Leto LXXm^ št, 219 Ljubljana, sreda 25* septembra I940 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — BMCKMU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst k Din 3, večji inseratl petit •vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25,—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IS TJFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Boji za Dakar se nadaljujejo Izkrcanje čet generala de Gaullea se ni posrečilo, boji med obalno obrambo in angleškimi vojnimi ladjami pa trajajo dalje ženeva, 25. sept. e. Iz Vichvja javljajo, da so se boji pred Dakar jem včeraj popoldne nadaljevali in da se nepretrgano trajajo. Po obvestilih s pristojne strani, sc v luki 1500 tonska francoska križar ka »Ge-orge Legue«, dva rušilca ln nekaj podmornic Na transportnih ladjah, ki so jih Angleži koncentrirali pred Dakar jem, je 7000 vojakov, ki so se obenem s posadko angleških vojnih ladij hoteli izkrcati. Prvi napad je bil zaradi goste megle, ki je otež-kočala akcijo francoskih izvidniških letal, povsem nepričakovan. London, 25. sept. s. (Reuter). Razen poluradnega angleškega sporočila, da so vojaške operacije pred Dakarjem še v teku, ni nobenih uradnih informacij z angleške strani o položaju v Senegalu. Na mero-dajnih mestih^izjavljajo, da ni pričakovati angleškega uradnega vojaškega poročila o dogodkih, dokler vojaške operacije ne bodo končane. Izkrcevalni poizkusi Vichy, 25. sept. s (Tass). Po ameriških informacijah je skušal general de Gaul-le v ponedeljek izkrcati 25 milj severovzhodno od Dakarja približno 2000 vojakov. Angleške ladje so obstreljevale Dakar nad 7 ur. Po uradnih francoskih podatkih je bilo v mestu ubitih nad 100 oseb in ranjenih 400. Associated Press poroča, da so obstreljevale angleške ladje mesto od 14.15 do 22. Poročevalec agencije ceni, da je obstojalo angleško vojno brodovje iz dveh oklopni c, štirih križar k, več rušilcev in štirih vojaških transportnih ladij. United Press pa ceni, da tvori angleško brodovje pred Dakarjem ena oklopni ca, en nosilec letal, več križar k in rušilcev. generala de Gaullea LONDON, 25. sept. s. (Reuter). General de Gaulle je objavil snoči preko svojega glavnega stana v Londonu izčrpno poročalo o dosedanjem poteku dogodkov pred Dakarjem, Poročilo ugotavlja med drugim, da se je zaradi položaja v Dakarju general de Gaulle na poziv tamkajšnjih svojih pristašev podal na krovu francoske ladje, ki je imela razvito trikoloro, pred Dakar. Francosko brodovje so spremljale tudd angleške vojne ladje, ki pa so imele samo nalogo, naj v primeru nemškega napada na francoske ladje priskočijo Francozom na pomoč. Sodelovanje angleške vojne mornarice je bilo zasnovano na že znani pogodbi med angleško vlado in francoskim narcKlnim odborom generala de Gaullea, ki določa, da bo Anglija podpirala vse francoske kolonije, ki se izjavijo za svobodno Francijo. General de Gaulle poroča dalje, da je v ponedeljek zjutraj na krovu francoske ladje dospel v bližino Dakarja. Nato je poslal v Dakar na neoboroženi motorni ladjici, Id je imela razvito belo in francosko zastavo, zastopstvo štirih častnikov z nalogo, da izroče francoskim oblastem v Dakarju ultimat za predajo mesta. Pomorske oblasti v Dakarju so ultimat odklonile in so CKlredile, naj se otvori ogenj na neoboroženi motorni čoln. Dva častnika generala de Gaullea sta bila pri tem ranjena. Nekaj časa pozneje je poskusil general de GauHe s svojimi vojaki na miren način izkrcati se pri Dakarju, francosko vojaštvo z obale pa je otvorilo ogenj na tri francoske korvete, pri čemer je bilo več vojakov generala de Gaullea ubitih in ranjenih. V želji, da prepreči prelivanje krvi med Francozi, je nato general de Gaulle umaknil vse svoje čete in ladje. Komunike pravi dalje, da se vojaške operacije pred Dakarjem nadaljujejo z namenom, da se francoska Zapadna Afrika zopet priključi svobodni Franciji kakor želi prebivalstvo. General de Gaulle pojasnjuje dalje, za-Kaj se je odločil za intervencijo pred Dakarjem. Pravi, da je govorilo zadnje čase več znakov za to, da skuša Nemčija dobiti Dakar popolnoma pod svoj vpliv. Od ju-;ija dalje je prispelo v Dakar več nemških in italijanskih častnikov, ki so imeli na videz nalogo, da nadzorujejo izpustitev vojnih ujetnikov, v resnici pa so prevzeli kontrolo nad letališčem pri Dakarju. Nemci so imeli tudi načrt, da obnove svojo redno prekooceansko letalsko službo med Dakarjem in Južno Ameriko. General de Gaulle pravi, da je po sklenitvi premirja prišlo v francoski Zapadni Afriki ponovno do demonstracij prebivalstva za svobodno Francijo. General de Gaulle zagotavlja končno, da hoče omogočiti Zapadni Afriki in njenemu prebivalstvu s svojimi ukrepi tudi večji razmah trgovine. Izjave poveljnika francoske mornarice Vichy, 25. sept- s. (DNB). Poveljnik francoske vojne mornarice admiral Dar-lan je objavil včeraj poročilo o dogodku pred Dakarjem. Admiral Darlan opozarja, da je angleški mm predsednik Churchill 14. julija v svojem srcvoru zagotovil, da angleške vojne ladje ne bodo več napadle francoskih. Prav tako je general de Gaulle zagotovil, da se noče boriti proti Francozom. Kljub temu je prišlo do napadov na razne francoske kolonije, predvsem pa do napada na Dakar. V Dakarju so izključno samo Francozi in njihov obstoj ni bil od nikogar ogrožen. Anglija zasleduje z operacijami pred Dakarjem svoje posebne interese, ker si želi pridobiti to važno oporišče v južnem Atlantiku. Admiral Darlan pravi dalje, da zasleduje Anglija namen, da uniči Francijo in njen imperij, Francozi pa so napad na Dakar odbili in bodo posegli po učinkovitih repre-salijah. Potopljena francoska podmornica Vichy, 25. sept- 3. (Ass. Press). Francoska vlada j davi uradno objavila, da se Dakar še brani proti napadom Angležev in vojske generala le Gaullea. Obenem javlja uradno poročilo, da je bila francoska podmornica >Percy< pred Dakarjem potopljena. Večina posadke je bila rešena. Tri angleška letala so bila sestreljena. Seja francoske vlade Vlchy, 25. sept. s. (DNB). Francoska vlada se je včeraj popoldne ponovno sestala k seji, da prouči položaj pred Dakarjem. Ekvatorijalna Afrika na strani de Gaullea Vichy, 25- sept. o. (United Press). Zastopnik francoskega zunanjega ministrstva je priznal, da se je vsa francoska Ekvatorialna Afrika in sicer kolonije Kamerun, Čad in Ga bon izjavila za generala de Gaullea. Agitacija generala de Gaullea se čuti tudi v vsej severni Afriki in Siriji, francoska vlada pa se trudi z vsemi sredstvi, da bi to gibanje zadušila. Ameriški vojaški opazovalec v Dakarju vV^hlngtOn, 25. sept. s. (Tass). United Press doznava na merodajnih mestih, da bo ameriška vlada na angleške operacije pred Dakarjem reagirala z blagohotnim razumevanjem. Ameriški vladi je prav, Anglija uveljavi v Dakarju svoj vpliv, ker se v Ameriki boje, da bi utegnila Nemčija porabiti Dakar kot osnovo za napad na Južno Ameriko. Agencija poroča dalje, da se že nekaj časa mudi v Dakarju ameriški vojaški opazovalec. Napad na Gibraltar Kot povračilo za napad na Dakar so Sranooska letala bombardirala Vlchy, 25. sept. s. (Ass. Press). Francoska vlada je snoči objavila, da so francoska letala napadla Gibraltar kot povračilo za angleški napad na Dakar. Angleško poročilo London. 25 sept. s. (Reuter). Angleške vojaške oblasti v Gibraltarju so izdale noči uradno poročilo o včerajšnjem velikem letalskem napadu na Gibraltar. Komunike se glasi: Okoli 20 ali več letal francoskega tipa Je včeraj iz višine GOOO m napadlo z bombami Gibraltar. Vrženih je bilo okoli 100 bomb. Doslej je ugotovljeno, da je napad zahteval štiri smrtne žrtve ln 12 ran jen in. Ni Se gotovo, koliko škode je pretrpel pri napadu sovražnik, toda najmanj eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Sovražna letela so napadla v strmoglavem poleta oblake. Protiletalsko topništvo In top- ništvo na vojnih ladjah je otvorilo ogenj. Nekaj zgradb m cest v Gibraltarja je bilo poškodovanih. Izbruhnili so trije manjši požari, ki pe. so bili vsi kmalu omejeni. London, 25. sept. a (Reuter). Včerajšnji napad na Gibraltar je bil največji, kar jih je Gibraltar doslej doživel. Trdnjava na skali je bila zavita v goste oblake, ko se je napad pričel. Sovražna letala so priletela v več različnih smereh, vendar se- zdi, da so vse skupine prišle z juga in sicer iz francoskega Maroka. Več bomb, Id so jih vrgla letala, je padlo v morje. Nekaj jih je zadelo tudi nevtralna španska tla pri La Linei. Letalski napad na Gibraltar je trajal štiri ure. Meja med Gibraltarjem In Španijo zaprta MBđrW, 25. sept s. (DNB). Med letalskim napadom da Gibraltar so včeraj an- gleške oblasti odredile zaporo meje med Gibraltarjem in Španijo. S španskega ozemlja je bilo videti, da je bila ena izmed angleških vojnih ladij v luki zadeta. Francoski odpor v Indokini Francoske oblasti so se odločile za oborožen odpor proti Japoncem, ker so prekršili v nedeljo sklenjeni sporazum Hongkong, 25. sept. s. (Reuter). Uradno poročajo iz Hanoia, da so se včeraj boji ob mejah Indokine in Kuangsija med francoskimi in japonskimi četami obnovili in sicer z novo silovitostjo. Vse kaže, da so Japonci znova napadli francosko ozemlje v Indokini. WashlDgton, 25. sept. s. (Reuter). Francoski veleposlanik pri ameriški vladi Hay je sporočil snoči, da so se Francozi odločili, da nudijo v Indokini odpor japonskim četam ne glede na neugoden položaj in pogoje. Ha v je dejal, da so Japonci prekršili sporazum, ki je bil v nedeljo podpisan, ter da so napadli ozemlje, ki v sporazumu sploh ni bilo določeno za japonska vojaška oporišča. Francozi so z orožjem takoj učinkovito odgovorili. Francoske izgube v prvih bojih T°klo 25. sept. br. (Domej). Poveljni-štvo japonske vojske v južni Kitajski je včeraj zjutraj objavilo, da je bilo pri prvem spopadu Japoncev s francoskimi četami na meji Indokine pri Dongdangu ujetih 240 Francozov in domačinov, med njimi tudi nekaj franskih častnikov. V tem boju je padlo nad 130 Indokitajcev. Japonci so zaplenili nasprotniku nekaj topov. Na japonski strani so bile izgube neznatne. Francoska vlada o prekrSitvi sporazuma VTehv, 25. sept. e .Snoči je francoska vlada objavila prvi protest zaradi kršitve pogodbe med Francijo in Japonsko, ki je bila podpisan av nedeljo. Iz službenega obvestila je razvidno, da so se pričele borbe včeraj zaradi okorakanja japonskih čet v Tangkmg iz Kvangsija, namesto iz pristanišča. Hajfong-, kakor je bilo določeno po pogodbi. Včeraj je bil ta Incident pred- met direktnih pogajanj med irancoskim velekoslanikom in Macuckuom. Francosko službeno obvestilo navaja, da so japonske čete vdrle v Tongking s severa ler aa ta način prekršile pogodbo, ki je določala, da se premikanje čet z izjemo preko pristanišča Hajfong določi z direktnimi pogajanji in z oboj estraruskim pristankom. Službeno poročilo pravi dalje, da so bile japonske oblasti pravočasno obveščene o pogojih glede premikanja čet, a so šle preko tega, zaradi česar je prišlo tudi do spopadov. Kitajski protest v Vichyju Cungking, 25. sept. j. (Reuter). Kitajska vlada se je slede na iaoonski vpad v francosko Indokino sestala k izredni seii. na kateri ie proučila novo nastali ooložai Ni še znano, kakšni sklepi so bili na seji spreieti. vendar se zatriuie. da ie kitaiska vlada poslala francoski vladi protest, v katerem naglasa da bo smatrala francosko vlado odgovorno za vso škodo ki bi utegnila nastati Kitajski zaradi francosko-iaponskega dogovora o Indokini Kitaiski vladni listi ogorčeno komentiralo najnovejšo iaponsko akciio. ki io označuieio kot dejanje, ki ima ost proti Veliki Britaniii in Zedinjenim državam Listi zahtevalo, da Angliia nemudoma odpre pot skozi Burmo. Vichv. 25. sept. s. (Ass. Press). Kitajski poslanik je vložil pri francoski vladi oster protest svoje vlade proti koncesijam, ki jih je dovolila Francija Japonski v Indokini. Seja japonske vlade Tokio, 25. septembra, br. (Domej). Včeraj dopoldne je bila seja vlade, na kateri so prvenstveno razpravljali o položaju v Indokini Vojni minister general Tojo je v svojem ekspozeju naglasil, da se okupacija Tonkina sedaj mirno nadaljuje. Japonske čete imajo strog nalog, da se v ni- čemer ne vmešavajo v upravne zadeve francoske kolonije, nego da zavzamejo le strateške točke in si tako omogočijo izvedbo znanega japonskega strateškega načrta, da bi se Cangkajškova Kitajska napadla z dveh strani in prekinne njene cestne in železniške zveze z Indokino in Birmo. Japonske grožnje Tvkio, 25- sept. s. (C. B. C). Japonski listi obširno komentirajo dogodke v francoski Indokini. List 3>Yomuri« pravi, da bo Japonska odklonila vsak protest proti svoji akciji v Indokini, ki jo je podvzela z miroljubnimi in konstrukt ivn i mi nameni in s polnim razrmevanjem stremljenj francoske vlade. List pravi, da nekatere zunanje sile že zavzemajo proti Jnponski zaradi nastopa v Indokini grozeče stališče, češ da je Japonska nastopila z vojaško silo. Tudi >Niči-Niči« pravi, da bo znala Japonska izločiti vsak poskus tujega vmešavanja v zadeve Indokine. Japonski protest v Londonu L°ndon, 25. sept. s. (Reuter). Japonska vlada je vložila pri angleški vladi oster protest zaradi aretacije 6 Japoncev v Sin-g-apuru. Ogorčenje v Ameriki ' VVashington, 25. sept. s. (CBC). V tukajšnjih diplomatskih krogih pričakujejo, da bodo Zedinjene države in Anglija pod-vzele sporedne korake proti japonski zasedbi fancoske Indokine. Neuradne, toda verodostojne informacije pravijo, da niti Anglija niti Zedinjene države ne morejo dopustiti japonske invazije v Indokino, ker bi to pomenilo japonsko ekspanzijo proti Singapuru. V \Va-shingtonu in v Londonu smatrajo, da je sedanja japonska akcija v Indokini naj-resnejše ogražanje statusa quo na Daljnem vzhod;!, odkar so Japonci pričeli operacije proti šanghaju. Kakor poročajo, so med vladama Zedi-njenih držav in Anglije že v teku posvetovanja glede skupnih ukrepov. Predvsem naj bi bila dogovorjena nova razporeditev vojnih mornaric obeh držav v zvezi z novim položajem. Washington, 25. sept. br. (CBS). Japonski vdor v Indokino je izzval