Posamezne številket Navadne Din -—•75, ob nedeljah Din 1"—•
UREDNIStVO K
i »*-< C
wwava „ B1*^« » KiH«i
a 4, pntlHj« dem T«U-K. 24. — SHS p«.ta»Mk»w
11.792.
N*
ucoftl«
octr«, *.
Poscnfria platana v g&tovfat ^ cena mmm® štev. mn r—
TABOR
Posamezne Sle»iRttt M-vadne Din —'75, ob nedeljah Din 1'—>
.TABOR" ukajn vaak šm, rnuto
ncdolje ia prmnticor, «b IH. uri e (ktanvJM o*sW»ijt** da« Wr stoac inosHržno po poiti D 10'—, u i»o-semstvo D tfr • , dostavljeni os do« D 11*—, o« kd««ii« D10’ -maernti po dogovora.
iMnro-o« sc psi sn»i »TABORA* MARIBOR, JvKicvouKo* Hor.i.
Leto Vlil.
Maribor, nedelja 27. februarja 1927.
Številka: 47.
^rt?a§i gejafo maribor-skupščine
Maribor, 26. februarja.
til
Ob
razmeroma
malem
 .................. zanimanju
^5e mariborske publike se je odigral . tm. zgodovinski dogodek: naš dežel-1 ^°r, naš oblastni parlament je pričel svoje delo. Zanimiv je bil Pogled na pe-?. 0 družbo, ki se .ic zbrala: veliko večino tvorijo razun pri socialistih pri vseh ostalih strankah kmečki poslanci, ki ,se !Pa šele uživljajo ,v parlamentarno živi-'lenjo in vidimo radi tega, da imam v vseh strankah duševno Vodstvo inteli-
Senti, pri SLS advokati in duhovniki, ■Pr' Radieevcih advokati itd.
Dvoje, troje značilnih dogodkov hočejo na tem mestu ugotoviti:
t'u je predvsem dejstvo, da se je SLS Popolnoma vživela v posle novo obast-?e samouprave 'n da je svoj umik v av-Lnomistj.čni gonji maskirala s precej v°deno državnoPravno izjavo o zako-P°da,ini avtonomiji zedinjene Slovenije. . rePri£ani smo. da bo sicer še padlo v asopisju jn tudi morda še na shodih L . nekaj avtonomističnih strelov, da V 39 s prevzemom poslov in odgovorni v obeh slovenskih oblastnih samo-Pravah bojna sekira SLS za avtonom-0 Slovenijo že pokopana. Ne bo nas °fil v tem našem trdnem prepričanju niti kak demanti v časopisju SLS.
,. Druga značilna po.iava je. da so se Klerikalci -zasidrali v oblastni samoupravi kot izključni gospodarji eksekutjve: fiti v predsedstvo skupščine niti v objestni odbor niso pripustili niti enega ' gena onoziolje. vkljub temu, da sloni, ^or sta Pos'anec Petovar in Grčar to Prayiln0 oovdarila v tozadevni debati, 'J.ccina SLS samo na 6000 glasovih večine oddanih glasov pri skupščinskih vo-litvah, in vkljub temu, da se lahko že Pri prihodnjih volitvah zgodi, da bo tvorba SLS nanram naprednim skupinam manjšino. Takrat bo zopet deklamirala o Parlamentarnih' načelih in demokraciji, v' imenu katerih bo zahtevala zastopstvo v eksekutivi.
Vsak odločnejši nastop^ opozicije je vo^'nn, onemogočila s sprejetjem ott poločb v novem poslovniku, ki omeiuje lo poslancem zmožnost, da svoje stališče V enem in drugem vprašanju po po-^bi obširmoje utcmeKio. Nedvomno je, s sc je SLS s to določbo hotela zasj-■ 5l'hati prod morebitno obstrukcijo v ^Čajih. ko bi šlo za predloge, katere bi 0pozicija hotela kot po njenem prepriča-J1 iu narodu kvarne in partizansko prikrojene onemogočiti. V tem strahu ali recimo skrbi je SLS nedvomno šla predaleč, dasi na drugi strani mora vsak ha mete n človek uvideti, da je potrebno omogočiti naglo in lahko poslovanje Skupščine-
Klaverno ulogo igrata oba s klerikalnimi in nemškimi glasovi izvoljena radikala. Klerikalci so Ju milostno dali tujo v odbore kot svoja zastopnika. Iz hvaležnosti za to drobtinico pa sta seseda strumno pisala klerikalne kandidate na glasovnice pri volitvah predsedstva in oblastnega odbora. Kje so ča-,S1- ko je dr. Ravnik na shodih in v Beogradu .v odboru NRS grmel protj SLS kot protidržavni jn narodu škodljivi stranki?!
Priznati treba, da je debata v skupščini oba dneva njenih sej 7j malimi izje-• ir>arni bila dostojna in stvarna- Zastopniki SDS so se po svojem klubskem bredsedni-ku g. Petovar ju živahno udeleževali razprave in so bili njihovi stvarci predlogi zlasti v razpravi v poslovniki tako tehtni, da jih je tudi večina motala upoštevati.
Priznati je treba dalje, da je skupščina v kratkih dveh dneh, odnosno če upoštevamo en dan odborovih sej, treh meh dovršila precejšnjo nalogo: uredba J razdelitvi dela v oblastnem odboru, čf>vi poslovnik, sklep o zatiranju kata-rbofalno epidemije metuljavosti, ki .ie ^grabila našo pokrajino in na kateri je gkio v Prekmurju obolelo do 40% goli. dalje sklepi glede nrevzema bivše
Burni prizori v skupščini
Basariček vržen iz skupščine od radi-čevskih poslancev.
Beograd, 26- febr. Vkljub temu, da sta dva .dneva v skupščini potekla jako burno, se tudi na današnji seji razburjenost ni polegla-Nadaljevala se je razprava o obtožnici radičevskega kluba, naperjeni proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču, povodom katere je Prišlo ponovno do razmeram odgovarjajočih prizorov. Prvi je govoril Gjuro Basariček (HSS), ki je vzpričo obtožnice s strani lastnega kluba na splošno presenečenje začel braniti in zagovarjati Božo Maksimoviča. Izjavil je, da Boža Maksimovič ni odgovoren za dogodke, ki jih navaja obtožnica, marveč, da je to upliv tajnih sil onemoglega režima. Basariček je očital strankam, da so one zakrivile nevzdržen položaj, v katerem je postala zamisel diktature aktuelna čemur Pa tudi Maksimovič ni protiven-
Basaričkova i/iava je vzbudila nlo-šen hruP in vik v skupščini- Poslanci njegovega kluba so ga potegnili raz govorniške tribune in ga s silo tirali mimo novinarskih lož proti izhodu. Pred novinarsko ložo se ie Basariček ustavil in hotel zagovarjati svoje stališče. Toda ni utegnil, kajti krepke roke njegovih tovarišev so ga potisnile pred skupščinska vrata. Novinarji so ves prizor mirno o-Pazovali, radikali, so hrupno ploskali, v klopeh opozicije pa ie bilo čuti ostre proteste, vpitje in splošno prerekanje. _ Radičevci so takoj nato proglasili besede svojega poslanca za njegovo osebno mnenje. Klub HSS pa bo imel še danes popoldan sejo, na kateri bo Basariček izključen-
Za Basnričkom je govoril samostojni demokrat Dušan Roškovič o terorju v Vojvodini- Po vseh izgledih postaja položaj vlade vedno boli delikaten. Skupščinska seja se bo z istim dnevnim redom vršila prihodnjo sredo.
