Pditmni pwrewni vgsovini? MariMfsM Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 126 Maribor, četrtek 6. junija 1929 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. xav, v Ljubljani it 11.409 Vetja metefino, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavijan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglaai po tarifu Oglase aprajema todi oglaani oddelek .Jutra« v Ljubljani, Preiemova ulica it. 4 Proces se bllia zaključku DANES BODO KONČANI GOVORI BRANITELJEV. — RAZSODBA BO RAZGLAŠENA NAJBRŽE V PONDELJEK. Macdonald, voditelj angleške delavske (laburistične) stranke in zmagovalec v pravkar izvršenih britanskih parlamentarnih volitvah, je bil po odstopu Bald-\vinove konservativne vlade poverjen s sestavo vlade delavske stranke, ki bo že, menda danes, od kralja potrjena, nastopila svoje mesto. To je nedvomno velik zgodovinski dogodek, zakaj pomisliti moramo, da je baš v današnjih tako kritičnih ^ dneh svetovne zgodovine usodne važnosti, kdo stoji na čelu britanskega imperija, kojega zunanja politika je odločilna za usodo sveta. Po vojni je ostro udarilo drugo ob drugo dvoje pojmovanj o koncepciji državne ureditve in družabnega življenja: staro imperijalistično-kapitali-stično, malo pomešano z gesli parlamentarizma in demokracije, in novo boljševiško-revolucijouarno, ki je hotelo ves družabni red in ves gospodarski sistem, ustvarjen tekom sto- in stoletij, mahoma na glavo postaviti. Povojne težave so nedvomno dobro služile vsem nasprotnikom demokrat-sko-parlamentarne vladavine. Zgleda Rusije in Italije sta se navajala kot dokaz, da je svet sit parlamentarne oblike vladavine in da išče novih poti za svojo državno in novih oblik za družabno ureditev, pa tudi novih poti za ureditev meddržavnih odnošajev, za trajno očuvanje svetovnega miru Sredi med obema ekstremoma ^ je stala ves čas kakor kolos angleška delavska stranka pod Macdonaldovim vodstvom. Ime Macdonald pomen program zase. Ni to surovo napovedovanje razrednega boja, kakor ga pr nas in v drugih sosednih državah • stalno trobentajo takozvane delavske stranke. Še v svojem zadnjem velikem volilnem govoru, ki ga je potom radiotelegrafije poslušala cela Velika Britanija, je Macdonald povdaril, da laburistična stranka ni razredna grupacija, ampak da teži za ublažitvijo razredne borbe in za izglajevanjem razrednih nasprotstev kot enim izmed svojih temeljnih načel. Pa ni v glavnem to bilo odločilno da so se mase britanskih volilcev od ločile za laburiste, pač pa so bili kon servativcl poraženi na vprašanjih ekonomske in zunanjepolitične nara ve. Poročali smo nedavno, kako je eden izmed največjih angleških du hov, Seaton Watson, pred volitvam javno izjavil, da bo glasoval za ono stranko, ki daje najmočnejšo garanc jo za vzdržanje svetovnega miru. In baš vprašanje britanske zunanje po litike je pri teh volitvah igralo odb' čilno uloro. Gotovo je, da bo zunanja politika delavske vlade vplivala ne samo na glavne smernice svetovne politike, ampak tudi na notranjo poli tiko mnogih evropskih držav. Nobena država — razen morda Rusije — nc more ignorirati dejstva, da je oblas najmočnejšega imperija v rokah stran ke. ki .teži za pčuvanjem temeljnih BEOGRAD, 6. junija. Proces proti Pu-niši Račiču in tovarišem bo najbrže končan že danes. Za današnji razpravni dan je ostalo le še sedem braniteljev, od katerih pa so nekateri mogli končati svoje govore že dopoldne, tako da bodo govori braniteljev zaključeni že popoldne. S tem bo proces definitivno zaključen, na-car bo odrejen tridnevni odmor. Razsodba bo proglašena v pondeljek, 10. t. m. Za današnjo razpravo je bilo zelo malo zanimanja, ker se branitelji v svojih govorih vedno bolj ponavljajo. Tem večje pa je zato zanimanje za razsodbo. Iz province, posebno iz Srbije, je prispelo že sedaj mnogo .radovednežev, da bi čitn- fDažuranič namestnik Kumanudija BEOGRAD, 6. junija. Trgovinski mi nister dr. Mažuranic je imenovan za namestnika zunanjega ministra dr. Kumanudija za časa njegove odsotnosti na zasedanju Društva narodov v Vladridu. Istočasno bo zastopal tudi poljedelskega ministra dr. Frangeša za časa njegovega bivanja na medna-odni kmetijski razstavi v Btikare-štu. prej zvedeli za rezultat. Danes so govorili odvetniki Dragan Stojanovič, Pavle Todorovič, Tomislav Milosavljevič in Milan Stojanovič. Vsi štirje so naglašali, da je izvršil Puniša Račič svoje dejanje v silobranu in afektu ter so prosili zato za milo obsodbo, za Tomo Popoviča in Jovanoviča pa so predlagali oprostilno razsodbo. Popoldne bodo govorili še zadnji trije odvetniki, nakar bo podeljena vsem trem obtožencem