Leio m,vil
• 61*0VENEC« velja
p« polti oa vas strul Jugoslavije la v Ljubljani: u oelo leto naprtj& 84-— n pol teta M .. „ n M trt lete m • • h 21 —
m 61 «hn m •• m
la taometvo celoletno K93-—
n Sobotna Izdaja: ss Sa oelo teto ..... K 1S-— n teosemstvo.... „ 20 —
IV UrednUtTo je t Kopitarjevi nllol Itev. 8/1H. Bouoptel m b* vračajo; neiranklrans pisma s« u ■prejemajo. Ureda. telet. itv. BO. oprava, itv. 128.
ifer-r^ Inserati: Enostolpna petltvrsta (Sil mu šlroia tn 3 inm vlr.ota ali n)<
proctor) za enkrat ... po K 1-20 uradni razglasi . no S 1-80 Pri naročila nad 10 objav popust
!fs|man|šl oglas u 9/9 mm S V—
"" 1 Poslano: 1 ;i
t.nostolpna petltvrsta tf 3-—
Izhaja vsak dan Izvzamftl ponedeljek lo dan po praznlio, ob 5. url zlntraj.
Oprava le v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poStne bran. ljubljanske tt. 650 sa naročnino in št. 349 za oglas«, avstr. te čošSe 24.797, ogr. 23.511, bosn.-iiero. 75S3.
V nedeljo 28. septembra 1919 v Dobrll-vest na Koroškem
Drlonski fi&iier*
Spored:
1.	Ob pol 10. uri dopoldne sprejem gostov v Dobrlivesi.
2.	Ob 10. uri dopoldne sv. maša, Opravi domači gospod prošt.
3.	Ob pol 11. uri dopoldne
LJUDSKI TABOR.
Govore gg.: general Maister, poslanec Smodej, predsednica Orliške Zveze gospodična Cilka Krek, zastopniki koroških Orlov in drugi.
4.	Ob 2. uri popoldne
JAVNA TELOVADBA i
5.	Po telovadbi
LJUDSKA VESELICA
tn obenem izredni občni zbor Orlovske Zveze v društveni dvorani.
Sodeluje vojaška godba iz Maribora ln orlovski godbi iz Selc in Višnje gore. — Vstopnina k Javni telovadbi t kroni za osebo.
V krojih nastopijo prvič koroški Grli iz Pliberka, Šmihela. Prevalj, Črne, Dobrlevesi, Mežice, Globa snice in koroški orlovski naraščaj.
Vozne cene polovične na vseh progah državne in južne železnice; iz Ljubljane stane vlak 50 kron. Legitimacije izdaja proti vplačilu 10 kron Orlovska Zveza v Ljubljani (br. Tomažič, Jugoslovanska tiskarna, pritličje).
Bratje In sestre I Pohitirao prihodnjo nedeljo polnoštevilno v Dobrlovas!
Prireditev se vrši ob vsakem vremenu!
Za
LDU. Belgrad, 21. septembra. V današnji seji ministrskega sveta, kateri je predsedoval prestolonaslednik in ki so je pričela ob 10., so je nadaljevalo posvetovanje s člani naše mirovne delegacije. Seja je trajala do 13. V času, ko se je vršila seja, se je vseučiliška mladina, ki se je ravno vračala s svojega shoda, sklicanega povodom reških dogodkov, ustavila pred poslopjem ministrstva za zunanje stvari ter s klicanjem manifestirala za jugoslovansko Reko. Ob 17. se jo mini-
strski svet pod predsedstvom prestolonaslednika vnovič posvetoval s člani delegacije.
LDU. Belgrad, 21. septembra. »Pravda« priobčuje razgovor, ki ga je imel njen poročevalec s člani naše mirovne delegacije v železniškem vozu od Indjijc do Zc-muna. G. Pašič je izjavil: »V Belgradu se hočemo posvetovati o našem zunanjem položaju ter so obenem tudi poučiti o stanju notranjo krize. Zato mi je sedaj še nemogoče podati kako izjavo.« Dr. Trumbič je odgovoril na stavljena mu vprašanja med drugim naslednje: »V glavnem gre za člen 51. avstrijske mirovne pogodbe, ki se pa sicer tiče vseh malih držav. Govorilo se je, da se glede naše države nanaša ta člen predvsem na Macedonijo, oziroma na Arnavte in muslimane. Odklonitev podpisa po naši delegaciji je napravila v Parizu zelo mučen vtis. Naši prijatelji nam svetujejo, naj podpišemo. Delali bomo na to, da se ministrska kriza čim prej in čim povoljneje reši. Ne morem še reči, bodc-li prišla na vlado koncentracijska vlada, poudarjam samo, da je složno delo vseh strank najnujnejša potreba. Za nas je me-rodajen samo državni interes, temu služi vse naše delovanje.« — Dr. Smodlaka je v razgovoru s poročevalcem dejal: »Imeli smo in bomo pred očmi samo državni interes. Preverjen sem, da se bo vladna kriza rešila hitro iu povoljno. Po mojem mnenju morajo biti v današnjem času v vladi osredotočene vse narodne sile.«
Liga X.:
Po novem učnem načrtu naj bi ljudstvo za šolo vse žrtvovalo, zanjo krvavelo, od uprave, od šolskih korporacij pa bi bilo skoraj docela izključeno. Pri zavodih, v katerih naj se mladina Izobrazuje in vzgaja, ljudstvo takorekoč ne bi imelo niti besedo, če bi obveljala absolutistično prikrojena osnova, ki jo je sestavil prosvetni odbor v Belgradu. Cerkev hočejo izključiti od šole, krščanski nauk pa naj bi po sodbi prosvetnega odbora ostal zgolj učni predmet.
Ljudstvo naše jc — pravočasno še — uvidelo nevarnost; jelo se je oglašati in ugovarjati. Danes lahko rečemo: naš narod ne bo dopustil, da bi se slovensko šolstvo, ki v sedanjem stanju closeza neko višino, degradiralo.
Nov znak degradacije je ukaz ministra za prosveto, Pavleta Marinkoviča, ki je zaukazal nov učni načrt za učiteljišča SHS. Za bodoče (dokler se ne izdela defi-
nltiven učni načrt) določa minister samo tri letnike na učiteljiščih!
Ukrep nam je neumljiv in za naše ki"aje nesprejemljiv. Učiteljstvo j>ri nag zahteva več izobrazbe; ukvarjali smo se že z vprašanjem, kako izpopolniti pedagogije in kje dobiti sredstva za šestletno izobrazbo bodočih pedagogov, ker smo čutili, da je dosedanja vzgoja učiteljstva pomanjkljiva. Ponekod so že ustanovljena učiteljišča s 6. letniki. Sedaj naj bi pa naenkrat dobili učiteljišče s tremi letniki!
Res je vojna povzročila izredne razmere in napravila vrzeli tudi med učitelj-stvom; a kljub temu je po mestih še precej učiteljskega osobja, ki čaka na ugodnejše službe. Res je, da se bo otvorilo mnogo novih šol, a radi tega no sme trpeti izobrazba bodočega učiteljstva.
Nadvse nepričakovano jo prišel v omenjeni naredbi predpis, ki posega v pravice Cerkve in ukazuje, kaj naj bi se učilo v posameznih letnikih pri veronauku, kateremu je minister v III. letniku celo črtal po eno tedensko uro. Cerkvena zgodovina je po tem osnutku predpisana kar za prvi in drugi letnik; v tretjem naj bi se pa poučevala »krščanska etika«.
Zgodovina je sicer lep predmet, učinkuje lahko kot najboljša apologetika, toda fundamciitalko, nauk o resnicah sv. vere je ministrov načrt popolnoma prezrl. Ali naj bo v dvomih, ki jih zbuja sedanja javnost, bodoči učitelj brez temeljitega pouka, brez naobrazbe? In vendar bi moral biti usposobljen, da tudi sam pozneje eventualno prevzame pouk krščanskega nauka.
Zato naj se vendar dajo vodilne osebe poučiti o naših razmerah, o našem šolstvu, o naših zahtevah, preden diktirajo nekaj, kar naj bi veljalo za vse kraljestvo SHS, a je za nas nesprejemljivo!
!sfesga
asiH.
Tri mcscce po ratifikaciji mirovne pogodbe z republiko Avstrijo bi se imelo začeti ljudsko glasovanje i\a Koroškem. Komisija, ki bo vodila glasovanje, bo po poročilih, ki smo jih prejeli, sestavljena iz zastopnikov Francije, Anglije, Italije in Jugoslavije. Odločilnega pomena za objektivnost dela tc komisije je vprašanje, kako se bo glasovanje tehnično izvedlo. To vprašanje nikakor ni lahko in določila mirovne pogodbe, ki so zelo kratka, ga niso riiti približno izčrpala.
Kje naj bo volišče in sedež komisije? Že vnaprej je jasno, da volišče ne more bi-
ti zgolj v sr^tščih sodnega ali političnega okraja, zakaj v tem slučaju bi bilo nemogoče izvesti ljudsko glasovanje v pravem pomenu bsede. Pomniti je, da gredo k temu glasovanju vsi moški in ženske, ki so dosegli 20. leto in prebivajo stalno v kakem kraju na Koroškem. Ljudje, Iti bi šli glasovat v sedež sodnega ali političnega okraja, so pa včasih tako oddaljeni od tega, da bi morali zgubiti vsaj dva dni, če hočejo izvršiti svojo glasovalno dolžnost, in da bi morali svoj dom in gospodarstvo prepustiti zgolj mladini. To je nemogoče. Če se volišča ne pomnožijo, bi velikanski odstotek koroškega ljudstva sploh ne glasoval in odločali bi zgolj majhni trgi, ki so vsled ponemčevalnega sistema avstrijske vlade od nekdaj zamišljeni kot nemške trdnjave, postavljene zato, da strahujejo svojo slovensko okolico.
Potrebno bi torej bilo, porazdeliti gla-sovališča vsaj po občinah, kakor tudi na-merjajo storiti, če smo prav poučeni. Vendar bodo tudi v tem slučaju Se velike težave. Na Koroškem imamo zelo gorate in razsežne občine, kakor n. pr. Bela, Dek-še in mnoge druge, katerih skrajnim obči-narjein |e pristop do občinskega središča zelo neprikladen; mnogi glasovalci in gla-sovalke bi morali izgubili 43 ur in več, da bi se mogli glasovanja udeležili. Ali je mogoče pričakovati od njih, da bedo prepustili svoje domove in gospodarstva za dva dni otrokom? In če se ga ne vdeležijo — kakšno ljudsko glasovanje bi to bilo?
Odločilnega pomena jc tudi, ob kakšnem letnem času se glasovanje izvrši. Ako se začne plebiscit tri mesece po ratifikaciji mirovne pogodbe, se bo vršil ravno v najhujši zimi, ob času, ko hribe zapade glabok sneg in je vsako občevanje z goratimi kraji nemogoče. Ta doba traja v mnogih delih Koroške od oktobra do niajnika; med tem časom so slovenske kmetije odrezane od trgov in občin, njih prebivalci ne morejo v dolino in nobena komisija nc bo mogla do njih. Če bi se glasovanje vršilo v tem času, bi zopet mogli oddati svoje glasove le prebivalci ravnine, ki v nobenem oziru ne morejo predstavljati volje celotnega Korotana.
Preden se torej sploh začne ljudsko glasovanje ua Koroškem, bo treba rešili ta tehnična vprašanja. Od lega, kako se rešijo, je odvisno, ali bo koroško glasovanje ljudsko in pravično.
m£.$&>»U h-M BV&iu&se
LDU. Trsi, 21. septembra. — Včerajšnja »L' Era Nuova« poroča iz Rima z dne 18. t. m.: Sporazum, ki ga je Tittoni do-

Narodni „t£r5ž@v p^S roških Slovencem.
Piše: Dr. Val. Rožič.
(Dalje.)
Se več! Kar zaslišim klicati svoje spa-čeno ime. Klical mc je polic, svetnik — glavni detektiv — Wlatlnigg! — »Tu sem!« sTako! Vi ste dr. Rožič! Ali je bila to vaša soproga, ki vam je podala zavitek?* Jaz »Da« — >No, jna se ma sebi in vam zahvaliti, čc je bila sedaj pretepena (rabil |e izraz: *duichgei.riigeif *) Zakaj pa ona nosi nigr^lovenski kosti-n in tako izziva.« — Jaz nato: »Moja soproga, gosp. polic, svetnik, ne nosi jugoslovanskega kostima, to se motite.« — On nato: »Saj je vendar imela klobuk iz višnjevega blaga in rdečim okraskom po sredi ter belo '/opico (Jacke). Ali ni to jugoslovanska noša?« — Jaz: »Gosp. pol. svetnik, to je čisto slučajno, saj ji je vendar klobuk napravila nemška modistinja, ki ni mislila ne na Srbe, ne na Hrvate šc manj na Slovence. Klobuk pristoja k vsaki obleki, tudi k žoltovi. Prosim, gosp. svetnik, da bi iz te slučajne noše ne izvajali nobenih kon-sekvenc.« Gosp. polic, svetnik pa se je jezno namrdnil, škodoželjno zasmejal ter odšel naprej iskat jugoslovanskega zmaia ,v obliki ženskih klobukov.
Zakaj navajam ta incident?