Mariborske vesti
m Ustanovni občni zbor okrožne stre-ljačke družine. Včeraj se jevršil v hotelu pri »Zamorcu« ustanovni občni zbor streljačke družine. _ Za občni zbor je vladalo veliko zanimanje in je bil temu Primerno tudi zelo dobro obiskan. Po sprejetju pravil je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: komandant mesta g. polkovnik Dimitrije Spasič, I. Podpredsednik podpolkovnik Krpan, II. podpredsednik tovarnar P e r h a v c, tajnik ravnatelj Rmil Grba c. blagajnik g. Vrisk in odborniki gg.; Primarij dr. L e r n i č, inženir Rajič, Slavko Reja, Dolfe Ogrizek, Mirko R a j * č. Milko Obersnel in kapetan G r a b r i č.
m Izredni občni zbor SPD. pedrnž. Maribor se je vršil snoči v Nar. domu. Po izčrpnih poročilih načelnika g. dr. Seniorja in blagajnika g. dr- Žnuderla »o bila sprejeta nova pravila kot začetek reorganizacije SPD. Pravila so plod kompromisa med podružnicami in osr. društvom v Ljubljani, med katerimi se je dve Rti vršila borba, iz katere so podružnice pridobile poPolno gospodarsko in pravno samostojnost ter neodvisnost od osred. društva. Vrhovni društveni organ bo odslej skupščina in širši osr. odbor, ki se sestavljat* iz delegatov, iz*
Od sobote, dne	®	JL°	Krasni na,,lvnI P°*
«šr Rumeni prsti
Ziaven programa še veseloigra z dresiiauitnl opicami, polno smeha in humoija.
Kino	Telefon	329
voljenih po številu članstva podružnic in osr. društva. Navzoč je bil delegat sedanjega osr- društva g. Hrovatin, ki so ga navzoči poslanci prisrčno pozdravili. Pravila so po zanimivi debati bila soglasno sprejeta.
m Trgovska banka. V smislu sklepa občnega zbora Trgovske banke d. d. v Ljubljani preide poslovanje iste skupno z vsemi Podružnicami na Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani oziroma na njene podružnice s L marcem 1927 radi tega Posluje tukajšnja podružnica Trgovske banke od 1. marca t. 1. dalje v prostorih Podružnice Ljubljanske kreditne banke.
m Reduta malčkov. Na pustno nedeljo 27- t. m. ob 3. uri Popoldan se bo vršila v Narodnem domu reduta naših naj mlajših. Opozarjamo, da se bo izdalo le določeno število vstopnic, tako da ne bo naval prevelik in da bo deca imela dovelj prostora in prilike za zabavo in razvedrilo. Najoriginalnejše obeta biti revija »liliPutancev«, ki bo vzbujala pri deci vsestransko radost, dalje »srednjeveški brusač« in druge zanimivosti. Gotovo je, da se bodo otroci in njih spremljevalci dodobra zabavali-
m Udruženje rez. oficira i Ratnika — Podružnica Maribor vabi svoie člane, da se udeleže poslovilnega večera generala g- Petra Kosiča v pondeljok dne 28. ,t. m. ob 20: uri v restavraciji Meran. — Predsednik.
m Ljudska univerza v Mariboru. Radi predstoječega pusta odpade pondeljkovo Predavanje g- prof. Ribariča. Za petek 4. marca smo »pet pridobili g. univ. prof. Strzygo.vskega z Dunaja, ki bo predaval o predmetu: »Ali je umetnost človeška stvaritev? — V petek, 11. marca bo gostoval v Ljudski univerzi zagrebški operni pevec g. Hržič, ki bo pel pesmi iz hrvaške umetne glasbe. Občinstvo že sedaj opozarjamo na ta zanimivi koncert.
m Prvak letalstva. 1. marca 1927. obišče mariborski športni svet prvak letalstva Peletjer d’.Otsy obveščen o nezaslišani nameri princa karnevala, ki je po točnih informacijah Podvzel vse me-
n
REDUTA
SSK. v MARIBOR
1. BBS.
GOTZ
deželne imovine itd. dokazujejo, da se poslanci brez razlike strank zavedajo svojih nalog in svoje odgovornosti.
Delo oblastne samouprave se bo seveda moglo nadaljevati z uspehom le, če bo imela na razpolago tudi zadostna finančna sredstva, t. j. če bo državna u-prava držala besedo in dala na razpolago bivše deželne in ostale v zakonu predvidene davščine. Potem šele se bo mogla skupščina resno baviti tudi s Proračunom, ki ga je predložil v zmislu •zakona veliki župan in ki se obravnava sedaj v finančnem odboru skupščine, ko bo enkrat vedela, na kakšne preodkaze od s'	*ave	bo	mo^a	r',č"”iM. —
Cuiemo, da je predloženi proračun zelo stvaren in temeljit in da so se tako izrazili o njem — vkljub nasprotnem Pisanju »Slovenca«! — tudi klerikalni člani finančnega odbora.
Nedvomno je, da se je pričelo v razvoju naše mariborske oblast} zgodovinsko važno razdobje. Nadjamo se, da se bodo izvoljeni zastopniki naroda vseh strank te važnosti in pa tudi svoje odgovornosti pred narodom v ppl ni meri •zavedali- Če bo to, potem smo uverjeni, da se bo tekom časa dala zaceliti marsikatera gospodarska rana, posušiti marsikatera solza in udušiti marsikaka kletvica«
re, da zasužnji ob polnočni uri ves nežni svet. Dež ciklam v stilu imperatorjev; večnega Rima, sprevod nežnih suženj, tajinstvena palača ukradene ljubezni in magični kbuč, ki odpira Pot v paradiž
----------:	Kdo ne pride 1. marca v Gotz-
ovo dvorano.
m Tatovi na delu. Včeraj je tukajšnja policija imela jako srečno roko. Posrečilo se ji je izslediti kar tri tatvine, ki niso ravno lahkega značaja. Prijet je bil Ludvik Ledinek pleskarski učenec, ki je pri zaslišanju priznal, da je v zadnjem času pokradel pet koles; tri moška in dve ženski, ki jih je razpečal v okolici Sv:- Lenarta, od koder je doma. — Davi je bila na trgu zasačena nevarna tatica Terezija B. iz okolice Čakovca, v trenotku ko je hotela izmakniti na trgu neki nakupovalki denarnico z osemdesetimi dinarji. — Aretirana pa sta bila tudi Ludovik Pisk in Štefan Štrumpf, ki sta prodajala .v trgovini s starim želez-jem vijake pokradene z vagonov vredne 1000 Din. — Vsi so bodo zagovarjali pred sodiščem.
m V Studencih vlada splošno zanimanje za maškerado Sokola, katero priredi studenški Sokol v svojem domu na pustni torek-_ Zlasti maske se prav pridno pripravljajo, ker prejme najlepša posebno darilo.
m Mask« požurite se za darila, ki so razstavljena v trgovini Preisv Gosposki ubci za pustni ’--<-ro v1 Narodnem domu 1- marca. Igra priljubljeni salonsld orkester »Bajde«. — Vstopnina ?am<J Din 10.—.
Vse kar pleše, staro, mlado,
Na pustni torek na maškerad Olepševalno društvo vabi:
Na j prit’ nobeden ne pozabi \(
V Narodnem domu bo vse se vršilo; Zabave, šale bo obilo.
341'
m Dražba na carinarnici Trgovce o-
Pozarja trgovski gremii, da se bo vršila v poudeljek dne 28. tm. od 9. ure dalje dražba raznih stvari, kot odeje, igrače i- t. d.
m Pot mimo treh ribnikov bo kmalu
postala (radi moderne ute) ena najlepšjh' dnevnih izPrehajališe. A žal jo ta pot že od nekdaj najbolj zanemarjena v, vsej mariborski okolici. Ne samo, da je tu stalno blato do kolen, tudi drevesa in grmičevje je tako slabo negovano, da raste človeku kar v obraz in zastavlja pot. Prava džungla. Radi tega Se tukaj tudi skrivajo tatovi, cigani in delamrz-neži. Takih slučajev bi lahko našteli več-Kriva je goščava in dokler se je ne bo primerno iztrebilo, bodo temni elimentl vedno pasa-ntom in izletnikom v nadlego. Šolska deca zahaja prav rada k trem ribnikom, že radi vode in čolnarjenja, že zgolj radi tega bi se morala Polagati važnost na opozorilo. Pot se najbolj pokvari s prevažanjem leda in ronoviranje skroVo potrebno. Maribor se povsod modernizira, tako dobimo npr. pri treh ribnikih, krasno v grškem stilu zgrajeno uto. Zato moramo tudi gledati, da dobimo moderno in snažno okolico, ki bo v resnici dostojno iznrehajališče, V sološnem interesu, a osobito v interesu javne varnosti bi bilo želeti, da bi občina poskrbela tudi za razsvetljavo krog ribnikov, s čjmer bi se omogočili tudi večerni izPrehodi nad mestnim par kom, ki je Z' razsvetljavo mnogo pridobil bi bil v poletju vse večere živahno obiskan.
m Apel na progovno sekcijo drž. ž®I. koroški kolodvor. Prejeli smo: Pred nekaj dnevi smo onozorib merodajne kroge na skrajno slabo stanie Tvorniške ceste. Mislili in upali »mo, da bo naš apel kaj zalegel. In je zalegel, toda kako! Z ozirom na blato, ki se kopiči na docela razorani cesti, smo opomnili, da bi bilo dobro. aVo bi se cesta posula. Ni dolgo tega, ko je progovna sekcija drž. žel. na
-sfrsr^
<f.