zaključna beseda. Državni tožitelj bo imel najbrže še kratke replike na izvajanja braniteljev, nakar bo razprava zaključena. kulture telesa. Sledili so skrbno naštudirani ritmični plesi, ki so bili deležni obilnega priznanja. Zlasti so ugajale »porce-anske lutke«. Efekten je bil nastop »zamorčkov« in lutk iz lecta. Sploh je bil ves spored tako skrbno izbran in spretno izvajan, da gre gospodični Pečnikovi za njeno delo popolno priznanje. Plesni večer je v polni meri dosegel namen, manifestirati najmodernejšo metodo telesne vzgoje, ritmično gimnastiko. postrelil še več oseb, je bil prepeljan v blaznico. Zdravniki so mnenja, da je njegova duševna bolezen sploh neozdravljiva. Dobitek 500.000 Din ZAGREB, 6. junija. Kakor se poroča iz Beograda, je zadela premijo v znesku 500.000 Din št. 56.498. Zaprisega Konduriotisa ATENE, 6. junija. Včeraj je bil novo izvoljeni predsednik grške republike, admiral Konduriotis slovesno zaprisežen na skupni seji zbornice in senata Za časa slovesnosti je krožilo nad mestom 36 italijanskih hidroplanov, ki so prišli zjutraj v falerovsko luko. Konduriotis je poveril sestavo nove vlade zopet Venizelosu, ki bo vlado rekonstruiral. Zunanji minister postane najbrže Romanos, minister prometa pa Gonatas. Konseruatiuci imajo skupno Z57 paslanceu LONDON, 6. junija. Pri volitvah na univerzi v Oxfordu so dobili konservativci še 2 mandata, tako da imajo sedaj skupno 257 poslancev. 5uen H edin o rezultatu suoje ekspedicije SAN FRANČIŠKO, 6. junija. Na povratku na Švedsko je prispel Sven He din semkaj. Izjavil je, da je njegova ekspedicija našla med drugim izredno dobro ohranjene eksemplarje dinosaurov. Gibanje komunistou na Bolgarskem SOFIJA, 6. junija. Policija je odkrila glavna tajna stanovanja komunistov. Do-sedaj so bili aretirani trije odlični strankini voditelji. Zaplenjen je tudi obsežen materijal, iz katerega Je razvidno, da so bili komunisti stalno v zvezi z Moskvo. Blazni atentator BEOGRAD, 6. junija. Žika Vučitrn, ki je, kakor znano, v Pragi med razpravo ustrelil morilca bivšega poslanika Cena bega, Alkibijada Bebija, pozneje pa v Macedoniji v železniškem vozu v nenadni duševni zmedenosti mariborsko gledališče REPERTOAR: Četrtek, 6. junija. Zaprto. Petek, 7. junija ob 20. uri >Mati«. Prire ditev ženskega društva. Sobota, 8. junija ob 20. uri »Proces Ma-ry Dugan«. Zadnjikrat. Ljudska predstava pri globoko znižanih cenah. Nedelja, 9. junija ob 20. uri »Oča Boštjan«. Ljudska predstava. »Proces Mary Dugan« kot 'judska predstava se bo vršila v soboto, 8. junija zvečer. V naslovni vlogi igra gdč. Starčeva. Veljajo ljudske cene: ložni sedeži brez razlike po Din 15, parterni po 12, balkonski po 10, galerijski po 6, stojišča v parterju po 4, galerijska pa po 3. Opozarjamo, da je ta igra (nad vse zanimiva in napeta amerikanska porotna obravnava) pravcati »šlager« po vsem svetu in je tako podana možnost, da si jo ogledajo Čim širši sloji. Plesni večer v gledališču. Sinoči je gospodična Pečnikova priredila v gledališču zanimiv plesni večer. Pred razprodano hišo je uvodoma tolmačila z besedo in primeri namen moderne Sokolski zlet v Varaždin. Dne 8. in 9. ima Mariborska sokolska župa svoj naraščajski zlet in tekme v Varaždinu. Ministrstvo je dovolilo ude-ežencem polovično vožnjo. Ker je ta zlet posebne važnosti za varaždinsko Sokol* stvo, poživljamo članstvo, da se ga ude-eži v kroju v čim večjem številu. Odhod iz Maribora v nedeljo zjutraj ob 5.20 uri. — Zdravo! — Starešinstvo MSŽ. Otvoritev planinske koče pri Šmohorju. V nedeljo 9. t. m. otvori posavska podružnica SPD svojo novo zgrajeno planinsko kočo pri Šmohorju na Javorniku, na jako hvaležni izletni točki, katero se po zmerni hoji iz postaje Laško doseže v dveh urah ter nudi turistu krasen razgled. Službo božjo in blagoslovitev koče opravi predsednik Aljaževega kluba SPD Maribor g. prof. dr. A. Ichart. Prisrčnega planinskega slavlja se udeleže tudi mariborski planinci, ki se odpeljejo v nedeljo z vlakom ob 5.20 do postaje Laško ter se povrnejo zvečer iz postaje Celje. Vabimo vse planince, da se udeleže tega zelo hvaležnega skupnega izleta. Da se more nuditi udeležencem ugodnost polovične vožnje na podlagi skupnega uvere-nja, se naprošajo vsi, ki na to ugodnost reflektirajo, da se prijavijo do sobote zvečer v pisarni SPD pri »Putniku«, Aleksandrova c. 35. — Lokomotiva ga ]e zagrabila. Včeraj zjutraj se je 56 letnemu strojar-ju Francu Golobu iz Cmureka pripetila nepričakovana nezgoda. Pri železniškem prehodu na Tržaški cesti se mu je mudilo. Četudi so bile zatvornice spuščene, se je splazil skozi in usoda je