Prvič, da Slovenci vidijo skrajno brez-srčnost in surovost nemške višje policije, ki išče dlake v jajcu, da nasiti svojo brutalnost iu maščevalnost nad onemoglo Slovenko. Kot višji varnostni organ bi bil moral poiic. svetnik \Vlattnigg skrbeti za red in varnost življenja ter ščititi zapuščeno damo, ki je bila brez vsega varstva, izročena na milost in nemilost nemški podivjanosti. Toda on napravi ravno narobe. Mojo soprogo izroči razljučeni nemški poulični druhali, da jo pretepa, preganja, opljujc in zasramuje ter ji raztrga obleko in ukrade nov klobuk, a sam sc pride metli, njenemu možu šc pobahat, češ, prav se ji godi, zakaj pa »izziva«! In lo v trenotku, ko dobro ve, da jaz sam v tem trenutku ne rnorem pomagati svoji soprogi, če bi tudi hotel, ker ne smem stran od »transporta« ponižanih, teptanih-zaničevanih Slovencev. Tako jadne, brezmejne, nečuvene brezsrčnosti in človeške podlosti še nisem videl in občutil v svojem življenju, kakor jo je ravnodušno, da, s slastjo pokazal v tem usodnem Irenutku vladni polic, nadsvetnik — Nemec — gospod Wlattnigg. Fej taki srčni germanski kulturi! Da Wlaltnigg je bil zares — Blatnik! —
4. V Špitalu ob Dravi.
V soboto okrog 1 ure popoldne (jaz štejem še po avstrijskem času, v katerem se je tudi vse to vršilo) torej po prestanem troljeaiu in zas^amovaniu, ki sc ni moglo
višje povzpeti kakor sc je, smo se odpeljali proti Špitalu, kakor so nam žendarji namignili ,, . Med vožnjo smo se tolažili, obupovali in zopet navduševali za našo sveto stvar in staro pravdo. V Beijaku so se nam neprostovoljno pridružili Slovenci iz Zilc in beljaške okolice, katere so tudi polovili kakor divjo zver. Med njimi je bil ludi brat gospoda dr. Scha ubacha, uoleden trgovec in posestnik.
Nemci, zlasti železničarji v Beljaku seveda tudi niso opustili lepe prilike ter so nas pošteno ozmerjali in opljuvali. — Vlak pa hvala Bogu ni predolgo stal in šli ! smo kmalu naprej. Okrog 5. ure smo bili
1 že v Špitalu. Sprejem isti kot v Celovcu in
Beljaku. Zlasti uradniki in železničarji so vpili: »Alle niederschiessen, aufhiin-gen! ln Karnten soli Licht werden« (Vse
postreliti, pobesiti, na Koroškem se mora
zjasniti!«
V	Špitalu so nas zaprli v razne hotele in na hleve. Ležali smo po štirje do šest in tudi več v eni sobi na golih tleh. Nekaj jih je pa ležalo na skednju brez vsake slame in odeje, Veliko se jih je občutno pre-hladilo, ker je bilo že tedaj zelo mrzlo.
Jaz sem spal v hotelu Salcburg z dr. Pirnatom, prokuristom Bavdekom in revizorjem Andrejsom ter trgovccm Ferjan-čičem v eni sobi. Ležali smo na tleh. Za večerjo smo dobili kozarček črne »žolnir-ske« kave.
V	nedeljo 4. maja — Sv. Florjana dan — smo bili celi dan zaprti v sobi. tudi v
prvo nadstropje k drugim arestantom nismo smeli na obisk. Zjutraj kozarec črne kave, opoldne malo ričeta in še manj mesa — in zvečer zopet črna kava brez kruha! Živi ob tem, če moreš. V nedeljo 4. 5. dop. nas je že zapustil g. Bavdek. Odšel je — brez slovesa, tako je bil nervozen. Na koji pritisk in. vpliv so ga tako naglo izpustili mi ni znano. — V Špitalu smo bili cela dva ozir. tri dni. V torek 6, maja dop. smo šli, v spremstvu z nami nebroj žandarjev, dalje, peš dve uri v Litzlhof, kjer stoji prazna kmet. šola. Jedli nismo cel dan nič.
5. V Litzlhofu.
V Litzlhof nas je prišlo prvič 150 »na smrt obsojenih«. Čez dva dni jih je prišlo še 66 novih, trdovratnih slovenskih političnih grešnikov, tako da nas je bilo samo v Litzlnofu zaprtih in močno zastraženih 216 narodnih <>hecarjev«, rogoviležev. Med temi je bilo tudi seclem duhovnikov in sicer: bolehni župnik g. Fric iz Dvora, poštami, bolehni župnik g. Krejči iz Borovclj, energični, delavni župnik, g. Pelnar iz Štebnja na Žili, bolehni, pobožni župnik, g Smazik iz Blač, bojazljivi, nervozni župnik Miklavič iz Štč Jurija, mlad navdušen župnik g. Marašck iz Strmca in močni in zdravi g. župnik Sadjak iz Št. Lenarta pri 7 studencih. Gg. Krejči, Pelnar, Smazik, Marašek su Cehi, gg. Fric, Miklavič in Sadjak so koroški rojaki.
segel s Clemenceaujem ln Lloyd Georgom, izraža v glavnem naslednja formula: »Francija iu Anglija priznavata italijansko suverenost nad mestom Reko ter prepuščati zvezi narodov nalogo, upravljati reško pristanišče.« — Kakor se zatrjuje, je ta sporazum definitiven; vendar so v njem no govori prav nič o usodi ozemlja, po katerem toče železnica Reka—Trst s svojim križiščem v št. Petru na Krasu. Zadnja formula, o kateri jo bilo slišati glrdo tega ozemlja in o kateri se doznava potom in-diskretnosti, da jo bila sklenjena pri pogovorili v Clairfontaincu, določa, da so ustanovi svobodna država, ki bi jo upravljala nekaka mešana vlada pod nadzorstvom zveze narodov; nastala bi torej vmesna država, po čijc ozemlju bi pa mesto Reka, dasiravno je sedaj politično pripojeno Italiji, ne imelo nobene uteposredne teritorialne zveze z Italijo, razon ako se hoče smatrati za tako zvezo o«ek pas ozemlja brez železnice, ki se vleče ob obali. Ako bi izbruhnil kak mednarodni konflikt, bi Italija imela pravico, da vojaško zasede to državico. Dejstvo, da so so ameriški delegati, ki so še navzoči v Parizu, načelno izjavili za rešitev, dogovorjeno med Tittoni-jem, Clemenceaujem in Lloyd Georgom, ter jo celo priporočili^ predsedniku Wil-sonu, upravičuje naziranje, da bo rešitev obstajala ravno v ustanovitvi vmesne države na ozemlju nied -Volosko in Št. Petrom.	>
LDU. Pariz, 21. septembra, DunKU.) »Chicago Tribune« doraiava, da so se po Tittonijevi zaslugi sporazumeli Italijani in Jugoslovani, da se jadransko vprašanje vštevši reško reši potom oboje stranskega sporazuma. Tittoni zastopa v tem pogledu stališče, da VVilson ne bi imel pomislekov, ako bi bili Jugoslovani s tem zadovoljni. Clemenceau in Lloyd George baje podpirata Tittoni j a v tem smislu in sta hkrati dala Jugoslovanom vedeti, da bi pozdravila neposreden sporazum. List doznava, da bi predsednik "VVilson v resnici sprejel neposredno rešitev toga vprašanja, ki bi bila po volji Jugoslovanom, katerim je merodajno dejstvo, da velesile niso v stanu odstraniti D' Annunzia z Reke s silo.
LDU. Pariz, 21. sept. (DunKU. Brezžično.) »Secolo« javlja, da je admiral Millo dospel na krovu torpednega ru-šilca na Reko, da bi dosegel odhod vojne ladje «Dante Alighieri« iz i*eške luke. D' Annunzio mu je zapretil, da ga bo aretiral, ako bi ščuval mornarje k uporu. Oddelek arditov je odšel na krov torpednega rušil ca.
LDU. Pariz, 21. sept. (DunKU. Brezžično.) V soboto je bila v Rimu važna seja zbornice, ki je razpravljala o dogodkih na Reki. Ministrski predsednik Nitti je ostro nanadal povzročitelje reških dogodkov, ki kompromitirajo Italijo napram zaveznikom in to v trenotku, ko potrebuje Italija tako nujno mir in ko mora Italija vse storiti, da si pridobi zaupanje in kredit inozemstva. Težko mi bo, ie rekel Nitti, opravičiti se pri zaveznikih. Pozdrav, ki ga pošiMam zaveznikom, je prisrčne j ši kot le kdaj. Nitti je končal z izjavo, da bo uvedel strogo preiskavo in da bo z vso strogostjo zakona nastopil proti vojakom, ki sc v 1-1- dneh ne vrnejo k svojim krdelom. Izjava, ministrskega predsednika je imela na vse politične krose globok utis.
Dr. Val. Rožič:
falH 99 j
roi&ra u i$ pasu?
Pravzaprav beseda »pridobimo« tu ni pravilno rabljena, ker Koroška je vsa, kar je slovenske, naša t. j. vseslovenska — jugoslovanska last, saj so združeno, zedinjeno Slovenijo zahtevali tudi slovenski Korošci žc leta 1848. »Koroška Slovenija« je po zgodovinskem, na-turalnem in nacijonalnem pravu cela naša in nam je ni treba šele »pridobivati«, saj ona tvori jedro našega sedanjega in nekdanjega narodnega organizma. Koroška je bila še pred 500 leti simbol (podoba) slovenske državne samostojnosti, kajti še l. 1414. je slovenski kmet v slovenskem jeziku izročal svo|o oblast in deželo nemškemu Habsburgovcu, ki je še le po »pridobitvi« te demokratične oblasti iz kmetskih rok in ust /gospodoval« slovenski koroški deželi, naši državi, —
ln temu zgodovinskemu, kmečkemu, pristno slovenskemu demokratičnemu pravu ustoličenja (umeščanja) svojih koroških vladarjev na knežjem kamnu pri Krnskem gradu na Gosposvetskem polju se koroški Slovenci niso nikdar prostovoljno odrekli ali odpovedali.
To pristno staroslovensko državno pravo so nam ukinili in uničili le nemški Habsburžani, ki niso imeli umevanja za demokratične ideje in ki so želeli, da se satre in pozabi — staroslovensko državno-
pravni običaj. Staro slovensko ustoličenjc vsebuje isto moderno — Wilsonovo načelo, da si vsak narod sam po svoji odločbi izbere svoje vladarje, po lastni volji in nagnjenju in se grupira k oni narodnostni skupini, h kateri spada, etnogra-fično torej tukaj k slovenski oziroma k jugoslovanski narodni enoti.
Seveda, to je vse res lepo resnično, a le idealno! Moderna današnja doba ne misli tako, čeprav kriči in piše tako. Dokaz: pariška mirovna konferenca! Ona nam je o tem, kar jc že od starih prade-dov naia posest razsodila, da si moramo — žalibog — en del koroške Slovenije — šele »pridobiti« z uma svitlim mečem — s plebiscitom! Koliko površja in koliko hiš torej pridobimo na Koroškem, ako plebiscit odloči za Jugoslavijo, o čemur menda ni dvoma?
