. tev. V Ljubljani, v 5. juija 1879. Letnik VII Inseratl «e sprejemajo in vel j 4 triatopua vrsta: S kr., če se tiska lkrat, Mi i 1 - II II II I» 4 II II II II II ^ „ Pri večkratnem tiskanj Be («na primerno zmanjša. R ok o pi si so ne vračajo, nefrankovanu pisma Be ne sprejemajo. N .rofinino prejema opravništvo (min- nistracija) in ekBfedicija na i'lorijanske ulice h. št. 19. kr. ii Političen list za slorntl narod. Po pošti prejemar vel|a : 'J.a celo leto . . 10 g-i. — sa poilet« . . s „ — za četrt leta , . •> ., 50 V administraciji velja: V.H celo leto , . S gi. 40 kr. t.h poi leta . . 4 „ 20 „ ica č etrt icta 3 „ 10 ,, V Ljubljaui na dom pošiljan veliA 60 kr. več ua leto. Vredništvo je v Kožnih ulicah štev. 25. Izhaja po trikrat na teden ti sicer v torek, četrtek in soooto. Kranjska knpčijska zbornica in veliko posestvo. Za nas tako vesele volitve so očitno po kazale, da je prava, t. j. narodna zavest prodi la ne le pri prostem kmetu, ampak tudi pri inteligenci, trgovstvu in obrtnijstvu po mestih. Nam sovražnega tujstva in ž njim zvezanega domačega renegatstva je čedalje manj in se bo popolnoma zgubilo brž, ko se mu bo odtegnila vsa podpora od zgoraj, in potem bo mir v deželi. Med glasovi, ki so jih dob li nasprotni kandidati, je dobra tretjina kočevskih, ker niso le doma bivajoči, ampak tudi drugje med Slovenci naseljeni Hočevarji do malega vsi za nemčurje glasovali. Od kodi ta mržtija do naroda, med kterim pičlo število Hočevarjev živi? Odgovor je prav lahek: Kočevarji so zapeljani po naših nasprotnikih. Sami na sebi so krotkega duba, dobrega srca in miruijubni. toraj bi svojih slovenskih rojakov ne sovražili, ko bi tega sovraštva nemčurski kolovodje talpolitične in neslane burke uganja, res še dobra in prava zastopnica svojih volilcev? Ni marveč zadnji čas, da se razpusti in po novih volitvah spravijo v njo možje, ki se bodo bolj ozirali na voljo svojih volilcev, kakor uganjali svojo osebno politiko strasti in mržnje do naroda?" Res, zadnji čas je, da se razdre ta Ve- Ljobljanske slike.*) O H |IOtl i C H H (papilio vel domincula). (Dalje.) V političnem življenji gospodična nima pravega pomena, ker ne plačuje davkov in nič ne služi, da bi se jej od plače pridržavalo. Več velja že v družinskem življenji, ker 3 svojim nemškim kramljanjem kolikor toliko slovenski materui jezik nazaj potiska. Le idi na ples, v gled šč', v koncert, k „besedi" ali sploh h kaki javni zabavi in si šal boš, če je le ena gospodična (ali gospa) vmes, zavoljo nje vse nemški se pačiti, da si se jim to včasih toliko poda, kakor kmetu cilinder. Vzla->ti na plesih je žvrgolenje nemško, sliši se, kakor bi po trskah ali jajčnih lupinah hodil, in to brez «žira na kraj, kjer je. Gospod čna kramlja nemški v čitalnici, v kazini, v štacuni, k|er razvadi komije tako, da potem vsako gospo-ko kikljo nemški ogovore, v vsaki gostilnici in celo na kmet h, če gre v družbi iz mesta. *) Do zdaj nam je došlo okoli 300 oglasil za posebne natise „Ljubljanskih slik." Naj se toraj še drugi, ki želijo jih dobiti, oglasijo, da moremo potem pričeti s tiskom , ker se „slike" bližajo že koncu. Vredn. Zakaj? Zato, ker najraje sliši sladkanje, laskanje in prilizovanje, tisti pa, ki se prizadevajo prikupiti se jej , so se takih sladkih be sedi, primer in stavkov učili iz nemških ro manov, ktere je tudi ona brala, in tako jej povzdigovanje njene lepote v nemškem jez'ku doni v.eliko lepše, kakor v domačem sloven skem. Slovenec je presurov in ue zdi se mu truda vredno svoj dragi čas tratiti s praznimi pogovori in hvalisaujem žensk, in če to stori, se