Einzelverltsnfepreie EM 0.15
KaratPdnkn^otc
Verlag una Sctirlf UeStung: Klagenlurt, Hismarcfcrlag 13, Postfach 116 / Bezugspreis (im voraus zatilbari moaacllcti 1,— trei Ha us (emsclilleBUch KM 0.20 ZusteilgebUlu Abbestellungen der Zeitung fUr den nacbfolgenden Monat warden nui echriftlicl) und nur bis 25. des iaufenden Monats angenonunen
Xr. 4.
Krainbiirg, den 15. Janner 1944.
IK)sle| 136 sestreloT pri poskušanih sunkih oddelka terorističnih letal т Srednjo Nemčijo
Doslej največja kalaslrola sei/ernoameriških lelal
Edinstven uspeh sil nemške obrambe - Med sestreljenimi 124 štirimotornih bombnikov - Izredno majhne lastne zgube
Berlin, 14. januarja. V edinstveni zračni bitki z dne 11. januarja, ki ji ni primera т Ii'ru	zgodovini zračne vojne, »o Britanci in Amerikanci po dosedanjih poro-
«un zgubili 136 letal. Zgubili lo pa > tem tudi hkrati svoje upanje, da bi si z ojačenim iiL **5®''!*'® pridobili odločilen uspeh. Samo itirimotornih bombnikov so zgubili M*, Ki imajo vsak posadko povprečno deset mož; take zgube si zračni gangsterji v se qanjem stadiju vojne ne morejo privoščiti. Poročilo oborožene sile, ki vsebuje to poročilo, ima sledeče besedilo:
Ponovni sovleKkl napadi lirez nsprha
Silni Obrambni boji v Južni Italiji še trajajo - 136 letal sestreljenih
Oberkommando der Wehrmacht jt dne '2. januarja objavilo;
Severovzhodno od Kerča smo v srditih oojih zavrnili močne po bojnih letalcih podprte napade Sovjetov. Tudi jugozahodno od Dnjepropetrovska so ostali brez uspeha po nqvni silni napadi sovražnika. V prostoru pri Kirovogradu še traja sovražnikov pri-tisk dalje. S pogumnim nasprotnim napadom I® nek izvidniSki oddelek pridobil nazaj neko zgubljeno vas in nek važen višinski svet, Pripeljal Številne ujetnike in uplenil 12 topov.
Jugozahodno od Cerkasov je spodletelo sovražnikovih sunkov. Jugovzhodno od ^ogrebišča se nahajajo naše čete v težkem obrambnem boju s prodirajočimi sovražnimi kilami. Jugozahodno od mesta so tudi vče-^ј potekali naši nasprotni napadi uspešno. Čete neke divizije oklopnjakov so uničile sovjetsko brigado oklopnjakov in uplenile pri teju 50 topov. V prostoru zahodno od ®»rdlćeva in zahodno od Novograd-Volinske. I® •«no odbili krajevne sunke sovražnika. Vu v »o v teku silni boji. V prostoru pri ^'lebsku Jo se ob visokih sovražnikovih zgu-f zopet izjalovili vsi napadi Sovjetov, zle-jueovzhodno od mesta. Uničenih le bilo 66 sovjetikih oklopnjakov In uplenjenih 15 topov.
V	zadnjih dveh dnevih je bilo na vzhodni fronti uničenih 359 sovražnih oklopnjakov in 43 letal.
V	Južni Italiji še trajajo silni obrambni boji zahodno od Venafra. Kraj Cervaro in nek holm severovzhodno od njega smo po hudem boju zgubili. Od ostale fronte poro-бдјо le o majhnem krajevnem bojnem delovanju.
Kakor je bilo objavli«no it s posebnim poročilom, so skupine severnoameriških bombnikov utrpele dne 11. januarja dopoldne pri napadu na srednje ozemlje Reieha najtežje Zgube. Zaradi odličnega sodelovanja lovcev, rušUcev in vseh delov zračne obrambe napadi niso mogli druženo učinkovati. Po najnovejših ugotovitvah je bilo sestreljenih 13# severnoameriških letal, med njimi 11% štirimotornih bombnikov, večinoma predan to dosegla svoje eilja. Verjetno je, da lo bila uničena še nadaljnja sovraina letala.
Ponovni prodorni posknsi prt Vitebsku spodleteli
Oberkommando der Wehrmacht je dne 13. januarje objavilo;
Severovzhodno od Kerča so se Izjalovili močni napadi boljševikov.
Proti mostišču pri Nikopolu je sovražnik po silni topniški pripravi prešel na ozki fronti v napad. V srditih bojih, ki so trajali ves dan, so si naše čete priborile popoln obrambni uspeh. Boljševlki so bili tudi krvavo odbiti, ko so nadaljevali svoje napade Jugozahodno od Dnjepropetrovska. Zahodno od Kirovograda so se včeraj znova začeli z močnimi silami pehote in oklopnjakov Izvajani sovjetski naphdi. Jugo* zahodno od Cerkasov so ostali brez uspeha krajevni napadi Sovjetov. Lastni nasprotni n^nadl v prostoru pri PocrebiWu *o tudi
Nad 13.000 cerkva pornšenlh
Rim, 14. januarja. Po cenitvah vatikanskih oblasti je bilo na podlagi poročil, došlih Is Vseh delov Evrope do 31. decembra 19U. leta, od začetka vojne do tega časa po britansko ameriških zastrahovalnih napadih porušenih ali poškodovanih vsega skupaj nad 13.000 cerkva, verskih zavodov, samostanov itd. Najtežja opustošenja po anglo ameriškem tračnem terorju so utrpela katoliške cerkve v Nemčiji, Italiji in Prancljl in v manjši meri > "Belgiji in na Nizozemskem. Za Italijo nava iMo število 4.500. Za popravo vseh po bri-Uhsko-ameriškem barbarstvu na cerkvah na *tati)i poškodb preračunajo z Vsem pridri-'*om SM miljard lir.
včeraj dobro napredovali. Pri tem smo od strelili 20 sovjetskih oklopnjakov.
Zapadno od Berdičeva je spodletelo več boljševiških napadov. V nasprotnem napadu smo uničili 19 sovražnih oklopnjakov in 17 topov. V prostoru zahodno od Novograd-Vo linskega in zapadno od kraja Sarni stoje naše čete v hudem boju s prodirajočimi sovraž nimi silami. Sovjeti so tudi včeraj podnevi nadaljevali s svojimi silnimi napadi zahod do od Rečice. V teku so težki boji. Pri Vitebsku so ob žilavem odporu naših čet spod-
leteli znova podvzeti prodorni poskusi boljševikov s težiščem severozapadno od mesta. Sovjeti so zgubili v tem prostoru 42 oklopnjakov. Severozapadno od Nevla smo zajezivši nekaj vdorov in po odstrelu 14 so vražnih oklopnjakov, zavrnili močnejše napade sovjetskih pehotnih in oklopnjaških sil
Zračno orožje je z močnimi odredi bojnih letal in bombnikov poseglo v hude boje pri Kirovogradu, Berdičevu in Vitebsku. Odstre Ijenih je bilo 50 sovražnih letal.
^^-Untersturmfvihrer Wittmann v neki Panzerdivision, je dne 9. januarja odstrelil s svojim oklopnjakom tigrom na vzhodni fronti svoj 66. sovražni oklopnjak.
V zapadnem delu južnoitalijanske fronte je sovražnik razširil svoje napade tudi na odsek severno od Venafra Z močno topniško pripravo izvajanih napadov na naše višinske položaje smo se ubranili ob visokih sovražnikovih zgubah in zajezili smo dva krajevnega vdora. Od najskrajnjega zapad-nege krila poročajo o bitki prednjih straž ob reki Garigliano. od vzhodnega krila o uspešnem podvzetju lastnih udarnih čet.
Bilanca zavezniške strahoi'lade
20.000 ИаИјалоу umorjenih-30.000deportirancev, 200.000 jili čalta smrt za ial(oto
Rim, 14. Januarja. — Ze nekaj mesecev vlada nad Italijo, Sicilijo in Sardinijo Icrvolo-Cen režim, ki spominja na najhujše čase bur-bonskega gospostva v kraljestvu obeh Sici-lij. Begunci iz teh pokrajin cenijo, da so Britanci, Severoamerikanci in komunisti v času od julija 1943. pa do danes umorili najmanj 20Д300 ljudi, nadaljnjih 30.000 deportlrall in preko 200.000 izročili smrti za lakoto. Mno-"™*ri se dogajajo predvsem na Sar-f xi	bilo približno 3000 prebivalcev
iasistlčne Mussollnljeve vzorne naselbine postreljenih , in deportiranih, njih hiše so upostošill in uničili nasade, katere so z velikim trudom ustvarili. Slične žalolgre so se odigrale tudi v drugih krajih. Število na Sardiniji umorjenih oseb cenijo na 6000, deportiranih ali zaprtih oa jih je bilo najmanj 10.000.
Nič boljša ni bila usoda nacionalno usmerjenega prebivalstva na Siciliji. Večina faSi stičnih funkcionarjev, županov, občinskih predstojnikov Itd. je bila aretirana. Te, ki so bili sposobni za delo so obsodili na prisilno delo v rudnikih fosfata v Maroku, Alžiru in Tunezijii 2ene in otroke zaprtih so v začetku meseca septembra deportirali т koncentracijski tabor v Severni Afriki. Računa se, da
je bilo v petih mesecih s Sicilije deportiranih najmanj 11.000 ljudi. Število ustreljenih znaša menda več kot 2800.
V Južni Italiji je bil del prebivalstva, ki je zvedel vesti o krvavem strahovanju na Siciliji, * tem posvarjjn in je pobegnil v Severno Italijo ali v hribe. Kljub temu znaša . uRtr^enih najmanj 3000 oseb, v Severno Afriko pa jih |e bilo deportiranih okoli 7000. K temu je treba prišteti še veliko število civilnih oseb, ki so bili ustreljeni po bri-tansko-amerišklh četah pod pretvezo, da so to. represalije radi namišljenih sabotaž, napadov na prevoze živil itd. Po navedbah beguncev je bilo ustreljenih 6000 do 10.000 ljudi. Končno so vse nastavljence In uradnike In sicer mnogo desettlsočev, ki so bill vpisani kot člani fašistične stranke brez roka odpustili, nilhove družine pa so Izročene radi kaotičnega položaja prehrane v Južni Italiji smrti za lakoto.
Zavezniška komisija za Italijo potrjuje to dejstvo z Izgovorom, da manjkajo sedaj po teh mnoštvenih odpustih primerni uradniki in nastavljencl. Števila oseb, ki so med tem časom Izgubile življenje v severnoameriških fosfatnih rudnikih In koncentracijskih taborih, se ne da zanesljivo oceniti.
Značilna pogodba Roosevelta s Stalinom za mili|arde
Kupčiga jim je in ostane prva
Pogodba se „gabr vsem Angležem - Cinične ugotovitve lista „Time" o izdajstvu
Berlin, 14. januarja. M*d delniSarji ■•vernoaratriikt jeklarik« industrij« j« samo vesolje in visoka plima upanja, kot poroča amorikanski časopis »Time«. Se pred mokaj todni je težila strašna, mora to kasto, kajti vpraševali so ■« v brezupni depresiji, kaj bo nastalo Iz napihnjenega aparata oboroževalne industrij« Zedinjenih držav, če se bo enkrat končala vojna — kar bo kmalu, tako pač menijo v tvoji naivni n«poučenosti — z zmago zaveznikov. Sedaj j« najdena rešitev. Iz Washingtona s« j* zvedelo, da ■« vrše pogajanja o sklepu nek* sovjetsko-severnoameriške trgovske pogodbe, po katerem bodo Sovjeti po vojni Izdali, razdeljeno na tri leta, okroglo vsoto 10 milijard dolarjev za nakup v Zedinjenih državah.
To je način, po katerem bo prišel Roosevelt v plutokratsklh plasteh na površje. 2e se širijo govorice, da je samo v ta namen potoval v Teheran. Ali se nI govorllp še pred kratkim, da je poteklo tudi nekaj neprijetnih ur, v katerih je vprlzorll Stalin svojim soigralcem zelo mučne prlzoreT Govorice marsikaj poravnajo, sploh pa take. ki so dejansko lahko resnične. In kupčija je In ostane vzrok št. t. za vojno In mir v po lltlkl Zedinjenih držav.
Izključitev Anglije
Nasprotno pa vzbuja Britancem ta še v stadiju govoric nahajajoča se bodoča pogodba gnus In je to zanje predmet studa. Ce so se v Londonu že skoraj spoprljaznlll, da bodo po Smutsovl klasični formulaciji Izšli Iz te vojne s silno zmanjšano oblastjo, vendar še zdavnaj niso prišli do spoznanje, da bi doumeli grozeče Izključenje Iz svetovne trgovine. Sedaj razumejo smisel tega, llkl pošast nad njim pojavljajočega se trgovskega pakta, da je to pakt Izključenja In popolnoma razumljivo je, da dobiva v razgreti domišljiji britanskega kandidata Izumiranje naravnost strah vzbujajoč obseg.
strain« prihodnj« Tofnt
Tretja svetovna vojna straši v tej zli bojazni. Kdo se bo takrat vojskoval In s kom? To vprašanje se ne da tako lahko razrešiti, kot se mnogokrat domneva, nenadoma se z britanske strani z vihravo naglico našteva, kaj vse more pomeniti taka pogodba med Sovjetsko zvezo in Zedinjenimi državami; surovine v nepreglednih množinah bi Jim naj dobavili v zameno boljševikl: cink, vol-'ram, mangan, živo srebro, krom in predvsem »cele oceane bencina«, katere bi si Zedlnjene držav« nakopičile v podzemelju za bodočo vojno. O ti veseli, zmage si sve-stl svet zaveznikov! Sredi med sedanjim obračunavanjem že kličejo duhove prihodnje vojne, sredi »skupnega« boja se že skušajo »zavezniki« drug drugega prekositi.
>SoTj«takoru8ka Kvropa«
Severnoameriški časopis »Time« prinaša tudi nek članek. Iz katerega se zopet popolnoma jasno razvidi, da so se Anglo-Amerl-kancl zavezali, da se nikakor ne bodo zo perstavlll boljševlšklm nameram v Evropi. Stalin je prejel od Roosevelta In Churchilla vsa polnomočja za Evropo In v Teheranu si
4. Jahr^aiiK-
BrezKomproraisna odločnost za boj
Belgrad, 14. januarja. Kakor poroča »Novo Vreme«, se je vršil v Podgorlcl v Crnl gori sestanek zastopnikov črnogorske narodne uprave in velikega števila aktivnih In rezervnih častnikov. Častniki, vodje domačih protlkomunlstlčnlh zvez prostovoljcev, so pri tem poudarili svojo brezkompromisno voljo do boja proti Titu In tolpam. Korvetnl kapetan Jovovlć, poveljnik oddelka v Belo-pavllcl, je Izjavil; »Hočemo skupno s hrabro nemško oboroženo silo, ki nima nobenih teritorialnih asplraclj v naši državi, nastopiti proti našim grobarjem.«
Srdita borba na Vzhodu
Oberkommando der Wehrmacht je dne 11. januarja objavilo:
Iz sovražnikovega mostišča severovzhodno od Kerča se je začel včeraj pričakovani sovjetski napad. Boji so še v teku. Naše zračno orožje je poseglo v te boje In uničilo dva sovražna čolna za Izkrcanje. Pomorske obalne baterije so z obstreljevanjem zažgale boljševiška stanovallšča čet na Tamanskem polotoku.
