Dopisi. Iz Šoštanja. (Nova čitalnica.) [Konec.] Izvrstuo izurjeni pevci čitalnice Mozirske pod vodatvom g. R. Škofleka ao a svojiini poveem pravilno in precizno petimi zbori vse občinstvo brez razločka razveseljevali• žilavi Sokolci so na trati nekoliko prav težkih komadov tolovadbe izvršili; pri čaši rujnega vinca so vesele in primerne napitnice druga za drugo aledile; mej tem je godba svirala in plesa željni avet, brez izjeme n8ivih" Sokolov, jel se je vrteti, da je bilo veselje. Došla sta aledeča dva pisma. V prvem pise g. Miha Vošnjak. nKer sem zarad rodbiaskih razmer zadržan 86 osobno udeležiti otvorjenja Vaše čitalnice, dovolite mi tedaj, da jaz Vam a temi vrsticami izrazim svoje najarčnejše voščilo k tej za Vaš okraj imenitnej svečanoati. Bog blagosloviVaae podjetje na čaat inblagostanjenaše mile domovine! Priložena svota (20 fl.) naj se porabi kot moj doneaek za pokritje ustanovnih stroškov Vaae čitalnice". Drugo je poslal g. Bogoalav Novak iz Gornje Radgone: ,,Zahvalim ae presrčno za meni poslano povabilo k otvorjenju in prvemu občnemu zboru čitalnice aaleske doline; žalibog mi nij mogoče se tega ve8elega dneva v vaai sredi veseliti, ker mi tega ne pripušča obilo delo. Pošljem pa Vam za Vaše mlado druatvo 7 knjig iz moje bukvarne, izjavim, da pri8topini Vaaemu društvu kot reden član in priložim za letoanje leto 5 fl. Delnjmo z vsemi svojimi inočmi v povzdigo avojega naroda! Bog Vas živi, Bog blagoalovi Vase mlado druatvo!" Dalje so došli sledeči telegrami: Ljubljana. — Bodi nepremagljiva slovenaka trdnjava aredi prekrasne aaleške doline, vzbujaj in krepčaj narodno zavest ter brani vselej pogumne pravice svojega naroda. Živela čitalnica in njeni kratni boter vrli ,,Savinjski Sokol". Dr. Vošnjak. — Celje. — Bodi ti skala, katera bode odbijala valove nemčurBtva! Celjski Slovenci. — Sv. Lenart. — Gromoviti živio ravno otvorenej čitalnici šaleake doline! Živili vbj navzočni slovenski rodoljubi! Rojko, Dovnik. — Ljubljana. —Najmlajši naši sestri, čitalnici aaleške doline, srčea pozdrav! Za Ijubljansko čitaluico: Bleiweis. — Maribor. — Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke! Živela čitalnica šaleške doline! Slava nSokolu Savinjakemu!" nSlov. Gospodar". — Zidanimost. — Vzcveti v krepko trdnjavo nova ra8tlinica probujenega SlovenBtva! Slava vrlemu ^Sokolu", brataki pozdrav vsem udeležencem! Slovani naZidanem tnostu.—Poatojina. — Živela napredna šaleška dolina ! Živeli izgledni rodoljubi pri otvorjenji nove posestrime!^ Poatojinska čitalnica. — Prevali. —Žal, da se Vaae svečanosti ne morem adeležiti. Kličem torej: živeli zbrani narodnjaki, živeli pospešitelji narodne omike in buditelji narodnega ponosa! Lipold. — Maribor. — Najstarša čitalnica veselo po- zdravlja najmlajšo sestrico, čitalnico divne šaleške doline. Radoatno čeatita ,,Sokolu Savinjskemu" k prvemu izletu. Bog krepi, Bog živi nove čitalničarje, mlade Sokole! Slovanaka čitalnica v Mari b oru. — Lj ubljanav— Slovani amo pozni pa mladi, pribodnjost naša. Živela in cvetela najnilajaa čitalnica šaleška in brat njeni ,,Savinjski Sokol". Bodita moean jez nasprotaikom ! —Uredništvo nSlovenskega naroda". — VransKo. — Novootvorjenej čitalaici bratski pozdrav. Vrauaka čitalnica. — Dunaj. Navduaen nživio" kliče vrlim savinjakim Sokolom, probujenej aaleakej dolini, vaem zbranim rodoljubom v imenu društva nSlovenije". Radoalav Pukelj, predaednik — Maribor. —nNa zdravje!" Trobej, Spende. — Slovenji Gradec. — Živela čitalnioa aaleške doline. Podgorje pri SlovenjemGradci. Ivan Rogina. — D. Landsberg. — Grotnoviti živijo