156 številna.
f Ljubljani, i nedeljo H. julijo I9Z0.
LIH. leto.
LOfENSKI
Izhaja vsak dan popoldne,
aedeaje ta prani**.
immrmtl s Procter 1 m! m X 54 mtm za male oglase do 27 ml m višint 1 K,
od 30 mJm visine dalje kupčijskl In uradni oglasi 1 mtm K 2*_, notice,
poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Ženitne ponudbe, vsaka beseda K 2*-^ Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede i ns era tov naj se priloži znamka za odgovor.
Upr*ral*tvo „S1oy. Naroda«1 in  , Narodna Tiekarea" KnaJlova
ulica št. 5, pritlično. — Telefon št 314.
»Slovenski Narod' volja v JnejoelaTlji:
celoletno naprej plačan •  K 180 —
polletno.  . • «  • • •  m 90—
3 mesečno ......  M 45 —
1     _. ........ 15—
v Mnkllant la po pošti i f lmOMautvo i
celoletno......K 24J-—
polletno.......„120*—
3 mesečno
60'— 20-—
Pri morebitnem poviSanju se ima daljSa naročnina doplačati. Novi  naročniki nai   poSlfeio v prvič  nnročnirto   vedno     ^^f"   po nakaznici. Na samo pismena naročila brez noslaive denaria se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Ilov. Heroda" KneHovm nlloa št S, U nadstropje.
Telefon štor. 14.
Dopise
le podpisane an Rokopisov ne vrač«.
Posamezna številka velia 1 krono.
Poštnina plelana v gotovini.
SnkDlstDU!
Za nami so trije važni dogodki, ki je pri njih naše Sokolstvo v odlični meri aktivno sodelovalo: obisk regenta Aleksandra v Hrvatski in Sloveniji; VII. vsesokolski zlet v Pragi; prenos kosti Vidov-danskih   herojev v domačo zemljo.
Ob vseh teh prilikah je nastopilo Sokolstvo kot disciplinirana, samozavestna, ponosna, dobrovoljna narodna vojska, držeč se strogo odredb podpisanega starešinstva. Naša sokolska čast se je ob teh dneh prvikrat v taki obliki po osvoboje-nju in ujedinjenju visoko popela v zanosu in neoskrunjenosti!
Bila je to prva delna mobilizacija jugoslovenskega Sokolstva, ki je sijajno uspela in ki nam daje jamstvo, da radostno odjekne pozivni glas v vsakem sokolskem srcu, kadarkoli za vihra sokolski prapor, kil-čoc nas na zmagovite pohode z besedami našega evangelija: V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina!
Regenta Aleksandra smo sprejeli, pozdravili m snremljali kot svojega najmilejšega brata, kot inkarnacijo našega narodnega in državnega jedinstva, ki mu je Sokol-sfvo pripravljalo pot, ki je Sokolstvo zanje delovalo in trpelo. Tudi ?z krvi naš'h bratov rase življenjska moč naše edinstvene domovine! Koliko zadoščenje za vse trplienje, ki je za nami. in za vso zlobo, ki se na domači zemlii od krvnih bratov s ponovljeno liutostjo zacamia v Sokolstvo! Živeli smo, živimo in živeli bomo!
B^at starosta Saveza le na telovadbi Liublianskera Sokola pozdravil regenta Aleksandra v imenu Saveza, izrecno pa še v imenu 20 tfsočev fMor>c+va slovenskega dela našega Sokolstva. »Slovenec« — časopis, ki se v nj^m stekaio najbes-nei?i napadi na Sokolstvo, om*»nfa v 140. steviiv; z dne 4. julija 1920 ta starostni pozdrav, a pristavlia predrzno opazko: »Vsaj vladarja ne la^aite!« T.a ž ni bHa nikoh* na*e orožje: laž je sredstvo, nosvečeno od namenov sovražnikov SokoMva. To očitano laž izpodbijamo s statistiko slovenskega de"a Soko^tva. ki je b'la završena meseca spn^mbra 1919. Olasom te statistike je bilo našega članstva v svobodni domovini Sloveniji !6.2$3, na za^e^nem ozemlju pa 4374: skupaj 20.^73!
Od septembra do danes se je to število slovenskega dela posebe in jugoslovenskega Sokolstva sploh izdatno dvignilo, saj nam kažejo posamezna poročila, da se je ponekod članstvo več kot podvojilo. Končno in skupno število bo mogoče navesti, ko bo dovršena najnovejša statistika, ki pa se redoma izpreminja, ker se množi naše članstvo dan na dan. Iz teh podatkov je razvidno, na čigavi strani je laž.
Na VII. vsesokolskem zletu v Pragi so naši bratje položili temelj Češko - slovaški - jugoslovenski Sokolski Zvezi po načrtih bratov odposlancev našega Saveza. Iz te Zveze vzide Slovanska Sokolska Zveza — mogočna pobornica kulturnega panslavizma, ki mu bo jedro sokolska misel — gonilna moč vsem moralnim in materijalnim silam k izpopolnjevanju, dvigana od večne nezadovoljnosti, ki ne pozna zastan-ka ali celo nazadovanja v razvoju slovanskih narodov. Zvezani z bratstvom, spojeni v celoto z načelom enakosti hočemo svojemu narodu pomagati do one vsestranske svobode, ki mu zagotavlja obstanek in omogoča razmah vseh njegovih sil in vrlin, da vsak čas lahko in uspešno plane v tekmovalni boj z vsakim kulturnim narodom. Sinovi svobodne sokolske ideje, bratje Tvrše-vi, ki sqeo se za svobodo svojega naroda borili in njej dali na razpolago svoje zdravje in življenje, hočemo najprej svobode sebi, da bomo nemoteno in neovirano izvrševali svoje naloge. Ne priznavamo oblasti, ki bi smela ali mogla ovirati našo pot. Najbednejse orožje pa je kleveta!
Hočemo harmonije telesne in nravstvene popolnosti vsakega posameznika, da iz njih vzrase in se iz njih zgradi lepota in krepost celote — naroda! To je naš najvišji ukaz! Ne dobička — ne slave! Veličina, moč in blaginja domovine je smoter našemu delu. Temu smotru smo pripravljen? žrtvovati vse. kakor so to storili Vidovdanskl heroji, ki jim je dalo Sokolstvo častno spremstvo, ko jih je rodna zemHa sprejela v svoje naročje! Pred to gomilo se časteče poklanja sokolski prapor: poklanja se ideji, ki je propagirala svobodo naroda, k! je živela v nas vseh in ki je bila tako silna, da je ubila skrb za lastno življenje junakov, ki jim »manj stra-
JosId Kremen:
Tnfcf.
Morda sem zato čudak: vse lahko pozabljam, vse odpuščam, le nehvaležnosti nikoli. Pa naj ima še tolik naslov, še tako visok ugled, nai se dotika s svojim temenom zvezd in naj tiči do kolen v zlatnikih: ne-hvaležnik je v mojih očeh brez srčne kulture, zato ga mrzim in preziram. Hvaležniku pa zaupam neomejeno In ga spoštujem, čeprav ie morda pro-letarec najnižje vrste. Kdor ne znaš biti hvaležen, — zame si moralna propalica! Tako delim človeštvo le v dve armadi: v neomikance in omi-kance ali v nehvaležnike in hvaležni-ke = neznačajneže in značajneže. Pesimisti trdijo, da je kulturna armada hvaležnikov dosti maniša. »A boljša je, zato siluejša, zmagovitejša!« trdimo optimisti.
Petindvajset let in še več so se borili vsi voditelji našega gledališča proti slovenski nehvaležnosti. Ne zase, nego za — »tujce«. Zaman! Zopet in zopet pade ta ostudna, sirova beseda v javnosti ter povzroča prizadetim bolesti, ki se ne pozabijo m ne odpuste nikoli več ... In zopet je padla in zopet razkrila«  da so med
nami še dandanes nehvaležniki. srčni siroveži.
Zato se oglašam. V dokaz, da nas je mnogo hvaležnikov, ki smo kot kulturnejši del narodov vendarle boliši, kakor morajo »tujci« domnevati o Slovencih.
»Tujec« ie bil pravzaprav že baron Žiga Zois . . . »tuici« so bil" Oa-šper in KarrHo Mašek, Anton Ned-ved, Anton Foerster. Viktor Parma, A. Prochazka. Karel Hoffmeister ... »Tuici« aranžerii. pevci, igralci, muzikante, skladatelji, plesni reditelii prvih slovenskih »bčsed« in koncertov . . . »Tuici« naši prvi voditelji »Sokola«, naši prvi operni pevci, režiserji, kapelniki. naše heroine in primadone, naši tenorji, baritoni in basi, »tujci« naši prvi inženerji in arhitekti, naši vrtnarji itd. . . . Kdor pozna slovensko kulturno zgodovino, srečuje v duhu ob vsakem napredku »tujca« ali »tujko«. In vsi so v naših vrstah delovali za slovensko umetnost, narodno zavest ali socijalne reforme, neumorno, nesebično, večinoma popolnoma brezplačno ali pa za nagrade, ki niso bile niti dninar-ske.
Večinoma so bul tf »tuici« Cehi; iz svoje domovine, daleko naprednejše, agilnejše, podjetnejše od naše. so prinesli med nas svoje plamteče
šna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužni dnovi!«
Iz vrst Sokolstva je bilo največ iegiionarjev in dobrovoljcev, ki so krčili cesto regentovemu prihodu, medtem ko so predvojni, medvojni in sedanji sovražniki Sokolstva slepo in sfanatizirano svojo maso mamili z lažmi in jo kričeče vabili med avstrijske prostovoljne strelce! Le-gijonarje in dobrovoljce sedaj, žal, zapostavljajo in prezirajo, ker so gradili naš svobodni dom; toda čas dozoreva, ki odvrne od neiskrenosti domoljubja in hlinjenega demo-kratizma sovražnikov Sokolstva vse, kateri hočejo služiti domovini z nesebičnimi in nestrankarskimi nameni!
Vse Sokolstvo poživljamo na naš prvi pokrajinski zlet v Mariboru! To bodi druga delna mobilizacija jugoslovenskega Sokolstva! Z neprestanim delom se pripravljajmo na ta zlet!   Vse naše vrste naj se
zgrnejo na severni meji naše države, da se pregledamo in presodimo svojo moč in namerimo poglede in korake tudi preko umetno in nasilno zgrajenih mej — v bodočnost!
In pomnite Tvrševe besede: »Življenje naroda, dokler se razvija na solncu resnice, dobrine in občega napredka, je neranljivo kakor solnčni žarek. — V Sokolstvu se učimo enakosti, tega edinega jamstva prave in trajne svobode, saj smo si bratje in sinovi ene matere! Vzajemno se moramo vzgojiti kot čvrsto in silno pokolenje, ki nima samo moči, ampak ima tudi trdno voljo, ki se ne batia s slavo svojih prednikov, temveč se pripravlja delati po njih zgledu!«
Vsemu Sokolstvu bratske pozdrave! Zdravo!
Starešinstvo Sokolskega Saveza SHS
v Ljubljani, dne 6. julija 1920.
aO 5^9
le u mm narodni oladi.
Pred tednom smo priobčili značilno reminiscenco o nastopanju sedaj z visokim srbskim redom odlikovanega deželnega predsednika v ča-su, ko je bilo prvič na dnevnem redu vprašanje našega državnega in narodnega ujedinjenia s pravoslavne kraljevino Srbijo. Pribili smo, da je tačas — bilo ie to v drugi polovici novembra 1918 — član prve Narodne vlade dr. Brejc z veliko vehe-menco nastopil zoper dotični predlog dalmatinske zemaliske vlade, ki je kulminiral v zahtevi, da nai pripade vladarska oblast nove države SHS do končne odločbe konstitu-
ante srbskemu prestolonasledniku Aleksandri! kot regentu, seveda pod parlamentarno kontrolo. Ta naša ugotovitev, zaieta iz najzanesljivejšega vira. zadela je g. dr. Brejca oči vidno v živo; zato v zadnjem »Slovencu« skoro v obliki polsluž-beneiga komunikeia milo roti člane JDS v prvi Narodni vladi, naj ne dopuščajo, da izdaja naš list tajnosti iz baie zaupnih sej prve*vlade, ali pa naj vsai potrdć, da pisanje »Slovenskega Naroda« ne odgovarja »povsem« resnici. — Mi smo se o stvari vsled tep-a vnovič informiral? na •la'nristojreiŠiri mestih in na podlagi zadolženih informacij danes smelo notrdimo, da ie naša vest »Remini-scenca« zabeležHa povsem čisto resnico! Res ie, da ie dr. Brejc v dntjčni zgodovinski seji nrve Narodne vlade
z izredno vehemenco, ki je očividno ženirala celo njegove pristaše, nastopil zoper regentstvo pravoslavnega Aleksandra. Navzočih je bilo šest poverjenikov S. L. S. (uštevši predsednika Pogačnika), pet poverjenikov J. D. S. in socijalist Kristan. Zadnji je zastopal seveda svoje posebno načelno stališče, a čim bi bil z istim propadel, bi bil lahko končno glasoval za dr. Tavčar-Trillerjev predlog (takojšnje ujedinjenje z regentom Aleksandrom) ali pa bi se vzdrževal glasovanja. Da ni za Brej-čev protipredlog, to je izzvenelo že iz debate. V prvem slučaju bi bil torej dr. Brejc propadel, z njim pa tudi S. L. S., v drugem pa bi bil moral predsednik Pogačnik dirimirati za Brejca, kar bi mu pri vsi strankarski disciplini spričo vehementnemu nastopu Breičevem očividno ne bilo ljubo. Iz te zadrege je rešil svojo stranko vsikdar modri prelat Kalan, ki je svaril pred posledicami prvega bojnega glasovanja v času, ki kriči po slogi, ter je predlagal, naj se glasovanje opusti ter vsa tri mnenja predlože N. V., kateremu itak pristo-ia končna odločitev. In tako se je tudi zgodilo. — To je historična resnica, katere v očigled pozivu »Sloven-čevemu« nismo smeli prikriti. One-era zaupnega značaia — na katerega »Slovenec« tako milo apeluje — seje prve Narodne vlade niso imele in niso smele imeti, ker ie le najširša jav-
na kontrola v tistih, nadvse kritičnih" časih zamogla zaslgurati prvi Narodni vladi prepotrebno avtoriteto; to je le-ta priznala sama s tem, da je priobčevala o vseh sejah obširne komunikeje. Zalibog. da ie poznejši deželni predsednik dr. Brejc odpra-» vil to lepo navadol
Proti »Slovenčevemu« predlogu, da naj se naknadno priobčilo trdi še zapisniki vseh sej Narodne vlade, gotovo noben član J. D. S. ne bo ugovarjal. Morda bo Iz teh zapisnikov razvidno tudi. da ie imel prav takratni poverjenik za notranje zadeve dr. Brejc nahnani zaslug za to, da se le delovanje te prve naše vlade vršilo v resnici tako vzorno medstrankarsko in blagodejno. In smelo trdimo, da bi bile tudi danes razmere v Sloveniji znosneje m zlasti tudi v Korotanu za našo jugoslovanska/ stvar ugodneje, da je delesginh S. I . S. na mesto deželnega predsednica moža, ki nai bi bil makari še odločnejši strankar, kakor dr. Brejc, lei b! pa razpolagal vsaj z deset centigrami več političnega in družabnega takta, nego ga te pokazal t a deželni predsednik ves čas svojega ".radovanja, zlasti na v polpretekli slavnostnih dnevih. O tem je lahko prepričan tudi njegov Keogradakl pro-* tektor g. Stojan Protić.
Joso TnrkovJČ!
Pele - mele.
Poročila, ki gredo po svetu o' regentovem obisku na Hrvatskem in v Sloveniji, berejo v Italiji pri-' bližno z istim občutkom, kakof no-» vice iz Albanije. Dve let! je bil stalni refren vseh italijanskih listov doma ter presbirojev in agencij ki so jih nastanili v tujini, da je Jugosla-* vija umetna tvorba, efemeren pojav, ki bo izginil prav tako nenadoma, kakor se je pojavil. Ali pa so tudi verjeli svojim besedam in zatrdilom, je drugo vprašanje, zdi se, da ne čisto; verjela pa jim je le preveč tujina, zato ni njeno presenečenje nič manjše od italijanske žalosti.
Tega presenečenja je nekoliko deležen tudi vsak Slovenec, kajtf vsakemu je znano, kako se je pripravljal pri nas teren za Jugoslavijo: z razkrojevanjem in ubijanjem vsega, na čemer je slonela nekdanja država. Drugače tudi ni bilo mogoče, najprej je bilo treba podreti staro stavbo in nje temelje. In tu je ležala nevarnost, da bo na teh razvalinah težko graditi kmalu kaj novega.  Predokus smo imeli v voja-
navdušenje za umetnost, kult. zabavo ali za socijalni pokret. Kakor ščuke med lenobnimi krapi so bili ti »tujci« med nami v najrazličnejših strr'ah. naši učit^H-vz^rvjjtelii. A tudi ognjeviti Hrvatje, Srbi, Poljaki in Rusi so bili taki »tujci«, ki so iz 'dealne požrtvovalnosti storili več kot tisoči brezbrižnih domačinov. Kai bi bila brez njih v tedanjih časih na?a pesem, naša glasba, naša društva! In kaj nosebej naše gledališče! Čeha V. Hraskv in F. Hrubv sta izvršila načrt in vodila gradnjo našega gledališkega poslopja. Čeh V. Hraskv ie izgotovil še danes veliavni regulačni načrt mesta liublianskega, Čeh Jan Duffe ie načeloval stavbnemu ljubljanskemu mestnemu uradu v dobi najživahnejšega stavbarstva — po potresu, in Čeh ing. Jaro-mir HanuŠ je izvršil ljubi i. vodovod. Koliko šol, hotelov, novih cest mostov, regulacij rek in potokov je delo Čehov! Hus, Smetana, Tyrš in Ma-sarvk so prišli med nas po svojih sinovih in hčerah: njihove ideje in dela so blagodejno vplivala na slo-" venski narod. Amalija Horna ie bila primadona še v stanovanjskem gledališču, a Vojteh Valenta, Draeolila Odijeva, Milka O-rbićeva, Lujiza Daneševa, Marcel Fedyczkowski, V. Beneš, Berta Lesčinska in Eleonora
Rihova so nam še danes predraga imena »tujcev«. Spominjajo nas krasnih prvih let slovenske opere. In Rudolf Inemann. Adolf Dobrovolnv, Krista Riickova, Rud. Devl, Otakar Boleška. Josinina Kreisova. Fran Lier, Mara Taborska, Ružena No>-skova, Fr. Rnhuslav ... te »tujke« in ti »tuici« so nam ustvarili slovensko dramo, za katero vzdihujemo Še dandanes . . .
Tujec Anton Foerster je vodil ^lasbeni del gledaliških predstav, komponiral in orhesrriral za naš oder od prvih let Dramatičnega društva ter nam je ustvaril prvo slovensko opero do sezone 1870—71; Jurii Schantel je kapelnikoval v sezonah 1871—1873. J. SchinzI v sezoni 1873 —74, nato A. StockI, Czanski in zopet Schantel. na Nemrava in Sochor. V sezonah 1894—95 do početka sezone 1910—11 je deloval nepozabni Hi-larii Benišek, v sezoni 1901—2 Bohn-mil Tomaš, nato mojster Vaclav Ta-Iicb, Fric Reiner, F. Hrazdira in končno Fric Rukavina.
»Tujci«, sami »tuici«! Kakor so laški in nemški arhitekti m zidarji sezidali naša mesta, ker svojih nismo imeli, tako so nam oomagaH graditi češki, poljski, iuroslovenski, slovaški in celo madžarski umetniki slovensko opero in dramo, ker ni bilo domačih.
Par sto imen bi lahko naštel in vsaj dveh tretjin med njimi se spominjam s hvaležnostjo in spoštovanjem.
Koliko vzgledne marljivost., energije in vse pozabljajoče samo-požrtvovalnosti je bilo v večini teh »tujcev«! V par mesecih so se naučili slovenščine ter peli in igrali takoj od prve predstave dalje izključno v našem jeziku. Kaj je pomenialo par napačnih naglasov spričo njihovega vzornega delovanja vobče! Najhitreje in najvestneje so se učili vlog. najtočnejši m najvztrajnejši so bIH pri skušnjah, najdiscipliniranejši In najomikanejŠi v vsem vedenju — tujci. Kakšno raznoličie v repertoar*' ju. kakšen tempo v studiranju, kako redke odpovedi predstav! Le preglejte programe prejšnjih let, ko smo morali delovati skoraj s samimi »tujci«, in zaveste se — svoje nehvaležnosti . . .!