godi zopet le v nemškem jeziku, če ga le količkaj zna, a zapelje ga zopet le gospodična, ki brž na nemško plat vkreue, da bi slišala slajše besede , ki se njeni neč mernosti bolje prilegajo. — Ravno tako pa bi lahko po ljubezni hrepeneče mhideDČo in starce silila k slovenskemu govorjenju, veliko bi lahko pripomogla k razvitju ,.gosposkega" slovenskega jezika, če bi hotela in se mogla vneti zii-nj. Sa| iz njenih ust naš lepi jezik doni še lepše, kar naravnost čirobuo, to skušamo posebno prijavnih veselicah, kedar kaka gospodična stopi pred poslušalce s kakim govorom. Se ve, da bi se morala sama prej izobražiti v tem jeziku po šoli, branji in razgovarjanji, „kranjska špraha" je tudi iz njenih ust tako neokusna, kakor njeni „kuheltajč." Tega pa ne stori, ker v šoli ni bila probujena za to in se je privadila nemščine, slovenske knjige ali časnika pa ne vzame v roko, ker jo že sloveuska črka v oči zbode. Imamo pač tudi tu hvale vredue izjeme, ali tako redke, da se med drugo mno-ž co kar zgube. Sploh je naše ženstvo najhuje oblizauo po tuji kulturi, to se vidi tudi po tem, da vse tuje bolj ceni, kakor domače, bodi si prvo še tako slabo, a drugo še tako dobro. Ogledimo si gospodično v tistem stanu, ko je nevesta. Posrečilo se jej je vjeti klina na trnik in zdaj si ona s pomočjo matere prizadeva na vso moč obdržati ga, da bi Fe ne splašil, dokler ni še trdno priklenjen k nji po poročnem prstanu. Zato se kažejo vse lepe lastnosti, slabe, pa skrivajo, saj se bodo zadnje po poroki lahko tem razuzdanejše pokazale. Kedar je ženiti blizo. si naredi toliko opravil, da najde komaj časa za kratko ljubkanje in srčno razgovarjanje, še le ko odide, si zopet odpočje iu vrže od sebe krinko, pod ktero je krvavi pot potila. Če ni previsokega stanu, se tudi kakih štirnajst dni kuhati uči, t. j. opaše si bel predpasnik in dela napotje kuharci in dekli v kuhinji. Morda si kupi tudi šivalno mašino, ktero se goniti uavadi iu morda še šivaujko dati v njo. Ob enem Bi da delati steneckova zbornica, ki je v takem nasprotji ne le z voljo kmetijskih in mestnih volilcev, ampak tudi z voljo volilcev glavnega mesta ljubljanskega, sedeža te zbornice. Nadjamo se, da bodo naši poslanci nategnili ves svoj upliv, da se to zgodi. Volilci te zbornice pa naj se zahvalijo trmoglavasti večini te skupščine, da zdaj ne bodo imeli nobenega svojega zastopnika na Dunaji. Volitve na Slovenskem. Itavuokar se nam poroča zmaga štajar-skih Slovencev v vseh treh okrajih. Tedaj imamo zopet na Štajarskem jednega poslanca več. Na Kranjskem smo pridobili štiri, in če zmaga še Einspieler na Koroškem, potem imamo sedem slovenskih poslaucev več, tedaj še enkrat toliko, ko poprej. Ta izid moramo zares z radostjo pozdraviti. Zdaj pa ne smemo rok križem držati, češ, da smo že dosti trdni in nepremagljivi. Zmagovalcu ne hasne zmaga nič, ako je ne zna izporabiti. Mi moramo zdaj pozicije, ki smo jih pridobili, utrditi, da nas sovražnik ne bo mogel več iz njih pregnati. Največe važnosti je zmaga v Ljubljani, ker tu je srce, iz kterega in v ktero se iztaka kri in narodno življenje, ohranimo srce zdravo, da bo celo telo zdravo. Ljubljana upliva ne samo na vse Kranjsko, ampak tudi ua sosedne slovenske dežele; ako bomo zuali v Ljubljani obdržati se na vrhu. potem nam je boj lahek, ker tu si bomo naredili glavni tabor narodnega življenja, iz tega središča razsipati se mora narodna zavest, izobraženost v slovenskem duhu in rodo-ljubje na vse štiri strani. S kakimi sredstvi se bo dala vtrditi naša pozicija v Ljubljani, o tem burno imeli še dosti priložnosti