hotela, da je v kritičnem trenutku pridrvela lokomotiva, ki ga je zagrabila in potegnila za seboj. Golob je dobil na temenu zelo težke poškodbe. Rešilni avto ga je spravil v bolnico. — principov demokratsko-parlamentar-nc vladavine, svetovnega miru ter normalizacije državnega in družabnega življenja po vsem svetu. Macdonald je ob priliki, ko je sprejel mandat za sestavo vlade, podal izjavo, da bo delavska vlada takoj pristopila k praktični politiki razorožitve, da bo v to svrho apelirala na vse evropske države, da bo pa tudi takoj stopila v kontakt z Zedinjenimi državami. Isto bo storila v vprašanjih vojnih dolgov, reparacij ter raznih antant in alijans, ki so vse stvorjene po zastareli men tallteti. Pričakovati torej smemo velik preo kret v svetovni mirovni in gospodarski politiki. Navodila za sprejem trgovskih vajencev. Ker je napočila doba ma sprejemanje trgovskih vajencev, objavlja Trgovski gremij v Mariboru sledeče tozadevne sklepe letošnjega občnega zbora, katerih se mora vsak učni ^gospodar v, Mariboru VezP°S°in0 držati: 1. vajence smejo sprejemati v bodoče samo taki trgovci, ki so se sami izučili trgovine bodisi, da obratujejo s poslovodjo ali brez njega; 2. da smejo imeti oni trgovci, ki zaposlujejo enega ali nobenega pomočnika, samo enega vajenca, vsi drugi pa največ ova vajenca: 3. za vsakega novosprejetega vajenca je predložiti gremiju spričevalo o dovršenih treh razredih meščanske ali kake druge srednje šole, kakor tudi zdravniško spričevalo, ki dokazuje, da je vajenec telesno in duševno, zdrav in sposoben za trgovski stan; 4. da mora obdržati vsak učni gospodar vajenca po prestani učni dobi najmanj pol leta kot pomočnika, ako st ni sam med tem pridobil drugo službeno mesto. Gremij izjavlja že v naprej, da bi bile vse prošnje za izpregled ene ga ali drugega določila brezuspešni AS#?® ml EC E R N I K Jutra .. V, M a r i o o r u, mie o. vi. Pred desetimi leti NEKOLIKO SP.OMINOV K SLAVNOST! V GUŠTANJU). Mariborskim dnevni drobiž Prva naša nezadostno pripravljena koroška ofenziva je imela — kakor znano — za posledico protisunek od avstrijske strani, ki nas je stal bridke žrtve: Malgaja, Puncerja in druge. Da se popravi in zopet pridobi, kar je bilo izgubljenega, je bila sredi maja 1919 narejena v področju mariborskega obmejnega poveljstva od generala Maistra mobilizacija, ki je dosegla povoljen odziv. S I. bataljonom Mariborskega (sedaj 45.) pešpolka sem tako odšel dne 14. maja na našo »koroško fronto«. Potem ko je bataljon bival še do 18. maja v Marenbergu, je tega dne zjutraj odkorakal v postojanke zapadno od Mute, odkoder so se potem pričele vojne o-peracije. Četi, kateri sem bil dodeljen s svojim vodom strojnic, je bila baza ob potočku zapadno gostilne Janisch odnosno vzhodno šolskega poslopja v Vratih ob Dravi. Od tod smo imeli Zvezo na desno (proti severu) na višini, krog uro hoda, zveza na levo pa je bila takoj na desnem bregu Drave pri železniški bloč-nici tam, kjer je sedaj postajališče Trbo-nje. Dne 20. maja zvečer nam je došlo povelje, da je treba prihodnji dan korigirati naše položaje. Zato smo 21. maja popoldne bili s patruljami na izvidu pod točko 835 ter pri tkzv. »Mohrenhofu«. Niti točka 835 ni bila zasedena niti več Mo hrenhof, katerega so bili folksverovci za pustili že nekoliko dni poprej v utemeljeni slutnji, da se nekaj pripravlja. Zato smo na večer tega dne zasedli točko 835 ter Mohrenhof, a tudi na desnem dravskem bregu so bile postojanke pomaknjene nekoliko naprej. Zdi se mi, da smo bili v tem odredu edina edinica, ki je stala na koroških tleh odnosno prva, ki je zopet stopila na nje. (Meja med Koroško in Štajersko je tekla namreč skoro tik gospodarskih poslopij vzhodno od Mohren-hofa). Izpremembo naših položajev so folksverovci seveda takoj opazili in raznesla se je — ne vem več, odkod — vest, da nas nameravajo napasti. Do tega sicer ni prišlo, toda zvečer se nam je približala nemška patrulja, ki pa je bila po večji naši patrulji kmalu pregnana. Pač pa so napravili folksverovci obisk pri poljski straži na desnem bregu Drave ob 22. in še enkrat ob 23. uri, pri čemer so zare-gljale tudi strojnice, ali brez uspeha za Nemce ter brez vsake izgube. Med budno pažnjo in opazovanjem terena pred nami kakor tudi desno od nas, kjer smo nameravali vriniti iz varnostnih razlogov na prikladnem mestu še eno poljsko stražo, česar pa nismo storili, ker takega mesta nismo našli, sta nam minila 23. in 24. maj. Dne 25. maja je napravila nemška patrulja ob kakih 9.30 »budnico« s streli čez Dravo. (Spalo sc je namreč podnevi, vso noč se je bedelo!) Šel sem jo z daljnogledom