Jugozahodno od Dnjepropetrovska je sovražnik napadel na ozki fronti z več dlviz^ jami, s podporo topništva In bojnih letal y hudih bojih smo ga prestregll s protlsunki. Pri tem smo odstrelili 55 sovražnih oklop-njikov Severozahodno od Kirovograda so naše čete razbile ponovne napade boljševikov In s protisunkom zopet zavzele vec zgubljenih vasi. Pri obrambi sovražnih napadov jugovzhodno od Pogrebišča smo v srditih bojih uničili dva sovjetska bataljona. Jugozahodno od mesta so naše čete vrgle kljub trdovratnemu odporu prodirajoče sovražne bojne skupine nazaj. V teh bojih smo uničili samo na področju ene pehotne divizije 31 sovjetskih oklopnjakov In 19 topov.
V	prostoru zahodno od Berdičeva so ostali slabejši napadi Sovjetov brez uspeha. Okrog Samega so se tudi včeraj bili boji.
Zahodno od Rečice so naši odredi, zaj#-zlvšl krajevne vdore, v težkih bojih držali svoje položaje proti na široki fronti z veliko močnejšimi silami napadajočemu sovražniku.
V	prostoru pri Vitebsku so spodleteli ponovni prodorni poskusi boljševikov. Sovražnikove nared stoječe čete smo razbili z združenim topniškim ognjem.
Pri bojih v prostoru pri Kirovogradu se je posebno odlikovala brandenburška 3. divizija oklopnjakov, ki jo vodi Generalmajor Bayerleln.
V	Južni Italiji so se tudi včeraj bill srditi boji zopet v odseku zapadno. od Venafra. Vsi sovražni napadi so spodleteli, deloma smo jih razbili v ooju od moža do moža. Krajevni vdor p'rl Cervaru smo zajezili. V srednjem In vzhodnem odseku fronte ni bilo nobenih bistvenih bojnih dejanj.
Nemška torpedna letala so 10. Januarje v mraku napadla nek sovražni konvoj na alžirski obali In pogodila pet ladij s tonažo 32.000 brt. Opazovala so, da se je potopila ena prevozna ladja z 8.000 brt. Verjetno Je, da so bile uničene tudi nadaljnje ladj*.
Dne 10. januarja v opoldanskih urah in 11. januarja ponoči so britansko-severnoame-rlškl bombniki Izvršili zastrahovalne napad« na obmestje Sofije. Po doslej došlih poročilih so sile nemške In bolgarske zračne o-brambe sestrelile 13 sovražnih letal, med njimi več štirimotornih bombnikov.
V	pretekli noči so posamezna britanska vznemirjevalna letala preletela zapadno In severno ozemlje Relcha.
Prebivalstvo Sardinije proti posadki
Rim, 14. januarja. Tudi na otoku Sardiniji se opaža vedno na žčajočl odpor prebivalstva proti anglo-ameriškl posadki- Kakor poroča rimski radio, so tam vzllc težkim te-presalljam, ki so jih zapretlle zasedbene oblasti, množijo po mestih čini sabotaže, medtem ko prebivalstvo na samotnih potih sardlnsklh gora vedno znova napada prevozne kolone zasedbenlh čet na pohodu. Tak napad oboroženih domoljubov na mimoidoči britanski oddelek se Je izvršil ▼ okolici Sassarlja. Vnela se Je srdita bitki, pri kateri je bilo ubitih dva angleška častnika In pet mož.
je dal to od obeh povzročevalcev vojna vihre Izrecno potrditi. Sedaj ugotavlja to dejstvo amerlkanskl časopis s pravcato cinično brutalnostjo, vtem ko popolnoma suhoparno zabeleži, da bo po konferencah v Kairu, in Teheranu izšla Sovjetska Rusija kot vladajoča sila v povojni Evropi. »Time« Izoblikuje besedo »Sovjetska Evropa« kot da bi bilo nekaj najbolj samo ob sebi umljlvega na svetu, da se Isračl boljševizmu v mlloH in nemilost ves kontlnet.
Rh-an 3. — štev. 4.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, 15. Januarja 1944«
Iziršilev Razni za krivce ilaliiansiiega poloma
18 smrtnih obsodb sodnega dvora v Ver oni - Grof Mano, maršal de Bono, Paresdii, Marinelll In Oottardl ustreljeni
Verona, 14. Januarja. Izredno izjemno lodi-iče za sojenja 19 članov Velikega laiiatič-nega sveta, ki so v leji od 24. do>25. julija preteklega leta podpisali Grandijevo resolucijo proti Duceju in s tem omogočili Bado-glijev driavni udar ter izdali Duceja in la šizem, je po tridnevni razpravi v ponedeljek izrekel svojo obsodbo. Izmed 19 oboto-ženih jih je bilo 18 obsojenih na smrt, med njimi 13 v odsotnosti.
Izmed Sest navzočih obtožencev je bilo 5 obsojenih na smrt, namreč prejšnji zunanji minister grof C i a n o, maršal de Bono, prejšnji minister za kmetijstvo Pareschi, prejšnji blagajnik fašistične stranke Marinelll in prejšnji vodja zveze italijanske industrije Gottardi. Prejšnji zvezni minister C i a n e 11 i je bil obsojen na 30 let ječe. Dr-
Kaj pravi sovražnik?
»Nemški narod bo vzdržal«
»Pri naših zračnih napadih pa nemška mesta smo gotovo povzročili velika razdejanja, toda nemški narod je doslej zelo dobro vzdržal«, je izjavil angleški general sir Walter Kirk v neki razpravi o položaju na področju zračne vojne, ki jo je londonski radio prenašal. Kirk je svaril pred iluzijo, da nemško prebivalstvo ne bi moglo prenesti zračnih napadov. »Nasprotno, domnevati moramo« je sir Walter Kirk zaključil svoje izvajanje, »da bo nemški narod vzdržal.«
»Druga fronta« — brezkorlsten mnoitvmi umor
Težkoče, ki bi nastale pri ustvarjanju »druge fronte« v Zapadni Evropi živo predstavlja Liberator angleškim bralcem v »Observerju«. Senator Zedinjen držav Chandler iz Ken-tuckyja si cel6 upa, kot piše »Daily Mail« imenovati to podvzetje »brezkoristen mno-štveni umor«.
„Obrambna moč Nemcev ]e ogromna*
General sir Frederick Pile, vrhovni poveljnik britanske letalske obrambe je izjavil: „Mislim, da imajo Nemci še veliko korajže v sebi. Mi bombardiramo zelo hudo, toda te udarce precej mirno prenašajo, in nikoli nisem spremenil svojega stališča, da bodo nekega dne pali čez nas,"
„Obrambna moč Nemcev je ogromna", piše britanski polkovnik Kennedy v „Daily Ex pressu". Zavezniki morajo izsiliti hitro odločbo, če napadejo na Zapadu. Ce se Jim to ne posreči, bodo povzročili s tako ofenzivo samo nova razdejanja v novih ozemljih, ne da bi s tem kaj zase dosegli.
7n tafto I« Msftd
Leta 1925. Je pisal Churchill v nekem članku o iztrebljenju evropskih žen in otroki Ali se ne bi mogla najti metoda za uporabo eksplozivne moči, ki bi bila brez primera bolj komprimirana, kot vse, kar Je bilo doslej odkrito? Ali se ne bi mogla znajti bbm-ba, ki bi, ne večja od oranže, imela moč, da bi porušila cel blok hiš — kaj pravim: ki bi predstavljala moč 1000 ton corbita in na mah lahko pognala v zrak mesto?" In ko se Je Churchill na tak način označil za duševnega zvodnika „razbijalcev stanovanjskih-blokov", se njegova perverzna fantazija polčloveka bavi s posledicami v sanjah zaželene uničevalne vojne. On hoče cel6 kugo žita, da bi uničil žito v Evropi, hoče upo-
Takšno ]e bilo besedičenje, dokler ni moj očim vstal in odšel. Tu so rekli, da bo že še slišal o njih. In kmetom so govorili, da jim morajo pomagati s koruzo in platnom, ker branijo svobodo, in nihče naj se%e izključi. Rekli so, da jih je sedaj že nad 1000 s puškami v gorovju in da pridejo še novi k njim. Tu so se kmetje prestrašili in obljubili ,da bodo pripravili moko, rakijo in srajce, naj le pridejo po to.
*
Drugi dan je odšel moj očim v Prijedor in rekel ,da si mora tam kupiti kovačnico, ker da mu tukaj ni več obstanka. Ko se je zmračilo, smo slišali prihajati trop moških, ki so obstali pred našo hišo in udarjali na vrata dvorišča. Tresli smo se od strahu in kovaški pomočnik Je šel ven, da pogleda. Bili so že na dvorišču in ubili našega psa. Tu je vzel naš kovaški pomočnik krepeljc т roke in mlatil po njih. Bilo jih Je pa toliko, da so ga premagali .zvlekli v kovačnico in vpili, da ga bodo žgali, ker Jih Je bil tepel. Tu smo pa zbežali v noč in tekli v sosedno vas. kjer je stanovala sestra mojega očima; njo smo prosili, naj nas vzame pod streho. Storila je to, in ko smo oprezovall skozi okno, smo videli Jasen sij ognja, ki je svetil iz naše vasi. Zažgali so kovačnico. Nato smo slišali strele in bili popolnoma prestrašeni, ker smo mislih, da nas bodo iskali. Toda naposled Je postalo tiho, in proti jutru smo bili zaspali na svojih stolih, ker se nismo upali iti v posteljo.
Proti večeru ]• prišlo veliko krdelo oboroženih mož Iz gorovje v vas, v kateri smo bili mi. Nosili so rdečo zastavo pri sebi in na čelu sta vodile dva moža, ki sta igrala na dudo. Na vaški cesti so obstali in klicali, naj pridejo vsi ljudje ven ,da jim bodo nekaj povedali. Tu so prišli ljudje ven in pri-•topilL ОаИОд Mm xgoral pri oknu la мга
iavni tožilec !• bil predlagal imenu fašistične revolucij« v njeni novi republikanski obliki« smrtno kazen za vseh 19 obtožencev.
Obsodba je bila izvršena že v torek dopoldne malo i J 9 uri z ustrelitvijo de Bona. Ciana, Gottardija, Marinellija in Pareschija.
Odobravanje v Italiji
Rim, 14. januarja. Veroneška sodba Je udarila v italijansko javnost liki bomba. Zadoščenje je očividno. 2e dolgo časa se ni opazilo v Italiji takšne enodušnosti narodnega razpoloženja. Italijani skoraj vseh političnih strank so si edini v tem, da je ta sodba bila potrebna, da se uredi preteklost, ki so jo onečastila dejanja izdajalcev v Velikem svetu.
Izjemno sodišče v Veroni je izreklo trdo, toda pravično sodbo. Zadelo je može, ki so iz strahopetnosti in zahrbtnosti zgrabili od zadaj načelnika vlade in stranke Mussolinija, ki Je hotel izvesti za obrambo napadene države neobhodno potrebne reforme in mobilizirati vse obrambne moči. Za hjihovo nesramno vedenje ni nobenega opravičila; nasprotno kaže vso bedo značaja grofa Ciana in njegovih soobtožencev, če so pred sodiščem trdili, da niso spoznali pomena in dale-kosežnost svoje v seji fašističnega Velike-
Berlin, 14. januarja. Pogajanja, ki so jih vodile nemške delegacije pod vodstvom mini-sterialnega direktorja dra. Walterja in švedske delegacije pod vodstvom poslanika Haeggloefa v Stockholmu o ureditvi nemško-švedskega blagovnega in plačilnega prometa v letu 1944., so se končala 10. Januarja 1944. Posrečilo se je zopet doseči obširno pogodbo. Obseg plačilnega prometa, ki bo
rabiti bacile vraničnega prisada, hoče razširjati slinavko in parkljevko, da ne bi, kakor sam pravi, „zastrupil samo vojske, ampak cele pokrajine', in končno priznava ta največji sodobni zločinec neovirano pri steklenici viskija, da bi „rad ubil žene in otroke — ali vse civilno prebivalstvo sploh."
1939. Odvetnik Moro-Ciaiferi, branilec židovskega morilca Griinspana, Je po izbruhu vojne čestital Griinspanu s sledečimi besedami: „Vi ste oddali prve strele v tej vojni Г
1939. Poslanica Vladimirja Jabotinskega predsedniku Moscickemu In Zidom z dne 13. septembra 1939: »Anglija si Je osvojila ta spor in ml Zidje ne bomo nikoli pozabili, da je bila Anglija skozi dolgih dvajset let in do najnovejšega časa naš pomočnik v Zionu«.
1939. »Central Blad voor Isreaeliten in Nee derlande«, Amsterdam, 13. septembra 1939.
Milijoni Zidov v Ameriki, Angliji in Franciji, Severni in Južni Ameriki in, da ne pozabimo, v Palestini so odločeni, da dokončajo uničevalno vojno zoper Nemčijo«.
19*0. »Daily Herald« prinaša v svoji izdaji št. 7450: »Zidje smatrajo to vojno za sveto vojno«. (»Jews generally regard this as a holy qar«.)
19*0. »Judische Weltrundichau«, Jeruzalem, zvezek dne 11. marca 1940.
»Ob koncu vojne bo zopet nastopil moment, ko bomo ml govorili I«
lahko vse,natančno videla. Zopet je, ko so bili vsi zbrani in ni nikogar manjkalo, stopil „stric Janko" naprej in vprašal, d« ao že tli-šali, da je bil napad na kovačnico v sosednji vasi? Odgovorili so, da so zvedeli za to I Tu je rekel ,da so ponoči vpadli roparji v vas, da bi oplenili kovačnico, ker so bili slišali ,da je kovač Sel v mesto. Z njimi pa ti roparji nimajo nič skupnega. Nasprotno, oni so jih še preganjali in obstreljevali. Saj so vendar vaščani morali slišati nočno bitko? Da slišali so jo, so odgovorili zopet kmetje, in „stric Janko" je rekel, da sedaj vidijo, da postaja vedno huje, in da naj zato zaupajo njim, ker samo oni lahko zaščitijo vasi. Oni so narodna osvobodilna armada in se bodo bojevali s Stalinom. Vsi kmetje naj jim dado moke in kokoši, vsak pa še tudi nekaj iz svojega premoženja.
Nato so igrali na diple, in oboroženi možje so peli pesmi .Kmetje so šli domov in naglo nekaj prinesli. Ta vrečo moke, drugi vrečico ovsa, tretji platno itd. Naložili so vse to na štiri vozove, ki so jih bili pripeljali s seboj, in rekli, da se jim ni treba nič bati roparjev, kajti seda) bodo že oni stali na straži.
Ko so pa odšli, je prišla s«stra mojega očima in rekla, da so vsi kmetje vedeli, da so bili ti roparji iz lastnih vrst onih in da so njihova zločinstva bila le osveta za očimov odpor med zborovanjem. Kmetje so pa videli, kaj so počenjali. In so samo zaradi tega na strani tolp, da se obvarujejo škode. Ponoči je prišel moj očim domov. Rekel je, da je kupil kovačnico v Prijedoru, toda ml naj le ostanemo pri njegovi sestri .kajti ljudje v mestu pravijo, da bodo tja prišle nekega dne tudi tolpe. Nato Je pripovedoval, v kašnem stanju je bil našel pomočnika. Tolpa mu je bila potegnila kožo. z obraza in Izbodla oči, noge so bile zažgane do pet
ga sveta z dne 24. in 25. Julija proti Duoeju predlagane resolucije, ki bi mu na] vzela vrhovno poveljstvo.
Danes ni nobena tajnost več, da Je ravno groi Ciano v svojstvu kot zunanji minister povzročil najtežja bremena za fašistično Italijo. Treba je v tej zvezi spomniti samo na njegovo usodno, етпо iz njegove neizmerne častilakomnosti izvirajočo politiko na Balkanu, pričenši z vojno proti Grčiji do nasilja proti Hrvatski, .ki se je zgodilo samo zaradi tega, ker je on kot zunanji minister zavestno Mussolinija napačno poučil o pravem položaju. In dalje vemo danes, v kakšnem obsegu je ta mož, ki Je bil eden izmed najmogočnejših veleindustrialcev Italije, iz čisto za-sebnokapitalističnih razlogov sabotiral gospodarske vojne napore tvoje države.