Ne recite: saj so bfll plačani! Preglejte v gledališkem arhivu stare pogodbe s tfstimi »tujci«, m ostrmite nad njihovimi gažami. Včasih se je resnično živelo »od petja brez plen-ka kot ptič« . . . živelo od navdušenja za umetnost! Saj se je moralo! Država ni hotela našega gledališča nikdar poznati — dežela nam je prepuščala šele v zadnji dobi vsaj poslopje brezplačno, prej smo ji mora-
Itvn, ki se je vračalo s fronte In je z odpovedjo discipline Avstriji zgu-Mo smisel za vsako disciplino. Disciplina namreč ponavadi suponira moč in te ni bilo v tistem času. Ce se le torej izvršil prehod tako v tedu in vidimo po še ne dveletnem obstoju nove države v ljudstvu toliko državne zavednosti, nam kaže to samo eno: da je bilo tisto govorjenje o avstro In habsburgofflstvu našega ljudstva povečini prazno govoričenje. S tem, da se je upiralo germanizaciji, je že dokumentiralo svojo protidržavnost. In s prostovoljno priključitvijo k Jugoslaviji je pokazalo, kam je težilo že od nekdaj. Na prostovoljnih državnih tvorbah namreč zgodovina ni bogata, iz Če-jsar zopet sledi, da se tukaj niso združili trije narodi, ampak trije 'deli enega naroda. Zato bi bilo tudi 'dobro, če bi zamenjali oficijelno kemično formulo SHS za Jugoslavijo.
Ce preseneča   državna zavednost priprostega ljudstva, preseneča tudi politična nezmožnost ljudskih Voditeljev.   Politika   je vendarle v glavnem praktično delo in ne filozofiranje, oziroma najpreje praktično delo in potem eventualno Šele filozofiranje. Tega pri nas politiki nočejo in nočejo   razumeti.   Krivo Je temu nekoliko tudi dejstvo, da imamo vobče več sreče nego pameti In smo vsled tega v državi, kjer se da še vedno živeti navzlic nezmožnosti politikov. Ce bi bili n. pr. v Nemški Avstriji, bi bili ob taki politiki najbrže že zdavnaj od gladu poginili. Valutno,   stanovanjsko in agrarno vprašanje je brez dvoma važno politično vprašanje, zavoljo   tega se "temu primerno rešuje, oziroma ne rešuje.  Zato pa se pričkamo s tem večjo vnemo o jugoslovenskem jeziku, zdaj   že   tudi o pisavi, ter o centralizmu in decentralizmu, pod Semer si vsakdo predstavlja nekaj drugega.   In stalni zaključni stavek v polemikah ene vlade   proti drugi je:   zakaj pa oni   zdaj   ne napravijo boljše? Saj delajo ravno tako kot smo mi. To je ravne! In pri tem se vsem skupaj ne da oč^ati drugega kot preveč filozofiranja. In danes politizira vse,   politizira se toliko, kakor nikdar poprej.   Človeku se nehote vsiljuje čudna misel, namreč: fda iščejo ljudje, česar  jim manjka, fn hočejo postati, kar nfco. Slabot-než Nietzsche je iznašel nadčloveka m se tolažil ob njem  in  atlet In bokser   Maeterlinck   piše mistične Stvari. To je nekako  tisto iskanje fegubljene polovice, o katerem govori Aristofan v Platonovem simpo-fciju. Latifundia Italiam perdidere, je rekel Plinij, glejmo, da se ne bo to reklo pri nas o politiki. Preveč politike le prerado zapelje narod, da Bačne vse preveč  misliti na državo m pričakovati od države ter se premalo zanašati na lastno podjetnost. Tudi  tukaj se pri nas  že kažejo znamenja.   In Le Bon pravi, da ie ubil inicijativo francoskega naroda upravni centralizem In preveč politike.
Ker sem že izrekel Ime Le Bon, bi ostali še nekoliko pri njem, ker je mož, če se prav ne motim, Zid. Židovsko vprašanje, oziroma vprašanje Židov v Jugoslaviji je tudi precej pereč in težak problem, in če se ga ne bomo lotili, obstoja nevarnost, da nam pri naši nepodjetnostl spremenijo državo v Judoslavijo. Kako daleč smo že v tem oziru, nam kaže izjava židovskih visokošolcev na zagrebškem vseučilišču, ki poudarja drzno, da jim je nepojmljivoga ne bi smeli delati skušenj v jeziku, v katerem jim prija, ko je ven-
dar — pristavljajo porogljivo — dovoljeno jugoslovensklm dijakom na tujih vseučiliščih, da delajo skušnja v svojem maternem jeziku. Ce človek to bere, mu postane lasno marsikaj, zlasti pa to, da se čutijo ŽIdje v Jugoslaviji ne samo varne, ampak že bodoče gospodarje. In to ni dobro.
Da so Židje mnogo po nedolžnem pretrpeli, Je gotovo, nič manj gotovo pa nI, da so povzročili na svetu mnogo zla.
Ce se hoče prav razumeti židovstvo, ga je treba pogledati soci-lološko. In tu vidimo, da niso Žldje niti narod, niti nacija — kakor ločijo ta dva pojma socijologi — ampak pleme, ki je prvotna sestavina naroda In eventualno pri dobri asimilaciji zadnji rezultat. Da so ohranil! svoje pleme skozi toliko stoletij brez lastne države, to je najboljše spričevalo njih življenjske močfln plemenske zavednosti. V nižjih socijalnih pozicijah se loči Zid strogo od drugega prebivalstva, v višjih ostane sicer še vedno Žid, a zunanja razlika ni tako velika. V navadnem gališkem Zidu ne bo nihče videl Poljaka ali Rusa, Sonnlna ali Klotza pa bi kmalu zamenjali za pravega Italijana ali Francoza. Vendar njih neasimilačnost ne povzroča sovraštva, ki ga goji prebivalstvo nasproti njim in obratno.
Zid ima nasproti vsakemu narodu to, kar Imenuje Francoz ressen-timent, čuvstvo sovražnosti, ki Izhaja Iz nekega razočaranja in bi se dalo mogoče zasledovati vse od tistih časov,   ko se nI izpolnilo njih
kraljestvo na zemljL In ker ne mor« dati temu čuvstvu izraza na polltlfc-nem polju, mu daje na gospodarskem. Čim pasivneiši pa je narod, tem lažje polje Ima Žid — odprto pa ima polje tudi pri narodih največje Inicijative. In ta gospodarska za-sužnjenost ljudstva al daje potem duška v pogromih, ki so na dnevnem redu zlasti na Poljskem In Ruskem.
Vendar se ne sme misliti, da bi stavilo židovstvo vse samo na eno karto, na kapitalizem, zato so Zidje preveč previdni. V današnjem boju med kapitalizmom in proletarijatom drže Zidje spretno vajeti obeh gibanj v svojih rokah. Med kakim Rotschildom in Trockim je ozka, ozka vez. Zid je konjunkturlst in gre za konjunkturo.
In danes je vsa zunanjost življenja židovska. Verižništvo, film, reklama, pornografija, gospodarstvo, znanost in deloma tudi umetnost, če se sme še tako Imenovati. O časnikarstvu niti ne govorim, saj je znano, da so skoro vsi francoski žurnalisti doma okoli Frankfurta in v Galiciji. Zid ni globok, a Je previden, varčen In vztrajen — ter vedno nov! Naj se poda Zid na kakršnokoli polje, on najde vedno kaj novega, n. pr. da je socijallzem znanost, da so bili vsi veliki duhovi epilepti-kl in perverzni itd.. Itd.
In to pleme sili kakor povodenj čez vse meje v našo domovino In bo povzročilo poleg gospodarske zasužnjenosti naroda nepregledne notranje boje. No, in mi politiziramo! . . .
Sehuesrrfraite Radgono za naie finančne zahteoe! — Opomni Beogradu.
(Dopis iz krogov interesentov.)
Dne 2. junija 1919 je Izročil ne ponudbe, kakor da bi bila st. ger-predsednik pariške mirovne konfe- mainska pogodba kak predpustni renče delegatom Nemške Avstrije plakat. Kakor v Parizu In Londonu, glavni del mirovne pogodbe s krat- postopajo tudi v Beogradu, kamor kimi resnimi besedami. Ta moment So bili o priliki razgovorov glede je bil pač izredne zgodovinske res- j nove trgovinske pogodbe poslani nosti, dvomimo pa, da so se tega delegati dunajske finančne uprave, zavedali avstrijski delegati in Av- i Naloga teh delegatov Je bila, po-strija. I Jasni d, kdaj da hočejo dvigniti za-
St. germainska mirovna pogod- poro jugoslovenskih vrednosti in ba nikakor ni Ie pogodba z oljkino kako hočejo zadostiti finančnim ob-vejo, ona je težka obsodba za zlo- j vezam pogodbe od St Germain-čine, ki so jih zakrivili avstrijska di-   en Laye.
nastija, avstrijski ministri in velik del avstrijskega Nemštva. Ona je bridka pokora za vse one neusmiljene krutosti In bolečine, ki jih je povzročil Dunaj v zvezi z Berlinom in Budimpešto na fronti in za fronto nad vsem človeštvom.
Zdi se nam, da peze te pogodbe v Avstriji še danes ne čutijo v celem obsegu, ker teritorijalno skrčenje, ki so ga do sedaj edino pretrpeli, zanj ni tako mučno, saj svojih nenemških državljanov nikoli niso ljubili niti marali. Iz usmiljenja, ki ga morebiti niso zaslužili, so države entente dosedaj celo podpirale Avstrijo, da so jo rešile gladu in pogina.
Toda sedaj, ko se st. germainska pogodba uveljavlja, ko so meje skoro urejene, stopijo na dan financijal-ne obveze in pokore, ki jih Ima pretrpeti ista Avstrija.
V svoji lahkomiselnosti se na Dunaju teh posledic še danes ne zavedajo aH pa nočejo zavedati, misleč, da bodo z žonglerstvom, ki so ga prakticirali dolga leta pred vojno, zavlačevali Izpolnitev teh obvez, in deloma onemogočali. Namesto da bi se najprej pripravljali na plačilo dolgov, se vozijo v Pariz in London ter stavijo tam take otročje denar-
Poldrugo leto bo že, kar zadržuje Avstrija tam nahajajoče se Ju-goslovensko Imetje, medtem je samo iz Slovenije 25,000.000 sirotin. denarja, razun tega pa cela vrsta vlog malih ljudi, ki svoj denar nujno potrebujejo. Dasi nemški listi pol-oflcijozno poročajo, da se trgovska pogodba In to vprašanje zapore v Beogradu prijateljsko rešuje, je po naših poročilih stvar popolnoma drugačna.
Predlogi, ki so jih menda stavili nemški delegati, niti resni niso In so ornamentlrani s takimi postranskimi zahtevami, kakor da bi bili mi Jugosloveni premaganci, katerim smejo oni diktirati svoje pogoje. To pa, kar pišejo njih glavni listi v tej zadevi, to Je pobarvano. Zanimivo je, da njih manjši listi namene Nemške Avstrije bolje poja-snujejo ter glede st. germainskih finančnih obvez proklamiralo parolo »Kommt Zeit, kommt Rat.« Iz tega je razvidno, da hoče Dunaj le obravnavati ,ne pa poravnavati In da hoče naše interesente še dalje imeti na natezalnici. NI prav nobenega upanja, da bi pri takih avstrijskih načelih, ki jih iz prejšnjih časov prav dobro poznamo, prišlo do kakega rezultata.   Izgubljali bomo le
čas In čakali In čakali, končno pa ostali blamirani tu s praznimi rokami. Da do tega ne bo prišlo in da se bo moralo Avstrijo temeljito strezniti, to bodi naša prva skrb, ker prepričani smo, da nemški narod v Avstriji ne bi odobraval tega nelojalnega In za nJega pogubnega postopanja, ki varuje le peščico njihovih milijonarjev, nalaga avstrijskemu prebivalstvu velike odškodnine in žrtve prej ali slej. Zaraditega moramo stremiti za tem, da nastopamo Avstriji nasproti z vso odločnostjo.
Da se trgovska pogodba z Nemško Avstrijo pri takih razmerah ne sme skleniti in da se ima Beograd držati za junktlm, ki ga je zahteval za naše denarne zahteve, to je Itak gotovo.
Ali tudi to Dunaja ne bo izpre-obrnilo.
Treba je priti z bolj jasnimi dejanji, ki bodo Avstrijce obvestili o tem, kako njih zastopniki in delegati postopajo. Naj se Avstrijcem odpro oči, da bodo videli, kako igra njih birokracija za zadnje simpatije In naklonjenosti sosednjih držav.
Mednarodno pravo pozna za take države, ki se nočejo pokoriti, ki nočejo izpolnovati svojih finančnih obvez, radikalna sredstva. In to je sila In s to silo Jugoslavija, hvala Bogu,  razpolaga,  ker  ima danes
morebiti najbolj zanesljivo In najbolj organizirano armado v vsi Evropi.
Naše čete imajo zasedeno Radgono in one kraje, katere je pariška konferenca potom milosti privolila Nemški Avstriji. Izročitev teh krajev je en del st. germainske pogodbe.. En del st. germainske pogodbe je pa tudi izpolnitev finančnih obvez, ki jih ima avstrijska republika proti Jugoslaviji in te obveze ne obstoje samo v terjatvah, o katerih smo govorili, temveč tudi v vojni odškodnini, restitucijah za Srbijo, ki so jo avstrijski generali direktno opustošili. Naša armada bi ne smela zapustiti Radgone, dokler nismo osigurane za naše zahteve Iz St Germainske pogodbe, ker to ne gre, da bi ml izpolnjevali St Germaln-sko pogodbo v korist avsrriiskl republiki, ona bi pa lahkomišljeno In naravnost žaljivo zanemarjala svoje obveze.
Zato gre naš opomin v Beograd na naša prizadeta ministrstva, da naj nikakor ne izroči Radgone, predno niso naše finančne pravice iz St. Germainske pogodbe osigurane. Radgona se ima sekvestrirati in obdržati kot »Faustpfand« za Izpol-
j nitev vseh naših zahtev do zadnje
I pike.
VII. Vsesokoiskl zlef u Pragi.
V Pragi, 30. junija 1920.
Današnji dan je največ posvečen jugoslovanskemu Sokolstvu, da proslavi svoj Vidov dan. Ob 10. uri dopoldne se je vršila velika vidovdan-ska akademija ob velikem številu občinstva in zastopnikov tujih delegacij, med njimi deputacije mesta Prage, Pariza in Londona. Akademijo je otvoril predsednik »Jugoslavije« v Pragi br. Kozak, nakar je obrazložil v češkem jeziku pomen Vidovdana B. Konstantinovič. Izbrani telovadci Sokolskoga Saveza SHS so nato pod vodstvom načelnika Vidmarja vzorno izvajali Hofmanove in Vidmarjeve proste vaje, ki so žele obilo pohvale in ki so se končale z našo jugoslovansko himno. Udelež-niki te akademije so se potem skupno podali k Husovemu spomeniku, kjer so položili Jugoslovani venec na spomenik.
Ob istem času se je vršil občni zbor ČOS, katerega se je udeležilo 1500 zastopnikov, ki zastopajo 1808 društev z 257.279 člani. Na občnem zboru so bila spremenjena že nekoliko zastarela pravila COS in pa iz-prememba imena v Česko-slovensko obec sokolska
Popoldne se je vršil zadnji javni nastop na zletišču. Cene za današnji dan so bile znižane in vse vstopnice so bile razprodane delavskim, uradniškim in dijaškim organizacijam.
Najvažnejši dogodek današnjega dne pa je bila ustanovitev češko-jugoslovenske sokolske zveze. Pred vojsko je obstojala vseslovanska Sokolska Zveza, ki je pa med vojno prenehala obstojati in katere zaradi vladajočih razmer med Slovanstvom ni mogoče obnoviti. Ker nikakor ni v korist Sokolstvu in Slovanstvu sploh, da tavamo vsak po svoji poti brez tesnejše organizacije, je dalo jugoslovansko Sokolstvo inicijativo za ustanovitev češko-jugoslovenske Sokolske Zveze, katere glavna In prva naloga je, pripravljati pot za ustanovitev vseslovanske Sokolske zveze, v drugi vrsti pa važna naloga, gojiti kar najožje stike med češkim in jugoslovanskim Sokolstvom. Na sestankih 28. in 30. junija so se določile vse podrobnosti skupnega
D za lože celo plačevati! — edino mesto Ljubljana je moglo dovoljevati subvencijo, ki je od letnih 6000 K polagoma narastla do 25.000 K.
Tudi morate vedeti, da je pri tedanji vstopnini prinašalo gledališče največ 700 do 800 K kosmatega dnevnega dohodka ter da je bil najvišji dnevni prejem blagajne za slavnostno predstavo s cenami, zaradi katerih je godrnjala vsa LJubljana, enkrat samkrat okoli 1200 K. Zdaj pa dividirajte te dohodke s številom osobja za vse tri stroke in za vso upravo! In odštejte še stroške za godbo, razsvetljavo, čiščenje, za repertoar, tantijeme, dekoracije, garderobo In rekvizite!
Ali se ne čudite, da Je bilo možno ob takih sredstvih sploh vzdržati naše gledališče in — sploh plačevati gaze? In vendar smo Imeli predstave, ki se nam Jih niti dandanes nI sramovati; imeli smo pevce, igralce in orkester, ki so ostavili najlepši spomin pri nas, in marsikdo med nllmi si je na Hrvatskem. Češkem In Nemškem pridobil sloves izrednega umetnika, V Ljubljani pa Je životaril, prepeval, igral ali muziciral brez slave, brez denarja in včasih celo brez — hvaležnosti.
Tako so delali poleg vrlih naših đomaffli sil, idealno požrtvovalnih
Slovenk in Slovencev, še danes omalovaževani in žaljeni »tujci« . . . Vedno se je govoričilo In pisarilo o »zapostavljanju« domačinov in »protežiranju« tujcev. Resnica pa je bila, da smo sprejemali Izmed rojakov z obema rokama vsakogar, domačina in tujca, ki je le hotel sodelovati, ga uporabljali po njegovih sposobnostih in discipliniranosti ter plačevali, kolikor smo le mogli. Da ljudje brez zadostne šolske in strokovne omike in olike niso mogli takoj zasesti prvih vlog in dobivati najvišjih gaž. pa se razume. Danilo, Pavšek, Nlgrino-va, Verovšek, Borštnik. Zvonarjeva, Slavčeva, Gostičeva. Polakova, Ko-čevarjeva, Betetto, NučIČ, Povhe, Skrbinšek. Križaj. Bergantova, Tha-lerjeva in drugi naši pevski ali Igralski talentje so napredovali prt nas hitreje, kakor bi kjerkoli. Pot do umetnosti ie v vsaki stroki posuta s kamenjem in trnjem. Kdor pa pozna zgodovino največjih dramskih umetnikov in jo primerja s karijero naših domačinov, jim lahko le častita. Pri nas je šlo vzlic vsemu vendarle lažje In hitreje!
Da so odšli nekateri naših umetnikov za boljšim kruhom, jim ne za-merjamo: zameriti pa ne smemo niti Dramat. društvu, da Jih le pustilo oditi. Našli so si vaOl, širil delo-
krog ter dosegli dohodke, ki iih naše gledališče ni moglo nuditi. Vedno pa se je storilo do skrajnosti vse. da se je število domačega osobja množilo, in že pred vojno smo imeli dramo in opereto skoraj popolnoma domačo. V bodoče poide v tem oziru še lažje. Seveda brez »tujcev« ne bomo izhajali bržčas nikoli, kakor ne izhaja niti zagrebško, dunajsko, berlinsko, praško ali katerokoli gledališče. Stremiti pa moramo, da se emancipiramo čim bolj In novi kon-servatorij (ki smo ga zahtevali že pred desetimi leti vedno m vedno — zaman!) nam pomore, če Bog da m naši talentje . . .
Vsem »tujcem«, svojim bratom in sestram na odru m pod odrom. Igralcem, pevcem, muzikantom, plesalcem, slikarjem, krojačem m gar-derobaricam, ki so vestno tn požrtvovalno opravljali pri našem gledališču naloge, za katere nismo Imeli In še dandanes nimamo dovolj domačih sfl. pa ostanimo hvaležni!
ZaVal vse se lahko pozabi, le nehvaležuost nikoli Slovenci hočemo Hi moramo vetfati za z«*čame*e! Jaz pa sem vzllc vs^mu Se vedno toliko optimista, da smatram svole rolake za srčne omikance, ki Hm le najlepša poteza v značaja — hvaležnosti
Goričanka:
Soči,
Soča bela, kaj so bele tvoje vode od solzi naših mater in.sestrd, ki ne bodo več vesele?