V Ta rvborif, 7tne 27. Ie1T”a'Ta"*^92?,
koroškem, kolodvoru, dala posuli Tvor-niško cesto, nc s kamenjem, marveč ■mirno lahko rečemo: s skalami. Te ska. le so nametali na sredo ceste, tako da je izključeno, da ki po njej mogel voziti težje obložen voz- Zato se vozniki skrbno izogibajo ceste in vozijo poleg ceste, kjer pa so tla radi južnega vremena tako omehčana, da se kolesa pogrezajo do osi v blato. Ni čuda, da zastaja na cesti ves promet, saj je samo včeraj popoldne v pol uri obtičalo kar četvero voznikov, ki niso mogli ne naprej ne nazaj in so morali vozove pustiti sredi ceste preko noči. Cesta je tudi tako zanemarjena, da se voda nikdar ne odteka in bogme, kmalu bo treba napraviti brod, da bodo ljudje lahko pršli Po Tvorniški cesti na koroški kolodvor. Mnogo škoduje cesti tudi pregosti drevored. Dobro bi bilo, da se odstrani vsako drugo drevo, kar bo cesti mnogo koristilo. Progovno sekcijo bi prosili, da vendar enkrat popravi Tvarniško cesto, saj to ne bo zahtevalo Prevelikih žrtev. Mislimo, da bi so s pomočjo mestne občine za mal denar dala Stvar urediti!
m V nedeljo dne 27. t. m. se vrš' v gostilni pri »Zolencni vencu« domača zabava s plesom. Glej današnji inserak m Taborniki. Jutri v nedeljo 27. tm-se vrši »Rodov zbor« ob % na 10. uro v državni deški meščanski šoli. Udeležba za vse obvezna- — Predava »črni Ris« iz Ljubljane. — Mir z Vami. Hitri Jelen.
m Prosim prečifaite! Prvovrstna čevljarska delavnica za popravila, brez izjeme vseh vrst čevljev in naročila, novih po meri, kakor popravila snežnih čevljev in gumijastih gološ Po zmernih
cenah in solidno — le pri prvovrstni čevljarski dblavnici R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9-	350
Halo! KAVARNA EVROPA	Halo!
Izredno pester kabaretni spored vsak večer od 22.—1- ure. Jutri dne 27. tm. se bo izvajal tudi od 4.—7. ure popoldne celotni večerni program, na kar še posebej opozarjamo občinstvo. Pozor! 1-marca pride Hugo-Hugo, mednarodni
komik.
m Opozarjamo na inserat g. Dolničarja, ki je otvoril dalmatinsko točilnico na Aleksandrovi cesti v gostilni Kirbiš.
m Za današnjo Khasaua reklamno rs-duto vi veliki kavarni je dalo tukajšnje zastopstvo za obiskovalce 1000 daril gratis na razpolago.
m Prvovrstna vina toči tudi čez ulico »Vinski hram« v Vetrinjski ulici. Specija-liteta muškatni silvanec. Cene litru Din 10—12 itd-_ m Vagon dalmatinskega vina. Naznanjam slavnemu občinstvu, da je ravno Prispel vagon najboljšega vina iz Dalmacije ra kleti g. Batiniča iz Šibenika po 10 Din, katerega Vam najtopleje priporočam, da sedaj za svete pustne praznike posežete Po njem in si oskrbite pijačo za dom, kajti razpečaval ga bom po nafnižii ceni- — »Vetrinski dvor«. Kosič.
m Danes 26. tm. vsi v Vetrinjski dvor kjer se vrši koncert s Plesom. Maske dobrodošle. V nedeljo 27. tm. veliki ples mask s koncertom. Vse po najnižjih cenah- Brez vstopnine. Dan praznika sv. Pusta zaključek — ples v vseh prostorih-	330
Drugi dlan zasedanja obl. skupščine
S'
Maribor, 25. februarja.
Včeraj So zborovali samo odseki, ki
i so danes že tudi predložili svoje izdela-! ne predloge in uiredbene načrte.
Seja je pričela danes ol> 10.15 uri in je trajala nepretrgano do 15.30 uro popoldne- *Na novo je prispel poslanec dr. Schaubach (SLS) in zaprisegel. Skupščina je kompletna.
Po odobritvi zapisnika zadnje seje so sledila poročila predsedstva. Skupščinski tajnik Krastelj je Predvsem objavdl konstituiranja raznih odborov in klubov: Finančni odbor:	predsednik	in	refe-
rent dr. Veble, tajnik Hrastelj;
odbor za uredbe:	predsednik dr.
Ogrizek, tajnik Stabej;
odbor za prošnje in pritožbe: predsednik Davorin Kranjc, tajnik Peter Ro-
odbor za poslovnik: Predsednik Marko Kranjc, tajnik dr- Veble.
Poslanski klub SLS: predsednik dr. Veble, 42 članov;
posl. klub HSS: predsednik dr. Ante Odič, 11 članov;
posl. klub SDS:	predsednik	Lovro
Petovar, 6 članovi;
posl. klub socialistov; predsednik Viktor Grčar, 3 člani.
Tajnik našteva nato celo vrsto predlogov poslancev iz dveh srezov, ki se tičejo gospodarskih, kulturnih, cestnih, poštnih, šolskih, zdravstvenih, regulacijskih, železniških, zakonodajnih', delavskih vprašanj itd. Vsi prcdbgi se izroče posameznim odsekom.
Na predlog posl- Rajha sklene skupščina, da morajo poslanci v svrho olajšanja poslovanja odsekov predajati Svoje predloge spisane vsakega posebej na posebnem listu.
Preide se k obravnavanju predlogov skupščinskih odborov.
V imenu proračunskega in finančnega odbora predlaga ref. dr- Veble, naj se oblastni odbor pooblasti za najetje Posojala v znesku 200.000 Din, s katerim se ibo vodila borba zoper mctuljavost. Veterinarska državna uprava naj izvede pregled živine- Oblastna samouprava naj prispeva posestnikom, ki jim obolc do 3 glave goveje živine na metuljavo-stj, 50% k stroškom zdravljenja. Onim pa, ki imajo samo eno govedo, pa so brez postranskega zaslužka, naj so krijejo vsi stroški zdravljenja.
Skupščina soglasno sprejme predlog.' Za odbor za oblastne uredbe poroča dr. Ogrizek. Stavi sledeče predloge:
1.	Oblastni samoupravni posli naj sc upravljajo v Petih oddelkih:	v finan-
čnem, v oddelku za javna dela, oddelku za kmetijstvo, oddelku za soc. zadeve in zdravstvo ter splošnem oddelku. V kompetenco finančnega oddelka spadajo finančna vprašanja vseh oddelkov. V splošni oddelek spada nadziranje občin in okrajnih zastopov, izvrševanje »disciplinskega gosnodstva nad njimi, zadeve trgovine, obrti in industrije itd-Predlog se sprejeme po kratki sPc-cijalni debati brez prememb.
2. Oblastnemu odboru se naroči, naj takoj v smislu zakonitih določb prevzame vso bivšo deželno in županijsko imovino Štajerske, Koroške, Kranjske, Medjimurja in Prekmurja V posest in hasmovanjc ter izposluje ureditev ze-mljefcnjižnega stanja. Ukrene naj tudi vse potrebno, da se bodo vse od 23. febr-naprej pobrane in zapadle deželne doklade in samostalne davščine smatrale kot za oblast nabrane in dale na razpolago oblastnemu odboru.