Grandi, ki se Je s pobegom odtegnil zagovoru in kazni. Je bil že dolgo — ravno tako kot Badoglio — v sporazumu s plutokrat-skimi sovražniki. Ciano se je vdajal časti-lakomnemu upanju, da bo za svoje izdajstvo nagrajen z nasledstvom Duceja. Bivši minister za vzgojo Bottai Je imel pri tem zvezo z izdajalsko kraljevo hišo. Ostali obtoženci so dejansko pomagali pri tem komplotu s tem, da so rade volje podpirali nakano Grandija, Ciana in Bottala. Vse te Je torej po pravici zadela kaznujoča roka usode maščevalke.
slej ko prej potekal v obliki obračunov, se ceni kot v letu 1943. na obeh straneh na skupno okoli 900 milijonov mark. Iz po načrtu izvršenega odplačila prej dogovorjenih industrijskih dolgov se poda po tem obseg blagovnega prometa v letu 1944. Švedska dobavlja zlasti rudo. Jeklo, stroje itd., stanič-nine, papir in podobno, Nemčija pa premog, koks, trgovsko železo, kemikalije itd.
1940. >The Freemaion«, London, dne 20. aprila 1940:
»Ce bo naše delo nagrajeno z uspehom, bo vzpostavljen univerzalni mir. Takrat ne bo več nobenega nacionalsocializma. Osnove prostozidarstva bodo temelji novega svetovnega reda«.
1940. Laguardia, newyorSki župan т neki izjavi dne 19. maja 1940:
»To germansko furijo je treba zatretl In, ko pogine, bi bil čas, da jo pokopljejo tako globoko, da ne more vstati v dvajsetih letih, ne v 20 stoletjih.
Male gospodarske novice
Jtngleika vlada se silno trudi, da bi dvignila proizvodnjo premoga, javljajo iz Ženeve. Po nekem poročilu v „Daily Mail« so sedaj ustanovili izjemno sodišče pri posameznih rudnikih.
Veliko ogorčenje je povzročilo ▼ britanskih krogih neko poročilo nevtralnega inozemstva, po katerem je Roosevelt v Teheranu dogovoril gospodarsko pogodbo s Sovjetl.
■>2e iest mesecev ni bilo nobenega žita več na javnih trgih v Južni Italiji«, poročajo angleški časopisi iz Neaplja. V najugodnejšem primeru torej lahko izdajajo samo krušne obroke po 125 g. Na črni borzi se sicer dobi kruh naprćdaj, toda stane štirideset-kratnik normalnih cen.
Proizvodnja zlata ▼ Ameriki je v letu 1943.
in končno so ga ubili s kovaškim kladivom. Se tisto noč se je bil moj očim splazil v PH-jedor nazaj.
Nismo si upali, iti iz hlSe, zlasti ko »o tolpe vedno češče prihajale v vas. Vzeli so mlade fante, jim dali puške in rekli, da se morajo sedaj z njimi bojevati, češ da bodo Nemci kmalu prodirali, in potem bi nastal, če jih ne bi zadržali, strašen konec za vse, ker so tolpe tako dobro sprejeli In jih oskrbovali.
Mnogi fantje so 811 z njimi, dva ali trije so zbežali. Bogatejši so morali oddajati moko, rakijo, koruzo, ječmen in platno. Revnejši so morali, če niso hoteli ničesar dati, prijeti za puško. Vežball so se v gorovju v streljanju in bojevanju.	„ , , .
Bilo je pa tudi več žen med njimi, ki so prihajale v vas in pozivale dekle in kmetice, naj se združijo z njimi. Nekaj deklet, ki so jih pregovorile, je moralo iti v Prijedor in tam nakupiti tobak, vosek, pisemski papir, petrolej, sol in opanke. Dali so jim s seboj denarja; dekleta so v resnici prinesle vse iz mesta, in tolpe so to odpeljale v gorovje. Ker se je pa njihovo krdelo polagoma zelo pomnožilo, jim je nedostajalo zlasti petroleja, zdravil in tobaka. Vrh tega se je vedno bolj slišalo, da bodo Nemci sedaj prav kmalu odkorakali iz Banjaluke proti gorovju, zlasti, ker so se pota v maju posušila in je svet postal hoden. Tu so tolpe sklenile, da se polaste mesta, iz katerega so jim ved. nd mani dovažali tistih reči, ki so jih potrebovali življensko nujno za svoj nadaljnji obstoj.	^
Dne 13. maja 1942. so tolpe pozno v noč odkorakale v velikih gručah iz gorovja in se proti polnoči zbrale na poljih okrog pri-jedorskih hiš. Proti eni so pričeli jurisati. Straže hrvatskega vojaštva, ki je imelo iči-t(ti Prijedor, so se branile obupno in žilavo. Več ur je valoval nočni boj, vtem ko se je prebivalstvo, vse prestrašeno skrilo v kleteh in hlevih in so mnogi tudi poekušali, priti za vrtovi na piano,
( ZIRCALO ČASA )
Kakor poročajo iz Aliira, je zahteval poglavar komunistov Marty, ki je velikega po-' mena v Severni Afriki, v nekem govoru, da se mora v Španiji zopet začeti državljanska vojna, da tudi pomaga komunistom do zmage.
17.000 delavcev Crampove ladjedelnice Ж Philadelphili je začelo stavkati, kakor poroča londonski list »Daily Express« iz New Yorka. Stavku;oči delavci hočejo začeti z delom šele takrat, če bo ladjedelnica postavljen na pod pomorsko upravo.
O vojaškem položaju piše vojaški sotrud# nik madridskega časopisa »Hoja del Lunes«< Nemško vodstvo je občudovanja vredno znalo preprečiti obkoijevalne poskuse sov* jetskih armad. Nemška taktika elastične obrambe se spreminja v vsakem primeru in se nikdar ne ponavlja. Vojna veda ima pri tem svoje najlepše uspehe.
»Novo Vreme« piše: Trdovratni Stalin po* šilja stotisoče v smrt, toda nobena izmed nje. govih zimskih, pomladanskih ali jesenskih ofenziv doslej ni dosegla postavljenega cilja. V teku te vojne je pograbil operativne ideje Nemcev, toda trdovratnost in trdogla« vost še ne nadomeščata strategičnega tgw lenta.
V zvezi z novim! pogajanji med Angleži 16 Zidi glede Palestine je omembe vredno, da je po nekem poročilu iz Kaira zopet dobilo 34.000 židovskih izseljencev iz Jugovzhodne Evrope dovoljenje za vselitev.
Britanski veleposlanik v Ankari je dal Bobju svojega veleposlaništva navodilo, naj zavrača poskuse ankarskih Italijanov bado-glijancev v Ankari, da bi dobili z njimi dru« žabne stike in naj ne odgovarja na nje ter se po možnosti izogiba takšnega občevanja.
»Zelo zaskrbljeni gledajo severnoameriški starši proti Evropi«, tako pravi severnoameriški dopisnik lista »Daily Herald«, »kajti sedaj jim je postalo jasno, da bosta tam v tem letu morala umreti eden ali dva milijona njihovih sinov. Sedaj opazijo, da njihova država nI prevzela samo kakšne teoretične ob-< veznostl.
Ogrski Časopis »Az Orszag« poroča iz Lis^ bone o sovjetsko-britansko ameriških načr^ tih glede povojnega izropanja Evrope in zla«« sti Nemčije ter piše k temu: »Sovjetl zahtevajo zase industrijo vse Evrope in bi radi preoblikovali kontinent v trg s sužnji.
nazadovala na 62 odstotkov, tako poroča ru» darskl urad.
V Washington« kakor v Londonu zelo zaskrbljeno opazujejo nevzdržno nazadovanje amerikanskega in angleškega pridobivanja premoga. V Angliji znaša zguba pri корапјб 1943. leta 12 milijonov ton. V Ameriki so ▼ preteklem letu porabili 620 milijonov toa premoga, dejansko so pa izkopali le 590 mW lijonov, tako da so morali močno nadeti skladišča zalog.
Socialnopolitični obzornik
Pripadnikom imperija, se jrodi elabSe kot Angležem. Značilna poteza angleške sebičnosti Iq angleške nehvaležnoeti je dejstvo, da Je družinska podpora za vojake z Malte nižja, kot pa za Angleže in da so doklade za otroke angleških vojakov cel6 dvakrat tako visoke. To nepravičnost je razkril predsednik malte# ške občine v Aleksandriji v Egiptu dr. Pairis,
yerlag and Druck: NS.-Gauverlae und Drnokeroi Karnten OrmbH. Klaeenfurt. — Verlaesleiter: Dr. Emil Heitian. — Hauptsohriftleiter: Frie<lrich Horetmnnn. Zurzeit ist Anzei^enliete Nr. 1 ellltie.
^вввааввввавввваввшваанквва
Sele ko se |e popolnoma zdanilo, lO mogl* prve skupine tolp vdreti v ulice, toda silna obramba jih je vedno znova zadržala ali vrgla nazal. Proti četrti url popoldne Je bilo vse mesto v roka tolp. Samo veliko oskrbo^ valno skladišče s* Je bojevalo is nadalje do poznega večera.
Tolpe so vdrle v hiše in znosile vse eku> paj, kar Je moglo služiti in biti koristno. 2l. vila in pijačo so naložili na veliko vozov in odpeljali v gore. Več dni so se vozili tež-ki tovori po cestah navzgor v Kozaro, kjer so vse shranili v taboriščih.
Nato so poiskali Hrvate, ki so se bili poskrili po svojih hišah, in jih spravili v zapore. Tolpe so obstajale Iz samih pravoslavnih, in zato so lovile samo katolike In mo-sleme. Njihov kolovodja se Je imenoval So-ša; imel je srce dihurja, tako krvoločen je bil, In roke kakšnega medveda. Njegovi ljubici je bilo takrat ime Nela. Oblečena je bila takrat ▼ cltronastorumeno obleko in Imela veliko govorov, v katerih Je pozivala žene, naj gredo s tolpami, češ da je samo pri njih svoboda žen.	>|<
Med tistimi, ki so jih našli, te je nahajala tudi Andjelka Saričeva, dvajsetletno dekle, okrožna voditeljica mladine ustašev; n)o so spravili v zapore. Živi so JI vrezali črko na obe dlani, potem na obe grudi im končno na čelo.
Nek bandit Jo je vsaklkrat vpraSah »Zakaf je bilo to?« Odgovorila Je s snežnobeliml ustnicami in popolnoma mirno za vsako posamezno črko, in sicer za, prvo: »To Je za slavnega Poglavnika«. Za drugo črko: >Za ponosno hrvatsko državo, ki je vstala po tisoč letih«. Za tretjo črkoi »Za zmago faii» ma in nacionalsocializma, ki je naperjen aa, mo proti komunizmu In njegovim sotrudnk kom«. Za četrto črkoi »Za fahreija Reicha in njegovo zmago«. Za peto črkoi »To je гт mojo mladosti Nič ml ni žal za njo. Kot Hrvatica grem na drugi sveti« Nato Je bandit preklel naročje njena matere, ki }o }« dUe, la )o MhlL
LAsoda kmetice FVjilke K^Jarlonove
SPISAL KRIEGSBERICHTER KARL ОПО ZOnMANN - COPYRIGHT BY DEUTSCHER VERLAG, BERLIN
Zopet ie sklen!ena obširna pogodba
Ureditev nemško-švedskega blagovnega in plačilnega prometa v 1944. leta
Snnr^tng:, 15. .ТГјплрг 19if.
KARAWANKEN BOTE
Bhhef 1Ј6 Absthusse bei dem Vprsfo^versudh feindlicher Terrorgesdiwader nadi Mifffeldeufschland
Osr sshweirzesle Tag der USA-Lnftgangster
Ein^iigcrrtigGr Erfolg der deuSschen LuSiverieidiguugskiciie - Den Angreiiern verschlagl es die Sprache
in Englsnd hakfn damit im I.aufe wenijfr Stund«n rund 1250 Mann ihr«B fliegcnden Per sonals eingcbiiSt
Katastropbe von Scha'cinfurt Cberboten
Digger Erfol* vom П. Jinoer liiBt sidi nur mit der Abschuli-Katastrophe von Schwcinfurt vom 17. August 1943 vergicichcn Damals warcn di? Anie-rikaocr zum erstennial njit cincm sliirkeren Vcrband von etw» 300 vjermotcrigen Maschincn in den siid-dcut.schcn Raum vorgcstoScn, In erbittertcn Luft-kampfen wurdcn dabei in wenijen Smnd^n wcit iibcr 100 amerikanisdie Bomber von unscren Jajdgeschwa-
Berlin, 14. Jžiiincr. In der einzigartigcn Luftschlacbt vom 11. Jaoner — die in der ganzen bisherigen Gesdilchte des Luftkrieges iiircsgleidhen sucht — haben die Amer;kaiier mehr als jenc 136 wertvollcn Flugzcuge cingebiiBi, dcren Triiramer bisher ven deutschen Sudikjitimandos mit Sicherheii fesJgeslellt wurden; auch die neuen Hoffnungen des Gegncrs auf eine Intcnsjvie-ruug ihrcr Tagesangriffe gcgcn Herzgebicte des Reiches haben ohne Frage einen entschddrnden StoB crhaiten.
Das vprgesclifnc grofie Tcrrorprogramm das noch an der Jahreswcnde von am<lichcr USA-6eitc mit bcdi.4jtondcni Nacbdruck angckiindigt wordcn war,
diirlte damjt durch die ungehcure Abwehrkraft un-scrcr l,iiftvcrtcjdigun«skriifte schon in icn ersten Jiinncrtagcn des neuen .lahres wcscntiich erschiittert wordcc und aus dem Trltr gckommeu sein: denn die amcrjkaaischcn Bpmbervcrbande haben bei itirem vcr-^ng!iid((cn yprsIoEversucli nach Mitteldeutfcbland "'csmal noch bShere VerJuste binnchmen miissen als ЧП dem denkwiirdigen Tage von Sdiweinfurt. der im August d« vtrgaegfnen Jabrcs die gcfamtcn Einsalz-piane der USA-I.uftwaffe — nadi cigenen amerika-nischen EingqstandBjssen — fiir large Zdt iibcr (ieq Haufcn warf,
Schon yor dcro Festland gepackt
Durch den starkeo Kins.it? eekortiercndsr Jagd-gc.scJiwadtjf gJaubt^n sicli dip amtrikaHificIi^n vorbiinde v.'ohi zu eineni ue'wn Voffifobv^rsuch nach InnerdpuifrdjI^nd fainrcicbcnd g<;ru5tet, Aulier den Thandefbolt- und Ligl)tning-jiigertyp£0 wcrden ame-rikanische Langstreckeniager erwiihnt, die bei dicBcm .Angriff zum tfstennjal zum Schutze der Bofflbcrvcr-bande aufftboten wufden. Abet selbet dies« bedcu-tcnden SchHfz- und VorsiditsmaSflahmen konoten cinen iiberragcndpn Erfolg der deutsdien Luftveiiei-digungskriifte nidit verhindern. Schon auf dem An-flug wurden die amerikanischcn Geschwader vor Er-rcichen dsr Bcichfigrenze von deutsdjen Jagd- und Zcrstorergcschwadern gepsdtt.