kličejo k otvorjenju čitalnice aaleške doliae. Mozirjani. — Za ,,Savinjakega Sokola" došla sta sledeča dva telegrama : Celje: — Hvala tebi za obiskovanje moje domovine. Mibael Voanjak. — Gelje. —Živi, živi dnh Sokolski, bodi živ na veke! Slava narodu, živeli vrli Savinjci, v duhu z Vami. Celjska čitalnica. — Iz Slov. Gradca. (Politično katoliško društvo) je obhajalo bvoj v nedeljo, 17. sept. sklacani zbor. Z maiiborskim vlakom prišli so povabljeni gg. baron Godel, državni poslanec, profeaor Majciger, meščan Bindlehner in dr. Gregorec. Pričakoval jih je deželni poalanec g. dr. §uc in okrajnega zastopa podpredsednik g. Brezovnik s kočijami. Slovenci lepe alovenje-graške doliae so svojega državnega poslanca kaj lepo sprejeli. Uže pri g. Pobrežniku plapolale so razobeaene zastavo in od vseh strani donelo je živahno gromenje možnarjev, najbolje z Gradiaa. Sv. Janževski župnik 6. g. Peter Vozu pozdravili so poalanca v imenu faranov, zbranih pri krčmarji, imenovanem rTaubenwirtb". Jednako pozdravi tudi g. Farski, rodom Ceh in daleč poznani izvrstni fabrikant atolov in lesenega pohiatva, pred avojo tovarnico in apremlja potem g. barona v meato. G. Jamnikova biaa bila je kaj lepo okinčana in pri njej je več županov in veliko ljudi prieakalo poslanca in ga pozdravilo. Potem se pelja g. baron a svojimi »premljevalci v meato v g. Giintberjevo gostilno, kder je bila dvorana za zborovanje pripravljena, okusao nakiačana. Tukaj obiače g. Fineti, okrajni glavar, našega poalanca, ki mu obiskovanje precej na njegovem domu povrne. K obedu je bilo povabljenih več gospodov, namreč: major Naredi, g. Faraki, č. g. dr. Šue, č. g. župnik Vozu, Janez Barth, okrajnega zastopa načelnik, J. Brezovnik, njegov namestnik, Vaukan, župan v Golavibuki, Kristan, župan v Lehnu, Vošner, župan v Smartnu, Fišer, odbornik v Šmartnu in Vivod iz sv. Florijana. Točno ob 3. uri popoludne odpre č. g. dr. Šuc zborovanje, predatavi vladinega komiaarja g. Korberja in da besedo g. baronu Godelnu. Ta poroča elovenski o avojem delovanji v državnem zboru. Po končanem govora razloži se predsedaik posebue zasluge za alovenj-graški okraj in vai navzoči — bilo jib je 250 — izrečojo svojomu poBlancu zaupanje iu zahvalo. Ko vpraša g. predaednik, je li kdo nezadovoljen in zakaj? pravijo zbraai kmetje: nBog naa varuj! Mi zaupamo svojemu državaemu poslancu in amo Jim bvaležni! Bog nam Jih živi". Paaljivo ao zbrsni potem posluaali drugega govornika, dr. Gregoreca, ki je govoril o potovanji svitlega cesarja po Slovenskem in važnem položaji Sloveacev za Avstrijo. Slovenci so živ jez proti na.valom italijaaskega kraljestva in pruske Nemčije. Napoaled je ae rafclagal o pomenu in važnosti Slovenakega diuštva in priporočeval njegove reaolucije. V novi odbor kat. polit. draštva ao bili izvoljeni: dr. Šuc, Daniel, Vošner, Ovčnjak, Pečoler, Ostrc. Možje so se potem razili domov pokazavši 8vetu, da 80 Slovenci slovenakograskega okraja krepki, neomahljivi, značajni narodnjaki! Bog jih obrani, Bog jih živi. Zborovanja vdeležili so jse razven aže imenovanih dubovnikov še župniki Šribar, Klaužar, Kožar in kaplan Geč. Vae se je vršilo v najlepaem redu. Hvala veem, zlasti M. Vošnjakii za prij azai telegram. Iz Brazlovč. (Nasvet. — Letina. — Celjski neprijatelj.) Želeti bi bilo, naj bi odbor nSlovenskega društva" skrbel, da bi V8aka fara ali občina imela 8vojega poverjenika. (Se zgodi, hitrej ko mogoče. Ured.) Letina bo pri nas slabeja, kako emo ae aje nadejali, kajti poglavitai pridelek tukajšnjega kraja krompir bo popolnoma aegnjil, ravao tako je z otavo. Pri