Predlog sc sprejme brez debate.
3. Oblastni odbor so naj pooblasti, 'da preskrbi za skupščino, odbore, klube in urade Potrebne potrebe- — Za sklepanje najemninskih Pogodb, ki bi presegale trimesečn° dobo, je kompetentna skupščina. Tudi naj oblastni odbor nastavi potrebno pogodbeno uradmištvo v zakonito določenim odpovednim rokom.
Soglasno sprejeto.
V imenu odbora za poslovnik poroča ref. Marko Kranjc. Predloži načrt, ki ga je izdelal na podlagi predloga dr. Ogrizka s spremembami in izpopolnitvami, kakor so jih predlagali razni klubi. Poslovnik je izdelan na podlagi poslovnika bivšega kranjskega deželnega zbora, na podlagi dozdajnega poslovnika in poslovnika narodno skupščine. Sloni na dveh načelih:	da bo skupščina mogla
lahko in hitro delati in da bo tudi stvarna kritika omogočena.
Daljša debata se je razvila edino pri določbah poslovnika, s katerimi se vsakokratni večini zasigura izključno go-»podstvo v predsedstvu in oblastnem odboru, ter pri onih, s katerimi se omejuje govorniški čas v debati za poslance na eno uro odnosno pol in četrt Ure. Zastopniki opozicije: Grčar, Pctejari in Petovar se izjavijo odločno proti tem določbam, ki gotovo ne bodo služile stvarnosti dela skupščine. Večina vztraja pri svojem načrtu.
Pri Specialni debati so izvirše še nekatere dopolnitve in izpromembe. Tako se na predlog posl- Petovarja vstavi še določba, da se časnikar j L ki so javijo predsedstvu. Pripuste k sejam na podlagi izdanih legitimacij na posebne, za nje' določene prostore. Sprejme »c tudi predlog posl. Petovarja, da mora predsedstvo v slučaju, da po odgoditvi zasedanja skliče zopet novo sejo, poslati vabila poslancem z dnevnim redom za prvo sejo vsaj 5 dni poprej. Oficijelni naziv na pečatu oblastne skupščine bo: Oblastna skupščina mariborske oblasti Kraljevine Srbov, Hrvatov 111 Slovencev v Mariboru. Glede dnevnic ki jih določa poslovnik na 150 Din dnevno in na povrnitev voznih stroškov, ostane večina pri tem Predlogu in odkloni predlog posl- Radinoviča (HSS), naj bi dobivali, v Mariboru stanujoči poslanci 100, ostali pa 150 Din dnevno. Sprejmejo se pa predlogi: posl. Petejana, da se uvedejo Poslanske legitimacije; posl. dr. Vebleta, da se izposluje pri centralni vladi zagarantjra-nie imunitete oblastnih poslancev v noveliranem zakonu v oblastnih samoupravah. ter končno Predlog, da se pri ljub-
ljanski železniški direkciji dosežejo proste vozovnice za oblastne poslance na ozemlju mariborske oblasti- Predlog posl. Moderndorferja, da se črta člen o zaobljubi poslancev, se od Vlom- Ntota-ko predlog posl. Petovarja in Grčarja, da naj za nujne Predloge zadostuje pet (mesto l0) podpisov:.
Sldene se še, da se uvedeta dva nova skupščinska odbora:	odbor za socialno
politiko in odbor za deželno kulturne zadeve.
Poslovnik se sprejme v spornih točkah z večino glasov, v ostalih Pa soglasno- Poslovnik stopi takoj v veljavo. — Proti tozadevni določbi v poslovniku je zastopnik velikega župana najprej vložil svoj -veto, ki ga je pa umaknil Po stvarnih medsebojnih razjasnitvah o zakonskih določbah in z ozirom na to, da morajo odbori začeti takoj poslovati na podlagi poslovnika.
Število članov odnosno namestnikov se določi za vse odbore na dovet. Sporazumno med vsemi strankami pripade večini v vsakem odboru 6, opoziciji trije člani. Na tej podlagi imenujejo stranke takoj svoje zastopnike v finančni odbor, ki mora pričeti z razpravo v Predloženem proračunu, in sicer: od SLS dr. Veble, Hrastelj, dr. Goričan, Stabej. Lagaj, Marko Kranjc (namestniki Li-trop, Blatnik, Krefelj, Janžekovič, Dev, Kranjc in Bruderman); od SDS: Petovar (nam. dir. Novak); od H,S S Lorber (namestnik Majerič); od socialistov Petejan (namestnik Moderndorfer).
Zastopnike v ostale odbore bodo po istem ključu imenovali klubi Predsedstvu do 10- marca.
Ker je s tem dnevni red seje izčrpan, javi predsednik, da odgodi zasedanje na nedoločen čas. Prihodnjo sejo bo sklical pismeno v smislu poslovnika. Dnevni red bo proračun. Zahvaljuje se poslancem za stvarno sodelovanje in zaključi sejo.
fSarod«® giesSafSiSe
REPERTOAR.
Pondeljek’, 28- februarja- Zaprto.
Torek, 1. marca ob 16. uri »Vesela vdova«.
Sobota, 26. februarja ob 20. »Tovariši«, ab. B, Kuponi. Zadnjikrat.
Nedelja, 27- februarja ob 15- uri »Cigan baron«. Znižane cene. Kuponi. — Ob
a;
I
DrOETKER
JEViM
20. uri »Grofica Marica«. Jubilejna 25 predstava.
Jubilejna predstava »Grofice Marice« v Mariboru. To nedeljo, 27. ob 20. uri
se vrši v mariborskem gledališču jubilejna (25-) predstava največjega operetnega »šlagerja«, Kal mano v.c »Grofice Marice«- Vsak obiskovalec te predstave, ki si oskrbi vstopnico že pri dnevni blagajni, dobi listek s številko. Oni, ki bo imel isto številko kot jo ho izvlekla mala šarika pred drugim dejanjem, dobi klavirski izvleček te oPerete, v katerem bo vpisan slov. tekst pod vse važnejše muzikalne točke.
»Vesela vdova« na mariborskem odru.
Na pustni torek, ob 4. uri popoldne »o vprizori melodijozna in zabavna Lehar-jeva opereta »Vesela vdova«, ki je žela že lansko leto mnogo priznanja in. je Ponovno napolnila hišo.
/port
: ISSK Maribor- — Hazena V
nedeljo dopoldan od 9—%10. ure se imajo zbrati vse Slanice nrve družine i® rezervo v mali dvorani TsTfiroditoga -ek)*
ma. — Načelnica;
Kultura in umetnost
Kriza naše srednje šole
Gospod inšpektor dir. Josip W e s t e r, ki je bil sam v sredi najboljše dobe pod težo finančnega zakona trajno upokojen, jo napisal o krizi naše srednje šoie 69 strani obsegajočo brošuro, ki bi naj zainteresirala za ta vprašanja najširje kroge. Zdi se, da mu je ta namen uspel, saj pišejo o tem vsi slovenski in tudi najvažnejši beograjski časopisi. Danes, ko jc v šolstvu res velika zmeda^ saj letos-nji četrtošolci realnih gimnazij ne vedo, kako bo z njimi prihodnje leto, saj oblastne Prosvetne uprave samo životarijo, ker je v proračunu Predvidenih samo -šest prosvetnih direkcij itd- je tudi čas, da priznamo to nestgurnosf. Eksperimentiranje se ni obneslo no v administraciji, ne v gospodarstvu, najmanj pa seveda v prosveti, poglejmo le n. pr. vprašanje naših fakultet, višie-pedago-škili šol, srednje-šolskih ^aviodov, predmetnika meščanskih in osnovnih šol, naših znanstvenih in umetniških inštitucij.
Pri srednji šoli gre meritorno predvsem za vprašanje tipa in za določitev tujih jezikov, ki sc naj poučujejo na srednji šoli.