Poglejmo torej po okrajih in občinah,
1. Okrajno glavarstvo Velikovec:
I. Sodni okraj Pliberk ccl:
Tek.	Površina
št. Občine:	v ha Hiše
1.,Pliberk mesto	271 145
2. Bistrica pri Pliberku	4934	359
3. Tolsti vrh	2574	209
4. Guštanj (trg)	88	107
5. Kotlje	1936	152
6. Libeličc	4388	325
7. Libuče	4129	340
8. Možica	4475	226
9. Blato	4158	304
10. Prevalje	5622	556
11. Št. Danijel	2279	132
12. Žvabek	1199	84
13. Črna	9783	280
Sodni okr. Pliberk skupaj	45836	3219
11. Sodni okraj Železna Kapla:		
Tek.	Površina	
št. Občine:	v ha	Hiše
14. Železna Kapla (trg)	222	209
15. Jezersko	6866	116
16. Bela	22996	538
Sodni okr. Žel. Kapla skupaj	30084	863
III. Sodni okraj Dobrlavas.		
Tek.	Površina	
št. Občine:	v ha	Hiše
17. Dobrlavas	6491	465
18. Galicija	3842	245
19. Globasnica	3518	281
20. Rikarjavas	3646	358
21. Škocijan	2255	250
22. Žitaravas	3678	339
Sodni okr. Dobrlavas skupaj	23430	1938
IV. Sodni okraj Velikovec:		: -
Tek.	Površina	
št. Občine:	v ha	Hiše
23. DjekSe	5041	236
24. Grebinj	5272	484
25. Vovbre	2863	224
26. Pustrica	3502	193
27. Ruda	4235	294
28. Št. Peter na Vašinjah	2990	214
29. Tinje	1314	92
30. Velikovec (mesto)	1111	298
31. Važenberk	5995	421
Sodni okr. Velikovec skupaj	32323	2456
2, Okrajno glavarstvo Celovec:		
I. Sodni okraj Borovlje (cel):		
Tek.	Površina	
št. Občine:	v ha	Hiše
32. Bistrica v Rožu	5120	210
33. Borovlje (trg)	3093	386
34. Šmarjeta v Rožu	4402	204
35. Medborovnica	1507	182
36. Podljubelj	2206	225
37. Svetna vas	2108	156
38. Slov. Plajbcrk	4813	127
39. Sele	7542	150
Sod. okraj Borovlje skupaj	30791	1640
II. Sodni okraj Celovec (okolica) deloma		
in sicer:		
Tak.	Površina	
št. Občino: ♦	v ha	HiSe
40. Žrelec	2346	203
41, Grabštanj	3914	273
42. Hodiše	2824	196
43. Kotmaravas	2550	258
44. Bilčoves	2026	127
45. Žibpolje	2451	162
46. Otok	1785	167
47. Mcdgorjc	2657	192
48 Zgor. Vesca	898	71
49. Pokrče	3102	200
50. Radiše	1938	125
51. Škofičc	2862	224
52. Vetrinj	1809	191
Sodni okr. Celovec skupaj	31162	2389
3. Okrajno glavarstvo Beljak:		
I. Sodni okraj Rožek (delno):		
Tek.	Površina	
št. Občine:	v ha	Hiše
53. Logaravas (nc ce!n)	1564	261
54. Ledenico	3170	224
55. Rožek	901	108
56. Št. Jakob v Rožu	7872	612
Sodni okraj Rožek skupaj	13507	1205
4. Okrajno glavarstvo Volšperk;
Sodni okraj Št. Pavel (deloma):
Tek.	Površina
št. Občine:	v ha Hiše
57.	Ojstrica	5366 264
58.	Spodnji Dravograd	(trg) 167 86
59.	Labud	2452 255
Sodni okr. Št. Pavel skupaj Pregled:
7985 605
	Sodni okra«:	Ha	Hiše
1.	Pliberk	45836	3219
2.	Železna Kapla	30084	863
3.	Dobrlavas	23430	1938
4.	Velikovec	32323	2456
5.	Borovlje	30791	1640
6.	Celovec (okolica)	31162	2389
7.	Rožek	13507	1205
8.	Št. Pavel	7985	605
Skupaj 215118 14315
Kakor nam pokaže rezultat, bi s plebiscitom izvojevana in pridobljena »nova« slovenska posest na Koroškem obsegala površino 215.118 ha, oz. 2151-18 km2 in 14.315 hiš (po uradnem ljudskem štetju leta 1910.). V tej površini in hišah pa je všteta že cela možiška dolina, ki brez glasovanja pride k Jugoslaviji. Radi večjega pregleda in enostavnosti sem občine mo-žiške doline zajedno prištel k A pasu, da se tako v celoti vidi nov prirastek naše države na severu. Ako bi pridobili še B pas, potem bi rešili približno toliko slovenskega ozemlja na Koroškem, kolikor ga navaja M. Brezigar v svojem »Osnutku slov. nar. gospodarstva«, namreč 276 853 ha. Toda menim, da je gospod Brezigar vzel premalo slovenskega ozemlja na Koroškem v svoj »Osnutek«, ker že Žila sama meri 32.602 ha in Kanadska dolina znaša 33.151 ha in B pas znaša sam 26.378 ha. Skupaj meri zgubljena Koroška 92.131 ha: če izgubo prištejemo k dobičku (A pas in možiška dolina), dobimo celo površino Koroške v obsegu, ki znaša ŠHS 215.118 ha, Italija 33.151 ha, Avstr. rcpubl. (Žila) 32.602 ha in B pas (avstr. republ.?) 26 378 ha; skupaj 307.249 ha. K tej površini se mora prišteti še slovenska južnovzhodna beljaška okolica, ki meri okroglo 13.000 ha in pripade avstr. republiki, tako da imamo na Koroškem okroglo 320.249 ha slovenske zemlje in 215.118 ha jo dobimo, torej izgubimo 105.131 ha.
Navedel sem namenoma v A pasu po vrsti vse občine, površine in število hiš, da bralec lahko spozna razno razsežnost in po številu hiš tudi obljudenost in naseljenost (gostost) dotičnih občin. Občine, kojih obseg (površje) je zelo velik, so večinoma gorate in imajo bogate, obsežne gozdove ali planine kakor n. pr. Bela, Jezersko, Črna (Koprivnal), Sele in Št. Jakob v Rožu (planine!). —
Ko človek pregleduje tužno razdeljeni »Slovenski Korotan«, sc mu nehote zazdi, da jc pariška konferenca hotela namenoma »socijalizirati« slovensko Koroško med tri proletarce: Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo! —
Srbski častnik, ki je spremljal transport nemških vojnih ujetnikov v Monakovo, je pripovedoval nastopno:
Izmed vseh držav, v katerih so se nahajali nemški vojni ujetniki, jili je odposlala v domovino najprej Srbija. Ko se je pripeljal vlak z ujetniki v Monakovo, jih je čakala na kolodvoru ogromna množica ljudstva. Ob slavnostnem sprejemu je povzel nemški vojni ujetnik besedo in se v prisrčnih besedah zahvalil Srbom za viteško postopanje proti nemškim vojnim ujetnikom. »Nemci smo poznali doslej Srbe samo iz lažnivih virov židovskega časopisja,« tako nekako se je obrnil na navzoče občinstvo in zastopnike oblasti, ld so bili navzoči, »a mi, ki smo bili v ujetništvu med Srbi. izjavljamo tu slovesno, da so bili Nemci po židovskem in nemškem šovinističnem časopisju informirani popolnoma napačno. Naščuvani po brezvestnem časopisju, smo napravili mi Srbom nebroj zla; oni pa so se obnašali proti nam v ujetništvu tako plemenito, da smo spoznali, da so Srbi eden najplemenitejših narodov Evropo. Naša dolžnost jo — in zavedamo se je v polnem obsegu — da popravimo z besedo in v dejanju krivico, ki smo i o delali doslej Srbom z besedo in dejanjem.«
Kakšno mnenje so imeli Nemci o Srbih, sklepamo lahko tudi iz pripovedovanja srbskega tehnika, ki je pred vojno študiral v Berlinu. Ko jc iskal stanovanja, sc mu jc pripetilo večkrat, da mu čisto preprosti ljudje, ki jih ni vodila nobena .šovinistična misel, niso hoteli dati stanovanja, ker so sc ga — bali. Srb — to je poludivjak! Vprašali so ga, kdo mu jc napravil obleko, ki jo bila seveda napravljena približno po ialem kroju, ki ga nosijo v Berlinu, n.
niso mogli verjeti, da znajo tako šivati tudi — v Belgradu.
Srbski vojak, ki je bil 7 let v vojni, je slikal Srba tako-le: »Mi se bijemo v boju kakor volkovi (»kao vuci«), toda proti premaganemu sovražniku jo Srb velikodušen.« Zanimivo je poslušati mnenje Srbov o treh okupacijskih oblastih: Bolgarih, Avstrijcih in Nemcih. Od vse h treh so bili najgrozovitejši Bolgari in naj dostopnejši Nemci iz Nemčije. Avstrijci so se pa dostikrat prav močno bližali Bolgarom. Pač pa dosedaj nisem slišal nobenega slučaja, daj bi se bil kdo pritožil na kakega Slovenca, ki je bil v Srbiji nastavljen med okupacijo kot uradnik ali častnik. Obratno: o Slovencih gre glas, da so bili tudi kot Avstrijci proti Srbom krščanski, pošteni. Tudi o slovenskih vo< jakih, ki so bili v boju proti Srbom, ne čujomo nič slabega. Ujetniki, ki so bili kdaj na delu v Sloveniji, so ohranili prav tako Slovcnce v dobrem spominu, kolikor so pač prišli ž njimi v dotiko. Ako smo sedaj v prijetnem položaju, da nas imajo Srbi v celoti zelo radi, uživamo pri tom tudi sad nastopa onih naših ljudi, ki na zapoved ljubezni do bližnjega in večna načela nravnosti tudi med vojno niso pozabili. Ta nastop ni bil vedno posledica politične orijentacije, ampak — naše krščanske vzgoje. Pošteno ravnanje pride vedno do svojega priznanja.
Rllr z Bolgari.
Bolgarija ne podpiše vseh pogojev.
LDU. Pariz, 21. septembra. DunKU.) Bolgarski delegat. Todorov je včeraj pred svojim odpotovanjem izjavil zastopniku lista »Petit Journal«, da je Bolgarija pač pripravljena podpisati gospodarske pogoje mirovne pogodbe, ne pa teritorialne. Bolgari no morejo razumeti, da jih mirovna konferenca hoče kaznovati s tem, da jim odvzame ozemlje, ki je popolnoma bolgarsko. Bolgarska bo predložila protipredloge in upa, da jih bo konfcrenca poslušala.
PolitKne novice.
-j- Pravočasno! Prva skrb vseh svobodomiselno - framasonskih strank in vlad, ki so se po razsulu vrnile na prva mesta, je reforma šolstva. Pod to pretvezo bi radi furtimaško izrinili verske vaje in verstvo iz šol. Namesto da bi svoje moči posvetili blagru državljanov, da bi reševali države iz gospodarskih in družabnih razvalin, gledajo v prvi vrsti, kako bi zanesli boj na šolsko torišče, kako bi zastrupljali mladino. Zoper tako nastopanje ni druge pomoči, kakor da se oglasi ljudstvo. Na Avstrijskem je narod na sto in sto zborovanjih svobodomiselnim reformatorjem jasno in glasno zaklical, da ne pusti s svojimi otroci eksperimentirati ter poskušati na njih svobodomiselno moralo brez Boga. Na Zgornjem Štajerskem je bilo svoj čas gotovo čez 150 shodov, na katerih so zbo-rovalci naravnost izjavljali, da hočejo za-početi s šolskim štrajkom, če bi vlada silila njih otroke v šole brez verstva. Tudi na Čehoslovaškem se množe protesti staršev in naroda sploh zoper Habrmanove šolske ukrepe. Stotisoči so se oglasili, da zahtevajo krščanski nauk v šoli. Pri nas novi osnutek za preuredbo šole doslej še ni bil dosti znan. Poskrbljeno pa je, da se bodo tudi naši starši v kratkem dovolj poučili o zanje skrajno žaljivem in za vzgojo otrok škodljivem načrtu, ki ga je nameravalo ministrstvo uvesti tudi za naše kraje. Toda govorili bomo in govoriti moramo s protesti ter izpričati, da imajo starši prvo, najbolj odgovorno dolžnost pa poleg Cerkve tudi prvo pravice pri odgoji otrok.
+ Mi in Perzija, Perzijska vlada je uradno priznala kraljestvo SHS, Poslanik Perzije bo, kakor poroča helgrajska »Politika«, prispel čez nekaj dni v Beigrad.
+ Namestnik finančnega ministrstva. Vsled bolezni finančnega ministra dr. Velj-koviča je imenovan za njegovega namestnika minister za javna dela V. Vulovič. Kriza je pri dr. Veljkoviču, kakor poročajo listi, že minila in bo kmalu mogel zapustiti posteljo.
-j- Za redno delo v parlamentu. Na protestnem shodu belgrajskih meščanov dne 21. t. m. so govorniki ostro kritizirali delovanje vlade in parlamenta, tako glede notranje, kakor zunanje politike. Zahtevali so, da se na vsak nft-čin prepreči tako anarhija, kakor diktatura, da se Narodno predstavništvo razpusti, kakor hitro bo volilni zakon izgotovljen, ter da sc razpišejo in čimprej izvedejo volitve. Shod je bil zelo mnogobrojno obiskan ter se bo ponavljal vsako nedeljo, dokler bodo trajale tako razmere. — Minuli četrtek je bil v Dubrovniku velik narodni shod pod milim nebom. Udeležili so se ga tisoči meščanov, delavcev, dijakov in ameriških prostovoljcev. Na njem so enodušno in najenergičnejo urotesti-
rali proti strankarstvu in neredu narodnega predstavništva v Belgradu. Predsedništvu narodnega predstavništva so ie pos'ala resolucija. (LDU.)
-j- Nov upravni škandal. Zopet se je zgodil upravni škandal, ki živo spominja na dr. Žerjavovo črnomaljsko afero. V Št. Lenartu v Slov. Goricah je zvesto in pošteno služil poštar Alojzij Šturm. Ker pa je bilo treba nastaviti liberalnega kandidata, je šel minister dr. Kramer k ministru za pošto in zahteval šentlenartsko mesto za svojega človeka. Poštni minister je tej želji ustregel in definitivno nastavljeni poštar je moral brez vsake krivde zapustiti svojo družino v Št, Lenartu. To so naravnost turške razmere, ki negotovost med uradništvom vsak dan povečujejo.
-j- Lekarniška draginja. Naredbo, s katero se uvaja srbski lekarniški tarif tudi za Slovenijo in so se s tem cene zdravilom povišale za 300 do 400 odstotkov, je moralo odobriti ministrstvo narodnega zdravja, katero začasno upravlja socialistični minister Korač.
-j- Računarji. »Slov. Narod« se je spustil včeraj v računanje in je res napravil račun, ki dokazuje, da seštevati ne zna, kar ni tako zelo presenetljivo v času izvoznic. Pač pa je presenetljiv način njegovega dokazovanja. S številkami namreč ugotavlja, da bo stalo 19 poslancev VLS državo letno več nego jo je stal g. dr. Kramer. Ta dokaz bi se dal še spopolniti. »Slov, Narod«, ki rad sešteva, bi lahko izračunal, da stane tudi vsa demokratska zajednica več nego ministrstvo dr. Kra-merja. In če dr. Kramer delavnost svojega ministrstva, o kateri nihče drugi razen »Slov. Naroda« ničesar ne ve, še temeljiteje razvije, bi lahko »Narod« dokazal, da je ministrstvo za konstituanto državo še vedno manj stalo, nego vse narodno predstavništvo z našo mirovno delegacijo vred. Nas njegovo seštevanje ne more popolnoma prepričati. Mi celo mislimo, da bo po volitvah račun za vse poslanec VLS še večji kot je danes, ker jih bo malo več, in račun za konstituanto popolnoma majhen, a kljub temu ne bomo očitali demokratom nesebičnosti.