Die jefijmte erste Welle der Anjreffer, die aus ctwa 100 Bombern bestand kam iiberhaupt nicht bis in die Niihe des bcabsiditigten Ziflgebietes. S ch o n im westdeutschen Grenzgeblet sah sidi dieser Verband zum geschlossenen Bombenabwurf gezwungcn, ehe er nach schweren Verlusten abdrchtc. Dig nachfolgenden Wellen wurden fortlaufend bekiimpft. Sie batten nicht nur schwcre Sperrfeuerzonen der deutschen Mak zu durdjfliegcp. sondern wurden ununter-brocheo von unseren tapfere-n Jagd-gescbwadern angegriffen zermiirbt,
auf.gesprengt und dezimiert. In Luftge-focbten. die iri.sgesamt etwa drei Stunden daueiten.
stiirztcn injmer wiejer amejikanische Bomber brcn-nend iU BodvD. Durcb dicso bcrvorragendcn Abwehr-Iciijtungcn wurde der Angriff in seine: geschlossenen Wirkiing vercitelt, Ncbcb 12 amcrikanischcn Jagd-fluj/cugcu blicben nach den bishcrjgen Ermittlungen 124 vlermotorlge Bomber auf der S t r e ck e. Die amerikanischcn Luftwaffenverbande
dcra abgMchofsea. Auf den Abflugwcgco erhohten sich diese amerikanischen Vcrlustzahlen ooch waiter. Zwei Monatc vcfgingcn dantch. big die Amerikaner sich wiedkT kriiltig gcoug lur ahnliche UnternebnuQ-gcn ilauhten. Abcr auch in den ersten Okfobertagen des JahreB 1943 muBtcn sie ihre Anstrcngungen mit ungewijhnlichen Verlusten bezahlen. An drei auf-einanderfelgcndcn Tagen griffen sie damals Grenz-bezirke an der Deutsche« Bucht. des Ostseegebictea und den Raum von Miinster an 160 USA-Bomber und 1500 Mann ihre? fliegenden Personals biifiten sie dabei tin. Die Ergebnisse der Luftschlacbt vom 11. Janner iibertrcffen alle diese Zahlcn, Sie sind einmalig und beweisen. dal> die deutsche Luftverteidi-gung in dcD vcrgangenen Monaten ihre Schlagkraft noch welter erhoht hat und da8 die TagesvorstoBe nach Innerdcutschland von nun an bei einigermal^en normalen Wetterbedingungen stets zu Katastrophen-tagen fiir die Angreifcr gcstaltet werden.
Gefurchtete deutsche Abwehr
Bemerkenswerte feindliche Komplimente und Besorgnisse iiber die stetige Verstiirkung der deutschen Luftverteidigungskroite
Berlin, 14, Jiinncr, In zwei Merkmalen der Tcrrortnjriffe driickte sidi in jiingster Zeit nnver-kennbar der Respekt aus, den die deutsdien Luftvertddijjungskrafte dem Geguer eiogefloBt batten; in der konsequenten Fludit der Feindbomber in das fdiledite Wetter und in der Wahl „krummer Wege" bei der DurdifGhrung ihrer Terroriiberfiille. Terrorhombirdements unter normalen WitterimgSTerhalt-nlssen — oder gar in mondhellen. wolkenlosen Niiditen —, ebenso wie die gradlinigen. nur auf ein ZicI gerlditeten An^riffe von einet sind hente Tollif! in den Hintergrund cetreteiL Dafur rersudit der Ges;ner ietzt, durdi einseitige Bevorzugunj von Schlcditwetteraktioncn und einer Fiille begleitender Schcinansriffe und Tausdiungsmanover seine standig angestiegenen Verlustquoten nadi Moglidikeit zu droseeln.
Rabaul 142 Masđiinen abgesdiossen
Tokio, 14. Jaiincr. Die fcindlichc Luftwaffe flog vom 1. bis 9. Janner mit 586 Muschincn iibcr Rabaul cin. Vpn (iiescn wurden 142 ab^c.schossen jegcniibcr cincm Vcrlust von nur 14 laponlscftcn Flujzcugen.
Kinhcilcn der i^punischcn Marlncluftwaffe griffen em 9. Jiinncr die lusel Makia an und belcgten die Bodcnanlugcn des Fcindes mit scliweren Bomben. Die Japaner haitcn keincrlei Verluste.
Beridit# au« dem Hauptquarticr General Mac-Artliurs bcsajjcn, daR die ailiicrten Truppcn auf Neu-britaniiien und Ncu-Guinea durch die hcltigen Gcjcn-angriffe der Japaner sehr ги leiden haben. Der Vor-marsch auf der Insel Uuon ist durch den japanischcn Widerstand vdlljg zum StiMstend gekomraen.
Allcin dieser TatbestanJ kann als eine Bestatigung dafiir selten, daB im srbitterten Zweikampf zwischen den britisch-amerikanisdien Bombern und den deutschen Ta?" und Npchtjiigem eine wich[i«e Runde zu Gunsten unserer Abwehrkrafte ausgegansen ist; Der Fcind muB seine bisherigen bequemeren Methoden als gescheitert betraditen. Zu dieser ncuen Phase des Luftkricgcs liber Wcstcuropa legen m den Ictzten Ta^en einige Stimmcn вил London vor die Hber-rascbuns! und viele Komplimente fiir die zahlenmiiRijie Starke ■ der quelitative Schlagkraft der deutschen Luftvertfljigun«»krafte enthielten. Tn ihrer Cesamt-heLt zcigten diese Bctrach'ungen aus britischer Quelle eine spiirbare Nadidenklichkeit vor der Schwere der bevorstchenden Ausejnaodersetzunsen. und sie warcn iibtrdies eine Bestatigung dafiir daB man in London und Washington wicder einnval die deutfche Abwehrkraft in entpcheidcndcm MaBe unter«chatzt hatte.
Diese ncue Londoner Einstellung zn den Problem en des Lnftkrieges wird vor allem in einem Bericht dee britisdien ..Svcnska • Dagbladet" - Korrespondenten dcutlich. Darin heifit es u. a.: „In englischen luft-militarischen Krciscn wird darauf hingcwieeen. da6 man fllle Verenlessung habe. wachiam die starke Er-hohung der deutschen F.rseugtmg von Jagdfln^reugen zu beobachten. Diese Produktion sei eo etark. daB die alllierten Bomberflotten vlelleidit nur noch eine bcgrcnzte Zeit zn ihrer Vcrfligung haben. um Ihre wichtige Aufgnbe zu Endc zu fBhrjn." Es sei bezeich-ncnd. so fahrt dieser Bericht aus der englischen Hauptstadt fort, daB die dcutsdie Luftwaffe di« Starke ihrer JagdHugzeugverbSnde »egen den Westen habe verdoppcln koonen. Das bedeute, daB die alllierten Bombcrrtotten mit einem standig sich stelgerndcn deutsdien Widerstand im Laufe des Jah res 1944 zu rechnen hltttn.
Zn ahnlidien FasUtelluaeen kommt Frederick Tom-
linson. der Luftwaffenkorrespondent đes britischen Blattes „Snnday Observer". Seiner Schatzunj nuch diirfte die Produktion "von Jagdflu^zengcn in Dcutsch-knd im Jab re 1944 viermal grBBer sein als 1942. Auch er stellt fest. daB die Zahl der deutsdien Jager sidi in der letzten Zeit vervielfedit habe. SdilibSlidi gab auch noch der Londoner Korreepondent der epani' schen Zeitung ,.Y«" in einem Berid« die englische Meinung wieder. daB ..Deutschland auf dem Gebiet der Jagdflugzeuge und der Luftverteidigung starker ist rh »eine Gegner" Eine zustandige britisdie Per-sonlichUeit habe erst kUrzlidi erklart. daB die deutsche Luftverteidigung so hervorragend «ei wie nie zuvor.
Wenn man sidi erinnert daB nodi vor ganz kurzer Zeit anglo-amerikanische Berichte von einer ins Auge gefaBten vdlligen ..Zerbombung" aller deutsdien Flug-zcugp);oduktions9tatten und von einer bevorstehenden Niederkimpfung der deutedien Luftverteidigungs-kriifte spradien, dann witd ersiditlidi, nm wieviel
kleinlauter und realistisAer heute London und Weshinxton unter dem D ruck der štetij; anstei^endcn deutscben Abwehrerfolge geworden sind Wir in Deutsdilend neijten im fiinlten Kricgsjahr nicht mehr za wortlautem Optimismus. aher wir findcn durch diese von London cinsestandene Eniwicliiuns doch das Fiihrerwori bestatigt. daB auch der Bombcnterror unserer westlichen Gegner eincs Toges (nd^iilti; ge« brochen werden wird.
1950 Hungertote in einer Wodte
Genf, 14. Janner. Die Zahl der Bcttler in Ben-galen habe nachgelassen, meldet die amerii^ani-sche Zcitschrift „News W[eel". Der Grund sei. daS Tausende der Armsten vom Hunger ge-sAwacht seien und sich nicht mehr In die Stra-fien der Stadt sdileppen konntcn. Mittellose Kulis und indische Bauern aus den Dortern der Um-gegend bracken luf den staubigen Landstralsen zusammen. In Kalkutta sei die Zahl der am Hungertod in den Krankenhausern Gestorbenen auf 1950 in einer einzigen Wodie gestiegen.
Glanzvolle Neujahrsparade in Tokio
Tokio, 14. Janner. Unter dem Oberbefehl des Generals Doihara fand auf dem bekannten Го-kioter Truppeniibungiplatz Yoy^gi die traditio-nelie Neujahrsparade statt. Schon in triihen Mor-genstunden hatten aus^edehnte Formationen ver-sdiiedener Waffengattungen Autstellun« genom-men, und zwar in ertter Linie motorisierte Ein-heiten. In der Uniform eines GroKfeldmarstialls wohnte der Tenno der Parade bei. Dem militari-schen Sdiauspiel wohnten fiihrende Personlich-keiten der Wehrmadit und der Regierung, an der Spitze Ministerprasident General To jo und die Waffenattaches der vrrbiindeten und befreunde-ten Staaten bei. Die Bevolkerung umsaumte zu Zehntausenden das Paradefeld und die Anmarsch-straUen. Den Hohepunkt der Parade bildete eine geschlossene Formation von 750 Bombern und Jagern. Auf dem beriihmten Schimmel Hatsuyuki nahm der Tenno, die emzelnen Formationen mit dem niilitarischen GruR ehrend, 'die Parade ab. Das besondere Interesse der Zuschauer fanden neben den eindrucksvollen Demonstmionen der Luftwaffe vor allem die modernen Waff en, wie Pan-zar, Flak und sdiwere Artillerie.
Sowjetisdie Befreiung bedeutet Tyrannei
Vidiy, 14. Janner. Die sowjetisdien Vorschlage iiber die kunftigen polnischen Grenzen werden in der Presse der franzosisdien Siidzone als Sensation des Tages aufgemacht. Das Regierungsblatt „Mo-niteur" erklart hierzu u. a.: Dieser sowjetisdie Sdiritt und die Hakung der Anglo-Amerikai.cr beleuditeten von neuem in einzigartiger Weise die Aktion der sogenannten Befreier, die nidit gekommen seien, um den Eigentumern ihre Giitcr zuriidizugeben, sondern um sidi ihrer zu bem mSchtigA und sie zu annektieren. Das sowjetisdie Ziel sei somit klar, die Volker, die sie ..be-freiten", unter ihre Tyrannei zu bringen. Wei die Folgen sidi fiir Frankreich daraus ergeben, Lege auf der Hand. Auch die iibrigen Blatter, sofern sie dazu Stellung nahmen, vertreten die gleidient Gedanken.
Unverbliimte imperiaUstische Ziele Stalins
Ein „Sowlet-Polen" prol(lamiert - Verrat Londons an Polen eindeutig festgestellt
Dr. Г. J. Lnkae
А«м«1и1еИ«в! Aefliebee!
inetlwdisjph und fLtnktJSjph
»43, STUNDE. /
Man Mgt:
1. Wir werden die Sache Im Elnvernehmen rt';?o'n. — To stvar bomo sporazumno vredUl.
J. StOren SJe nicht In einem fort! — Ne motite venomer!
3.	Er tst auf einem Aug* bliad. — Na eno oko je slep.
4.	Gehen Sie viel auf Reisen? — Ali mnogo potujete? I
5.	Ich g('he moreen auf Urlaub. — Jutri grem na (iopujtt.
6.	Wir werden ihn auf die Probe stellen. -т-Prelnkutiili ga bomo.
7.	Hier Btcht viel auf dem Spiele. — Tu je veliko na pceveiicl, v nevarnosti.
Bate gebcn 61« auf mein Kind acht. — I'lor.im, poaite na mojega otroka.
9.	loh kam auf einen tfuten Gedanken. — Nokaj dobrega mi je ptiilo na miiel.
10. Auf dleoL-n Meneohen kann man elch ver-la.4sen- — Ka tega človeka se lahko za-
31. Auf WunHPh schioken wlr Ihnen ... — Po želji vam po.'iljemo .. .
12. ffh erktmntc ilm auf den eraten Blick. — Na pr/i pogled s»m ga .spoanal.
18. Au« wolchoni Oriiude (we«haib, warum?) -- Zakaj (čemuI ?
14. Er aittert vor ARg^t. Od strahu же treee.
16.	Ich warn# 3ie vor diee«» Men^olm. — Pred tam človekom va* evarinj.
10.	Bel meiner Ankunft reenete e» —■ Ob m6.
,1pm Brihiirlu jo deževalo.
17.	lici dictpr (.:p.lr%orhf.t will ic'h	»a-jjren. - Pri tej priliki vam povem.
1#. Bel fHeeeni Wetter blelbe loh Ш HauM. — Oto talMta утитм omtmmem dom*.
19.	Er nahm ml<dl bel der Hand. — Prijel me je za roko.
20.	Ich nehme Sie belm Wort. — Opomnil vas bom.
21.	Ich seiine mich nach Ruhe. — želim si miru. (Hrepenim po miru.)
22.	Das riecht nach Schnap«. — To diSi P« žganju.
23.	Dag achmeckt nach Terpentin. — To ima okufl po terpentinu.
24.	Machen Sie nach Belieben. — Storite, kakor va^i je volja.
25.	Er rlef um Hllfe. — Klical je na pomoč.
2в. Werden Sle des zuatande brin^en? — Ali
vam bo to uspelo? (Ali boste mogli to Izvesti ?)
27.	Alle Arbeitekrafte »tehen Ihnen zur Ver-fUgung. — Vse delovne moči so vam na razpolago.
28.	Was hat er Ihnen zur A^twort gegeben? — Kaj vam je odgovoril 7
29.	Was hat man ihm zur LasfgeJegt? — Ceea so ga obdolžili?
30.	Wie sind Sle zu diesem Geide gekommen? —Kako ste prišli do tega denarja^
31.	Tun Sle bitte d as mir zuUebel — Prosim, storite to meni na ljubo!
32.	Es wurde zu selnen Gunsten entschleden.
Odločili so njemu v prid-
33 Ich habe mir nlchts zu Schulden kommen laeeen. — Ničesar nisem zakrivil. Nehmen Sle sidi dae zu Herzen! — Vzemite el k srcu!
Зв. Waj et«ht zu Dleneteji? — Kaj želite T
36.	Du Feuer griff bald um eich. — Ogenj »e je kmalu razširil.
37.	Er 'orttLhte die BcliiirtckstOrks an aich. -Nakit •) j« pridobil (je vzel).
34. Er begibt »ich lelchtainnig in eiae Gefahr. t<«toooii(Hloo «a j« podal v nevamoet.
Berlin, 14. Janner. Die sowjetische Regierung hat uber ihre amtliclie Nachrichtenagentur Таб ein Kommunique verbreiten lassen, mit dem der Kremi,in unverbliimter Gffenheit seine imperiali-stischen Ziele darlegt und ein Sowjet-Polen pro-klamiert. Stalin weist hiemit eine kiirzlidie Er-kliirung der polni.sclien Emigrantenregierung iiber die sowjetisch-poliiischen Beziehungen in die Schranken.