iskat, ne da bi jo mogel zapaziti; biti je morala dobro skrita, a imeti bolje oči nego jaz, kajti fiju-fiju mi je zažvižgalo krog ušes. Popoldan tega dne pa so nas folksverovci obdelovali počenši približno od 15.30 kaki 2 uri s šrapneli in granatami. Naša baterija — nadporočnika Mirka Goriška — je krepko odgovarjala. Nemci nam sicer niso napravili škode, ali neprijetna je zavest, da je sovražnik točno dostreljen ter da more takoj s prvim strelom zadeti v polno, tako da nimaš niti prilike, poiskati si v času od strela do strela kritje. Dne 26. maja krog 3. zjutraj je javila poljska straža, da je pred hišami zapadno od Mohrenhofa nemška patrulja; toda zdi se, da ji je napravila nervozna napetost velike oči, kajti ko sem šel te patrulje z lastno patruljo iskat — se je strah razblinil v nič: Nemcev ni bilo nikjer. 27. maj jo bil dan mrzličnih priprav, kajti prihodnji dan se je imela pričeti naša sistematično pripravljena ofenziva, ^aj tu omenim, da je med drugim prispel v našo bližino ta dan z dvema petnajst-kama tudi dr. Vcsnik (sedaj v Mur. Soboti), kateri sta uspešno dejstvovali bas proti strojnicam, so sta|e nam naspro. •„ * ostiral se je bil na dravski peščini južno - vzhodno Šole v Vratih. Ob kakih 4.30 prihodnjega dne sc je pričel naš pohod I. bataljon mariborskega ob Dravi, III. bataljon čez planine desno od nas, Čez Pernice in Košenjak. Pri cerkvici sv. Boštjana vzhodno od Dravograda smo stopili v borbo, v kateri je padel poročnik Urh Malič zadet sredi čela skozi šlem — edini od našega oddelka. Sedaj počiva mirno v Dravogradu — Korošec v slovenski koroški zemlji, ki jo je tolikanj ljubil, ter čaka z Malgajem ». . . . čas in čaka nas, da gremo skupaj čez Šentvid med brate našo Zilo pit.« Borba pri Sv. Boštjanu je trajala ne kako do 9. ure. Vmešala se je vanjo tud artiljerija, a nam — ker so Nemci streljali vedno nekoliko predolgo — ni škodovala. Med tem je na desnem bregu Drave krepko napredovala naša 1. četa pod vodstvom kapetana Krumenakerja ter III. bataljon pod vodstvom kapetana Plaskana — in usoda Dravograda je bila spašena; povrnil se je v naročje Jugoslavije. — Zvečer tega dne smo šli po Labudski dolini naprej, skoro do Labuda, Ustavili smo se južno od njega, eden de pri kmetu A^ulterju, drugi del pa v Farn vasi. Dne 29. maja nismo šli naprej, nego smo zbirali moči za sunek prihodnjega dne. Razpoloženje naše je bilo čisto bo dro, dasi nas je ves dan precej nadlegovala nemška artiljerija, ki se je pomirila šele proti večeru. Dne 30. maja smo začeli prodirati po veliki cesti proti Labu du. Za kolodvorom nas je sprejel ogenj strojnic, nameščenih na višini nad Labu dom na desnem bregu Labudnice. Dočim naš neposredni ogenj ni mogel utišiti nasprotnika, mu je postal dozdevno neprijeten flankirajoči ga ogenj naših strojnic na desnem bregu Drave, kajti vedno bol je nemški ogenj slabel, tako da je posta prost celo most čez Labudnico, katerega je bila imela poprej ena strojnica pod zapornim ognjem. Pot v Labud se je tako odprl in kraj Labud nam je padel kakor zrelo jabolko v roke. Toda borbe še ni bilo konec. Trebalo se jo po, Labudu po mikati naprej tesno tb hišah, kajti sredo ceste so zapirali folksverovci s šrapnel skim ognjem. In že se je razplamtel boj na planoti za Labudom. Nemci so se pa kmalu umaknili, tako da je bilo mogoče priti čez planoto do točke, kjer doseže cesta od Labuda proti Šentpavlu višino. Doseženo točko so zasedli potem drugi oddelki, s svojimi strojnicami pa sem bil dirigiran za napredovanje po cesti ob Dravi, a ko tu nisem prišel več z nasprotnikom v stik, smo dobili povelje, da se pomaknemo na Waldcgger-Kogel v sestav svojega bataljona. Dne 31. maja nas je pot vodila naprej in sicer po višinah med Dravo ter Labudnico proti gori Kasperstein. Ali teren je prestrm za napad in tako nam ni preostalo drugega nego na višinah nasproti Kaspersteinu se zakopati, da naše desno krilo zlomi odpor folksverovcev na levem bregu Labudnice, čemur je nujno moral slediti njihov umik s Kaspersteina. To se je tudi zgodilo — in 2. junija smo vkorakali v Šentpavel. Naše ofenzive je bilo konec. Nemci so prosili za premirje, ki jim jc bilo dovoljeno, in začeli so se pregovori, ki so trajali do 5. junija. Korošci so se nekaj obotavljali, ali ko so videli našo odločnost — omenjenega dne zjutraj smo že bili dobili povelje, da se pripravimo za nadaljnje prodiranje proti Volšperku! so popolnoma kapitulirali ter sprejeli vse pogoje, ki jih je stavilo vodstvo naših trup. Pohod v Volšperk je radi tega seveda izostal. Tako je bila pomaknjena demarkacijska črta precej proti severu, v