-j- Socialistični nacionalisti. Ko smo risali o dr. Tumovi gorostasni izjavi na socialističnem kongresu v Trstu: »Za nas Slovence je Julijska Benečija zemljepisna, gospodarska in narodna enota, vkljub plemenskim razlikam«, da je v tej izjavi dr. Tuma mislil na Primorsko kot narodno enoto, kar si človeško drugače misliti ne more — je »Naprej« odgovoril: »Ali dobite kje človeka s trohico poštenja in političnega talenta, ki bi ne razumel teh besed« v smislu, da je Julijska Benečija le »enota, ki se da ločiti od svojega zaledja.« Dva dni pozneje citira »Naprej« z neskončnim dopadajenjem v svojo obrambo tržaško »Nazione« Anno II, N. 311 (»Naztone« Anno II. N. 311 nota bene sploh še izšla ni op. ur.), češ, da je hotel dr. Tuma »še enkrat povedati«, da je vsa Julijska Benečija enotna tvorba vzlic plemenskim razlikam, »za dr. Turno so Italijani v Pri-morju manjšina, ki se ima spojiti s slovensko manjšino.« Danes je tedaj mislil naenkrat dr, Tuma, da je Venezia Giulia res narodna enota. »Ali dobite kje človeka s trohico poštenja in političnega talenta«, ki bi pisal kakor »Naprej«? Dr. Tuma je tedaj hotel »šc enkrat povedati« (prvič je to poudarjal tedaj, ko je pisal v »Lavoratore«, da Jugoslovani nimajo pravic do tržaškega ozemlja; op. ur.), da se morajo spojiti Italijani s slovensko večino in ital. socialisti so mu seveda živahno ploskali. To bo seveda vsakdo na mah verjel. Glede nemških sodrugov, katerim so naši sodrugi vzeli samostojne organizacije, odgovarjamo »Napreju« na njegovo željo sledeče: To ravnanje se nam zdi z nacionalističnega stališča pravilno, nikakor pa ne s socialističnega, dasi se ne da primerjati z razmerami v Primorju, kjer je naše ljudstvo za pol milijona.
+ Učenci grofa Tisze. Pod naslovom »Državni aparat v službi demokratske stranke« prinaša mitroviška »Srbija« naslednji ukaz, ki ga je izdal okrajni glavar v Vinkovcih na vse občine svojega okraja: »Vsem občinskim uradom 1—18, Naslov se poziva, da priloženo vabilo na javni shod, ki se bo vršil v Vinkovcih dne 7. septembra 1919., javno v svojem področju razglasi ter se potrudi, da pride kar največ prebivalstva na ta shod, kjer se bo razpravljalo o važnih gospodarskih in političnih vprašanjih. — Kr. okrajni glavar Po-točnjak 1, r.« Živel demokratizem!
4- Politično gibanje v Bosni. Kakor poroča sarajevski »Jugoslovanski List«, so se pogajanja med »Hrv. Ljud. Stranko« in »Hrv. Kmetsko Stranko« popolnoma razbila ter bo kmetska stranka s 1, oktobrom začela izdajati svoj lastni dnevnik »Hrvatsko Slogo«. List bo izhajal dnevno samo začasa volitev v konstituanto, kasneje pa samo kol tednik. — Sarajevski »Glas Naroda« priporoča, naj se stranke že pred volitvami nekako sporazumejo med seboj gVede mandatov, da ob volitvah ne bodo govorili kol, nož in kamen in se narod ne osramoti pred Evropo, « Za pravoslavne
kmete se posebno vneto zanima Demokratska stranka, ki tajno širi med njimi neki proglas, v katerem pravi, da so do-malega že vsi kmetje v Jugoslaviji pristopili v svojo pravo kmetsko stranko, to je v Demokratsko stranko. O Sloveniji pravi proglas, da je polovica kmetov za demokrate, druga polovica za klerikalce 1
-f Boj za kulturna društva v Bosni. 19. t. m. se je vršil v Sarajevu občni zbor mohamedanskega kultur, društva »Gaj-ret«, ki ima približno iste naloge kakor hrvatski »Napredak« in srbska »Prosveta«. »Gajret« ima okolu 2000 članov in okroglo 480.000 K premoženja. Občni zbor je do volitev odbora mirno potekal, nato je pa nastal med »mladimi« in »starimi« tak vihar, da je vladni zastopnik zbor razpustil. Odbor se izvoli na novem občnem zboru.
+ Na katoliškem shodu (Baden, kanton Aargau v Švici) ki je bil 31. avgusta, je manifestiralo odločno versko prepričanje več kot 10.000 katoliških mož in mla-deničev. Med splošno in soglasno sprejetimi resolucijami, se odlikujejo naslednje: »Zahtevamo brezpogojno, da se odstranijo vse izjemne določbe, ki žalijo pravice naše katoliško Cerkve.« (Resolucija navaja dotične člene.) — »Odklanjamo namero, da bi Švica pristopila k zvezi narodov, ki se ustanavlja, in sicer iz teh-le razlogov: a) ker je najvišja moralična moč, papeštvo, ki brez njega ni mogoče ustvariti trajnega miru, izključena; b) ker omenjena zveza ni zveza narodov, marveč zmagujočih držav, ter ima namen neomejeno kapitalistično izrabljati srednjo Evropo, ter jc radi tega naslonjena na nemoralno podlago.« — »Pozdravljamo vstop Predarlske v švicarsko zvezo.«
Dnevne novice.
—	Odvetniški izpit je napravil včeraj koroški rojak dr. Boštjan S c h a u -b a c h. Svojo pisarno otvori v Borovljah.
—	Odiranje naših Amerikancev. Na južnem kolodvoru v Ljubljani gotovi ljudje verižijo z denarjem na nečuven način. Kadar se vračajo iz Amerike delavci žuljavih rok in pridejo na kolodvor v Ljubljano, jih ti ljudje obkolijo s pomočjo kakega železniškega uslužbenca in jim ponfljajo za ameriški dolar, 20, 30, 40, 50 kron. Ako pa vidijo, da jim preti nevarnost od drugih ljudi in da ne bodo mogli te siromake do golega oskubiti, jih kratkomalo povabijo s seboj in jih toliko časa obdelavajo, da napravijo kupčijo. Pred več dnevi so ponoči plačali dolarje po 30 kron, ko je bila cena dolarju 50 kron. Dne 17, t. m. so pokupili od slovenskih trpinov, vračajočih se iz Amerike, dolarje po 50 K, v resnici pa je bila cena dolarju 64 K. Družinski oče mi jc pravil: Včeraj sem se vrnil iz Amerike. Tu na kolodvoru smo prodali dolarje. Jaz sem jih prodal 500 po 50 kron. Sedaj vidim, da bi jih v mestu lahko prodal po 64 kron. Samo mene so oškodovali za 7000 K. Poleg tega so mi ukradli še kovčeg med časom, ko sem prodajal dolarje. V kovče-gu sem imel obleko, perilo, žepno uro in druge reči za družino. — Koliko je samo ta siromak na škodi. Ali takih slučajev je vsak dan veliko. Vprašamo merodajno pa tudi vojaško oblast, je li voljna stvar preiskati, krivce strogo kaznovati in jim denar zapleniti ter napraviti konec temu nečloveškemu počenjanju goljufov na južnem kolodvoru v Ljubljani?
—	Goljufije z ameriškim denarjem, ki jih omenja zgornja vest, se ne vrše samo v Ljubljani, ampak po vsej progi globoko na Balkan. Goljufij se vdeležujejo, kakor se nam poroča, najrazličnejši ljudje, in tudi tisti, ki so pri vlakih ali na kolodvorih v službi, naj bo že kakršna koli. Pri tem je kupovalcem denarja popolnoma vseeno, ali oderejo kakega Mažara, Rumuna ali državljana SHS. Nujno potrebno bi bilo, da naša vlada ustanovi v Logatcu uradno menjalnico, ki bi nadaljnje goljufije znatno omejila, če ne popolnoma preprečila.
—	Stanovanjska komisija, ki vrši težavno nalogo, kakor je rekel njen član Vencajz, je nekemu brezstanovanjcu v Jugoslaviji silno prirastla na srce. Baje ti ubogi gospodje, katerih eden je zastopnik deželne vlade, eden policijskega ravnateljstva, eden mestnega magistrata, eden lastnikov hiš in eden stanovanjskih najemnikov za svoje ogromno, odgovorno delo ne dobivajo, niti baje ne bodo dobili nikakega honorarja«. To je pa res strašno! Ta ubogi »brezstanovanjec« ima tako strahovito usmiljenje s to komisijo, da se vidi kot bi bila ta komisija, ki cela gotovo prav ugodno stanuje, na slabejšem kot on. In nazadnje predlaga ta čudni patron, da naj se sklada za »ubogo« komisijo nekak fond. Kdor dobi stanovanje, naj plača po 10, 20 kron od okna ali od sobe. »In tako sc bodo zbrali lepi tisočaki, ki se naj poklonijo marljivim stanovanjskim skrbnikom kot častne nagrade.« Tako ta gospod »brezstanovanjec« naravnost podpira tisto gonjo, znano iz oglasov: »Dam 2500 K temu, ki mi preskrbi dve sobi za pisarno« ali: »Vagon drv tistemu, ki mi preskrbi stanovanje treh Bob« itd. Mislimo, da bo slavna tako hvaljena stanovanjska komisija na
vsak način protestirala odločno proti takim predlogom, kajti njena naloga gotovo ni bila začrtana v zmislu takega delovanja, da bi nabirala po 10 in 20 K od sobe ali okna. Značilno pa je za naše ljubljanske razmere, da se kaj takega sploh upa kdo napisati, namesto da bi s strogo kritiko skušal vsakdo spraviti vse take poskuse s sveta!
—	Občni zbor državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo se je vršil 13. septembra 1919. Sestavil se je sledeči odbor: predsednik Anton Zorko (poverjeništvo za notranjo zadeve); odborniki: Ivan Eisner, joško Cvek (poverjeništvo za finance), Aleksander Hlavač, Ferjan Karol, Šabec Ivan (poverjeništvo za notranje zadeve), Cerar Joško (rudarstvo), Peterlin Franc (poverjeništvo za socijalno skrb), Gregorič Anton (poverjeništvo za uk in bogočastje), Le-vicki Leo (poverjeništvo za javna dela), Jelene Makso (policijsko ravnateljstvo). Namestniki: Wil!enpart Franc (predsedstvo dežel, vlade) in Fink Fr. (policijsko ravnateljstvo). Pregledniki računov: Abram Ivan (poverjeništvo za uk in bogočastje), Ivan Kocjančič (okrajno glavarstvo Ljubljana). Namestniki: Fink Ivan in Jagodic Ivan (poverjeništvo za finance).
—	»S poti«. Opozarjamo na Izidorja Cankarja knjigo »S poti«, tem zanimivim, v obliki poučnega romana spisanim potopisom po oni Italiji, ki nudi vse polno zanimivosti za umetnike in za vse one, ki se zanimajo za staro kulturo te dežele. Knjiga je pisana silno živo in zanimivo, polna ie lepote in novega razodetja. Broširana stane samo 8 kron. Naroča se lahko pri Novi založbi, dobi se po vseh knjigarnah.
—	Opozorilo! Kuratorij za oskrbo slepcev opozarja občinstvo na razglas v uradnem listu štev. 149 z dne 19. septembra 1919 o otvoritvi zavoda za slepce. — Na ta razglas opozarjamo prav posebej vsa županstva in župnijske urade.
—	Poziv na častnike poljske narodnosti. Ministrstvo za vojaške stvari je odredilo konskripcijo vseh častnikov poljske narodnosti, kateri niso prekoračili 60 let. Prijaviti se morajo vsi častniki rezervni, črnovojniški, upokojeni in stavljeni na razpolago, tudi vsi kateri vsled pomanjkanja izobrazbe niso bili prevzeti v poljsko armado, brez razlike, v kateri armadi so dobili častniški čin. Prijaviti se morajo osebno in samo iz upravičenih razlogov pismeno. V drugem slučaju se mora navesti: 1. ime, 2. dan, mesec, leto in kraj rojstva, 3. značaj in čin, 4. vrsta orožja, 5. v kateri armadi so dobili čin častnika, 6, predložiti vse vojaške dokumente, 7. sedanji poklic, 8. kraj prebivanja. Prijaviti se morajo pri poljskem konzulatu v Zagrebu, ul. Bo škovičeva 2.
—	Dražba lova. Lov krajevne občine Železniki se v četrtek dne 30. okto-bi'a 1919 ob 11. uri na uradnem dnevu v Škofji Loki v občinski pisarni na javni dražbi odda v zakup za dobo od 1. docembra 1919 do 30. novembra 1924. Zakupni in clražbeni pogoji se morejo vpogledati pri okrajnem glavarstvu med navadnimi uradnimi urami. — Okrajno glavarstvo v Kranju.
—	Službe okrožnih zdravnikov je razpisala komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave na Grosupljem, v Kostanjevici, v Krškem, v Litiji, na Raki v Krškem okraju, v Trebnjem, v Višnji gori in v Žužemberku. Prošnje jc vlagati do 10. oktobra t. 1. Natančnejši podatki so razvidni iz razpisa v »Uradnem listu«.
—	Poljski konzulat u Zagrebu ul. Boškovičeva 2, I. nadstr., poziva vse mladeniče poljske narodnosti, roj. leta 1899., da se takoj prijavijo osebno ali pismeno pri poljskem Konzulatu zaradi proizvedbe vojaškega pregleda.
—	Cirilica, Navodilo za čitanje in pisanje srbščine v cirilici. Cena 2.70 v. Ta knjižica je ravnokar izšla in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Nujno je potrebna vsakemu, ki se hoče priučiti srbskemu jeziku in čitanju cirilice, tudi pri šolskem pouku bo dobrodošla,
—	Združitev srbskih denarnih zavodov v Slavoniji, Baranji, zapadnem Sremu in zapadni Bački se v kratkem izvrši z ustanovitvijo Srbske centralne banke v Osjeku.
—	Jugoslovanska akademska menza v Zagrebu bo preskrbovala tekoče leto 800 akademikov s hrano in stanovanjem.
—	Pomanjkanje šolskih knjig v Srbiji
je tako občutno, da abecednika skoraj ni več najti, a po gimnazijah ima mnogokje posamezen razred samo en izvod kake učne knjige, tako da mora profesor narekovati stran za stranjo, da si učenci napišejo učno snov. Da bi sc pomanjkanju čim prej odpomoglo, jc izdalo naučno ministrstvo dovoljenje, da smejo pisci prejšnjih učnih knjig založiti nove izdaje, kjer in kolikor hočejo.