Upravičeno bi pač bilo, da se premak nc določitev, kaj naj postane iz dečka, pri enotni srednji šoli za par let kasneje, razven tega bo sc podpiralo one, ki se sele iz enega kraja vi drugega. Ni , Pa prepričevalno, da so to tako tehtni razlogi, da bi deček radi tega smel zamuditi dobo svoje največje kapacitete, ki bi jo moral uporabiti v kaki gotovi smeri. Na vprašanje, kedaj je človek zrel, da z gotovostjo lahko napove poklic, za katerega »o čuti posebno predestij-a-nega, ne bomo našli odgovora, saj vidimo vsa ko leto maturante, ko se ne morejo odločiti, saj menjajo štiridesetletni možje svoj poklic. Če pa je kje posebna nadarjenost napačno usmerjena, si bo našla že svojo pot, saj so celo največji jezikovni primerjale! izšli iz srednjih šol matematično - naravoslovnega oddelka. Sicer se pa itak človek za višje poklice pripravlja Pol življenja, tako da se nikakor ne da pomakniti ta doba še V poz nejša leta življenja.
Gotovo je bilo pretirano, da so se morali truditi z latinščino in grščino tudi taki, ki tega niso niti' potrebovali niti marali, kar je povzročilo tema predme-oma najljutejše nasprotnike; vendar pa se radi tega še nc sme splošno zabran.it? in onemogočiti, da bi se teh jezikov učili tisti, ki to rabijo in hočejo. Živimo n» zgodovinskih rimskih tleh v neposredni bližini bizantinsko-grške kulture. Res je, da je vsa naša znanstvena tradicija nemško orientirana, a če se bo v bodočo še obogatila s francoske strani, nam bo le v korist. Vsakomur naj bo torej na prosto, da se uči tega ali onega jezika, za nadarjenejše naj bo mogoče, da se učijo obeh in Šejirugih, nič manj važnih in potrebnih: češčine, ruščine in ne naj-zadnje laščine.
Seveda jo mogoče, da. se kak dijak ne bo mogel ob selitvi starišev takoj tudi preseliti v kak dirug zavod, čeravno je malo verjetno, da bi se za kjjk obvezen predmet (nemščino, francoščino, latinščino ab grščino) ne našel na vseh zavodih profesor-strokovnjek. Na posamez trika se pag na škodo celote ni mogoče ozirati saj itak večina dijaštva nima sreče, da bi stanovala za svojega šolanja pr1 stariših. Par v prvi .vrstj častniških otrok tudi nima pravice tega_ zahtevati na škodo raznovrstnosti šolanja, Unifika cijc šolstva ne more biti -vse dotlej, dokler nimamo unificiranih poklicev! in življenskih prilik, pač j>a jo treba razmaha, kjer je le .mogoče in v korist, pa nc v škodo celote.
Šolsko vprašanje jc državno vprašanje in ne more bitj nikdar strankarska zadeva. Za to je popolnoma zgrešeno, čc so izrabljali pred meseci na shodih v Ljubljani šolsko vprašanje v politične namene in s tem bolj škodili kakor koristili svoji zahtevi. Žal. tudi Westova brošura, ki se sicer političnih vidikoVi skrbno ogiba, ni poudarila, da !c grešilo tostran in onstran, da so pač vso partije strcmilc za tem, da bi P° idejah tačasnih ministerijaluih svetnikov prejudicirale šolske zakone. To pa je gotovo: Naj bo šolski zakon že kakršenkoli, pozdravili ga bomo. ker bo prinesel vsai neko stalnost,	Dr. P. Strmšek
\
il Maribor«, ihie 27. iebruarja ty27,
j »i A li O H «.
istra/l a.
Beethovenov večer
Velika Beethovenova proslava v Uud-ski univerzi*
Snoči je proslavila Ljudska univerza 100 letnico srn rti velikega glasbenega genija Ludovika Beethovena. Gostovanje graških umetnikovi je napolnilo veliko kazinsko dvorano do zadnjega 'otroka. Gospod H. Kortschak je otvoril večer 8 Predavanjem o Beethovenu, ki so ga Pojasnjevale krasne skl optične slike.^— Predavanje o življenju genija je občinstvo zelo pazljivo poslušalo, zlasti ker je bilo prepleteno z raznimi veselimi a-nekdotami. Za predavanjem so_ graški umetniki gg. prof- Wagner, vijolinist, Kortschak, čelist, dr. Schmidt, klavirist in operna pevka ga Pavla Ulm, vsi člani graške Uramije proizvajali Beethoveno-va dela. Vsi umetniki so želi za svoja izvajanja obilo pohvale, največ pa čelist in ga Ulmova. ki je s svgjim krasnim sopranom poleg dirugih pesmi zapela arijo iz opere »Eidelio«, ki jo je morala Ponavljati- Program je trajal do 23. ure zvečer.
Strindbergovi .Tovariši*
Kakor povsod Je zagrabil St. tudi v tej komediji ali stvarno tragediji globoko problem iz človeškega življenja. Vprašal se je, če je mogoče golo tovarištvo med možem in žepo, brez iluzije in brez srca. Gotovo ga je rešil Strindberg po svoie, da je tudi tokrat postavil moža daleč nad ženo:	Axel	Alberg	razstavi svojo
sliko pod imenom svoje žene Berte ter sprejme njeno sliko za svojo. Tako zmaga žena nad možem, ona Pa mu očita neplememtost in triumfiira nad njim- Ko sta si postala enakovredna, nista imela več skupnih interesov, marveč je nastal med njima boj za prvenstvo. In Axel se vpraša, kako spoštovanje še dolguje mož svoji ženi, če sta si oba enako-vredna, in sPozna, da žene ne ljubi -več s srcem ter se loči od nje; vso nadaljno prespek-tivo nam kažeta dr. Oestermark in njegova ločena žena gospa Halj. Gospodična Abel spozna končno, da prejšnji Položaj žene, ko je bila gospodinja in mati ni bil nič slabši kakor je sedanji, ko se je dama emancipirala; to nam pove tudi .poročnik Starck. češ v zakonu mora eden poveljevati in drugi ubogati; tak srečen zakon predstavljata Starck in njegova žena.
Komedija, ki ni .vzbudila v Mariboru one pozornosti, ki bi jo zaslužila, je šla preko mariborskega odra. Scenerija, ki
LEIPZIGER MESSE
Najugodnejši evropski kupni trs *222255SE£a55£555525SSS Pomladanski sejem: 6.—12. marca
127
11.000 rastavljalcev iz 21 držav, 150.000 kupcev iz 44 držav, 1600 vrst blaga najrazličnejših branž. Od igle pa do najtežjega stroja. Natančnejša pojasnila se dobe pri zastopniku W, Strohbach, Maribor, Gosposka ulica 19. — Tržna posredovalnica velesejma v Leipzigu za Balkan — Beograd, Cubrina ulica 8.
ostane v vseh 4 dejanjih ista, je bila prav primerna, po stenah so visele resnične umetnine znanega mariborskega u-metnika. Pa tudi igra je bila dokaj dobra: Povsem nov tip nam je podala ga Bukšekova v: pijani gospe Hall. dober je bil literat Willmer g. Železnika in Dr. Oestermark g. Groma- Albergova žena Berta je .včasih preveč deklamirala, poročnik Starck je bil nemogoč, kar pa radi kratke uloge ni motilo; prijateljica Abel gdč. Kovačičeva je bila prav posrečena, čeravno ni ustvarja enotne linije.
Celotna komedija pa je bila tako podana, da se je bilo prav lahko vživeti v nio. Motila pa so edino nesoglasja v izrekih: Medtem ko je g- režiser Kovič lepo izrekal tudi nedoločnike, so jih drugi sekali, da je bilo ušesu kar hudo, ne da bi se zavedali, da je tudi v izgovoru vsako pretiravanje nepravilno. In ravno gledališki oder naj bo poleg dr- tudi jezikovna šola, česar pa ,v Mariboru menda ne bomo nikdar dosegli.
Dr. P. Strmšek.
Narodni
dom
Red uta malčkov 1927’
Jutri popoldan ob 15, uri priredi ISSK Maribor.
