Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Telephone: OHcUea 3-1242 Bccotutd as Second CUm Matter September 15th. 19111 at the Tost Office a* New York. N. V, under Act of Congress of March 3rd. 1879. List slovenskih delavcev v Ameriki. SOT J HA DAN DOBIVATE C "GLAS NAROD A" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (lzvnatfi mM, v nedelj In prnsnikoT). :: Citajte, kar Vas zanima « j No. 74 — Stev. 74 NEW YORK, TUESDAY, APRIL 15, 1941 — TOREK, 15. APRILA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. HITLER PRIZNAL HRVATSKO Po novem načrtu je Slovenija priključena hrvatski državi Radio postaja WEAF v New Yorku je danes zjutraj naznanila, da je Adolf Hitler prignal Samostojno državo Hrvatsko. Hitler je ministrskemu predsedniku Kvaterniku je bzojavno sporočil, da bo v nekaj dneh poslal v Zagreb svojega zastopnika, da vpelje diplomatske odnošaje med Nemčijo in samostojno Hrvatsko. Po poročilu iz Berlina jo tudi Mr..ta Kvaterniku brzojavno sporočila, da bo*te v najkrajšem času fio-dali v Zagrnb svojo zastopnike, tla skupno v hrvatsko vlado določijo mojo novo državo (or \ pol jo jo diplomatske odnošaje mod II rvats'ko in dr/nvama o-uišoa. Po »edanjem načrtu jo tudi Slovenija priključena k novi neodvisni Hrvatski. JUGOSLOVANSKA VLADA V SARAJEVU Iy. uradnega raztrlasa, ki i?a jo objavila jugoslovanska vlada potom svojegn jnudaiiika pri franeo*ki vladi v \ ioh\ju, jo razvidno, da tinliaja jugoslovanska vlada v Sarajevu. Razglas oJ»ouem naznanja, da so nahaja jugoslovanska vlada v Sarajevu. Razglas obenem naznanja, da *e je glavna jugoslovanska armada prebila skozi nemški jekleni ohioč iti bo zo-pot pn«enetila svet, kot ira je presouotila leta 1311 in 191S. HRVATJE SVARIJO SRBE Radijska jkKtaja v Zagrebu jo ob%*estila jugoslovansko via-da 1*» maščevana vsaka krivica, ki bo jo Srbi prizadeti Hrvatom ali njihovi lastnini. Hrvatska vlada tudi zahteva, da jugoslovanska vlada izpirsti v«o Hrvate, ki so pridržani v Srbiji in jim dovoli, da se vrnejo na Hrvatsko. JUGOSLAVIJA NI DOVOLILA NEMŠKI ARMADI PREHODA Dalje pravi razglas da je nemška armada vpadla v Jugoslavijo, ker 44ni*mo hoteli biti vdeleženi pri nciuskmi i-apa-i!u skozi Bolgarsko na grški Solun, ki nam je bil obljubljen kot plačilo za našo vdeležbo v vojni imopri jalističnoga ropa." Nemčija je tudi Cvetkovičevi vladi obljubila, f1a bo Jugoslavija, ako postane vojaška zaveznica Nemčije, dobi'a ne samo Solun, temveč tudi eolo Bolgarsko, češ, da se je pregrešila prot i neod vidnost i balkanskih držav. Razglas naznanja, da se je jugoslovanska vlada naselila v Sarajevu, ker Beograda zaradi ravno pokrajine ni bilo mogočo braniti. Ob času nemškega vpada je štela jugoslovanska armada samo divizij, ali okoli 500,000 mož. Proti tej armadi je Nemčija vrgla vho svoje jeklene divizije, katorim so bile dodano šo italjanske in madžarske armade «n je tudi Bolgarska pomajrala. Navade temu pa so je glavni jugoslovanski armadi posrečilo umakniti so nemškemu ieklenemu obroču in *o sedaj bori proti Nemcem v osrednji Srbiji za svojo ea*t in neodvisnost proti krivič-nomu vpadu, 44V soglasju tradicijami naših prednikov,'* nadaljnje raz srla«, <<4;mo «e rajši i^jpo^tav^li nnpadn, kot pa bi pomairali po-V opat i neodvisnost Bn'Vann. Bolcari pa so rajši postali vaizali Nomčiie ter «o prnruWi'i «voio zemljo armadam tniosa "p^d-niV-v To i-zdaio na večina bohrar^kom naroda z Kiiiusom oJjRoia. 4*V*dod toira ^e voir*. V«toro vodi sodai Jn«ro*lavi;a kot zastavonoša neodvi^osti balkanskih narodov, vojna obrambo in ča«ti.,f NEMŠKA OKLOPNA DIVIZIJA UNIČENA Atenska ra svet, najl>oIj pa diplomate. Z Japonsko je namreč sklenila nena-padalno in ^prijateljsko pogodbo, z Japonsko, ki je njena 'letina sovražnica. Kot pravi uradno naiziumilo, pomeni pogodba "jamstvo za mirno in prijateljske odnošaje med obema državama.'' Pogodba vsebuje štiri točke, ki so: 1. Obe ]H>godboni stranki pričenjate vzdrževati mirne in prijateljske od noša je med seboj ter medsebojno vpoštevati liodotakljivost Zemlje. 'J. Ako postane kaka pogodbena stranka predmet napada < ne ali več tretjih strank, bo druga pogodbena stranka ostala strogo nevtralna za ča< sovražnosti. ti. Ta pogodba stopi v veljavo na dan odobritve po obeh pogodbenih strankah in ostane v veljavi pet let. Ako nobena stranka pred potekom roka ne odpove pogrni be, tedaj bo avtomatično podaljšana z:» nadaljnili pet let. 4. Ta pogodba naj bo odobrena čimprej. Odobren je bo izvršeno v Toki ju tudi čimprej. Moskva, aprila, 1941, kar odgovarja l'J. dnevu četrtega; bi morali primakniti Delavske vesti: United Mine Workers in premogovni baroni .Lastniki rovov mehkega pi»-moga še zdaj niso sklonili nove pogodbe z United Mine Workers. Glavno oviro predstavi. t-jo premogovni baroni po južnih državah, ki so odŠii iz »>o-svetovalnice ter prosili predsednika Roosevelta, naj i*»voii njihov slučaj obrambnemu po - redo val nem u uradu. Tnited Mine Workers odioč no zahtevajo, naj bo p'.a<";i vseh kopačev melikega premoga ista. Doklej so zaslužili maj no rji v severnih državah f>o dolarjev na dan, njihovi tovariši na jugu pa po pet dolarjev šestdeset centov. Predsednik United M i " e Workers, John 1>. Lowi>, za stopa stališče, naj 1*» za~!nž«'k po severnih in po južnih diža-*ab isti. Majnerji naj zaslužilo po s«lem dolarjev na Um. Podjetniki na severu m. so po trdovratnem obotavljanju odločili primakniti k dnevni plači dolar, njihovi južni tovariši se p.