v vsej Ameriki veliko ogorčenje in listi ugotavljajo, da pomeni ta invazija po napadu na mednarodne koncesije v šanghaju najhujšo prekrši t ev mednarodnih določb, ki so urejale položaj na Daljnem vzhodu. V razgovoru z novinarji je državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull deman-tiral vesti, po katerih je bila ameriška vlada pravočasno poučena o japonskih zahtevah napram Franciji in je baje celo izrar-zila svoje soglasje s francosko vlado glede njene odločitve, da pristane na vojaške koncesije v prilog Japoncem. Hull jo imel dolg razgovor s svojimi svetovalci o položaju, ki je nastal na Oaljnem vzhodn spričo najnovejše japonske akcije. Letalske bitke nad Anglilo in Nemiiio Nemška letala so tako podnevi ka kor tudi ponoči napadala angleška mesta, predvsem pa London London, 25. sept. s. (Reuter). V pretekli noči so bili nemški letalski napadi v Londonu koncentriram na središče mesta. Protiletalsko topništvo je sicer skoro ves čas odgovarjalo z zapornim ognjem, toda od časa do časa so vendarle prodrla nad središče posamezna nemška letala in odvrgla bombe. Pred bombardiranjem so metala nemška letala rakete na padalih, ki so svetile z rumeno ali medlo belo lučjo. Več zgradb v središču mesta je bilo zadetih, toda središče Londona je zelo veliko in proporc zgradb, ki so bile pri vseh dosedanjih nemških letalskih napadih poškodovane, znaša samo drobec enega procenta. Pri napadu preteklo noč je bil zadet v središču mesta tudi velik hotel, poslopje pa je bilo prazno, pač pa je bilo mnogo ljudi v zakloniščih. Med tem, ko je bomba ranila več ljudi v okolici poslopja, ni bil v zaklonišču nihče zadet. Na neko drugo zgradbo je bil vržen letalski torpedo. V poslopju poleg zgradbe, ki jo je torpedo zadel, je bilo mnogo ljudi ubitih ln ranjenih. Tudi mnogo zažignmih bomb so vrgla nemška letala na središče mesta. Po večini so bili požari takoj pogašeni. Ena Izmed zažiga hl Ih bomb je zadela znamenito starinsko cerkev v središču mesta, vendar ni povtiočUa mnogo Škode. Tudi na zrmarrja predmestja Londona je bilo vTferfh več eksplozivnih bomb. V severnem Londonu Je bila zopet zadeta neka bolnišnica, nihče pa ni W ranjen. V prvem delu noči je bfk> nebo oblačno. Nemška letala so izkoristila temo ter so se spuščala nizko skozi oblake nad cilje. Napadi so se pričeli že zgodaj zvečer. Mnogi žarometi in protiletalski topovi so takoj stopfn v akcijo. V drugem delu noči se je nebo zjasnilo. Znak, da 1e letalskf napad končan, je bil dan v Londonu šele pred zoro. Lon*>n. 25. sept. s. (Reuter). O nemških letalskm napadih na Anglijo Preteklo noč sta otrjavfll letalsko in notranje ministrstvo davi naslednji konrmrke: Čeprav je bil preteklo noč zopet London glavni objekt nemških letalskih napadov, so bile vržene bombe tudi na druge dele Anglije, na Škotsko in na -Vales. Na mnoge dele Londona so bile vržene eksplozivne in zažigatne oombe brez cilja. Povzročenih je bilo več požarov, ki pa so po večini že lokalizirani. Na mnogih z grad bah je bila povzročena škoda in je bik) zopet zadetih več bolnišnic V štirih bolnišnicah so nastali požari, ki pa so bili med tem že pogašeni. Napadi so v L-on don u povzročili mnogo žrtev, tudi smrtnih, katerih število pa še ni ugotovljeno. V južnovzhodni Angliji je letalski napad povzročil malo Žrtev in ne velike škode. Bombe so padle med drugim na neko mesto, kjer Je nastalo nekaj požarov in je bilo nekaj oseb ubitih. V severnem Walesu je bilo v neki vasi poškodovanih nekaj hiš. Manjše število oseb je bilo tu ranjenih oziroma ubitih. Tudi na hišah v drugih delih Walesa je bilo povzročeno nekaj škode, vendar je število žrtev majhno. V severozapadni Angliji so bombe povzročile požar v nekem mestu, doslej pa Še ni znano, da bi napad povzročil človeške žrtve ali resnejšo šfrođo. Borr.be so padle tudi na podeželje ▼ sevezcraspadiii Angliji, ne da bi povaroMle škodo ali žrtve. Eksplozivna bomba Je padla na neko mesto vzhodne Škotske. UJhče ni bil ranjen ali ubit, tudi gmotne škode ni bik). Eden izmed angleških pilotov, ki so jih včeraj pogrešili, se je naknadno javil svoji edini ci. Odira ti podnevni napadi London, 25. sept. s. (Reuter). Prvi včerajšnji dopoldanski napad na Anglijo je izvršila formacija okoli 120 nemških letaL Razvila se je polurna bitka z angleškimi lovskimi letali, nakar so se morala nemška letala umakniti, ne da bi bila odvrgla bombe. Druga večja formacija, ki Je prav tako napadla dopoldne Je štela okoli 180 aparatov, že po 10 minutnem boju pa so bua nemška letala zavrnjena. Napade na Southampton Je izvrsno po- London. 25. sept. s. (Reuter). Letalsko bi notranje ministrstvo sta objavili snoči naslednji komunike; Zjutraj sta dve sovražni formaciji bombnikov in številnih lovskih letal napadli preko obale Kenta in ustja Temze. Nobena izmed forrnecii m nrodrla do Londona, toda ob ustju Temze ki v vzhodriem Kentu je bilo vrženih nekaj bomb in ie bila povzročena škoda rta hišah in drugih zgradbah. Število žrtev ie bilo majhno. Zgodaj popoldne je sovražna letalska formacija napadla ozemlie SofljthCOTirjrtana. Nekai haš ie bilo zadetih in je btflo nefcarj človeških žrtev. PopoIkJne sovražna letalska aktivnost v splošnem ni imela vetOceea obsega, posamezna letala oa so napadla mnogo okrožri, med drugim Brighton. Tu ie bilo zadetih več hiš ki trgoskih podjetij. Bilo ie mnogo človeških žrtev. Po dosedanjih podatkih le brlo včeraj sestreljenih nad Anglijo 8 nemških letal. 4 angleška lovfV^ letala so fztgnbAjeoa. verv-o prikazali nastop in delo samarijanskih ekip. Prva pomoč je bila v vseh fazah zelo nazorno prikazana. Učinkovit je bil odhod samari j črnskega oddelka z ranjenci in bili smo veseli, da je to bila le vaja. Nastopilo je 16 samarijanskih ekip z vso opremo za prvo pomoč. V zadnji točki je nastopila vsa. gasilska četa s polno gasilsko in samartjansko opremo, kakor tudi člani kemičnih ekip KID in je nazorno pokazala delo teh edinic pri požarih, na rešilnih postajah ln razkuževanju zastrupljenih prostorov po predhodnem nakazanem letalskem napadu in alarmu. Nastopilo je 6 gasilskih rojev s 4 motornimi brizgalnami cca 1100 m cevi ln za brizganje je bilo pripravljeno 12 ročnikov. Ves nastop je šel zelo hitro in tako v redu. da je večini gledalcev bilo to nekaj novega. Po zaključni akciji sta generalni ravnatelj g. Noot in tehnični ravnatelj g. dr. inž. Klinar v spremstvu predsednika čete g. dr. Obersnela pregledala čete in kemične ekipe, nakar je četni predsednik izrekel v imenu KID članstvu zahvalo in ga v krepkem nagovoru pozval na nadaljne delovanje v korist domovine in bližnjega. Po zaključnih besedah poveljnika čete g. Luckmanna Karola je pozdrav kralju in domovini z državno himno zaključil tehnični del nastopa. Pevski oddelek je v svojem koncertu pokazal drugo stran gasilskega udejetvova-nja. Ubrani glasovi so pokazali, da bodi med gasilci tudi izvem njihovega strokovnega dela neka vez« tovarištvo, ki se mora prav pn gasilcih vzdrževati na visoki stopnji. Sodelovalo je 16 pevcev. Igrokaz >Divji loveče F. Finžgazja, ki ga je podal gledališki oddelek v prosti naravi, na odru, ki se ga le Se malokje more najti, pa je bil višek prireditve. Igralci so pokazali, da so na deskah doma. Videli smo nove in stare igralce( ter jim moramo dati povsem polno priznanje. Sodelujočih je bflo nad 60. Udeležba je bila lepa, prav posebno pri igrokazu. Gledalcev pa je bilo nad 1200. Vsa prireditev je napravila zek> ugoden vtis in upamo, da prireditev ni bila zadnje te vrste. Veseli nas. da smo videli neka^ novega, nekaj sodobnega, poučnega in da ni kakor ponavadi do sedaj gasilska prireditev izzvenela le v veselici. Profidraginjska akcija mestne občine Ustanavlja se protidraginjski in aprovizacijsKl urad Ljubljana ?5 septembra Danes dopoldne so bili zastopniki ljubljanskih dnevnikov povab'jeni v mestni tržni urad, kjer jim je bilo sporočeno, kako je sedaj z akcijo mestne občine proti draginji, ki davi od dneva do dneva bolj zlasti nižje in srednje sloje Mestni prehranbeni od^or je imel nekaj sej, na katerih je razpravi jal o akcijah občine za pobijanje draginje in o morebitni uvedbi aprovizacije. Mestna občina je uvidela potrebo, da se ustanovi posebni proti-draginjski in aprovizacijski urad ki bo ločeno od tržnega urada sku>a' povoljno rešiti težavno nalogo da preskrb predvsem šibkejše sloje z zadostnimi količinami najnujnejših živil po zmogljivih cenah. Ta urad se šele ustanavlja in je zarad' tega razumljivo, da se njegovo udeistvovanje ne bo takoj občutilo na trgu, a to se bo zgodilo v najkrajšem času. VeMke težave bo moTal urad premagati zaradi obstoječe zakonodaje, ki ščiti vse proizvajalce in tudi kmeta. Treba bo tudi rešiti vprašanje kredita in mnogo drugih vprašani Samo z maksimiranjem cen se doslei namreč ni mnogo doseglo, kakor se je videlo z maksimiranjem cen krompirju Domači krompir je s tem izginil s trga in mestna občina je za silo pomagala z nabavo krompiTJa, katerega prodaja po 1.50 din. Slišati je bilo očitke, da je ta krompir za krmo in za industrijo in da za gospodinjst^r. ni uporaben. Krompir res ni domač, * kuhati ga je treba s paro. pa se ne razkuha in ie užiten. Doslej so prodali že okoli 8000 kg tega krompirja v nadrobni prodaji. Ker se cene kmečkim pridelkom niso ustalile in so razmeroma visoke, cbčina ne more že zdaj maksimirati vse cene in začeti z nakupovanjem in prodajo kakor je storila s krompirjem. A vse to ie v načrtu in naloga prehranbenega odbora s sodelovanjem protidraginjskega urada bo da reši pereče vprašanje prehran s širših slojev mestnega prebivalstva Prehranbeni odbor bo razširjen, v njem bodo rudi zastopniki potrošnikov in ne samo zastopniki posredovalcev in trgovcev. Mestna občina bo skušala nabaviti tudi drva v smislu uredbe o določanju cen v nadrobni prodan. Čeprav je mestna občina zelo pozno pričela resno in Širše akcijo za rešitev vprašanja prehrane prebivalstva vendar je razveseljivo, da se je končno le lotila tega posla na ničin, ki zagotavlja uspešno akcijo. O konkretnih ukrepih akcije bomo ob pravem času informirani. Zlatarska delavnica v Kranju Kranj hoče tudi v zlatarski obrti doseči vidno mesto Kranj, 25. septembra Tisočletno mesto Kranj je zaslovelo v zadnjem desetletju po svoji tekstilni industriji širom države pa tudi preko mej je znano bolj kot kdaj prej. V zadnjem času pa se je pričelo naše mesto čedalje boij uveljavljati v obrti, ki je pri nas kaj redka, ki pa bo mestu v ugodnem času prinesla še večji sloves. Sirsi javnosti nI znano, da je v Kranju osnovana zlatarska delavnica, ki je že v kratkem času s svojimi izdelki odločno posegla na trge z dragocenostmi. Delavnico, ki je ena največjih v Sloveniji, moremo primerjati s tovarno, čeprav po obsegu predstavlja le majhen del kakega večjega objekta tekstilne ali druge tovarne Toda v tej delavnici se vrši prav isto delo kot v veliki železarni. Velike žerjave nadomeščajo pincete, plavže pečice na oglje in kosk, vlačilne ln stiskalne naprave so izdelane v miniaturi. Večji del strojev poganja električni tok, za pomoč pri izdelavi je v rabi tudi plin, vse kot v veliki tovarni. V nečem pa se zlatarska delavnica razlikuje od vseh drugih obratov. To je preciznost v izdelavi in izredna pažnja pri obdelov nju žlahtnih kovin. Tehtnica ima tu odločilno besedo. Palica zlata mora biti točno odtehtana, Se enkrat preizkušena, nato šele grev roke predelovalca, ki za prejeto količino drage kovine odgovarja, šele po vsem tem zlatarski delavec prične z obdelovanjem, ki pa ni ono tovarniško delo, ki ga tako radi v današnjem času mečejo na tekoči trak. Zlatarski delavec vlaga v delo svejo dušo kot umetnik. Zato ni mogoče, da. bi bil vsak zlatarski pomočnik v vsakem delu mojster, temveč imajo strogo porazdeljeno delo. Ta Izdeluje le verižice, drugi samo uhane, tretji je le rezbar ln se kaj malo spozna v delu prstanov, človek bi mislil, da je sedaj ko draga kovina že dobiva obliko končnega okraska konec pazljivosti in strahu pred Izgubo dragocene kovine. Toda o tem se še vedno vodi račun. Vsak obdelavec skrbno pazi na zlati prah, kl pada v nalašč pripravljeno usnjeno vrečico. Izgubiti se ne sme niti najmanjši drobec, zato skrbijo pri glaje-nju tudi posebni ekshaustorji iz katerih se po gotovem času vzame prah in raztopi. Urno m z vso natančnostjo obračajo mojstri drage kovine s plnceto sedaj nad plamenom plina, sedaj v vodi ln kislini m počasi tudi lajik spoznava oblike prstana, ki ga je treba še zgladiti in mu vdelati kamen in že se nam blišči na mizi krasen prstan, ki ga bomo kmalu lahko občudovali v izložbi kakega urarja ali pa tudi na roki dame, ki se spozna v nakitu in Ima tudi možnost, da si nabavi tako dragocenost. Težko si predstavljamo kako težko, natančno In strogo kontrolirano je delo v zlatarski delavnici, ki pa je gotovo med svetom zelo upoštevano. Seveda so posebne težkoče zlasti pri organiziranju take delavnice, ki so zato tudi zelo redke. Slovenija premore večjo delavnico le v Celiu a s požrtvovalnostjo znanega zlatarja Blaža Rangusa je tudi mesto Kranj stopilo v zlatarskem predelovanju na Isto pot ln če bodo nastopile urejene prilike si more ponosno mesto obetati še marsikaj dobrega v zvezi z moderno urejeno delavnico, ki se more po potrebi nzširltl ln stopiti na prvo mesto v Sloveniji. Karel Valalek umrl Ljubljana. 