—	Koncesijo za zgradbo mostov in brodov oa Savi ia Drini želi dobiti okrož-
na uprava v Šabcu. Za stalne mostove naj bi veljala koncesija za 32 let, za brodove pa 10 let. Ta čas bi uprava pobirala toliko mostarine oz, brodarine, da bi se pokrivali upravni stroški in amortizacija. Po določeni dobi bi vse zgradbe in naprave prešle v državno režijo in bi pristojbine za promet odpadle.
Staierske novice.
š Žalec. č. g, dr. Josip Jeraj, kaplan v Žalcu, je bil imenovan za profesorja bogoslovja v Mariboru.
š V Cirilovi tiskarni v Mariboru se sedaj tiskajo tudi koroški »Mir«, prekmurske »Novine«, »Draupost« (glasilo zmernih Nemcev iz Podravja), »Straža«, »Slov. Gospodar«, »Male Novice«, »Glasnik Najsv, Src« in »Zgodovinski list«,
š Gonjo proti šolskim sestram vpri-zarjajo kolovodje JDS na bivšem Štajerskem, Dasiravno so šolske sestre v Mariboru dosedaj edine vzgajale res narodne učiteljice, vendar kriči »Nova Doba« na vsa ista, da
so šolske sestre nemškutarice. In celo organizacija JDS v Celju je napravila velikanski protest proti strašni zverini v Mariboru. Proti nemškutarjenju JDS profesorjev in proti potegovanju JDS advokatov za nemčurske gostilničarje in ve-rižnike pa nimajo JDS listi ne besedice. Vsled patronance JDS generalov v Celju, Mariboru in Ptuju je na Štajerskem vse polno zagrizenih nemčurjev kot nadučite-Iji, učitelji itd. A JDS-arji so prepričani, da smejo njih pristaši nemškutariti kolikor hočejo, a samo slovenskih šolskih sester ne sme več biti.
š št. Ilj v Slov. Goricah. Za preteklo nedeljo jo samostojna kmečka stranka sklicala pri nas shod za obmejne kraje. Govorit je prišel Mrmolja, ki pa ni mogel priti do besede. Ljudje so bili nad njim tako ogorčeni, ker zbira okrog sebe znane nemškutarje in siid-markovce, ki so leta 1914. ova.jali zavedne Slovence, da so ga hoteli pre-tepsti. Iz tega mučnega položaja ga je rešil urednik Žebot, ki je bil slučajno navzoč. Vsi zborovalci so razburjeno zahtevali, da mora človek, ki prinaša na našo mejo samo neslogo in bratomorni boj, zginiti. In res je Mrmolja zbežal. Njegov odhod so smatrali za simbol bodočnosti štajerskih samostoj-nežev.
š Vinogradi na Štajerskem, kjer je zdrav-o grozdje, izborno kažejo. Kakovost vina bo v teh vinogradih sigurno boljša ali
pa vsaj taka kot lansko leto. Vina bo pa splošno manj kot 1. 1918. Cene vinu gredo še vedno kvišku. Vino letnika 1917, ki ga jc že zelo malo, plačujejo po 16—20 kron liter, letnik 1918 pa po 8—10 K. Tudi letošnje vino bo imelo dobro ceno.
š V mariborskih cerkvah se upelje slovenska služba božja. Glede stolnice je odločil knezoškof Napotnik, da nima on prav nič proti temu, če se vrši odslej tam slovenska služba božja. Menda se bo ista pričela s 1. oktobrom.
š »Marburger Zeitung« prodana. Vladni komisar v Mariboru dr. Viljko Pfeiffer in slovenski odvetnik dr. Franc Lipold ter nemška milijonarja dr. Fritz Schcrbaum in dr. Franz so kupili tiskarno od Kralikovih dedičev z »Marburger Zeitung« vred za poldrug milijon kron.
š Živahno se giblje naša politična organizacija na Štajerskem. Vrši se shod za shodom. Organizacije so razpredene posebno v gornjem delu že po vseh župnijah.
Itoreške rov!c@.
k Cclovec in Beljak sta naša zgodovinsko in po svoji legi že od nekdaj! Le zavist in trmoglavost ni dovedla mestnih škricev do jasne pameti. Bolj in bolj pa uvidevajo in čutijo, da brez nas ne morejo živeti, da si mi po svojo utrjujemo stališče ter stojiVno od njih neodvisni na lastnih nogah. Celovška »Freie Stimmen« izliva zadnji smrad in strup s tem, da poroča s »Stimmen aus der A-Zonc« goro-stasne dogodljaje o pomanjkanju živil, draginji itd. v Jugoslaviji. Ta poročila so taka, da po nelogičnem sestavu in lični vsebini najprimernejše samo ena drugo pobijajo. Kdor jih pazljivo čita, spozna takoj njih klaverni namen: beganje našega življa v obeh conah ob 12. uri, ko pod mogočnostjo naše ideje in neupogljive volje izginjuje nemška oholost.
Ne samo z besedo, temveč z dejanjem ovržimo laži-poročila freistimenskih apostolov!
Na taboru v Ločah, v nedeljo 28. septembra, kjer spregovorimo odločno, kjer bo tisočeroglava množica, ves Rož, s svojo navzočnostjo dejansko dokazal, kam ga vleče srce, po kom je našel materinsko oskrbo, kje vidi upapolno bodočnost.
Jasnega pogleda in vedrega čela nam ponovno kipi srce ob premotrivanju nemške oholosti in obnemoglosti! Ura odločitve je že bila! Strnemo se, da slovesno prisežemo pod milim nebom pred vsom svetom, pred Pravičnim, ki kraliulfl nad
nami, da hočemo vsi, ki nas je rodila in dojila slovenska mati, braniti z ognjem v srcu in z mečem v r»ki to zemljo, ki je od nekdaj naša, prpti vsakomur, ki bi iz-tegaval roko po nji!
k Ustanovitev kmetijske podružnica za območje občine Dobrla vas sc jc vršila dno 8. septembru. Govorila sta gospoda nadzornik kmet. družbe v Ljubljani inženir Tavčer in župnik Vinko Poljancc. Za predsednika podružnico je bil izvoljen posestnik Janez Kranjc pd. Jilan, za njegovega namestnika pa posestnik Martin Greif pd.Laškolnik; oba vzorna gospodarja. Za tajnika in blagajnika sta bila izbrana vrla mladeniča Edvard Kigler in Martin VaŠte. Pristopilo jc takoj okoli 60 članov. Seveda mora to število narasti na najmanj 200. Dobrlski kmetje, pristopite vsi, naročite naš strokovni list »Kmetovalec«, ki bo vaš dober svetovalec v vseh gospodarskih zadevah. Podružnica vam bo izposlovala visoke podpore pri nabavi plemenske živine, bo skrbela s predavanji za gospodarsko izobrazbo naše mladino in nam bo šla na roko pri nabavi kmetijskega orodja, umetnih gnojil in sadik. Vse imetje prejšnjega »Garvereina« jc prešlo na našo podružnico.
k Dobrla vas. Na svojem ofic. potova-, nju po Koroškem jc predsednik pokrajinsko vlado za Slovenijo in Istro g. dr. Iv. Kroje v spremstvu poverjenika za kmetijstvo g. prosta Andreja Kalana dne 14. t. m. obiskal tudi našo občino. Prebivalstvo je svojega nekdanjega priljubljenega koroškega voditelja in prvoboritelja navdušeno pozdravilo; domača dekleta so mu s cvetjem okinčala avtomobil. V imepu slovenske koroško duhovščine jc pozdravil predsednika v vznesenih besedah prošt Matija Randl. Sprejema so sc udeležili predstavitelji vseh uradov, kraj. šolskega sveta, krajevnega odbora narodnega sveta, občine ter učitelji s šolsko mladino. Predsednik se je z vsemi razgovarjal, ljubeznivo nagovarjal šolsko mladino, povpraševal zastopnike prebivalstva po event. željah ali pritožbah. Vidno jc bil razveseli en,, ko se mu je od vseh strani zagotavljalo, da aprovizacija dobro funk-cijonira, da prebivalstvo hvaležno priznava veliko skrb vlado za prehrano, ubožno akcijo in promet. V razgovoru jc predsed-ni kmetom zagotavljal, da se jim v Jugoslaviji ni več treba bati zloglasnih avstrijskih in nemško-avstr. rekvizicij, opozarjal na obupni položaj Nemške Avstrije in svaril pred raznimi nemškimi manevri. »Mi bomo zmagali pri glasovanju, a glejte, da zmagamo častno, z ogromno večino,« je rekel ob koncu. Orožnikom jc naročil, naj strogo pazijo in brezobzirno zatrejo vsako, tudi najmanjšo ščuvanje zoper državo, češ: mi ne poznamo tu druge uprave kakor našo. Pri odhodu je predsedniku belo oblečena šolarka izročila šopek. Njegovo izpodbudljive besedo nam ostanejo v hvaležnem spominu.
k Mežiea. — Ne gre mi iz spomina krasna veselica, katero so vprizorili mežiški šolski otroci dne 7. in 8. septembra. Mali igralci so nastopali tako samostojno in naravno, kot bi v resnici doživljali vse to, kar so proizvajali na odru. Poleg tega so bile točke sporeda zelo srečno .izbrane; en prizor je bil lepši od drugega. Vse točke, od prve do zadnje so bile jako lepe. Naj-slikovitejša jo bila supina peric, pri-z©r s petjem in s spremljevanjem glasovirja. Mlatiči so bili tudi nekaj krasnega. Kosova svatba je bila krona vsemu. Ko so nastopili mladi vojaki-ju-naki ter opevali Srbijo, je prikipelo veselje v dvorani do vrhunca. Solze veselja in ginjenosti so nam stopile v oči ob pogledu na te navdušene mlade Jugoslovane, ki so izgovarjali to našo lepo slovensko govorico tako ponosno in samozavestno. Dolgo jim je bila krasota našega čistega slovenskega jezika Uieznana, usta zapečatena, sedaj je bruhnilo z vso silo, kar je bilo do sedaj mrtvega. Da sto jih videli, kako so vam deklamovali pesmi, ki opevajo slovenski Korotan. Ogenj jim je gorel iz oči, ko so dokazovali, da je mnogo prič, ki kažejo, da je to naša zemlja, kjer že od zdavnaj bivajo Slovenci. — 2^ate otroške duše, spoznale sto sedaj svojo pravo mater Jugoslavijo, spoznale svoj krasni jezik in sicer tako, kakršen je v resnici; zato"ga ljubite, zato ga govorite z tolikim navdušenjem, odtod ogenj v vaših očeh. Ta otroška veselica kaže tudi odločno in jasno na vzorno šolo v Mežici. Prirediteljem pa, g. učiteljici Marici Vyzourkovi, g. župniku S. Homboku in g. akad. Luka Kramol-tu čast in priznanje za velik trud in požrtvovalnost.
k Za slov. koroške invalide je daroval 100 kron predstojnik okr. sodnijc v Do-brli vasi g. dr. Vidovič namesto venca na grob g. dr. Vladhn. Zitka. Za isti namen je nabral krajevni odbor narodnega sveta Dobrla vas po vaseh dobrlske občine znesek 1300 kron, ki ga je dal na razpolago nar. svetu za Koroško.
Ljubljanske novice.
lj Konlerenca katehetov ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol danes ob štirih popoldne v Jugoslovanski tiskarni.
lj Težko je obolel naš igralec-umetnik gospod Ignacij Borštnik. Leži v bolnišnici.
lj Triinštirideset hrvatskih akademikov, vrlo izobraženih pevcev, pod vodstvom skladatelja dirigenta in kritika dr. Ernesta Krajanskega, pride jutri v torek popoldne z vlakom iz Varaždina v Ljubljano, da prirede zvečer v Unionski dvorani koncert z najzanimivejšim sporedom. Pevski zbor je izobrazil dr. Krajanski v taka veliko popolne st, da ga primerjajo z najboljšim hrvatskim zborom »Lisinskega« v Zagrebu. V pretečenem mesecu je kon-certiral v Rogaški Slatini z izredno velikim uspehom. Prinaša nam Slovencem najlepše pozdrave v hrvatskih narodnih in umetnih pesmih. Slišati nam neznane nove Livatske skladbe in lepote narodnih pesmi iz Medjiniut a bo prava ;last narodne in glasbene kulture, V koncertu nastopi Iudi pevka solistinja z rusVnn in češl imi skladbami. Slovenci, sprejmite naše brate hrvatske akademike, ki prihajajo v navdušenju za jugoslovansko kulturo v Ljubljano, s tisto prisrčnostjo, katera gre dragim bratom. Sprejmite jih na kolodvoru ob prihodu popoldanskega vlaka in hitite kupit si vstopnic za koncert. Spodobilo bi se, da bi bila zvečer koncertna dvorana Uniona nabito polna. Ne udajajte se malomarnosti in brezbrižnosti. Storite ljubav gostom in zavedajte se svojih dolžnosti napram bratom Hrvatom.
lj Glasbena Matica opozarja, da so vstopnice za nameravani koncert dne 12. t. m. veljavne za današnji koncert akade-mičnega društva »Tomislav« iz Varaždina. Kdor se nc more danes udeležiti tega koncerta, sc mu denar vrne. Za Ličarjev koncert dne 3. oktobra se bodo izdale nove vstopnice.
lj Dramatična šola Ljudskega odra. Danes (v torek) ob 8. uri zvečer se vrši pouk v dramatični šoli Ljudskega odra. — Vodstvo dramatične šole.