*i temu upirajo, k» r prtmo- lue-o^a in. leta Sovo. Podpisi: Molotov Josuke Maeuoka Jošmiougu Tatekava. Pogodha jo l»iia podpisana ob 2.'J0 popoldne v Kremlju. r>.iT> popoldne so je Maeuoka s posobnim vlakom odpeljal rez Sibirijo v Tokio. S postaje so je ome»i za Macuoko veliko čast. garju na dan dolar in štiri«ie »*t eentov, da bi bila plača v južnih in severnih premog« v n i kov enaka, j Pogodba jo potekla dne 1. aprila. T,aMniki severnih premogovnikov bodo najbrž skle ti tli separatno pogodbo z Uni-1 Mino Workers. Nameni ------ i njihovih južnih tovarišev za- _ __ enkrat se niso znani. NEMCI NAPOVEDUJEJO NOV DUNKIRK j London je |K>ročil, da ni posebnih poročil s fronte na Bal- i Koksa ie začelo kanu. Ko pa jo Berlin naznanil, da so so Angleži iu tjrki pri, primanjkovati Pred zborničnim vojaškim odborom M;i pričala te dni S. Hillman, ravnatelj produkcijske uprave, in William II. Pa-vis, podpredsednik obrambnega posredovalnega urada. Oba sta bila odločno proti temu, da bi bila uvedene proti štrajkom kakšne posta »t.o odredbe. Namesto postav, ki bi — Se nikdar v zgodovini, — je nadaljeval Ilillman, — ni bilo tako malo stavk kot bas v sedanjem času. Nadalje je rekel Ilillman,— da dobro pozna Philipa M array a, predsednika CIO. — On jo tak mož, — je dejal, -- tla bi niti za eno minuto ne trpel prepovedovale stavke, sia pri- štrajka, ki bi bil naperjen pro- poročila tesnejše sodelovanje med delavci in delodajaloi. Ilillman jo rekel, da je eri vojnih naročilih, so izjavi- j neralni štrajk, če bi bil deli, da ne bodo prenehali z do- "nvsfei voditelj Harry Bridges lom, 'deportiran. "TUJEZEMSKI AGENTJE ZLORABLJAJO UNUE," PRAVI WALLACE Pomemben govor podpredsednika Wallace-a.— Materialna pomoč, ki jo bo nudila Amerika Angliji, bo odločila zmago. Pred glavno skupščino 44 Fe- -----i---- ----- deral Home Loan Bank" je govoril v Winston-Salem, N. C., ameriški podpredsednik Wallace ter «e je v svojem govoru precej podrobno pečal z c.elo-vanjem tujezemskili agentov v Združenih državah. Po njegovem -zatrdilu vstopajo inozemski agentje v ameriške delav- V AFRIKI SE ANGLEŽI UMIKAJO V Afriki so nemške in laške motorizirane armade prekoračile mojo iz Libije v Egipt in zasedle Sodimi. V Tobruku pa se Angleži še vedno drže, toda nemški strmoglaviti mesto neprestano bombardirajo in Angleži se bodo morali umakniti ^K) morju. države Angliji. — Storjen je to sodelovanje, bil šele začetek, — je rekel.— j .Na vprašanje nekega easni-Pribodnje mesece bo ta pomoč karja, kaj misli vlada o polo-izdatnejša in mora biti izdat-|žaju na Balkanu, je odvrnil nejša, kajti Združene države: podpredsednik: — i*o mojem nikakor ne morejo ri-kirnti,1 trdnem prepri-čanju Nemci ne da bi bile prisiljene prijeti zajbo^o zmagali v tej vojni. Z a-orožje v svrho obrambe svoje; meriško materialno pomočjo lastne eksistence. Za sovražni-} V Angliji zmaga zagtovl jera. ske organizacije, katere skušajo nato izrabljati v sabo lažne ! ka bo najhujši udarec, ko bo začel uvidevati, da naša vojna produkcija od dne do dne na- svrhe. IS tem toliko ne škodujejo narodnemu obrambnemu rasea. — Bo, predsednik Unitecl Mino Wor Vers, je pa rekel: — Dokle j sr uživali lastniki južnih premogovnikov veliko ugodnosti, ki so jim zajamčile ogromne dobičke. Umevno jo, da so temu nočejo kar tako zlepa odpovedati. Sedanjega položaja se poslužujejo v namenu, da uničijo unijo in zopet uvedejo fevdalni sistem, katerega smo po tnko dolgotrajnem boju odpravili. Preteča stavka pri General Motors General Motors Corporation jo obvestila delavski department v Washington u, da nameravajo avtni delavci proglasiti stavko, če ne Im> do 110. aprila podpisana med korporaeijo in unijo nova pogodba. (Joneral Motors korporacija ima z?. •_!.)0 milijonov dolarjev vojnih naročil. Iz Detroita poročajo, s CHelaea S—1242 NOVA VZHODNA FRONTA \ cčina j« v ni »ti presoja seda njo vojno jk> prvi svetovni vojni, ki j«- trajala od leta 1914 «lo 1H18. Meti obema je sicer nekaj sličnosti, t»Mla pri presojanju posameznih dogodkov i" razvojev se utegnejo roditi napačni zaključki. \ prvi vojni je igrala i«fanterija važno vlogo. Bitke m«-d intantcrijo .^o odločil«* un marsikateri fronti vojno sre-«'o. Z«laj igrajo glavno vlogo letala in tanki. Infantcrija pridi* nt zrn« ar< mi a le malo vpoštev. Sklanja vojna pa t n«t i v st ratcškcm in z«mdjepisn«*m pogl«jdu povsem razlikuje od prejšnje. Fronte s<> že danes daljše in l»«»lj razširjen«* kot so bile prod Štiriindvajsetimi l«*ti. N'a za padu s*, razprostira fronta <»1» morskem obrežju o«l Narvika na Norveškem do Biarritza v Franciji. Od Biaritza se ntegn«> razširiti že daljo. Hitler ima niogore danes- na Norveškem in Danskem kakšnih de«et divizij; deset na IlolainlskeinT de«et v Belgiji, in mogoče štirideset v Franciji. V^. te divizije polivajo kot počiva tudi nemško vojaštvo na Češkem, Poljskem in v severnem delu Romunske. Pet divizij je po-dal na Sicilijo in v Libijo. Za sedanjo vojno na Balkanu mu torej ostane sto divizij. Co jih je petdeset v akci ji, jih ima še .vedno petdeset v rezervi. Ako ima Hitler res na razpolago šest zračnih brodovi j, Ima tri ob zapa grški in srbski meji se že vrše vroči boji. Pravijo, da je Solun v nemških rokah. Nemško vojaštvo je zasedlo severni del Slovenije in Hrvatske. Ni lire naj pa ne misli, da j«- >rodišče vzhodne fronte v okolici Soluna, na Grškem ali v južnem dosegel na Balkanu svoj clj, bo moral žrtvovati silno dosti ljudi in vojnega materiala. Osvojeno ozemlje bo moral zasesti z nadaljnimi divizijami. S svojim pohodom na Balkan je postavil na kocko nemško-rusko prijateljstvo. Ali i bo Hitler vse to res samo za rad i tega tvegal, da s*i l ki nekoliko izboljšal svoj vojaški položai na evropskem kontinentu? Skoro bi rekli, da je ta balkanska kampanja le uvodni korak k pravemu središču vzhodne fronte, ki ga tvori Sueški kanal. ^ Anglija je pripravljena do zadnje kaplje krvi braniti to strateško važno pozi« ijo. (Vtudi je Anglija poslala iz Severne Afrik«1 večino svojega vojaštva Grški in Jugoslaviji na pomoč, 1k» kmalu kampanja v Abesiniji proti Italijanom končana in bodo ti vojaki v stanu pomagati Angležem v severni Afriki v njih boju proti Nemcem in Italijanom. Na jobčutnojšo so izgube, ki jih v sedanjem čafcu doživlja Anglija na morju. V tem pogledu bo morala Amerika prej ali slej nekaj storiti, kajti tudi Amerika ne more pošiljati svojih trgovskh ladij v nevarnost. Trgovske la«lje morajo biti zaščitene z o*borožonim spremstvom. Kdo jih l»o ščitil: ameriška