25 septembra Po dolgem trpljenju je včeraj umrl g. Karel Valasek, tajnik Zveze za tujski promet in tajnik »Putnika«, star šeie 45 let. Pokojni Karel, sin upokojenega ravnatelja Vab:ka, se je šolal v Ljub jani in je bil v službi pri bivši Jadranski banki, pozneje pa pn Zvezi za tujski promet, kjer je služil polnih 12 let v splošno zadovoljstvo. V naporni službi si je na potovanju nakopal zavratno bolezen kateri je zaman iskal leka. Telesno in vrhu tega še duševno trpljenje zaradi storjene mu krivice, je krepkega Valaška strlo in naposled je podlegel zavratni bolezni. Pokojni je bil družaben in ljubezniv mož, ki je užival splošne simpatije in imel je velik krog prijateljev. Že pred vojno je bil član Ljubljanskega Sokola in tudi Ilirije, kjer je več let igral nogomet. Njegova smrt ne pomeni samo hudega udarca za mlado s^vprogo Marv in hčerkico Manjo, temveč tudi za težko prizadete starše in za velik krog prijateljev in znancev. Pogreb bo jutri ob 17. z Zal na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen časten spomin, preostalim naše iskreno sožalje' Tatvine LjubTiana 2V septembra V iie«d kavami v Kolodvorski ulici se je približal v gneči Alojzu S. neznan mladenič in mu ukrade! listnico s 4000 din. S. je tatvino ugotovil sele pozneje, zato je bilo tudi zasledovanje tatu zaman. — Iz trgovine Janka Pogačnika na Tvrševi cesti je neznan zlikovec odnesel 4000 din vreden fotoaparat znamke »Robot«. Aparat je bil v rjavi usnjeni torbici. — Peter Štefančič je spravil v veži hiše 5t 8 na Sv. Jakoba trgu zavitek perila, kar pa je opazil tat, ki je takoj za njim smuknil v vežo in mu perilo ukradel. Stefančič je oškodovan za 300 din. — Z dvtrrišča na Poljanski cesti 38 je nekdo ukradel 100 kg betonskega železa, v vrednosti 750 din. Oškodovanka je Lucija Ku*ar, ki je tatvino takoj prijavila, tatu i pa še niso izsledili. Da se tatovi lotijo prav vsega, kaže tudi tatvina majhnega stroja za odvijanje vijakov, ki je bil te dni ukraden iz remize cestne železnice na Celovški cesti. Ukradeni stroi ie vreden 300 din. Te dni je bilo po4ic:ji prijavljenih spet več tatvin koles. Izpred Derganeeve trgovine na Gosposvetsk; cesti je odpeljal tat 13 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Puch«, ki je bilo last Karla Vojske. — Izpred kina Moste je nekdo ukiadel 1800 din vredno zefleno pleskano kolo. znamke »Alba«, Ivanu Benedičiču. — Na Litijski cesti je bfllo izpred Novakove gostilne ukradeno 1300 din vredno rdeče pleskano kolo znamke »Viktorija« Karlu Feistu. — Na Ma?arykrvi cesti je tat ukradel 1000 din vredno sivo pleskano kolo Antonu Verbku. Jože Gcvekar pa je prijavil, da mu je tat odpelja' BOO dm vredno kolo, znamke »Jugoslavija«, izpred Pengovove gostilne na Dolenjska ces^L Iz Trbovelj — porine vem. V ligaški tekmi Amater : SK Kranj v Kranju je v nedeljo prepričevalno zmagal trboveljski klub s 4:1 r3:l). S tem je Amater prevzel vodstvo v slovenski ligi ln priboril Trbovljam lep usneh, na katerega je lahko ponosen ves industrijski revir. Trboveljčani so igrali v Kranju "z velikim zanosom, ostro ln hitro. SoJil je nepristransko g. Erlich. Moštvo Amaterja je zapustilo Kranj z najboljšimi vtisi, čeprav je bilo vedenje nekaterih vročekrven žev vse prej nego športno. V nede-lio bo Amater nadaljeval ligaško tekmova-| nje na domaČih tleh, odigral bo tekmo z jeseniškim prvakom Bratstvom. To bo i srečanje sfportnih predstavnikov največjih . industrijskih krajev. Svoje moči bosta po-» merila slovenski rudar in kovinar. _ Akcija proti draginji- Predsednik trboveljske občine g. Klenovšek je sklical pred dnevi ponoven sestanek županov občin Zagorje. Hrastnik, Sv. Krištof in Senovo. Udeležili so se ga tudi zastopniki strokovnih organizacij teh indutrijskih revirjev, Bratovskih »kladnic in načelniki IT. skupine. Na sestanku se je obravnaval noložai prebivalstva glede na naraščajočo draginjo. Soglasno je bila Izrečena zahteva po energičnih ukrepih, da se omogoči prebivalstvu vsaj znosno življenje. Sklenjeno je bilo poslati na merodajna mesta obširno spomenico o neznosnih razmerah v industrijskih revirjih. Potrebni so slasti ukrepi za izboljšanje položaja starovpoko-jencev, vdov, sirot in rent ni kov. Protidra-ginjski odbori naj bi dobili večje izvršne pravice ali pa naj se sploh ukini jo. Treba bi jih bilo tudi razširiti. Za nakup na veliko naj se določijo najnižje, za prodajo na drobno pa najvišje cene. Zelo koristna bi bila tudi leteča kontrola, življenjske potrebščine naj bi se racionalizirale. Višina pokojnin naj bi se določila avtomatično s povišanjem cen in delavskih mezd. KOLEDAR Danes: Sreda, 25. septembra: Kleofa DANAŠNJE PRIREDITVE . Kino Matica: Zatočišče izobčenih Kino Sloga: Bela strela Kino 1'nlon: Veseli bohem' Kino Moste: Spijonka DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kiv-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Rimska cesta 31. SPORT Lalikoatletskl dvoboj Celje : Bratstvo V nedeljo 29. t. m. se bo na igrišču Bratstva na Jesenicah vršil zanimiv dvoboj med atleti SK Celja ln SK Bratstva. Prireditev je prva te vrste na Jesenicah, zato je razumljivo, da vlada zanjo veliko zanimanje med vsemi športniki. Lahka atletika se je posebno v letošnji sezoni na Jesenicah zelo razvila, kar dokazujejo vse letošnje lahko-atletske prireditve, tako uspeli miting na »športnem dnevu« Bratstva, športne igre KID in sledjič celo dvoboj juniorjev med domačima kluboma, ki se je izvršil preteklo soboto. Atleti SK Celja bodo v nedeljo vsi prvič na Jesenicah, razen dolgoprogaša Reber-ščska. Prišli bodo s svojimi najboljšimi močmi, saj imajo v svojih vrstah državna rekorderja ln reprezentanta Pleterška in Gorska. Prav nič ne zaoBtaja^za njima večkratni slovenski reprezentant Urbančič, dalje odlični Agrež, Kos, Hanza, KatiČ in drugi. Atleti SK Bratstva se za to srečanje že dalj Časa pripravljajo. Njihove glavne moči so skakači ln metalci Pribovšek, Baloh, Majnik, Grošelj, Potočnik, kajti tekači Me-dja, Pohar, Stana In drugi še prav gotovo niso dorasli odličnim Celjanom. Izjema je edino reprezentant Kvas, ki hoče skupno z Zupanom postaviti ob tej priliki najboljši letošnji Čas na 5000 m. Dvoboj se bo začel ob 9. dopoldne in bo obsegal teke na 100. 400, 1500 in 5000 m ter 110 m z zaprekami, skoke v višino in daljino, mete krogle, kopja, diska in kladiva ter štafeto 4X100 m. Dvoboj bo v vsakem vremenu. Gotovo je. da bodo Jeseničani v velikem številu obiskali to prireditev, kajti zanimiva borba atletov za točke se jeseniški publiki gotovo zopet precej časa ne bo nudila, ker so take prireditve združene z velikimi izdatki prireditelja kakor tudi gostujočega kluba. Z ZM.%m.%a mosta — Rekorden obisk Izletnikov na Lisci. Spričo Izredno lepega vremena in pa vesti, da je prejšnjo soboto prvikrat zagorela elektrika na Lisci, je prišlo v nedeljo v naš planinski raj toliko izletnikov, da je zmanjkalo vsega: ni bilo zadosti prenočišč, ne stolov, ne hrane. Izletnikov je bilo nad 100, kar pomeni menda rekorden obisk, odkar stoji koča na Lisci! Največ je bilo izletnikov iz Zasavja, pa tudi iz Brežic, Krškega, Rajhenburga, Sevnice in Celja, Zagreba in Ljubljane. Iz Brežic je prišel tudi pevski zbor, kl je zapel nekaj prav lepih narodnih pesmi. Koča je bila nabito polna. Enako so bile zasedene vse klopi in mize na razgledišču. Ker oskrbrištvo doma ni računalo s tolikim obiskom, je naravno, da je zmanjkalo tudi hrane, kar naj blagovolijo upoštevati tudi vsi gostje, kl niso dobili kosila. Ker se obetajo Se lepe jesenske nedelje, ko prihajajo na Llsco številni Izletniki že ob sobotah, je umestno, da po dopisnici najavijo oskrbništvu doma svoj prihod. Le tako bo lahko prijazna os!rr*-nica postregla vse goste. Z Jesenic _ Smrtna nesreča v tovarni. V ponedeljek okoli 17. ure se je pripetila v kotlarni nesreča, ki je zahtevala življenje 371etne-ga delavca Janeza Repinca iz Polj pri Boh. Bistrici. Reptnc je med prevozom v bolnico bratovske skladnice Izdihnil. Krivda na nesreči ne zadene nikogar. Repina je bil žrtev nesrečnega slučaja. Pokojni je bil zaposlen v tovarni šele 4 mesece. Zapušča žalujočo vdovo in dva otročlčka v starosti 3 in 4 let. Bodi nesrečnemu delavcu ohranjen lep spomin. — Narodno f»troKovna zv<*za podr. Jesenice ima svojo knjižnico Že 15 let. V zadnjem času je bila knjižnica tako izpopolnjena, da jo lahko prištevamo med nafvečje društvene knjižnice na Gorenjskem. Knjižnica posluje vsak dan, in sicer od 9. do 12. dopoldne In od 14. do 19. Ob nedeljah in praznikih pa je odprta od 9. do 12., tako da je dana vsakerru ljubitelju lepih l^jig prilika, da seže po n;'h. ^rtev paremntne nesreče Celje. 25 septembra. V sredo 11. septembra dopoldne se je peljal 621etni vrtnar in posestnik Andrej Medved iz Nove vasi pri Celju s kravjo vprego po dovozni cesti, vodeči od železniškega skladiča v Celju proti železniškemu podvozu pri hotelu > Pošta«. Proti skladišču je prlvozil nasproti s premorom na-tovorjeni tovorni avtomobil, last prevoznika Aana Kovača iz Tržiča. Pri srečanju je avtomobil od strani zadel Medveda in ga pritisnil ob telego. Zaradi močnega udarca se je Medvedu pretrgalo Črevo. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je po dolgem trpljenju v noči od ponedeljka na torek umrl. Pogreb bo v četrtek ob 17. od pokojnikovetra doma v Novi vasi na okoliško pokopališče. 8orzna noro65!a Curih, 25. sept. Beograd 10.—, Pariz 9.325, London 16.55, New York 43S.— Milan 22.10, Madrid 40.—, Berlin 175.301 i Premiera senzacionalnih in napetih prizorov! Ana May Wong Film o vladarju, krvoločnem norcu, ki je bil krutejši od zveri, ki so prcžale za ljudmi v grozni džungli! Mlada Kitajka med begunci pred zakonom v borbi za življenje in čast očeta! FILM ZA LJUDI IZREDNO MOČNIH ŽIVCEV as izobčenih Kino Matica telef. 22-41 Predstave ob 16., 19., in 21 Na željo mnogih ponavljamo češki film VESELI BOHEMI Predstave ob 16., 19. in 21. uri! Velezabavna opereta! v glavnih vlogah: Jarmila Kširova, Hana Vltova, a. Novotnv KINO UNION — Tel. 22-21 Bri a CTRFI A premiera danes i M* M~§ & M. M\ Xj M-i r\ v glavni vlogah: DENNIS O' KEEFE, CECILIA PARKER, NAT PENDLETON KINO SLOGA — tel. 27-30 Senzacionalna filmska drama o neustrašnih avtomobilskih rekorderjih, njihovih smelih podvigih in opasnih dirkalnih tekmah. Nežna ljubavna idila dveh mladih ljudi v okviru vratolomnih senzacij. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. DNEVNE VESTI — Pred novo omejitvijo prometa z motornimi vozili. V trgovinskem ministrstvu imajo že pripravljen osnutek uredbe o ponovni omejitvi prometa z motornimi vozili. Uredba bo že čez nekaj dni v veljavi. Omejen bo promet z zasebnimi motornimi vozili. Izvzeti bodo avtomobili zdravnikov, veterinarjev, okrožnih uradov, javnih borz dela in vseh ustanov javnetou. značaja. Omejitev ne bo veljala za avtobuse. Za tovorne avtomobile bodo pa veljale posebne omejitve. Ob nedeljah in praznikih bo prepovedan promet z motornimi vozili od 10. zvečer do 6. zjutraj. Za praznike se bodo smatrali tisti državni prazniki, ki jih predvideva uredba o državnih praznikih, objavljena v aprilu 1929. Uredba ne bo izdana samo zaradi pomanjkanja pnevmatik, temveč tudi zaradi pomanjkanja bencina. Ker se bliža zima bo najbrž omejitev prometa z motornimi vozili še strožja. Devize, potrebne za nabavo tekočih goriv, potrebuje država za nabavo se važnejših stvari. Zato bo promet z motornimi vozili kolikor moproče omejen. — Centrala za kurivo. Poročali smo že o konferenci v kabinetu trgovinskega ministrstva, na kateri se je obravnavalo vprašanje kuriva. To je zelo važno vprašanje zlasti za siromašno prebivalstvo, ki zaradi visokih cen ne more kupiti drv in premoga, zima pa se bliža. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se takoj ustanovi centrala za kurivo, ki bo prevzela vsa razpoložljiva drva iz državnih gozdov ter vse rar-p-^žljive zaloge lignita iz državnih rudnikov. Po potrebi bo pa centrala kupovala drva še iz drugih virov. Trgovina z drvmi ostane svobodna. Določale se bodo pa paritetno cene na bazi beograjskih cen. — Trgovci niso izključeni od prodaje namiznega olja. Trgovinsko ministrstvo je dobilo zadnje dni več pisem in brzojavk od trgovskih organizacij, zlasti iz dravske banovine, v katerih te protestirajo proti izključitvi trgovcev od nadrobne prodaje namiznega olja, ki naj bi bila poverjena aprovizaeijskim ustanovam. Trgovinsko ministrstvo obvešča trgovce, da ni bil izdan noben odlok o njihovi izključitvi iz nadrobne prodaje olja in podoben ukrep se tudi ne pripravlja. — Nova lx)lgarsko-jugoslovonska poštna konvencija, Danca dopoldne je bila v Sofiji svečano podpisana nova bolgarsko-jugoslo-venska poštna konvencija. Našo delegacijo vodi pomočnik poštnega ministra Mil ost i-sav Cika. V Sofiji je bila prisrčno sprejeta. — Vsa mesta brezplačnih vežbancev po čl. 25 pravilnika o pogodbenih državnih poštah so na področju poštne direkcije v Ljubljani popoln jena. Direkcija bo zato odslej vse prošnje za dveletno brezplačno vež banje pri pogodbenih državnih poštah prosilcem vračala. — Naraščanje hranilnih vlog. Po podatkih Narodne banke so znašale ob koncu julija pri vseh državnih, samoupravnih in zasebnih denarnih zavodih hranilne vloge 9.784 miliionov din ali 35.000.000 din ve? nego ob koncu iuniia. Od tega ie odpadlo na državne denarne zavode 2.009. na samo upravne hranilnice 2.393, na zasebne denarne zavode 5.382 miliionov. — Izvoz poznega grozdja sc prične jutri. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino sporoča, da ie trgovinski minister dovolil, da se prične z iutrišniem dnem izvoz svežega namiznega smederevske^a grozd i a kakor tudi drugih poznih vrst grozdja. Pošiljke morajo odgovarjati predpisom uredbe o kontroli za izvoz namenjenega sadja in sadnih izdelkov. — Znamkiee za posebni prispevek V fond narodne obrambe. Finančno ministrstvo ie odredilo tiskan ie znamkic za plačevanje posebnega prispevka v fond narodne obrambe. Del od-ialcem, kl plačujejo usliržbenski davek z davčnimi znamkami, ne bo treba sestavljati posebnih izkazov za plačevanje posebnega prispevka v gotovini, temveč bodo prilepi jal i v knjige poleg davčnih znamk še znamke za posebni prispevek. —• Gradnja dveh novih parnikov. Jadranska plovidba namerava naročiti v splitski ladjedelnici dva nova potniška parnika tipa »Makarska«. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. bonske uprave dravske banovine« št. 77. z dne 25. t. m. obiavlia uredbo o kaznovanju dejani, s katerimi se ogroža redna preskrba z živili in ostalim blagom, uredbo o kontroli zunanje trgovine, uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojske in mornarice, uredbo o razveljaviti uredbe z zakons^ko močio o utesnitvi odsvojevanja nepremične imovine v območju apelaciiskega sodišča v Ljubljani in uredbe z zakonsko močjo o utesnitvi odsvojevanja nepremične imovine v območju apelacijskih sodi?