Labudski dolini celo v popolnoma nemške kraje, katere obdržati v naši oblasti razen iz strateških razlogov ni moglo biti niti v naših intencijah. Toda obdržati jih trdno v rokah vsaj za enkrat je bila tedaj nujna potreba. Zato sem ostal na naši »fronti« še ves junij in julij. In kako zelo ic bila opreznost ter pozornost na mestu, sc vidi iz tega, da folksverovcev še ni srečala pamet. Izvedeli so pač bili, da so izbruhnila med našim vojaštvom neka nezadovoljstva in so upali, da jih bodo mogli izkoristiti v svoje namene. Toda motili so se. Naše moštvo je svojo zmoto hitro spoznalo ter popravilo, tako da so n. pr. pri raznih poljskih stražah, v severovzhodni okolici Šentpavla, katere so napadli, — bilo je to še 26. julija! — zadeli na buden, odločen odpor. Tudi 28. Iz meteorološke postaje u 5Iou. goricah (Jarenina). Letošnja pomlad je pozno, a naglo zažarela liki »Fata morgana« ob puščavi -zimi, pa se ravno tako brzo poslovila. Majnik je poskrbel vse njene vedrilne posle. Vse je v rasti ta mesec hitelo bolj kot kedaj, da nadomesti po kruti zimi odščipljeni kos vigredi. Seno krasno, poljski sadeži v divnem razvoju, strneno polje diha obili blagoslov. Pa še gorice mnogo več obetajo, kakor se je ob zimskem »strahu« mislilo. — Vremensko za^ nimiv je bil res pretekli majnik: 17 deževnih dni, toda večinoma s solnčnim žarom vmes, da je dvigalo življenje iz zemlje k svitu. Pogrmel je maj v sedmih dneh, slano pa je zadnjič pometel k mrzli mačehi koj drugi dan svojega godu. Nalil nam je 1286 točk brezalkoholne kapljice v poljske zatvornice (lani 1177 točk). Zanimivo ie primerjati letos množino padavin po mesecih: Januar 686 točk (sneg), februar 489 (8 X sneg, 1 X dež), marec 59 (2 X sneg, 5 X dež), april 723 (7 X sneg, 11 X dež) in. majnik 1286 točk, pa je še enkrat malo s točo postra-šil ta grešni svet. Bogec so se letos prvič pokregali (grom) 22. marca. Ta mesec si je letos polnomočno zaslužil ime — sušeč. Mično je tudi dejstvo, da je padlo tekom zadnjih treh let doslej največ vode: 28. 9. 1927 — 596 točk, 22. 7. 1928 -430, 5. 8. 1928 — 350, 1. 10. 1928 — 381, 13. 11. 1927 — 328, 24. 4. 1928 — 327 in 4. junija letos 322 točk. Najbolj pa se je kopal predlani (2161 točk) in lani (1670) september. Zadnjič so se lani dobri Bogec pokregali nad nami na dan 1. vinotoka, pa so porosili tudi precej sočutnih,solz na nas (381 točk), kakor bi nam klicali dobrohotni opomin: Otroci solzne doline, bodite dobri in pridni, da bodo tudi k leti po solnčnih goricah zalesketale ob »vinski roži«, solze veselja! — Oj joj jojeka, pa ne bodo kakor lani, ker nismo slišali dobrega opomina in bržčas tudi Vi gosp. urednik ne točno povsem. Amen. — Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. Včeraj je porotno sodišče obravnavalo zadnji slučaj poletnega zasedanja. Zagovarjal se je cigan Anton Horvat radi u-mora, ki ga je izvršil že pred devetimi leti. Razprava je trajala ves dan. Zaslišanih je bilo devet prič, ki so močno o-bremenjevale obdolženca. Razen tega pa je sam obdolženec zašel v protislovja. Za časa njegovega zagovora je vladala v dvorani precejšnja živahnost, tišina pa, ko so se vrnili porotniki. Z 10:2 glasoma so potrdili vprašanje glede umora, z 8:4 so zanikali vprašanje tatvine in z 12 glasovi potrdili vprašanje glede obrekovanja, nakar je bil Anton Horvat obsojen na smrt na vešalih. Razsodbe ni mogel razumeti. Prebledel jc in ni mogel spregovoriti besede. Pomagal si je celo z rameni, končno jc dejal, da ne razume. Predsednik senata mu je tolmačil: »Obsojeni ste na smrt na vešalih.« — »Ne razumem.« — »Obešeni boste.« — Obsojenec tudi tega ni razumel, nakar mu jc predsednik senata dejal, naj se pogovori s svojim zagovornikom. Poletno porotno zasedanje jc bilo torej zaključeno s smrtno obsodbo. — Kmetijska podružnica Maribor in okoliš priredi v nedeljo 9. t. m. v dvorani vinarske in sadjarske šole aktualuo predavanje o zatiranju trsnih škodljivcev in Jolezni; predavanje bo spremljala demonstracija. Vclcvažni predmet bo obravnaval strokovni učitelj prej imenovanega zavoda g. Franjo Vojsk. Predavanju bo sledil prost razgovor. Podružnica dovoljuje vstop tudi nečlanom. Začetek ob 9. dopoldne. — Novinarski klub. Danes ob 18. uri redna klubova seja na vrtu kavarne »Bristol«. Slovenskim pisateljem. Slovenska Matica opozarja slovenske pisatelje na svojo Knezovo knjižnico in jih vabi k sodelovanju. Rokopisi pripovedne vsebine se naj pošljejo na.kasneje do 1. januarja 1930 v običajni obliki. Honorar po pravilniku. Podrobnosti se izvedo v društveni pisarni. — Utopljenca ]e naplavila danes zjutraj močno narasla