ali angleška vojn« mornarica f Iz Jugoslavije KAJ BO Z JUGOSLAVIJO . . . Po poročilu iz Berlina jt- Hitler glede bodočnosti Jugoslavije določil kako l»o razdeljena, in sicer: 1. Post avl jena >Ih> neodvisna hrvatska država jkk! nemško nadvlado; s tem bo Nemčija imela dohod do Jadrana; 2. Del Slovenije (Prekmorje) bo dobila iMadžarska, ostali del pa l>o prišel pod protektorat Hrvatske; X Del Hercegovine l>o dobila Albanija, bi bo pod italijanskim protek t oralom; 4. Moje predvojne Srbije bodo skrčene, ostala pa bo samostojna država pod "odgovorno*' vlado; 5. PoslifvljetiR ho nova neodvisna macedoaska država iz delov Grške in Jugoslavije, bo pa pod protektoratom Nemčije, Italije in morebiti tudi Bolgarske. Dimnikar — roparski napadalec. Tngovec s kurivom, Vlafi-slav Haler v banatskem mestu Turi ji j«* zvečer s svojo žt no in hčerjo legel v posteljo, ko je okrog 10. za "dišal, da se odpirajo vrata ^sosedne sobe. Skočil je iz postelje. teilaj s<* je pa ž<- pojavil v spalnici zakrinkani ropar .s svetiljko v roki in zagrozil, da l»o vso družino pobil, če izpregovore samo eno besedo. Zahteval j«*, da m(u iz-roče saii;okr«*s, ko mu je pa Haler povedal, da samokresa nima, j«' ropal' zahteva! denar. V hiši je imel trgovec samo 2<»0 dinarjev, ker je ravno ta jdan naložil denar v banki. Ropar j«* vzel denar in zagrozil trgovcu, da ga b<» ubil, če ga naznani, nakar je zapustil spal-nico. V mostnini suhi pa j«* trgovec slišal pogovor,, iz česar je sklepal, da sta dva roparja. Naslednje jutro jo ž« na naznanila rop oblastim in povedala. «la je imel neznani napadalec na 11 »a i cm pisfu leve roke izredno d o kg noht in da je pred me-ecem sojon okrajni glavar Radovič pa o-proŠčen. NOVO BITJE SPOMLADI. Piše: mu.rcENT MILKS. , iSedaj, ko je pomlad že tukaj, se žensko misli nehote obrnejo k novi obleki — kakor tudi k tih!adim! fantom in njihovim poznanim težnjam. Ako si na- Koruzo prodal za kavo. -Josip Pntškarič je pri nekem trgovcu v Ogulinu krepil 24 kg koruze po 2 < ti na rja in tri četrt kilograma kave za 58 dinarjev. Ist(»časno je kupil tmli dve vreči za Hi tiinarjev. Nato je ko-riKoo namočil in j«> stresel v manjšo vrečo, katero je vtaknil v večjo vrečo. Na vrh prve vre«V j«- nasul nekolike kave, pa tmli tiled tube vreči jo natresel kavo. Obe vreči je zavezal iu ju izročil >vojetrni svaku Ivanu Stošiču. Ta je ]m> naroči in Pnškariča nesel polni vreči Anki Župan, trgovki iz Bosiljeva, s katero se je Puška-rič dogovoril, da ji bo dobavil 2."> k kave po izredno nizki ceni 45 dinarjev za kilogram. Županova j«* takoj, ko ji je Sto-šič povedal, da to pošilja Pnš-karič izplačala 1325 dinarjev. Ko je pozneje njen sin orlvezal vreči, je ugotovil, da je v njih koruza, nakar je Županova takoj prijavila zadevo oblasti. Te drii j«' bil Pu.^kaiič obsojen na pet mesecev ječe, StoŠič pa na mesec dni. Čudne navade čudnega pisatelja. V neki veliki trgovski hiši v Osijeku so že 41, ki ima 36;"» dni NatteQi la saioiUi J. Hanikovl aaalateiU. *»• IMrat pravica prldrfaaa. meravate nabaviti novo oble-'Pa Pa žalosti izdihnil Mn- ko, ne smete ]M>za'biti, da je uspeh najmjkavncjših in najlepših oblek na svetu odvisen od vašega uspeha — od vašega stasa in vašega obraza. lLttošnjo sezono bo kroj tesnejši od lanskega, kar pomeni, -že. Medtem ko j evse to troje potrebno, pride v prvi vrsti v postov dieta. Jejte mnogo sadja in zelenjave ter pijte dovolj mleka,. Nekaj čndnoga je z mlekom. Je dobro za ljudi s premajhno in s preveliko težo. Ako hočete shujšati, vam bo mleko pomagalo in ohranilo pri zdravju, ko boste na dieti. Toda pri tem morate tudi vži-vafci igori imenovane jedi — mleko, sadje in zelenjavo — in polno mleto žito, pusto meso in jajca. To vas bo preiskrbo- tija, 'ki je z ženo preživel pol stoletja v srečnem zakonu. Oba zgledna zakonca sta bila skupaj ipoložena v grob da bosta združena tudi pri večnem počitku. I>va otroka sta pobegnila od i mačehe k očetu. . Orožniki iz Pazariea v Bosni so našli dva dečka, ki sta se grela pri ognju. Povedala sta, da sta iz Sarajeva. Starejši Miroslav, ki imi je 13 let, hodi v prvi raizred gimnazije, njegov mlajši .brat Boris pa v četrti razred ljudske šole. Njun Ako Se nimate Blaznikore Prattke za If to mi, jo lahko dobite pri zastopniku "Glasa Naroda" v Vaši naselbini. ali pa naravnost od Knjigarne Slovenie Publishing C o.. 21« W. 18th Street. New York. — Stane 25 cento?. oče je zaposlen v Metkoviču. Prihranke pošilja v Sarajevo svoji drugi ženi Ani. Toda mačeha zapravi vso sama, oba otroka pa muči z lakoto in žejo. Dečka nista mogla \i*č prenašali trpljenja in sta sklenila src* I i zime peš oditi v Met kovic, da po iščeta očeta in ga proprosita, naj ju pridrži pri sebi. I ličila in slwbo oblečena sta težko zmuigovala pot. Nekateri knHdje ««i ju -prijazno sprejeli, o toga nihče opazil. Na žalost j »a je namesto -vo-joga nasprotnika zaide I Štefana Bilešiča, ki mu ni nikoli storil nič zalega. Bilešič jo na mo-tai izkrvavel. Za pokojnikom! jo-čo vdova s tremi otročički. Policija ga. išče, on pa leži v bolnišnici. Pred tedni je bila v Veliki Kaniži na Madžarskem izvršena velika viomaia tatvina v blagajno nekega trgovskega podjetja. Madžarska policija je ugotovila, da je bil glavni krivec neki mednarodni zioči-nec, ki je pobegnil čez mejo v Jugoslavijo. Na prošnjo madžarske policijo, so začeli tudi jugoslov. Oblasti iskati vlo- Peter Zgaga C A J V kitajskih restavracijah, ki jih je v New Yorku nešteto, sem bil samo enkrat. Sam ne vem, kaj me je zaneslo notri. V kitajski restavraciji je vse drugačno vzdušje kot je pa drugih sličnih prostorih. Vse se zdi človeku nekam tuje in senavadno. JJslužibenei govore skoro šepeta je. In bcnlijo neslišno, ker so obuti v nmhke o-panke. Po drugih restavracijah prinese natakar gostu kozare«* mrzle vo«le, v kitajski pa kotliček čaja. Tistega čaja ne zaračunajo, pa če ga spijo gost no vein koliko kotlPčkov. Drugje ne moreš za drag denar kupiti tako dobrega čaja kot ga dajejo v kitajskih prostorih brezplačno. ki mi pa ni ugajala. Riž, po mešan z rezanci, vse skupaj p; v bledi polivki. Pokusil sem, pa ni šlo. Jedilni list je vseboval poln« tujih imen. Najdražja jed jf bila šestdeset centov. Spoda. je bil seznam pijač. Ncalkohol-nih pijač, seve«la. V posebnem o«ldolku je bil pa seznam čajev. Časa najce-nejšega je bila pet centov. Po-•om so bili dražji, po petnajst, dvajset centov čaša. Spodaj je bil najdražji: časa peMeset centov. Še zdaj večkrat razmišljam, kakšne vrste Čaj je mogel biti, ko je bil že tisti, ki so ga dali zastonj, naravnost nebeška pijača. RAZMERJE Je pac njihova narodna p,- Moj prijat,|j je sklenil v,o jaca. i/,na.jo jo pripravit. l.išo prenoviti. To je-bU rneneh* " .t!