č v Novem Sadu in Zagrebu: odločbo o ureditvi uporab« gumija, maksimiran ie cen železu, pisemsko pristojbine za Slovaško, odločbo o razširitvi veljavnosti kolektivne pogodbe v knji-goveškd stroki na vso stroko v vsem afe-močtu dravske banovine, odredbo o postavitvi novega predsednika izpitne komi si ie za posluževalce električnih naprav in spremembe v staležu banovinskih uslužbencev na območiu dravska banovine — Maturanti Vm.a razreda iz 1. 1920. ca humanistični gimnaziji v Llubljani proslavimo 201etnico mature v soboto dne 5. oktobra t. i. v hotelu Bellevue, kjer sese- stanemo ob 20. uri. Tovariše prosim, da prijavijo svojo udeležbo na naslov; Branko Goslar, državni tožilec, Ljubljana, sodišče. — Sofersk" izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil, se bodo vršili za sreze Kranj, Radovljica in škofja Loka v petek 18. oktobra ob S. pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. — Poletna vr^čina v BeograOu. V Beogradu so imeli včeraj pravo poletno vročino, čeprav se je že pričela Jesen. Bil je eden najbolj vročih dni v letošnjem letu. Toplomer je kazal v senci 30.5 C. Popoldne so bila vsa kopališča polna kopalcev, še bolj vroč dan so pa imeli v Osijeku, kjer je kazal toplomer v opoldanskih urah 42 stopinj. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, sicer vedro vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 31, v Sarajevu 28, v Zagrebu 27, v Splitu in Dubrovniku 26, v Ljubljani in Mariboru 24.4. na Visu ln Rabu 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.2, temperatura je znašala 14 2. — Nesreče. Tovarniška delavka Ivana Veber iz Sneberja se je včeraj peljala s kolesom iz službe domov. Na cesti pa se je zaletela v kmečki voz in padla. Vebrova se je poškodovala po životu in po nogah. — Delavec Mihael Baje z Jcgličeve ceste je padel z voza in se poškodoval na rami. — Hlapec Matevž Bnrjek iz Kozarij nad Vičem je padel s kolesa in se pobil na glavi. — Posestnik Jože Galjot iz Perovega pri Kamniku je vtaknil v slamoreznico desno roko. Slamoreznica mu je odrezala dva prsta. — Prav tako nesrečo je doživel delavec Jakob Benič z Rakeka. Slamoreznica mu je odiezala tri prste na desni roki. — V bolnico so pripeljali tudi 91etnega posest-nikovega sinčka Stanka Zbogarja iz Jarš, ki je doma splezal na jablano, s katere pa je padel in si zlomil levo nogo. — Tatvine v vlaku. V vlaku med vožnjo od Celja do Ljubljane ie nekdo ukrarlel Mariji Dolenčevi kovčeg z obleko in raznimi predmeti v vrednosti 1000 din. Matildi Kastelic ie bila pa v vlaku med vožnjo od Zidaneea mosta do Zaloea ukradena listnica s 500 din. Dr. Jcsip Fischinger ie prijavil, da mu ie drzen žepar izmnknil v vlaku na vožnii od Ljubljane do Celja listnico s 3000 din. — žrtev otroške objestnosti. Prod pravoslavno cerkvijo v Drnišu se je pripetila včeraj težka nesreča. Otroci so se zbrali zjutraj pred šolo. V bližini je glavni električni vod. En deček je vrgel nanj cinka-sto žico. V naslednjem trenutku se je vseh osem. dečkov zgrudilo in onesvestilo, 9letnega Ivana Jeliča je pa električni tok na mestu ubil. — Zaradi alkohola izgubil glavo. V vasi Otoku blizu Vinkovcev je 271etni Marijan Blaževič pijan srečal na ulici 201etnega Grgo šiloviča in mu zaklical naj se mu umakne. Ko ga je fant vprašal zakaj, je skočil Blaževič k njemu in mu prisolil zaušnico. To je fanta tako razjezilo, da je potegnil pištolo in ustrelil bežečega Bla-ževiča v hrbet. Zadel ga je tako dobro, da se je zgrudil in takoj izdihnil. — Inkasant s 16.000 din pobegnil. Zagrebška tvrdka VVeinberger čc Comp. je prijavila policiji, da je pobegnil njen inkasant Aleksander Drganc in odnesel 16 tisoč dinarjev. Policija je izdala za njim tiralico. — Boj kmeta z volkom. V bolnico v Konjicu je prišel kmet Dervo MakSumič iz vasi Gracije v občini Ljubuški. Pasel je živino na planini, pa je zadremal. Ta čas se je priklatil iz gozda velik volk. Navalil je nanj. K sreči je imel Maksumič fes na glavi, sicer bi ga bil volk še bolj ogrizel. Mož je zgrabil volka za vrat in ga krepko držal, dokler ni prihitel na njegove klice njegov brat Ahmed, ki je volka zaklal -— Hromo lepotico je ubil. v vasi Anto-novcu blizu Varaždina je 201etni Franjo Hrarrulek napadel in ubil že od rojstva hromo vaško lepotico Marico Hcrgula. Izvabil jo je na kozolec, kjer jo je najprej posilil, potem pa zadavil. Truplo je zavlekel na seno. Iz Lfnblfane —lj čemu imajo nase ceste in ulice imena zaslužnih pokojnikov? V spominskem spisu o pokojnem dr. Valentinu Zamiku je zapisal Proteus: >Stavim, da vsaj 95 odstotkov Ljubljančanov danes nima pojma, kdo je bil dr. Valentin Zarnik.« Ako je trditev resnična — žal bo najbrž res —, koga zadene krivda za sramotno nevednost? Nedvomno sedanje in bivše mestno šolstvo. Ze v osnovnih šolah ima učitelj-stvo dovolj prilike, da na kratko mladini razloži zasluge pokojnikov, ki so jim posvečene ceste in ulice v dotičnem šolskem okolišu. Mestno šolsko oblastvo naj bi v tem pogledu določila vsaki šoli področje. Potrebno bi bilo, da bi izšla brošura, ki bi imela kratke življenjske podatke o vseh zaslužnih možeh, katerih imena nosijo ceste in ulice v Ljubljani, kakor tudi o vseh zgodovinskih dogodkih, ki so ovekovečeni na naših trgih, cestah in ulicah. —lj Posvet za določitev novih najnižjih mezd v dravski banovini. Od Delavske zbornice smo prejeli: Ker je kr. vlada zvi- šala dosedanjo osnovno mezdo s takojšnjo veljavnostjo od 2 na 4 din ln s tem omogočila za območje posameznih banovin povišanje dosedanjih najnižjih mezd, je bilo danes na pobudo Delavske zbornice predpo-svetovanje delavskih strokovnih organizacij. Na predkonferenci so organizacije t-.vzele enotno stališče giede višine novih nanižjih mezd, katero bodo zastopale skupno s predstavnic' Delavske zbornice jutri na uradni anketi, ki bo pri kr. banski upravi. —lj Pevski zbor Glasbene 3Iatice ima drevi ob pol sedmih še eno vajo vsega mešanega zbora pod vodstvom ravnatelja Poliča. Jutri v četrtek ni vaje. — Odbor. —lj »Bela strela« je izredno napet in senzacionalen film o smelih rekorčerjih na velikih avtomobilskih dirkah. V okviru nežne ljubavne idile dveh mladib ljudi — v glavni vlogi Cecilija Parker in Denis O'Keefe — vam pokaže ta film vratolomne podvige mlađih dirkačev, ki izpostavljajo svoje življenje na pogubonosnih dirkališčih v lovu za brzinskimi rekordi. Ta film bo zanimal posebno naše številne športnike ter ga radi s,foje napete vsebine pnrKjročamo nai^iršerf a občinstvu. Kot dodatek predvaja kino Sloga še izredno lep kulturen film »Pnr "lOd po gozdu«, ki nazorno pokaže Zitje samotnih prebivalcev širnih goščav črnih štorkelj, divjih prašičev in ponosni] jelenov. Občinstvo pa bo gotovo zanim 1 *idi najnovejši domači kulturni film . Pri tonskem posnet- ku tega filma je sodelovala godba Narodnega železnica rskega glasbenega društva >Sloga« in združeni pevski zbori iz Ljubljane. — Kino Sloga nudi zelo pester filmski program! 2222 —lj Poziv ljubljanskim podjetnikom. Kakor je bilo že objavljeno, bo med 25. in 27. septembrom velika vaja v obrambi mesta pred letalskimi napadi. Ker bodo pri vaji sodelovali tudi člani javnih zaščitnih ekip, ki so sicer zaposleni pri raznih podjetjih, vabimo vodstva podjetij, da dovolijo onim svojim uslužbencem, ki so pozvani( da sodelujejo pri vaji, potrebna odsotnost, ne da bi jim zato karkoli odtrgali od zaslužka. —li Blagajna poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani posluje za stranke od 1. oktobra dalje od 8. do 13. —11 Zasledovani cigani. V stanovanie Katarine S. v Korotanski ulici sta prišli v ponedeljek dve mlaiši cisranki. ki sta imeli s seboj tudi otroka. Ciganki sta jeli Katarini po ciganski navadi pregovarjati, nai si da prerokovati z roke in sta jo končno res pregovorili. Med pogovorom pa sta i i prav t^ko na ciganski način izvabili in ji tudi odnesli par zlatih uhanov, srebrno ovratna verižico in na škarje. Sleparski ciganki zasleduje policija. —li Vlom v skladišče. Na Rudniku je bilo vlomljeno v skladišče škodovih zavodov. Vlomilci, so odnesli iz skladišča deset bodo prav gotovo skušale od «voje strani storiti vse. kar je v njihovi moči S tem zagotovilom se je nekoliko pomirilo burno zborovanje. Položaj rudarskih upokojencev je res zelo težak. Že svetovna vojna ie skoraj popolnoma upropastila njihove nade Nekateri so pri tem izgubili vse. drugim so ostale le drobtine, s katerimi se ne da živeti. Okoli 200 staroupokojencev. vdov in sirot prejema tako nizke pokojnine da komaj zadostujejo za tobak ali za sol Pri današnji draginji pa so upokojenci še hujše prizadeti, ker morejo za ta denat kupiti le polovico tega, kar so kupiti 5 še pred enim letom. Dolžnost merodajnih činiteljev je. skrbeti za številne siromake k) *o radi višje sile prišli ob vse. Ti stari in pošten: ljudje so preponosni, da bi Hi prosjačit na cesto in da bi hodili od hiše dc hiše; oni raje tiho prenašajo svoje gorje. Pri dobri volji in ob pravilm presoji obupnega položaja številnih rudarskih upokojencev bi se sredstva lahko našla. Kranjska industrijska družba in pri njej zaposleni nameščenci m deflavci plačajo letno okoli 1,800.000 din v banovinski bed-nostni sklad. Vsa rudarska in plavžarska podjetja, rudarji in kovinarji pa plačajo letno preko 4,000.000 din v banovinski bednostni sklad Če b' le polovica teh prispevkov prišla nazaj v rudarske ;n industrijske revirje, bi bil; vsi upokojenci vsaj za silo preskrbljeni Aktivni rudarji in industrijski delavci, ki so v mnogih primerih sam' bedni plačujejo prispevke v banovinski bednostni sklad za svoje bednejše nekdanje stanovske tovariše. In kdo je danes bednejš' od staroupokojencev bratovskih skladnic. ki nimajo svojih domov in v mnogih primerih tudi ne svojcev, ki bi jim mogli pomagati na stare dni? Pretresljiva tragedija žoharjeve družine Mož ni mogel preboleti tragične smrti svoje žene in ji je sledil v grob Zagorje, 25. septembra Včeraj popoldne so ob veliki udeležbi prebivalstva pokopali prvo nesrečno žrtev, Julko Žoharjevo, ki je umrla za posledicami komplikacij, nastalih pri poskusu odprave telesnega plodu. Pred pogrebom so njeno truplo na zahtevo oblasti raztelesili, kar sta izvršila domača zdravnika dr. Grum m dr. Kajzelj v mrtvašnici na zagorskem rx>kopaHšcu ob navzočnosti litijskega sodnika g. Pavlov i ča. Danes pa so pokopali drugo žrtev tragedije, 26 let starega Jul-kmega moža Rudija, ki se je telesno in duševno skrušen zastrupil z lizolom. Oba nesrečneža je že dolgo vezalo iskreno prijateljstvo, poznala in ljubila sta se že, ko je bila pokojna Julka stara komaj 14 let. Čim so se razmere pri rudniku nekoliko zboljšale, sta se odločila za poroko in se pred tremi tedni poročila. Rudi je b9 za svoja leta zelo resen mladenič, zato ga je korak mlade žene, ki se mu ni zaupala, strahovito pretresel. Ko je se nihala med življenjem in smrtjo, je menda že sklenil, da se ji pridruži v smrti. Izjavil je, da sta bila vedno skupaj in da je tudi to pot ne bo pustil same. Ves pretekli teden ni skoro ničesar zaužil kljub temu, da je imel težko delo v jami. Ko je Julka v nedeljo zvečer umrla, je vdrtih lic in objokanih oči se topo zrl predse. Stanovalci BesgarbeTjeve hiše, kjer Zoharjevi stanujejo, so bili radi njega v skrbeh in so budno pazili na vsak njegov korak. Okrog enajstih ponoči so sosedje naročili liter vina, da bi obupanca spravili k sebi, toda medtem se je Rudi že zmuznil neopaženo v kuhinjo svojih staršev ter izpil osminko lizola. Našli so ga skrušenega na stolu in takoj po-kticali zdravnika dr. Kajzdlja, ki mu je izpraznil želodec ter dati injekcije. Nesreč- neževo stanje se je za kake četrt ure nekoliko popravilo, nenadoma pa je začel slabeti in je ob pol treh zjutraj v torek izdihnil ter povzročil svoji materi in sorodstvu neizmerno žalost. Položili so ga v krsto na levo stran ljubljene mlade žene in ga zasuli s cvetjem. Žoharjevo družino je s tem zadel že tretji hud udarec. Materi Amaliji in številnim otrokom je pred leti ubilo moža oziroma očeta v jami. Z izredno žilavost jo in žrtvami je mati lepo vzgojila svoje otroke Sama vsa betežna je upala, da bo starost preživela v miru in zadovoljstvu v krogu svoje številne družine. Bridka usoda pa y je pripravila še dva udarca: smrt sina in snahe in to komaj tri tedne po njuni poroki. Julka je umrla ob pol 19. do minute točno tri tedne po poroki, mož pa ji je sfledil nekaj ur kasneje. Ob grobu p'erano umrlih Jul-ke in Rudija izrekamo družini in sorodstvu globoko sožalje. * Glede na razne govorice smo napro?eni. da izjavimo, da ga Marija Černe iz kolonije nima s tragedijo niti najmanjše zveze in da je šla pokojna Julka v Trbovlje k ma-začici z neko drugo žensko, ki se slučajno piše prav tako kakor ona in ne stanuje v koloniji. Prav tako nima na koraku pokojne Julke nihče izmed njenih svojcev najmanjše krivde, temveč je ta korak napravila pokojna Julka brez obvestila domačih, iskala pa je nasveta in pomoć1 pri tuji osebi, ki b: bfla morala neizkušeno, oziroma lahkomiselno ženo v njeni pro«nji zavrniti. Koliko in kdo pa je kriv, bo na osnovi raztelešen j a odločilo sodišče. Inserirajte v 99Sl. Narcdu" i Iz Kranja — Kra&feki šahovski klub bo v ponedeljek 30. t m. pričel z redno igralno sezono. Igralni večeri bodo kakor lani tudi letos trikrat na teden in to ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20. ure dalje v lovski sobi hotela »Stara pošta«. Reforme, ki jih je klub izvedel v svojem notranjem delovanju, so dobro uspele in že lansko sezono je bil uresničen Drav pester šahovski program. Odbor bo letos nadaljeval započeto delo s še večjo intenzivnostjo, zato vabi poleg starih Članov tudi druge šahiste, da pristopijo h klubu in ga s svojim delovanjem podporo. Čim številnejše bo članstvo tem orijetneje bo. temveč je bodo turnir ske borbe in večji uspehi na zunaj. Letošnji jesenski program bo približno sledeč: 2 somuJtanki (eno odigra najbrže velemojster g. Vasja Pire), nakar opozarjamo tudi vse gorenjske šahiste z brzotuxnirji. jesenski turnir za prvenstvo Kranja in turnir ^a prvenstvo Gorenjske (v moštvih). O vseh teh prireditvah bo naš list še poročal in objavil razpise. K. Š. K. vljudno vabi šahiste, da pristopijo v klub. — Strelske tekme kranjske strelske družine, ki so pričele v nedeljo 22. t. m. se bodo prihodnjo nedeljo 29. t. m. nadaljevale po določenem programu. 