Te podatke moramo najprej prenesti na zbirni karton. Ko bo ta operacija končana bom karton spustil v odprtinico stroja, ki je stoodstotni' prognozer prihodnosti. Šele nato se bo, po preteku dveh ali treh sekund, na ekranu ob steni prikazala slika, oziroma povsem realna napoved vašega stanja, vašega planiranja. Minila ni niti ena ura in zbirni karton je bil gotov. Z iskricami pričakovanja v svojih na pogled steklenih zenicah, se je gospodar napotil proti stekleni steni. Z drhtečimi rokami je potisnil zbirni karton v odprtino v sredino stroja. Lučke so se začele svetlikati in utripati kot najmanj tisoč pokvarjenih semaforjev. Glasovi v stroju pa so me spominjali na tiktakanje slavnega Big Bena, v Londonu, seveda. Kazalci so se sunkovito dvigali in padali ...Jooojjj.... groza! Kar naenkrat se je iz stroja pričelo kaditi in nadvse prepričevalno tudi smrdeti. Smrdelo je vse bolj. V delčku sekunde se je prikazal modro zeleni plamenček, ki je nato še hitreje prerasel v plamen. Nato seje zgodilo nekaj groznega. Stroj je razneslo in z njim vred stekleno steno ter vso stavbo »SAJ SEM VEDEL, DA GA BO RAZNESLO«. SEM SE ZADRL! »Seveda te bo razneslo, teslo zmešano«, sem zaslišal v svoji neposredni bližini že od nekdaj znani glas. »Pa mene, mene bo tudi razneslo, da veš«. Šele v tem trenutku sem se zavedel in spoznal, da so bile to le sanje. Ob postelji je stala žena in me gledala kot kača, kateri ne preostane v svojem hudobnem počenjanju prav nič drugega kot smrtonosen pik. »Včeraj sem ti naročila«, se je drla kot pokvarjen gramofon, »da pokličeš električarja«. Ker si raje čepel za šan-kom v gostilni PRIHODNOST in na moje naročilo pozabil, je bojler enostavno razneslo. Kopalnica je vsa razdejana, cepec neumni!« Vitalno sem skočil s postelje in proti svojemu prepričanju cmoknil ženo. Vrag, pa še bojler, kopalnica in sedanjost! Prihodnost sem rešil, PRIHODNOST! Amadeo Dolenc vsak dan na letališče, dajeva podkupnine vsem nemogočim šefom v obliki kulijev, obeskov za ključe itd. A opreme ni in ni. Ostala je nekje v Indiji. Potem pride nedelja in končno imava čas za potepanje. Vse dni do sedaj sva zares preživela delovno. Tekanje iz urada v urad, pakiranje opreme itd... V nedeljo zjutraj vzameva vsak svoje kolo, tu si namreč lahko sposodiš kolo, za kar plačaš na dan 30 din. Brez cilja se sprehajava po ozkih ulicah, polnih hupajočih rikš, ljudi vseh starosti, še čisto majhnih otrok, psov brez »karakterja« obupne zunanjosti, med drvečimi kolesi, mimo vseh mogočih prodajaln, delavnic, mesarij z rdečim kozjim mesom. Srečujeva čudovite deklice ogrnjene v skirvnostne sadje, ki ti ne naklonijo niti najkrajšega in najbolj skritega pogleda. Vse polno je majhnih prodajaln z najrazličnejšimi spominki, kijih ponujajo mladi fantini. Vse je »veri old tibetan«. Tu so noži vseh velikosti in modelov od načičkanih do tistih pravih nepalskih kukrijev, ki jih nosijo domačini za pasom. Dobiš tudi pravo pravcato človeško lobanjo, okovano s srebrom ali pa tako čisto navadno z zobmi. Najrazličnejše skodelice iz temenice in vrhnjega dela lobanje. Lahko jih uporabiš za kekse. Potem umetelno okovane kosti iz najrazličnejših delov telesa. Ne vem, če lahko kje v kakšnem evropskem mestu najdeš toliko različnih spominkov, kot v Kathmanduju. Čisto vse se da prodati trapastim tujcem, si mislijo tile trgovci. Tudi trgovanje in barantanje tu ni preprosta dolgočasna zadeva, ampak je prava komunikacija med trgovcem in kupcem. Manj kot si prebrisan, manj te trgovec spoštuje. Seveda je tako le na ulici, v boljših trgovinah pa so cene fiksne. Midva sedaj le opazujeva tole »bojišče«, ker naju še čaka dolga pot do Gaurishankarja. Vendar moraš biti včasih že kar nasilen, da se znebiš paglavcev, ki ti ponujajo vse od spominkov, hašiša, marihuane, LSD, opija pa do dobre menjave dolarja. Kakšen bi te rad peljal v javno hišo, drugi spet v muzej, tretji pride nažicat kakšno rupijo. No, teh je še največ! In skoraj neverjetno se ti zdi, kakšno veliko veselje lahko narediš tu malemu paglavčku, če mu daš eno samo samcato rupijo (RPS = 