*. . . , . ""'i vzrok, av«dovno vojno je menda preživel v ruskem ujetništvu, kjer k: je oosto.H, ,, v, - ■ , - }(t navze, f j;,, M - prehr„, udi prstanov, demantmn brošk • , .. , .. . i -i ,i ■ i i .1'' dosti knji«r m razprav radi- m drugih "biserov m 'e bil vre-;, , . • len svoj ea «lanos pa j<* njegova seveda v«'lik<» večja. Tat .se je-vtihotapil v stanovanje, ko ni bi o nikogar doma. Za uslugo no^ v glavo. IV Slavonski Požigi je bil obsojen iia S let joče (r.jur«» Sla«l5č iz Suho t skega grada. Pred '2 mesecema je zasa«lil uranlniku (Mičiču nož v glavo. Prepir se je začel v gostilni, k jer je Sla-dič plačal krč mar ju račun in vzel nazaj nekaj drobiža. Drobiž mfu je padel na tla in vsi navzoči, mjed njimi tu
  • J«viti. O scM-ialnem redu se j«- pač ustvaril povsem svojo -i i ko, in p rid i gu je nekakšen •uden nauk, ki nima ne repa ne glave, — Saj ga poznaš, kaj ne? — me je vprašal prijatelj, kar sem mu seveda pritrdil. — Dobro. Peljem se k njemu in ga vprašam, če dola. Ko mi je odgovoril, da ne, »eni mu predlagal: — Pri«li k meni za ar tednov, da boš nekoliko na hišo popazil, kakšne smeti zdnnipal in malo pospravil. Co kaj bo vrtu pobrskal, ker Jaz se ti bo zdelo, boš lahko tudi res ne utegnem. Prenočišče ti bom dal, dobro lira no in dolar na dan, če si zadovoljen? Ni bil samo zadovoljen, še hvaležen mi je bil. — Pri tem je ostalo, — nadaljeval prijatelj, — in pivi teden je bilo v>o oirajt. V soboto je poslal moj pomagae skrajno nezadovoljen in zadir-Ijiv. Nobena stvar mu ni bila povšeči. Hodil sem za njim, ho teč dognati, kaj je ž njim, on je pa le nekaj nerazumljivega mrmral. Šele proti večeru so mu jo razvezal jezik. — Sel bom, — je rekel, — in me ne bo več. Za drugi teden si kakšnega drugega osla »oišči. — Govori vendar, kaj ti je! — sem mu rekel .#bo elegant p1 i-t rdi la prodajalka, ne trgovino z grautofoni in ra-J 144Xo torej,'* je začel Bob in dijskimi aparati na glavni now znova zardel. **To je kočljiva ,pool-d' uiri doiar.** M Spoštovani gospod in spoštovana mi lost i va gospa! Zave lam se, da se izneverim staremu običaju, če prihajam po tej, š|. ne izhojoni f>oti. 'Prosim, za roko vašo hčere Mar- Mislim, da bom potrelmval |ceh-. najmanj še>t minut,'* jo odiro-|di* Ljiwbim jo bom in prisegam, Pod od čisto mirno," se mu jo zasnieja-la vzpodbujajoče. "Pozor — zdaj!** u4Dame in gospodje — pardon — volespoštovani gospod in . . ." 4 4 Razločne je prosim, in ne pozabite, da prestreže plošča vsako vašo besedo in govorite hitreje, sheer no boste nikoli končali." Bob se jo odkašljal in čital brezbarvne besede ki si jih je napisal na papir. Uvod je pokril ( bo strani gramofonske ploščo. Na eni strani jo končal z zlogoma 44knjigo** — na drugi strani jo pa začel z zlogom 44vodja.** Plošča jo vplivala komično eelo na Boba, ko 11 i*u jo je prodajalka zaigrala. Prodajalka jo ošinila oHa tja o->ebuo. Gramofonska plošča ne moiv izraziti vašega prijetnega tofi'ega glasu. Pros'li ste me za nasvet. Kot ženska vam lahko ročenu, da bi dovolila avtorju ponudbo, pa naj bi bit še tako plah mož. ki bi me zasmilili 1. da bi mi za šepetal na Jugoslavija pred očmi jo hom osrečil. 1'onociova vojem stricu skromno! »bo, kar ima na srcu. Samo - 1S OGt> do' veri I Bob in zardel. "Ali naj sem po napišem svoj ujovor? In ali ne pienloženje — ismm et let sem knjigovodja "Lahko .-to brez skrbi." se,bančnega doma O'Flanagan & jo zasmejaia prodajalka. *'Iz jPo. Zdaj intam o-emdoset do-kabiuo no uide iioImmi zvok injlarjev tedenske plače in po nihče razen mene ne bo slišal i paviei lahko pričakujem, da vašeira ir a-u. Jaz pa sploh ne.mi bo ob novem lotu plača zvi-pvislu^kujem kaj odjemalci go-išana. Ne kadim, no pijem in voro. Skrbim samo za dobre!ne kvartarn. Z napetostjo bom posnetke. Pomi slite, vsak dan i pričakoval vašo usodno odlo-pride nad 100 ljudi, toda no <"itvo. — Glolboko vdani Bob TTavvkers.** Bob je ganjeno poirledal na je j napisani papir, potem je pa od- sp m ti njuni so uiti besedico toira kar govore." '"Prav za prav jo škola, um nil Bob. 44 Pri svojih boga-j*el za mikavno proda jaiko v ka tih izkušnjah bi mi lahko sve- bino. t ovali." 'Prosim, sodito in irovorite I \\ n SLOVENSKO - AMERIKANSKI X7~ 1 :: ZA LISTO :: Koledar 19 4i Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih Člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemljo- in narodo-pisja; kratkih zanimivo* iti iz vseh dob in delov sveta - . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. meni, ker nimam staršev, ki bi imeli pri tem svojo besedo.** * * Za n - ? — Sanico vam?'* je za jeclja! Bob vos v/, sobe od nenadnih dianili nad. V tistem trenutku jo izginila njegova Marcela. (>bšol ga jo izreden pegnnf, prijel je plavo!a>ko za roko in ost imel, ko mu jo ni uuliiknila. Višnje vordeče dekliško ustne so mu nasmehnilo. toda to ni bil preračunani smehljaj amSoriških prodajalk, obvezen v poslovnih urah. Tn ta čas, ko jo Bob zbral ves pogum, da hi jo poljubil, je premišljalo dekle o njegovih besuhvh, ki jih je izgovoril v mikrofon. Imam skrontno premoženje 18 tisoč dolarjev — 80 dolarjev tedenske plače. — Mož, ki .10 kadi in ne pije in no k v;1 rta- in ki jo tako neverjetno plah v občevanju z ženskami — ne. takega redkega ok-emplarja ne sme izpustiti iz rok — niti v poslovnih urah. Zdaj preživljamo zgodovinske dneve. Oči celega sveta so vprte v nas. Celo človeštvo, izmučeno od muk vojne, zre z za-Uivljenjem na majhni narod, ki se je vzdignil na obrambo svoje časti, svoje neodvisnosti in svobode. 