Janko Arnuš:
Ženini in hohceti
Pust jc čas plesov, družabnih veče-rov, reclut in veselih ženitev. Marsikteri mladi mož, ki je dolgo poprej trezno razmišljal, delal trdne sklepe in se obotavljal, če si naj že naprti’težko zakonsko breme na neiskušena ramena ju zgubi v Predpustu dotlej skrbno varovano ravno vesje. Kaj mu pomaga zdaj vse _ tisto stvarno razmišljanje, po deželi nori raz-Posajeni kurent, adijo pamet, zbogom trdni sklepi, misij še samo, da bo na nek način že jio j.n on in ona se nestrpljivo odpravita p0 oklice. *
Neštetokrat v letu mi romajo misli med koroške rojake. V duhu jih vidim v njihovih lepih in žalostnih dnevih, v. mislih jih spremljam, ko »prangajo« med žitnim poljem in pojejo pobožne Pesmi, gledam jih v priprosti in neokaljeni rado sti v Veliki noči, spominjam pa se jih tudi zdaj v času kolin, predpustnih zabav in veselih ženitev. Te vrstice naj služijo Javnosti kot majhno okence, skozi kteiro naj pogleda na domačo veselje, kakor si ga tu in tam privošči Po svoji naravii veseli Korošec. Pust je čas svetovanja, naj Pokažem torej nekaj lepih uric. ki sem Jih v tern času doživel med priprostimi koroškimi Slovenci.
Korošci so dobri gospodarji, marljivi in brihtni ljudje, ki to slabo navado imc-jo, da noben zaročen^ par po dnevu ne Pride oklicev naznanjati. p0 nekaterih farah jc jJelo ta čudna razvada, da po štiri do šest ur j>onoči barantajo za nevestino doto in še-le Potem, ko sta obe stranki s pogajanji zadovoljni, se sredi trde noči odpravijo v župnišče in naznanijo oklice.
Žumniki starega kova niso bili tako rigorozni in imeli so mnogo več smisla za ljudsko romantiko. Poznali so vso svojo faro in ob takih nrilikah najpotrebnejše podatke sprejeli čisto nakratko Pri odprtem oknu. Med prebujenim župnikom
in upapolnim ženinom se je v naglico razvil in dokončal približno tak skrivnosten pogovor:
Notri: »Kdo pa trka?«
Zunaj: »Jaz sem, hospued, prosim.«
Notri: »Kdo pa je tisti »jaz?« Vsak je »jaz«.«
Zunaj: »No, jaz, Rutarjev Hanzij v Čahorčah, prosim.«
Notri: »A ti sj. vaj pa hočeš tako pozno? Je kdo zbolel ali se je kaka druga nesreča pripetila?«
Zunaj: »O nič nesreče samo »oklicev smo prišli notr dajat« prosim.« '
Notri: »A tako. Ženil sc boš toraj. Koga pa jemlješ?«
Zunaj: »Jarčevo Lucijo, prosim.«
Notri: »Lucijo, glej, glej, Lucijo boš vzel (tukaj se nevesta sramežljivo smeje). No, no, kolikokrat Pa vaju naj okličem?«
Zunaj; »Tribarti (trikrat) prosim.«
Notri: »Že prav, vse drugo pa bomo že polej (potlej) uredili. Lahko noč. Pa pridna bodita.«
Okno se zopet zapre, ženin in nevesta sta brez nadzorstva in gresta, kamor jima drago, žnmuk na in ie drugi dan pri službi božji takole oklical:
»Rutarjev Hanzij bo vzel	Lu-
cijo. Danes vam to Prvibart povem.« To bi bil torej bolj navaden oklic. Spominjam na se tudi še nekega drugega, zelo značilnega kako je rajni župnik Boštej v BHeovsu oklical svojo sestro. Le ta je zvedel po ovinkih, dobri ljudje se povsod dobijo, da se namerava tudi njegova mlajša, sicer pa že tudi precej priletna sestra, poročiti z nekim majhnim posestnikom. Kaj si je hotel, preprečiti poroke ni mogel, v takih okončinah so ženske vedno stanovitne, zato pa je sklenil, da ji v Poln kup radosti prilije vsaj nekaj kapljic grenkega pelina in ji pripravil tako smešne oklice, kakor jih še nikdar ni doživela nobena nevesta.
Mož je vi nedeljo, kakor Po navadi, malo poravnal svojo čredo, povedal še to in ono potrebnost j,n se nato lepo počasi odpravil raz Prižnice. Samo glava je še molela iz luknje, kar naenkrat pa zagodrnja mož božjih postav na stopnicah:
»A ja, sem čisto pozabil. Kmalu bi vam pozabil nekaj povedati. Veste, Veste, moja sestra se udaja. I<aj si hočem, je že tako. Mlada koza rada sol liže, stara pa še črep požre. Kterega jemlje, to ste pa vi Prej vedeli kakor jaz. Danes vam to povem prvikrat. Amen.«
Tako veseli so toraj tudi nekaterikrat oklici na Koroškem, hohceti pa tudi ne zaostajajo v veselju. Saj že naravna pesem popeva:	«
Je Pa hohcet vese\a k’ se greha ne deva.
Je še Krišteš vesev biu, ko je na hohceti biu.
Koroške hohceti so na vsak način nekaj posebnega. Vsak gost se na slovesen način vabi na gostovanje in sicer opravlja ta posel takoimenovani »vabovc.« Na velikih kmetskih gostijah v Slov. goricah opravlja to delo »zovčin.« _ Vabovc, po nekaterih krajih mu pravijo tu di »vadovc«, ima za časa svoje funkcije velik, pester šopek umetnih cvetic za klobukom, ki je tudi s trakovi okrašen. Celo od palice mn vihrajo trakovi in tako ozaljšan koraka po fari od gosta do gosta in jih v izbranih besedah Povabi na hohcet. Župnik je reden gost na vsaki hohcet', vendar pa se njega na ta način nikoli ne vabi. Vsak povabljenec se m o r a odzvati vabilu in Priti, r.M pa vsaj svoje darilo Poslati poročence-ma. Če pa že sam noče iti, lahko pošlje tudi svojega zastopnika. Pri hiši se ne vabijo vsi, lahko samo tudi eden, brat ali sestj-a itd. Zgodi se celo večkrat, da je vabljen mož, ne pa njegovi žena. ali Pa tudi narobe. Velikokrat niti vseh bratov, zlasti mlajših nisem .videl pri kosi lu, vzrok je bil vselej, ker je vsaka hohcet v gostilni in ni bilo zanje naročeno kosilo. Pojedine so na vseh hohcetih ena fce, izjemo tvorijo samo one boljših obi telji- Na hohceti jedo gostje navadno samo juho in prikuhe, meso pa kot tako-imenovani »Pšajdesn« nesejo domačim. Med kosilom ga spravljajo po policah in oknah in ga po slavnosti nesejo seboj Moj pes barnhardinec je zavohal nekoč te delikatese in marsikateremu gostu prihranil težko nošnjo.
Jucka se šele od cerkve grede. Takrat namreč že imajo nevesto in ni več strahu, da jo kdo splaši. Kolikor pa je meni znano, je tak strah popolnoma neupra-
vičen-
Na pust in v predpustu tudi na Koroškem mnogo norijo. To je življenje! Vsako leto se z .veseljem spominjam teh brezskrbnih uric. Pri teh reminiscencah mi vedno uhajajo moje misli tudi za neko staro pokveko, vaškim tepčkom. Slišal je na ime Pikpek. PiVpek bi se never jetno rad oženil v vsakem predpustu. Po poklicu je bil mlinar in se skozi leta in leta okvarjal na nekem podrtem in čisto razbitem mlinu, ki je mlel samo na enem kamnu in še tam le. če je bilo dovolj vode, in to le za hišne potrebščine njegovega gospodarja. On sam je čisto dobro vedel, da je njegov mlin samo karikatura mlina, vendar pa je bil vsakokrat zelo hudo razžaljen, če so ga dra-žili hudomušni vaščani, da njegov mlin niti pravilno ropotati ne more. Treba mu je bilo samo reči: »PikPek, ali ne slišiš, kako _ ti mlin cviili laplaplap lijji, laplaplap liiii, domov idi in ga Poškropi«
- in norec je tulil ko črna živina po vasi. Največja želja tega tepčeta je bila, da se na vsak način z nekom poroči, najraje seveda s kako mlado in snažno mlinarico. Vzel Pa bi vsako drugo tudi. Na vasi je vsakdo poznal njegove želje, zlasti pa mlada dekleta, ki so sc večkrat pošalile s starim bedakom in z njim kar tako^prišla na oklic v župnijsko pisarno. Seveda se je naskrivaj takoj vsaka opravičila, ukrenila pa vedno tako, da ni šlo vse po Pikpekovi želji in nikdar ni prišlo do pravilnih oklicev. Vselej je nekaj manjkalo. Enkrat ni imel krstnega lista, drugič ni prišla priča; v naglici pa, ko jo jc šel iskat ženin po vasi, mu je red^p odšla tudi nevesta.