lj Gledališka vest, Z Jurčičevim »Tu-gomerom« s otvori dne 27. t. m. slovensko mestno gledališče v Mariboru. S skoro nepremostljivimi težkočami se je vendar po-srečlo zagotoviti obstoj, tega za kulturno in narodno prebujenje in razvoj mesta Maribor, tako potrebnega in velevažnega slovenskega gledališča. Kot ravnatelj in zakupnik je prevze z 11, septembrom t. 1. celokupno vodstvo za dobo 5 let Hrnko Nučič, slovit že od ljubljanskega gledališča. Ker je vse poslovanje in financa v rokah ravnatelja, ima dramatično društvo samo vpliv na vsakoletni reperteir cele se-zije in smeri igranja v gledališču. Zagotovljeni sta tudi mestna in državna podpora. Gojila se bodo v prvi vrsti drama, veseloigra, burka in spevoigra. Za to so se pridobile prvovrstne moči iz Zagreba, Ljubljane in nekaj izvrstnih domačinov iz Maribora. Slovensko mestno gledališče bode tudi prirejalo stalna gostovanja v Celju in Ptuju, tako, da se bode ravnotako gojil v teh mestih um za umetnost in naprednost. Nadejati se je torej lepega razvoja slovenskega gledališča v Mariboru, ne le v razvedrilo in pouk, ampak tudi v narodni blagor Mariborčanom.
lj Na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1919/20 dne 29. t. m. z otvoritveno sv. mašo, ki se bo služila ob 8. uri v kapcH oo. jezuitov. Po sv, maši se podajo učenci in učenke v svoje šolske prostore. Ponavljalni izpiti se vrše 23. in 24. t. m., sprejemni izpiti za prvi deški in drugi dekliški letnik se vrše 25, in 26. t. m. Pričetek izpitov je vsakokrat ob 8. uri zjutraj. Dne 27. t. m. je vpisovanje v drugi deški in drugi dekliški letnik. Vpisovanje v prvi deški in prvi dekliški letnik ter v pripravljalni razred je zaključeno. Vse natančnejše je razvidno iz oglasov pred ravnateljstko pisarno.
lj Prepleskanje pisemskih nabiralnikov. Ker je pleskanje pisemskih nabiralnikov na licu mesta nemogoče, je sklenilo kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo, pobrati po mestu vse pisemske nabiralnike, da se izročijo pleskarju v delo. Občinstvu v porabo ostanejo nabiralniki pri vseh poštnih uradih. Tekom enega tedna bodo po možnosti nabiralniki prepleskani in postavljeni na običajna mesta.
lj Jesensko zasedanje ljubljanske porote se je pričelo 22. sept. Porota je obsodila bivšega nadučitelja Miloša Slemenška na 5 let težke ječe, ker je zapeljal in oskrunil svojo še ne 14 letno varovanko. Slemenšek je bil že v Mariboru zaradi »ličnih zločinov obsojen na 13 mesecv težke ječe, a kljub temu je kot črnovojnik postal v bivši Avstriji nad poročni. —i Porota je pa nato z 8 proti 4 glasovom oprostila bančnega uslužbenca Rudolfa Cerarja, ki je bil obtožen goljufije; fantova mati je že vso škodo poravnala. Prvi drž. pravnik Bežek je v svojem govoru opozarjal na okolnost, da je eden mladih
vlomilcev, ki ga je porota zadnjič oprostila, zopet v preiskavi, ker je osumljen velikega vlomu. Cerarjev zagovornik dr. Pegan je v svojem zagovoru naglašal, da jo bil fant v brlogu verižnikov v kavarni pri »Slonu« zapeljan lc igri. Igral je »21« in mavšelj in je zaigral 13.000 kron.
lj Izgubila se je zlata verižica z obeskom. Pošten najditelj so prosi, da isto odda proti primerni nagradi v pisarni »Jugoslovanske strokovne zveze« v Jugoslov. tiskarni.
Narodno glediSle.
Drama.
2J. sept., torek: »Dnevi našega življenja.« — Abon. A.
24.	sept., sreda: »Favn.« — Abon. C.
25.	sept., četrtek popoldne ob 5. uri »Snegulčica in škratje«. Izven abonementa. — Zvečer zaprto.
26.	sept., v petek; »Dnevi našega življenja«. Abonement E.
27.	sept., sobota: »Striček Vanja«. Abonement B.
28.	sept., nedelja: »Striček Vanja«, Izven abonementa (zvečer). Popoldne ob 3. uri: »Snegulčica in škratje«. Izven abonementa.
Opera.
23.	sept., torek; »Pikova dama.« — Abon. D.
24.	sept,, sreda: »Madame Butterfly.« — Abon. B.
25.	sept,, četrtek: »Postiljon iz Lonju-meau«, Abon, E,
26.	sept., petek: »Pikova dama«, Abonement A.
27.	sept., sobota: »Madame Butter-fly«, Abon. C.
28.	sept., nedelja: »Pikova dama«, izven abonementa.
(Našu, telefonsko poročilo.)
VLADNA KRIZA.
Belgrad, 22. septembra. Danes popoldne ob pol 5. uri s>o poročali pariški delegati načelnikom opozicionalnih strank o položaju v Parizu s posebnim ozirom na vprašanje, ali naj podpišejo mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo. Govorili so danes Pašič, Jovanovič in dr. RybaF. Jutri popoldne se konferenca nadaljuje in bosta poročala še dr. Trumbič in dr. Smod-laka. Pri posvetovanju so bili navzoči vsi zastopniki opozicionalnih strank.
Eelgrad, 22. septembra. Danes ob 3. uri popoldne je obiskal dr. Trumbič Pašiča, s katerim se je razgovarjal o rešitvi ministrske krize. Oba zastopata misel, da je treba sestaviti koncentracijsko vlado.
Eeltirad, 22. septembra. V opozicionalnih krogih so je pojavila misel, da naj se o vseli dejanjih Davidovičeve vlade, zlasti v času krize, zahteva revizija ne samo uradniških imenovanj, ampak posebno šo radi izvoznih in drugih enakih dovoljenj.
Eelgrad, 22. septembra. »Politika« piše: V parlamentarnih krogih se je danes trdilo, da se bodo danes nanovo začeli razgovori za rešitev krize. Dr. Pavlovič da se bo tekom današnjega dne posvetoval z načelniki parlamentarnih skupin. V radikalnih krogih sc Po Pašičevem prihodu čuti neka večja pomirljivost. Pravijo, ua ni izključeno, da se omogoči vlada Davidoviča, ki bi se v gotovih smereh premeni1 a.
Belgrad, 22. septembra. »Tribuna« piše: V razvoju krize se ni napravil noben korak naprej. Informacije, ki so jih prinesli delegati kroni, vladi in parlamentu, se morajo naprej vsestransko oceniti in pre-rešetati, preden bi sc moglo odločiti o rešitvi krize. O zunanjih in notranjih nalogah naše države se v sorazmerno kratkem času do sklicanja konstituante mora priti do programatišne odločitve preden se poišče vlada, ki bi te sklepe izvšila. V ta naravni' razvoj razmer zelo nelepo odmeva mučna akcija demokratov, ki s policijskim in zakulisnimi mahinacijami potvarjajo javno mnenje in tudi pritiskajo na merodajnem mestu v svojo korist. V to svrho vporab-ljajo meščanstvo, omladino, državni pres-biro, časopisje, brzojav in telefon, ali s tem dosežejo samo eno, da se vedno bolj odkriva obupna slabost njih položaja in se vedno bolj širi jez, kateri je lahkomiselno zgrajen med strankami, od katerih je položaj imperativno zahteva sodelovanja, ako hočemo državi omogočiti vžiljenje in obr stanek. Kriza se s takimi lahkomiselnostmi ne blaži, ampak samo zavlačuje. Odločilen korak za rešitev krize bp najbrže storjen v sredo.
KONGRES JUGOSLOVANSKIH ŽENA.
Belgrad, 22. septembra. Včeraj se jo tu začel kongres jugoslovanskih žen, ki bo trajal tri dni. Zastopane so v lepem številu tudi Slovenke. Tudi med jugoslovanskim ženstvom je globoko ukoreninjena misel za koncentracijo in složno sodelovanje vseli političnih strank
REGENT ALEKSANDER NA HRVATSKEM IN V SLOVENIJI.
LDU. Bnlgrad, 22. septembra. »Politika« poroča: Prestolonaslednik Aleksander bo odpotoval v Zagreb 5. oktobra. V Zemun u ga bo pričakoval hrvatski ban dr. Paleček. V Zagreb bo prišel istega dne ob 3. uri popoldne. Zvečer bo v banskem dvorcu, kjer bo prestolonaslednik Aleksander stanoval, svečan banket. V ponedeljek 6. oktobra bo prestolonaslednik v dvorcu »prejemal deputacije velikih županij in svobodnih mest: Zagreba, Karlovea, Osjeka, Varaždina, Reke in Zemuna. Zvečer bo v gledališču slavnostna predstava Dne 7. oktobra bo velika vojaška parado, ki se je bodo udeležili srbski in hrvatski polki. Potem bo prestolonaslednik Aleksander sprejel v vojašnici 35. peš-polka častniški zbor. Zvečer bo velika narodna veselica.
Prestolonaslednik bo obiskal tudi Krapino in Karlovac ter bo tudi prisostvoval narodni svečanosti v Maksimiru, ve-likinj sokolskim vajam in dirki zagrebškega jahalnega kluba. Obiskal bo vseučilišče, akademijo znanosti, knjižnico in vse prosvetne in dobrodelno ustanove v Zagrebu. Katoliške in pravoslavne duhovnike, ki jih bo vodil zagrebški nadškof dr. Bauer, bo sprejel v posebni svečani avdi-jenci. — Regent prestolonaslednik Aleksander bo obiskal Ljubljano dne 13. oktobra. Program prostolonaslednikovega bivanja v Sloveniji še ni ugotovljen. Regenta bosta spremljala na potovanju vojvoda Mišič in vojni minister general Hadžič.
VPRAŠANJE REKE.
LDU Lugano, 21. septembra. (ČTU.) V merodajnih listih severne Italije se opaža preokret, ki ga je povzročil v različnih mestih razširjeni oklic, v katerem poživlja D' Annunzio k uporu proti vladi. Ta oklic jc že imel učinek, da je mnogo aktivnih častnikov izjavilo v »Popolo d Italia«, da so pripravljeni slediti pesnikovemu klicu; med temi se nahaja tudi mornarski častnik Rizzo, ki je v vojni vsled svojih junaštev postal popularen in je sedaj orišel na Reko. Pred svojim odhodom iz Italije je pozval vojake z apelom, v katerem slavi D'Annun-zijevo dejanje. — Že začenjajo umevati velikansko nevarnost, ki preti Italiji vsled kršenja discipline v oboroženi sili.
LDU Lugano, 21. septembra. (ČTU) V Milanu krožijo resna namigavanja, da je D' Annunzio pripravljen zapustiti Reko ns podlagi novega jadranskega kompromisa. Brigada »Rcgina«, ki brani mejo proti Hrvatom zunaj mesta, je sporočila D' Annun-ziju, da je pripravljena vrniti se v mesto, da sc nc bo smatralo, da ne pripada k reški vojski. V Dalmaciji so jugoslovanski dobrovoljci nameravali v noči od 18. na 19. september izkrcati se. Ta poizkus pa jc bil preprečen.
DUNAJ V STISKAH.
LDU. Dunaj, 21. sept. (ČTU.) »Berli-ner Zeitung« poroča z Dunaja: Vse prebivalstvo dunajskega mesta živi pod vtisom premogovne krize. Cestna železnica stoji, ob 8. uri zvečer sc zapirajo gostilne, re-stavranti, kinematografi 111 druga podjetja. Vsled toga se širi brezposelnost, ki lahko pospeši nov prevrat. Edini izhod iz teh neprilik so pričakuje s strani entente. Danes so po dvajseturneni dožju ceste bolj podobno velikim mlakam, kakor pa normalnim prometnim cestam. Nemogoče jo dobiti kakršnokoli vozilo. Pešci zlasti v jutranjih urah preplavljajo ceste. Vidi se samo nezadovoljne obraze in ljudi slabe volje, ki imajo pomanjkljivo obleko in slabo obuvalo.
s.
sa z.
* Žiri, Dno 12. vinotoka priredi dramatični odsek kat. slov. izobraževalnega društva Žiri - Dobračeva predstavo v lastnem Domu. Na sporedu je Finžgarjeva »Veriga« ter več krasnih pesmi raznih skladateljev.
Cerkveni vesSfs§kB
c Za preosnovo srbske pravoslavno cerkve. Dr. Vojislav Janjič je priobčil v »Epohi« par člankov o pravoslavnih cerkvenih reformah. V drugem članku piše med drugim; Dejstvo je, da obstojata v srbski pravoslavni cerkvi dve struji: ena napredna, druga konservativna. Napredna struja želi, da sc mimo drugih reform izvedejo v srbski pravoslavni cerkvi naslednje reforme: 1. Obnovi naj se peški patri-arhat in pod njim združijo vse srbske pravoslavne cerkve v Kraljestvu SHS. 2. V bogoslužju naj se uvede srbski jezik. 3. Skliče naj se zbor srbske pravoslavne cerkve, ki naj ustvari novo organizacijo in zakonodajstvo srb. pravosl. cerkve. 4. Vsa samostanska premoženja naj se združijo v obliki centralnega zaklada, iz katerega naj se vzdržuje celokupna cerkev in vse njene dobrodelne ustanove, 5. Dvigne naj se izobrazba duhovščino in polagoma za-
hteva fakultetska izobrazba. 6. Prenovi naj se versko in moralno življenje episkopata, duhovščine in naroda v pravem krščanskem duhu. 7. Odpravijo naj se iz cerkve vse nepotrebne formalnosti in bi-zantinizem. 8. Dela naj se na zbližanje in sporazum z brati katoliške vere, posebno s tistimi naprednimi življi katoliške cerkve, ki delajo po načelih, ki jih je v svojem vatikanskem govoru izrekel škof Slrossmayer.
c Druga ženitev srbsho-pravoslavne duhovščine. Na nedavnem kongresu pravoslavne duhovščino v Belgradu so sprejeli sklep, da se smejo duhovniki-vdovci v drugo ženiti. Sklep so predložili višji cerkveni oblasti, da pa do novega leta odobri.
c »V Imena svobode!« Kulturni boj na Češkem se seli tudi na deželo. 6. sept. je posetila vladna komisija konvikt v Przi-bramu in ondotni samostan. Konvikt hočejo vzeti v celoti, samotan pa deloma. Ko je v Pragi komisija pregledala jezuitsko rezidenco in benediktinski samostan, je kmalu nato izdala povelje — »izprazniti v desetih dneh«. Tudi humanitarni zavod gluhonemih v Smichovvu jo zaplenjen, češ, da ga potrebujejo za pisarne statističnega urada. Kam naj gredo pregnanci? Vlada jim odkazuje gradove po deželi. Toda gorje nesrečnežem, če bi si drznili reflek-tirati na take nove naselbine! Položaj katoličanov v češki republiki je žalosten. Za vse njih proteste in ugovore se vlada no briga. Nedavno je prišla v Prago deputa-cija 500 moravskih, šlezijskih in slovaških katoličanov, da bi so osebno zavarovali proti nasilju vlado, a glavna nasilnika ministra Haberman in Svehla deptitacije niti sprejeti nista marala. Še le ministrski predsednik Tusar jih je odpravil s pomer-Ijlvimi besedami. Tako ravnanjo naj bo republikansko, bratsko, svobodomiselno!?