'Ta majhni narod ni maral te vojne. On je hotei z vsemi svojimi na/pori ohraniti sobi in svojim sosedom mir. Od počitka te vojno senu ie ostal ta mali narod daleč proč od vseli sporov, ker jo bil u ver jen, da more v miru obvarovati svojo -vObodo, svojo neodvisnost in svojo civilizacijo. iAli ko so imperialistični o-svojevalci začeli rušiti mir Balkana in poskusih vzeti svobodo in neodvisnost malim1 balkanskim narodom, so je pričel ta majhni narod upirati in ugovarjati. (Ko je bila Grčija napadena, je ostal na strani Grčije. Za-gazil bi bil v vojno radi Grčije, da so t Mi. ki so ga vodili, hoteli to. Ko pn je po gi škem odporu prišla vrsta tudi na ta mali narod, so je ta odločil za to, fin so bori za svojo neodvisnost in za svojo svobodo. (Pisec teh vrstic je prod temi strašnimi časi, ki smo jih v-i živeli, veroval vto, da ne pride, da no i n ore priti do kapitnla eije. V vseh svojih člankih jo neprestano poudarjal in podčrtava 1 to, da no moro Jugoslavija ali njen naroči pristati na mir za vsako eno, nogo da mora čuvati svojo nevtralnost in svoj mir. ali to pa le p pogo-iont, da obrani tudi svojo -vo-bedo, svojo neodvisnost, svojo suverenost in svojo narodno čast. NA SVETU JE SE 4 MILIJONE SUŽNJEV. •Neki ameriški list je objavil, da suženjstvo še ni docela odpravljeno in da je sedaj na svetu še rajziiieroma visoko števila sužnjev. Zračunano je. da živi sedaj okrog štiri milijone teh nesročnežev. Najmanj dva milijona jih jo na Kitajskem, pol milijona v Arabiji, znatno število v Liberiji, ostali tisoči pa so raztreseni po drugih de-ih sveta. Položaj, v katerem fie vsi ti sužnji naihnjajo. ni po-vsod enak. Suženjstvo zavzema ponekod strahotne in mučne oblike, ponekod pa je bolj milo. Nekam najboljši je položaj kitajskih sužnjev, ker tam obstaja zakonska domr.eva, po kateri smatrajo te hišne posle, ki so dejansko sužnji, vendarle za posvojene družinske elane. Ko jo bilo vso odločeno v nasprotnem smislu onega, kar je pisec toh vr-tie mislil in upa! s stotinami naših odgovornih in neodgovornih ljudi, celokupnega našega izseljeni št va, ko je v resnici nekaj ljudi sklenilo, da so kapitulira v času, ko smo si v naslovu svojih člankov upali reči: kapitulacije no bo, jo pi-,soe toll vrstic začno .s -totisoči naših izseljencev trepetal pred tem, kaj so bo zgodilo. Kadar so ga vrpnušali. jo orljrovoril, da se 'l>o narod uprl. da no bo mogel pristati k tisti rešitvi ki so jo izbrali njegovi tedanji voditelji. To >o bili sila težki trenutki. samega. Ta vojska je dejala, da ne n%>re pristati h kapitulaciji, a to pa ne za to, ker bi morda imela kake imperialistične nakane, nego zato, ker čuti kar in kakor čuti in misli narod, pa se jo morala strniti z narodom. Jugoslovanska vojska no -ostaja, kakor nemška, iy. aristokratov in gosposke elite. ki lahko vodi imperialistična vojne hlanluo in preračunano. To je vojska, ki čuti, kar čuti .narod, in ki neprestano dola tako, kakor čuti rnrod. Ta vojska jo rekla, da so no moro postaviti volji na i oda )»o robu in da so mora skladati z naro-dont Zato jo narr:dna revolta našla odmev v narodni revolt i narodno vojske.. Voj ka je tako v zanosu narodno revolto ponesla na svojih ramenih mladega kralja, otroka tistoga očeta, ki so ga zli> kovci navdušenjem. iTa radost je eden najznačil-nejših znakov, kakšen odmev ima beograjska revolta na vso Evropo. Ta dogodek jo odjeknil po vseli kontinentih. V A-meriki je javnost naglašala vso svojo lju)»ezon in vso svojo simpatijo za Jugoslavijo kakor še nikoli poprej. Vse radijsko po-•tajo in vsi listi so pou.ga in najvpliviioj.šoga do najmanjšega in najnezuatnoj- Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA PODPORNA NARODNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od I 6. do 50, in otroke do I 6. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja H vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. KČU.*' Ta izjava je bila jasno,j dostojanstva in v tej borbi sijajno, veličastno in liezaslisa-1 vzajemnem odporu proti sknvp- no zanikana z voljo in smelo- ineiuu nopi ijntelju. U ver jeni stjo naroda, ki je izbral vso >n»o, ia ne more dr. Maček iti svojo moč, da obračuna s pre-'po poti Slovaške in msgra. Ti- teklostjo. Od ubojstva kraljaisa, ker ne In v takšni Hrvaški Aleksandra vM.arseillu. odkar!vladal on, pač pa Ante P^ive- so iso začel i za Jugoslavijo dne- lič \ la-tno-ti osiščnoga gau- vi kapituliranja. ]>a dotlej lajterja. Zavedamo težave', v,,., ,, nrmn 1». .-r I u 1- ko J'* sedel pitstfil kralj Pe 1 v kateri sta Hrvaška in Slovesoma so pozdravili z irlobokim M ., . , .. fl, ..... _ .. ,„v_ , , . , 'ter II.. n: nikoli na> narod po n- ia. 1») sta pokrajini, ki mo- Sa rajev u. po 1018. | rata prvi ip«»tati plen nemško loživijal sijajnejših in lo]»ših invazij*, medtem ko so morajo .-T , . . . I dni od teh. Oči celeira sveta ti .Jugoslavijo in njen narod sedaj v vojni in potem. Boo- grajska vstaja so tolmači za -najvažnejši dogodek v tej voj-j ni in za onega najvažnejših do- i jrer.ikov v zgodovini. n;ivči celega sveta so bile vprte v Jugoslavijo, ko podpusuje svojo lastno kapitulacijo v dunajskem Belvederu. V nekom poročilu, ki smo ga poslali v Beograd- smo imeli toliko snlo-losti, da smo rekli: "Xa dan, ko slavi junaška Grčija dan svoje neodvisnost i, podpisuje Jugoslavija konec svoje neodvisnosti proti volji svojega naroda/* Podpisniki trojnega pakta K Non^čijo, Italijo in Japonsko, kakor tudi z vsemi tra-banti omenjene trojieo so menda obljufbili Jugoslaviji neodvisnost in suverenost, kolikor niso dopustili, da bi prohajala preko našega ozemlja vojska. Takisto so omogočili našemil narodu nekakšen mir, ki bi bil mir sužnosti, snfrti in narodne sramote.. » IV dobi še ne polnih 24 ur sc