Soča modra, Soča voda, kaj si modra od neba, al od našega morji? Kakšna tvoja bo usoda?
Soča, Soča, kdaj boš rdeča?
Ko poteče naša kri,
boš imela barve tri
in naš dom ne bo več ječa.
Op. uredništva: To pesem smo prejeli s sledečim dopisom:
Cenjeno uredništvo! Pošiljam Vam priloženo pesem s prošnjo, da Jo objavite v svojem listu na vidnem mestu. Ne prosim Vas iz ni-čememostl, ker vidite, da nisem podpisana po Imenu in priimku. Ampak zato, da čitatelji ne pojdejo mimo nje, osobto ne naši Primorci. Želela bl. da bi jo »glasbil kak domač skladatel| na priprosto, populimo melodijo, ki b? se tako razkrila tudi preko črte, ki nas zdaj loči od Soče. Kdo sem, ni važno. Važno je, da naš ogenj ne ugasne!
Goričanka.
dela in ob velikanskem obojestranskem navdušenju je bila nato ustanovljena najožja zveza med češkim in jmgoslovenskim Sokolstvom, Za COS so bili pri teh razgovorih navzoči br. dr. Scheiner. Mašek. dr. Heller, Zeleny in Stepanek, za Savez jugoslovanskega Sokolstva br. dr. Laza Popovič, dr. Budisavljevld, Mojmir Komnović, Stane Vidmar m dr. Riko Fux.
Naloge nove zveze so ogromne — uspehi bodo gotovo tudi veliki Češki in jugoslovenski narod sta brezdvomno vezana eden na drugega in Sokolstvo je storilo v tem oziru zopet prvi korak do uresničenja naših idealov — najožje zveze vsega Slovanstva. Sokolstvo hoče In mora izvesti to veliko nalogo in mora premagati tudi vse težkoče, ki se stavijo še danes tej zvezi na pot. Prvi korak je storjen, upajmo, da sledi v kratkem drugi In tretji.
Zvečer se je vršil ob ogromni udeležbi v proslavo Vidovdana krasen koncert v Obecnem domu.
S tem so bili veliki dnevi Sokolstva zaključeni. Danes se je začela Praga že prazniti in zavzema polagoma običajno lice.
Veličastni dnevi, Id pomenjajo popolno zmago sokolske misli, ostanejo slehernemu udeležniku za ved« no v spominu.__
Proces raroti Radiću.
LDU Zagreb, 9. Julija. Predsednik Va-jifi otvori današnjo razpravo ob osmih ter se takoj prečita obtožnica. Nato vpraša predsednik Radića, ali Je razumel obtožnico. Radić Je odgovoril, da ne. Pravi, da je sedaj šestič pred sodnim stolom m vedno radi sličnih stvari. Obtožnica se postavka na stališče, ki bi se komaj dalo braniti, ako bi bila konstituanta že izvršena. Teritorij Jugoslavije Je Se vedno predmet pogajanj mednarodnih kompetentnih faktorjev. Priznana Je samo država, ne pa kraljevina. V tem tiči pravo samoodločbe, da si narod sam uredi svojo državo, kakor on hoče. Italija bo to izrabila in rekla, da se ustvarja nova Avstrija, država, ki ne priznava narodne suverenitete. Govori o VVilsonovi poslanici, v kateri se VVflson to-raža kot bojevnik za svobodo nemškega naroda, da ga osvobodi od gospodstva ene familije, ene klike. Vsi madžarski politični procesi imajo enako obiležje kot ta proces. Govori o balkanizaciji Srednje Evrope. Jugoslavija §e ni gotova država, ker celo naše vprašanje Je še predmet mednarodnih razprav. V vseh svojih Izjavah Je govoril samo o ureditvi naše države. Povsod se sme govoriti o repubikl, samo na Hrvatskem ne. Protestira proti temu, da se proganja velik pokret, t. J. seljašTd pokret U obsega ves svet Pravt da se Je srbski kazenski zakon še pred konstituanto raztegnil na vso drŽavo, zato, da se preprečijo priprave za konstituanto. Trdi, da Je nevzdržno stališče v ustavni parlamentarni državi, ki Jo zastopa obtožnica, namreč, da Je vladar tvorltelj ustave. Medtem, ko komunist Bornemlssa trdi, da Je v svojem govoru, v katerem Je prispodabljal absolutno monarhijo piramidi, direktno omenjal regenta Aleksandra, Izjavlja oblastveni odposlanec, da ni niti direktno, niti indirektno omenjal Aleksandra. Izhodišče obtožnice Je napačno, namreč, da Je ono ustava In da Je ono narodno edinstvo, kar Je rekel regent Kdor danes misli, da je mogoča drugačna monarhija, kakor Je na Angleškem, se vara.
Za ustavno monarhijo Je treba naroda karakterov In Inteligence, dočim Je republika primitivna forma. Kralj |e ona točka države, kjer nI strasti on In-a funkcilo po-mlrjevanja. To funkcijo vr*l regent Aleksander dovršeno. To le edini no^oj. da obstaja kraliestvo Mola republika, pravi, je konstruktivna, rezultat razvoja, vojna |e otvorila popolnoma nove perspektive. Narod le z elementarno močjo vsta! proti militarizmu in ugotovil, da Je militarizem ozko zvezan z monarhijo, Poudarja svoje
If>b. štev.
«6LUVfcNSrU NAKUU", duc li. julija IVM,
delo za narodno edinstvo. Dokazuje možnost ustvaritve federativne države, ki bi bila obenem monarhija in republika. V obtožnici se ne dopušča niti enostavno pojmovanje. Na več krajih se govori o selja-Ški diktaturi. Tu da se ne misli ničesar drugega, kakor izvrševanje ustavnih pravic večine naroda. Povsod uvidevajo, da delavske strokovne organizacije same ne morejo vladati države, temveč, da Jo samo morejo rešiti, s tem pa tudi same sebe*.
Srbija je prinesla veličastno idejo se-ljaške države. Karagjorgjevič je bil seljak in osnova! državo, on je večji kakor Wil-son in Padere\vski. On je iz nič ustvaril državo. Obrenoviči so s pomočjo turških sultanov prišli na vlado. Namesto turskih paš so prišli srbski paše. To je bil razlog, da je srbski seljak vo'il med Obrenoviči in Karagjorgjeviči ravno Karaccjorgjeviče. Demokratska stranka ima to vrednost da je Izgradila najboljši seljaški program. Zahteva seljaške države je opravičena in odgovarja duhu časa ter ne more biti kazniva. Napačna je sugestija, da zahteva po seljaški državi pomenja seljaško diktaturo, t j. nasilje. Z mednarodnega stališča ne obstaja kraljestvo. V versailleskl mirovni pogodbi fn drugod se omenja samo država SHS. Glede londonskega pakta je moral končno tudi VVilson priznati, da obstaja. Ta pakt postavlja Hrvatsko. Srbijo in Črno goro za ravnopravne, imamo mednarodno pogodbo, katero priznavata Anglija in Francija, ki ne smatrata pogodbe za krpo papirja. Naši politiki jo ignorirajo, kar ni dobro. Zunanjepolitično našega kraljestva ni. Govori o svojem stališču, ki ga je z ozirom na obliko države zastopal v Narodnem veću. Ne smem priznati kraliestva, pravi, ker stojim na čelu tlsočev ljudi, ki nečejo kraljestva. Seliak ne priznava kraliestva, vrši pa svoje dolžnosti napram državi. O vprašanju, kaj bo delal na konstitnanti. se ne more razpravljati. Lahko se zgodi, da bo kon-stituanta s silo izvoljena. Seliaška stranka nI nikdar ničesar izročila tujim oblastim, niti VVilsonu kot \Vilsonu, temveč kot predsedniku mirovne konference. V teh poslanicah gre za aplikacijo principa samoodločbe*.   Njegova poslanica je imela največ
podpisov od vseh, Id so bile posltne mirovni konferenci. Govori obširno o politiki seljaške stranke, ki ne prihaja v nikako nasprotje z državo. Z napačnim umevanjem našega narodnega zedinjenja je nastala napačna orientacija. Suvereniteta naroda ni taka stvar, da bi si jo mogla prisvajati ena stranka. Res je, kar trdijo srbijanski politiki, da je boljša angleška monarhija kakor republika. Definitivno smo si izbrali pot zapadne demokracije. Naša definitivna orijentacija je, da gremo z zapadnlmi demokracijami. Obtožnico smatra za neupra vičeno in v zakonu neosnovano. Govori o svojem delu v Pragi, kjer je skupno s Svetozarom Pribičevičem izdajal »Hrvatsko Misao*. Orijentacija Srbov na Hrvatskem je bila takrat ta, da Srbi jaćijo hrvatsko državnost napram Madžarski. Ideja je bila, da se pod hrvatsko zastavo združi ves narod. Obširno razlaga program seljačke stranke Njegova glavna misel je bila, ločiti Dunaj od Berlina. Zastopal je idejo nevtralnosti bivše monarhije po Švicarskem vzorcu. Zahteval je pravico samoodločbe narodov. Njegovo stališče je bilo, da se nagodba prizna, da se pa obenem pripravlja za lastno državo. Razlaga, zakaj je v Saboru klica! »Žlvlo Habsburg!« Zato, ker je smatral tedaj za edino rešitev, da se Habsburg iztrga od vpliva Iz Berlina. Dalje govori o sedanjem stanju in pojmovanju v narodu in pravi, da narod nikdar ne bo rekel, da je bilo bolje, ker je ta narod toliko politično izšolan, da je pravilno pojmi! novo stanje. Dalje prehaja na svoj govor v Narodnem veču in pravi, da ni v njem ničesar, kar bi moglo oslabiti naš položaj na zunaj. Omenja svoje repub1ikansko stališče, ki ga je zastopal na prvi seii Narodnega veča, kjer so se z njim zlagali Drinko-vič, Korač in Korošec In izjavili, da se stvar pusti za pozneje. VVilson in Lansing da sta Izjavila, da dasta Jugoslaviji neomejeno pomoč, ako bi bila republika. Izjava Narodnega veča o edinstvu države da je veljala samo za inozemstvo. Pravi, da si narod misli, da hoče Srbija pogoltniti Hrvatsko. Nato govori o krfskem paktu, nakar se seja prekine.
Telefonsk
ZAJET ITALIJANSKI ZRAKOPLOV.
LDU Zagreb, 9. julija. Predvčerajšnjim popoldne se je nad Zagrebom pojavil italijanski aeropjan. Dve letali zagrebške letalske postaje sta ga zasledovali in v zraku otvorili nanj ogenj iz strojnic. Pri selu Zvečer v Slavoniji je pristalo italijansko letalo z dvema častnikoma, katera so naše oblasti prijele in ju danes odvedle v Zagreb, kjer bosta zaslišana. Sklepa se, da gre za isti aeroplan, ki je v sredo krožil nad Zagrebom in katerega sta dva naša letalca obstreljevala. V zračnem boju je nemara izgubil smer in je namesto proti Reki krenil proti vzhodu, t. j. proti Slavoniji.
ITALIJANSKE ŠIKANE. LDU Trst, 9. julija. Oblasti so prijele Stjepana Doiića, atentatorja bivšega bana barona Skerlecza. Do-jič je bil na poti v Ameriko in je imel seboj mnogo brošur, naperjenih proti Radiću. Italijanske oblasti so mu odvzele brošure in njega zaprle. Ni mnogo upanja, da bi mu dovolile nadaljevati potovanje v Ameriko.
POLJSKA PROSI ZA MIR.
Varšava, 9. julija. Poljski zunanji minister je naslovil na konferenco v Spa noto. v kateri pravi: Poljska je pripravljena vsak trenutek skleniti mir z Rusijo na podlagi samoodločbe narodov, ki stanujejo med Poljsko in Rusijo. Poljska armada brani Evropo pred vpadom boljševikov in prosi zato zaveznike,
da ji v njenem boju priskočijo tako materijelno, kakor tudi moralno na pomoč.
MADŽARSKA NE DOVOLI IZVOZA ŽITA V AVSTRIJO.
Budimpešta, 9, julija. Poljedelski minister Rubinek je v nekem in-tervivu izjavil, da bo imela Madžarska od letošnje žetve 2 do 3 milijone meterskih stotov pšenice za izvoz na razpolago. Ta količina se bo izvozila v sosedne države, a samo po zunanjepolitičnih principih. Avstrija, ki je kršila madžarske meje, ne sme računati na to, da bi madžarska vlada dovolila izvoz le enega kvintala živeža preko madžarskih meja v Avstrijo.
OGRSKA   DOVOLILA NADALJEVANJE    PREVOZA JUGOSLO-VENSKIH TRANSPORTOV.
Budimpešta, 9. julija. »Magyar Orszag« poroča, da je dovolila ogrska vlada 22 transportnim parnikom iz Jugoslavije, natovorjenih s prehrano za Avstrijo, nadaljevanje pota. Del teh transportnih parnikov je bil ustavljen v Budimpešti, del pa v Granu.
ANGLIJA IŠČE NOVE ZAVEZNIKE.
Pariš, 9. julija. Kakor se zatrjuje, bo sklenila Anglija zvezo z Ameriko v svrho varstva njenih kolonij. Pogajanja z Združenimi državami so že skoro končana. Pogodba z Japonsko se ne bo več obnovila, ker se kolonije same protivijo taki zvezi.
= Regent In koncentracijska vlada. Včeraj smo objektivno izpregovorili o politiki dr. Korošca, ki gre za tem, da v zvezi s Proričem razbije koncentracijsko vlado. Ker je znano, da se je koncentracija spravila skupaj z največjim naporom in s posebnim prizadevanjem vladarja, smo pripomnili da je ponašanje dr. Korošca, ki onemogočuje, da bi se to izvršilo, ker jc bila prisrčna želja prestolonaslednika Aleksandra, zanimivo tudi za najvišjega faktorja v državi ,za krono. Današnjemu »Slovencu« naš tozadevni članek ni všeč ter pravi, da je »v parlamentarnih državah navada, da stranke vladarjeve osebe ne vlačijo v dnevne boje in njegove avtoritete ne izigravajo v politične namene.« Ni nam treba še posebej poudarjati, da boj proti koncentraciji ni več dnevni boj. marveč eno najvažnejših državnih vprašani, okoli katerega se sučejo momentano vitalni Interesi naroda, države in dinastije. Če sme biti vladar o čem informiran, je jasno, da mora biti o tem, kako stališče zavzemajo politične stranke in njih voditelii napram koncentracijski vladi. Zato je naravnost potresno, da izve* vladar za nepoštenost in nt krenost Korošec - Protičeve politike* ki snravlia koncentracijo v opasnost. To je te^i boli potrebno, ker vemo. da dr. Ko-rošec na nobeno stvar ne polaga toliko vižnosti. kot na to. da dvor nanačno Informira o deianskem staniti v zemfn Vprašamo: Kdo je vladaria informiral, da je za dr Korošcem čez 90 odstotkov vseh ljudi na Slovenskem, ko ni nobenega dvoma, da nima klerika'na stranka niti polovice Slovencev za seboi? Kdo je informiral najvišje kroge, da celo v Ljubljani nI demo-
kratov in da je poleg ministra dr. Kukovea a\ dr. Tavčarja v Sloveniji le še 10 ljudi, k? niso klerikalci? Ves trud dr. Brejca in vse mahinacije klerikalne vlade ob priliki obiska regenta v LjuhPani ie bil posvečen edino temu, da se prikaže vladarju Slovenija kot čisto klerikalna. Na žalost klerikalcev se ie baš ob tej priliki nepobitno dokaza'o, da bi se slovesen sprejem brez demokratov sploh ne mofrel vHEftl in da so baš demokrati naimanj z 90 odstotki prino-mogli k tako prisrčnemu in sijajnemu sprejemu V času. ko se v na*i zemlji vzd-žnie klerikalizem le umetno in z lažio, v času, ka ie izročil Protič v svoii oolitični hrez-vestnosti Slovenijo naiosrudnejšemu partizanstvu klerikalcev — kakršnega niti v Av» stri! pod ?uster*ičcm nismo po7r»*U — smatramo ne toliko za svojo strankarsko kot za svojo narodno In državno dolžnost, da izn^cmo v novinah dejstva In Istino, o koli bi bilo treba, da se Informira turi? najvišji faktor v državi. Ako Imata dr Korošec in Protič pogum, da na brezvesten in nepošten način razbiiata koncentracijo, naj inata f pogum, da pravilno informirata krono o tem svojem prizadevanju. Ker poznamo Korošca In Protiča In vemo. da tega ne bosta storila, zato smo smatrali za potrebno, da to storimo ml.
— Perlavje o n*noS*enosti. Današnji ^ov^nec« prinaša nori tem naslovom noliHono norico katera doV^rnje. da s lriprikaloi ni mo?o?p n>nf*tirflti o nopoS^no^ri. PoMHrVn po£*^ost iim ie I orMviduo tako tttja kot slepcu barve j >Slovenec« zagovarja verolometvo dr.
Korošca. Tudi on negira veljavnost po-t godbe, ki tvori  temelj koncentracije.
Prepuščamo to zadevo ministrskemu predsedniku dr. Vesniću, ki je sklopil ugovor z demokrati kot pooblaščenec >Parlamentarne zajednice«. On je v prvem redu odgovoren za izvršitev dogovora. Kako bo Korošca in Protiča pridobil za poštenost, je njegova stvar. >Slovenca« bi le radi opozorili, da je v zablodi, ako vidi, da je sestavljena vlada v Ljubljani iz več kot iz sedmih članov. Do danes še nismo čuli, da so poverjeniki za agrarno reformo, trgovino, finance, zdravstvo in prehrano tudi člani pokrajini e vlade Tudi >Slo-vencu« mora biti znano, da so ta n e -politična poverjenistva v rokah uradnikov, ki vrže svoje posle edinole po ukazih ministrov, katerim so direktno podrejeni. Šefi teh ministrskih od-dcljenj so vse preje kot politiki, dejansko pa le nepristranski uradniki. Po našom mnenju bi bilo največje zlo, ako ti se hotelo še v te resorte zanašati politiko. Nočemo preiskavati kakega političnega prepričanja so uradniki ministrskih oddelkov v zasebnem življenju. Eno pa je gotovo: če kdo izmed njih ni klerikalec, je to le dokaz, da klerikalci niso imeli sposobnejših strokovnjakov. Ako torej govorimo o rekonstrukciji pokrajinske vlade v Ljubljani, ne moremo pri tem na ničesar druzega micliti kot na izmeno poverjenikov, ki sestavljajo danes deželno vlado. Vsakdo, kdor bi hotel pogodbo koncentracijske vlade drugače tolmačiti, bi bil nepošten in nedostojen.
= Seja demokratskega kluba. B e-ograd, 9. julija. Včeraj popoldne se je vršila seja kluba demokratske stranke, na katerem se je razpravljalo o vprašanju rekonstrukcije pokrajinskih vlad, o izvozu, o agrarani reformi in o drugih aktualnih vprašanjih. Pri vprašanju rekonstrukcije pokrajinskih vlad se je ugotovilo, da bi bil sporazum na podlagi pakta, ki ga je sklenil ministrski predsednik dr. Vesnič ob sestavljanju centralne vlade s posameznimi strankami, mogoč, če bi nekateri ministri, med njimi zlasti dr. Korošec ne hoteli zavlačevati rešitve tega vprašanja. Dr. Korošec, ki se sedaj koplje v Egojskem morju, je izjavil, da njega ne briga prav nič pakt, ki ga je sklenil dr. Vesnič. — Drugo pereče vpra=an3° je vprašanje našega eksporta. Zdelo se je že, da bo prišlo pri tem vprašanju do sporazuma, a je Stojan Protič naenkrat kot sef radikalne stranke zavzel povsem nepomirljivo stališče. Končno se je dosegel sporazum na ta način, da se bo vprašanje rešilo na prihodnji seji parlamenta. Istotako tvori velike težko če vprašanje agrarne reforme. Begi stoje z radikalci vred na onem stališču, ki je ga je zavzela biv. Protičeva vlada, da se morajo izvesti spremembe § 6. in 7. te odredbe. V tem vprašanju pade definitivT^a odločitev v torek, ko bodo pogajanja med strankami končana.
=3 Vprašanje pokrajinskih vlad. Na četrtkovi seji ministrskega sveta so se pričela razpravljanja v zadevi pokrajinskih vlad. Do končnoveljavnega zaključka ni prišlo, ker so bili nekateri ministri odsotni. To vprašanje po izjavi aktivnega ministra najbrž ne bo izzvalo iiikakih komplikacij. Stalno je na dnevnem redu tudi vprašanje središnje zadruge in vprašanje, kako naj se uredi naš izvoz. — Ldu.