Drava. Pri znanem starem prevozniku Haju, ki se je že neštetokrat uveljavil pri reševanju u-topljencev in je Mariborčanom od zadnje tragedije še v živem spominu, je vrgla Drava na kopno truplo do sedaj še neznanega utopljenca, ki je moralo že dalj časa ležati v vodi. Utopljenec je imel na sebi bel ovratnik in tudi zlato verižico z uro. Domneva se, da gre za kakega samomorilca v gornjem toku Drave. Ker so vsestranska pozvedovanja v teku, je upati, da se bo identiteta naplavljenega utopljenca mogla kmalu ugotoviti. — Hoče. Veselica sokolskega društva se je morala preložiti na nedeljo 16. t. m., ker je ta teden, vključno 9. t. m., določen za nabiranje prispevkov za Rdeči križ. — Poskrbeli bomo, da se v tem času še znatno pomnožijo darila za srečolov in kegljanje za dobitke. Mnogobrojnim tvrd kam in drugim dobrotnikom pa se že zdaj iskreno zahvaljujemo za lepe in dragocene prispevke, obenem pa še prosimo za nadaljnjo pomoč. — Sestanek JČ lige se bo vršil danes ob 18. uri v GrajsEl kleti. Na dnevnem redu so poročila o koncertu »Hlahola«, obračuni, kongresu v Sarajevu in novih napovedanih posetih' Čehoslovakov. Slovanska Čitalnica, ki je pravna lastnica »Ljudske knjižnice« v Narodnem domu, pobira te dni mesečno članarino. Čeprav društvo ne vzdržuje več čitalnice, ampak vrši tem važnejše ljudsko prosvetno delo z »Ljudsko knjižnico«, ki je najmodernejša knjižnica in tudi največja v mariborski oblasti, ie »Slovanska čitalnica« baš z oziroin na to tem bolj potrebna skromne članarine letnih Din 24.—, ker so običajne podpore »Ljudske knjižnice z drugih strani odpadle. Vsi prijatelji ljudske prosvete so torej naprošeni, da prispevajo skromno podpornino »Ljudski knjižnichr.jf-Zanimiv film. Dne 5., 6. in 7. junija bo Grajski kino predvajal dejanje o povišanju 54. klase pitomcev vojne akademije v častnike. Gozdovniki! Jutri, v petek ob 16. na meščanski šoli strogo obvezen rodov zbor za vse člane v svrho dogovora glede taborjenja, sprejema pri ognju itd. — Pridite točno. Miri — Lisjak. —- Zobozdravnik dr. Viktor Kac sc je vrnil ter zopet redno ordinira. 1295 V soboto 8. t. m. KONCERT na vrtu Narodnega doma Godba na pihala in petje. Prvovrstna vina in dobra jedila. Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča Marija Drčar, re-stavraterka. 1330 Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v. trebuhu, zastajanjc v žilnem sistemu, razburjenost, ncrvozitcto omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franc Jožefove« grenčico. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franc Jožefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, satikarjih in hcmoroidalno bolnih. Dobi sc v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — 2098 iulija zvečer se jim ni godilo bolje. Zato pa so povzročili nekaj drugega: Da sc cončno doseže mir in kalilcem premirja užene rešpekt, smo še isto noč prekoračili z nekaj večjim oddelkom ter vodom strojnic demarkacijsko linijo in podrli Co vasi Sv. Urh in Gemmersdorf — obe se- verovzhodno od Šentpavla, — da izpraznimo gnezdo. Toda tički so morali zvo-hati, kaj jim preti, in so izleteli. Energični naš nastop pa jc imel za posledico, da tudi teh gorskih tičev ni več mikalo, zobati z nami češnje. Postal jc popoln .nir. M. Kovačič. > .uai iUUf U, Unč u. v i- Aiaiiourbhi v L c t k h i k jutra Stran A Noj - stoletni om ZANIMIVOSTI IZ NOJEVEGA DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA. — NOJ JE V ZA-KONU NAJZVESTEJŠA ŽIVAL'. Znan je star latinski pregovor, ki je še danes udomačen po vsej Italiji in pravi, da se moški od petelina lahko nauči štiri koristne zadeve: zgodaj vstajati, se prepirati, deliti hrano s svojo rodbino in ščititi svojo soprogo, kadar je v nevarnosti. Noben pregovor pa ne omenja tega, česa se mož, kakor tudi žena lahko naučita od noja, ki živi desetletja s svojo družico v neskaljeni zakonski sreči. Noj je najbrž edina žival, ki si je glede pojmov o zakonski zvestobi popolnoma na jasnem. V Afriki in sploh v krajih, kjer živi noj, imajo matere običaj pripovedovati svoji deci, da je naj prinesel bratca ali sestrico. Pojmovanje zakona je v teh krajih v najtesnejši zvezi s ptičem nojem, ki uživa večji ugled, kakor pri nas štorklja. Ni mikavnejšega pogleda, kakor videti v puščavi krdelo nojev, ki beži preko peščenih poljan pred karavano, ki se počasi približuje. Na begu izgubljajo čestokrat plašne ptice svoje dragoceno perje, ki ga domačini skrbno pobirajo in drago prodajajo. Sudanski črnci se poslužujejo pri izražanju svojih največjih želja besed: »Kako prijetno bi bilo človeku, če bi bil noj bi lahko za drag denar prodajal svoje perje.