govoriti. Jako vesela je tudi naša zmaga v ostalih kranjskih mestih, ker tu je bila zalega nem čurstva, ki se odslej nima kam skriti in za graditi. Naše pozcije še uiso nikakor tako trdne, da bi se več podreti ne dale : v gorenjskih mestih smo imeli samo 50 glasov večine, v dolenjskih pa samo 40. Z vladnim pritiskom se nam dajo te pozicije še vedno zopet vzeti, ako jih pustimo, kakoršne so; mi se moramo pa tako vtrditi, da nam teh volilnih okrajev ne bo mogel n bče več vzeti. V tistih mestih. ki so po večini narodno volila, kakor Kamnik, Lož, Kranj, Metlika, Črnomelj, Kostanjevica itd., treba je delati ua to, da se nemškutarija čisto iztrebi; kjer je bila pa večina še zoper nas, tako v Idriji, Tržiču, Novemmestu, treba bo vse žile napeti, da narodna stranka v večino pride. Vsak glas je dober, ki se pridobi. Toraj naj rodoljubi nikar ne počivajo, in naj delajo naprej, kakor do sedaj, in kmalo se bomo v naših mestih tako vtrdili, da si nasprotniki še ne bodo upali več kandidatov postavljati. Tako daleč mora priti, kajti nena ravno bi bilo, ako bi se morali v slovenski deželi vedno boiiti z neslovenskimi kandidati. Straukarstvo bo zmerom ua svetu, ker vsi ljudje nikoli ue bodo enih misli, letake strauke ne smemo trpeti med sabo. ki bi negirala pravice našega naroda in našega jezika. Kedar bomo enkrat nemčurstvo na Kranjskem iztrebili, potem bomo zamogli še le svo jim bratom ua Koroškem iu Štajarskem iu v Istri na pomoč priti; duševne moči, ki se ne bodo več potrebovale doma na Kranjskem, porabile se bodo lahko v podporo bratom, ki so tujemu navalu bolj izpostavljeni, Začeli bomo potem kmalo zmagovati v kmečkih občinah koroških in v mestih slovenskega Štajarja, in prišel bo čas, ko bo na slovenski zemlji le slovenski kandidat zmagati zamogel. Tačas še le bomo zamogli reči, da smo gospodarji na svoji lastni zemlji. Da ta lepi čas včakamo, treba je neprestanega dela, in k temu delu vabimo vse rodoljube, ki se ga bodo toliko rajši lotili, ker vidijo po sedajuih volitvah, da njih trud ni bil zastonj, da že žanjemo, kar so nasojali prejšnji in sedajni starejši domoljubi. Pc-litieni pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 4. jul ja. Volitve se vrše za našo stranko ugodno. Nemškoliberaici so zgubili do 1. julija 20 se dežev, pridobili pa le enega. Zdaj ko zopet ua Štajarskem dva sedeža zgubili, namreč oko lico graško in okolico mariborsko, kjer je z veliko večino prodrl naš kandidat baron Gode 1 - L a n n o y. Da sta V o š n j a k in Herman voljena enoglasno, nam je vesel dokaz, da se smemo na štajarske kmete že ravno tako zanašati, kakor na kranjske. Ker se tudi že v južno-štajarskih mestih prikazuje narodna zavest ter se zgubivlja ono odljudno zaničevanje „bin-d šarjev", ki je bilo od nekdaj tam in na Koroškem v navadi, za to zamoremo reči: južni Štajer je za Slovenijo rešen. Delajmo in upajmo, da iztrgamo še Blovem»ko Koroško germanizatorjem iz krempljev I Grof Taall'c se je podal v Prago, da se vdeleži volitve v velikem posestvu. Iz istega namena sta te dni bivala v Ljubljani grof Hohenwart in baron Žvegelj. Pri volitvi sami je Blovenska stranka ostala za 26 glasov v manjšini, vendar to pot nema uzroka žalovat , ker sta izvoljena dva taka kandidata, ki ne bosta proti nam nič rovala, namreč baron Z v e g elj, kmečki sin gorenjski in pa baron Taufferer, tudi miren, ne' hudoben človek, ki bo brž ko ne z vlado glasoval. Kako malo je priljubljeno sedajno ministerstvo pri ljudstvu, to vidimo iz tega , ker ministri povsod propadajo', kjer koli se ponujajo za poslance. Tako je padel Chlumetzky