=s Ministrski svet. Beograd, 9. julija. Notranji minister g. Ljuba Da-vidovič je sporočil ministrskemu predsedniku dr. Vesnicu željo, da se skliče za sredo ministrski svet, ki naj se bavi z vprašanji izvoza, rekonstrukcije pokrajinskih vlad in z uradniškim vprašanjem. Ministrski predsednik dr. Vesnič je tej prošnji uerodil in sklical ministrski svet za sredo.
= Prihodnja seja parlamenta. Beograd, 9. julija. Prihodnja seja narodnega predstavništva se vrši v četrtek, 15. t. m.
ss= Občinske volitve v Zagrebu. Zagreb, 9. julija. Klub občinskih svetnikov demokratske stranke je imel včeraj v prostorih sekretarijata daljšo sejo. na kateri se je razpravljalo o bodočih nadomestnih občinskih volitvah v Zagrebu.
= Volitev žnpana v Os jeku. Osjek, 9. julija. Včeraj popoldne se je zbralo im*^tno zastopstvo, da se izvršijo volitve žuoana. Volitev se sicer ni izvršila, ker ni bila navzočna zado-stn t večina pokazalo pa se je, da bo za župana izvoljen pristaš radikalne stranke Kockar, ker je radikalna stranka v mestnem zastopu sedaj najjačja in jo bodo podp'rrli še nekateri pristaši drusrih strank in Židi. Kandidatura demokratskega kandidata Engla nima mnogo upanja na uspeh.
= Iz diplomatske službe. iPolitika« doznava, da postane Tihomir Popovič, pomočnik ministra za zunanje posle, poslanik na Dunaju. Na njegovo mesto pride dr Ante Trešić - Paličic, dosedanji poslanik v MadHdu. — Ldu.
— Slovenska vlada bojkotira Hrvatsko? Zagreb. 9. julija. >Jutranji list« poroča: Ne včeraj, ne danes ni prispel iz Trbovelj ni vagon premoga. Če bo ta premogova kriza trajala še par dni, bodo obrati prisiljeni ustaviti delo in odpustiti delavce. Temu postopanju je kriva slovenska vlada, oziroma njen funkcijonar, ki ima organizacijo premogovnih transportov v roki. Hrvatska vlada ni bila obveščena o kaki ustavitvi transportov, marveč ima v roki pogodbo s slovensko vlado, ki ji zagotavlja dnevno dovoz 30 vagonov. Tudi doslej slovenski obrati in industrije niso trpeli pomanjkanja premoga; marveč so prejemale polno množi-.no. To postopanje slovenske vlade znači bojkot Hrvatske in njene industrije in pravo katastrofo  aa vse obrala in
delavstvo. Upamo, da bo ljubljanska vlada po zaslugi nagradila tako postopanje onega funkcijonar j a, ki krši na
ta način nase narodno edinstvo. (Kolikor vemo, ima organizacijo premogovnih transportov v rokah uradnik, ki je bil poslan iz Beograda).
— Odlikovanje mesta Šabca. Dne S. t. m. se je vršila v tem obsavskem mestu, ki je med vojno največ trpelo, redka slavnost. Došel je v Sabac francoski poslanik v Beogradu vicomte Fontenav da izroči mestu francoski vojni križ s palmo, s katerim ga je vlada francoske republike odlikovala za njegove žrtve in mučenlstvo v evropski vojni. Poslanik je imel velik govor, v katerem je slikal zasluge in vlogo, ki jo je Sabac igral v evropski vojni. Poslaniku se je za odlikovanje v navdušenem govoru zahvalil predsednik mestne občine. Po službeni izročitvi vojnega križca so se vršile velike ljudske svečanosti.
= Avgn«t Gauvain o nesposobnosti antantne diplomacije. Naš prijatelj, glavni urednik >Journala des Debats«, Avgust Gauvain, je izdal knjigo z naslovom ^Diplomatiene iluzije iz 1.1915«, ki vsebuje njegove članke v dobi od februarja do novembra 1915. Ti članki, ki dokazujejo nesposobnost in neinfor-miranost antantne diplomacije, so nas in za ves svet toliko bolj zanimivi in važni, ker jih je francoska cenzura svo-ječasno konfisicirala. (Knjige še nismo dobili, toda v >Journalu des Debats« priobčuje Gauvain predgovor, ki ga je napisal za svojo knjigo). Doba ki jo opisuje Gauvain, je za nas največjega pomena. To je doba, ko so centralne države v sporazumu z Bolgarijo pripravljale skupen napad na Srbijo, ki je doživela vsled tega strašno katastrofo v Albaniji. To je doba največjih zmot antantne diplomacije, ki je zakrivila vsled neinforminarnosti veliko srbsko nesrečo, radi katere je morala trpeti tudi antanta. Antantna diplomacija v tej dobi je pokazala popolno nesposobnost in neinformiranost glede vrednosti italijanske pomoči in orijentacije Bolgarije. Antanta je pričakovala od vstopa Italije v vojno čudeže, Vsi so mislili, da se bo vojna s pomočjo 1,800.000 italijanskih bajonetov obrnila naenkrat v korist zaveznikom. Toda Italija je bila popolnoma nepripravljena, tako glede materijala kakor tudi in predvsem v moralnem oziru. Zavezniki so morali prevzeti dolžnost, da zalagajo iz svojih skromnih sredstev italijansko vojsko z municijo in orožjem, Italija pa je istočasno pazila, da ne pride
do sovražnosti med njo In glavnim SO-' vražnikom — Nemčijo, s katero je me4 vojno sklepala   pogodbe o medsebojni
zaščiti nemških oziroma italijanskih interesov. Mesto da prodre avstrijsko fronto, se je italijanska vojska morala držati v defenzivi, dokler ni prižel sramotni poraz pri Kobaridu. Med tem pa! je sklenila Italija londonski pakt, ki ji je zasigural vkljub njeni nesposobnosti ugoden izid vojne. Veliko zmoto so zagrešili zavezniki v vprašanju Bolgarije. Vsled upornosti nekih antantnih diplomatov se je pripravljala Srbiji stri-šna tragedija, ki ostane za vedno sramoten dokaz neumnosti, radi katere jo moral izkrvaveti skoraj ves n-rod. Zavezniški diplomati na odgovornih mestih so zatrjevali s trdovratnostjo, ki so more razlagati le z neumnostjo in neinformiranost jo, da so Bolgarija, v nc nem slučaju ne bo pridružila centralnim državam, dasiravno so imeli na razpolago neštevilne protidokaze. Ali bi mar Turčija začela vojno, če no bi bila prepričana, da jo Bolgarija ne bo napadla? Vsa politika Bolgarije je dokazovala vojne priprave proti zaveznikom. Pogosti vpadi bolgarskih komita-šev v Srbijo so jasno govorili, po katerem potu bo šla Bolgarija. Vkljub temu pa so antantni diplomati mislili, da mobilizira Bolgarija v korist zaveznikom! Gauvainova knjiga je važ?n dokument za proučavanje svetovno vojne. Na podlagi te knjige so bo lahko vstvarila slika o politični orientaciji naših zaveznikov.
= Viljem In zrakoplovci. Iz rtaasa se poroča da je holandska vlada izdala naredbo, na podlagi katere ne sme noben tuj zrakoplov leteti nad gradom Doorn, kjer prebiva bivši nemški cesar Viljem.
Iz naše kralleolne.
— Požar v Narodnem predstavništva. LDU. Beograd, 9. julija, Snoči oh' 12. je pričelo goreti postransko poslopje kraljevskega dvorca, sedanjega sedeža Narodnega predstavništva. Gorelo je več kakor dvo uri. K preči ni uilo vetra in so ogenj pogasili. Zgorela sta dva avtomobila.
— Radi porušenih mostov. Ministrstvo za promet prošnje na Dunaj komisijo, sestavljeno iz inženirjev, ki bo *t dunajskih tovarnah prevzela naročeno gradivo za porušene srbske mostove. Komisija odide na to v Prago, da tudi tam dobi gradiva za mostove. V Pragi je naročeno samo nekaj gradiva za mostove, ki niso daljši od 80 metrov.
Kronsit?! zbirka za Koroško!
Društvo >Gosposvetski zvon«, ki je bilo ustanovljeno z namenom podpirati vsako akcijo v prid slovenskemu življu v plebiscitnem ozemlju Koroške, stopa v javnost s prošnjo za blagohotne prispevke v ta namen. Vsaj eno krono mora in more žrtvovati vsak Jugoslovan za končno rešitev najbolj zatiranega dela troimenskega našega naroda.
Narodno-kulturne potrebe koroškega Slovenca so silne. Zaradi nemške šole so mnogi deli prebivalstva odtujeni slovanski narodni kulturi, lansko leto so nemške tolpe uničile večino ljudskih knjižnic, odrov itd. ter tako zavednim koroškim narodnjakom onemogočila izobraževalno delo, ki je naj-
boljši predpogoj za sijajen izid plebiscita.
V coni B in pa v dolih", ki so že definitivno priklopljeni nemški Avstriji, žive naši rojaki pod kruto pestjo nemških šovinistov kot duševni mrtveci, odrezani od naših kulturnih centrov, brez slovenskih, časnikov in knjigf obupajoč pod vplivom nesramnih lail v nemškem časopisju. Naša sveta dolžnost, tudi tem našim najhujše trpečim bratom in sestram prihdteti na pomoč. Zlata so slovenska srca bila vedno in se pokazala požrtvovalna pri vsaki nujni potrebi — in zdaj pokažite doj brotljivost in ljubezen svojo, ko Vas kliče zvon iz Gosposvete!
V Ljubljani, dno 8. julija 1920.
Pismo iz Celo&ca.
Pravijo, da čas je najboljši zdravnik. Menda bo res tako. Mi Celovčani in z nanri vsi prebivalci cone B prihajamo do prepričanja, da nam čas že v bližnji bodočnosti odvzame gorje, ki nas že tako dolgo preganja. Ni to šala trpeti pomanjkanje in lakoto v taki meri, kakor jo trpimo mi. Vendar gre nam še precej bolje, kakor ostalemu prebivalstvu avstrijske republike, ker od tega, kar je namenjeno za celo Avstrijo, pošiljajo v cono F, v glavnem v Celovec, da bi zaprli tLsta. najhujšim kričačem. A tudi vse to nič ne pomaga, ker ljudstvo od dne do dne bolj hrepeni po združenju cone B s cono A, oziroma 7 Jugoslavijo. Da je temu res tako, je dokazal predvečer praznika sv. Cirila in Metoda. Okoli pol 10. ure zvečer je oživel naenkrat Celovec. Kaj je bilo? Cona A je bila v ognju, razsvetljava, kakršne še svet ni videl. Ogenj pri og-uju, a topiči so pokali, kakor svojo-časno pri največji soški ofenzivi. Pa, o
groza! Cona B odgovarja. Pogledali smo nazaj, na povik, da tudi za Celovcem gore Kresovi. Lej, vse hribovje za Celovcem je razsvetljeno, a tja doli, na levo, proti jezeru gori kres pri kresu, v coni B. To je bilo pa malo preveč za naše hujskače. Ljudje, ki so prihajali od Vrbskega jezera, so pripovedovali, da jezero gori. Jugoslovani žgo kresove na jezeru. Pripovedovali so, da je celi dolnji del cone B v ognju, kakor cona A.
Karakterističen je dogodek, ki se je pripetil v petek 2. julija t L na trgu v Celovcu- Ubogi kmet je pripeljal v mesto voz zgodnjega zelja in ker jo zahteval za vsako glavo 12 kron, mu je prebivalstvo Celovca zelje vzelo, a kmeta tako preteplo, da je obležal. Ze leto dni nismo videli nobenega kmeta, da bi v mesto kaj pripeljal, a po tem slučaju menda tudi ne bomo nobenega več videli, dokler ne bo rešeni teh razmer, ki sedaj vladajo tu.
Dopisi.
— »Nezaslišan škandal na Kodelo-vem«. Pišejo nam: Pod tem naslovom je priobčil >Večerni List« z dne 5. t. m. daljši dopis, v katerem mrgoli zavijanj in očitnih laži. Vprašamo resnicoljubnega dopisnika in slavno orlovsko organizacijo, ki ima vso krščansko moralo v zakunu, ako se strinja z >boga-boječim orlovskim življenjem«, če pride v doti«"ni notici s tolikim sočutjem omenjeni in kot mučenik slavljeni Ludo vik H. — 191etni mladenič — še le ob 5. uri zjutraj domov in sicer po slovesu svojih orlovskih tovarišev? Ali nima sivolasi oče, ki daje svojemu sinu hrano in stanovanje, pravice, da ponočnjaka primerno ošteje in kaznuje?? Ali ni prav, 5e starejši brat priskoči na pomoč očetu, da mladega upornika, ki se je očetu postavil po robu, ustrahujeta? Ali ne sme oče zabraniti, da obesi sin njegovo zastavo v vaški zvonik na čast orlovski prireditvi, sovražni Sokolstvu, katerega člani so oče, starejši sin in hčerka? Ce se je njegov prevzetni hr-l>et slabo počutil pod palico, je čisto na mestu, ker se je to zgodilo še io potem, ko ie starejši sin videl, da aa Jo sivola-
semu očetu vlila kri po glavi vsled: udarca 191etnega Ludovika H. Krvavitve in udarec po Ludvikovi glavi pa je videl samo dopisnik in nihče drugi. Ža dopisnika je seveda oče državi nevaren komunist — mož, ki služi že nad 42 let kot svetilničar pri južni železnici v največjo zadovoljnost svojih predstojnikov. Pa tudi v zavedno sestro Sokolico, ki se sploh ni vmešavala v ta prepir, izliva hudoben dopisnik svoj strup. Nadobudni orel Ludvik H. je po prepiru uto-kel iz hiše in našel zavetišče pri sosedi, jako bogaboječi in krščanski rodbini L., kjer ima vsak sin ali hči vsaj po enega nezakonskega otroka. Seveda so vsi ti zagrizeni klerikalci. Dični dopisnik naj se le še ozre po svojih vrstah, kjer bo našel še več takih nadebudnih tovarišev. Ali se dopisnik ne spominja, da je stanoval še pred kratkim v orlovskem domu v Hrušici, ki so ga v nedeljo svečano blagoslovili, Jakob Bricelj, ponos in dika dobrunskih orlov, katerega je zadnja ljubljanska porota za njegovo preveliko ljubezen do tujega denarja nagradila s poldrugim letom težke ječe. Tu se >speglaj«, grešna duša — poštene Sokole pa pusti v mira t
in
Dfc trm Tavčar:
Groza lih le nedetaonostf.
(Odgovor
Vročina Je, In mladi gospodi v redakciji »Slovenca« se nekoliko možgani kisajo! Ni torej čuda, da so prišli do prepričanja, da mestna občina ljubljanska ves čas, kar jo imajo »liberalci« v rokah, svojih socijal-no-političnih dolžnosti ni vršila. Ker imajo občutek, da končno s svojimi praznimi glavicami ne bodo prodrli skozi vsako steno, pričenjajo sedaj demagogično gonjo. Cez noč prelevil se je gospod Smodej v komunista, ki nas hoče v skledici svojih socijalno - političnih utopij vtopiti. Mestna občina ljubljanska je po nazorih »Slovenčevih« gospodov, katerih med vojsko nismo nikjer videli, tičala v nedelavnosti in njena prva jpregreha je, da ni med vojsko rešila stanovanjskega vprašanja, ki v Ljubljani, dokler nova država s svojo valuto ne bo popolnoma urejena in dokler ne bo tisti »mali človek«, katerega hujskajo »Slovenčevci« k nedelavnosti, pričel zopet delati, fizično ni izvršljiva. Ali bolj če je ne-Izvršljiva kaka stvar, bolj kriči po nji politični demagog, računajoč pri tem na nerazsodno maso!
V vojnih časih ali pa v časih prehoda, pod katerim Še danes ječimo, reševati velika socijalna vprašanja, je nekaj nemogočega. Najbolje se je pokazalo to v Ljubljani. Sedaj fcidajo: Kreditna banka, Trboveljska družba in Jadranska banka. Te tri firme pobrale so vso opeko, kar jo je bilo na Slovenskem, tako da mestna občina niti ene hišice ne more pričeti graditi, dasi so se stroški te ene hišice naknadno proračunali na 3 milijone kron. In to pri hišici s 4 stanovanji! Pri takih razmerah kričati, da |e Oosarjeva akcija obetala kaj uspehov, je največja hinavščina, je politična sleparija, katere bi se morala dostojna politična stranka sramovati!
Velikopotezna stanovanjska akcija je danes še vedno nemogoča. In kdor ljubljanski občini očita, da je med vojsko ni izvršila, ji dela grdo krivico. To se zdi pravtako, kakor če fci se danes nekdanji Avstro-Ogrski banki očitalo, da ni med vojno pravočasno skrbela za efektivno pokritje svojih papirnatih milijard. Sicer pa so ves čas v mestnem občinskem sveta sedeli tudi zastopniki SLS, ta sicer v precej močnem številu! Čudno je le, da jih je pustilo Ženfjalno uredništvo »Slovenca«, ki !e bilo takrat gotovo ravnotako pametno, kakor danes, brez vsake informacije, da niso vsaj od svoje strani poskušali vršiti socijalno-po-litičnih dolžnosti! Zatorej vidite, da Je vse, kar sedaj počenja »Slovenec«, le prazno demagogično kričanje, ki naj bi razvnelo maso, in to v tistem Času, ko ve vsak otrok, da je stanovanjsko vprašanje mogoče le za silo rešiti, nikakor pa ne definitivno. Drugega s tem kričanjem niste dosegli, kakor da se je cena opeki In stavbnemu materijalu na nečloveški način povišala. To je edin sad vašega Širokopoteznega socijalno-politične-ga kričanja!
Ljubljanska občina šteje veliko maso prebivalstva, ki pripada takozvanim srednjim stanovom. Ti stanovi so še danes molzna kravica za 'državo, oni plačujejo davke, oni sami stanujejo v raztrganih hišah, katere jim ničesai* ne donašajo, oni so danes nekaka brezpravna masa, po kateri pada vse in katero si je izbral za svojo žrtev tudi tisti črni teror, ki ima danes glavni svoj sedež v mladih glavah »Slovenčevib« redakterjev. TI redakterji so se postavili na stališče, da je ta masa brezpravna, ustvarili so s pomočjo dr. Oosarja posebne »milijonarje«, ki so največkrat podobni strahu, ki je v sredi votel, ob
»Slovencu«.) krajih ga pa nič ni. To plačujočo, v slabih razmerah živečo maso ljubljanskega prebivalstva hočete, ker se bojite, da bi pri občinskih volitvah proti vašemu komunizmu ne glasovala, razpršiti, prej nego bi se mogla organizirati. Zatorej kričite proti ljubljanskemu županu, ki to brezpravno maso brani in ki jo bo branil, in najsi leze po vseh štirih!
Stanovanjsko vprašanje se ne more reševati enostransko. Tudi ljubljansko poverjeništvo z dr. Go-sarjem na čelu nima tukaj oblasti, ki bi bila neodvisna od vsake druge oblasti. Ml hočemo, da se reši stanovanjsko vprašanje po celi državi enakomerno pravično in po enem in istem principu. Ljubljansko enostransko dr. Gosarjevo kopito pa hvaležno in spoštljivo odklanjamo. Nikdar ne bomo za to, da naj bi stanovanjsko vprašanje na beraško palico spravilo »milijonarja« Karla Seljaka, molče pa šlo mimo milijonarja Karla Pollaka! Vsi morajo biti enako prizadeti, tako »Narodna tiskarna«, kakor »Jugoslovanska tiskarna«! Dosedaj so se delale izjeme in še do danes ni nihče pojasnil, kako se opravičuje, da se je tistih 47 Gosarjevih »milijonarjev« vzelo samo iz tiste stranke, od katere se ni pričakovalo, da bo pri bodočih volitvah glasovala z SLS. To je slučaj, ki že ni več slučaj!
Historična laž je, če se trdi, da Je Kreditna banka hotela svoj svet kupovati s kako naglico. Kakor drugi, kupila je ona svet nekdanjega vojaškega preskrbovališča za ceno, ki jo je določil mestni občinski svet. Plačala pa je za ta svet ceno, kakor se v taki visokosti dotedaj še nikdar ni plačevala. Vojaško preskrbovall-šče je bilo kupljeno v namenu, da se parcelira in prej ko prej zazida, in to že dolgo pred vojno. Iz gole politične nagajivosti je preprečil prejšnji deželni odbor in pa pokoj. Stefe, da so se delale iz trte izvite sitnosti. Tako se je pripetilo, da se ni moglo v mirnem času graditi poslopja, ki bi danes za stanovanjsko vprašanje bilo velikega pomena. »Slovenec« opravičuje sedaj nagaji-vost Štefeta, katerega duh se je zopet oživel v njegovi redakciji. Čestitamo!