vednem deževaaji nje ljudje posuiiti ne morejo. Pred celjskim lisjakom smo pri nas varni. Ako bi ae tadi prikazal, ga bitro ugonobimo. Dobil sem eno atevilko tega umazanega lista v roke in to po veliki radodarnosti Raknscbevege komijčeka, ki ima vedno v svoji prodajalnici pripravljene došlim obiakovalcem v ailjovati. Vsak količkaj izobražen Slovenec aa prvi mab spozna, da to je grdi volk v ovcjo kožo oblečen, ker smo vže tako vajeni, da nemčurji in liberalci 8e le tedaj slovenskega jezika poslužujejo, kedar nas bočejo zapeljati, na primer: kedar pri volitvah svoje kandidate priporočajo, ali kedar hočejo denar iz naa zmolsti i. t. d. Čudil sem ae binapcu, ki ima vedno v svoji pisavi besede: nnaj bo božja volja" ali nbožje imeJ misleč 8 tem slovensko verno ljudatvo slepariti. Sicar se pa znajdejo v lepi Savinjski dolini grdi Judeži in izdajice naroda. Zaani nšoterliferanf in jegov zet pomagata to nesaago med ljudi trositi. Oj nesramaeži! ki lažete, da ste vi pravi pi ijatelji kmeta in sploh slovea8kega ljudstya ! pokažite kaj ste atorili vi ia vaši pristaai za aas? Se do daaes bi aobene sloveaske knjige ne iraeli, ako bi na vas čakali. Koliko ste pa v goapodarskern oziru nam škodovali, to ni za popisati. Čisto nič se vas ne bojimo, ker premalo je vas, da bi premagali nas. Kmet iu slovenaki rodoljub. 0d Drave,(Oderubi.)Znano je, da ateje ptujski okraj največ odenibov, malih in velikih, mladih in starib, kmotskih in gospodskih. Najslabie pa se godi Haložanom; kajti med njimi samimi je mnogo oderabov, pa v Haloze zabajajo tndi vsi dragi oderuhi. Danea ne boderao imen teb pijavic navajali, bočemo le to povedati, de se nabaja v Halozah kmetak oderub, ki je poaodil .pojedinim posestnikom po 100 fl. pod tem pogojem, da mn dajo po branji (trgatvi) nameato kapitala in obresti 6 polovnjakov vina; nekteri morali so obečati celo 7. Kdor pozaa baložko vino, ve, da «e dobi, ako je Ietin* količkaj dobraj za 2 polovnjaka vina 100 gold. denarjev, in sprevidi takoj, kako umazana duša mora to biti, ki si npa za 100 fl. šest in celo sedem polovnjakov vzeti! To je oderuštvo v pravem poraenu beaede! Tej strašni in go«podai jem najnevarnejži kači mora 86 glava atreti ! Kako pa se to naj zgodi ? S pomočjo kazenske aodnije. Cesarska po8tava od 28. maja 1881 nči, kako se ima proti oderuhom po8topati. To postave ae je treba držati ia sodaiji naznaniti imena vaeh oaib možakov, koji denarje pod takimi pogoji posojujejo kakor so navedeni. Sodnik jih more kaznovati z zaporom (kajho) 1—3 mesecev ali v denarji od 100—500 fl. Tudi vsi tisti naj se naznanijo sodaiji, ki jemljejo visoke obresti. Splob pa svctujemo vsem onim, koje so dobili oderabi v roke, naj ee opirajo na gori navedeno postavo, ter iščejo pri sodniji pomoči. Sodnija ima tudi pravico,uni5ite nagodbe, sklenjene z oderuhi, ako imajo vse v postavi zaznamovane lastaosti, kar je gotovo važno za vse one, ki so z oderubi to ali ono nagodbo sklenili. Pravega Slovenca dolžuost pa je, da ljudem, katere so oderubi vjeli, na vsak način pomagajo. To je dobro in bvaležno delo! Iz Dobrne. (Podpora. Ilmeljarstvo.) Znauo je, da je naš kraj letos po nalivib veliko trpel. Med ostalimi mošnjaaii je še občinska blagajnica bila do dobra zadeta. Da bi vsled tega no bilo treba pregloboko segati v žepe davkoplačevalcev je pri dotičnej seji srenjskega z«stopa nek odbornik, ki je pa čez nekoliko ča«a pozneje toto častno službo odložil, nasvetoral, naj v tej zadevi občina malo potrka pri dcželnem odboru. Temu predloga se ni uatavljal nikdo. Odposlali smo prošujo in pred nekterimi