Um jeden weiteren Ehrgeiz der Londoner Polen m Keim zu ersticken, laBt Stalin in dieser Ver-lautbarung erklaren, daR es die sowjetische Ver-fassung gewesen sei, die die sowjetiscb-polnische Grenze in Obereinstimmung mit dem Willen der Bevolkerung der westlichen Ukraine und des westlidien Teiles von Weifirufiland, „wie es in der im Jahre 1939" auf breiter demokratischer Grundlage durchgefUhrten „Volksabstimmung" zum Ausdruck gekommen sei, festgesetzt hat. Mit dieser in echt bolschewlstischer Hlntergrlin-digkeit ausgesplelten demokratischen Karte wird nicht nur die Erinnerung an die sogenannten ..Volksabstimmungen" bolschewlstischer Art in den baltischen LSndern wadigerufen, sondern zugleich jeder Zweifel angelsachsischer Betrach-ter in die GUltigkelt des erwahnten Annexion:-aktes zunichte gemacht.
Stalin kliirt die Polen weiterhln darUber auf, dali ihr Beitritt zum jiowjetisch-tschecho-slowakl-sclien Abkommen einer Freundschaft mit der Sowjetunion sehr gute Dlenste lelsten wiirde. Der Beneseh-Pakt mit Stalin hatte bekanntlich der Bolschewisierung dieses Terrltorlums, liber das zu verhandeln Benesch so wenlg ermSchtlgt sein konnte, wie es den Kremlgewaltlgen jemals gelingen wird, ihre Plane in die Tat umzusetzen, auf vertraulidiem Wege Tor, und Ttir geoffnet, Um dem Londoner polnisclien Emigrantenkliingel zu demonstrieren, daB er auf ihte Verhandlungs-hereitschaft iiberhaupt nicht angewiesep ist, ver-weist er auf die Union der bolschewlstlschen Polen in SowjetruRland, mit der der Kreml und die Sowjetarmee bereits Erfahrungen gemacht hatten und die bereits „ihre glorreiche Mission" im Kampf fiir die „Befreiung Polens"- erfUllten.
Die TaB-Krkliirung verhindert schliefillch alle weiteren Kombinationen iiber die kUnftige Ost-grenze Polens, indem sie rundheraus die Fest-stellung trlfft, daB die „Wledergeburt Polens" nicht durch Besetzung der Ukraine und weiB-Tussischen Gebiete zu crfoleen habe, sondern durch Angllederung von Gebleten im Westen, n ami ich Ostpreufien und Schlesien.
Dieser routinierte. von Stalin inszenierte Theaterdonner beweist erneut, dafi der Bolsche-wismug kein anderes Ziel hat, als das einer Unterwerfung Europat. Ед gebt Moskau aidit
ulh die Verriickung von Grenzen, sondern um die Scliaffung von abhangigen Staatsgebilden, wie sie im Benesch-Pakt propagiert wurden und die nach dem Muster der baltischen Staaten in jedem Fall zur Bildung von Sowjetkolonien fiihrt. indc^i Stalin die Polen auf eine Ausweitung ihrer Westgrenzen auf Ostpreufien und Schlesien ver-trostet, folgt er der alten britisdien 'Gepflogen-heit, in groBziigiger Weise Gebiete zu verteilen, die er weder besitzt noch jemals besitzen wird.
Polen erhalt damit von Stalin im Rahmen der bolschewistischen Kolonisierungsplane fiir Europa die Rolle eines strategischen Vorfeldes der Sowjetarmee gegen den Westen und eines Vasallen-staates der Sowjetunion nach dem friiheren Bei-gpiel Litauens, Lettlands und Estlands zudiktiert. Zugleich wird aber der Verrat der Londoner Regierung ah ihrem Bundesgenossen, fur dessen gebietsmiiBige Integritat England im Jahre 1939 angeblich in den Krieg gegen Deutsdiland zog, durch diesen Gesamtvorgang in "alter Eindeutig-keit offenbart. Dem Foreign Office bleibt heute kein« andere Moglichkeit, als das zu tun-, was Stalin von ihm verlangt: namlich, sich als Fiir-sprecher der imperialistischen Forderungen de« KremU zu bescheiden.
Der bolivianisdie Dokumentenskandal
Buenos Aires, 14. Janner. Nadi Meldungen aus Montevideo bcreitet die dortige bolivianisdie Ge-sandtsdiaft eine Note an den interamerikanisdien poiitisdien VerteidigungsaussdiuS vor, die sen-sationelle Angaben iiber Dokumcntenfalsdiunfea enthalten soli. Hiernadi hatten einige der ncuen Regierung in La Paz feindliche Elemente den Vcr-einigten Staaten gefalsdite Unterkgen iiber di« Hintergriinde des Umsturzes zugespielt.
Bekanntlich wurde zur Regierungszeit des ab-gesetzten Prasidenten Penaranda ein gefalsditcr Briefwedisel zwischen dem bolivianisdicn Militar-attadić in Berlin, Belnionte, und dem friiheren deutschen Gesandtcn Ernst Wendler, der soge-nannte Belmonte-Brief, veroffentlidit.
Im gleidien Zusammenhang wird auf eine kiim^ lidie Erkrirung des bolivianisdien AuCenministeri Tamayo hingewiesen, wonadi man im Ausland versucht, Beweise dafiir herzustellen, dalS aus-landische Einfliisse bei der Revolution in Boliviea eine Rolle gespielt haben, wie es der USA-AuRen, auaiKer Cordell Hull behauptet hattt,
stran 4. — 4.
K A R A W A N K E X BOTE
Sobota, 15. JaimarJa 1944.
^ako se je koncaCa <^uge&Cavija
Spisal Danilu (11'СЦОг1с ' OVVI'vut lina nv vvilhelm uolclmann Verifljj! in i<eipzie 32
»storite, kar vam je bilo ukazano«, sem odvrnil hladno. V notranjosti sem bil popolnoma ravnodušen proti vsemu, kar bi se sedaj zgodilo. Delo, ki sem ga smatral za svojo živ-Ijensko nalogo, je bilo uničeno. Vse drugo mi je bilo brezpomembno.
Nek stražnik me je spremljal do vodje politične policije. In spotoma sem se spomnil, ko Bva šla skozi ozke hodnike, od kod poznam moža v letalski uniformi. Videl sem ga bil nekaj dni preje v nemškem poslaništvu, pri predavanju nekega nemškega admirala o pomorski vojni v Atlantiku; k tej prireditvi so povabili število mož od politike tiska in vojske. Takrat je nosil okrog vratu privezan red nemškega orla na rdečem traku, z veliko pazljivostjo poslušal predavanje in Izražal živahno odobravanje. Sedaj je izvrševal službo policijskega prefekta pri prevratni vladi.
Vodja politične policije je bil moj star znanec. On je bil tisti, ki je takrat vodil preiskavo glede brošure o grobarjih In ki seveda ničesar ni bil našel. In pozneje enkrat sem se eprl z njim zaradi tega, ker je brez vzroka dal zapreti nekega sotrudnika naše založbe.
Z značilnim smehljajem je stopil Izza svoje mize.
»Naročeno mi je, da vas zaprem«, je rekel In me porogljivo pogledal.
Mimo sem mu pogledal v obraz.
> S tem storite samo svojo dolžnost«.
Dal me je odvesti. V neki mali sobi, v kateri je velik radioaparat v srbskem jeziku prenašal ognjevito hujakajoči govor londonske radiooddajne postaje, so me preiskali in mi odvzeli vse moje reči, razen robca. Iz drugih sob so prišli policijski agent je in mali uradniki. Med njimi nekaj mladih častnikov, da bi me ogledali. Mislil sem, da me bodo prostaško psovali, ker sem pri nekaterih izmed uradnikov opazil, da imajo v gumbnici malo britansko zastavo. Toda nič takega se nI zgodilo. Ogledovali so me kakor divjo zver, ki so jo ravnokar ujeli.
Po strmih stopnicah so me zapeljali navzgor v šesto nadstropje, v podstrešje. Pred nekimi durmi smo se ustavili. Uradnik, ki me je spremljal, je dvakrat potrkal na umazana vrata. Od znotraj so odprli. Teman hodnik, ki ga je borno razsvetljevala slaba žarnica viseča na žici s stropa. Nekaj orožnikov je sedelo pri mizi. Uradnik me je peljal mimo njih. Videl sem, da se je veliko duri odpiralo na hodnik. Eno izmed njih je odprl moj spremljevalec. Na njej je bila šesta številka. Vstopil sem. Nekaj postav se je obrnilo k vratom, Jco so bila odprta. Čepeli so deloma pri zidu deloma SD ležali na samih lesenih tleh, deloma so stali sredi malega prostora.
»Oh, le j ga no!« sem zaslišal nek znan glas. »Tudi vi ste tukaj!«
Ozrl sem se v ozkem prostoru. In tu sem videl tega, ki me je bil pozdravil. Bil je odločni brezkompromisni vodja narodnih dijakov. Velik in močan, širokopleč, je pristopil k meni in mi ponudil svojo široko šapo. Prisrčno sem ga pozdravil. In tu sem videl tudi ostale. Bil je med njimi tudi moj bivši tajnik, potem nek znani publicist, vodja narodnih delavskih društev In njegov namestnik ter še nekaj znancev.	t
Vsi so me povpraševali, kakšno j« mesto. Po nje so prišli že čisto zarana, ko so bili še v postelji. In jih zaprli. Ves dopoldan so jih držali v neki veliki sobi v kleti, kjer so stali z obrazom obrnjeni proti steni med tem ko so za njimi korakali gor in dol policijski uradniki s pištolami v rokah. Dali so jim razumeti, da b&lo ustreljeni takoj v tem prostoru. In vedno, če so se vrata odprla, so mislili, da je že konec. Popoldan so jih potem spravili gor
in jih stlačili v ozko celico. Ta tortura je bila meni hvala Bogu prihranjena.
Vrata celice so se Se enkrat odprla. Pojavil se je policijski komisar in nas ločil. Z menoj je ostal v celici samo Se publicist Kluič. Vsi drugi so bili porazdeljeni v druge celice. Zopet so se zaprla vrata. In sedaj sem bil sam s svojim tovarišem, s katerim sem moral deliti celico.
1.30 metrov širok, 3 metre dolg je bil prostor v katerem sem sedaj prebival. Razen tal, sten, stropa in malega težko 'zamreženega okna nisi mogel ničesar videti.
In vendar sem spal ponoči, četudi je bila celica popolnoma razsvetljena, celih 12 ur na golih tleh v polni obleki. Ogromni živčni napor dneva se je bil uveljavil.
Dvanajsto poglavje
»JVovi« možje zborujejo V veliki delovni sobi šefa generalnega štaba je sedel Simovič. Bila je četrta ura zjutraj. Zraven njega, v globokem naslanjaču, Mirko-vič. Počasi so prihajali, drug za drugim, politiki, ki so po nje poslali. Nekateri veseli in polni zaupanja — namreč tisti, ki so bili poučeni o zaroti. Drugi nervozni in prestrašeni — tisti, ki o zaroti niso bili vedeli ničesar.
Blrčanin in Kneževič sta bila tudi tukaj, pozdravljala prišlece, jih spremila k Simoviču, ki je, stoječ za svojo pisalno mizo, podajal roke. Iz sosedne sobe se je slišal glas generala Iliča. Kričal je glasno v telefon:
»Torej ste dobro razumeli: kralj je prevzel oblast. General Slmovič je ministrski predsednik. Jaz sem postavljen za vojnega ministra. Vi boste pričakovali kraljevega namestnika
na kolodvoru v Zagiebu, zadržali vlak In ga z oboroženim spremstvom zopet poslali nazaj. S svojo glavo jamčite za to, da se bo to povelje, ki vam ga dam v imenu kralja tudi iz-vi-šilo«.
Sledil je kratek premolk, nato je Ilić zopet govoril, glasno, skoraj kričeče:
»Torej ste me razumeli! Dobro je«.
Civilisti so se bili zbrali v nekem drugem prostoru in čakali na Simoviča, ki se je ravno pogajal s hrvatskimi ministri. Bili so tukaj debeli, veliki šutej, iz čegar jovialnega obraza je bila zginila vsa barva, suhi, dolgi, čemerni Torbar in mali, umi Smol j an.
Slmovič jim je na kfatko sporočil, da hoče po kraljevem nalogu sestaviti vlado. Pozval jih je, naj vstopijo v vlado in obdrže mesta, ki so jih imeli doslej.
»Predvsem moram protestirati zoper to, da so prišli po nas tri tukaj sredi noči, ko smo bfll v posteljah, in nas aretirali«, je začel šu-tej.
»Ne, niste bili aretirani!« Slmovič se je u-služno smehljal. »Prišli so k vam samo, da vas prosijo, da pridete k meni, ker vas na žalost jaz nisem več mogel obiskati«.
»Ugotavljam, da smo vendar zaprti, tudi če vi zatrjujete nasprotno«, je vztrajal Sutej. »Z nami vendar ne morejo tako postopati. Sploh ne vemo, kaj hočete od nas. Kakšna vlada naj bo to, in kakšna naj bo njena politika? Kaj pravi kraljev namestnik k temu?«
Simovič se je še vedno smehljal.
»Kraljev namestnik je odstavljen. In kar se tiče politike nove vlade, hočemo združiti vse politične moči države. Cvetkovič nikakor ne zastopa večine srbskega naroda. Maček in vi, gospodje moji, ste pa brez dvoma zastopniki, legitimirani predstavniki hrvatskega , naroda, ravno tako kakor Kulovec lahko s polno avtoriteto zastopa Slovence. Hočem sestaviti kon-cetracijsko vlado v kateri bodo zastopane tudi vse srbske skupine.
Raiprailtanje o seslail in programu noie vlade
Razgovor je trajal še nekoliko časa. Hrvatje so vztrajali pri tem, da morajo najprej govoriti 8 svojim vodjem Mačkom in potem s kraljevim namestniliom. Prej ne morejo izjaviti svojega stališča. Simović jih je spremil v sosedno sobo in jih pustil tam same, do vzpostavitve telefonske zveze z Zagrebom.
Komaj se je Simović usedel, že se je pojavil pobočnik in javil, da so Cvetkoviča pripeljali v generalni štab.
>No, vidite, ljubi gospod Cvetkovič, saj sem vam vendar zmiraj rekel, da bo prišlo do tega«, je pozdravil Simovič vstopivšega.
»Kaj naj vse to pomeni?«
Simovič si je mel roke in smehljajoč se pristopil bliže k Cvetkoviču.
»Mladi častniki, dragi moj, mladi častniki. Tu vidite, kaj so ti ljudje storili. Ti pač nočejo tako misliti, kakor ste to vi hoteli. Imajo pač jasno glavo In pogumno srce, ti mladeniči«. Cvetkovič se je bil usedel. ^
»In jaz mislim, da je najbolje, da spišete tukaj svojo demisijo, dragi moj gospod Cvetkoviča, je rekel Simovič in predložil Cvetko-viču list papirja. »Pišite lepo kralju, da položite v njegove roke demisijo svojega celokupnega kabineta. Jaz* bom že potrebno storil, da bo demisija tudi sprejeta«.
Cvetkovič je gledal generala, ki se je sklonil čez mizo, se režal, si neprestano mel roke in sedaj čakal, da bo na belem listu napisano tudi potrebno besedilo.
»Svoj mandat sem prejel iz rok kraljevega namestnika in zato samo v njegove roke lahko izročim demisijo, — je rekel Cvetkovič In odrinil list od sebe.
»Kakor hočete, toda kraljev namestnik ni več regent, in mladi kralj sogiaAa z mladimi
častniki. Meni je že poveril sestavo novega kabineta«.