2e nedeljske tekme so pokazale lepe uspehe in obeta se nam zanimiva borba med odličnimi ekipami družin iz Ljubljane. St. Vida. Kranja itd. Po lepi udeležbi zadnio nedeljo, ki ie štela nad 80 strelcev bo tudi prihodnjo nedeljo ko prihitijo na tekme tudi druge družine, treba zabeležiti izredno priljubljenost kranjskih tekem, ki tudi letos ne skoparijo z darili. Nad 30 daril bodo prejeli zmago. valdi. razdeliena pa bodo tudi odlikovanja in diplome. Vsakdo si lahko pribori darilo, tudi oni, ki niso izurjeni strelci ker bo zanie posebna tarča. Vse udeležence že sedaj obveščamo, da bodo tekme pričele ob 8. uri na strelišču v Struževem Za okrep-čila na strelišču bo bogato preskrbljeno. Dostop na strelišče ie mogoč tudi z vozili. Razdelitev nagrad bo ob 18. uri na strelišču. V slučaju slabega vremena se bodo tekme vršile v nedeljo 6. oktobra ZALJUBLJENCA — Saj sem vam že najmanj desetkrat rekla, da me nehajte poljubljati. — No, saj sem vas že dvakrat nehal. MALI OGLASI beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din 1-— davek posebej. 2fc pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit) znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej. NaimamAi znesek din FOTO AMATERJEM razvija, kopira, povečava hitro n poceni foio-atelje MANCIN1, Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. Ogla Stij Tnale oglasi ▼ Slovenski Nato ker so naiceneidll MKE2E za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. — Zaloga Dosteljnih žičnih vložkov. 2149 ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri PRESKE R Sv. Petra cesta 14 50 PAK ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din ■>Jal i juna«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. Seseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od do 8. in od V28. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 1. oktobra. — šolnina najnižja. Največja strojepismea s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje in pričetek pouka 2. septembra. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15 tel. 48-43. 1931 4-STANOVANJSKA HIŠA v centru Celja zaradi nepričakovane selitve ugodno naprodaj. Jager, gostilna Na-Na — Celje. 2215 Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8. din PRODAM MESNICO dobro idočo, na zelo prometnem kraju poleg Maksimirske mitnice. Cena zelo ugodna. — Vprašati: Vedriš, Zagreb. Dubrava 4, mesnica. 2214 MEDICA barva ustne m lica! Dobite jo v MEDARM Ljubljana, židovska ulica 6 KUPUJEM in PRODAJAM rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje KLAVŽER Vošnjakova ul. 4. 2226 I.a SVEŽA JABOLKA hruške, košare 12 kg din 54.—, 50 kg din 220.— franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2224 KUPIM NOŠENE OBLEKE srednje velikosti. Ponudbe na oravo lista pod »Obleke«. 2219 DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjš' znesek b.— din LOČENKO ali vdovo lepe zunanjosti, veselo in temperamentno, želi spoznati situiran gospod. Starost do 35 let. — Ponudbe s polnim naslovom na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Jesensko sonce«. 2222 Misterij žene, ki se NIKDA POSTARA Nobene grube, nobene brazde v 45. letu! Gladka, jasna In čista koža mladega dekleta! Videti je kakor Čudež, a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja glasovitega dermatologa. Biocel je dragocen naravni pomladilni element, ki ga mora Imeti vsaka gladka in napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Toka 100 ter Vam redi in pomlajuje kožo ko spite. Vsako Jutro ko se zbudite, ste ?fdeti mlajši. Gube in brazde so kakor izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon Od ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let in ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenele polti. Pridobite si spet jasno in Čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne. Arhitekti! Inženjer ji! Priporočajte za izolacije in vodogradnje oblastveno preizkušeni — nepremočljivi ^•CEMENT Zastopstvo in zaloga M. GSlEGORIč & C o. LJUBLJANA, Celovška cesta 37 — TELEFON 39-48 Sodna dražba posestva hišna štev. 9 Piršenberg pri Globokem pri Brežicah, se bo vršila jutri 26. septembra ob 1/0. uri v sobi Štev. 9 okrajnega sodišča v Brežicah Prodalo se bo vse posestvo, več z*5mljišcmh parcel in vinogradov, skupaj ali pa posamezno. Interesenti vabljeni. Krinka t 198 ljubezni V naslednjem trenutku se je vrnil ta uzorpator, ki je bil že obsojenec. Gaetana ga je videla v obeh vlogah, kako stopa med zelenjem miren in ponosen v svoji peklenski volji- Nehote je dobila vtis, da je bil vreden več, nego mu je odmerila usoda. — Evo, gospa, tu so vaša pisma s kratkimi vrsticami, M jih je bil pripisal k njim Renaud de Valčor. Vsa kri je pritisnila ubogi ženi nazaj k srcu, ko so se njeni prsti dotaknili teh srx>minov. Postala je bila zopet ljubica, ki ji je zaprlo sapo, vse drugo je bilo pa umrlo za njo. Za sleparja Gaela je imela skriven in globok pogled hvaležnosti, ki ga je bil zaslužil vitez in mož kakršen je bil ta trenutek. — Kolika škoda!... je vzdihniL Plamen iz njegovih globokih modrih oči je osvetlil smisel tega vzklika. Gaetana se je bila obrnila in ocBla. On Je pa sledil z vsem trepetom svoje dufie tej fe odhajajoči postavi in še enkrat je zašepetal: Kolika škoda! Iz svoje čudežne usode, ki jo je bil oropal bogu samemu in ki se mu je zdaj izmikala, je obžaloval samo eno stvar, da ni imel ljubezni in žene. XVII. Sinji trak V ulici Cambaceres pred hišo, podobni na zunaj zasebni, se je ustavila miada žena. Spoznala je težka temno zelena vrata, tista vrata bogatih, ki se ji je zdelo, da se zapirajo tako trdno, samo da bi odgnale male in siromašne. Spoznala jih je Nekoč jih je bil ponosni vratar zaprl pred njo in čuvaj ji je celo zapovedal, naj ostane na nasprotnem hodniku, od koder je zrla na zaprta vrata. Ta spomin je vzbudil v njenem srcu občutek radosti nad malo osveto. Ko je pozvonila je slišala, kako so se vrata odprla. Stopila je v vežo, kjer jo je vratar pozdravil. — Princ de Villingen? . . . Gotovo je tu . . . pričakuje me — je dejala živahno. V pritličju, gospodična, prva vrata desno Stari sluga je odprl. — Princ me je poklical brzojavno. Kaj je težko bolan? — Upajmo, da ne — gospodična Bertranda. Zdravnik ni v skrbeh. Toda gospod Gilbert ni vajen bolehati. Nervozen je ... razburjen je ... pomislite samo... od njegovih otroških let je to prvič, da je ostal dva dni v postelji. Te besede bi bile Bertrando poučile, Če bi že ne bila vedela, da govori z enim izmed tistih služabnikov, o katerih trdijo ,da izumirajo, služabnikov, vdanih rodbini od pokoienja do pokolenja. Bertranda je poznala starega Denisa. Ni bila še nikoli v hiši v ulici Cambaceres. toda doma je pogosto sprejela zvestega Gilbertovega sla, tem pogosteje pa v zadnjih mesecih, tako težkih v življenju bivšega gizdalina. Princ de Villingen je imel za seboj bridke izkušnje. O tem sebičnem, vrtoglavem značaju je bilo ostalo nekaj energ-je po njegovih prednikih, sicer bi ne bil mogel premagati takih težav. Ko je bil Escaldov samomor za vedno končal Valcorovo afero, je zašel Gilbert v najtežji položaj, kar si jih moremo misliti. V moralnem pogledu ni manjkalo mnogo, da bi bil prišel na družabni indeks. Nihče ni poznal vloge, ki jo je igral med procesom. Njegov dvoboj z Valcorom v očeh javnosti ni imel drugega vzroka In ker se vse ne ve, temveč se marsikaj ugiba, se vse poveličuje in postaja legenda, če ne zgodba, je bil njegov roman s Fran-coise de Plesguen komentiran v zanj najslabšem smislu, zlasti, ko se je zvedelo, da je stopilo nesrečno dekle v samostan. Svet, ki ne obsoja napol, in ki misli, da mora iti v neizprosnem slepem obsojanju do skrajnosti, je pokazal proti princu de Villingenu izredno strogost. Odklonilno stališče družbe mu je bilo strašno, zlasti v gmotnem pogledu. Njegov kredit je bil uničen, množica upnikov mu je bila neprestano za petami Brez prijateljev, brez denarja, brez za- služka, bolj skrušen nego oprt na svoj naslov je preživljal nesrečni mladenič tako težke trenutke, da bi jih lahko smatrali za pokoro, za mnoge njegove grehe in napake. Kdo drugi, ne tako odločen in pogumen kafrnr on, bi si bil končal življenje. Toda tudi njemu ni manjkalo mnogo do tega. Nekega večera, ko je ogledoval samokres, se je izpraŠeval ali bi rje bik> bolje storiti vsemu konec, mu je šinila v glavo misel, da mora kakor koli preskrbeti mlademu datk-diju nekaj tisočakov. Bilo bi zelo grdo, če bi se umaknil iz življenja, ne da bi zagotovil kos krona temu otroku. Pod vplivom te misli je odložil samokres. Se trenutek, pa bi bil sprožil. Sedel je in se zamislil Bertrandina podoba je stopila preden. V naslednjem trenutku je pianil pokonci in vzkliknil: — Gromska strela! Dekle kakor Bertranda se zna boriti z življenjem in premagovati največje ovire-Boriti se zna sama in ponosno za svojega otroči-čka! . . . Villingen naj bi pa zapustil bojišče kot strahopetec! Ne, to se ne sme zgoditi! Pri vseh bitkah mojega deda! Ta srditi vzklik je zadonel tako glasno in spremljal ga je tako močan udarec s stolom ob tla, da je stari Denis prihitel ves prestrašen. — Počakaj, stari, — je dejal Gilbert^— nekaj mi odneseš. Počakaj... Napišem tri vrstice in od-neseš jih, kamor ti naročim. In napisal je tole pismo: UreOMJ© // Za Narodno tiskarno Fran Jeran II Za upravo in inseratni dei lista Oton Christoi /'/ Vsi y Ljubljani Izenačite draginjske razrede! Zsfaj, ko se določajo najvišje ceste za vso državo, ni vei tehtnega razloga proti temu ukrepa Ptuju. Del j časa je vodil *upanske po«le njegov namestnik Ivan Cvikel. Te dni pa je banska uprava dr. Remca zopet imenovala, za mestnega župana v Ptuju. — Požar. V Stoparicah je ogenj uničil domačijo posestnika Franca. Stic a. Zgorelo je tudi razno gospodarsko ln poljedelsko orodje poleg slame ln drugih živil. Skoda znada okrog 40.000 din. — žrtev avtomobilske nesreče. Kakor smo že poročali, se je 11. t m. pri Virovitici težko ponesrečil 541etni mesni industrijalec Anton Tavčar, hI si je pri avtomobilski nesreči zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga na gTaško kliniko, kjer je včeraj po večdnevnem trpljenju umrl. Njegovo truplo bodo prepeljali v Maribor, kjer bo pokopano na Pobrežju. Pokojnik Je bil v Mariboru in tudi širom Slovenije precej znan in je njegova tragična smrt zbudila sočustvovanje s prizadeto rodbino. — Orožnik v nevarno»ii pred na«ine-iem. P osebe se pečamo z zadnjim žegna-njem pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Tam je govora o nasilnežu Fožiču, a tu pa imamo opravka z drugim istotakim nasilnežem Francetom Markežem, želarjevim sinom iz Jiršovcev. Ta se je lotil celo orož. narednika od Sv. Trojice Jelenka. Le ta je šel po kosilu za družino po medico k bližnji stojnici. Bil je navadno oborožen. Kot bi nalašč nanj prežal. ga tam začne izzivati imenovani, komaj 201etni fante, z odprtim nožem, ki ga je kazal iz žepa. Orožnik fanta čisto mirno posvari, naj nož lepo spravi, da ne bo kakšne nerodnosti. A to je fanta tako raztogotilo, da se je kar dejansko lotil orožnika in ga ranil do krvi. Ko mu je napovedal aretacijo, je svojo podivjanost še podvojil in začel se je boj na življenje, ki so ga komaj končali, ko so prišli drugi na pomoč. Tudi tedaj so nasilneža komaj toliko ukrotili, da so ga spravili v občinski zapor. — Krvavo žegnanje pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Zadnjo nedeljo tega poletja je bilo pri Sv. Trojici, ki tako veličastno kraljuje nad Slovenskimi goricami, običajno cerkveno žegnanje. Svojčas so tudi Mariborčani trum orna obiskovali to za nje bolj izletniško kot pa romarsko pot. Odkar pa po Slov. goricah kraljujeta tisočkrat prokleta, nesrečna šmarnica in žganje, katerima se zlasti mlajša generacija popolnoma vdaja, je za izletnike postalo riskantno posamič obiskovati taka žegnanja. To pot je bilo pri Sv. Trojici posebno kritično. Pred vsem je znani delomrznež Marjan Božič, sin fin. preglednika v Ogulinu, sicer se nahajajoč pri Sv. Treh kraljih, občina Sv. Benedikt, najprej začel z razgra- janjem v neki gostilni, kjer je s kuhinjskim nožem ogrožal natakarja in goste, ko pa so ga »pravili iz goertune, je kot zver divjal po trgu in zraven ogrožal ljudi, ki So potali tako razburjeni, da so planih nanj in ga pošteno namlatili. Rešili so ga pred hujšim se le orožniki. (Z Božičem imamo opravka Se na drugem mestu pod naslovom »Kajnov greh še nI odrešen.