dnevi je žapanstvu došlo 100 fl. podpore iz deželne blagajnice. — Tnkaj prirastli zgodnji hmelj je bil izvrstno blago; prodajali so ga 50 kilo po 155 fl. Tudi poznjak bil je prav lep in je omenjene teže veljal 120 fl. Pri zbiranji je, kakor pri gospodar8tvu vsploh, motilo deževno vreme tokočega meseca. S hmeljar8tvom se pri nas pečata dva posestnika. S Holma pri Ormoži. (Šolska veselica. k o n e c.) Čast in bvala g. učitelju, ki je svoje otroke v kratkih dneh privadil, da so svojo nalogo izvrstno izvrševali. Cestitamo Holmljancem, ki imajo takega učitelja. Sešli so se z ormožkimi pevci učitelji iz bližnjih župnij, in slučajno je prišlo sim nekoliko vseučiliščnikov, med njimi g. Pirnat, ki je pevce vodil, in premisli si, dragi čitatelj, kako ve»elo je poslušati nad dvadeset jasnili dobro isurjenih grl! Gimuaziajalec J. Št. vzel je v imenu gospoda učitelja alovo od učencev in nčenk, ki bo sedaj iz sole izstopile. Gosp. dr. Žižek in jegova gospa poslala sta nam iz Trsta telogram. — Nenadoma naatalo je za šolsko mladino veliko veselje. G. Murraayer in jegova g08pa, ki vsako leto tiikaj na svojem poaestvu prebivata, dala stazašolsko mladino pripraviti kave, a bilo je 140 otrok. Od goapoda JMurmayer-a, ki je sicer trd Nemec, a vendar Slovence spoštuje, naj bi se nčili vsi Nemci, ki ined nami živijo, da je treba narod, kateri jih hrani, ljubiti, a ne po njem pljuvati. Prisična hvala gORp. Murmayer-u in jegovej gospej za veliko radodarnosti! Po tem stopi na oder g. dr. Geršak, govori krnetom zelo navduieno in napije krasno napitnico g. R. kot nčitelju. Č. g. župnik Sporn etopivši na oder rekel je, da ne pridiga svojim župljanom sanio kot dubovnik, atnpak kot prijatelj, da ga veseli, ker iz danaanje veselice vidi, da še ae šola ni popolnoma ločila od ceikve in da je pripraven bvojo glavo dati za tako ljudatvo. To je bil klic prave pravcate navdušenosti; iskre prisrčnega veselja. G. Jesih je rekel, da so sedaj inačisi časi, da Be kmet gospoda ne boji kakor poprej iu da se gimnazijalec v Mariborti svojega v bregušab k sebi priledšega očeta ne aramuje, kakor je to nekdaj bilo. G. Trstenjak prečital je v to svrho zloženo pesen, v kateri pesnik Da konci mladini reče: nNaj geslo: domovina, vera, Bog. — Ima sred srca tebi prvo mesto; — Ljubiti z V8O močjo jih vorno, zvesto, — Naj bo ti najsvetejSa vseh nalog." Govoril je tudi g. V. Dečko bogoBlovec aadškofije sagrebske, naj bodo Ijndje, kder so se rodili velenmni možaki p. Vraz, Miklošič i. t. d. Btalni in značaji, da ne bi ob časn volitev svojih glasov oddajali za liter vina in porcijo golaža. Po»lednji govoril je kmet Kr. iz Šalovec tako živo in navdušeno, da ae je odertresel. Poglejmo še si malo v gnezdo naših naaprotnikov. Še v torek nismo znali, kde bodo ti ljndje veselico osnovali. Govorilo se je, da idejo k Veliki nedelji, ali čudo, baš na tem mesti so se zbiali, kder so Slovenci imeli 1. 1879 svoj tabor. Palica jih potiplji! Morda so >e nam boteli tim načinom maščevati, da sta na tem niesti, kder ao takrat govorili nasi najbolji govorniki B. Raič, dr. Zarnik, pokojnika dr. Razlag in Tomsič, sedaj govorila dva učenca srednjib sol, ae ve da nemaki. No, to bo otroci alovenakib staržev dobro razumeli. Drugo nam ni zoano o tej veselici kakor to, da je g. okiajni sodnik, ki je bil prej Slovenec in narodajak, letos zlezel v kosmati nemškutarski kožuh, kakor medved po zimi v svojo luknjo, pri tej veselici zvonec nosil. Sram bilo človeka, ki zaničuje svojo narodnost, a vam, vrli Holmljanci, čast, dika in poštenje! Živili 1 Božidar Sprehajkovič.