Iz tega pa tudi izhaja, koliko Je vredno vpitje, da je občina svoj svet razmetala. Kje so bili takrat občinski svetniki SLS? In ali nasprotno ni resnica, da se je največ novih hiš, ki nas danes za silo rešujejo, zidalo na prostorih, katere je dala občina na razpolago? Pa kaj, kričanje ne bo utihnilo, saj tudi osliček, kadar začne peti svoj visoki a, do vraga ne utihne!
Kliče se masa na ulico! Ljubljanski župan pred tako demagogijo ne bo zlezel v kot, dokler bo mogel s prstom gibati! Če hočete imeti revolte na ulici, če hočete organizirati svojo maso, vse pod pretvezo krščanske ljubezni, trčili boste ob drugo maso, ki bo tem uspešneje lahko nastopila, ker bran! svoje resnične pravice in ker nikdo od nje ne more zahtevati, da bi živa zlezla pod zemljo!
Ena tolažba pa nam ostane: da »Slovenčevci« še nikogar niso zlek-li na svojo vrbo, dokler ga niso v rokah Imeli. Zatorej so pred to vrbo, ki Je znotraj trohnena, ker ne poganja iz zemlje resničnega, z ljubeznijo vse obsegajočega čistega katoličanstva, prav nič ne tresemo. Najmanj pa se tresemo pred tisto javno vestjo, o kateri si gospodje pri »Slovencu« domišljajo, da živi v njihovih pljučah. Kričite torej v božjem imenu naprej!
Dneone uesti.
V Ljubljani. 10. julija 1920.
Regentovo zdravje. LDU. Beograd, 9. julija. Regent Aleksander je bil obolel na lahki influenci, a je že popolnoma okreval, vendar pa še ne sprejema avdijence.
— Gospodu Stoianu Protlću, za-ščitniku slovenskih klerikalcev. Od gosp. Brejca proti škofu Jegliču favorizirani gosp. Napotnik je za Jugoslavijo, ker hi kar jo Je priznal papež. In vendar je hote! tega občudovalca Habsburžanov gosp. Brejc odlikovati ob regentovem obisku izredno in ga pozvati na dine v LJubljano, da zasenči za jugoslovensko Stvar zaslužnega škofa Jegliča. -~ V parlamentu so se prerekali ne ravno resno za kancelparagraf. In vstal je zbor slovenskih katoliških duše-brižnikov ter odpovedal pokorščino kralju in državi, če pride do kancel-paragrafa. To so res pošteni držav-InL Spominjajo na one plemiče. U
so peli: »Und def Konfg absolut, wenn er unsern Willen rut.« Kristus pa Je učil, da je dati državi, kar gre državi. — Gospod Gosar vpelje sistem Gosarije, ki tepta osnovne državljanske pravice in meče ljudi iz stanovanj, kakor bezajo otroci mur-čke iz lukenc Od predpostavljenega ministra zavrnjen se ta poverjenik za socijalno smrt upre In odreče pokornost Obupani preganjane! se zateko pred sodišče. Nepristransko sodišče obsodi Gosarijo. »Slovenec« pa danes piše! »Upamo, da bo šlo poverjeništvo preko sodnih odredb na dnevni red.« Oospodfne Prorlć, v teh prijateljih Imate res vzorne državotvorne »saradnike«. čestitamo!
— Zakaj nI škof Napotnik pozdravil regenta? »Mariborski Delavec« poroča, da se Je dva dni pred regentovJm prihodom v Maribor iglasila ud vladnem komisarju de
Leskovarju in okrajnem glavarju dr. Lajnšlču deputacija, v kateri so bili železniški In poštni nameščenci: Skerjanc, Pust, Dekleva, Buždon ln Černe, ter protestirala proti temu, da bi takšen avstrofil, kakor je škof Napotnik. ki se je Se ob prevratu kazal kot odločen sovražnik naše narodne dinastije, v Mariboru v imenu mariborskih in štajerskih Slovencev, pozdravil prestolonaslednika regenta Aleksandra. Okrajni glavar dr. Lajnšič je nasproti temu protestu odločno naglašal, da ima edino škof kot edina — »ekscelenca« v Mariboru, pravico pozdraviti regenta, pri tem pa je priznal, da se škof dr. Napotnik ni nikdar čutil Slovenca. Nato je deputacija pripomnila: »Ako proti našemu pričakovanju pride res do Škofovega pozdrava, ga Izžvlžga-mo, da ga bo strah.« Okrajni glavar dr. Lajnšič: »Ali regent bo ta protest lahko obrnil nase.« Deputacija: »Mi napravimo Napotnlku »godbo« šele po govoru.« ... S tem je bil razgovor končan in v akcijo je stopil telefon med Mariborom in Ljubljano in med Ljubljano in Beogradom. Končni efekt je bil, kakor znano, ta, da je bi! pozdrav škofa dr. Napotni-ka izbrisan s programa.
— Komando Dravske divizijske oblasti je prevzel novo imenovani poveljnik general D o k i ć. Pozdravljen v naši sredini! Nadejamo se. da bo i on vzljubil Ljubljano, naše kraje ter slovensko naše ljudstvo, kakor njegov nr^dnfk general Smiljanić.
— Prihodnja številka našega lista izide radi Petrovega dne šele v torek ob navadni uri.
— Za docenta interne medicine na Češkem vseučilišču v Pragi je imenovan dr. Ivan M a t k o, prima-rij v Mariboru.
— Udeležba rez. oficirjev, ki se nahajajo v civilu pri cerkvenih ln vojaških slavno6tih na Petrov dan. Vsi rezervni oficirji, ki niso v vojaški službi in ki se nahajajo v Ljubljani, naj se blagovolijo v uniformi udeležiti cerkvenih slavnosti v stolni cerkvi, evangeljsi cerkvi In mestnem domu (pravoslavna služba božja), katera se vrši dne 12. t. m. ob 10. v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja Petra I. Po službi božji naj se gg. rez. oficirji pri paradnem maršu postavijo na Vodnikovem trgu na levo od Komandanta Dravske divizijske oblasti, ter naj se javijo ob 12. v poslopju Dravske divizijske oblasti pri čestitanju.
— Razglednice o sprejemu prestolonaslednika regenta Aleksandra v LJubljani se naročajo pri »Društvu Jugoslov. novinarjev v Ljubljani«. Serija (8 razglednic) stane 16 kron. Trgovcem pri večjem naročilu znaten popust Razglednice se prodajajo tudi po vseh večjih trgovinah v LJubljani.
— Knez Auersoerg in komunisti. Pravni zastopnik kneza Karla Auer-sperga je nam poslal to-le pismo: Z ozirom na poziv knezu Auerspergu, objavljen v Vašem cen j. listu 12. In 25. junija 1920, s katerim se ga poziva, naj se izjavi o resničnosti govorice, da je za nameravani komunistični puč v Kočevju dal na razpolago več milijonov kron, usojam si Vas kot njegov zastopnik obvestiti, da se po njegovem nalogu istodobno vloži obtožba zaradi razžaljenja časti proti enemu izmed razšlrjevalcev te govorice pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Stvar se bo torej pred sodiščem pojasnila in dokazalo, da je govorica brez vsake podlage. Blagovolite to priobčiti kot odgovor na Vaše javno vprašanje.
— Koliko občin štele glasovalna cona A na Koroškem? Glasovalna cona A obsega 49 občin, od teh jih je 25 na južnem. 24 pa na severnem bregu Drave. Prebivalcev šteje 73.615. od teh jih prebiva na jujnem bregu Drave 38.980, na severnem bregu Drave pa 34.635.
— V Llmbušu pri Mariboru so aretirali Frana Autingerja, čevljarja Iz Vrhovega dola, ker je javno pripovedoval, da se namerava izvršiti atentat na prestolonaslednika regenta Aleksandra ob priliki njegovega prihoda v Maribor. Autingerja je zasledovalo orožništvo že 14 dni radi poneverjenja in tatvine pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Moža Je Izdal 10-letnl Ivo Murko. Autinger taji, da bi bil kdaj o atentatu kaj govoril, še manj pa da bi bil dečku pokazal, da namerava na regenta streljati s puško. Autingerja so izročili okrožnemu sodišču v Mariboru.
— Evanffeltoka cerkvena občina. Župnik dr. Schneider odporuie v nedeljo 11. t. m. v službenih poslih. V ponedeljek dne 12. t. m. bo pod njegovim vodstvom slavnostna služba božla povodom rojstn*«*?* dne Njegovega Veličanstva kralia Petra.
— Slufha bofla ▼ slovenskem lezfku se vršf v n^d°Ho ob osmih ziu-traj v evangeljski cerkvi na Gospo-svetski cesti.
— Neznosne razmere t orožni-Itn. Prejeli smo: Nesnosne razme-
re so nastopile v orožništvu. Orož-ništvo je postalo skrajno nezadovoljno. Najslabši plačani stan v državi je danes orožniški stan. Za orožni-štvo se ne briga nihče. Ni čuda torej, da se pojavlja po vseh orožniških postajah indisciplina. apatija ter des-organizaciia, S 1. junijem 1920 so se povišale vsem državnim nastavljen-cem in vpokojencem draginjske doklade, samo orožništvu ne. Kako sijajne draginjske doklade imajo n. pr. orožniški častniki in kako beraške doklade ima orožniško moštvo! Javnost bi se čudila tej razliki, ko bi hotel navesti to s številkami, ter bi vprašala, če je to spioh mogoče. Moštvu, ki zasluži krvavo mesečno po kake 2 do 4 dnevnice po 4 dinarje v zunanji službi, se črta veliko teh dnevnic brez vsake zakonite podlage .In proti tej samovoljnosti ni ni-kake pritožbe. Starejše, oženjeno moštvo preklinja uro, ko je vstopilo v orožnitvo, namesto da bi si poiskalo boljše eksistence. Otroci prosijo kruha, a uboga, nesrečna mati ga jim dati ne more ter si puli lase v obupu. Poglejte te nesrečne družine in videli boste žive mrliče. Vse prošnje za povišanje pristojbin so glas vpijočega v puščavi. Jesen se bliža, treba bo nabaviti kuriva za zimo in obleke za družino, pa s kom. ko vse mesečne pristojbine zadostujejo komaj za prehrano za polovico meseca. Tira se nas z elementarno silo v obup in pogin. Kake posledice morajo nastopiti za javno varnost, si lahko vsak lajik predstavlja. Pri praznem želodcu se neha disciplina, morala in dolžnost. Gospodje narodni poslanci! Na Vas apeliramo v zadnji uri: Pomagajte, dokler je še čas! XV7I. umetniška razstava t Ja-Pojdite po postajah in prepričali se Jfopičevem paviljonu se zaključi v no-boste, da presenečenja niso izključe-/ deIl° *»• 1\t °hJ: popoldne, na. Načrt za regulacijo plač državnih f.„x -Vprašanje ljubljanskega gleda-uradnikov, poduradnikov in slug je   hs*a* Beo^adska >Epoha< javlja: Na
prodajal na tukajšnjem trgu z dovoljenjem mestnega magistrata. Cene sadju in zelenjavi so bile nižje kakor na ljubljanskem trgu. Nekdo je pa med ljudstvom razširil vest, da mu je magistrat diktiral višje cene, kakor jih je sam zahteval, Te govorice so povsem neresnične in služijo kot agitacijsko sredstvo gotovim ljudem. Mestni magistrat mu je dovolil samo cene, ki so bile znatno nižje kakor tržne, kjer je pa zahteval višje, se mu je določilo tukajšnje tržne ali pa Še nižje. Vse druge govorice so neosnovane in neresnične.
— Christofov učni zavod v Ljubljani priredi povodom sklepa šolskega leta prihodnji petek, dne 16. t. m., ob 8. uri zjutraj javno tekmo v stenografiji Tekma ie pristopna vsakomur in se bo vršila v šolskih prostorih na Domobranski cesti 7. — K tej tekmi se vljudno vabilo stariši gojencev in vsi. ki se zanimajo za stenografiio. da se osebno prepričalo, kako skuša ta učni zavod netiti v mladih srcih svojih slušateljev veselje in ljubezen do stenografije.
—Od danes 10 .t. m. vsak dan koncert salonskega orkestra v kavarni v Narodnem domu. Začetek ob pol 21. uri. Vstop prost .
— Vrtni konrert vsnko nedeljo pri Travnu na Glincah. Začetek ob 4 uri popoldne. Vstopnina 2 K. Otroci prosti. k
Christofov učni zavod vpisuje julija, avgusta in septembra vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7.
Kultura.
izdelan, ravno tako načrta za reguliranje plač častnikov in podčastnikov. Kje pa se kaj govori o regulaciji plač orožnikov? Nikjer! Pozabljeni so! Zadovoljni morajo biti. da smejo pobirati drobtinice, ki padajo z državne mize. Zadovoljni morajo biti, da uživajo srečo, da smejo in morajo vsak čas zastaviti svoje življenje za varnost osebe in imetja sodržavljana. Izvzeti niso niti oni pod-poručniki. ki so bili svoj čas od Narodne vlade v ta čin povišani.   Ti v
predlog uprave Narodnega pozorišta v Beogradu se v umetniškem odelenju ministrstva za prosveto deluje na tem, da bi ljubljansko gledališče popolnoma prešlo v državne roke in da bi se na podlagi tega odkupil od konzorcija ves inventar.
— Odlikovani igralci. Povodom kongresa gledaliških igTaicev v Zagrebu so bili odlikovani z redom belega orla V. razreda Sava Todorović, Brana Cvetković in Raja PavloviĆ, s redom Sv. Save V. vrste Tonka Savić, Er-nest Grund; Milivoj Barbaric. Rado I Prevare,   Apolonija   Juvan, Dimitrij
službi za domovino in javno varnost . Spasić, Mihail Milovanović, Rista Spd-osiveli možje nosijo vso težo odgo- ; ridonović, Petra Jovanović in Svetozar vornosti   orožniškega   častnika,   a i Filipović.
sprejeti kot take se jih noče Z motf- j — Doknmenti o jadranskem vpra-vacijo, da niso bili avstro-ogrsfct šanju. (Angleška bela knjiga). Zbirka častniki! Za njih sprejem se zahteva ! polit, gospod, in socij. spisov VI. eve-tako ogromna vsota, da te nikdar zek- Založila Tiskovna zadruga v Ljub-plačati ne morejo. Vsa mesečna ola- 192°* ~~ CenA K 18> P° P°šti Pri"
ča od Narodne vlade   imenovanega I ?or- K LS0 več* *emil 1919. in pri
podporučnika s 30 službenimi leti. cela njegova draginjska doklada z dodatkom na šest družinskih članov ne dosežejo niti visokosti dnevnice samskega podporučnika, ki je prišel ravnokar iz kadetnice. To govori več kot vse drugo. Pristojna mesta prosimo še enkrat, pomagajte, dokler je še čas in da ne bo prepozno.
— Razstava v Kočevju. Tukajšnja nemška gimnazija se od prevrata sem pretvarja sukcesivno v slovensko realno gimnazijo. Jeseni se otvori drugi razred, prvi pa se zaključuje te dni. Da se vidi vsaj delni duh, ki preveva zavod, ter napredek in talent učencev, je otvorilo ravnateljstvo zavoda razstavo risalnih in slikarskih del učencev pod vodstvom risalnega učitelja akademičnega slikarja g. Jožeta Pungartnika. Cela razstava je jako okusno prirejena v risalnici, kjer je razstavljenih okrog 300 risb ln slik, narejenih po prostem preudarku učencev nalašč za razstavo. Tekom dveh dni je obiskalo razstavo nad 1200 obiskovalcev obeh narodnosti, ki se ne morejo načuditi nekaterim naravnost umetniško dovršenim izdelkom. Izmed učencev omenimo le gdč. Konci Ahazhizhevo (Regent Aleksander), nadalje očividna talenta Gregoriča za oniamentiko in Srečko Kajfeža za pokrajinstvo. Nemalo učiteljevega truda se zrcali v tem tako kratkem času doseženem uspehu! Risalni uči-
četkom 1. 1920. je zgledalo, da nas bo antanta prisilila, da sprejmemo taksno rešitev jadranskega vprašanja, kakor si jo želi Italija. Diplomatićna akcija je naenkrat zopet oživela in razne vlade so izmenjavale med seboj spomenice in predloge. Angliji se je pričelo muditi zaradi občega iztočnega političnega položaja, zato je prožila debato o jadranskem vprašanju, ki naj bi bila zadnja. Sledili so predlogi ItaJlje in nasveti Anglije in Francije ter odgovori naše vlade. Vmes pa eo posegali Wilsonovi izreki. Ta diplomatska korespondenca je zaključila pogajanja, ki jih navajajo različne stranko v pravdi za naše morje. Pozneje bi se bila imela vršiti direktna podajanja, ki se pa vsi cd modre Trumbičeve taktike niao vršila. To diplomatsko korespondenco je v točnem prevodu izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani kot 6 zvezek >Zbirke političnih, gospodarskih in socijalnih spisovc. Angleški del teh dokumentov je poslovenil dr. Leonid Pi-tamic, francoski del pa dr. Vlad. Knaf-Hč, novinar. Knjiga obsega 4 tiskovne pole, ter ee naroča pri Tiskovni zar drugi v Ljubljani. — Sodna uL 6.
— Anton Melik, Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev. D. del, 2. snopič. (»Pota in cilji«, 3. zv.) V Ljubljani 1920. Izdala in založila Tiskovna zadruga. Cena 21 K. Po pošti 1 K 8 vin. več. — Ravnokar Je izšel zadnji zvezek Melikove zgodovine, ki popisuje politični razvoj Jugoslovanov v 19. stoletju. Obsega tedaj predvsem narodni preporod avstrijskih Jugoslovanov   ter njihove
telj, akad. slikar g. Jože Pungartnik, | ustavne borbe v Avstriji. Potem raz-je razstavil par iako dovršenih por- ! voj Srbije od leta 1842 dalje, zgodo-tretov. od katerih omenim le »Go- i vino Črnegore v 19. stoletni in konč-spoda dekana« in pa Jako srčkani j no osvobodilne vojne 1912 — 1918. portret dveh zlatolasih dečkov (»Ivo Tako imamo sedaj popolno zgodovini Tiho«), ki stopata iz porajajoče 00 Jugoslovanov, ki popisuje vse granatno krvavordeče vesele jutra- dogodke do ustanovitve naše držanje zarje sveža in radostna kot živa I ve, to je do 1. decembra 1918. Knjigi pred prijetno iznenadenega opazo- i Je tudi pridejan seznam najvažnejše valca. Ta slika tvori sigurno višek • literature za jugoslovansko zgodo-ceie razstave ter spada pred druga- ! vino. Knjiga se naroča pri Tiskovni čen forum, kot pa ie kočevski. Vsak zadrugi v Ljubljani. Sodna ulica 6. prijatelj mladine in napredka  zapu- xl   - 2- vrnrr nnrodnih p^mi za mo-
šča razstavo  z  zadovoljstvom: na   škl *hnr A>r**° ? prl
^ . . »___       .j,    jn i. j» „     pevskem đrafitvn »Ljublimsia £von«
eni strani ker vidi, da Je mladina. * LhlhMani. ParHhira stane 8. K., de-zaupana temu mlademu slovenskemu   nar E poc]ati mnrel _ Venec bo do-
brodošel zborom, ki rndi nr^nevnjo narodne pesmi, zato ga pridno naročaji*!
(k)
zavodu, v zanesliivlh rokah, na druid na. ker vidi. da Je vodstvo zavoda tako z oziram na ugled kot na težke njegove naloge in cilje na svojem mestu.
—Ljubljanski trg. Pred nekaj _ gokol T. priredi v nedeljo popoldnevi Je pripeljal neki trgovec iz Su-   dne ob 2. uri pesizlet z moškim in žen-
col I. priredi v nede
. -">"».. jw y• *.cww w sju-    unč oo c. uri pesizlet z moškim m zen-
I bOtiče Z vagona sadja, katerega je   skim naraščajem preko Tomadevega na
156. štev.