«) — »vrtnar« — prijatelj kokoši na Petrovem »clu. Pred kratkim smo poroča-U, kako Je ga. Majcen v svoji vili v Turner-jevi ulici pozno po noči prepodila vlomilca v nj^no klet. Kako prav Je storila Imenovana gospa, da je ta vlom, čeprav je ostal le pri poskus, prijavila orožništvu v Košakih. Tam so namreč res ta čas poizvedovali za neznanim vlomilcem in kokošjim tatom. Spravili so že dozdaj zelo zanimive stvari na dan, katerih podrobnosti iz epotovih razlogov še odložimo. Toliko pa lahko že danes povemo, da gre tu za moža, ki *e je po Petrovem selu že dalje časa izdajal za vrtnarja in da se je dogajal ta »čudež«, da povsod tam, kjer je ta (sicer neznanec) vrtnaril, so za njim kmalu izginjale tudi — kokoši. — B°j za novo gledališko uredbo, v sredo 25. t. m. se v Beogradu vrši izredna skupščina Udruženja jugos.ov. igralcev, kjer se med drugim odloči tudi usoda že na Zi ;!nji glavni skupščini obravnavane nove gledališke uredbe, ki je med tem dokončno redigirana in pripravljena za obravnavanje na pristojnih mestih. Z ozi-rom na izredno važnost te uredbe tudi za naše igralce, sta na to skupščino odpotovala kot delegata mariborske podružnice Udruženja novi predsednik g. Joško Kovic in tajnik g. Veroonik. Ob tej priliki se bosta zanimala za vprašanje ponovno na-prošenega povišanja drž. subvencije izmed vseh jugosl. državnih ozir. oblastnih gledališč edino zapostavljenemu Narodnemu gledališču v Mariboru. — Dramatska šola pod vodstvom glavnega režiserja bo tudi letos imela svoje nedeljske in večerne tečaje, če bo za to dovolj priglašencev. Interesenti naj se javijo pri dnevni gledališki blagajni do sobote 28. t. m. Nato bo pravočasno objavljen začetek praktičnih in teoretskih vaj. ki bodo v gledališču. — Interesentom za gledališki abonma je kljub splošnemu podraženju še vedno po starih cenah in plačilnih pogojih do sobote 28. t. m. na razpolago izbira sedežev. Pohitite, dokler so boljši prostori še na razpolago. Boj divfsmu zakoass S Mati žrtev svoje izgubljene hčere Maribor, 25. septembra Dolga leta se bore razna mesta in trgi za uvrstitev v prvi draginjaki razred. Toda doslej so bila vsa takšna prizadevanja brez uspeha. Tudi v Mariboru so si mero-dajni činitelji prizadevali, da bi prišlo naše mesto v prvi draginjski razred. Ob gotovih časih in trenutkih je bilo javnosti celo sporočeno, da je uvrstitev Maribora v prvi draginjski razred tako rekoč že gotova stvar. Toda to so bile samo obljube s prozornim namenom. Sedaj pa je napočil zares čas, ko bo treba pristopiti k izpolnitvi te upravičene zelje in potrebe drž. nameščencev. V vsej državi imamo sedaj za nekatere življenj- Maribor, 24. septembra. V zadnjem času prihaja tudi že naše grozdje na trg, kilogram po 10, najslabše po S din. Toda to so majhne količine, raztresene sem ter tja po stojnicah, kjer dolgo čakajo na kupca. Kdo ima danes 10 din za kilogram grozdja, ko je celo za krompir tako težka! O grozdnem sejmu ali celo o grozdnem tednu kakor na primer lani, letos še ni govora. Lani v tem času je bil ta sejem že najbolj živahen. Kako pa bo zanaprej, ali so sploh kakšni izgledi za letošnji grozdni sejem ? S tem vprašanjem sem se danes obrnil do znanega vinogradnika s Kozjaka, od koder je zadnja leta prihajalo najboljše grozdje na mariborski trg. Mož je žalosten zmajal z glavo, češ ne bo nič! Ne rečem, če bo vreme količkaj še vzdržalo pri tej toploti, se bo tudi grozdje še popravilo, kakor se je deloma že zdaj. V tem primeru je verjetno, da pride tudi na mariborski trg več grozdja in po nižji ceni, ampak veliko upanja za nižje cene danes še ni. Gotovo pa je. da o kakšnem grozdnem sejmu večjega obsega za letos ne more biti govora. In to tudi ne v najboljšem primeru. Vzroki so, kakor pravimo, na dlani. Za trg je potrebno najboljše grozdje, Maribor, 24. septembra Iz vrst brivskih in frizerskih pomočnikov in pomočnic smo prejeli s prošnjo za objavo : Ob nastopu draginje so imeli brivski pomočniki povprečno 600, a frizerke 700 din mesečne plače. Kako je bilo mogoče s to plačo živeti, si lahko vsak sam misli. Bedno življenje pa je nastajajoča draginja, ki pa vetrno bolj narašča, poslabšala do neznosnosti. Kljub temu, da so razna podjetja in delavnice povišale svojim uslužbencem mezde, kljub temu, da so vse povišice ostalih delavcev v prime rl s porastom draginje, ki je v nekaterih najosnovnejših ljudskih življenjskih potrebščinah poskočila za 100 in še več odstotkov, smešno minimalno, se šefom brivskih in frizerskih salonov zdi odveč, da bi svojim nastavi j encem povišali mezde vsaj za polovico tega. za kolikor se je podražil kruh. Brivski frizerski pomočniki in pomočnice so namreč zaprosili za 25% povišanje, kar je itak minimalno, če pomislimo, da se je kruh podražil za 50% a da o drugih stvareh niti ne govorimo. Brivsko frizerski mojstri na prošnjo — Srednješolski tabkoatletskl mitin* priredi podmladek Jadranske straže na drž. klasični gimnaziji dne 28. in 29. septembra t. L na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti, in sicer za pokala JS in JAZ. Pravico starta imaio redni dijaki mariborskih srednjih šol in železnicarske šole. Prehodna pokala dobi moštvo, ki si pribori največ točk. Tekmovanje bo v soboto 28. t m. od 15. ure in v nedeljo 29. t. m. od 9.30 dalje. Vsak zavod lahko Dostavi v vsaki disciplini tx> dva. atleta in tri atletinje, na 1000 m oa Doliubno števlo. za oceno na štejeta le Drva dva. Izmed več štafet šteje samo prva. Vsak atlet lahko nastoDi največ v 4 disciplinah, vštevši štafeto. Prijave s Dotrd-lom ravnateljstva, da so nastopajoči redni dijaki zavoda. 1e treba vložiti pri prireditelju. — Nemško lokomotivo, ki Se Je razbila pri nesreči v Pesnici, kjer sta trčila naš tovorni vlak in tovorni vlak iz Nemčije oo-pravljajo sedai v delavnicah državnih železnic v Mariboru. ske potrebščine maksimirane cene. za ostale potrebščine pa se iste že pripravljajo. Ker veljajo in bodo veljale ta vso državo, bo plačal državni nameščenec v mestu ali na deželi za dobavljene življenjske potrebščine isto ceno. Zaradi tega je krivično, ako se draginjske dokiade ne izenačijo za vso državo. Doslej se je vedno trdilo, da so cene v gotovih mestih, ki niso sedeži banovin, nižje kakor drugod aii na deželi. Mirno pa lahko trdimo, da niso cene v Mariboru nižje kakor n. pr. v Ljubljani, ampak je v Mariboru vse celo dražje in je Maribor kljub temu še vedno v drugem draginjskem razredu. Da velja to tudi za vse obmejno ozemlje, je samo ob sebi razumljivo. Mo- to se pravi najslajše grozdje (žlahtnina, muškatelec itd.). Prav te vrste grozdja pa letos nujno potrebujemo mi sami, če nočemo za drag denar nabavljati sladkor za sladkanje mošta. Zato uporabimo po svoji naravi slajše grozdje za sladkanje onih pozneje dozorelih vrst (rizling, mozlovec itd.), to so znane vinske posebnosti z večjo kislino, ki se nekako izenačuje, če tudi to grozdje pravočasno dozori. To pa je letos skoroda izključeno, kajti še danes, ko smo bili druga leta že blizu trgatve, je te v -ste grozdje še tako kislo, da sploh ni užitno. Ce bo. kakor rečeno, sedanje ugodno vreme še vzdržalo, se bo nekoliko popravilo tudi to grozdje, toda svoje potrebne dozoritvene popolnosti letos ne doseže več. Zanj bomo morali rabiti ono sladkejše grozdje. Kaj pa cena, aH ima tudi ta pri vprašanju grozdnega sejma posebno vlogo? To se razume, pa še kakšno! Lani smo bili veseli, da smo čim več grozdja spravili v denar, ker vino samo ni imelo že od prej in tudi ni obetalo nobene prave cene. Letos pa že zdaj ponujajo po 6 din za liter in za boljše vino še več. Torej si vsak pravi vinogradnik prej dobro premisli, kaj mu letos bolje kaže: grozdje ali vino! uslužbencev vobče niso reagirali, tako da so bili pomočniki (ce) primorani potom svoje organizacije zaprbsiti mestni obrtni referat za posredovanje. Ce upoštevamo nezdravo, posebno tuberkulozi izpostavljeno delo po salonih, je nujno, da se tem nastavljencem da možnost, da se s točno in mastno hrano, potom sončnih in zračnih stanovanj obvaruje, ne samo za poe-dinca, temveč za ves narod po gu bon osno bolezen. Tuda v interesu obiskovalcev teh salonov je, da jim strežejo zdravi, a ne nalezljivo bolni nastavljencl. Ako pa hočemo doseči znosnejše in bolj zdrave razmere po brivnicah, je" nujno, da se ustreže malenkostnim zahtevam brivskih in frizerskih pomočnikov in pomočnic, ter jim nuđi vsaj delno možnost, da se rešijo iz tega neznosnega položaja. V tem oziru apelirajo brivski frizerski pomočniki in pomočnice na vso mariborsko javnost, da jih po svojih možnostih podpre in vpliva na odločujočih mestih, da se končno tudi to vprašanje reši, ki ni samo vprašanje nastavijencev, temveč tudi problem obiskovalcev brivsko frizerskih salonov. — Tlakovanje oest v Razi ago vi, Cankarjevi, Gregorčičevi Korošcev! in Gosposki ulici bo izvedla mestna občina. Veseli bomo, če se bo ta načrt vsaj deloma uresničil, le tega ne razumemo, čemu se tlakujejo in popravljajo pri nas mani prometne ceste, tam pa. kjer bi bila modernizacija cest zaradi velikega Drometa nujno Dotrebna. oa so cestišča v slabem stanlu — Podvigi tatinske služkinje. Pri mesarju Antonu Radiju ie bila usiužbena kot služkinja 181etna Irena Z. iz Rad vani a. "Nekega dne ie Irena izginila, z njo vred oa tudi gospodarjeve obleke in zlatnina v skupni vrednosti okoli 3000 din. Radi je zadevo prijavil orožnikom ki so izdali za pobeglo služkinio tiralico, na oodlagi katere so sedal Ireno Z. v Zagrebu aretirali in io Dripeljali v Maribor. Ukradene predmete je Drodala ter se v zadnjem času preživljala od priložnostnega dela. Tatinsko služkinio so oddali v sodne zapore. — Okrađen trgevec. Trgovec s kurivom Anton Filipančič v Kopališki ulici je pri- goče, da se dobe na deželi nekatere Življenjske potrebščine ceneje, pa se mora druge spet dražje plačati kakor v mestu. Pripominjamo še to, da državni nameščenec, ki živi v mestu in ima otroke za srednjo šolo navzlic težkemu položaju lahko pusti svoje otroke izšolati, dočim je to nameščencu s podeželja nemogoče. Iz navedenih tehtnih razlogov je dovolj jasno, da se morajo draginjski razredi ukiniti in izenačiti. Kakor smo zvedeli so mariborske stanovske in strokovne organizacije temu vprašanju posvetile vso pažnjo ter pričakujejo, da se to pereče vprašanje čim prej reši. javil policiji, da je poslal svojega delavca z vozičkom premoga k neki stranki v Slovenski ulici, kjer ie delavec oremoe oddal in kasiral kupnino, ki jo oa ni njemu izročil, ampak 1e z vozičkom vred pobegnil Policija Doizveduie seda i za ta tem — Na vseh mariborskih šolah včeraj ni bilo pouka. Bila je namreč šolska Slomškova proslava in so se vsi šolarji in dijaki udeležili skupne službe božie v stolnici. — Do nezavesti sta se obdelala z noži v neki gostilni 321etni Marko Tonič in 40let-ni Viljem Tanič iz Gjurmancev. ki sta se preživljala s prodajo škafov. Pod vplivom alkohola sta se sprla, nakar ie vsak -'z-vlekel iz žepa nož in se tako dolgo obdelovala, da sta oba obležala v gostilniški sobi v mlaki krvi. Marko Tonič 1e dob'1 več smrtn one varnih zabodljajcv v prsa. Viljem Tanič pa ima počeno lobanjo Ter poškodbe po vsem telesu. Oba so otpremili v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je nuino zdravstveno stanie zelo resno — Kronika nesreč in nezgod. Neki hlapec ie na Pobrežju vrgel poleno na 31et-nega Dosestniškega sina Benjamina Oblač-nika ter ga zadel v glavo. Ubogi fantek ie dobil tako težke poškodbe na elavi. da ie obležal nezavesten. V Hočah ie padel hlod na 41 letnega delavca Alojzija Hadneria. ki ima poškodovano hrbtenico. Pri Sv. Janžn na Dravskem poli u 1e neki kosec s koso poškodoval llletno posestniško hčer Ivanko Rešekovo. kateri le orerezal žile na desni nogi. 81etni viničarski sinček Milan Brumec iz Pesnice se 1e s sekiro vseka! v levo nogo. V Crti ie padla z drevesa 30-lefna vini čarka Genovefa Satler ter si zlomila ključnico. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnici. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Mavesr.ieva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12. tei. 28-12. ter Vaupo-tova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22-13. — Uradni dan zbornice za TOI bo ta teden jutri v četrtek 26. septembra dopoldne v pisarni Združenia trgovcev v Jurčičevi ulici. — Glasbeni odsek Narodne strokovne zveze sprejema v uk začetnike v violini in harmoniki ter dobro izvežbane tamburaše v tamburaški orkester. Informacije in voi-sovanie dnevno od 9. do 12. in od 15. do 19. v prostorih NSZ. Sodna uUca 9'IH. desno. — Preko 170 najdenih predmetov hrani predstojništvo mestne policiie v Mariboru. Zanimivo ie. da ie med naldenimi oredmo-ti nad 40 denarnic z gotovino 10 do 600 din 46 zlatih, niklastih in 5rebrnih moških in ženskih ur. 8 zlatih prstanov. 7 zlat;h verižic itd., ki oredstavljaio oreceišnio vrednost, pa se lastniki zanje ne brigajo Med najdenimi predmeti, ki se nahalaio na policiji, so še Vfotoukj obl^e. čevlji očala dežniki, akt ,vke, nalivna peresa, ključi, šolske knjice itd. Navedeni predmeti so lastnikom na razpolago Dri r>red>toiništ\ru mestne polici je v Mariboru. Slomškov trg — Kajnov srreh še ni odrešen. Boeumir Božič od Treh kraljev občina Sv. Benedk^ je orožništvu pri Sv. Trojici prijavil — svojega brata Mariana. da mu ponovno streže no živlieniu in ea preganla. l:ier 1e more. Najzadnje ie prišel nadenj z motiko ter z njo razbijal po vratih, za katerimi je v sobi za svcie življenje pred lastnim bratom trepetal. Razbil ie vrata in mu grozil z odprtim nožem. K sreči mu ie ršel. — Kakor poročamo na drueem mestu. s=? ie Božič Marian s svojim nasilstvom »odlikovala tudi na žegnanju pri Sv. Trojici, kjer pa ie končno vendar le slcunil. ker ie z odprtim nožem grozeč, iskal. Ker je Božič do vsei okolici že razvpit kriminalni tfr> in nasilnež prve vrste, ga domače oblasti predlagalo do prestani kazni zaradi nevarne grožnje lastnemu bratu in napram drugim, na izgor. iz Slov. Goric tja v Ogulin, kjer se nabija njegov oče fin preglednik, ozir. varr. ^r Je po očetu pristojen. — Stavka stavbin«kega delavstva v Mariboru končana. I*. tjkor smo že včeraj poročali, se je dr* tav bonskih delavcev, ki so pretekli teden stopili v stavko, že v ponedeljek vrnil na delo. Danes so pa tudi delavci, zaposleni na Hutterjevem tovarniškem bloku, ki jih je bilo okrog 500. že pričeli delati. Pa tudi na drugih večjih stavbah se je pričelo danes delo, tako da se lahko trdi. da je stavka stavbinskega delavstva v Mariboru končana, — Zapečateni p rotori, v zvezi z r izpustom podzveze stavbinskih delavcev za Slovenijo, v kateri je bi'a včlanjena tudi mariborska podružnica, so davi zaplenili arhiv podzveze v prostorih Delavske zbornice, ki so jih hkrati zapečatili. — Tretje kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Maribora je bilo odigrano snočL Rezultati so bili: prof. Stupan proti Ma-rottiJu 1:0, Gregorgek : CertariČ 1:0, Brež — Daskov 0:1. Gerželj : KetiS remls. Mar-vin : Bien 1:0, partija Kukovec : Babic pa je bila prekinjena. V prekinjenih partijah prejšnjih kol je Gerželj premagal Biena, Gregoršek pa Daskava. partija Brež : Bien pa je bila remi s. — Samomor, Pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah so našli obešenega v hiši 43 letnega posestnika Konrada Sukača. Samomor je Izvršil