Prosveta.
NARODNO GLEDALIŠČE.
pr Adamov »Postiljon«, ki sc je v naglici dal koncem lanske sezone, za dandanes ni preveč hvaležno delo, dasiravno nc bi mogel trditi, da opera nima dovolj dobrih mest. Ali pri starejših delih je že tako, da je vsaka uprizoritev, ki ne nudi dovršenega predavanja v igralskem in pevskem oziru, šibka. Pri novem nastalem delu je mnogokaj zanimivega, kar s časom mnogo svoje zanimivosti izgubi, in tedaj more še samo virtuozno preanašanje držati pozornost poslušalca pokonci, ki bi sicer oživela le tu in tam. Predpogoj za vsako tako proizvajanje pa je gotovo v prvi vrsti pravilno govorjenje, za katero je treba posebne pozornosti, čc gre za prozo. Tukaj beseda namreč nima nobenega migljaja in se pevec, ki ne zna našega jezika, mora zato tembolj potruditi, da jo pravilno naglasi in razločno izgovori. Tega predpogoja je žalibog manjkalo, posebno pri po
Eetju in izreki slovenščine sloveČem g. irvati, ki je trdovratno vstrajal pri svoji stari navadi, vsako besedo izpregovoriti tako, kakor mu ravno pride, brez ozira na to ali je prav ali ne. In hudo je slišati, kako mu beseda pride na usta ravno napačno, kako poskuša zaporedoma različne
goudarke in kako izpusti pravilen. Če bi g, irvota gostoval, bi bila stvar drugačna. Ali že drugo leto je pri nas in mislim, da ni treba posebnega talenta za to, da človek razume, kaj se zanj napram slovenskemu občinstvu spodobi. Mislim torej, da bo tudi g. Drvota uvidel, da Slovenija ne bo s tem zadovoljna, da se naš jezik v gledališču tako pači, da takega zavoda ne bo pustila smešiti z napakami, ki nastanejo iz brezbrižnosti in malomarnosti, zlasti še ne v prepričanju, da se s tem omalovažuje
oni del narodne kulture, ki je našemu ljudstvu najpoprej ljub. Nc moremo biti torej zadovoljni z nobenim petjem, ki nam jezik kvari. Če bi se nam že hotelo pogreš-kov v izgovorjavi, potem se popolnoma zadovoljujemo s tem, kar nam v tem oziru tu in tam nudi gdč. Richterjeva ali kdo drugi, ni treba, da bi imeli šc koga, ki bi takorekoč do besedice krivo izgovarjal. V tem oziru je torej uprizoritev imela veliko nesrečo. Razen gdč. Richterjeve, ki se je pri govorjenju takrat poslužila češkega akcenta nekoliko v večji meri kakor po napadi, je tudi g. Trbuhovič mestoma pri izgovorjavi rabil hrvaški naglas. S petjem Postiljona bi bili še zadovoljni; iz zgoraj omenjenih vzrokov nas pa ne more zanimati dosti. Kakor sem o g. Trbuhoviču že zadnjič ob priliki njegovega nastopa v »Madami Butterfly« povedal, tako je tudi pri tej uprizoritvi bilo videti, da ni najti pri njem tolikanj pevskih vrlin, a da nudi v tej operi v igralskem oziru dovolj. Najbolj zadovoljen mora torej poleg njega biti človek z gdč. Richterjevo in g. Rumpel-nom, ki bo, ko se bolj poglobi vase, še dober basist. Ni glas tisto, kar mu je še v napotje, ampak stvar njegovega doživetja je, ki mu brani naprej. Glasovni materijal bi namreč zadostoval za spoštovanja vrednega basista v dobri meri. Upajmo, da se to zna vsekakor še zgoditi. Delo, ki ga je za to imel orkester, ni bilo baš težko. Zato je pa tudi napravil svojo stvar tako, da se nad tem ne moremo spodlikati. Delo jc bilo dirigirano pravilno, kar moram posebej omeniti, ker se to žalibog ne zgodi vselej — posebno ne, kadar dirigira glavni dirigent gledališča. — Marij Kogoj.
pr »Pikova dama«. S'i*nosti, ki jih ima Čajkovskega »Pikova dama« z njegovim »Onjeginom« v dramatizaciji, ne morem prezreti. Tu in tam ie dejanje postavljeno v sodem prizorov, od katerih sicer v naslovljeni ocen niso vsi dramatično nujni kakor na primer slika v plesni dvorani, v kateri izvemo le, da Liza da Hermanu ključ od svoje sobe. Nekateri ocl teh prizorov so si tako podobni, da se zdiio sličnice. Tako imamo v obeh operah sceno v spalnici, in žarko sceno v oi>eh, ki pa jc v »Pikovi dami« boli dekorativnega kot dramatičnega značaja. V obeh operah jc imel skladatelj veliko nagnenje, vplesti vanje pogosto popevke, le da je v naslovni opori ta misel boli izrabliena kakor v »Onjeginu«. Muzikalno je v njej precej ljubimkanja s klasično glasbo, osobito z Mozartom. V ostalem pa ie glasba tega dela elementarna in lepa, na mnogih mestih dramatično silna. Recitativi se odUkujejo po markantno izpeljanih motivih, ki jih ima orkester igrati med recitiranjem. Iz pori omenjenih' vzrokov glasba tc opere skoraj gotovo zaostaja za Onjeginom, a glasba dobro karakterizira dejanje. Zbora se tekst poslužuje sila pogosto, včasih ga sicer za lase spravi na ocler, a zato postane pozneie boljši. Orkester ie letos v toliko izpopolnjen, da se glasba lahko postavi v tiajo luč, ki jo osvetli kakor jo nameraval skladatelj. To je postalo mogočo prav posebno zaradi dobre intonaciic in natančnega igranja pihal, od katerih se tu pa tam slišijo dokaj sijano igrana mesta. Glede proizvajanja orkestralnega parta bi zaenkrat nc imel omeniti drugega, kakor da se je vzela dinamika premočno. Z'a-sti mf, ki bi sploh moral biti tišji z ozirom na to. da ie v operi sila mnogo močnih mest, pa še kar.
Naslovno vlogo ie gdč. Medvedova igra1 a in pela čisto dobro. Istotako uspešno ie tudi ženin Elize podal svoio vlogo, pri drugi vprizoritvi še bolje kakor pri prvi. Da je gdč. Richter ne-
vesto Elizo dobro pela pa tudi igrala, bi bilo skoraj odveč omenjati. V tem, da dobro poje je ona precej zanesljiva. Kar mene pri njej včasih moti, jc lo, da katerikrat silno forsira visoke tone v takih mestih, ker bi bilo bolje, da pride na povdarek z nai-aščanjem g'a-su, če žc ta povdarek mora biti. To sem bil opazil že prej, posebno pri »Boheme«. Razume sc, da je zelo mnogo mest, kjer ni boljšega, kakor ton tako po-vdariti, a pred očmi imam le ono vrsto mest, kjer je bolje, da se za pojejo brez jakega, rezkega, nepripravljenega po-vdarka. — Gostovanje tenorista VVur-šerja je pokazalo prav lep uspeh, njegovo petjo je lepo, občuteno, njegovo igranje razumno in pomenljivo- Pozna se mu, da je rutiniran igralcc in pc-vec, ki se je pole« drugega v prizoru v vojašnici z najboljšim uspehom poizkusil v slovenščini. Od ostalih je gdč. Ožegovič svoio stvar odpola z več nego zadovoljivim uspehom; k petju gdč. Gajeve pa nimam omeniti drugega kakor ie tisto, kar ii je ob tej priliki povedal korespodent, »Slov. Naroda«. G. Kovač je pel lahkotno in živahno kot navadno, grof Tomsky pa je pokazal, da ima dovoli zmožnosti postati s časom dober pevec kar je najbolj poika-za1 v pesmi »Deklice bi priletele«. Upajmo, da mu ne zmanjka pridnosti in poguma. O sceneriji sc mnogo nc da reči: bila je vzor solidnosti. Plesi so se posluževali dokaj pririrostih gibov, vendar so odgovariali glasbi, ki se je zraven igra1 in tako smo z lahkotno zado-volinostjo zapustili gledališče, v sladki nadi, da sc bodo uprizoritve vedno še boljšale. — Marij Kogoj. — (Op. ur. Zgornje poročilo o »Pikovi dami« se ie vsled tehničnih ovir znnu^ilo.)
vesim mf orlovske zveze
Desetletnica Orla na Jožici se jo izvršila v nedeljo, 21. septembra 1919. Vkljub slabemu vremenu se je zbralo 135 Orlov v krojih in stotino gostov, da proslave skupno z Orli iz Ježice desetletno slavijo. Ob sprejemu sta pozdravila dospele goste domači g. župnik Košir in geront g. Lovro Kos, on-dotno pevsko društvo »Zora« je pod spretnim vodstvom povovodje g- Dro-beža zape'o orlovsko himno. Po lita-nijah so £8 udeleženci zbrali v Društv. domu k proslavi. G. župnik je otvoril slavnostno zborovanje ter poudarjal kulturni pomen orlovske organizacije, nato jo Zvezni zastopnik br. Jože Pire orisal razvoj Orla ocl počet ka do danes, omenjal težave in boie orlovske organizacije, bodril č'ane. Vrlo društvo »Zora« je tudi pri tej proslavi zapelo par pesmi, ki so pričale, da ima društvo dobro vodstvo. Orlovska godba iz D. M. v Polju jc neumorno sodelovala celo popoldne, veseli smo njenega napredka. V prostem razgovoru z damami smo potom preživeli popoldne, vzMc nalivu veseli in zadovoljni. Da, bratje, tudi v življenju Orlov ni samo lepih dni, temveč precej deževnih in neprijetnih. A Orc! sc jih ne straši. »Orel zre mirno v sinie višave, sile in gromi ga ne plaše!« Zdravi! Udeležnik.
Orel je tisti član orlovske organizacije, ki se dosledno in vztrajno ravna po njenih načelih in vzorih, torej dejansko ljubi Boga in ljudstvo ter zato živi pošteno in neomadeževano.
Ni zadosti, da si za Orla samo zapisan, marveč moraš v prvi vrsti stremiti za
Orlovimi vzori; kdor je pa samo za Orla zapisan, ne izpolnjuje pa svojih orlovskih dolžnosti, je slabši ko tisti, ki sploh ni v naših vrstah.
Življenska naloga vsakega Orla je gojiti krščanske čednosti, druge v njih vzgajati, in biti v čednostnem življenju za zgled vsemu ljudstvu.
Sovražnikov se nc bojte, njih števila ne glejte!
Orlov boj zoper nasprotnike mora biti odločen in dosleden, ker je Orel prava bojna organizacija katoliškega ljudstva.
V boju zoper nasprotnike se mora Orel posebno tega varovati, da nasprotnika osebno nc sovraži, mu ne odreče nobenega dela krščanskega usmiljenja, kadar jc v potrebi, nc izziva, ne žali in ne išče prepirov.
g Sejem za žrebeta. Vsled odredbe ko-njerejslcoga odseka kmeitjsko družbe se vrši v Ljubljani v torek dne 30. septembra sejem za žrebeta. Sejem so vrši na konjskem semnjišču poleg klavnice.
g Promet z Anglijo. V trgovinski ln obrtniški zbornici jo interesentom na vpogled naslov neko angleške tvrdke, ki se peča z uvozom in izvozom vseh vrst blaga.
g Poročilo privilsgiranc trgovinske agencije kraljestva SHS v Londonu o naši trgovini z Anglijo, ter o uredbi trgovskih kreditov jo intoresentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
g Ponujamo še ta mesec približno 20 tovornih avtomobilov »Fiat« za 4 tone
teže. Podrobnosti se izvejo pri Nemško-avstrijskem uradu za trgovinski promet, podružnica v Ljubljani, Resljova cesta 1.
Aprov Izacila-
a Prodajale! sladkorja (ljubljanski) se vabijo, da se zglase takoj v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lileku radi nakazila sladkor^. Sladkor se prodaja na odrezek štev. 4 sladkorne izkaznice.
a Cena sladkorju. Do preklica se določijo za nadrobno prodajo sledeče cenc sladkorju: za kristalni sladkor in sladkor v grudah po 12 K', za I. sladkor v kockah po 12 K 30 vin. kilogram. Pričakovati pa je — da se bodo cene sladkorju za november vsled ugodne letine surovin na Češkoslovaškem znižale. Stvar merodajnih oblasti pa je, da sc čimpreje sklenejo s Češkoslovaško ugodne pogodbe za dobavo sladkorja. Opozarja se še — da je uvoz sladkorja prost z omejitvijo, da določa cene sladkorju in pa nadzira razdelitev vsega uvoženega sladkorja šc vedno urad za prehrano. Nekontrolirana trgovina s sladkorjem, osobito po višjih cenah, pa se bode najstrožje kaznovala.