je zavost jugoslovaniskega naroda uprla v njenem sreu in njeni duši v Beogradu.. Ta zavest j«1 na-šla ffvojo iskreno zaveznico v narodni vojski, ki prihaja iz srca in d use naroda Slovenslco^Amerikanaki Koledar za h Iftll, Veli-ka Blasnikova Pratika wm h 1941, in Priročni At-laa. poprej poskušala tudi to vlado po-tarviti pred težko situacijo; v upanju, da v*e to reši s kapitulacijo. Toda ta vlada izhaja iz naroda, kar ponveni. da potemtakem ne more kapitulirati, ker bi .bila obsojena "mI naroda. Zato ne preostaja nič drugega kakor vojna. . ^Vsekakor ima 'beograjska revolta že dosedaj eno pozitivno posledico, in to je. da jo porušila cel Hitlerjev načrt na Balkanu v smislu, da ne more Hitler več računati na mirno osvajanje Balkana z nizom kapitulacij posameznih narodov, nego da mora računati z odporom ter poskušati z vojaškimi -rod-stvi to. da zlomi odpor balkanskih narodov. . Beograjska vstaja je imela globok odmev v Romuni ji in na Bolga*'s»kcm. V Grčiji je prišlo do velikih manifestacij zadovoljstva. Vzbudila jeneodloče-no Turčijo in tudi Rusija ni danes povsem okamenela. Povsod po podjarmjjeni Evropi vstajajo narodi ter dajejo duška svojemu zadovoljstvu in svojemu radovanju nad dejanjem, ki se je iavršilo v Beogradu. Mali narod je imel toil iko smelosti, da je odklonil diktat gospodarja Evrope in zavrgel podpis, ki so ga mu vsilili predstavniki evropskoga mraka in črne evropske noči. Nikdar ni bila be eda kakega idrzavnika zanikana tako, kakor v tem trenutku. V irvujo domovino. Toda tu ne irio za to. Tu je govor o veliki hm bi za zmago človekovega t Nadaljevanje na 4. -dr.) VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvlduo de kdaj inuate |da6aoo naročnino. Prta itevilka pomeui meaec, druga dun In tretja pa lefo. Da nam prihranite nepotrebnega dela In atro^kov, Vra proalnao, da akntate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnoat nam aU Jo pa plačajte našemu sastopnlar. t Vaieib kraju ali pa katerean lamed aastopnlkov, kojlb imena ao tipkana s ttebeliml črkami, ker ao opravičeni obiskati tu«u druge naaelblne. kjer je kaj naftlb rojakov naseljenih. Zastopntk bo Vam izročil potrdilo aa plačano naročulao. CALIFORNIA: San Franci aco, Jacob Laoabln COLOUAUO: Pueblo, Peter Cullg. Waiaenburg. SC. J. Barak INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BerBfc Cicero, J. Fl (Chicago, Gtooro in Iltlnola) Jollet, Jennie Bambicfe La Salle, J. SpeUcb Maacoatan, Frank Aognatln North Chicago in Waukegan, Wa M AKT LAND: KltsmUler. Fr. Vodoplvas MICHIGAN: Detroit, L. Plaakir MINNESOTA: Chisbolni, J. LukanIt-h Ely, Jos. 3. Peebel Brelech, Louts Goola . .Gilbert, Louis Veaael Bibbing, John Povle MONTANA: Roundup, M. M. Pan tan Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha, P. Rroderfck YORK: Brooklyn, Anthony Bret Gowanda. Kill Mntah« .Little Faila, Frank MaaU OHIO: * Barberton, Frank Xroka Cleveland, Anton Bobek. linger. Jacob Keanik, Jok- Kiapnla Olrard, Anton Nagodo Lorain, Loula Balant, John Krafts Youngatown, Anton UkaU OREGON: Oregon City. J. Koklar PENN.STL.VANI*: Beaaemer. John Jevnikar Conemaugb, J, Bresovoc Coverdale Ln okoUca. Mrs. Ivaam Export, FarreU, JArry Ok urn Forest City, Matk Fr. Blodnikar Greensburg, i**rank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Imperial, Venee Paleieh Johnstown, John Poiaato Krayn, Ant. TaoielJ Luserue, Frank Ballock Midway, Jfud 2ust Pittsburgh In okolica. Philip Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Scklfrar West Newton, Joseph Jovan . WISCONSIN. Milwaukee, West Allla, FT. Sheboygan, WTOMING: Rock Sprlnga, Lei Diamond vlile, Joe ▼oak •\G LAH F I S D D I" — Hew Tori [Tuesday, April 15, 1941 yiTXNOVCjlN L. 1» mrcrurujMffluai-sB* : B O M A N : Francoski spisair CHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK, j ■HHiiMdgi.miffliimiir 'i i mililiiiiiniMi niiMMTidmi^P TiiiiiiMiiiiiiiiini inriiiiiiiiiiii uTiiiiiiiiinniiiriTi'imi'iir.....nrrt......--iff Njene ori h* :.a Irenotek uprle v Simono; nato pa so se ibi ni Iv k IjnMjenin. -likam listili. ki >e ji je morda že dozdevalo, d., jih zopet * :di pn d seboj, spustile se nekoliko niže in ob-ta e na Kihav«kvi >1 ki iz elroških lci, o l katere se niso 'oči K- v« e. To je 1»,' njen poslJnlnji znak zavesti Simona nikdar m \ e»ljitb usmiljenja in o«l|iu><'anja JK.«!ingtoi»ski z« i ravnik je prjšol, preiskal gm>Vakinjo ji bile' pri oknu rt:/l»gali gospixlu e to ni zgodilo pr« j, in p'erokovai: ''Vlila <■><> ji bo kri — in konec bo!*' V pomirjen je vr-ti pa so jo vendarle umirili s ti• !" je ponavlja!'go»po«l tPAvron obupno. ZaTenjal <-»* je -mrtni boj. Turobno rollljanje se je raz-a ga!o po -<»bi, do4 ini je zunaj v« ter jtV*aI predsmrtnree in s'liikoma doiiašal uin- korakov in klicev ti>tili /tikali >a IMiardoin. "X ti dah ivicka ni pri nji, ker ni kato.ičanka!'* je zt }■ je premagala, da je stopila prcil veliko zrcalo, v katcivMii je sinoči vidda v nevestini obleki, in se pogledala vnovič. Toda jedva iso je spozna a v proplase-aem mi ra/mi-enem bitju, oblerenem v blatne cunje, ki ga je izila. Naenkrat j<* vzkliknila: # "iPni«! Poglejte!0 Xad čelom, sredi njenih rjavih las, Jča, nihče ni mogel ponesrečencu pomagati. Za silo si je nogo povezal in šest dni je lezel poč a- i j) rot i najbližji človeški naselbini, Glad in žeja .sta ga strašno mučila. Na zadnje je začelo še hudo mesti, tako da mu ni preosta-jalo drugo, nego da se zateče v neko janijo. Ta jam« je bila biva išče < no!etnega medveda. Žival pa. ko je opazila, da je človek potreben pomoči, se mu ni pokazala sovražno, temveč ga je s Sivojim debelim kožuhom grela. Po dveh dneh je poskusil Gramon nadaljevati svojo pot. IA-/A \ je dalje in njegov prijazni gostitelj nw*d-ved.mu jc-'edil. CV. teden m» je bila /ver zvesta spiomlje-i\ -o š:» vedno valka. Končno s - je Gi'amon kakšno mi jo od Burns Laike, nezavesten zgrudil. Medved .je ostal prt njem, kakor da hoče počakati da pride jiomoč. In to je nvožu rešilo življenje, kajti trop kojofov je sicer poželjivo obkrožal nezavestnega človeka, preblizu pa se zaradi medvela ni upal. (Farmarji iz Burns Lake so našli nezavednega Gran*ona 1K. dan j><> njegovem trdem romanju in so nameravali medveda ubiti. Ta pa je zavohal nevarnost in pravočasno izginil. Prvo Gi anioiiovo vprašanji1, ko se je osvestil, je bilo to, kje je medved, ki mu je rešil življenje. sevanjih skušal pripraviti do tega, da bi povedal, kam je dal ogromni e vsote, ki »si jih je bil prisleparil. je možak molčal kakor grob. . TRI SAMICE IN DVA MLADIČA. e je razjokal. "I boL-o dete," j«' rekel. "kakšna ženitovanska * * * noe < i o »■ e k »-č;usih nad veliko zadrego pozabi ve iko bolečin. Se le pr«d mah? aru mi ji- bila preminila hidy Kleanor in že je bil gos j >. 