v duševni zmedenosti. — Naplavijeno truplo. Pri Sv. Marku niže Ptuja je Drava naplavila truplo okrog 40letnega moškega. Trup.o je ležalo v vodi najmanj 8 dni in je bilo že močno razpadlo. Ker je bilo na truplu več znakov, po katerih bi se dalo sklepati, da je bil izvršen zločin, so mrtveca obducirali v mrtvašnici pri Sv. Marku, toda obdukcija je pokazala da izvirajo poškodbe od ko-talenja v vodi. — Dr. Rem«c zopet župan v Ptuju. Kakor amo švoječasno poročali je dr. Remec na lastno prošnjo odložil mesto župana v Maribor, 25. septembra Orožništvo pri Sv. Barbari v Slov. goricah je ugotovilo žalosten primer divjega zakona, ki bo pristojne oblasri primora] strožje zagrabiti to strašno socialno in moralno zlo prav pri korenini in Do morala tudi Cerkev spremeniti svoje stališče napram »koruznikom«. Predmetni primer ie prav svoievrsten. Pri Alojziji Kozarjevi, posestnici v Selcih pri Sv Rupert uv Slov. goricah je spomladi kot hlapec stopil v službo Ivan Postrah, ki pa je to službo sprejel le na videz, ker mu je bilo v resnici le za hčerko njegove gospodinje. Hčerka Marija je Ivana tako vzljubila, da je čisto pozabila na svojo mater in na ugled poltene kmečke hiše, pa sta si z Ivanom pripravka življenje prav kakor bi bila poročena Ker so bifle vse prošnje in očitki pri tem zelo trpeče matere zaman, se je mati morala odločiti za prijavo na pristojno oblast. Prizadeta sta bila s'cer kaznovana, toda prvič še tako milostno, da sta preko tega še nadalje živela v svojem divjem razmerju. Nesrečna mati je poskusila še eno pot. Odpovedala je Poštraku kot hlapcu in mu Maribor, 25. septembra Mislili smo, da se bo kdo še živečih udeležencev Slomškove slavnosti v Ljutomeru pred 40 leti tega za tedanji slovenski 5ta-jer znamenitega zgodovinskega dogodka spominjal zdaj ob 401etnici. Ker se je pa spričo današnjih razmer na to častno narodno dolžnost očividno pozabilo, se te obletnice spominja Maribor kot središče zgodovinskih spominov iz vsega obmejnega ozemlja. Razume se, da se pri tem omejujemo le na Se danes dragoceni spomin tedanjih glavnih dogodkov. Leta 1900 je slovenski narod praznoval lOOletnico rojstva lavantlnskega škofa Antona Martina Slomška. Napredna Ljubljana je po svojih odposlancih k slavnosti na Slomškovem rojstnem kraju (zlasti po Hribarju in dr. Tavčarju) skrbela, da se Je to slavje vršilo kot celokupna narodna zadeva in ne kot so nameravali tisti, ki so Slomškovo ime izrabili za svojo posebno strankarsko zvezo. (Kakor smo že poročali, se je ta slavnost v istem smislu ponovila tudi v Mariboru). Kot nekakšna trajna priča te narodne celokupnosti se je ob tisti* priliki ustanovila tudi posebna »Slomškova ustanova«, katere nadaljno in in sedanjo usodo treba šele ugotoviti. Tisto leto pa je »Celjski Sokol« praznoval desetletnico svoje ustanovitve. Iz tedanjih narodno poUtiČnih razlogov naj bi se bilo to slavje vršilo čim slovesne je. Tega pa se Je avstrijska oblast zbala in je bila menda sploh vsako praznovanje prepovedala. Medtem pa Je že Ljutomer za Malo gospo j no pripravljal veliko slavje pod imenom >Slomškova slavnost v Ljutomeru«. In to slavnost Je Celjski Sokol združil b svojo v Celju prepovedano desetletnico. Ta sokolski zlet Je bil želo posrečena zamisel. Samo 30 Sokolov Je daleko nad-krililo vse druge udeležence, čeprav so bili v izdatno večjem številu (n. pr. gasilskih čet, murski jezdeci, verze jski strelci in dr.). Tedaj je bil Sokol prvič v teh krajih in tisoče slovenskega ljudstva Je bilo nepričakovano navdušeno zanj. To pa je dalo povod, da je avstrijska oblast po svojem ondotnem okrajnem glavarju Supanchichu pri vkorakanju Sokola na čelu mu starosta dr. Dečko v trg Ljutomer Izdala prepoved za razvito zastavo. Nastalo je ogorčenje. Med sprevodom pa sta z droga zdrčala dva traka in venec s trobojnico je visel raz razvito zastavo. To pa je glavarja tako razburilo, da je poslal v gostilno Vav-potič, kjer so po sprevodu spravili zastavo, skoro toliko orožnikov, ko!!kor Je bilo Sokolov. Tu je poveljnik orožnikov staro- kupila še novo obleko, samo da gre od hiše. Toda tudi ta poskus se ni ob nesel. Postrah je enostavno ostal na svojem mestu. To je dotedanje gorje še povečalo; na dnevnem in nočnem redu so billi in so še prepiri med hčerjo in materjo, gospodinjo in vsiljenim hlapcem. Pred Malim Šmarnom pa je obupana mati orožnikom potožila, da jo je njena lastna hči prejšnji večer polila z vrelim kropom ter za njo metala polena in metlo. Orožniki so ugotovili, da je hči tisti večer za srvojega »moža« kuhala večerjo, a mati je hotela to zabraniti, češ da je skrajni čas, da se napravi sramoti tri njeni hiši konec. A to je hčer tako zjezffo, da je zagrabila lonec z vreflo vodo in z njo kot rečeno polila svojo mater, ki je zaradi tega pretrpela hude bolečine. Pokrcnil se je še en korak, od katerega se pričakuje, da bo zalcgcl kot svarilen zgled tudi za vse slične primere, ki jih je čedalje več tudi med našim ljudstvom na deželi. To zlo je hujše kot kuga in proti kugi je treba brez dosedanjih obzirov nastopiti! sti dr. Dečku izročil povelje za zaplembo zastave. Le skrajni previdnosti staroste dr. Dečka in podstaroste dr. Karlovika ter dr. Ros ine se je posrečilo, da ni prišlo do javnega upora. Dr. Karlovšek je razjarjene duhove pomiril posebno z besedami: Vzeli so nam košček svile, po katerega je prišlo skoro toliko orožnikov, kolikor nas je Sokolov v kroju. Niso p* nam vzeli slovensko čutečega srca in ne naše narodne zavednosti. Nasprotno, s tem so nas le še bolj navdušili in pripomogli, da bo ta slavnost obrodila Še večji sad. Dr. Rosina je zaman skušal glavarja prepričati o njegovem krivičnem postopanju. Se le drugo jutro pred odhodom je poslal zastavo nazaj. — Kakor vemo, se jo Karlovškova prerokba točno izpolnila, Iz Cel]a —c Pet požarov v petrovški u., .ud Kakor smo poročali, sta pred nekaj tedni zgorela kozolca inž. Ježovnlka v A rji vasi pri Petrovčah in posestnika Repinska v Levcu pri Celju. Kaže, da sta bila oba požara delo požigalca. V noči na četrtek je zgorel v Zalogu pri Petrovčah kozolec, last graščakinje baronice Pouthonove, ki ima zaradi požara okrog 70.000 din škode. V soboto okrog 22.30 pa se je vnel kozolec posestnika Maksa Goveka v Ka/ azah pri Petrovčah. Požar je bil viden daleč naokrog, ker je stal kozolec na planoti. Gasilcem, ki so prihiteli lz raznih krajev, se je posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, kozolec pa je z zalogo sena ln poljedelskim orodjem vred pogorel do tal. Ogeni je bil podtaknjen. Med požarom se je splazil požigalec v hišo in odnesel ročno torbico, v kateri je bilo 170 din gotovine. Domače ženske so požigalca opazile ln pohitele za njim, požigalec pa je izginil v bližnjem gozdu. Ko so se gasilci lz Arje vasi vračali okrog štirih zjutraj domov, so opazili, da je pravkar začel goreti kozolec posestnika Ivana Razborška v Ar ji vasi. Požigalec je polil na kozolec naslonjene fižolove prekle in na njih viseči fižol z bencinom in ga zažgal. Ogenj so hitro pogasili in rešili kozolec. Tudi tokrat so opazili požigalca. Domači fantje so pohiteli za njim, požigalec pa je sedel na kolo in pobegnil. Prebivalstvo Je zaradi teh požarov zelo razburjeno. Upamo, da bo kmalu uspelo požigalca izslediti in mu onemogočiti nadaljnje zločinsko delo. Inserfirafte v r9SU Narodu44! Zakaj letos ne bo grozdnega sejma ? Vinogradniki bodo letos porabili boljše, slajše grozdje za sladkanje mošta Pregled letošnjega poletja v Mariboru Najtoplejši dan je bil 26. julij, najliladnejši pa 2Sm avgust Maribor, 24. septembra Ravnokar minulo poletje je bilo hladnejše in mnogo bolj deževno od lanskega. Najtoplejši dan letošnjega poletja je bil 26. julij z 29.2 C v senci, najbolj hladno pa je bilo 25. avgusta zjutraj s 3.4 C. Povprečna poletna toplota je bila 17.8 C. Vn> č;h dni s 25 stopinj in več je MIo v vsem poletja samo 25. Od poletnih mesecev je imel največje število vročih dni julij, najmanj pa avgust. V lanskem poletju pa se je gibala toplota izmed 35.6 in 6.8 stopinj in je znašala povprečna toplota 19.6. Vročih je bilo zabeleženih 53 dni, to je še več kot enkrat toliko kakor letos. V 52 padavinskih dnevih v letošnjem poletju se je izlilo na zemljo 448 mm vode. Povprečno je padlo na posamezen deževni dan 8.6 mm ali okrog 5 mm na vsak dan poletja. Najobilncjši padavinski dan je bil 20. avgust z višino padavin 45 mm. Zanimivo je omeniti to, dk kakor je bilo letošnje poletje nenavadno mokro in nestanovitno, tako se je tudi končalo z deževnim nalivom in nevihto. V lanskem poletju pa je bilo samo 32 padavinskih dni, v katerih je psdio 163 mm dežja, povprečno 5.1 mm na posamezen padavinski dan ali okrog 1.8 mm na vsak poletni dan. V minulem poletju se je gibal zračni tlak izmed 746.7 in 723.2 mm in povprečni zračni tlak je pokazoval 737.2 mm. V preteklem poletju je pokazovala povprečna oblačnost neba 5.2 desetine Popolnoma in pretežno jasnih je bilo zabeleženih 13 dni, popolnoma in pretežno oblačnih pa 18. Lansko poletje je bilo v tem pog!edu nekoliko lepše, ker je imelo več porxv1noma jasnih in manj popolnoma oblačnih dni. V letošnjem poletju so v sp'oenem pihali slabši vetrovi kot lani Največkrat ie pihal veter iz iužne smeri v lanskem poletju pa je prevladoval zapadni vet^r Končno omenjamo še, da *o ra« v letošnjem poletju nevihte bolj pogost^ ohiska'e kot lani, vendar pa njihovih slabih posledic kmetovalci iz .Maribora in najbližje okolice tudi letos niso občutili. Za zboljšanje položaja frizerskih pomočnikov Zaprosili so za 25% povišanje svojih prejemkov Marfltor^ke in okoliške ia©v?c* Celjski Sokol na Slomškovi 100 letnici Spomini na dogodke v Ljutomeru pred 40 leti Stran 4 fttev. 219 Težak položaj rudarskih upokojencev Stari upokojenci prejemajo po 15*, pa komaj 300 din pokojnine mesečno mnogi novi Jesenice. 24. septembra Podružnica Narodno strokovne zveze na Jesenicah je na izrecno že4jo upokojencev Bratovske skladnice sklicala v četrtek 19. t. m. v prostorih Narodne strokovne zveze sestanek, ki pa se je spremenil v veliko zborovanje, saj je bilo navzočih nad 250 upokojencev in vdov Policijo je zastopal g Peter Kette V okolišu tukajšnje Bratovske skladnice biva okoli 400 upokojencev in vdov Staro-upokojencev in vdov pa je okrog 200, ki prejemajo Je 112.50 do 1S0 din mesečne pokojnine; so pa tudi nov: upokojenci, ki imajo tudi razmeroma majhne pokojnine, ki v mnogih primerih ne presegajo 300 din mesečno. Odveč je ponovno nagLašanje, da žive vsi ti ljudje v veliki bedi s posebnim ozirora na današnjo naraščajočo draginjo. Upravičeno je bila že pred časom pokre-njena akcija, da bi se pokojnine zvi.šale, odnosno naj bi se uvedle draginjske do-klade za upokojence. Na zborovanju je poročal predsednik NSZ Tine Zupan, ki je obenem kot delavski zastopnik v glavnem odboru Bratovske skladnice v Ljubljani. Iz poročila posnemamo, da glavni odbor razumeva težnjo upokojencev in poskusa s svoje strani vse. da bi se njihov položaj zboljšail. Glavna Bratovska skladnica pa trenutno ne razpolaga z nobenim noscbnim skladom, ki bi ga lahko v ta namen uporabila Trudi se pa na vse načine, da b: našla vir za ublažitev tega siromaštva Zaenkrat je določena mala vsota iz tekočega presežka k. pa mti za enkratno doklado ne pomeni mnogo. Položaj staroupokojencev pa >e upošteva s tem, da so dobili za prvih 6 mesecev t. L 20% povišanja 1. oktobra pa dobijo še 40 odst. za nadaljnjih 6 mesecev K temu je prispevala banska uprava 200.000 din. To povišanje k tako malim pokojninam dosti ne pomeni, toda nekaj ie le Poročilo o finančnih težkočah Glavne bratovske skladnice je porazno vplivalo na zborovalce. Vzklikali so: »Odpravite draginjo!« itd. G. Ivan Avsenik. član krajevnega odbora Bratovske skladnice na Jesenicah, je poročal o posebni akciji zdravljenja upokojencev. Podrobnejše je tudi razčlenil namen tega zborovanja v splošnem K besedi so se priglasili upokojenci: Ivan Tičar, Janez GLavič in dnigi Predlagali so da naj predloži KID prošnja za posebno podporo, katero naj podpro delavske strokovne organizacije. Ta pomoč naj bi bila vsaj do rešitve tega splošnega vprašanja. Predsedujoči je vzel te predloge na znanje m je obljubil, da jih bo predložil tud; ostalim delavskim strokovnim organizacijam ki bodo prav gotovo skušale od «voje strani storiti vse. kar je v njihovi moči S tem zagotovilom se je nekoliko pomirilo burno zborovanje. Položaj rudarskih upokojencev je res zelo težak. 