Jezico, kjer bo kratek odmor. Izvajale se bodo proste vaje. Prijatelji mladine, ne   pozabite   na   dolžnost   do svojih
malčkov. k
— Sokol v Št. Vidn nad Ljubljano,
odsek za zgradbo Sokolskega doma, priredi v nedeljo 18. julija v Št. Vidu ljudsko prireditev s sodelovanjem domžalske godbe in pevskega društva >Zarje« v Tacnu. — Dne 5. septembra se vrši tu delni župni zlet sokolske župe Ljubljana I. k
— Koroško okrožje mariborske sokolske župe priredi dne 18. julija t h ob 2. popoldne na vrtu Ciril-Metodove šole na Muti izlet z javno telovadijo. Priliko, pokazati uspeh svojega delovanja tekom prvega leta svojega-obstoja bodo imela naša mlada društva: Mu-ta - Vuzenica, Marbreg - Vuhred, Gu-štanj in Pliberk. Vabimo vsa sosedna društva, da ne priredijo ta dan nobenih veselic in prihitijo k nam in nam pomagajo vzbujati narodno zavednost in sokol, idejo, tukaj tik ob državni meji. Za vsestransko zabavo je poskrbljeno. Posebno za goste iz Maribora je ugodno, ker je vpeljan nov izletniški vlak ob nedeljah in praznikih. — 18. julija vsi na Muto! — Zdravo! k
— »Kaj tako očarljivega Še nisem videl. Dvakrat sem se peljal okoli sveta, ali nikjer nisem imel prilike, videti kaj tako divnega. Tako zdravi, krepki ljudje, tako disciplinirani, tako organizirani, morajo izvršiti velike reči, ako le hočejo«. Tako je rekel vodja londonske deputacije v Pragi o vsesokolskem zle-tu. Tak vtisk je vzel s seboj v Anglijo. General Pellč je vzkliknil: >C'est une belle rase!« (To je krasno pleme!) Pravi vojaki. Bravo, bravo!« Potem je v pogovoru z zastopniki vlade rekel: »Takega defileja še nisem videl nikjer in tudi nikjer nisem imel prilike, gledati kaj tako velikega in lepega!« Na zletišeu je izročil načelniku C. O. S. dr. Vaničku voditelj angleške deputacije lovorjev venec, povdarjajoč >da je Sokolstvo organizacija, katere duh se manif&stuje s silo, krasoto, disciplino in požrtvovalnostjo ;vse to smo videli v teh nepozabnih dneh našega narodnega praznika in slava in dobri gLas teh lastnosti sta znana po celem svetu. Imenom britskega naroda čestitamo vam k usr»ehu vašega dela za narod, katerega važnost bo še očitnejša v dneh, ki pridejo«. — V sokolskem sprevodu sta korakala tudi minister Stanek in Srobar.
Tsiristika in spor!.
— Start   nedeljske   cestne dirke
kluba kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani na progi Ljubijana-Tr-zič-Ljubljana v nedeljo dopoldne ob 7. na Celovški cesti pri 2 km, cilj istotam med pol 11. in 11. dopoldne. k
— Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani opozarja na cestne dirke Ljubljana - Celje - Ljubljana, ki jo priredi v nedeljo dno 18. julija (dostopna vsem klubom Športne zveze Ljubljana. Prijave do 15. t. m.) ter propagandno cestno dirko za prvenstvo Koroške v nedeljo dne 1. avgusta na progi Ljubljana - Velikovec 120 km (dostopna vsem klubom KoruraŠkega saveza. Prijave do 25. t. m. na klub, oo-jedno s prijavnino 10 K). Istočasno 8 cestno dirko se vrši tudi izlet kolesarjev na Koroško. Podrobnosti še pravil-do poročamo v časopisih >Sportu<. k
— Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 11. t. m. cestno dirko Ljubljana - Trzin - Ljubljana. Prireditev ee razdeli v tri skupine vozačev in sicer: Skupina seniorjev (čez 35 let) poljubna kolesa; skupina težkih koles; skupina dirkalnih koles. Start 11. t. m. ob 7. uri za seniore; ob V\8. uri za težka kolesa in ob H 8. uri za dirkalna kolesa. Prijave za vse skupine sprejema pismeno ali ustmeno tvrdka Svetla. Mestni trg 25. V pripravi so cestne dirke. 18. t. m. Ljubljana-Celje-Ljubljana (dostopna vsem klubom športne zveze Ljubljana). 1. avgusta Ljubljana-Velikovec (120 km), dostopna vsem klubom Koturaškoga saveza.
Drušfiio „Praunlh".
Dne 5. t. m. popoldne se je vršila v sodni palači glavna skupščina, ki je bila lepo obiskana- Namen te skupščine je bil, da se ugotovi stanje društva, ki je vsled vojnih vpoklicev in drugih razmer veliko trpelo, in da se pripravi podlaga za novo delovanje. V tej smeri so se gibali pozdravni nagovor pred-sedrika dra. Majarona in poročilo tajnika dvor. sod. svet. B e ž k a, bla-jnika odvetnika dra. Jos. L a v r e n -ciča in knjižničarja odvetnika dra. Š v i g 1 j a, Poročila so bila brez debate odobrena in na predlog preglednika računov dra. Zirovnika se je podelil ab8olutorij odboru in blagajniku z zr- hvalo. — Po poročilu preglednika je potem bila sklenjena izprememba pravil o društvenim, ki se je za letošnje leto določila enako naročnini za >Slov. Pravnike z zneskom 80 K. — Pri volitvah je bil vzklikom izvoljen za prod-. =ednika zopet dr. Majaron, v odbor na: za Ljubljano: univ. prof. dr. Dojene, univ. prof. dr. P i t a m i c, dvor. sod. svet. B e ž e k, sodnik dr. S a j o -v i c, odvetnik dr. Jos. Lavrenčič, fin. prokurator dr. Souvan in deželni tajnik J. S k a r j a, za Maribor: drž. pravdnik dr. G r a s s e 1 1 i, za Celje: odvetnik dr. Juro HraŠovec in za Xovo mesto: sodni svetnik K u d e r. — Odbornikom, ki so vsled te izvolitve izstopili in sicer dvor. svetniku dru. Bab-niku, predsedniku dež. sodišča dni. Papežu in odvetniku dru, Sviglju se je sa njihovo tridesetletno, oziroma 141etno
.SLOVENSKI NAROD-, dne 11. julija 1920.
in lOletno odborniško delovanje izrekla topla zahvalo. — Pri . slučajnostih je predlagal in utemeljeval podpredsednik dež. sodišča R e g a 11 y resolucijo za-stran novih pristojbin, ki se je tudi sprejela (že objavljena v >Slov. Narodu«). Nadalje je bil na vprašanje državnega pravdnika dra. Grassellija razgovor o izdaji obč. dri. zakonika v slo-
venskem jeziku. Ko je redaktor prevoda Regallv razložil, da je rokopis že pripravljen in da treba le še založnika, pripoznala ee je nujnost te izdaje in izrazila soglasno želja, naj društveni odbor skuša vzlic vsem tiskovnim nepri-likam spraviti to delo čim preje na dan. Potem je predsednik zaključil dveurno zborovanje.
ilajnouclša poročila.
RAZMERE V SKADRU. LDU Beograd. 9. julija. Iz Skadra javljajo: Včeraj se je pred vojnim sodiščem v Tirani moral zagovarjati don Mac Nikaj, urednik ska-derskega lista »Besa«, zaradi članka, v katerem je dokazoval, da so skaderske oblasti pretežno katoliškega mišljenja in je kritiziral muslimansko upravo, kateri je odrekal pravico pobiranja davkov. Vsled tega vlada med katoličani in med muslimani veliko razburjenje. Italijanski agitatorji razširjajo vesti, da nekdo namerava v džamiji klati svinje. Zaradi tejra- ie bila mošeja nekaj dni zastražena. Boje se spopada med katoličani in mohamedanci.
KONFERENCA V SPAA. ' LDU Spaa, 9. julija. (DKU — WoIff) V izjavi, ki so jo zavezniki pri včerajšnjih posvetovanjih dali nemškim delegatom, pravijo: S pogojem, da Nemčija takoj začne raz-oroževati brambo prebivalstva in varnostno policijo, da takoj ukrene potrebno, da se takoj izroči vse orožje, ki se nahaja v posesti civilnega prebivalstva, da takoj vse potrebno ukrene, da se odpravi občna bramb-na dolžnost, dalje da izroči zaveznikom v svrho, da se uniči vse orožje in vojni materijal, kolikor presega v pogodbi določeno množino, in zagotovi porabo še neizvršenih določb mirovne pogodbe glede pomorske sile in zračnega plovstva, izjavljajo zavezniki, da se strinjajo s tem, da se rok za zmanjšanje čet državne brambe podaljša tako, da se vojska zmanjša do 1. oktobra 1920 na 150 tisoč mož, do 1. januarja 1921 pa 100.000 mož, in sicer natančno v taki sestavi in organizaciji, kakor je predvidena v mirovni pogodbi in da dalje pooblaščajo nemško vlado, da sme v nevtralnem pasu do 1. oktobra imeti čete v tolikem številu, kakor ga bo naznanil mednarodni vojaški nadzorstveni odsek, da bodo čete sodelovale pri zbiranju orožja. Ako bi v kateremkoli času pred 1. januarjem 1921 zavezniški nadzoro-valni odseki v Nemčiji ugotovili, da Nemčija teh določeb ne izvršuje lojalno, bodo zavezniki zasedli nove dele Nemčije bodisi ruhrsko okrožje ali kak drug del in jih bodo zapustili šele tedaj, ko bo Nemčija te določbe popolnoma izpolnila.
LDU. Spa, 9. julija. (DKU. Ha-vas). Nemci so ob 11.15 podpisali dogovor glede razorožitve. Vložili so ugovor, da jih nobena določba ve-sailleske pogodbe ne veže, da bi morali dovoliti nove teritorijalne zasedbe, razen ako bi se pregrešili glede obnov.
AVSTRIJSKI PARLAMENT. LDU. Dunaj, 9. aprila. (DKU). Narodna skupščina je na današnji seji v drugem in tretjem branju sprejela zakon glede izvršitve določbe saint - germainske mirovne pogodbe, po katerih se priznajo razsodbe mešanega razsodišča in glede izvršljivosti razsodb sodišč zavezniških
ali pridruženih držav v vseh pravnih stvareh, ki so po saint - germainski mirovni pogodbi v to pristojna, ter zakon o Izvrševanju nekaterih določb saint - germainske mirovne pogodbe, ki urejajo obrtno pravno varstvo. Prihodnja seja bo v torek. POGOJNI  SPREJEM ODŠKODNINE.
LDU. Beograd. 9. julija. Ministrski predsednik dr. Vesnič je obvestil ministrski svet o rezultatih zavezniških konferenc v Bruslju in Spaji. Ministrski svet je sklenil, da se sprejme zavezniški *&lep o o% odškodnini, ako se nam zajamči prvenstvo v izplačila in ako se nam dovolijo olajšave v vprašanju raznih dolgov in ako se povoljno reši za nas vprašanje ladij na jadranskem morju.
PRED NOVO KRIZO.
LDU. Beograd, 9. julija. >Politika« piše pod naslovom >Pred krizo«: Ako se do konca tega tedna ne rešijo sporna vprašanja, pride zopet do krize. Zgleda pa, da bo prišlo do sporazuma, ako obe stranki popustita.
LDU. Beograd, 9. julija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je pričela razprava o spornih vprašanjih. Kakor pišejo skoraj vsi beogradski listi, je od rešitve teh spornih vprašanj odvisno, ali ostane še nadalje koncentracijski kabinet dr. Vesniča ali pa pride zopet do krize. Ko dospeta ministra dr. Korošec in Joco Jovanovič, ki sta na službenem potovanju v južni Srbiji, se bodo rešila vsa sporna vprašanja.
IZPLAČILO 20 % PRIZNANIC.
LDU. Beograd, 9. julija. Po sklepu ministrskega sveta se izpremene vse priznanice onih 20%, ki so bile izdane
0 priliki žigosanja bivših avstro-ogr-skih bankovcev, ki znašajo več kot 1000 kron, v državne obveznice z 1% obresti. Vsote pod 1000 K se izplačajo takoj.
RADI STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA.
LDU. Beograd, 9. julija. Ministrstvo za socijalno politiko vodi pregovore s pokrajinsko vlado v Ljubljani o kompetenci reševanja spornih vprašanj glede stanovanj in najemnikov. Po naredbi pokrajinske vlade v Ljubljani morejo vsi ona, ki imajo en milijon premoženja ali še več, zapustiti stanovanja, ki so jih najeli, in si zidati hiše. Ako tega ne store, morajo zapustiti mesto. Ministrstvo je pod-vzelo ta korak, ker prihajajo v Beograd dan za dnem pritožbe radi tega vprašanja.
PREDSEDNIK  FRANCOSKE REPUBLIKE ODSTOPI.
LDU. Frankfurt ob Meni, 8. julija. (DKU.) >Frankfurter Ztg.« javlja iz Ženeve: Predsednik francoske republike Deschanel ne more vršiti več svojih reprezentacijskih dolžnosti, ker se je bit kakor znano, ponesrečil. Zeli odstopiti še pred obletnico republike. Volitve naslednika se bodo vršile koncem julija aH pričetkom avgusta. Za predsednika bo baje kandidiral Millerand. Imel bo resnega tekmeca v Poincareju.
ČASNIKARSKA UNIVERZA.
LDU. Praga, 9. julija. (CTU.) Praška časnikarska visoka šola se otvori
1 oktobra na filozofski in juridični fakulteti. Predavanja so obvezna in brezplačna. Položiti je treba končno izkušnjo.
Izpred sodil Ca.
— Krivoprisežnik. Preteklo sredo je razpravljalo ljubljansko deželno sodišče do pozne večerne ure o kazenski stvari, ki je odkrila temno sliko, kako daleč more človeka zavesti strast. Razprava je bila dolga in mestoma naravnost dramtična. Na zatožni klopi je sedel obtoženec Josip Štrukelj, doma pri Sv. Vidu nad Cerknico. Zagovarjal ga je odvetnik dr. Pegan. Senatu je predsedoval sodni nadsvetnik Vedernjak. Državno pravdništvo je zastopal dr. Ogoreutz, zasebno udeleženko Terezijo Ponikvar pa odvetnik dr. Kokalj. Predzgodovina tega kazenskega slučaja je kratko ta, Terezija Ponikvar, po-sestnica pri Sv. Vidu nad Cerknico, je poštena žena in mati. Vzlic temu so pa dobile naenkrat nekatere osobe v okolici Sv. Vida o njej grda brezimna pisma. V teh pismih se je imenovano dol-žilo, da ima trikrat, celo desetkrat več dolga kot imovine, da po noči in skrivaj razprodaja svoje stvari itd. Ko je dobila Terezija Ponikvar na vpogled ta brezimna pisma, spoznala, je v pisavi roko svojega domačega župnika Frana Pavlina pri Sv. Vidu, s katerim si je bila poprej njena hiša v najboljšem razmerju. To razmerje se je v zadnjih časih silno ohladilo in celo tako daleč poslabšalo, da se je pojavilo proti njeni hiši so vrač tvo iz župnišča. Terezija Ponikvar je vložila potem zasebno obtožbo proti župniku Franu Pavlinu pri Sv. Vidu. V svoji obtožbi je stavila pod dokaz, da ni brezimnih pisem nihče drugi pisal kakor ravno imenovani župnik. Navajala je, da je pisava njegova in da ni nihče drugi od inteligen-tov pri Sv. Vidu sposoben takega dejanja* ker šivi s vsemi r najboljših od-
nosa jih itd. Razprava na to zasebno obtožbo se je vršila dne 2. januvarja 1920 pred okrajnim sodiščem v Cerknici. Pred to razpravo je toženi župnik še napravil na sodišče vlogo, v kateri je trdil, da je pisca brezimnih pisem iskati ravno v poprej navedenih inteligen-tih. K razpravi je župnik Pavlin došel z obtoženim Josipom Štrukljem in njegovim bratom Alojzijem, da se zaslisi-ta kot priči. To se je tudi zgodilo. Josip Štrukelj je kot priča izpovedal pod prisego, da župnik Pavlin z zadevnimi breimnimi pi^mi nima nič opraviti. Pristavil je, da jih je on, ko je bil kot invaMd na superarbitraciji, narekoval v neki ljubljanski gostilni neki neznani osobi in ju potem oddal na pošto. Cerkniško sodišče je potem razpravo preložilo, da predloži brezimna pisma v preiskavo in preizkušnjo izvedencem, ki naj primerjajo pisavo 8 pisavo župnika Pavlina. To so izvedenci tudi storili in ugotovili, da je brezimna pisma nedvojbeno pisal župnik Fran Pavlin. Med tem se je začelo zanimati za zapriseženo izpoved Josipa Štruklja državno pravdništvo. Temu zanimanju je sledila obtožba zavoljo krive prisege. Prva razprava dne 2. junija 1920 nato obtožbo se je morala preložiti, ker niso prišle vse vabljene priče. Pri drugi razpravi dne 7. julija 1920 je obtoženi Josip Štrukelj na jako premeten način vstrajal pri tem, da je njegova izpoved pravilna in resnična, V dokaz raznih okolnosti prignal je v Ljubljano svojega brata, mater, svakinjo in Se nekaj drugih prič. Zagovarjal se je skrajno premeteno. Na vsa vprašanja je imel pri rokah takoj primeren odgovor, le s državnim pravdnikom se ni hotel nič meniti. Posebno mu je odklanjal vsak razločen odgovor na njegova
sitna vprašanja. Toda vzlic vsej svoji premetenosti Štrukelj ni mogel pripraviti ljubljanskih sodnikov do krivične sodbe. Bil je namreč obsojen radi krive prisege na sedem mesecev težke ječe. Državni pravdnik je pa zaeno zahteval, da naj se spisi vrnejo preiskovalnemu sodniku, da dožene, v kakšni svezi je s Štmkljevo krivo prisego — župnik Fran Pavlin pri Sv. Vidu nad Cerknico!
B HB omladina v Zagreba.
Dijaško življenje na zagrebški univerzi je jako živahno. Le stopi ob katerikoli dopoldanski uri v univerzo in uveril se boš o tem. Tu razgovori, tam žive debate, tu vesti in informacije, tam pozivi in vabila. Tu Črnogorec, tam Slovenec, tu Banačanin, tam Dalmatinec.
Malo aalje proti železnici stoji vseučiliška knjižnica, krasna stavba, izvrstno urejen zavod, ki mu po lepoti ni lahko najti enakega. In velika dijaška čitalnica je nabito polna; odprta je ves dan, od ranega jutra do poznega večera; niti opoldne se ne prekine delo. Zlasti v pozimskem času imajo dijaki v tej biblioteki, kurjeni in razsvetljeni, ugodno pribežališče in zavetišče pred mrazom in tema
Izmed dijaških organizacij je daleko najmočnejša demokratska »Jugoslavija«. Najboljše merilo za moč dijaških organizacij je skupščina Akademskega podpornega društva, oziroma volitve v to društvo. Zadnjo nedeljo so bile ponovne volitve. Demokrati so dobili absolutno večino, to je, več glasov nego vsa ostala udruženja. Demokratskih glasov je bilo 296, za njimi so prišli dobro organizirani (klerikalci) Domogojci, 105 glasov, potem komunisti (nekako 70 glasov) in končno Zajedničarji (od hrvatskega separat. Narodnega kluba, z nekako 57 glasovi). Na listi demokratov so seveda Hrvati, Srbi in Slovenci.
Dijaška demokratska »Jugoslavija« ima svoje prostore na lepem mestu, v Strossmajerjevi ulici, ki drži od Jelačićevega trga proti Zri-njevcu. Življenje v društvu je zelo živahno. Skupščine, sestanki se dobro posečajo, istotako predavanja. Predaval je letos že Milan Pribičevič, dr. Bogdan Stopar (o ustavnem načrtu, trikrat), dr. Angjelinovič. Po predavanjih se vrši diskusija, ki se je mladina živo in plodovito udeležuje. Tudi člana Ustavne komisije, prof. Kumanudi in Slobodan Jovanović iz Beograda sta imela z dijaštvom razgovor. Na sestanku, ki se je bavil z židovskim vprašanjem, je nadvladalo mnenje, da je židovsko vprašanje stvar, ki se ne more rešiti v okviru eneera društva ali ene stranke; pač pa se da naval inostranih Židov zlasti na medicinsko fakulteto omejiti.
Zagreb ima sedal   poleg štirih vseučiliških fakultet in polecr tehnike še Šumarsko Akademjo, Farmacijo, Veterinarsko visoko šolo. Pedagoeii. | (kjer je  tudi več Slovenk) itd.  To j daje dijaškemu življenju posebno pe- j strost.
Razmere v Menzi   so urejene. Menza je vsemu diiaštvu enako pristopna. Govorice, ki to stvar slikajo j drugače, so povsem zlagane.