na Moravskem proti Čehu Nedopilu , minister Glaser je propadel na Dunaji proti neznatnemu naprednjaku dr. Ilofferju, ministra II o r-sta niso hoteli voliti uiti goreujenvstrijski niti kranjski velikoposeBtuiki, in Stremayer bo imel v pondeljek ožjo volitev nud s\ojim nasprotnim kandidatom. Na St njni'xkcni so voljeni v kmečkih občinah : v Gradcu Schmidbauer, v Brucku Posch (liberalen), v Judenburgu Biirenfeind, v Ilaribergu knez Alois Liechtenstein, v Feld-bachu knez Alfred Lichtenstein, v Lipnici Karlon, v Mariboru Güdel, v Ptujem Herman in v Celji Vošnjak (enoglasno). V mestu €¿<'»['¡('1 je zopet voljen grof Coronini, v isterskih mestih pa dr. Vidulič. V Itiiliovini se vendar že pokazuje samostalno mišljenje, in uradnikov vsemogočnost se nntje. Pri letošujih volitvah stopili so na pozoršče že federalistični kandidat', in eden, dr. Zotta, je bil tudi voljen, v drugih okrajih je prišlo do ožje volitve med uradniki in samostojnimi kandidati. Daues je volitev vštajarskih tne- belo perilo, če že ni morda pripravljeno od kake prejšnje razbite zaročbe. Stan neveste je sploh nekako čuden stan, poln veselja, hrepenenja, dnevi se štejejo, ka kor jih šteje jetnik proti koncu svojega zapora, duh iu telo sta siino razburjena, spanje nemirno, polno prijetnih in strašljivih sanj, „bo ali ne bo" zmiraj po mladi glavi roji, vzlasti če je nagnenje do ženina le hlinjeno. ne odkritosrčno, ker v tem slučaji sama sebe ne ceni toliko, da bi verjela, da je ženiuu toliko draga, da je ue bo popustil. Pisma drugih častilcev in prejeti spomini na nje se sežgo ali na kak drug način vničijo, dosedanja znan stva neusmiljeno razdero, vendar se pa prihrani v srcu še kot za kakega lajtnauta ali drugega mladenča, ki je do tje v njem kraljeval, a ni imel toliko volne, da bi jej bil mogel napraviti mehko in gorko gnjezdo. To je pa prva potreba, in prejšnjim častilcem se ue zapro vrata popolnoma, morda le za pir mescev, ker dokler še ni popolnoma pod streho, je zmiraj dobro, če so še kje drugje vratca odprta, ako bi se vsa reč bkazila. Čeravno je nevestni stan tako prijeten, kakor majhnim otrokom noč pred sv. Miklav žem, vendar nobena nima rada, da bi ta stan predolgo trpel; če že namreč ne po sebi, pa vsaj po drugih ve, da lahko pade nazaj v prejšnji stan, in gospodična, ki je bila že nevesta, je podobna opranemu slamniku, kteri nima več prave podobe in se mu obnošenost kuj pozna. Včasih pride iz dolgega nevesto-vanja vse kaj druzega ko zakon, gospodična zgine za par mescev h kaki „teti" in ko pride nazaj, je nekoliko spremenjena, a vendar še „gospodična", toda le zato, ker nima zakonskega moža. Taka potem ne da nič več za sladke besede iz ust mladih ljudi, ampak ob-rajta že bolj starejše udovce, ker le od teh se jej je nadjati še kaj ; če more, se poda tudi v kako drugo mesto ali na kmete kam v kako grajščino, kjer njena preteklost ni še znana, in včasih se tudi primeri, da najde še kterega, ki jo vpreže k sebi v zakonski jarem. Marsiktera pa se odpove vsej nadi do zakonskega prstana in jemlje druge prstane ter raznovrstno srebrnino in zlatnino, pa tudi papir, če je na njem tiskano, da ga državne kase jcmljo za srebro. Taka hodi potem zelo na-lišjiana in zan čuje prejšnje prijateljice, kakor te njo, tako dolgo, da njen častilec zapre darežljivo roko ali pa ga drugi denejo na boben. Morda pride potim še drugi tič, ki ima zla- tega perja, za tem tretji itd., in ko k pamet pride, je večidel že oskuben. Če pa ni enega, je dobrih tuli več in potem pr.de to, kar pravi Valentiu v „Fuustu" svoji sestri: „Und wenn sie erst e