»Ah, moj Bog«, je tarnal potem .ves obupan, »jaz ne bom prišel nikdar do ženitve. Vedno mi nekaj manika, medtem pa mi vsakokrat drugi odpelje nevesto.« Vsako leto je najbolj vi' predpustu drvel za nevesto- Bogvc, kaj vse bi hotel dlak ko bi vsaj enkrat bil čisto pravilno oklican- Do tega pa iz razumljivih razlogov nikdar nriti ni moglo.
Pustna nedelja ie bila zanj vedno usodna. Vsako leto sem ga na ta dan gledal, kako krčevito se je jokal sredi cerkve; ta dan je konec oklicev jn on zo.net nima žene . . . Isti dan Pa se je l tolažil z novimi nadami,	l
»Bom pač moral do Velike noči počakati.«
In norec je čakal dalje do Velike noči, od te pa vso dolgo leto do predpusta, leto za letom, morebiti se tudi letos: ženi, če ga ni že griPa odnesla med lepše neveste. Ker je ravno pust jn že ves čas govorim samo o ženitvah in ženinih Jer nevestah, naj še povem to le veselo do-godbico iz precej vsakdanjega življenja našega junaka.
Na šoli sta bili nastavljeni dve .mladi, živahni gospodični, ki bi se tudi enkrat radi pozabavali na Pikpekove stroške. Nekdo ga skrivoma oPozori, da bi ga ena zelo rada poročila, ker ima svoj lasten mlin in bi bil on kakor nalašč za moža in posestnika mlina. In res, še istega večera, ko sedita gospodični pri svoji več kot skromni večerji, se Pik-pekova zgrbančeva betica prikaže med durmi. V naglici bodi povedano, da ;ic bil že nad 50 let star in jc imel le en zob v čeljustih. Lase je imel še mokre, počesan pa je bil, kakor si pač človek v terni in brez ogledala napravi frizuro. Tudi oblečen je bil ,v »najboljše«.
Začetkoma sta bili učiteljici v zadregi, kako se naj obnašate nasproti večnemu ženinu, kmalu pa smo dobili, ne vem več kak resen uvod, in vsa družba je oči-vidino vesljala proti zaželjencmu cilju. Kibicirala sta dva. Glavna vloga je bila določena nekemu Posestniku, ki je bil ■znan kot zelo oster zbadljivec- Njegova naloga ta večer je bila, da vi kritičnem trenutku ogrdi ženina pred poroke željnima učiteljicima.
Kakor že rečeno, ste bili učiteljici prav čedni mladi deklici, ena manjša in. mlajša od diruge, obe pa res prikupljive zunanjosti in kar je glavno, obe bi se radi poročili, vsaj _ Pikpefcu ste to zagotavljali. Volitev je bila toraj težja kot zadnjič za mis Evropo. Pikpek je bil mahoma v največji zadregi. Če reče A, bo zapostavil B in obratno, kot pravi kavalir pa ni maral zamere. Na ktero naj torej pokaže? Jaz mu kot nepristranska oseba hočem pomagati jz zadrege in pravim:
»Ona z mlinom bi bila menda boljša.«
»Seveda, kajpak, tisto z mlinom bi imel tudi jaz rajši, hehe. Mlin, ja mlin, hehe.« Zdajci se oglasi druga: »Slišite, gospod mlinar, če samo radi mlina dajete prednost moji tovarišici, vam že moram naznaniti, da bom jaz tudi Podedovala mlin, celo farni mlin, dive nadstropji visok, bom dobila po svoji babici, »arno mlinarja moram prej dobiti za moža. Par stotisoč pa dobim še denarja-« »A tako«, se naenkrat začudi naš ženin, »prosim gospodična, Potem bom pa raje vas vzel za ženo, hehe.«
»Gospod višji mlinar«, se zdaj oglasi zopet pr.va, »slišite, jaz vam že pred poiroko zapišem svoj mlin, na roko dobite tudi ves moj denar, imeli boste konje in kočijo, poln hlev živine, pitane svinje in Špeh boste vsak dan lahko jedli. Vse bo vaše, samo mene vzamito in jaz vam dam prej.«
»Špeha ne smem jesti«, odgovarja Vi zadregi naš mlinar, izza kota pa pristavi izzivalec:
»Špeha ne more jesti, ker ima samo
en zob.«
Mlinar se prestrašen obrne proti njemu, radi miru pa zaenkrat še mirno požre grdo zbadljivko. Kako tudi ne! Nocoj se mu nudi krasna prilika, on pa se naj prepira v gostilni. Mnogo važnejo ie v tem trenutku, kaj naj poreče na to novo ponudbo. Najbolje bo še menda, takoj kalkulira sam pri sebi, če se zopet odpove drugi, pa kaj, ko je prva bogata in lepa. To so težave ... Od sijajnih obljub že ves zmeden, obrača svoje solzave oči po vseh. štirih, kakor da bi Prosil pomoči, kaj naj stori, da mu pozneje nc bo žal koraka. Izzivač pa se še za nekaj časa potuhne, gleda otroško nedolžno Po sobi in meni:
»Kaj bi dosti volih obe vzemi, Pa bos imel ves denar in oba mlina!«
Beseda je padla, mi pa po njej. Zakon •z obema smo Prerešetali z vseh vidikov posvetne in cerkvene postave. Cesar bi še navsezadnje morebiti lo dal svoje dovoljenje, s papežem bo pa že malo težje orati- PaPež je za ves svet in mora za vse skrbeti. Kar se oglasi nekdo:
»Jaz mislim, da bi se komcemkoncev tudi od papeža dalo tako dovoljenje doseči. Stari papež Jc umrl in pravkar so izvolili novega, mladega, ki še gotovo ne Pozna vseli postav čisto natanko. Naj se mu hitro piše, denarja je dovolj, za vsak slučaj še podkupimo niagovega kaplana, ki mu naj tiho podtakne tisto listino in P'kpek bo priženil dva mlina in v vsakem bo imel eno lepo mlado žemkico. Sai ni treba, da bi bili skupaj. En teden bo mlel Pr' eni. drug teden bo na vse Potrebno pridrugi ukrenil. To bo še naibolie. Tako naredimo.«
vljudno naznanja, da stanuje od 1. marca 1927
Išdsmo agilne in zane liive
Zastoiraite, sSir*,£
nike. ki «o dobro vpeljani, v svrho p:o!ai« drtavnib arečk, Rejne ponudhc pod aitro: .Sijruren dohodek* .ia up. avo 1 sta.	340
mfl>tirana soba UltUfl 31” solidnemu (rospodu. Vpmfati v kavarni Jadran od 11.—12 predpoldan 337
v Gregorčičevi yl. &
irnvnnri žel’ trancosko, raško |iu j{|mU in srbsko konverzacije z damo ali gospodom. Predloge pod „Konverzacija“ na upravo lista.	310
TO ,a'£0i ma,a Prazna »«« 5“ soba (pri kadetnici) Naslov v upravi.	341
naznanja, da je začel svojo prakso v pisarniški skupnosti z drjem Fricem Juritsch, odvetnikom
v Mariboru, Aleksandrova cesta 12.
339
I. nadstropje.
Posvetovalne ure od 8—9 dopoldan in od 13—15 (1—3) pop razun v petkih, nedeljah in praznikih.
Telefon št. 40 na stanovanju, telefon št. 40 v uradnih prostorih 352	velikega	župana.
MUDr. Ivan Jurečko.