Drnftoeifg pesti in prireditve.
— Sekcija vojnih vdov in sirot za Slovenijo v Ljubljani priredi svojo prvo vrtno veselico v nedeljo 11. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma s sodelovanjem velikega salonskega orkestra in s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Krakovo - Trnovo«. Ples. Za dobro postrežbo je v vsakem oziru preskrbljeno. Ker je čisti dobiček namenjen v dobre namene, se predplačila hvaležno sprejemajo.
— Narodnega slavja, jutri, v nedeljo, v hotelu »Tivoli« ja začetek ob 17. popoldne. Po koncertu se vrši ljudska veselica na okrašenem vrtu s narodnim kolom na prostem in vsakovrstnima zabavami v paviljonih, na vrtu, v kmetski gostilni >pri veselem Kranjcu« itd. Ples. — Pridite čimveč v nar. nošah!
— Gasilno društvo v Rajhenburgu priredi 11. t. m. ob 3. v proslavo svoje 251etnice ljudsko veselico v restavraciji »TJnschuld«.
— I. jugoslovenski citrarski klub »Favorit« priredi v soboto zvečer na 17. t. m. v zdravilišču v Rogaški Slatini svoj koncert na citre. K poletu tjakaj v zelene gaje vabi k obilni udeležbi >Favorit«. k
— V nedeljo dne 18. julija vsi v Borovnico na Ciril - Metodovo veselico k Svigljn! Za petje skrbi društvo »Slavec«, za godbo pa slavna godba jugoslovanskih železničarjev. Iz Ljubljane odpelje posebni vlak ob pol 3. popoldne. Isti vlak se vrača iz Borovnice zvečer ob 11.20. Na veselo svidenje 1
— Plesni večer v veliki dvorani zdravilišča Rogsške Slatine priredi v soboto 31. julija t 1. gdčna. Lidija Wi-giakova, 141etaa slovenska plesilka. Že danes opozarjamo goste Rogaške Slatine in tamošnje okoličane, ker prireditev je redka prilika spoznati bližje prvo slovensko plesalko, in kakor se je kritika izrazila, edino slovensko zastopnico pisana umetnosti«    Kol rjen
partner sodeluje g. V. Vlček, bivši član' baleta Narodnega gledališča v Pragi. Na programu so Grieg, Mosztovvski, Mozart, Farma, Smetana itd. Več razvidno iz lepakov.
— Strokovna zadruga zidarskih mojstrov Slovenije v Ljubljani vabi svoje člane, da pristopijo, oziroma po možnosti podpirajo »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani«, Poljanska cesta, ker je delovanje tega društva velike važnosti za našo stroko in ima najboljši namen, ter je v prid delodajalca in delojemalca. Društvo hoče brez političnega strankarstva le stanovske koristi zastopati! Tozadevna pojasnila daje društvo samo. k
Gospodarske uestl.
— g  Nakupovalna in produktivna
zadruga {kovinskih in sorodnih obrtov za Slovenijo v Ljubljani, registrovana zadruga z o. z., naznanja, da je pričela poslovati. Člane sprejema načelstvo vsak delavnik med 11. in 12. uro dopoldne z zadružni pisarni v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5. Vsak pristopi vsi vplača: za, 1 delež 500 K in vpisnino po 50 K. (k)
— g Občine, ki želijo, da se t njih
krajih osamosvojijo slov. trgovci, naj pišejo nemudoma trg. gremiju v Mariboru, kateri ima več trgovcev t to avT* ho na razpolago.
— Glede fuzije Jadranske banke i
>Banko in štediono za Primorje, delniško družbo na Sušaku«, s »Hrvatsko sveobčo kreditno banko v Zagrebu« in z »Zagrebačko industrijalno banko T, Zagrebu« bo sklepal redni občni zbor Jadranske banke dne 14. julija 1920 * Zagrebu.
— g  Nov način izdelovanja Jekla,
Belgijska piavžarska družba »Ougree Marihay« si je zagotovila od nekega francoskega inženirja za vse države patentno pravico za neposredno izdelovanje jekla iz železne rude. Pri tem postopanju se plavžarski koka nadomesti z navadnim puiferiziranim premogom. Poskusi so so obnesli. Iznajdba je ob nedostajanju koksa zelo važna. Poročilo o tem prinaša »Frankfurter Ztg.«.
— g Žito za Avstrijo. Poljedelsko
ministrstvo objavlja, da je odstopilo centralni upravi za trgovinski promet z inozemstvom za izvršitev pogodbe s Avstrijo 1500 vagonov pšenico po ceni 160 do 180 dinarjev in 4000 vagonov po 95*50 do 120 dinarjev za 100 kg.
— g Pogodba z Avstrijo. LDU. Beograd, 6. julija. Ministrstvo trgo*' vine in industrije objavlja, da je avstrijska vlada ratificirala pogodbo med njenimi delegati in našo vlado. Sedaj Je ratificiran samo prvi del pogodbe, ki se nanaša na 4000 vagonov koruze.
— g Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt Dne 30. julija 1920 se bo vršil na Dunaju 64. redni občni zbor tega zavoda in se imajo delnice deponirati najkasneje do 16. julija t L, in sicer za Jugoslavijo pri podružnici^ Kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani, Prešernova ulica 50, katera izstavi potrdilo za priglašene delnice,; Na 25 delnic odpade en glas.
BORZE.
LDU Zagreb, 9. julija. Devize: Ber!ta! izplačilo 195—196, London 0—280, Newyorlf 65—66.50,   Pariz 540-4,   Praga 163—165,' Švica 1275—1300,  Dunaj   Izplačilo 44—45. Valute: Ameriški dolarji 63—64, avstrijske krone 45—46, carski rubljl 125—127, čeno-slovaške krone 160—165,   francoski franki 530—0, naoleondor 272 —275,   nemške marke 195—197, romunski leji 168—173, Sove-reign 300—0, turške lire v zlatu 290—0.
Hproulzaclja,
+ Splošna gospodarska zadruga sa Slovenijo v Ljubljani.    Od sobote 10. t. m. se deli na zadružne člane moka in vsa druga živila po znižani ceni in' sicer: bola pšenična moko 0 po 11 K,! krušna moka po 4 K 50, ješprenj po 7, kron, najfinejše jedilno olje po 64 K, kava 64 K, sladkor 56 K itd. Razdelitev brez vrstnega reda.
+ Cenejši kruh. Počenši od pone-j deljka 12. t. m. se bo prodajal beli kruli po 12 K, črni kruh po 8 K kg, torej 50' dkg težki hlebi in štruce po 6 K, oziroma 4 K. V istem razmerju ee zniža oe-c ne tudi ostalomu pecivu.
4- Gospodarska zadruga javnih nameščencev »Samopomoč« bo oddajala začenši dne 12. t. m. svojim članom prvovrstne podplate po pol kg na osebo do izčrpanja zaloge. Istotako se dobiva gornje kozie usnje v oelih kožah v poljubni množini.. V poljubnih količinah se tudi oddaja sladkor, po 58 K, mast po 44 K. fino nama z no olje po 80 K, potem moški in ženski boks Čev-' lji in navadni po najnižjih cenah.
-i
Polzuedbe.
— Najditelj slike »Dunaj 1914«, ki
se je pred kratkim časom izgubila, 80 nujno poziva, da jo takoj vrne na naslov, ki je objavljen v dveh te zadeve se tičočih pismih, ki sta naslovljeni na najditelja, osebno dobro poznanega, —n—č. 5083
Listnica uredništva.
G. dopisnik iz Kočevja. Poslanega nam članka ne moremo priobčiti, ker nečemo v listu napadati naših ljudi._
Glavni urednik: Rasto Pustosiemšek. Odgovorni urednik: Božidar V odet), ^
■mM
^prodajste dve pri—1perzi|ski pfe-
progi po želo ugodni ceni Naslov pove upr. SI. Nar. 5050
^aihllfl fflhfl ^an  orkestra oper-
mmU Mfc.ll nega gledališča. Ponudbe pod J. K. 4872 na upr. Slov. Naroda.
KaJliOTOdla-DllsEčnlKa ^ono^
Ljubljana, Sodna ulica 3. 4974
prvovrsten   6   HP Standard bencinov    motor.   J. Finž^ar,
Florjanska nL 23. 5075
MslKo Kelo dolira oarasiono napredaj
Poljanski nasip 48, pritličje. 5077
SliiainO Pnstne W:rheim, št 1, 3,4, OloUJiib odda po ugodnih cenah. » erel Horlanćič, Celje, Glavni trg 15. 4936
Miški aparst in svetilkami ceno
naprodaj. Sodna ul. 5 v trgovini. 5007
VnlfirSf 11    ^°^e prvovrstne plašče in illllcouljI cevi za kolesa in vse druge otrebSčine najceneje pri znani tvrditi ga, Yok, Ljobljaaa, Sodna nI. 7. 4866
plavači (Schwimmer) po 50 vin. nudi Eni. Satane v Rogatca. > Telefon št. 1. v Rogatcu.
ih
tfidki Scliwab & Bizjak, Ljubljana Dvorni tnj 3. 5016
,r večia množina vsakovrstrj it   mode'ov (f;?ur, pup) pri
m se Mtm i%ŠŠ>$mk
Poizve se : Anončni zavod Drago Be-setjak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
inu3 hpiv-a na.oljnate osi, doljih pe-UlilU nU-'Jfl reaih, z usnjem oblečena, se ceno ereda. Jernej Pirnat, kovač, Jarše p. Domžalah. 5019
piivozzas!iiatostri!iio,po00™L.
ma nov, v dobrem stanju, se proda. Naslov; Mihael Omahen, Višnja gora. 4976
Všleio mm lioi česalni salon za itm 0. Fehldi-Franltei. 5
Hed. Šare
perzijska preproga 130X24 \ na vpogled v trgovini ptrila
5048
rjr.-iHaisIl/a ah prcdnja'ec z daljSo pra-nln!i}ei!\fl kso in zmožnostjo samostojno voditi modni oddelek, se sprejme pri tvrdki R. Steimecki v Celju.
Brfilta tO &°'rT0 ohranjeno pohištvo : ridllG 2 omari, 2 postehi in noč-
na omara. Novi Vcdmat št. 163.
Mrsa mm soittla "
iiko delo, ki bi delal na domj spiej-mem. — Kdo. pove uprava Slovenskega Naroda. 5052
liter po K 4 '••— se dobi v trgovini Sev?r & Komn. Ljubljana, Wolfova ulica 12. 4926
■ R
-
MtOID
0.
»K ULJ . Batov tn ceno pove
uprava lista. 408
izvrstno talna BrEšno [flm mb)
dobije se odaiah uz najjeftinije cijene Paromlin, Zagreb. J.943
5016
Eonataon hila z velikim vitin so proge.
Poizve se v upravi tega listai
4960
ijnj s s-ovensko testaturo,
Bki hilU] malo rabljen, brezhiben, se ceno proda. — Na ogled v pisarni
tvrdke Paternost & Remic, Ljubljana, Rimska cesta 2.___ 5026
.iIbFzboo toninrie^r^!
bi ali odstopi preprosto sobico in lu-ihinio. Ponudbe na upravo tega 14?ta J poći »Takoj 4965«. 4965
ill/i flMfir! Pnevmatike za ko-UBI, [jULUI ! lesa (kompletne gar-niture) prodaja po zeio nizkih cenah faaso na debata Karel Fiorjane.ć, Celle, davni trg 16. 4957
Seč tesarjev se spreime
takoj v trajno delo.  Anton Steiner,
Jer ac ova nI. 11, Izubijana. 3277
I .
Iva meelpla iščeta mmm sik ;a takoj ali pozneje. %nA&t
ca* na upravo tega lista.
4968
Kfrcpndeoiinjo,
ki popolnoma obvlada slovensko in nemško ter če možno tudi hrvatsko korespondenco, sprejme takoj za Stubi-fco E V. Feller, dvorni lekarnar ? Zagrebu, ijurjevska 31. 5005
MnJHi42PHplzvWnih
Mbfdfl ^e ma'° obijeno z vsem po-lulu, trebnim pogonom In transmisijo (jermen 36 kg). — Naslov pove uprava lista. 49S9
Sita in reSeta, pletena žica za ograje, iniodroce za postelje se dobijo pri Bralca Krainer, tvornica za platno i pletivo rod žica, sita i rešeta i. t d. Novi Sad.
Mor t fcoriien
nova poMljatev v zabojih co £0 kg a
BJ&imvm orna bol
^nudi franko tukaj po 750 K za 100 kg tvrdka Paternost & Remic, Ljubljana, Rimska cesta 2. 5025
HfAfta M nova kompletna konjska pr-TiUUu So sna oprema za dva konja s |finim pon:k!jan;m okovjem in nova •kompletna konjska oprema s komati !za dva konja z lepim medenim okovjem, [vse lepo izdelano. A. Vacik, Ljubljana. Zaloška cesta 15. 4959
PftfSfl   e^eP8ntna» polkrita, oljnate o.i, I\ulqu, temnozelena, skoraj nova, eno in dvovprežna, naprodaj.   Ogleia se Ljubljana, Kolodvorska nI. 25. 4852
dobro vpeljana slaščičana b&      brez konkurence. Cena K 60.000—. Ponudbe p<>d „Slaščičarna* ca anončno ekspedicijo .Jadran' Maribor.
Uro žep popravlja
nasproti   r lavne pošte F. dadem Sin, urar v Ljus^eni. 3505
liano žoli
v sredini mesta za takoj pri boljši rodbini mlad po-
ročen par. Ponudbe na upravo lista pod Šifro »R L. 9957« 99rT
210.1101) za&njsv,
znotraj merjeno 20»/iX25X49 cm debelina  le^a 10—16 mm, samo rezz-ne in   povezane   kupuje   D. S&eE>ii,
Brod ita Savi. 4l 81
Stroloa Ma
količne, izborno opr?mljana. Weber — FsikGaberg, Achan bei Wien nad Berlin. Tvornice katranevih izdelkov in strešne lepenke z velikimi destilacijami. 4903
Zai^iio cone m!
Rumeno vino. ki se je točiJo lit. po 24 kron, je sedaj po 20 kron. Be o vino, prej lit. 20 kron, sedaj 16 k: on. — Poljanska cesta 11, gostilna pil Jurju.
I tfMA  na prijetnem kraju
Wm%Žf3 ¥ll v Ljubljani, obsegajoč 2 ««t»vbni in 2 vrtni parceli, skupno 2800 qm. se ugodno proda. Natančneje se poizve Vojvode Mišica cesta 23, pritličje, levo. 4978
^3*1^8. srec^ mesta» 2 hiši z velikim r-BiiU vrtom, sposobnim za stavb, prostor in s kletjo, se proda. — Več se «ve pri g. Flak v Mariboru, Gosposka ul. 52/11. levo. 5057
za svojo trgovino v Mariboru dobro izurjeno gospod čno za takojšnji nastop proti dobri plači Vešča mora biti korespondence v slovengkem, hrvatskem in nemSkem jeziku ter vodstva dnevne blagajne In knjigovodstva. Ponudbe na moj naslov ali pa osebno ter je vsa dosedanja mesta dokazati s spričevali. Iran Koražija Maribor, Aleksandrova c. 23. 51 OS
Izjavi-
Podpisani Alojzij Černač, sprevodnik v Ljubi lani, Prisojna ul. M. 1. Izjavljam, da je neresaična moja trditev, češ, da je g. Banko Ignacij, gostilničar in posestnik na Martinovi res i, kriv, da so za ča«a štrajka železničarjev polic isko zaprli gost'ino ,ori DraŠčku* v Bjhoričevi ul., da je šel g. Banko naznanit, da se tam toči vino in da je na ta način denunciral. — Obžalujem to svojo obdolžitev ter jo preklicujem.
V Ljubljani, 9. julija 1920.
CenaČ Alojzij.
•2f«.y        •  V *f    . .'   -I ':.T
hi
t
Tužnim srcem javljamo tem potom, ker drugače nemogoče, da se je po dolgotrajni in mučni bolezni 13. rožnika 1920 ob Vsi2 predp. blagorodna gospa
Amalija sns i. Ott
soproga diplomiranega naravostovca,
mirno preselila v večnost.
Pogreb se vrši iz hiše žalosti 15. rožnika ob 2. uri pop. na pokopališče sv. Mihaela.
Sv. maše zaduSnice se berejo v New Yorku in pri očetih frančiškanih v Ljubljani.
NEW J0RK, 760E 160 Street — LJUBLJANA, 13. rožnika 1920.
Josip Sever, soprog. — fram in £dvar4. sinova. — Avgust in Feliks Obrekar, brata.
HfO^Or s Prirnerno Šolsko izobrazbo se ULSuCL takoj sprejme v fotografskem zavodu Fianjo Grabietz, Miklošičeva 6
5082
Prusa se
top.
6 letna jahalna kobila Poizvedbe pri naredniku Faletn, vojašnica, Dunajska cesta. 5086
B nor s 3- gimnazijskimi razredi želi Ik.JitL takoj vstopiti v trgovino z mešanim blag rn, manufakturo ali kavarno Več pri L. Rebolj, Kranj. 50 t)
Lepa moderna spolis mm^ž:
mešički voz se takoj oddasta. Ivan Penit, Vel. Mengeš št 84 pri Kamniku
Gorenjsko. 5100
presni trg lfi. 11. nidstr vsak dan od 12 do 1. pcp. in od 2. do 4. 5097
Mm Pintar začasno
ne ordinira-
U-iin&nr se sprejme za ključavničarsko Isjctirgl ob^-t. Josip ReDolj. Jenkova atica št. 18, Ljubljana. 5094
■ftm kajl wPucb« 3»/2 HP v do-i\* lilflt} nmu  ben   sanu   so proda.
K. Vasle in drnj; ključavničarstvo. GHnce 123 pri L ubijani. 5106
toi 11 \v> M ofraški voziček.
Visi »v pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5093
P'H7đ °ajmodernei?e iz etamina in ba-
DKlU tista od K 120— naprej nud tvrOka Ivanka Pragrotnik, Ljubljana, Sv. Petra cs;+a 2«. 5067
13. strope, žlčnike, žico, mreže
za   resek,   samocolnice. sploh vse  stavbene   potrebščine   prodaja po
najnižji ceni A. Snšnik, železnina, Linb-ljana, Zaloška cesta. 5070
Vefie množino trffikili kos
55 — 75
cm doliih
pralni pras«k Ia v zavitkih po l/j kg, se proda po naini'.ji ceni. Vzorci in cene so   na   razpolago  pri   A. Vaciko,
Ljubljana, Zaloška cesta 15.
5071
, išče sarno za grščino takoj
Malllild dijak IV. razreda. Želi se suno boljša moč. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 5073
Brsia m več starih« dobro ohranjenih 1199u K kom! ktnh oken in vrat po iako nizki ceni v pek trni A?g. Jenko, G i posvetska cesta 7. 5074
:• re-4e-jGO prodam. Sodna ul. 5 v trgovini. 5006
Mi j?, ha fenjffii ojrana IX
enega kon.a. Poizve se v trgovini J. ■ ke, Hrastnik. 5044
su«! ?n stara an nova zarezna ali na" nmtl »w vadna ?trešna opeKa in lončen dimnik v Zgor SiSLci 5078
n prav dobro ohranjena salon-! ska obleka  in daljnogled
Vpraša se v nedeljo od 8—16 wre. Zgornja Šiška št. 2. 5079
se v kratkem odda.