2e svetovna vojna ie skoraj popolnoma upropastila njihove nade Nekateri so pri tem izgubili vse, drugim so ostale le drobtine, s katerimi se ne da živeti. Okoli 200 staroupokojencev, vdov m sirot prejema tako nizke pokojnine da komaj zadostujejo za tobak ali za sol Pri današnji draginji pa so upokojenci še hujše prizadeti, ker morejo za ta denar kupiti le polovico tega, kar so kupilli še pred enim letom. Dolžnost merodajnih činiteljev je. skrbeti za številne siromake ki «o rad! višje sile prišli ob vse. Ti star; in pošten- ljudje so preponosni, da bi sli prosjačit na cesto in da bi hodili od hiše do hiše; oni raje tiho prenašajo svoje gorje. Pri dobri volji in ob pravilni presoji obupnega položaja številnih rudarskih upokojencev bi se sredstva lahko našla. Kranjska industrijska družba in pri njej zaposleni nameščenci in delavci plačajo letno okoli 1,800.000 din v banovinski bed-nostni sklad. Vsa rudarska m plavžarska podjetja, rudarji in kovinarji pa plačajo letno preko 4,000.000 din v banovinski bednostni sklad Če bi le polovica teh prispevkov prišla nazaj v rudarske ;n industrijske revirje, bi bil' vsi upokojenci vsaj za silo preskrbljeni Aktivni rudarji in industrijski delavci, ki so v mnogih primerih sam1 bedni plačujejo prispevke v banovinski bednostni sklad za svoje bedne j še nekdanje stanovske tovariše. In kdo je danes bednejš^ od staroupokojencev bratovskih skladnic. ki nimajo svojih domov in v mnogih primerih tudi ne svojcev, ki bi jim mogli pomagati na stare dni? Pretresljiva tragedija Žoharjeve družme Mož ni mogel preboleti tragične smrti svoje žene in ji je sledil v grob Zagorje, 25. septembra Včeraj popoldne so ob veliki udeležbi prebivalstva pokopali prvo nesrečno žrtev, Ju I ko Zoharjcvo, ki je umrla za posledicami komplikacij, nastalih pri poskusu odprave telesnega plodu. Pred pogrebom so njeno truplo na zahtevo oblasti raztelesili, kar sta izvršila domača zdravnika dr. Grum ki dr. Kajzelj v mrtvašnici na zagorskem pokopališču ob navzočnosti litijskega sodnika g. Pavloviča. Danes pa so pokopali drugo žrtev tragedije, 26 let starega Jul-kmega moža Rudija, ki se je telesno in duševno skrušen zastrupil z lizolom. Oba nesrečneža je že dolgo vezalo iskreno prijateljstvo, poznala in ljubila sta se že, ko je bila pokojna Julka stara komaj 14 let. Čim so se razmere pri rudniku nekoliko zboljšale, sta se odločila za poroko m se pred tremi tedni poročila. Rudi je bil za svoja leta zelo resen mladenič, zato ga je korak mlade žene, ki se mu ni zaupala, strahovito pretresel- Ko je še nihala med življenjem in smrtjo, je menda že sklenil, da se ji pridruži v smrti. Izjavil je, da sta bila vedno skupaj in da jc tudi to pot ne bo pustil same. Ves pretekli teden ni skoro ničesar zaužil kljub temu, da je imel težko delo v jami. Ko je Julka v nedeljo zvečer umrla, je vdrtih lic in objokanih oči ie še topo zrl predse. Stanovalci Besgarberjeve hiše, kjer Zoharjevi stanujejo, so bili radi njega v skrbeh in so budno pazili na vsak njegov korak. Okrog enajstih ponoči so sosedje naročili liter vina. da bi obupanca spravili k sebi, toda medtem ae je Rudi že zmuznil neopaženo v kuhinjo svojih staršev ter izpil osminko lizola. Našli so ga skrušenega na stolu m takoj pokucali zdravnika dr. Kajze4ja, ki mu je izpraznil želodec ter dal injekcije. Nesreč- neževo stanje se je za kake četrt ure nekoliko popravilo, nenadoma pa je začel slabeti in je ob pol treh zjutraj v torek izdihnil ter povzročil svoji materi m sorodstvu neizmerno žalost. Položili so ga v krsto na levo stran ljubljene mlade žene in ga zasuli s cvetjem Žoharjevo družino je s tem zadel že tretji hud udarec. Materi Amaliji in številnim otrokom je pred leti ubilo moža oziroma očeta v jami. Z izredno žilavostjo in žrtvami je mati lepo vzgojila svoje otroke. Sama vsa betežna je upala, da bo starost preživela v miru in zadovoljstvu v krogu svoje številne družine. Bridka usoda na j je pripravila še dva udarca: smrt sina in snahe in to komaj tri tedne po njuni poroki. Julka je umrla ob pol 19. do minute točno tri tedne po poroki, mož pa ji je sledil nekaj ur kasneje. Ob grobu prerano umrlih Jul-ke in Rudija izrekamo družini in sorodstvu globoko sožalje. * Glede na razne govorice smo napro?eni. da izjavimo, da ga Marija Černe iz kolonije nima s tragedijo niti najmanjše zveze in da jc šla pokojna Julka v Trbovlje k ma-začici z neko drugo žensko, ki se slučajno piše prav tako kakor ona in ne stanuje v koloniji. Prav tako nima na koraku pokojne Julke nihče izmed njenih svojcev najmanjše krivde, temveč je ta korak napravila pokojna Julka brez obvestila domačih, iskala pa je nasveta in pomoč5 pri tuji osebi, ki b: brla morala neizkušeno, oziroma lahkomiselno ženo v njeni prošnji zavrniti. Koliko in kdo pa je kriv, bo na osnovi raztelcšenja odločilo sodišče. Inserirajte v „Si, Narodu"! Iz Kranja — Kranjski šahovski klub bo v ponedeljek 30. t. m, Dričel z redno igralno sezono. Igralni večeri bodo kakor lani tudi ?e-tos trikrat na teden in to ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20. ure dalje v lovski sobi hotela »Stara pošta«. Reforme, ki jih je klub izvedel v svojem notranjem delovanju, so dobro uspele in že lansko sezono, je bil uresničen nrav pester šahovski program. Odbor bo letos nadaljeval započeto delo s še večjo intenzivnostjo, zato vabi poleg starih članov tudi druge šahiste, da pristopijo h klubu in ga s svojim delovanjem podporo. Čim številnejše bo članstvo tem oriietneje bo. temveč je bodo turnir ske borbe in večji uspehi na zunaj. Letošnji jesenski program bo približno sledeč: 2 aimultaoki (eno odigra najbrže velemojster g. Vasja Pire), nakar opozarjamo tudi vse gorenjske šahiste z brzoturnirji, jesenski turnir za prvenstvo Kranja in turnir za prvenstvo Gorenjske (v moštvih). O vseh teh prireditvah bo nas list še poročal in objavil razpise. K. S. K. vljudno vabi šahiste, da pristopijo v klub. — Strelske tekme kraniske strelske družine, ki so pričele v nedeljo 22. t m. se bodo prihodnjo nedeljo 29. t. m. nadaljevale po določenem programu. Že nedeljske tekme so pokazale lepe uspehe in obeta se nam zanimiva borba med odličnimi ekipami družin iz Ljubljane, St. Vida. Kranja itd. Po lepi udeležbi zadnio nedeljo, ki ie štela nad 80 strelcev bo tudi orihodnjo nedeljo ko prihitijo na tekme tudi druge družine, treba zabeležiti izredno priljubljenost kranjskih tekem, ki tudi letos ne skoparijo z darili. Nad 30 daril bodo prejeli zmagovalci, razdeliena oa bodo tudi odlikovanja in diplome. Vsakdo si lahko pribori darila, tudi oni. ki niso izurjeni strelci ker bo zanie posebna tarča. Vse udeležence že sedaj obveščamo, da bodo tekme pričele ob 8. uri na strelišču v Struževem Za okrep-čila na strelišču bo bogato preskrbljeno. Dostop na strelišče ie mogoč tudi z vozili. Razdelitev nagrad bo ob 18. uri na strelišču. V slučaiu slabega vremena se bodo tekme vršile v nedeljo 6. oktobra ZALJUBLJENCA — Saj sem vam že najmanj desetkrat rekla, da me nehajte poljubljati. — No, saj sem vas že dvakrat nehal. MALI OGLASI beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave oeseda din 1.— davek posebej. s*n pismene odgovore glede malih oglasov je trena priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo 4-STANOVANJSKA HI S A v centru Celja zaradi nepričakovane selitve ugodno naprodaj. Jager, gostilna Na-Na — Celje. 2215 Beseda 50 par. Davek posebej. Nalmun^i '.neseh s — din FOTO AMATERJEM razvija, kopira, povečava hitro n poceni foto-atelje MANCIN1, Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. Oglašuj male oglase Slovenski Nart •1# a a ker so ieeoejftll MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. — Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 2149 ZA VSAKO PRILIKO najboljša tn najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S S E R Sv. Petra cesta 14 50 PAK ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. >Julija.na«, Gosposvetslca c, liž tn Frančiškanska ui. 3. 4. L. m .J«seda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— oin Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od ¥27. do 8. In od ^8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se pričao 1. oktobra. — šolnina najnižja. Največja strojepisnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje in pričetek pouka 2 septembra. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15 tel. 48-43. 1931 Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek s. - din PRODAM MESNICO dobro idočo, na zelo prometnem kraju poleg Maksimirske mitnice. Cena zelo ugodna. — Vprašati: Vedriš, Zagreb. Dubrava 4, mesnica. 2214 MEDICA barva ustne m lica i Dobite jo v MED AR NI Ljubljana, židovska ulica 6 KUPUJEM in PRODAJAM rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje KLAV2ER Vošnjakova ul. 4. 2226 I.a SVEŽA JABOLKA hruške, košare 12 kg din 54.—, 50 kg din 220.— franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2224 KUPIM NOŠENE OBLEKE srednje velikosti. Ponudbe na oravo lista pod »Obleke«. 2219 DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjš' znese« h.— din LOČENKO ali vdovo lepe zunanjosti, veselo in temperamentno, želi spoznati situiran gospod. Starost do 35 let. — Ponudbe s polnim naslovom na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Jesensko sonce«. 2222 Arhitekti! Itiženjerji! Priporočajte za izolacije in vodogradnje oblastveno preizkušeni — nepremočljivi M S N T Misterij žene, ki se NIKDAR NE POSTARA Nobene gube, nobene brazde v 45. letuđ Gladka, jasna in čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež, a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Bioceia« — presenetljivega odkritja glasovitega dermatologa. Biocel je dragocen naravni pomladilni element, ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tok al on ter Vam redi in pomlajuje kožo ko spite. Vsako jutro ko se zbudite, ste ? J deti mlajši Gube in brazde so kakor izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon fki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce m vso nesnago kože. Pomladite se za deset let In ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se trvenele polti. Pridobite si spet jasno m čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne. Sodna dražba posestva hišna štev. 9 Piršenberg pri Globokem pri Bre- žicah, se bo vršila Zastopstvo in zaloga M. GIEGOIIČ & C o, LJUBLJANA, Celovška cesta 37 — TELEFON 39-48 filtri 26. septembra ob 10. uri v sobi štev. 9 okrajnega sodišča v Prodalo se bo vse posestvo, več zemljiščnih parcel in vinogradov, skopaj ali pa posamezno. Interesenti vahljeaL Krinka ljubezni 198 V naslednjem trenutku se je vrnil ta uzorpator, ki je bil že obsojenec. Gaetana ga je videla v obeh vlogah, kako stopa med zelenjem miren in ponosen v svoji peklenski volji. Nehote je dobila vtis, da je bil vreden več, nego mu je odmerila usoda. — Evo, gospa, tu so vaša pisma s kratkimi vrsticami, ki jih je bil pripisal k njim Renaud de Valcor. Vsa kri je pritisnila ubogi ženi nazaj k srcu, ko so se njeni prsti dotaknili teh spominov. Postala je bila zopet ljubica, ki ji je zaprlo sapo, vse drugo je bilo pa umrlo za njo. Za sleparja Gaela je imela skriven in globok pogled hvaležnosti, ki ga je bil zaslužil vitez in mož kakršen je bil ta trenutek. — Kolika škoda!... je \*zdihmL Plamen iz njegovih globokih modrih oči Je osvetlil smisel tega vzklika. Gaetana se je bila obrnila m odšla. On je pa sledil z vsem trepetom svoje duše tej *e odhajajoči postavi in še enkrat je zašepetal: Kolika škoda! Iz svoje čudežne usode, ki jo je bil oropal bogu samemu in ki se mu je zdaj izmikala, je obžaloval samo eno stvar, da ni imel ljubezni in žene. XVII. Sinji trak V ulici Cambaceres pred hišo, podobni na zunaj zasebni, se je ustavila mlada žena. Spoznala je težka temno zeiena vrata, tista vrata bogatih, ki se ji je zdeio, da se zapirajo tako trdno, samo da bi odgnale maie in siromašne. Spoznala jih je. Nekoč jih je bil ponosni vratar zaprl pred njo in čuvaj ji je ceio zapovedal, naj ostane na nasprotnem hodniku, od koder je zrla na zaprta vrata. Ta spomin je vzbudil v njenem srcu občutek radosti nad malo osveto. Ko je pozvonila je slišala, kako so se vrata odprla. Stopila je v vežo, kjer jo je vratar pozdravil. — Princ de Villingen? . .. Gotovo je tu ... pričakuje me — je dejala živahno. V pritličju, gospodična, prva vrata desno Stari sluga je odprl. — Princ me je poklical brzojavno. Kaj je težko bolan? — Upajmo, da ne — gospodična Bertranda. Zdravnik ni v skrbeh. Toda gospod Gilbert ni vajen bolehati. Nervozen je ... razburjen je... pomislite samo ... od njegovih otroških let je to prvič, da je ostal dva dni v postelji. Te besede bi bile Bertrando poučile, Če bi že ne bila vedela, đa govori z enim izmed tistih služabnikov o katerih trdilo .da izumirajo, služabnikov, vdanih rodbini od pokolenja do pokolenja. Bertranda je poznala starega Denisa. Ni bila še nikoli v hiši v ulici Cambaceres, toda doma je pogosto sprejela zvestega Gilbertovega sla, tem pogoste te pa v ze.dniih mesecih, tako težkih v življenju bivšega gizdalina. Princ de Villingen je imel za seboj bridke izkušnje. O tem scbiCnem. vrtoglavem značaju je bilo ostalo nekaj energ.je po njegovih prednikih, sicer bi ne bil mogel premagati takih težav. Ko je bil Escaklov samomor za vedno končal Valcorovo afero, je zašel Gilbert v najtežji položaj, kar si jih moremo misliti. V moralnem pogledu ni manjkalo mnogo, da bi bil prišel na družabni indeks. Nihče ni poznal vloge, ki jo je igral med procesom. Njegov dvoboj z Valcorom v očeh javnosti ni ^ne^ drugega vzroka In ker se vse ne ve, temveč se marsikaj ugiba, se vse poveličuje in postaja legenda, če ne zgodba, je bil njegov roman s Fran-coise de Plesguen komentiran v zanj najslabšem smislu, zlasti, ko se je zvedelo, da je stopilo nesrečno dekle v samostan. Svet, ki ne obsoja napol, in ki misli, da mora iti v neizprosnem slepem obsojanju do skrajnosti, je pokazal proti princu de Villingenu izredno strogost. Odklonilno stališče družbe mu je bilo strašno, zlasti v gmotnem pogledu. Njegov kredit je bil uničen, množica upnikov mu je bila neprestano za petami Brez prijateljev, brez denarja, brez za- služka, bolj skrušen nego oprt na svoj naslov je preživljal nesrečni mladenič tako težke trenu tfoa, da bi jih lahko smatrali za pokoro, za mnoge njegove grehe in napake. Kdo drugi, ne tako odločen in rx*gumen kakor on, bi si bil končal življenje. Toda tudi njemu ni manjkalo mnogo do tega. Nekega večera, ko Je ogledoval samokres, se je izpraševal ali bi ne bilo bolje storiti vsemu konec, mu je šinila v glavo misel, da mora kakor koli preskrbeti mlademu Clao-diju nekaj tisočakov. Bilo bi zelo grdo, če bi ae umaknil iz življenja, ne da bi zagotovil kos kruha temu otroku. Pod vplivom te misli je odložil samokres. Se trenutek, pa bi bil sprožil. Sedel je in se zamisliL Bertrandina podoba je stopila preden. V naslednjem trenutku je planil pokonci in vzkliknil: — Gromska strela! Dekle kakor Bertranda se zna boriti z življenjem in premagovati največje ovire Boriti se zna sama in ponosno za svojega otroči-čka!... Villingen naj bi pa zapustil bojišče kot strahopetec! Ne, to se ne sme zgoditi! Pri vseh bitkah mojega deda! Ta srditi vzklik je zadonel tako glasno in spremljal ga je tako močan udarec s stolom ob tla, da je stari Denis prihitel ves prestrašen. — Počakaj, stari, — je dejal Gilbert, — nekaj mi odneseš. Počakaj... Napišem tri vrstice in od-neseš jih, kamor ti naročim. In napisal je tole pismo: TTiyjyjA jryari g^g—M // 2* Narodno tiskarno Fran Jeian U Za upravo in inaeraun uel Usta Oton Christoi h Vsi v Ljubljani