Begunka Marija Pavlin, roj. 1. 1872. v
Ravnici pri Gorici, so naproša, naj pošlje svoj naslov na naše uredništvo. Njen sin g. Alojzij Pavlin, kaplan v Čmičah, žc dolgo nima o njej nobenega glasu. Če kdo drugi vo za njo, naj nam to takoj javi! Hvala žc vnaprej!
istem soaorica srsrsrjz&i
Nastop takoj. Plača 80 in 1C0 K. Ponudbe na naslov Viima rfač c, Osijek I.
Kapucinska ulica. Slavonija.

uj fiV" »i ~m *iii.» i * I
"S^o" I Spalne iu isiee sofie,
- J-- - 'stelje, spodnje in vrline modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole lz trdecja ln mehkega lesa, priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej. — Vabimo na ogled!
Itfn cn idMlfn rinkto ™ hlSno po- j 3|I0 I1B 519 .KIMluB MJIJI5, oorave, PO-Ijlb Ob Zlili U V U llbilSb močuico po-|stelje, spodnje in vrline modroce, umi-leg kuharice. Nastop takoj ali prvega	i«
oktobra. PlaCa po dogovoru. Ponudbe na obitelj Dr. Sondlč, lijecn it, Grubi-šnopolje. Hrvatsko.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog in oče, gospod
poštar, župan, itd.,
po dolgi mučni bolezni dne 20. t. m. ob 23. uri previden z zakramenti za umliajoSe mirno v Gospodu zaspal.	_
Pogreb se vrši v torek 23. septembra ob 10. dop. iz hiso
žalosti na Uncu.	. , . TT
Sv. maše zadušnice so bodo brale v župni cerkvi na Uncu.
Unec pri Rakeku, dne 23. sept. 1919.
Mar'ja Bello-Jagodlo, soproga. Mirko, Dani, Francelj, Marjanca, otroci.
Za hvala.
Izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, priiateliem in mancem za izkazano so-čustvo o priliki smrti našega nad vpo ljubi onega sina in svaka, strica, gospoda
Alojzija Sojer
obč'n-;ki ininllt
Enako -c pa zahvaljujemo tudi vsem darova cem cvetja in vencev in za tako častno spremstvo k večnemu počitku. Zlasti bodi izrečena najtoplejša zahvala gg. duhovnikom, občinskemu odboru z irospod. županom na čelu. Gasilnemu društvu, šolskemu svetu ter mladini in pevskemu zboru za ganiivo petje.
V Blokah, 19. sept. 1919.
Žalujoča soproga.
prispevajte u sklad s. L. S.
I se s^rejsne v modni trgovini
1 ICete, Ljubljana.
v en?ros manufakturno trgovino se sprejme. Ponudbe na ujjravništvo .Slovenca" pod »Starejša moč 5609.«
Priporočajo se cenjenim čitateljem sledeče domače tvrdke:
(Za dvakratno objavo v tednu se računa S kron.)
drlnnice Zajec Fran, Dunajska cesta 14.	Jaona skladišča »Balkan«, I. Ljublj. jivno skladišče, Dunajska cesta 33, (Tel. 366.)	Lekarne »Pri Mariii Pomagaj«, Resljeva cesta št. 1.	Popravila gramofonov 9n godbenh avtomatov Rasberger A., Sodna ulica 5.
Dobaoa In pokladalcl !5?rhetom Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Gradaška ulica 22.			
	Kaoarne »Prešeren«, Sv. Petra nasip 1. »Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trg.	mannfakturne trgovine Pečenko Filip, Dunajska cesta 6. Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.	PotrebSCfne za Ifollje, krotaEe tn Ceollar Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7.
			Prodajalne barv Brata Eberl, Miklošičeva cesta.
Damska krojaCIca Hafner Marjana, Gosposvetska cesta 13/11, 104.	Klenarjll Korn T., Poljanska cesta 8. Remž<«ar & Smcrkol, Karlovska cesta 4.	mizarji Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. Trink Alojzij, Linhartova ulica 8.	
			Resfaorac??e »Perles«, Prešernova ulica.
Elektrotehnika »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. Zavod za tehn. in elektrotebn., Dunajska cesta 22. Zavod za tebn. in elektrotehn., Lastne tovarne, Glince 16.	Knffgirne Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo.	modni saloni Gotzl Marija, Židovska ul. 8. in 7.	Stavbena vodletja Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, Gosposvetska cesta 10.
	Kntfgoveznfce Knjigoveznica K. T. D., Kopitar jeva ulica 6. 'ajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25.	modne trgovine Magdič Pavel, Aleksandrova cesta.	ŠvedScffska podFetfa »Balkan«, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Uher F. & A., Šelenburgova ulica št. 4. (Tel. 117.)
		Ontlkl Jurman Karol, Šelenburgova ulica.	
G^tiline Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19 Olup Josip, Pod Trančo.	"s1*!? «raov!ne Olup Josip, Pod Trančo. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3.		
		Partunerife In feasmetika »Uranus«, Mestni trg 11,	Trgovine z uram', zlatnino, srebrnlno In fuveli Černe Lod., WoIfova ulica 3. Gornik Peter, Stari trg 20.
	Hrošči Gestrin Ferdin., Poljanski nasip 8		
Gramofoni in godbeni »0*0 mat* Rasberger A., Sodna ulica 5.		Podobarji Pentfov Ivan, Kolodvorska ulica št. 20.	
	Lesna trgoolna Šuštar Fran, Dolenjska cesta 12.		Trgovtae cvetlic Bajec Anton, Pod Trančo.
Trgovine s klobuki
Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2.
Trgoolne s šlvaln. stroji
Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7.
Trgooine s papirjem
Prodajalna K. T. D„ Kopitarieva
ulica 2. »Uranus«, Mestni trg 11.
Trgov. z mešan, blagom
Šerbec Friderik, Stari trg 4.
Trgovine z dežniki In soln£nlki
Mikuš L., Mestni trg 15.
Trgovine z železnlno in
poljedelskimi siroll
Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta št. 10. (Mar. Ter. cesta.)
Mrvarne
Adamič Ivan N., Sv. Petra cesta St. 33._
Zaloge pohotna "
Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.
Zafutrkovalntce
Grošel T., Poljanska cesta 7.
Proda se amerikanski
pisalni strol
M. Arh, Jurčičev trg št 3. IL. vzala 3.
posestvo
11 oral velijo, obstoječe iz nlv, trav nikov in gozda, hiše in gosp. posiop a živine ter orodja. Leži ob državni cesti. 11 km od železniške postaje oddaljeno. Pismene ponudbe na upravništvo tega Usta pod Šifro: »POdfiSTVO L. 24.«
Iščem
GOSPODIČNO
k troje otrokom v starosti 5., 9., in 11. let za poučevanje nemškega in francoskega jezika, mlado energično moč. Cenjene ponudbe na nasl: iv. Reitter, železarna. POfcEGA.	7120
i le leno urnima za le-
Kompanjona
z 10 do 20.000 kron iSče za plodonosno pod:etje čevljarski mojster. Kdor želi bre . dela dobro zaslužiti, se naj oglasi osebno ali pismeno s prilogo znamk za odgovor na naslov: Fr Sajovic, čevlj. mojster, ho el Mal č, Ljubljana
Uradnik samec iščeš 1.oktobrom eient. s 1. novembrom pridno
hišno oskrbnico
36 do 46 let staro, ki ima svoje lastno stanovanje po možnosti v sredini mesta. Plača dobro. lJouudbe pod šifro „Qskrbntca" na upravništvo Slovenca".
Dobil sem velikansko množino lepih razglednic z napisom ,,Srčno vo-Siilo za god", dalje fino lepilo (gumi) ..Kleolit". Poskusna naročba za K 100— se vpošljo takoj po postnem povzetju. Manj kot za navedeni znesek se ne pošilja. Frider. Stoger, trgovina, Kr£ko.
diino solio*^^ kreden°a'6 stoi°v>
velika dvojevratna belo
lakirana omara in en zelo dobro ohranjen glasovir (Mignon).
Poizve se pri gospej Artman, Sv. iur ob jut. tel.
Kupi se vsaka množina
bnkouifi in hrastovih drv, bukov. oglja n tesan fes.
Množina in cene je v ponudbah označiti,
malenSek HI., maribor.
stare ali nove, od 25 do 35 cm pro-reza za 2 atmosferi pritiska v poljubni dolžini posameznih cevi kupi 140 m celotne dolžine, tudi manj, Josip Petrii v Rečici ob Pakl in prosi ponudbe.
Kupim več vagonov raznega sortiranega
SADJA
Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi
Fr. Sire, Kranj.
Prosim tudi za ponudbe sobita gob ln vseh drugih deželnih pridelkov.
Nudim dokler zaloga ceicentno
KROMPIR,
psen co rž. oves, užoi >td., prodata na debelo po ugodnih cenah Franc iHajdlč Kranj, trgovina z deželnimi pridelki.	5439
Dobro vpeljano
TRGOVINO
z mešanim blagom, v prometnem mestu na Kranjskem, oddam istemu, kdor mi preskrbi pred zimo udobno stanovanje s 3sobami, kuhinjo ln pritiklin. v Ljubljani. Pouudbe na upravo lista pod »Trgovina 5552«.
RAZPIS.
Ves inventar Jugoslovanske milarne v Spodnji šiškl (za
poslopjem ljudske šole) je na prodaj, bodisi v celoti, bodisi v posameznih delih (stroji itd.). Reflektantje si morejo ogledati milarno vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Ponudbe z navedbo cene je vložiti najkasneje do
15. oktobra 1919
pri Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, Sodna ulica štev. 1.
Ljubljana, dne 18. septembra 1919.	5561
Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo.
40 lesnih deiauceu
se rabi takoj za sečno smrekovega lesa. Stanovanje v gozdni baraki. Živež se dostavi iz rudniškega konsuma po cenah, kakor drugim rudniškim delavcem. Reflektanti naj se zglasijo pri ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družbe v Zagorja
ob SavL	6562
Gospodarska zveza
ima v svoji vinski kleti v Sp. šiškl pristna, dobro vležana
VINA
In sicer:
10'/2°/j staro ogrsko belo vino, letnik 1917, brez kisline, 9'7o štajersko belo vino, letnik 1917, s prijetno kislino, nadalje zdrava štajerska, hrvatska in dolenjska vina, dobrega okusa po najnižjih cenah. — Obenem naznanja, da je Banaško in Veršačko vino docela izkleteno, pričakuje pa v najkrajšem času velike dobave ll-12"/0 Mlgd močnega vina, istega izvora, nakar »voje ceni. odjemalce vljudno opozarja.
(zarezno in okroglo), plosce za tlak, cevi in razne druge cementne izdelke Ant. Tršsn Kranj.
Kupčijska poslovalnica
in vseh drugih vrst sadje se v današnjih neugodnih prometnih razmerah najbolje prevažajo v lesenih sodcih, kijih dobavlja samo na cele vagone v velikosti po 100 kg vsebine Banka i mjenjačnica Brdarič i drug, Brod na Savi,
Slavonija.
MM
mtm


sprejema od trgovcev in obrtnikov blayo vsake vrste v komisijsko prodajo. Pisarna-. Ljubljana, Jurčičev trg 3
Lepe sveže
popolnoma zdravo blago v zabojih po 300 in 360 kosov ima v zalogi tvrdka A. ŠARABON, LJubljana.
■ Vreče -
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
V Jugoslaviji že v zalogi:
29 P S motor za vrtilni tok
—............."»'I	......................
190 voltov in tudi za 220 voltov
72'5 amper, 50 period, 960 obratov z zavorno s)dro in pripravo za dvignjenje ščetke, bakrenim ovojem, koluto za jermen, nate-zalno vitro, napolnjevalcem za olje za polno moč, trotečajnim pretikačem na vzvod. Ta stroj je zelo poceni naprodaj s kraja v Jugoslaviji le radi nabave močnejšega stroja. V obratu je bil motor šele kratko dobo. —
Popolna tovarniška garancija. Dobavljamo točno in v najkrajšem roku: motorje za vrtilni in enakomerni tok, dinamo,
popoln električni instalacijski materijal.
Ponudbe in pojasnila brezplačno.
Elektro-Motoren-Gesellschaft m.b.H.
Gradec, Sackstrasse 22, I. nadstr. Naslov za brzojavke: „Elektrosmutny Graz".

Pravo žolto domače milo za pranie
l kg K 16 —, 1 za-bojCek okoli3»/, kg franko K 56 — pošilja po povzetju zavod za oksport.
Milo za britje
i\3 —. 1 kg K 30- . Toaletno milo
po dnevni ceni.
Krema za britje
porcel. lonček a 6 — 1 tuc. K 55-—
M. JttNKER, ZAGREB,
it 39, .'etrinjska ul ca 3. Ul.
naročilom so prosi poslati tudi polovico zneska.
sveže blago, iz naj fin. švicarske gume, dokler traja zaloga. Razpošilja se po povzetju. - Pn. trgovci popust. Prva Kranjska razpošiljalna:
SCHWAB & BIZJAK, Ljubljana, Dvorni trg it 3.
' ■H.Vv

s
&
manufa turnega blara
na debelo kakor: ceflri, šifonv, barhenti, velour, i a-nele, modra tiskovina, kord-baržuni, hlačevina e>c
Sam. Poilak, Zagreb, Jelacicev trg 6.