1 iTAvroti ves v skrbeh nad te/kočami svojega ia tnega in Simoninega )H>ložaja ki je bil ta!:o mučen in ža-'osten, da si ni bilo itogoče mislili hujšega. "Kinnrda ne vi ,n, kje iskati! Tu tičim med mrtvo svakinjo i;« zapuščeno r.čcrjo — v tej prokleti deželi, kjer nikogar ne povnam i*. me nihče noče razumeti!" je tožil s ti^to na:vno jezo Franco/.;', zgovornega že od narave, kadar mit je • » Ireeena poslednja tolažba — beseda. . •Sele kasno ga ic navdala dobra misel. "•Kij pa Toma/ Krlington!" je vzkliknil. "Rihardov bližnji -oiodnik, H iiacdov najboljši prijatelj — to je mož, h \ateiemu -t njnov.va zatei i. Kn j sem; mislil, da se nisem -pomnil nan,,! Kako ;-p!oli, da ga ni že tu!'* Vpliv lad> Kle; nor je bil tako mogočen, da jo je preživel za neko iko časa. Nihče izmed njenih -lužabnikov bi si ne bil Upal iti )»o Tomrza, iu pusta samota Erlingtona dogodkom •e ni bila dala prodreti v zunanji svet. Bilo jo že pozno podnevi, ko se je sel, odposlan od gospoda d\V ron, vrnil - Tomažem Fiiingtonom, ki je prebival nekoliko milj od g adu. MlaHi mož je bil še ves osupel od 7.. i si lšar.ili novic. \ praškem živalksem vrtu je nr»ka nvdvedka skotila dva lepa mladiča. Druga medvedka ki je živela v isti kletki, pa je po vsej priliki ljubosumna in nuatcri ni privoščila sreče. Iztrgala ji je mladiča in se branila na vse kriplje, da bi ju vrnila. Noben človek ni smel v kh tko. da bi napravil red. Tedaj je v sosedni kletki lepi medvedka Tarzaa vrgla tudi dva mladiča. Tarzan je preizkušena nmti, ki je vehio na moč skrbela za svoje otroke. Pazniki so si trda j izmislili, da so odprli vratca med obema kletkanla in spustili Taizan k prepirajnčima se medvedkama. JUGOSLAVIJA PRED OČMI Nadaljevanje s 3. strani. umrejo Hrvatje dr. Mačka s tistimi, ki so proti vsaki politika miru za vsako ceno. V tej veliki boifbi, ki se danes vrši na svetu in v kateri branita Amerika in Britanija človeka in vse največje vrednosti človeštva, mora dr. Maček, ideolog enega najsvetlejših pokre-tov. ki so se pojavi j v zadnjih letih v Evropi, izbrati pot člo-večanstva, ne pa poti kompromisa in kapitulacije, ki jo je izbrala Slovaška. V Zagrebu mio-lajo znfagati ideali velikega Slovana Petra Križaniča. ki je Hrvaško povezal z vseslovan sko Rusijo, Cfunduliča. Mažu-raniča, Strosmajerja in Su^ii-lat ne pa ozko obzorje zagreb-šfcilli intelektualcev, ki se navdušil.,e jo za fašizem in nacizem, pa mislijo, da bodo na ta način obvarovali samostojnost naroda, ki je bi i vzgajan z ideologijo bratov Antona in Štefana Hudiča, z ideologijo j ki se nas anja na nači la člo večanstva in Slovan.-tva. KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2.— ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani^ti Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tud: v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. (Jugoslavija je z beograjsko vstajo odigrala zgodovinsko i; očntjem, "In no- *V3V je -tmšno/' je ponavlja! z jasno izraženim je liki balzam 4eklo v srce gospoda d 'Avi on, umevno je, vsaj meni je ncuutfevno . . 4*Tiidi meni," je izjavil gospod iFAvron ]>otrto. "Ri-nard se je moral uj žiti or» nepravem času, in ne vem, zakaj, llipna .azburjenost oi bila pač opravičljiva, nikakor ]>a ne I ako d«»Iga nespamov." Ton.až Kriingtnn je zmajal z glavo 4,Riharca ljubim kakor brata,99 je dejal, *4in ga tudi po--naui, kakor brata. On je zgolj dobrota, samo da ima v sebi ron os s oje matere 'n i-to posebno občutljivost ljudi, ki kakorkoli 11 po. ne. Naj!.u;š»'t kar se je moglo zgo.liti, je to, da je nemara odpotoval.'' O os pod iPAvron si je oddahnil. "Torej ne bo dolgo, da pride sam od sebe nazaj?" je dejal. Tomaž je zope", zmajal z glavo. . <4Y' nimate poiinn o Riliardovi trmoglavosti." utiPc tem takem ima zelo grd značaj," je ogorčeno vzklik-i il gospod kl'Avron, prezadovoljen, da more zvaliti ^vojo težko odgovornost na drugega. 4'Jaz pa sem ga imel za tako Tie/nega in pametnega in sem nrJu brez najmanjše sence ne-zaupnosti dal svojo ubogo hčer." » I "Kako se počuti ena?" je vprašal Tomaž in delikatno prekini1 pogovor, zastavivši to vprašanje k diskretno opra* vuVnourjo. i Preti no je modrci gospod d'Avron odgovoriti, je prišla kimona sama. Ni .d še bila mJogln odpočiti in celo dopoldne -e ni ganila od mrtvaške postelje lady Eleanor, razen kadar j« je, nervozna razburjenost gnala vprašat vedno isto stvar. Kakor kirugi ni, ;e r k hi brž tudi Tomažu: 4*Ati ni nikakih novic?" POTEPUHI V VESOLJSTVU Astronomi so v letošnjem letu odkrili že tri ropa t ice. Repa t i ee so nebesna telesa, ki sestoje iz prasnovi in potujejo v bolj ali manj ek-centrič-nih tinh okrog sonca. Večino repa tie je opaziti le v daljnogledu. Neredko «e notranja masa repa tic - zgosti v jedro, od katerega molijo pahljačasti žarki proti soncu. Včasih se ti žarki uklonijo tudi v nasprotno smer in tedaj nastanejo znani, kdaj pa kdaj izredno krasni barvni repi. Ti repi gredo lahko v več, smeri. Tako ie imela repatica leta 1908 obliko zasukane palice, konnet iz leta pa je vlekel za sc- }>oj 2()0 milijonov kiloiuetrov do!g rep. . {Dosedanje tri repatiee .letošnjega leta so majhna nebesna telesa, ki jih ji1 opaziti le v daljnogledu če izvzamemo zadnjo repatico, ki iim