« Vendar je v puščavi mogoče videti !e sence teh toliko oboževanih in zasledovanih ptičev. Življenje nojev je mogoče od blizu opazovati le v Kaliforniji — v zemeljskem raju, kakor jo povsem upravičeno imenujejo sami Amerikanci. V o-količi pravljičnega mesta Pasadene, ki je po filmskih posnetkih znana po vsem svetu, se nahajajo Številne farme nojev. Kakor so nekdaj dovažali v Ameriko črnce, tako je v osemdesetih letih neki parnik pripeljal v Ameriko večje število nojev. Toda noji v Kaliforniji niso živeli suženjsko, temveč prijetneje in udobneje življenje. Kalifornijski noji nimajo drugih dolžnosti, kakor da se množijo in da dovolijo, da jim strižejo od časa do časa krila. Noji so v resnici posebnost v carstvu živali. Brez kamenja si nojeve prehrane ne moremo zamisliti. Njegov želodec je glavno prebavno sredstvo. Kamenje mu ni samo delikatesa, temveč življenska | potreba. Nojev mladič štiri dni po rojstvu, ko se je izlegel iz jajca, ne dobi | nobene hrane. Po štirih dneh pa mu servirajo sadje in pesek. Šest mesecev je I potreben pazne nege, zlasti ga je treba ščititi pred mrazom. Z devetimi meseci postane popolnoma goden in mu prvič pristrižejo krila. Zrel za zakon pa postane šele po šestih letih. V prvi mladosti še ne zna biti ljubezniv kavalir. Med damami svojega rodu se ne zna dostojno obnašati in jih čestokrat tudi zlostavlja. | Nežen je samo napram svoji izvoljenki. Ko si je našel družico, ga ne more nobena zadeva razdružiti od nje. Mladima I zakoncema prepuste nato majhno hišico, ki jima služi kot udoben dom. 7 njem preživita 75 do sto let v neskaljeni zakonski sreči. Noju v zakonu niti na misel ne pride, da bi zapustil svojo domačijo in si ustvaril novo družino. V neki farr..i pri Pasadeni se nahaja zakonski par, ki je v splošno razvedrilo številnim obiskovalcem. Ona tehta okrog 300 funtov, torej ni nič nenavadnega, ako tehta nojevo jajce okrog pet funtov. Ves dan, od zore tj Cpliskpdd pa do trdega mraka, čepi ženka na jaj- ICI' ^ *„ a cu, v noči pa jo zamenja ljubeznivi mo-1 p0USfo0QQ urUSTl/G mesecev na Ralm namesto 2 meseca na usnju t.Wn'[^aa 'Ml U i i l !.Denarj>^ nsassatfto !!!! 0 žek, da se boljša polovica lahko mirno in brezskrbno odpočije. V isti farmi živi še drug zavidanja vreden parček. Zvesti hranitelj velja med pernatim prebivalstvom zlate Kalifornije za kralja. V istem »golobnjaku« živi že 37 let s svojo izvoljenko in je največji med brzonogimi živalmi. Brhke filmske igralke, ki stalno obiskujejo farme nojev, mu kaj rade se- Spored koncerta, ki bo 8. junija v Celjskem domu, obsega izključno slovanske mešane in ženske zbore in je dvodelen. Prvi del je sestavljen iz umetnih, drugi iz narodnih pesmi. Koncert otvori stara, a krepka dramatična d. B. Ipavčeva — v Jos. Pavči-čevi priredbi za mešani zbor — »Ilirija pevskega društva, ki že 35 let budi in vodi narod k večni lepoti — k umetnosti! Zbor, ki izvaja program, šteje okoli 50 pevk in pevcev; vodi ga društveni pevovodja g. Pec Šegula; sopranska sola pa poje gdč. Zinka Lovrečeva. —c. zvezda na nojevem hrbtu ni slaba rekla ma in tega se Hollywood v polni meri zaveda. Hvaležni opazovalci imajo navado, da vtikajo priljubljenemu »kralju« fako mišičast, da mu pesek služi kot ponosni noj ne terja od življenja. dajo na hrbet, da jih slikajo, | oživljena«. Sledi E. Adamičev veliki iz ............................o ^ ^ mešani zbor »Molitev pastirčkov«, zgrajen na koroškem motivu, ki v polnih, a disonančnih akordih j, , v . ... ....u u u „ i slika vso bol trpečega koroško-sloven- dolarske novčamce v kljun, ki jih skrbno Je slugalec> ki posluša oddaja pazniku. Kaj bi sicer sam pocelz in razumom, more do- njimi? Jabolčni kompot dobiva redno,1 ~ peščeni priboljšek po jedi ne izostane nikdar, za vsa ostala ugodja pa mu poskrbi njegova zvesta ženi..a. Več pa niti 40.000 različnih nauceu • Ne\vyorški časopisi poročajo, da je »Chase National Bank of America* kupila največjo denarno zbirko sveta, vsebujočo 40.000 različnih novcev, ki so bili kovani v razdobju 5000 let. Za zbirko je banka uredila posebne dvorane, v katerih se nahaja tudi vsa literatura, ki je po trebna za študij zbranih novcev. Najstarejši eksemplarji so iz babilonske dobe. Poleg babilonskih opek se nahaja Judi prvi kovani denarji iz sedmega stoletja pred Kristom in prvi papirnat denar, ki so ga imeli Kitajci' 1300 let po Kristu. Zbirka ima tudi novčanice, ki glase na bilijon nemških mark izza časa inflacije. Poleg raznih zrezljanih kamnov in drugih predmetov, ki so pri divjih plemenih služili kot denar, je tudi ček za 5000 dolarjev, ki ga je Lindbergh prejel kot nagrado za prvi prekooceanski polet. Najtežji novec je trideset funtov težka bakrena plošča, ki je na Švedskem nekoč predstavljala vrednost 8 tolarjev. Najmanjši novec pa je zlato zrno iz južne Indije. je mladenič približal oknu, ga je pogra- iumeti to pesem in v njej uživati. Dr. Schvvabov mešani zbor »Zvonovi« nas popelje nazaj v detinska leta, ko smo z radostjo v srcu poslušali pritrkavanje v slovenskih vaških cerkvah. Pesem ostane vsakomur v neizbrisnem spominu. E. Adamičev troglasni ženski zbor bila gospodinja za nogo in pričela vpiti: |’Ave Marija« zahteva visoke soprane.in »Vlomilec, tqt!