Cvetkovič je znova odklonil. Simovič je pritisnil na gumb in ukazal, da odvedejo Cvetkoviča v sobo k Hr\'atom.
Med tem je postala šesta ura. Simovič je šel tja v konferenčno sobo, kjer so sedeli civilisti. In tu so bili vsi zbrani, politiki starih demokratskih strank, ki so leta in leta vzdrževali in vodili prepir strank, ki so leta in leta s silo potlačili ali z umazano nasprotno propagando onemogočili vsa stremljenja mladih, prepričanih nacionalistov. Izhajali so iz najrazličnejših strank. Tudi med sabo so se velikokrat bojevali. Toda ena vez je obstajala med njimi, in ta je bila močnejša od vezi, ki jih je vezala z njihovim narodom. Bila je močnejša od političnih preipirov, ki so jih bili,razdvojili, od političnih kombinacij, ki eo jih zopet združili in zopet spravili v razne tabore: bila je to vez skupne pripsutaostl k prostozl-darstvu, vez, ki jih je vezala z zapadnimi silami, prej s' Francijo in sedaj z Anglijo.
Slobodan Jovanovič, vseučiliški profesor, poglavar srbskega proetozidarstva, s poševno ramo, veliko plešasto glavo z malo kozjo brado, star in v dve gub^. Zraven njega grobi kmečki obraz agrarnega strankarja čubriloviča In obraz njegovega tovariša Tupanjanina, enega Izmed največjih kričačev, kar jih je kdaj imel jugoslovanski parlament. Fina in čedna je bila zraven njega podoba Božidara Vlajiča, enega izmed poglavarjev demokratske stranke, odvetnika, ki je bil opravljal odvetniške posle tudi za nemšiko poslaništvo. Bil je paradni germanofil svoje stranke, ki je pa bil sicer skozi In skozi izredno protinemšikega mišljenja. In takoj zraven njega mala glava z velikimi usti, iz katerih so moleli ven rumeni
zobje, z dolgim vratom sklonjen čez mizo. Milan Grol, bivši gledališki ravnatelj, kritik, literal, politik, lepoznanec in sedaj predsednik demokratske stranke, preprićan član ljudske fronte, Potem stari profesor Marković, prestar, da bi doumel realnosti, z Velikim Orien-tom še vedno povezan izza dobe svetovne voj^ ne, ko je sedel kot emigrant v Franciji. Ba-njanin, širok, z zagrizenim obrazom buldoga, velik govornik, vztrajen v svoji že zastareli pans'lavistično-prostozidarski miselnosti, v svojem kultu Beneša. Zraven njega dolgi, temni, koščeni obraz radikaica Trifunovića, >konja«. Tako so sedeli sedaj okrog mize, ti in še drugi in čakali bodočih dogodkov.
Simovič se je usedel in začel:
»Gospoda, vi veste pač že vsi, da je danes ponoči prevzel oblast kralj, ki se opira na vojsko. Dosedanje kraljevo namestništvo ne obstaja več. Dosedanja vlada je odstopila. Vojaštvo je zasedlo vladna poslopja. Iz vse pro vince sem dobil že v prvih jutranjih urah poročila, da je zvesta vojska povsod gospodar položaja. Nikjer se ni pripetilo nič kar bi pomenilo nemir ali neddobravanje kraljevega koraka. Kralj je izdal proklamacijo, ki vam jo hočem sedaj prebrati«.
Iz zavoja svoje aktovke je vzel kos papirja in začel brati proglas. Bil je popolnoma sestavljen v slogu hujekajočih spisov in propagandnih letakov iz angleškega vira. Govorilo se je tu o veleizdaji in o plačanih Izdajalcih, o brezčastnih ministrih in o gnusnih zločincih.
»In to je podpisal kralj?« je vprašal nekdo, nekoliko tesnobno, v tišini, ki je sledila pre« čitanju te zmešane listine.
»Prav za prav še ne«, je odgovoril Simovič nekoliko zategnjeno. »Najprej hočemo to še oceniti«.
Izrečena so bila mnenja, da to besedilo nI ravno najprimernejše. Nato so hitro sestavili drugo, krajše, stvarno. Simovič je rekel, da bo to besedilo takoj poslal kralju, da ga podpiš*, in že deset minut pozneje je prišla listina nazaj z nevajenim podpisom: Peter H. Zgodile se je to tako naglo, kakor da bi kralj sedel takoj tukaj v sosedni sobi.
Med tem je bil Simovič govoril naprej.
»Kralj mi je poveril sestavo vlade. Smatram pa kot nacionalno zapoved, da sestavim koncentracijsko vlado, in zato bi vas prosil, da mi sedaj iz svoje srede predlagate za predsednika vlade kakšnega drugega moža, če mi« slite, da je kdo drugi sposobnejši od mene«.
Simovič je pričakujoče gledal v krog. Nihče ni rekel ničesar. Prvič so se vsi zavedali, da je to le komedija, In drugič so bili vendar vel zadovoljni, da je Simovič stopil na čelo. Končno pa je Simovič vendar tudi rekel neko ne-unmost. če je bil on poverjen s sestavo vlade, pač ni mogel sam dopustiti, da bi izvolili dni-gega moža za predsednika.
»Vidim torej, gospodje, da soglašate z menoj. Zahvaljujem se vam za vaše zaupanje in bi vam takoj rad sporočil, da sta določena, general Bogoljub Illč za vojnega ministra In gospod Srdjan Budisavljevlč za notranjega ministra. Vsaka stranka naj bi bila v tej vladi zastopana s po dvema gospodoma. Hrvatje so že pristali na to, da vstopijo v vlado.
Malo gibanje je Slo skozi krog. So II Hrvatje v resnici Se doblH zvezo z MaCkom, »k se je Simovič zlagal'
»Tudi Slovenci vstopijo v vlado. Preostaja samo še, da se določi srbski del«.
Hrlpavl grlnl glas Grola ga je prekinil:
»Mielim, da je najvažnejše, preden preidemo v podrobnosti, da določimo zunanjega ministra. Lahko si predstavljate, kakšno pozornost bo vzbujal čin te noči v Inozemstvu. Najpozneje ob devetih dopoldne mora novi zunanji minister že sprejeti inozemske novinarje in jim dati Izjavo«.
Krog mu je pritrdil. Tupanjanin je klical vmes, hripavo In preglasno:
»To je seveda lahko samo Gavrilovič«.
(Dalje prihodnjič)
Madchen шп Weg /
An manchem frUhen Abend, wenn die DSmmerung Ihre dunklen Schatten durch das Gartenienster in den Raum war!, und die Dinge gestaltlos und unv/irklich werden lieR, hatten die beiden Kinder eng an. einandergerUckt beisammengesessen. Des Nachbars blondgelockte Anneliese dnd Michael, die FSuste In den Taschen geballt, jeder Zoll tapfer und bereit, den Kampf mit den grauen Schemen, die gespenstlsch aus alien Ecken und Wlnkeln sprangen und mlt ihren flatternden Armen nach den Kindern zu haschen schienen, aufzunehmen. Durfte doch die zaghaite Anneliese um nichte in der Welt ahnen, wie sehr er Michael, selbst alien Mut zusammennehmen und sein Herz lest in der Hand halten muBte, um den Zauber d -s-r (T v.-TiiqschCnen Stunde ganz ausko-sten zu кбппеп.
Was vrar auch das wildeste Spiel mlt den gleichaltnrigon Knaben, v.as d'T (niselnd-ste Abenteurerfilm und was das Tollen mlt Diana, des Vaters riesiger Dogge, gegen die Augenblicke, da die sanite Anneliese ihren KoDf dlcht gegen seine Schulter lehnte und in der hereinbrechenden DSmmerung mit louchtenden Augen und ciliihenden Wangen •einen Worten laurchte. Sie war elne dank-bare Zuharerin, die kleine Annelies, und fUr elne von Michaels Geschichten, die simtlich von Helden, von kleinen und groflen handel-ten, gab sie dem Jungen gerne und ireudig ihr letztss Stiickchen SviBigkeit. Wenngleich Michael puch nicht um sc>in6den Lohnes wil-len erzAhlte und fabulierte, so schmeckte diese SuOigkeit au ihrer Hand doch dop-pelt so gut.
Und kam es vor, daB Annelies groBe, him-melblaue Seidenschleife knisternd an Michaels Wanqen rauschte, wenn sie sich an ihn lehnte, dann wUnschte er wohl leise und un-bewuflt, daB es die duftenden Locken sein mdchlen, die so zSrtlich sain Gesicht S!rei-chelten. Bis dann die Mutter mit einem Licht
ins Zimmer trat und Uchelnd iragte, warum man denn noch Immer im Dunkeln sltze, und ob man sich nicht fQrchte? Als ob sein See lenheil davon abhinge, lauschte Michael auf Annelies Antwort, und stolz erhob er sich, wenn das Madchen dann unbekUmmert aus-riei: »FArchten, wenn Michael da IstT Aber neinli
Daren dachte or noch manchmal, alt er ISngst den Garten seiner Kindheit verlassen und Anneliese aus den Augen verloren hatte. Er dachte auch noch ab und zu in einer stillen Stunde an sie, als andere Frauen in hunter Folge in sein Xeben getreten waren. Dann allerdings hatte er Anneliese last ver-gessen, als er durch Wochen und Monate drauBen lag und im Donner der Kanonen, im Heulen und Toben der Granaten das FOrchten verlernt hatte und selbst elner )e-ner unbekannten Helden geworden war. von denen er als Junge so gerne getrAumt hatte.
Und pietzlich geschah es, daB er eines Tages doch wleder an Anneliese denken muBte. Es war, als sie durch ein Dor! kamen, In dem a Ber ein paar alten Frauen auch ein klelnes Mftdchen zurUckgeblieben war. Das stand vor einer halbzerschossenen Hatte und weinte bitterlich. Es trug auch keine himmelblaue Seidenschleife im verwil-derten Haar, sondern war zerlumpt und zer-rissen. Aber es hatte goldblonde LOckchen und lachte sofort, als Michael ihm ein StUck Brot in die Hand drttckte. Und als eines der alten Weiber erschrocken herbeieilte und das Kind iragte, ob es keine Angst vor dem Soldaten hatte, da schiittelte es verneinend den Kopf und sah dem groBen, birtigen Mann mlt blanken Kinderaugen vertrauena-voll ins Gesicht.
In Michael stieg es warm auf. Ein lang ver-blaBtes Bild wurde mlt einmal lebendig. Es waren Annelies leuchtend blaue Augen, die ihm hier im fremden Land entneoenolicVten. Er schenkte dem Kind noch ein Stack Zucker,
dai er in der Tacche trug, dann itihrte ihn sein Weg weiter.
El war ein endloier und mahsamer Weg, auf dem er tausendmal dem Tod ins Auge bllckte, doch er schrltt ihn nicht mehr alleln. In lelnen Gedanken ging Anneliese neben ihm, und seine Wiinsche hatten aus dem liebllchen Kind ein schfines, blUhendes Madchen mlt ewig lachenden Augen gemacht. Und mlt Annelies wurde auch das Blld seiner irikhesten Jugend wleder lebendig. Ob sein altes Vaterhaus wohl noch im dem kleinen Stadtchen, das Ihm langst zu eng geworden war, stand? Und daneben. Annelies' Elternhaus mlt dem roten Giebeldach und dem groOen Obstgarten, in dem ein klelnes
Madchen so mahchen Apfel heimlich liir den' jungen Freund brach?
Kurz entschlossen schrleb er eines Tagea nach dem Stadtchen, und es wahrte nicht allzu lange, bis er Annelies' Antwort In Han-den hatte. Auch das erbeteno Bild lag bei, und dieses hielt alles, was seine Traume au# der Jugendgespielln gemacht hatten. Und mehr noch sagten Ihm die Zeilen, die sie dazu geschrieben hatte. Kein Staunen, nicht# Fremdes nach all deii vielen Jahren, nur aufrichtlge, hellste Freude und ein frohem Erwarten, falls Michael einmal den Weg In die alte Heimat flnden solite.
Und Michael fand Ihn — belm nBchsten Urlaub schon.
Kriegsgesong wuide zum Kinderlied /
Auch Liedei boben Ibn Schicksol*
Was das deutsche Volk erlebt und erlitten, was es an groBen Ideert aufgenommen, wie es Heimat und Landschaft, Natur und Leben liebt, wie es an Geschichte und Sage, an Grund und Boden hangt — all das lebt im deutschen Volkslied welter. Oberall, wo die deutsche Zupge klingt, haben sich alte Volks-weisen erhalt ' die vom deutschen Volks-liederarchiv i -iburg 1. Br. planmaBlg er-faBt werden.
Selt fast drei Jahrzehnten hat diese zen-trale Sammelstelle aller Welsen, die Jemals In den deutschen Sprachgebleten gesungen wurden, rund 230.000 Lieder der Vergessen-heit entrissen. Uber 144.000 Melodien und Texte wurden davon dlrekt dem Volksmund abgelauscht, 50.000 alten Schrilten entnom-men und 19,000 alleln von Ludwig Erck, dem Grander der deutschen Gesangverelne, ge. sammelt. Das Volksllederarchiv 1st nun nicht nur elne Sammelstatte des volksdeutschen Llederschatzes, sondern auch elne For-schungsanstalt. Hier wlrd genauestens un-tersucht, wo und wann ein Lied geboren wurde, welche Schlcksale es hatte und wie oft es sich textllch und melodlsch gewandelt hat. So kam man beisplelswelse durch Zufall
darauf, daB das Lied Von den »Kdnigskin-dern, das sich in Deutschland einer minde-stens zwanzigiachen Umwandlung unter' werfen muBte, ein uraltes skandinavischea Kirchenlied ist. »Kuckuck, Kuckuck, ruft'« aus dem Wald« triHern die Kinder heute — vor 100 Jahren hieB das Kinderlied »Нвпше! und Gretel verllefen sich im Wald«, und wenn wir noch weiter zurttckiorschen, dann; stoBen wir auf ein alte* Krlegslied, dam die Landsknechte einst am Lagerfeuer onge-stimmt haben.
Das»Mttnnchen steht im Walde« oder »Schlaf, Kindlein, schlaf« gibt es In hundert Variatlonen — textllch und melodlich — im Hamburg war es einmal ein lustlges Trlnklied, In Bayern ein Llqbeslled und am Rhein sangen es die Fiefler in mondhellen NSchten. Viele dieser alten Volkslieder haben deutsche Volksitamme, als lie sich auf fremder Erde elne neue Heimat suchten, als Erlnnerungsschatz mltge-nommen, die Lieder vererbten lich von Generation zu Generation, wobei sie natiirlich meist elne grundlegende Umwaldung er-fuhren, und wurden spAter dann wleder fUr den deutschen Volksliederichatz entdeckfa
^bota, 15. januarja 1944.
KARAWANKEK В O T В
Stmn S. — štev. Ч,
Sortni poroirepglcc
Gorenjski šport v preteklem letu
I	Namizni tenis
Med najbolj aJttivne In obenem uspešne panoge na Gorenjskem pa spada nedvomno na-iiiznl tenis, ki je s svojimi sijajnimi uspehi Gorenjsko storil znano daleč naokoli. Tudi tukaj pride v poštev le AGling. ker se v ostalih krajih Gorenjce ta panoga ne goji v Večji meri. AfiltnSko moštvo, s svojima Sirom cele države poznanima igračema Kaifitz-om in Strumbl-om, je tekom leta nastopalo na Številnih prireditvah v državi in tudi doma. Zmago za zmago so prinašali ABUngerJi domov in daleč naokoli niso dobili nasprotnika, ki bi Jim u^ešno mogel konku-I Tirati. Cel6 državni prvak v namiznem tenisu j je moral večkrat kapitulirati pred odličnimi > A&lii^erji. Na prvenetvu Karntna, ki je bilo , ^ Pi«fteklem letu u^eflno_ izvedeno v Afilingu, j ABiijigerji dosegli vse naslove prvakov in I prvenstvo Ostmarke Je v preteklem letu PriSlo ia Wiena v Aliling po zaslugi ABllnger-Ja Knifitza. Tudi na državnem prvenstvu je "'I zastopan ABling po svojih igračih Strum-Wu in Knifitzu, kjer sta dosegla v dvojicah Wto mesto. V dvoboju Gauov MUnchen Ober-oayem proti K&mtnu sta ABllngerja poskr-oela za. nad vse častno zniago Kamtna 4:1.