4,00 din). Dan mine in zvečer kar ne moreva urediti vseh vtisov in doživetij. Upava, da bova pri povratku izpod južne stene imela kaj več časa za potepanje po Kathmanduju. Končno nekje v New Delhiju po ne vem kolikih prošnjah in urgencah staknejo najino opremo in hrano ter jo pošljejo v Kathmandu. Med tem časom nama na Mountain Tra-wel preskrbijo tudi Šerpo, ki ga bova potrebovala na najini poti. ime mu je Pasang, je še zelo mlad, a že kar izkušen. Na poti nama bo kuhal in pa pomagal najti pot pod južno steno. Kljub temu, da skoraj celo noč pakirava hrano, ki smo jo še dokupili v Kathmanduju, naslednji dan šele ob enih popoldan nabašemo vso kramo na tri rikše, ki so podobne majhnim kočijam. Tako se ta čudna procesija počasi in previdno prebije do avtobusne postaje. Takšen živžav lahko vidiš samo še v Aziji. Pasang ima s seboj še dva prijatelja, ki bosta nosila naše tovore. Na streho avtobusa med simpatične koze in ovce ter ostale žive in nežive premičnine zmečemo opremo. Večkrat imaš priložnost videti, kako dostojanstveno in ponosno stojijo te živali na strehi in z velikim zanimanjem pametno opazujejo svet okoli sebe. Mi se zrinemo v avtobus, ki je že poln košev, košar, zabojev in pa ljudi. Šofer še dolgo čaka, ker hoče odpeljati z res polnim vozilom. Vedno mora nekaj ljudi ostati na stopnicah med vrati, ki se držijo drug drugega in visijo ven kot grozd. Tako je potem jadrno in veselo odkurimo skozi zelena riževa polja mimo velikih naselij proti Lamasanguju. Kmalu me prijazen domačin prime okrog pasu in me posadi na svoja kolena, jaz pa v zahvalo vzamem v svoje naročje njegovega psa in vsem trem je lepo. Če živiš kakšen čas v Neaplu, je prva in najvažnejša zapoved: »nobenih kompleksov in predsodkov«. Tako ti bo lahko res lepo. Pozno zvečer pricijazimo v Lamasan-gu. Tu se odcepi cesta za Chari-kot, kamor smo namenjeni mi. V Lamasanguju prespimo in zjutraj se nam pride ponudit pet nosačev. Ob 1 L uri se nabašemo v kamion z nekaj istimi potniki in krenemo novim dogodivščinam naproti. Po ozkih serpentinah se dvignemo na višino 2000 m in s strehe kamor sva se skobacala s Slavcem, se odpira čudovit pogled na zeleno nepalsko pokrajino. Vozimo se mimo osamljenih hišic, otroci kričijo, nam mahajo, tečejo nekaj me- trov za kamionom, potem pa izginejo za ovinkom. V ozadju so prave kulise belih himalajskih šesttisočakov. Zapuščamo globoke doline daleč spodaj in popoldan je ceste konec. Smo v Charikotu. Od tu vodi pot tudi proti Mt. Everestu. Midva bova zavila na sever proti Gaurishankarju, ki ga iz te vasi tudi zagledava v vsej veličini. Le južna stena je našim pogledom zastrta. Naše nosače čaka prva etapa. Kar ne morejo kreniti. Pot se najprej spusti skozi bogato vas Dolakha s čudovitimi lesenimi enonadstropnimi hišami, ki so vse izrezljane. Prespimo v tej vasici, čeprav bi ta dan naredili lahko veliko več poti. Zvečer skuha Slave mojstrsko enolončnico in po dveh dneh sem spet sit. Zjutraj krenemo po poti, ki se ves čas spušča proti reki Bho-te Kosi. Priteče iz Tibeta in je tu velika kot Sava. Vendar brez odplak, čista kot solza. Potem hodimo ob levem bregu reke. Na ostrem zavoju najdemo čudovito plažo in tu preživimo nekaj nepozabnih uric, kopamo se, čofotamo in se grejemo na toplem soncu.(Nadaljevanje prihodnjič) VABILO Planinska sekcija Cinkarne obvešča Cinkarnarje, da pripravlja vzpon na Triglav prve dni avgusta 1983. Vzpon organiziramo v počastitev 110-letnice Cinkarne, zato vabimo vse cinkarnarje, predvsem pa ženske, da se ga udeležijo. Ob tako visokem jubileju Cinkarne je želja planinske sekcije, da se povzpne na vrh našega očaka 110 cinkarnarjev. Pričakujemo vaš odziv, s tem bomo po svojih močeh in svojih čustvih doprinesli k praznovanju visokega jubileja. Podrobnosti o vzponu bodo objavljene v naslednji številki Cinkarnarja. Planinska sekcija Gotramtr »CINKARNAH« izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Mira Gorenšek, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon: 33-112 interno 236 Tisk: Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974.