Prevzetje trgovine
irešnjev politiran pult in stare debre gosli. Gostilna „V«lrin-k' dvor“, Maribor.	338
Cenjen, občinstvu mesta In okolice Maribora vljudno naznanjam, da sem prevzel staroznano špecerijsko trgovino g.
is. Tšschierfa, ASeksaracJrova c. 19
Skrbel bodem za prvovrstno in sveže blago po solidnih cenah ob vestni in točni postrežbi kakor tudi, da se naročila na željo na dom dostavljajo. — Z3 obilen obisk se priporoča
6v@n Tramšak ■ Maribor
Aleksandrova cesta 19.	846
VELIKA KAVARNA
DANES!	DANES!
Khasana reklamna reduta
Čevlji ročno delo! Moški tcvlji, boks Din ?20‘ — Ženski	„	190'—
ženski nizki vsake vrs‘e od Din 145—. Lak in modne barve od Din 220' —. Olročii tevlji vse š'evilke. Naročilo po meri po najnižiih cenah pri FRANC NEUBAUER, čevljar. Maribor, gornja Gosposka ul 33.	342
gratis srečolov, bitka s serpentinami. 40 krasnih dobitkov. Vsak gost dobi 1 srečko zastonj. — Vsaka obiskovalka dobi 1 darilo.
0B 12. URI ŽREBANJE
Rendez-vous vseh mask ,Rapida‘ pred in po plesu.
Vstop prost! — Bitka s serpentinami! 1. MARCA	1.	MARCA
Japonska cvetlična slavnost
za plesalke na obroke se dobi pri R. Monjac, Jurčičev* ul. 9.
Danes ¥ sobot©
26. februarja in na pustni torek 1. marca
v gostilni Paulič „ Pri pošti**
kateri se priredi dne 27. februarja v gostilni „Pri zelenem vencu“, Danjkova ulica št. 10. Začetek ob 15. uri. Konec zjutraj.
Prvovrstna vina, topla in mrzla kuhinja (domači krofi),
Za obilen obisk se priporočata	?48
Alojzij in Pepca Schrel.
Domači ples
Godba, ples, izborna vina in prvovrstna jedila. K o-bilni udeležbi vabi — gostilničarka. 367
Krasna dekoracija 1 — Bitka s serpentinami 1
VELIKA KAVARNA
Maškeradni kostumi se izposodijo 333
Krekova ulica 5/II., desno
V moji dobro znani gostilni na Aleksandrovi cesti otvarjam z današnjim dnem
točilnico pivovrslnega piisfnsga Erna ia ttga
Dalmatinskega vina
Iz Šibenika In Visa ter se vsem dragim gostom, prijateljem En znancem najbolje priporočam 347 !vanka Dolničar.
Za Ijube/nipolno sotustvovanj« povodom bridke izgube nale nepozabne soproge oziroma matere in hčer«, gosp«
Frančiške Ho!zknecht-HalbwidI
Danes v soboto dne 26. februarja
OTVORITEV	OTVORITEV
izrekamo tem potom našo najprisrčn*|8o zahvalo.
Osohito pa »e zahvaljujemo gosp. prof. dr. Matku ter drugim gg. zdravnikom tukajšnje Spin ne bolnice za ves požrtvovalen trud in tnstitim sestram usmiljenkam za skrbipolno nego. Naša globoka zahvala bodi tudi sl. gostilničarski zadrugi, kolesarskemu klubu -EdelvreiO' ter njega častnemu članu gospodu Moriiu Dadieu za topi« besed« ob odpetem giobu, sl. pevskemu odseku pekov pod vodstvom glasb, ravnatelja gosp. FiillekruBa za pretresljivo talostinko. ravnatel|»tvu pivovarn« Union ter vsem dragim prijateljem, ki so obsuli s cvaljem <adn'i dom blage pokojnica.
Toplo, loplo zahvalo tudi preč. gosp. župniku Bračiča v Limbušu za tolažbepolne poslovilne beseda t«r vsem onim mnogim, ki so spremili drag* rajmeo na rj n zai'n|i poti.
MARIBOR, dne 26. februarja 1927.	355
Andrej Halbwidl
v svojem ter v Imenu svojih otrok in ostalih sorodnikov.
Slavnemu občinstvu, ter prijateljem in znancem, posebno pa obiskovalcem kina vljudno naznanjam, da sem uredil v na. hajajoči se gostilni-bufetu zraven kina „Union“ posebno sobo „Charleston štibelc”. — Štibelc je posebno okusno in elegantno opremljen, ter predstavlja najbolj animirani lokal v Mariboru. — Randesvous meščanstva! — Priporoča se GJURO VALJAR, lastnik.	343
BELI TEDEN
V VELETRGOVINI — TRGOVSKI DOM — V MARIBORU KRASNA DEKORACIJA PO VSEH PROSTORIH
V TRGOVSKEM DOMU
VELIKANSKA IZBIRA ZNANO NAJLEPŠEGA MODNEGA BLAGA.
BELI TEDEN v Trgovskem domu nudi cenjenim obiskovalcem izvanredno NIZKE CENE ter sem odredil v belem tednu kot za reklamno prodajo BOMBAZIN-A kot najboljšo znamko za raznovrstno perilo samo po Din 14'—> Nikdo naj ne zamudi si ogledati krasno dekoracijo BELEGA TEDNA
Talko daleč bi bilo vse ir redu, še kakih 7 dni, in Pikpek bo obhajal dvojno oh-oet in sedel bo med dvoma nevestama, ko bi izivača ne bilo . . . Zdaj še le je on prišel na vrsto in res se oglasi iz kota:
»Taki mladi, lepi in bogati gospodični, Pa se pdpavi z atakega starega, škrbastega dedca. Kaj mlinar! Pikpek niti spri čevala nima, da je mlinar, pa mu kar dva mlina tiščita v prazne roke.«
Mlinar: »Jejžeš, je že spet en tak hudič tukaj, da mi bo to lepo hohcet ogrdil! Kaj me blatiš Pred mojima nevestama!
Spričevalo je zgorelo, jaz sem bil celo nadmlinar vi Dolini-«
Izzivač: »Ti si bij nadmlinar! Tam pri svojem laplaplaPliiijo ti nadmlinar. — Samo en kamen imaš v svoji Podrtiji, paše tjgtega ne znaš sklepati- Le podejte ga, gospodični, ali je on za ženitev, šestdeset let je star in. kilo ima tudi!«
Mlinar: Kaj šestdeset let, letos sem prekoračil devetinpetdeseto, moja kila pa te čisto nič ne briga, tolovaj ti -vražji. V jezik se vgrizni, če ne moreš tiho biti-Tele, hudičevo.«
Izzivač: »Zob ima tudi samo eden in
še tisti se mu maje Pri jedi. Samo kašo m-u boste morali kuhati; kdo pa mu naj žveče?«
Mlinar: »Vse je proč, vse je proč, vse bo razgnal. Živina, živina, neumna! Lepo te prosim ne govori oče Pred gospodična ma; poglej kako me zdaj gledata.«
Izziva«; »Naj te vzameta, če hočeta, kaj meni mar. Kaj Pa jima misliš ti priženiti? Saj nič.nimaš!«
Mlinar: »Saj imam. Sedem goldinarjev: imam, a žago in »hoblponk.« Lopate tudi znam delati- Koliko pa za metle dobim na sejmu! AU ni to nič?«
Izzivač: »Metlar in lopafar za taki gospodični! Takšen hoblponik pa tudi povsod dobita kot je tvoj, še boljšega. Gospodični, kam si boste upad s tako pokveko! Pikpek je za britof, ne pa za hohcet . . •«
Tu je dosegla komedija vrhunec. Kakor pobesnel je r jul stari revče, tolkel z rokami po zidu in skakal po stolih. Učiteljici sta previdno porabili zmežnia-vo in šli veselo k počitku. Zikpek Pa ie še lolgo robantil v; gostilni .
Kdaj se mu zopet ponudi tko ugodna prilika?
Maškeradni kostumi se izposodijo 333
Krekova ulica 5/II., desno
Perfektna stenotlplstl-
H*, iič« pisarna dr. Ftfro 1'Jil Mfillerja, odvetnika v Mariboru	311
MUDr. Ivan Jurečko
oblastni sanitetni referent mariborske oblasti, stalni sodni izvedenec, ordinujoči zdravnik ambulatorija Protituberkulozne Lige —i- 1	.	v	Maribora
Odvetnik