Namizni tenis je bil postavljen v ABllitgu v ! Preteklem letu tudi na širšo podlago. Priteg-Чепа je bila k sodelovanju številna mladina, ki je pod skrbnim vodstvom starejših članov : 'narljivo trenirala in eo že bili opaženi pohva-levredni uspehi. S tako sistematično organlza-, cljo Je tudi za v bodoče zasigurana ABlingu i »adoblaSt to napredek v tem športu In gotovo še dolgo ne bo nihče mogel odvzeti ABlingu Vodilne vloge.
I	Poletne igre
K poletnim Igram prištevamo v prvi vrsti K%arko in rokomet. Obe panogi sta na Go-■ ^ijskem. bolj malo poznani in šele v razvoju. ^ AJiUngu je obstajalo tekom leta po eno žen-^0 moštvo za košarko in eno mladinsko moštvo za rokomet, ženske kakor tudi mladina I ®o tekom leta parkrat nastopili v različnih tekmah proti nasprotnikom iz lULmtna, ven-^r obe panogi* nista v splošnem pokazali pra-■vega zanimanja ne pri športnUdh in ne pri ^Walclh.
Kolesarjenje
Kolesarski Sport Je na Gorenjskem v sad-^jem času precej nazadoval, kljub temu da ^o imeli včasdh celo vrsto odličnih vozačev. *^en ABllngerja Mraka in krainburAke vo< ^Ice Brennove nimamo na Gorenjskem da-^ vozačev, čemur pa je predvsem vzrok po-'Manjkanje opreme. Oba omenjena vozača sta ^ preteklem letu nastopala na nekaterih tek-v Gauu in tudi izven njega.
(Dalje prihodnjič.)
Rodbinska
Kreis Krainburg
Gallenfels. Rodili eo ве т mesecu decembru 1943. leta: Paul Walland, GaUenfele; Marian Pleibes, Rettne; Michael Saplotnik, HeiUgen-kreiiz;' Josef Suppaa, Sebenie; Maria Poda-ker, Trstenlk. • — Umrla sta: Maria АНал-tschitsch, Siegersdorf in Angela Sirz, U. Duip-lach.
Zarz. Poročili so se: Thaler Johann s Pfei-fer Aloisio, oba iz Oberzarz; Frohlich Ignaa, B Pinter Juliano, oba iz Unterzarz; Grocher Anton iz Unterzarz a Reitz Antonio iz Ramne; Habian Peter s Supanz Johanno, oba iz Sali-log; Gasser Valentin iz Sabrdo s Schmied LudmiUo Iz Salilog; Pfeifer Johann 8 Troyeir Mario, oba iz Oberzarz. — Rodili so se: Kel-scher Johann, Droll Mari», Markel Maria, Pfeifer Marian, Keischer Vinzenz, Keischer Peter, Schuster Franz, Thaler Leopold v Ober-zarzu; Pinter' Maria, Strauee Maximilian, Unterzarz; Jensterle Johanna, Frohlich Ferdinand, Gaeeer Anna, Jensterle Nlkolaus v Unterdaine; Gartner Frana v Oberdaine; Weber Maria v Raune; Schmied Josef, oba v Salilog; PetemeU Emil, Petemell Viktor, Bern-hard Fried rich, Valentintschitsch Jakob, Prešel Franz, Keischer Maria, Tscherin Aloia, Tu-echek Johann, Mijatowitsch Vladimir, Hudo-lin Anton, Udir Johann, Tuschek Marian, Am-broechitsch Anton Mochoritsch Friedrich, Bemhard Stanislawa, Frohlich Albine, Moho-ritsch Franz v Daut^ha. — Umrli so: Thaler Theresia, Gartner Maria, Markel Frana iz Oberzarza; Okom Johann Iz ttnterzarze, Ko-bler MattMus iz Potoka, Mendischewetz Fran-
iz Gorenjske
ziska, iz Osojnika, Jensterle Martin, iz Unterdaine, Poschenel Alois, Spik Blasius, Tuschek Maria, Tuschek Angela, Valentintschltscdi Jakob, iz Dautsc^.
Sestanek naselnlkov v Radmannsdorfn
Kreislandwirt za Kreis RadmannadorC, Stabsleiter Mayer, je povabil naselnike svojega Kreisa na novoletni sestanek za nedeljo 9. januarja 1944. v kmetijski SoU v PoUltschu. K sestanku so prišli tudi Kreisleiter des Krei-ses Radmannsdorf dr. Hochsteiner,. zastopnik radmannsdorfskega Landrata dr.' Marchart, vodja oddelka pri oddelku IV prt Reichskom-missarju dr. Peters, en goapod od Arbeiteamta, en gospod od Baustaba, kakor tudi Kreis-frauenschaftsleiterin in BanmmKdelfiihrerin.
Predpoldne se je vršil razgovor z naselniki glede vseh njih zadevajočih vprašan]. Zlasti glede pridobitve delovnih sil, izvrKtve varnostnih odredb tn si. Kreisleiter ter Kreislandwirt sta se naselnikom zahvalila za njihovo vsega priznanja vredno vedenje v letu 1943. in jih prosila, naj se udejetvujejo tudi v letu 1944. z istim pogumom in pripravljenostjo do dela. Popoldne so bili naselniki v prijetni družbi učenk šole. Predavanja pesmi k&mtnersklh In štajerskih pesnikov in petje so dvignila dobro razpoloženje.
Kreis Krainburg
Zarz. (Junaška smrt.) Za Fiihrerja la narod je padel na Vzhodu Grenadir Johann Frohlich iz Oberdaine.
Vesti iz Ljubljane in okolice
Slamlčev sin ropa po deželi živino. Ob napadu na Velike Lašče je taborila na Hovl gori Cankarjeva brigada, štela je okoli dvesto mož od nekdanjih 700, take Izgube je imela v bojih. Sestavljena je bila Iz slovenskih komunistov, nekaj Hrvatov in Italijanov. Mnogo je bilo tudi prisiljeno mobiliziranih. V brigadi je bil tudi sin ljubljanskega mesarjg. Slamlča. Mobilizirane! so pripovedovali, da Imajo za »ta višjega« — eina od tistega bogatega me-earja Slamiča. Slamič je v Zagorici naropal 17 glav živine, na maU Dovi gori pa je jemal žito im živež pri tistih hišah_ ki imajo fante pri domobrancih. Nastopal je zelo grobo in odurno. Z ljudmi je ravnal čisto po mesarsko, kakor z živino.
Za novega dramaturga dramskega gledališča v Ljubljani je pokrajinski prezident imenoval profesorja Janka Modra.
Spori med 'tolovaji. Ljubljanski »Slovenec« priobčuje naslednje poročilo iz Sodražice: Tu
Je že splošno znano, da so se komunistični banditl med seboj sprli in se spopadli. Dne 16. decembra 1943. smo slišali v Sodražicl silno streljanje, ki je trajalo cele tri ure. Obveščeni ljudje nam pravijo da je najprej izbruhnil prepir med komunistično komisarko im prisilno mobiliziranim starejšim moškim. Ta prepir med komunistko In in prisilnim mobili-zirancem je zanetil večji spor. Komunisti so ee kmalu razdelili v dva tabora: v tabor prostovoljcev in v tabor prisilno mobiliziranih. Sledila je nato prava bitka, ki smo jo slišali tudi v Sodražicl. Prispela so poročila, 'da je v tej borbi padlo mnogo pravih komunistov. Prisilni mobilizirane! so se po borbi porazgubili po gozdovih in se poskrili. Zdaj čakajo, da pride nemška vojska, ki se jI želijo predati, Spet nov dokaz, ki priča o lažnivosti Kidričevih besed o enotnosti komunistične vojske. Pa tudi dokaz, da morajo biti med komunisti razmere že skrajno neznosne, če pride do takih medsebojnih obračunavanj.
Naši vojaki pozdravljajo domovino
Iz Severne Nemčije: Srečno novo leto želijo domačim v domovini Kanonirjl; Widitz Јоћатга, Omann Franz, Schllbem Ferdinand, GraSič Alois, Gažperin Johann.Koschier Paul, Spreit' zer' Anton. Vsl iz Naklae.
S Severa: StuUer Josef, Unter Seeland; Ko-slek Alois, Ober Wessnitz; Schiller Johann, Ober Feichting; Voschniak Angelo, Llttal; Zor-тпалп Albin, Kokrltz; Prlstou Jakob Raun-Scherajunitz; Schkuftza Johann, Maistem; Spendau Mirko, ABling; Koroschetz Elmazmel, ABling; Studen Mathaus, Kokritz; Ranzlnger Franz, Radmannsdorf; Supan Alois, Manns-burg; Pewetz Anton, Preska; Schitnik Anton, Kostreunitza; Koder Ciril, Mchle Adolf, Bran-kowitsch Alois, Brankowitsch Anton, Kern Ladislav, Kem Miro, HudoWvnik Alois, Prelow-schek Josef, Valent Emil, Pirz Alfonz, Sparo-wetz Daro, Birkendorf; Mall Vinzenz, Gallen-fels; Kordesch Josef, Ober Seeland; Lukanz Jo-baim, Komenda; Malenschek Richard, St. Veit-Sawe, Hrowatltsch Stanislaus, Silsenheim bel CiUi; Kolar Alfons, Trennenberg b. Cilli; Ross-mann Hans, Ob. St. Kunigund bel Marburg; Goisnlk Josef, Franz bei Cilli; Joscht Rudolf, Lendorf bei dUi; Koroscha Stanislaus, Lut-tenberg; Hochnitz Franz, Pettau; Kar-ba Alois, Pittberg bei Pettau; Sw^chek Fritz, Voltzberg bei Marburg; Malnik Felix iz Bimbaum bei ABllng-Sawe; Malditach Ка« rol iz Kertina bei Domschale; Bergant Anton iz Kertina bei Domschale; Saplotnik Josef iz Hrastie bei Krainburg; Nemetz Emll iz Aich bei Domschale; KowltsSh Ј<Љапп iz Alch bei Domschale; Pirz Johann iz Aich bei Domschale, Mrak Johann iz Oberdorf-Sairach; Krvina Vinzenz iz Sairach; Selak Alois iz Sairach; Ku^ kowitza Stanislaus Iz PCUand bei Littai; Pin-tar Franz iz Oberzarz iiber Leak; Wessel Cyi ril iz Morautsch bel Domschale, Anderle Stanislaus iz Jauerburg bei ABling-Sawe; Keml^ tscher Ffamz iz Kotschna bei ABllng-Sawe; Bergant Franz iz Otik bei Woditz; Arch Johann Iz Unter Goriach bei Veldes.
Z daljne obale Atlantskega morja: Sobetz Franz iz Jaiuerburg; Markitsch Franz iz Dol-genoge; Ljubitsch Stanko iz Wowaule; Wer-tschltsch Anton iz Leskowitz; Božič Stanko iz Radmannsdorfa; Bizjak Franz iz Hotavlje; Kral Anton iz Glogowitz; Anžur Ivan iz Pod-grad; Ramšak Felix iz Walda; Koželj Alois iz Tunltze; Tudi naš kuhar Jerič Jože iz H0f-IMna vošči vsem svojim nekdanjim punčkam vesele praznike.
Našim bralcem!
Objavljali smo doslej rade volje pozdrave naših vojakov, žal pa tega v bodoče ne bomo mogli več storiti, ker nam nedostaja prostor*.
Dipl.«. Opf№« C. KRONFUSS
Klagcnfurfr ■ahnbofsfra^« 15
Ble anf welteies feden Vormittas gtsdiloesemi
Dotrp«J je moj ljubljeni soprog, oče Wm. brat, stric In svak gospod
Fabrik C wenset, Klaeenfnrt
Vsem •orođnUcom m зшшкет црогебато žalostno veet, da nae je po dolgotrajni bolezni zapu£tU na£ dragi oče, stari oče, stric in goepod
Johann DeMeva,
poštni uradnik.
Vogelnik Thomas
Die mtarkemden
p. d.* x<mftaževec, po#e#tnU^
HB|№ UnO мптатпгарм
umit j# T boWd M GaUeofelm U. Janu' arja 1M4.
Pogreb n«f>ocaA)Qegm pokojnika bo т aoboto 15. januarja 1044. ob le url lx hi*# žalpsti Al-penetraBe 11 (ceeta na Golico) na, mWno pokopališč*.
T 80. letu et&roeti.
Pogreb dragega očeta je Ш т četrtek, dne 15. januarja 1944, ob & «rl popoldne bi bite telocti na farno pokopališče.
„Ledauflilar''
wUder •rh&ltlieil
7 Radm&aaadorfr]i, đs« 11. januarja 1M4.
jUUse. Wbach, V Jeouai^ 1944,
Žalujoč* •oprog*, hčerk* In oetalo eerodetve ter lodbM Dekkva In Oeyef
idMiorf-fliotMa
Wlen, XII, Glersteraasse 5
UM«, Jobun, Marift, Frandeka AuUbI lafnec jn zme h oetalo eorodetfoi
imiimmk
Krainburger Textilfabriken o. m. b. и.
KRAINBURC
Krainlidic Oh und Flrnlifabilk
Žabret & Co., G. m. b. H. — Prallhof bel Krainburg, Ruff 264
Kauft alle Olsaafen
eđ«r Ub*mlmmt dlew
in Lehnv«rarb«ltung
iHoduHsUc (fcć^dciet
шН lesiet АШеШ
ilnfgelassene Fabriken
Brauchbare Maschinen icauft
KURT FRICK
lilajKenfurt
SalmstraBe Fernrul 1486
Gtgtn EinkoMftldttme.
SperrpiatUn: Budie, Fid**, PuielpUnea -Kdisfcldet Spcmiirai.
OkiM Emkđufsldftmi.
Fnraier« 0.S bit) mmiaUiuiiidie and (otliiuiifdM
H«rkunfc fOr аивео nnd innen.
HANS TRANINQER ll
Klagenfurt, Vttlkarmarktar Strata - Rut 1S9S
StTMi в. -- Ster. 4.
KAKAWAyKgy KOTE
Kobota, 15. jannarjm 1944«
Siđkispiete
Allfemeine FUnitreuhand G. m. b. Н. Zwpli?N*flle Veldes
ASSLING
14., 15., 16., 17. I.
Du gehi>rst zu mir
FUr Jugendliche nicht jrugelar-'"-'
18., 10., 20. r.
Lieb ist zollfrei
FUt JugendUcbe nlcht tugelaeeen!
DOMSCHALE 15., 16. I.
Die Itluge Mariaraie
FUr JugendJlche nlcht zugeUuHwa!
19. I.
Der Florentinerhut FUr Jugendliche nicht sugelaesent KRAINBURG
14., 15., 16.. 17. I.
Ein Walzer mit Dir Jucenđliche unter 14 J&hren nicht zugelaeeen! 18., 19., 20. I.
Jugmd
FUr Jugendliche otcbt zugelaseenl LAAK
14., 15., 16. I.
Der kleine Grenzrerliehr
FUr Jugendliche nicht sugelaieen! 18., 19., 20. I.