kratek za velikost zvezde drugega reda in tri stopinje dolg rep. Najzanimivejša jo Knekejeva rrpati-ca, ki se pojavlja vsaka tri le ta in pol v bližini sonca. Odkrili so jo leta 17Sfi, odtlej pa so jo opazovali že 48-krat. Poiskns je uspel- v polni meri.' ig»o, ki se je razmahnila po Proden sta se obe samici z:i-|roli poljani hijeni Kvropi, ki vedli, kaj se dogaja, je vzelapreko oceana z bliskovito Tanzan oba mladiča - seboj.!brzino tudi do nas in ki mora Nekaj časa jo \-zomo skrbeTai^iti prvi znak krasne ponfadi, za vse štiri, med tem so pazni-, budeče se danes v Evropi. Xi-ki brez težave spravili nevošč-ikdar niso evropski narodi po l jivo linedvedko iz prve kletke i dolgi noči z več jim navdušili so oba mladiča isto tako 'njem, jxadravili te pomladi in DELAVSKE VESTI [Nadaljevanje s 1. strmi.) stavke prizadeta le produkcija privatnih avtomobilov. Unija in korporacija se že izza 12. marca pogajata gieoe revizije obstoječe pogodbe. Delavci zahtevajo deset centov več na uro. Odgoditev -'elavakega praznika brez t ii. težave vrnili pravi n«a- PO DP LATI IZ STEKLA. Ne pred časom so v Nemčiji uvedli tako zvano "varnostno steklo," vrsto prožnega stekla v industrijo čevljev. Sedaj -o v Fraiikfurtu iz tega stekla izdelali podplate. Ti stekleni podplati imajo v primeri z !e-iiiiiri podplati, kakršne so skušali tudi uvesti, to prednost, da se mani obrabljajo, razen tega so toliko prožni, da ne delajo takšnega ropota. Ena izmed prednosti je tudi ta. da o-mogoča prozorni po,lp'at vsakovrstne lepe barvne učinke. Predsednik bo odpotoval v Warm Springs Demokratski senator Oeorge iz Georgije je izjavil, da mu je predsednik Roosevelt sporočil, da bo 1<>. aprila odpotoval v Warm Springs, Ga., kjer bo ostal nekaj dni. ...A. ll' 8- ^ptembra namesto vaška in Slovenija tesno spo M- ^Ptombra. Tajnik trgovske jeni za Srbijo in da bo ta ve- krnice pravi, da je bila pred-Hki dogodek, eno na jbol iših ^ga predložena in sprejeta, jam-tev za naše edinstvo. našo neodvisnost in našo svobodo. I'ver jeni sirjo, da ne bo nihče dopustil trga dogodka oblatiti in osramotiti s kompromisom in da bo zadovolj-tve, ki je zajelo in prevzelo celokupno naše izšeljeništvo. celo Ameriko od Atlantika do Pacifika, poroštvo za boljšo in poštenejšo živ-' ion jo. R. ne da bi bilo prebivalstvo države o nji natančneje poučeno. Nad sto novih tovarn Vojni department bo pospešil zgradnjo več kot sto milnici j škili tovarn, ki bodo veljale 1500 milijonov dolarjev. T e tovarne so potrebne, če hoče dežela primerno izboljšati svojo obrambo ter izvesti lend -lease program. Zaobljuba izdelovalcev uniform Iz Red Bank, X. J., poročajo, da je 2014 uslužbencev Siu:-mund Eisner Company, .naj večje tovarne za izdelovanje uniform v deželi, podpisalo svečano izjavo, da ne bodo v sedanjem kritičnem času storili ničesad, kar bi utegnilo zakasniti dela pri voj.-j-h na ročilih. Eisner Co. ima tovarne v Red Bank, Freehold, Newark in South Amboy ter je nedavno dobila od armade za pet milijonov dolarjev naročil. Delavci so člani locala 293 A-malgamated Cothing Worker (CIO). ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig izza objave zadnjega cenika : Umirajoče duše, (lika Vaste) Moje življenje (Ivan Cankar} Hubert (Paul Keller) Zadnja pravda (J. S. Baar) Tisoč in Ena Noč Križarji, Sienkiewicz. Kraj umira, (Joško Jnrao) Touninec, (Ivan Pregelj) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. V Afriki se Angleži umikajo Motorizirane čete osišča so napravile ovinek okoli Tobru-ka ter so zavzele Bardijo v Libiji, ki je Angleži niso branili. S tem so Nemci in ItaJjani v Afriki prišli do meje Egipta. Cigani so jo ukradli. •Veliki Grdeljak pri Bjelova-ru je doživel te dni redko senzacijo. Neki kmet jepriipeljal na občino majhno gluhonemo cigaiVko, ki pa je znaia citati in pisati. Tako so ljudje izvedeli, da je deklici ime Marica Skor-jan, da je rojena v č'azni in da so jo pred šestimi leti ukradli cigani, ko je bila ostala brez staršev in si je iskala službe. Takrat je »bilo dekletce staro 9 let. Cigani so jo trpinčili in jo vodili s seboj po sejmiščih, kjer je morala prositi. Šele ^daj se ji je posrečilo, da. je pobegnila, cigansko tolpo pa zasleduje orožništvo. Poučni spisi rmriTiTTinriiii mi muni iimr nirninriiiiimnwiwini iiiiihwiiii—iwiiiiiwiiiihiiiiiii—in wiiiiiiiiiiiiiiiiiii—iiiiiiiii mi miiiiiiii m mii mm \mm &Nu-lar. 278 atranl. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo korlatDa knjiga ca vsakega žlvlDoreJ«*a; opis raznib bolezni in sdravljenje; alike. UOVEDOREJA. Hplaal S allkain** K. ueirart. 143 atranl. Cena $1 — KNJIGA O LEPEM VEDENJU, l Urbani.» Vea. c«a .75c KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50c. MLEKARSTVO. Spisat Anton Pere. 8 slikami 1A8 strani. Knjiga a* mlekarje Iu iJuMlHje mlekarstva sploh. Cena .50c ODKRITJE AMERIKE, spisal H M A JAK. Trlja deli: 102. 141. 133 strsnl. Cena mebko ves Poljuden ln natančen opli odkrl'ta novega srela. Spis se čila kakor zaulmiva povest tor Je at-sla vi Jen po uajholjšlb virih. Cena 50c PRAKTIČNI RACUNAR. Trda ve*. 251 Priročua knjižka. ki vsebuje vse. ksr Je pri nakupu ln prodaji "otrebno. Cena 75c. P KO lil.EM I SODOBNE KILOZOP1JE Spisal dr. P. Veber. 341 atranl. Knjigo toplo prliHjroCamo vsakomur, ki sa hoče seznaniti • glavnimi črkami sodobna rUozoflJe. Cena 50c SI.OVENSKO-NE.MSKI SLOVAR. Sestavil I»r. P. Brailar. — 625 strani. Cona $1.25 NAJVEČJI SPISOVNIK. — 15« strani. Cena -50c UMNI ČEBELAR, spisal Prauk l^kmayer. 163 atranl. Cena NAŠt hliUULJIVL ŽIVALI v PODOBI In BB-SEDI. Opli*al Pran P.rjnve«-. 224 strani. BroA. o« 25c OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vea... Knjiga Je namenjena v prvi vrati ca stavbno, umetno In strojno ključsvnlčsrstv« *»r tele-aell varstvo. Cena •1.— VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. Pod k raj Se k. — 437 strani. Cona ZDRAVILNA ŽEl.lfiČA. «2 atranl. Cena Naročite pri: Slovenic Publishing Company 25c 216 W. 18th Street New York, N. Y.