« Ko je občinstvo, ki selK'obo^e altc; recitativ v sre(^1 Pesmi je trumoma zbralo na ulici, končno zve' delo za pravi vzrok tega koraka mladeniča, je priredilo drznemu zaljubljencu viharne ovacije Samomor med procesijo V nedeljo se je vršila preko donavskega mostu slovesna procesija v Ofen. Na čelu so korakali šolski otroci, ki jim je sledila skupina starejših fantov in de< klic, nato duhovniki v ornatu -zastave 1“^; iiredM težka m““žkh- globoka molitev. »Bolno čedo« troglasni ženski zbor s sopranskim solom, srbskega klasika St. Mokranjca pa z dušo pre-tresujočimi glasovi razodeva skrb matere, ki se boji za življenje bolnega edinca. A. Lajovic je zastopan s šaljivim ^ne-šanim zborom »Medved z medom«. Posebno drugi del skladbe je zanimiv po svojem polifonskem slogu. Nato sledi mešani zbor s sopranskim solom »Što mi ne dohoždaš«, mladega bolgarske-*:'. ' datelja Al. Krsteva. Skladba je zlasti v I. otroška športna olimpijada v parkn. V nedeljo dopoldne priredi ISSK Ma-bor v mestnem parku »olimpijske igre« za deco. Malčki od 3—12. let bodo tek-tfiovali na biciklih, triciklih, skirojih, ho-enderjih, z obroči in v vrečah. Kakor za vse otroške prireditve ISSK Maribora, vlada tudi za nedeljsko olimpijado veliko:, zanimanje. Vodstvo prireditve je v rokah( gospe dr. Ravnlkove, ki je skrbno na^ delu, da pripravi malčkom in starišem neprisiljeno razvedrilo. Deca in stariši.j ci želijo, da se njihovi otroci udeležijo^ tekmovanj, so vabljeni na informativni sestanek, ki bo jutri v petek in v soboto; ob 16. pri godbenem paviljonu v parku.'; °ravico tekmovanja imajo samo malčtfi od 3.—12. let. Po starosti bodo razdeljeni v skupine. Prvaki bodo prejeli lična darila. Med tekmovanji bo svirala godba. 3o tekmah pa bodo otroci priredili po-' milanski korzo. Razočaranje na strehi J mestu Arnheim na Nizozemskem Je bila te dni pozno v noč nenadoma a-larmirana policija, češ, da se je izvršil v neko hišo vlom. Redarji so obkolili ves okoliš in pričeli preiskovati hiše. Končno so opazili na strehi neke hiše mladeniča, ki se je dal čisto mirno zvezati. Kmalu se je ugotovilo, da v tem slučaju ne gre za vlomilca, temveč za zaljubljenega mladeniča, ki sc je zaman trudil, da bi se približal izvoljenki svojega srca. Bitje, kateremu je poklonil vsa svoja čuvstva, je bila neka služkinja, kJ jo je hotel tajno posetiti. Po žlebu je splezal na streho, kjer pa je doživel veliko razočaranje. Pri podstrešnem oknu namreč ni op' il svoje ljubice, temveč mrko lice njene gospodinje. Služkinja jo je namreč opozorila na to Junaško delo svojega izvoljenca. Ko se itd. Ko je prispel sprevod na sredino mosta, je nenadoma izstopila iz vrste neka 14-Ietna belo oblečena deklica, sko čila na ograjo mostu in se vrgla v Donavo. Procesija se je takoj ustavila. Na drugem bregu so nastopili takoj rešilni teva celega pevca. Zanimiva je po melodiki, še bolj pa po orijentalskem ritmu. Prvi del sporeda zaključuje veliki mešani zbor našega mojstra zborovske pesmi E. Adamiča »Moravska narodna« Skladba je sicer starejše delo, a mojstr- toda zaman. Deklico so pred Očmi pre padenih udeležencev procesije med tem že zagrnili valovi. motorni čolni policije, da rešijo otroka. ^ y zadnjem de]u _ koralu’ _ čutim0 roman vn nrpn nrmi nrft« i v v , , , v . že začetek današnjega Adamiča, ki ima samosvoj madrigalski slog. Od pevcev zahteva ta pesem zelo, zelo mnogo. Vrsto narodnih pesmi otvorita dve ljubki ruski narodni »Ni rodilo moje polje« in »Gospodinja«, ki nam šaljivo slikata življenje in dogodljaje na kmetih v majki Rusiji. Tema sledi hrvatska narodna »0 jesenske duge noči«, tej pa koroška narodna »Pojdem ’ rute«; pesm sta znani in priljubljen. Narodna »Kaj je tebi, dekle moje« J. Pavčičevi harmonizaciji opeva usodo prevaranega dekleta; v tej priredbi bo Razumela sta se Belgijski poslanec se je na agitacijskem potovanju zadrževal tudi v neki vasi. Na sejmišču se je pomešal med kmete in jih povpraševal o letini, o živini in drugih zadevah, ki s