Die barmherzige Liige FUr Jugendliche nicht sugelassen; LITTAI
15., 16. L
Dr. Crippen an Bord
FUr Jugendliche nlcht zugelaseen! 19.. 20. I.
Hochzeit mit Hindemissen FUr Jugendliche sugelaesen!
ШЕ88
18., 16. I.
Kohlhiesels Tochter FUr Jugendliche sugelaaaen; NeUMARKTL
14., 15., 16., 17. I.
Der Hochtouri^t FUr .luKenrtHcHe nleht zueelassen!
IB.. 30. I.
Die schw&bische Kunde
FUr Jugendliche cugelasfen! RADMANNSDORF 14., 15., 16. I.
KoMhiesels Tochter FUr Jugendliche sugelauen!
18., 19., 20. I.
Rosen in Tirol
Fttr Jugendliche nlcht tuffelesaen!
STEIN
14.	I. BUT Wehrmacht 15., 16., 17. L
Die groBe Nummer
FUr Jugendliche zugelaseen!
18., 19.. 20. I.
Flucht ins Dunliri
FUr Jugendliche nlcht zugelaesen!
ST. VEIT
15., 16. L
Ein Walzer mit Dir
Jugendliche unter liJahren nicht zugelauen!
SCHWARZENBACH
15., 16. I.
Der Blaufuchs
FUr Jugendliche nlcht rugeiassen!
VELDES
14.. 15., 16. I.
Altes Herz wird wieder jung FUr Jugendliche nicht zugelassen! 19., 30. I.
Johannisfeuer
FUr Jugendlicbp nicht zugeia.ssen!
WART
15.	I.
Marchenvoretellung R i..)pelstnzchen FUr Jugendliche zugelassen!
16., 16. I.
Violanta
FUr Jugendliche nlcht »upr'iri-fsn.' WOCHEINERTAL
15., 16. I.
Carl Peters
FUr Jugendliche zugeias.-««:
amiidier ];oniit9iisd!«in'
KruUiburg: Am 16. Janner 1944:' Dr. Stanislaus Sknl, Krainburg, FrSbelgrasse.

heiBt: Keine Energie verschwenden. Kriegs-wichtige Arbeitsplfitze brauchen gutes Licht. Im Zivilbereich begniigen wir uns deshalb ein-lichtsvoll mit weniger OSRAM -Lompen.

OSRAM
fiwryHMA<i
5i^'
ESSIG
Fabrlk C Wencet Rlageofuri
/lil I# (frm KUin die Ueutwrhp <м h*
SEIT JAHRZEHNTEN

DARMOL-WERK
DtJULiCHMIIHiALl
ilAlI iUI
s L U X B o Г) o B 1
Knjigovodstvo v abonmaju poštni predal II Leak a d. Zaier.
5664-23
Sprejmejo se mlinar za valjčni mlin, nlapec za kmetijstvo in dekla za kmetijstvo v mlinu. Juvan, Mittergamling Nr. 20, a. d Sawe.	57oj-i
Deželna bolnica v Gallenfelsu sprejme hišnega mizarja. Ponudbe nasloviti na Leitung des Gaukrankenhauses in Gallenfels, Oberkrain.	5027-1
Deželna bolnica v Gallenfelsu sprejme Sadibearbeiterja (strokovnega obdelovalca) za gozdarstvo in kmetijstvo. Pogoj je strokovna sposobnost. Ponudbe nasloviti na Uitung des Gaukrankenhauses in Gallenfels, Oberkrain.
5028-1
Kolarski pomočnik ali vajenec dobi mesto takoj. Vsa oskrba v hiši. Naslov pri K. B. Krainburg pod 2324-1.
Gospodinja, vajena tudi kmečkih del, dobi stalno mesto. Naslov pri K. B. Krainburg. pod 2309-1.
Menjam skoro nov elektromotor 5 K Ph za konja *11 kobilo od 1% do 7 let, srednje veliko, lepe postave. Razliko doplačam. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod „Dober uspeh" 2350-15. Moško kolo dam za ženski šivalni stroj. Klemenčtč Johann, Kladie 13, -pošt« Oberdorf n.
Laak. _2349-15
Singer šivalni stroj menjam za damsko kolo. — Popravljam tudi vseh vrst šivalne stroje ter pridem rudi na dom! Apton Kroschel, St. Georgen 168, bei Kniinburg^^^^^^^^^^ 234g-^
Tapetniškega vajenca in pomočnika, sprejme takoj tapetništvo Pleschetz Johann, St. Veit-Sawe.
2306-1
Učenko, poštenih staršev, 2 dovršenim dolžnostnim letom (Pflichtjahr) sprejme trgovina z ' mešanim blagom. Vsa oskrba v j hiši. Dopise n« K. B. Krainburg I pod 2319-1.
: Kovaškega pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ciril Porenta, ko vaški mojster in izdelovatelj vozov, Mannsburg okraj Stein 5009-1
Mlinar, ki гпа dobro brusiti naravne kamne, se iJče za Karnten. Ponudbe s točnim naslovom na I Strnischa, Krainburg, Habicht-gasse (.	134;-!
1Ц I TT r> 1,1 I Ц (Г' f]
AMTUCHK
Krainburg, den 8. Jftnner 1944.
Der BUrgermeister der Stadt Krainburg als drtlicher Duftacliutzleiter XbteiluDg LU-5S10/44.
Bete.: Aufklirung der Stadtbev^Hcening Uber WsMerleitung.
Beaog: Der Chef der Zivllverwattung
Z-StO-RV/L 5580/43. уош 10. 12. 1943.
Die Erfahrungen im Weeten haben gezeigt, daQ bei Brand-katastrophen das rasche und schnelle Auffinden von Hydran-ten, WMserabsperrvorrichtungen und Waeserh&hnen oft von auMchlagender Bedeutung bei der Bek&mpfung einee Ent-etehungsbrandea und eehr oft entscheidend fUr die weitere BekKmpfung dee Brandherdes Uberhaupt let.
Deshalb 1st ee von besonderer Wlchtigkelt, daB slch die BevSlkerung von Krainburg inabesondere die Luftachutrwarte und die LS-Feuerwehr echon rechtzeitig vorher kUmmem, wo der n&chate Hydrant let, wo im eigenen Hauee die Waaeer-h&hne und Waseerabsperrvorrichtungen eind.
Es iat daher notwendig, daB slch jeder lAiftachutz-Wart Uber dw genauen Standort de# n&chaten Hydranten, der Waeserhtihne und der Wasserabisperrvorrlchtxmgen eine Plan-Skizze anfertigt, diese dann im Hauaflur leicht eniichtlich aufhftngt und die elnzelnen Hauabewohner darauf aufmerk-sam macht und aufkUlrt.
Um dae lelcbte und rasche Auffinden de« Hydranten wie auch der Wasaerabsperrvorrichtungen bei Nacht (beaonders wenn die Strafienbeleuchtung au#geechaltet let oder bei Ver-eagen dee elektrlschen Lichtea) m5glloh zu machen, iat der Hydrant nlcht nur mit den Ublicheti T&felcheea zu vereeben aondem es lat auf ihn auch mit groBen weiBen Pfeilen htn-zuweiaen. Um den Hydranten seibet In der Dunkelheit leicht kenntllch zu machen und um UnglUckefftUe mi vermeldea, 1st dieaer mit elnem Kalkmilch-Anatrlch zu versehen.
Im Winter und bei groflen SchneefKIlen eind nlcht nur die Hydranten selbst schnee- und etofrel ru halten, son dem auch der Zugang zu den Hydranten.
Nur bei einer Btffolgung dee oben AngefUhrten nefcen alien anderen LuftacbutzraaBnahmen 1st die GewKhr dafUr gegeben, daB im Emstfalle bei einer hereinbrechenden Ka-tastrophe auf den Luftschutz-Ort Krainburg der Verlust an Menechenleben und achwer ereetzbarem Volksgwtauf dasMln-destmaB herabgedrUckt wird.
gez.; MVrth BUrgenneister und ttrtl. Lfi-Leiter
fUr die Rlchtigkelt;
СИћшаг Leltner e. h.
Obw. d. Sch. d. Res.
Z A H V A 1. A
Vsem, ki ste je ob smrti mojega dobrega soproga in brata gospoda
mW DOLSCHANA
posestnika In gostilničarja v Kadmannsdorfti,
žrtvovali, darovali prekrasne vence in cvetje in ki ste ga v obilnem številu »premill na njegovi zadnji poti, izrekam najtoplejšo zahvalo.
VRadmannsdorfu, 10. I. 1944.
Aalujofs soproga In ostali sorodniki
2upan mesta Krainburg kot krajevni vodja obrambe iz zraka oddeledc LiU-5510/44
Zadeva: Pojasnilo mestnemu prebivalstvu o vodovodu. Nanaša se na razpis
sera irtr. vcphrrrr z-sto-Rv,li
6680/43 z dne 10. 12. 1943.
Izkutaje na Zahodu do pokazale, da je pri požarnih katastrofah urna in hitra najdba hidrantov, vodovodnih naprav in vodnih pip mnogokrat odločilnega pomena aa gašenje nastalega požara In prav mnogokrat odločilno pri nadaljnjem gašenju požarnega ognjišča.
Radi tega je posebne važnoeti, da se prebivalstvo mesta Krainburg, posebno pa še čuvaji za zračno obrambo in požarna bramba že prej pravočasno pobrigajo, kje je bližnji hidrant, kje so v lastni hiši pipe in naprave za zatvoritev vode.
Potrebno je torej, da si vsak čuvaj zračne obrambe napravi načrt (skico) o točnem stanju bližnjih hidrantov, pip in naprav za zatvoritev vode. Ta načrt je v hlAol veži nn lahko vidnem kraju obesiti Im пашј hišne prebivalce opozoriti in jih poučiti.
Da je lahka In hitra najdba hidrantov, kakor tudi naprav za zatvoritev vode ponoči mogoča (posebno če se cestna razsvetljava izloči, ali če električna luč odpove), se mora hidrant, ne samo z navadno tablico opremiti, ampak se mora nanj kazati tudi z velikimi belimi pušlcaml. Da se more hidrant tudi v temi lahko opaziti in v Izogib nesrečnim slučajem, se mora ta opremiti z apneno-mlečnim beležem.
Pozimi in ob velikih »nežnih zapadih nI le hldrante same opromtitl od anega in ledu, ampak tudi dohode do njih.
Le, če #e ravna po vsem zgoraj navedenem in po vseh drugih ukrepih o zračni obrambi, je podano zagotovilo, da se bo v reanem primeru pri zračni obrambi na mesto Krainburg isguba človeških življenj in težko nadomestljivega ljudskega premodteaja mižala n« najnižjo mero.
Podpisal Mttrth ftupan &n krajeW vodja zračne obrambe.
Za pravllnoat
Othroar LeHner #. h.
Obw. d. SdJ. d. Res.
^ mdk&im
KohI*-, Koks- und
Kreinblir^ • BOroi Adoll-Hitler-Pleb ISi.Tel, 193 L«g*n SevevortUdf und Veldeierifr. 1 2
ZAHVALA
Za vrne Izraae iskrenega sočutja, darovalcem vencev in veetn tpremljevalcem naše ljubljene ranjke mamice, ki smo jo pokopali dne 8. januarja Ш4. — se vsem najsrčneje zahvaljujemo.
Karnar Vellach, 12. I. 1M4.
CaluJočI:
Johkiuia .Mitsch; sin Johann, Barbara, Katl, Mkcrl in Johanna, hč
Šivilja perila i!>£e stalnega mesta v hotelu ali restavraciji. Gre tudi privat. Ponudbe poslati na K. B. Krainburg pod „Šivilja perila".
5019-2
18 letno dekle, i 4 razredi meščanske iolo) ki zna nemSko in slovensko, bi se rado izučilo fo-tog^fske obrti, s oskrbo v do-tični hiši, kjer bi se učilo. Dopi se na K. B. Klagenfurt pod k.
PRODAM
Prodam prima jaz-trubo (dies) za 110 RM. Naslov na K. B Krainburg pod 2326-6.
K n P 1 M
Hče se za nakup nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovoga lesa, Ig, 24 in 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Tranin-ger, HolzgroBhandel, Klagenfurt, Volkermarkter Strafie, Bahniiber-seiwng.	1083-7
Kupim kompleten „Schlagwerk" in saksofon. Ponudbe na K. Bote Kramburg pod 2321-7. _
Ш11
S^liničik
Im Hmisholt, Werk»fatt und Betrieb • Oberoll i»t Solmlok« ATA der flinke, leifesporen-de Helfer bel jeder groben Reinigung»arb«it, audi beim Sdubern von Boden und Treppen ous Holz, Stein u$w.
Kupim dobro ohranjen bencinski motor znamke „Lister" 5 do < K. sil. Pesdir Valentin, Ferne, j, Laak/Zaier.	2194-7
!\I K N .1 A M
Zamenjam ženske nove črne salo-narje s srednjo peto, itev. 40 z* manjSe. h. 58 — 39 tudi na zaponko ali vezalke. Krmelj Maria, Falkendorf 41, Krainburg.
2307-15
P O S O .T I T, A
6000 RM posojil« iSže dobro vpeljan obrtnik za nabavo strojev. Dobra naložba. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod „Nujno" 2342-17.
ŽENITVE
Mladenič, osamljen, 28 let star, želi znanja z idealno mislečim dekletom od 24 d<$ 26 let radi poznejše ženitve. Le resne ponudbe na K. B., Krainburg pod „Resni ljubezen" 2302-21.
Fant, 35 let, osamljen in pn ženskah neizkušen želi v svrho ženitve znanjjf z dekletom ali vdovo brez otrok v starosti 25 do 35 let. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, poslati na K. B. Krainburg pod „Zvesto in srečno življenje".	2180-21
23 letna inteligentna in trgovsko izobražena gospodična želi т svrho poznejše ženitve resnega znanja z sebi primernim inteligentnim, do 30 let starim gospodom. Le resne ponudbe • sliko, ki se na, željo vrne, podati na K. B. Krainburg pod „Paulina" 2327-21.
RAZNO
Preselitev čevljarske delavnice
naznanja Demschar Johann, Schuhmacher iz Wart 49 v Ober-feichting it. 104.	zjzS-y
Osebi, ki je dne 30. XII. v Neu-marktlu morda pomotoma vzela črno ročno torbico z denarnico, Kleiderkarto in dr. listinami, je osumljen« in se opozarj«, da torbico v izogib posledic vrne n« žel. postajo Neumarktl.
__ 2315-13
II. I. od 10. do 12. ure mi je zmanjkalo v pisarni Morth * Ross, Krainburg, nalivno pero, orig. „Ruf". Osebo, ki je nalivno pero pomotoma odnesla, prosim, da isto vrne, ker <0 vs« stranke, ki so bile v navedenem času v pisarni, zabeležene. — Prizadeta uradnica, Adolf-Hitler -Platz i{.__2)44-2}
GuteAnlage
llm;r ЕгГратпГе
verlatHjoiSledfti kofteiv lolčn Anlagc-IUIgeter Obrrncucrtiroiinniiites bufUdnmund dasVtrmfr ornsfparmbefdrrorMtcn uiidineflcn BduliMricaflr mdaiDonM-Aliicngtucn

SENF
Pabrlk C Wenger. Kltgenfuri
ZAHVALA
Ob mmrti našega dobrega očeta, »t. o6eta, tasta In brata, gospoda
JOSI'FA TInnCEKJA
ne vaem iorodnlkom, prijateljem In znancem, »ploh vsem. zla»tl tovarni lepenke, prav lakre-no zahvaljujemo za sočustvovanje In spremstvo na zadnji poti.
Wart, ABllng, Lalbach Pristau, 6. I. 1M4. *i'luJo<4 cinii.' i' T rln^er In Wuntxi'Iilnn.