Za poduk in kratek čas. Naš domaCi regiment štev. 47. 1. Dae 25. julija obhaja aaš domači, zyečiaoma 8lo7ea8ki peš-polk ali regimeat šte7. 47 d7eatoletaico 87ojega obstaaka. Sla^ao zgodo^iao ima za seboj, čaat regimeatu, poaos aarodom, iz katerih je nabiral syoje juaake, Bijajen 7zgled 70jaikih 5ednostij ia požrtyo7alae Ijubezai do svitlega cesarja, do mile domoyiae ia slayne A^strije. V 259 bitkah ia bojih palo je okolo 30.000 mož. Njegoyih juaako7 kosti trohaijo pred cesarakira Duaajem, aa globokem Ogerakem, pred srbakim Belgradom, po širokem Nemškem, daljaem Fraacoakem, 7iočem Italijaaskem ia 7 tužaej Bosaiji. Spr7a aa Čeakem U8taao7ljea dobil je 1. 1817 slo7easke okroge šrajerske odkazaae 7 aabiraaje ao7iace7 ia je toraj 65 let uže pra7 aaš domači alo76B8ki regimeat. Slo^eBskih mater siao^e izbirajo za ta 8la7Bi peš-polk, slo^eBŠčiaa 7elja kot prizaaai jezik regimeatai, katerega se ima ysak ajeg07 oficir aaačiti. Ib re8 poaosBi ememo Slo^eBci biti aa ta regimeat- kajti oa alo^i pri ysej a^strijakej armadi kot edea izmed najboljših, Bajizyr8taejših 7 78akem oziru, 7 juBašt^a ia zvestobi, y kreposti ia vHtiajnosti, 7 spretaosti ia araosti, to sedaj aže celih 200 let. Toliko dobrih lastaoatij dela tudi zgodo^iao tega regimeBta jako zaaimivo, miČBO ia spodbudljivo. Mialimo toraj a^ojim slo^eBskim čitateljem dobro ustreči, ako iz bogate zgodovine aašega slavnega pea-polka 8tey. 47. po^zamerjao aekoliko črtic 7 poduk \n kratek čas. Posaete ao po ra^ao izišlej kajigi: rGescbichte des k. k. IflfaaterieRegiaieBts Nr. 47. Bach dea Feldaktea aad aoastigea OrigiBal-Ouellea 7erfa88t 7oa Gustay Ritter Amoa 7oa Treueafe8t, k. k. Rittmeiater. Kajlga se dobi 7 regimeflto^ej aradaici 7 Mariboru ter staae 4 fl. 50 kr. Proti koacu 17. stoletja žugaiaje turška aila predreti glayai jez, kateri je do tiate dobe braBil sredBJo ia zapadao E^ropo grozaega popla^ljeaja po kmlačaih azijskih di^jakih. Vae dežele, 7si aarodi aa Balkaau stokali 80 uže pod tarSkim mečem, jažaa Rusija se jim je pokorovala, 7sa Erdeljska ia skoraj 78a Ogerska bila je 7 njihoyej oblasti. Z 7iaokega gradu 7 Budimpešti plapolala je turška zastava 7 znamenje, da oadi stoluje turiki paša. Tega ao še podpirali ogeraki 78taši, pod 7odjera Tok^lijem, ia fraacoaki deaar kralja Ludo^ika XIV. Primirje 1. 1664 8 Tarkom skleBJeao aa 20 iet je se bližalo koaca. N070 primirje pa je sultaa odbil. Ob eaem je ee8arje7 poelaaik grof Caprara 7idel, kako 7se mrgoli 70jako7 7 Carigrada, kako jib 7se polao vre proti Donavu ia Belgradu, sama zaameaja, da se Turk pripravlja na boj. In tako je tudi bilo v resnici. Tnrški sultan odpotoval je v Adrijanopel in dalje v Belgrad. Naprej poslal pa je velikega vezirja. Kara-Mustafa bilo mu je ime. Ta je zbiral in gnal 200.000 Turkov proti cesarskemu mestu Dunaju, da se ga polasti. Cesarjeval je takrat Leopold I. Uridevši strahovito nevarnost prosi podpore, išče zaveznikov pa jib ne najde. Samo bavarski in saksonski vojvoda iu poljeki kralj Jan Sobijeski obljabijo pomoči in papež pošljejo denarjev. Na to zaukaže cesar mesto Dunaj utvrditi in s šancami obdati, vojaštvo pomnožiti in zlasti 6 novib regimentov ustanoviti. No, in med temi regimenti bil je tudi naS! Dne 24. januarja 1682 je cesar Leopold I. v posebnem pismu pooblastil barona Jurija Wallis, naj nabere regiment pešcev, ter mu podeli pravice lastnika, nemški Regiments Inbaber. Kottakšen bil je baron Walli8 višji poveljnik ali nobri8t" ter je imel pravico oficirje imenovati. Takrat niso vsakega sposobnega človeka med vojake jemali, kakor den denešnji, tudi ne zapisovali, kakor pred kratkim. Velikoveč vabili so jib in nabirali. Vsakemu pristopivšemu dala se je vojaška ara in obečalo zraven plače še muogo pravic in pogosto tudi nekaj deleža pri naplenjenih rečeh. Ko je toraj baron Wallis dobil nalog od cesarja nabrati regiment pešcev, razposlal je vabljivcev na vse straui. Ti so potem šli od mesta do mesta, porsod stavili šotorov in bobnali in vabili naj bojaželni fantje stopijo med vojake. Baron "VValJis je tako nabiral vojakov novincev največ na Českem, nckaj pa tudi na Nemškem. Vsakemu faatu v dedovaaih deželab cesarjevih je naštel 8 srebrnih tolarjev, na Nemškem pa 12. Zbirališče novemu regiinentu bilo je česko mesto Kolin. Dne 6. julija 1682 bil je ves regiment nabran, 2040 mož. Lastnik obrist Wallis jih ogleda in jim razdeli zastave. Vsak bataljon je imel svojo pa tudi vsaka kompanija. Za 1. bataljon zvezla je cesarica Eleonora sarua prekraeno belo-židano zastavo a podobo Device Marije na enej, 8 cesarjevim grbom in imenom na drugej strani. Prva kompanija prvega bataljona dobila je kakor druge rumeno-židano zastavo, katera je kazala na enej strani podobo sv. Jurija, patrona celemu regimentu, na drugej pa cesarski orel. Ves regiment prisegnol je zvestobo cesarju in pokorščino svojemu obrietu in oficirjem. Oticirjera (itabu) prišteta so bila takrat sledeča dostojanstva: obrist (lastnik), obristlajtnant, obri8twacbtuiei«ter, regimentni kvartiimeister, auditor (sodnik), kaplan, tajnik, provijantmeister, ki je za živež skrbel, regimentni brivec, regimentni bobnar in profos. Vsak oficir je imel pripasan tenek meč in v roki palico. Razločevali se niso po zvezdab in orratnikih, ampak po palicah: lajtnat je redno seboj nosil ipansko trstiko brez gumba, stotnik tretiko s koščenim gumbom, obriat- lajtnant takšno s srebrnim in obrist z zlatim gnmbom. Glavo je oficirju pokrival sivkast klobuk, kateremu je deeni krajnik bil na vzgor zavihnen. Za klobukom so imeli zateknena rndeča in bela peresa, ki so uazaj do sred hrbta segala. Telo pokrivala je žolta suknja, prsi varoval železen oklep, vrat pa krasil širok ovratnik drobno nazobčanih čipkov ali špic. Nosili so kratke pa košate hlače in visoke črevlje. Okolo ledja vil se je širok rudeč pas. Saknja in kamižola bila je preprežena z debelimi zlatimi obšivi in obrobi. Vojakov je bilo sprva 2 bataljona. Vsak bataljon je štel 5 kompanij. Eompaniji lastnib bilo je pa: 1 stotuik, 1 Ujtnant, 1 banderaš, 1 feldweibel, 24 vodnikov, namreč 6 korporalov, 18 frajtarjev, ki so druge na straže gonili, 88 mušketirje?, ki so puške muškete nosili, 48 pikcnirjer, ki 80 kopje ali dolge sulice imeli, 8 grenadirjev, ki 80 granate strel jali pa tudi z rokami jib poganjali. Vsak vojak je imel žolto suknjo do pod kolena, katnižolo, dobre pa nizke črevlje, volnate dolge nogovice, kratke blače iz telečjega usnja, črn orratnik, 2 srajci, usnjate zavihane rokovice, torbico za 40 patron in telečnjak. Pod suknjo in okolo kamižole bil je usnjat prepas, na katerem je visel tenek meč. Služil pa je na mesec vsak vojak 6V2 fl- obrist pa 450 fl. Vrhu tega so dobivali krnha, mesa, vina in pive. Vsak mesec je za regiment trebalo 641011. Takšen je bil začetek našemu domačemu regimentu čtev. 47. (Dalje prih.) Smešnica 27. V nekem tigu je botel mesar novo tablo prirediti, da jo obesi mesnici nad dveri. Gi e toraj k malarju in pravi: Gospod malar, naprarite mi novo tablo, zapišite mojo ime z lepimi velikimi pismenkami pa namalajte zraven še debelo svinjo, da bo bitro vsak spoznal, kaj sem!