Prosilci naj poš jejo Domene prošnje airektno na .Rudniško ravnateljitvo Rajhenburg.4 5107
t-0 trancoski in   italijanski kore-ilK k* spondent, event samo za po-Dopoldan^ke ure.  Ponudbe pod „Ltsni eksport 50«3"  na upravništvo Slovenskega Naroda. 5053
H ft ttNt,
Anončno ekspedicijo Al. Matellč, Ljubljana, Kongresni trg 3. SI 62
Duaaiska cesta, krepča malokrvne. nervozne, oslabele odrasle in otToke. NaroČila proti povzetju. 10S0
UUmm oženjen, brez otrok, išče shižbe sli??«, na kaki graščini ali pri gospodi Imam dobro prakso pii v to stroko soadajočih delih. Ponudbe pod .Vrrair 82" poStao leteče Šnartao pri Litiji. 5080
rril4f mm lepa skoraj nova otomana, rllH S stenska  ura,  dobra in lepa
dolga I1/« m, navije se na 24 dni, preproga 5 metrov dolga 65 cm široka. Ogleda se vsak dan od 11 do 3 ure popoldne. Sv. Petra nas'p 39, pritl'čje levo. 5081
Proda se v Ljubljani par lepih ! jesenov, 7 podstreinih oken novega sistema, mlin za mletje barv, nrr.'njaina m'za, dve veliki železni tab'i, in par omar. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 50S4
iirfvn RMilillkl kl se dobro spozna IkEH! flijW1*Tl0f v knjigovodstvu. Stanovanje in hrana v hiši, plat« po dogovo'u. Ponudbe naj se pošiljajo s potrebnimi izničevali vred na tvrdko M. tertftjs, trgovina z mešanim blafom n semenjem, Mariaer. 5c85
Bjjj avtomat, luaW s svetiljkatni, ke-tifl. gli !n gumijeve krogljc za kegljišče, rabljeni stro}», gramofoni, arebr-nina za hotele, (različen servis) ter več gostilniške oprave, proda L. Retelj, Kranj. 5091
lestvi fi takti elektromotor 150 HP HM TI v& IDIDI 730 obratov v minuti za vrtilni tok 520 Voltov 50 pari jod s zavorno kotvico, Sčetnlm po dvigalom. Vpraša se pri družbi za elektr. industrijo montažni oddttet, Maribor, Jurčiče?a ulica 8. 5089
m Srn hb "SS
akademije, se dobrim sved »džbama, traži rumeštenje u kojem većem bankovnom zavodu u Ljubljani. Sada je namešten u jednom manjem zavodu u Sremu. Govori srpsko - tuvatski, njemački i nešto francuski Nastup prema dogovoru. Adresa u upravi Slovenskog Naroda. 507i
I sas Mfa sflisttun obstoječe iz ao-LcP, IZn PUiCillU, čnega gospodarskega poslopja, ki leži na lepem kraju ob Savi prodam. M. Majcen. Dolenfrta cesta 4, Ljubljana. 4803
(naravni)  slajši od   sladkoria v
IH« vrčih po okoli 45 kg po K 38
kilogram razpošilja J. Jerković, Zagreb,
Petriajska 01. 4956
Krna leia i g %
ceno naprodaj. T«di hiše in drnge realitete, 2 gara. pohištva antičnegi, črnega naprodaj. Kose. posredovalnica „Ro#na Orada", Cel'e, Dolgo polje \ i-oobj. poslovodia Karol Breznik. 4977
Mika
dobro Izurjena 'ne začet-
ica),   ki   zna lašVo in za-stopi tudi neka 1 rlsamiškefa dea, sta nujoča pii st-irilih v Ljubljani, se pr> t dobrim  pogojem s re me v aietarako t govino.   Ponudbe   pod:   .Dobra moč 1831" na upravo SI. Naroda, 48H
Vetja mm! na fertlandtž^nta,
ffia množina jeklenih šln za vozove, 500 kom kos, poliranih, 500 kom metel, lepih, 500 1   c tronovega  soka s
ladkorjtm. 100 nagrobnih vencev od K 70 do K 160, se takoj nroda. Ponudbe pod šifro .Zastop 4901* na upravo tega lista. 4901
r|*|M z nižjim držannim izpitom, v BI i. 161 vseh gozdarskih strokah izvež-ban / večletno prakso, slovenščine in nemičlne popolnoma hrvalčine deloma zmožen v govoru in pisavi, želi primernega mesta. Nas op takoj. Dopisi pod .M. S./4079* na upravo tega lista.
KatMiši (eli^lav. rafitiran sMtor
v kockah po najnižjih dnevnih cenah ponuja * a debelo .larbsg'. maribarska
uvi«« in izvini dražba z 0. p. v Msri-
bora. ZastopntKi za vse dežele za prodajo in nakup živil se iščejo. Brzojavna vpraianja s povratnim odgovorom na Marbag, Maribor. 50-13
LfitffiH mrava za enaKosmemi
*ftk — W PS motor »Desel«, dinamo, len dostavni agregat, stikalna plošča, akumulatorna baterija — vse v polnem obratu, proda se v celoti ali poed'ne dele cele naprave proti pogoju, da se kupljene stvari prevzamejo šele s 1. oktobiom ali si. novembrom 1920. Istočasno je tudi naprodaj večje število vatnih števcev in elektromotorjev za enakosmerni tok. Vprašati pri elektrarn?, Žalec, Slovenija. 4593
Dr. Ivan Zobec
vladni koncipist
Olga Zobec roj. lHerbar
poročena
LJubljana
Dolenja vas
Proda
se takoj 106 prostosledov svinčene rude, živega srebra In cinobra. letečih v Sloveniji. Anton Rebolj, ŠL Rupcrt, Dolenjsko. 5040
Kalodont
pasto za zobe, Nuleol barvo za lase ter ptvovrstno britno milo priporoča
Štefan Mi, LinMjaoa, M Tim 1,
r*8SF'     Stavbeno poSjetje *VI
Tavčar & Svetina
Ljubljana, flospos* etBka cesta štev. 0 se priporoča. ~&l
Kupujem in zomsnlnm
btaro zlato in srebro. Velika zaloga zlatnine in briliantov Lastna delavnica.
Alojzij FuctiSp
Selecburgova nL 0. 1607
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919
isiMi lila
u MMano, Via San Paolo No 1.
MRimiftUA     Union Comptolr • UenilfO -   de Commerce —
vrši eksport tekstilne i nirbeške robe po povoljnim uslovima za sopstveni račun i za račun največih talijanskih kuća u pojedinim artiklama. 5041
v Ljubljani
ostane od 15. julija do 8. avgusta
zatvorjena.
zdravniško priporočeno vino v steklenicah se zopet dobiva .pri Dalmatinca' y Sodni ulici St. 4. 4743
Slamnike in klobuke
vseh vrst i
Stasu, soita DsMisle ori UsMtuol.
V Ljubljani se sprejema pri tvrdki Fovseevfč ln TerSan, v Prešernovi ulici št 5, kjer so na razpolago tudi najnovejši vzorci. 1771
Knjigovodja
prvovrstno moč, samostojen v vsem bilančnem poslovanju, izvežban v lesni branži se sprejme. Pismene ponudbe je nasloviti: Ljubljana, poštni predal šr. m. 4922
Lesna tropov sha tn lndnatrlfaka dr vika v,saolajnfl razpisuje mesto
podravnatelfa.
Strokovno znanje potrebno; jezikovno zmožni imajo prednost. Ponodbe s spričevali do 20 iulija 1920 na zastopnika dr. Aatona Božiča, odvetnika v Celja.
Erjavec & Turk
trgni i Hi
pri „Zlati loportr*
preje Hasuserschniidt,
LjolrtlBsa. Mimiin tn ftv. 7,
nasproti Križinske cerkve. 4C49
Vsakovrstne
SlMHlivt SolM
tarske izMkt prhnomi cm!
nikov v Stobu, pri Ljubljani.
slamnike,
pfBtfpfBŽRotat
in droge ple-priaonita po g. tnovcM
tovarna slam-poita Domžale 1772
veliki in majhni stružniki,
brusilni stroji, vrtalni, skobci ni in Stroji za ubianje, brusflna vretena ttd., različne  strojne sestavine in
orodje novo in najcenejše
3da A. Flohr, IVien V.,
Ramperstorfferfasse 64. Telefon 1236 IV.
Klavirje
planine in harmonije, prodaja in izposoja Alfe« Branih, največja zaloga vseh glasbil, mnzfaalij in strun, Ljnblia-na, Kongresni trg 15. 2387
Stenice
in njihova zalega poginejo, ako upo-
trebujete
MORTIN
steklenica K 12"— pri zavodu M. Janke r, Zagreb, Petrini ska nlica
3. m. 3815
vi
najceneje naravnost od
Ivana Maroat,
Žalec, Slovenija.
Preparacija ženskih las, izdelo-valnica lasnih mrežic. Najmanjša
oddaja 6 tucatov.
NADA
it
19
tvornka dvopeka
Neumann i. dr. Zagreb.
Proisvaslja:
Kekse, biskvit, dvopek i razno pecivo  za   čaj.   Zastopnik za Kranjsko
I^a Ježek
Ljubljana, Stritarjeva ul, 7. 900
kandite, kolače, kekse in druge slaščice naročajte edino le pri domači slovenski tvornici
Jos. Railter, Mtaij
ali pri ajaaato lalasaa t L|vMtsjBai: A. Pčschl, Gospo-svetska c. 7, J. Poddoj, Sv. Petra C 95; C«l(a: Roz. Debenjak,
Kralja Petrs c 15. Prvovra.no Slasjev Doasva takoj, laatevalta oonUe.
5010
z vodno močio v Slovenji«
Ja Radić, Laško.
! ZOBJE 1
umetna zobovja, tudi zlate plombe. p!a-Unaste za tik*  kupuje u   in plaCujera nabolje samo še 3 dni.
Hotel Wilson,
soba st. V. I., Sv. Petra cesta 9.
Prodam
10 različnih voz za težko vožnjo In lahke na peresih z oljnatimi osmi, novo na pol krito kočuo, ter več kompletnih novih prsnh opiem, komatov za te?ko in lahko vožnjo. Mihael Osolln, sedlar, Domžale. §102
Viseke napetosti 1 zvono
kao i drugi sav elektrotehnički materijal dobavlja u najkraće vrijeme:
W.tlriiliiniiJit88.,fln;aiij.H.
Parilnike za
varjene, pocinkane prima avstr. kakovost Alta se o ara tor j 8
3 velikosti
dobavno takoj.
Lego StsOnfeld W se 4 (OsterrelCD
en. IV.. PlOnioai-Telefon 55113.
Stavbeno podjetje
Alatko Cork
Ljubljana, Zvonarska 9
se priporoča za Ck iet]a ia mašila i to stroko spadajoča dela.
Cenjenim odjemalcem no debelo in na drobno vljudno naznanjam, da ostane trgovine vsled počitnic osobja od 12. Julija do 16. avgusta zaprta.—
Vase Petrine ml. J. Samec
Ljubljana. 5096
Svetovno
znana tvrdka
Julio Meinl
anja, as
otvori
svojo podružnico
v
Ljioilagl Mmi\m tesla ft. 1,
dna 11. Inlita tSSO. 3064
0691
4
156. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 11. julija 1920.
7. stran.
Zaloga pohištva in tapetniška delavnica
Srata Sever,
linblfano, Gosaosvetaka 0. (Kolizej)
pripotoca    vsakovrstno   pohištvo po zmernih cenah. Vabimo na ogled!
RrTKlsTO (IVitMBboiiaal bodem sopei DlUirlK razpošiljal kakor vsako leto po najnižji ceni v vsaki množiai po poŠti In železnici. Prosim cenj. odjemalce že sedaj za prijama naročila da ista lahko takoj sveže, ki bodo dobiti v teku 14 dneh, odpoSIjera. — Kari Lotbner, uelje. 5qq§
eretna autokola
(Austr. Sauenverke) teret 3 tone za prikopčanje sporednih kda posve u dobrom stanju, može se takoj za dinara 18.000 dobiti' Cijenjeni upiti mogu se event. i brzojavno Hotlbouer. Grm MUuzgrabenstr. 107. &yfe
omočilno blogo do 50% ceneje.
Manufakturna trgovina
Jose Stopar,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 5.
•5
ottnifle modrotiska
ieflrja ilota
laza pedioie
!totoi
sokanca i. dr.
Blelo bučko vin
l
9
puno okusnije i tečnlje od banatskoga prodaie se na vagone uz vrlo povoljne ciene kao i cd 50 lit. dalje, te razna hrvatska, moslavačka i dalmatinska vina Poslovnica Jnrišić nI. 10. Teleton 20-16. — Podrum Nikolić nI. 12. Telefon 10-76
Andrija Golubić, Znjreb, trgoiioa vina oa veliko.
Zastupnik za Sloveniju Ivan Koželj, Ljubljana, Tržaška cesta br. 27.
000.
do konca in kraja izvršenih stročnic (papir agrafiran, ustnik z zvezdico in bato) s poljubnim brezhibnim tiskom izdela vsak mesec avtomatičuo najboljši stroj za cigaretne stročnice „1PEHBA41.
Vprašanja na:
„Spemba" teđjBjMl M, 111. jBrtgMgjjCT. 21
Broj 25535/G. — 1920. 4930
natječajni oglas.
Direkcija državnih željeznica kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca u Zagrebu raspisuje ovime ponovni javni natječaj licitaciju za dobavu tvrdoga hrastovog i mekog gradjevnog drveta u količini od 980 m3, potrebnog u godini 1920 te drveta za radionu i to: tvrdog 283 m3 i mekog 1225 m3. Uvjeti za dobavo mogu da se dobiju za uredovnih sati u ekonomnom odelenju ove Direkcije (Mihanovićeva ulica br. 12), a mogu se zatražiti i poštom, ako se pošalje 5 kruna za poštarinu i troškove.
Ponude se imadu napisati na uradovnom formularu, a moraju biti biljegovane sa biljegom od 4 K po arku. Ove ponude moraju najkasnije do 28. jula o. g. 12 sati prispjeti u ekonomno odelenje ove Direkcije.
Samo propisno i na uredovnom formularu prema dobavnim uvjetima sastavljene ponude uzeće se u pretres. Na zahtjev onih, koji namjeravaju oferirati, poslati će Direkcija formulare za ponudu tvrdog i mehkog drveta kao i uvjete.
Ponude će se otvoriti i pročitati u ekonomnom odelenju ove Direkcije dana 28. jula u 12 sati. — O prispjelim ponudama sastavit će se zapisnik. — Otvorenju ponuda mogu prisustvovati i nudioci, ili njihovi zastupnici.
Žaobinu (kauciju) koja iznosi 5% vrijednosti ponudjenog materijala, treba položiti do 27. jula 12 sati pozivom na broj ovoga oglasa kod glavne blagajne ove Direkcije u Zagrebu.
Rok dobave svega gornjega drva je od 15. avgusta do konca oktobra o. g.
U Zagrebu, mjeseca jula 1920.
Direkcija državnih željeznica
raljevstva Srba,   Hrvata i Slovenaca.
Aston (eru
Prvovrstna
kolesa
s fino pnevmatiko po znižanih cenah priporoča
Ign. Vok
Uatoliana, toatnu mMcs 7.
Kadim
vsakovrstne
žlvilne potroMcine
Giorgrs Gnijk'
BMgraft, Jfiktiu nI. 15.
POZOR I
K. Uforsfhe, Maribor,
Gosposka ulica Številka 10.
Veletrgovina z manufakturnim blagom.
Priporoča svojo bogato zalogo po Jako znižanih cenah.
KEMIKALIJE.
Aloun.
Bonks krist Ktffcotaa kislina 100 %. KaHev oksalat (Kleesalz). Mramorni plovec mljeveni (Blms-
SttlR).
Notrtum betizolcum. Natrhmi ferrocyanatum. Olovna gtedja. Olovni šećer. Perisko mooVHo 100 •/.. Sol nicali krist. SalfBlak za letanje. Steklo topivo (Wasiargtej 36) 300 Bi.
Vfetfci kamen (cremor tarteri) i druge kemitaflie prodaje na veliko tvrtka
Isu. MHflHi Rojsti
Tehnička poslovnica zn kemijska industrija, Zagreb, Petrlnjska al. 17. Brzojavi ■ Rojan Zagreb Talefoa 11-03.
□□□□□□□□□□□D
□ □ □ □ □ □ □ □
Sne pisalne strele
z 20°/, popusta, za javne urade še več, ima še teden dni v zalogi razpošiljalna trgovina
K. A. Kregar,
Ljubljana, Sv, Petra cesta 21.
□ □ □ □ □ □
□
□□□□□□□□□□□□
Salmiiakova sol,
pristna, za telegrafične elemente in električni materijal, za močni in slabi tok dobavlja od skladišča Maribor: MeliStrOla. d. z o.
z. Centrala: Gosposka ulica 8. Telefon 267. Obrat: Aškerčeva ul. štev. 22. Telefon 94. Brzojavi: Melistroja, Maribor. 5033
Jančar&C=
Ljubljana, Slomškova ul. 19. Lastni izdelek oljnatih barv, firneža in tek. kleja. Velika zaloga kopalovega ter belega emajl-nega laka, sikativa brinolina, laka za kočije, usnje, polituro in železo, suhih barv in mizarskega kleja. 5099
Tvrdka A. LavrenCit, Dunajska cesta 47, kupuje po najugodnejših dnevnih cenah v vsaki množini
bukova drva. hlode vseh vrst. trama, rezan
__les i. t d._
Proda se
različen star, dobro obranjen materijal v stari predilnici v Ljubljani,
ki se sedaj podira in sicer
§ ■ i n ■« n #!■■■#•-J«« obtežba 500 kg. približno 11 m visoko, 4 postaje lOVOrnO U VltjalU*  (pritličje, L, II. in Hl. nadsiropje), transmisijski pogon,
pločevino.
150X150 0111 v premeru, obloženo na treh straneh z valovito, pocinkano
Stebri iz litega železa in sicer:
8 komadov približno 3 50 m visoki, obtežba ca 13.000 kg 16     . ,      3 45 .     ,        . 20.000 .
16 350 .     ,        , 26.000 .
16 4.00   . ,        ,  32X00 .
4 5.00 . . 12.000 .
Za pravilne podatke obtežbe ne prevzamemo odgovornosti. 24 komadov približno 3 50 m visokih in 8 cm v premeru za strehe »Shed«.
Transmisijske konsole iz litega in kovanega železa.
Železne stopnice (lestve). Rezervoar
iz železne, 8 do 10 mm močne pločevine, velikost W5X1'65X1'20
Različen stavbni materijal.
Ogleda se na licu mesta v stari predilnici v Ljubljani in ie
je zglasiti pri delovodju gosp. Srakarju.
Pismene ponudbe na naslov »Kranjska stavbna družba v Ljubljani". Levstikova ulica. _ 50^'
„BALKAN"
Trgovska ipedicijska In komisijska delniška družba. — Brzojavni naslovi „Balkan* ped"
LJUBLJANA,  MARIBOR,   TRST, WJEN.
Špedicija vseh vrst- Sorevmme bfega v skladišča. Zacartojanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. Skladište spojeno s tirom južne železnice. — !■ MnMlaarta Jamo skladišče.
Na j vetje domače spediciisko podjetje.
KLINGERIT
as besi, armature, tehnične potrebščine vedno v zalegi
000N K0UTNY
Ltn&rfana, Kolodvorska ul. 37.
Telefon St. 460.
If
Jadransko hotelsko in kupallino dion. »o
Sulak-Reka, Zvonimirova ulica Itav. 102.
Lastnik sledečih hotelov in s?natoriiev:
HotH Pension „SPERANZA" IMPERIAL" Opatija.
Sanatorij in veliko morsko kopališče „TERAPIJA" Crikvenica.
Palače - Hotei „MIRAMAR3"
Crikvenica Telefon intenrb. 11.
Hotel-Pension in morsko kopališče JADRAN" Siiak-teka
Telefon interurb. 2-14.
Hotel-Pension in morsko kopališče . JADRAN-Bakar.
Vsi hoteli in sanatoriji so najmoderneie z vsem konfortom ureieni. — Oskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema ir daie pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Miramare" v Crikvenici, za Novi: uprava hotela .San-Harino* v Novom: za Sušak; Središnji »red društva, Snšak-Reka. - Naslov za brzojave Jadran-ceata-ala Sasak-Reka, Inttrviin telini itn. H-9.
Hotel- ^ension ,,SAN-MABJlfO"
Novi Vinodolski T«, iatirnr. 5.
Hotel - Peition in veliko
morsko kopališče .L1SANJ- Novi Vinodolski
Kavarna TRIGLAV
(preje VUKlO
ZAGREB
DUGA ULICA
Moderno urejena solidna kavarna in priznano najboljša za-jutrkovalnica. — Solidna postrežba. — Jako zmerne cene. Slovenski časopisi na razpotago. Za obilen obisk se priporoča
LOJZE STREHAH,
tovarnar.
ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Sititarieva ulica Stev. 2.
w - .---_      ^ -----— Rezervni fondi 20,000.000"-_kron.
Delniška glavnica 30,000.000 — kron, ■ -
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
9aV~ Sprejema ~WB
vloge na knjižice in tekoči račun
^     proti ugodnemu ©brestovaniu
Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut
in dovoljuje
vsakovrstne KREDITE
6, stran.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 11. julija 1920. a
1>6. Stev.
Gumijeve cevi la kolesa po 120 K
ziaake „PlrelU" plašč« za avlo 935X135, 830 <120,
815X105 po jako nizki ceni proda
M. Stemiia. trgovina.
Vič štev. 16.
Prirodni maiinov sirup
z raflnadnim sladkorjem vkuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. — Nadalje: Ekstrakti — za umetne soke i. t. d. pri tvrdki —
Srečko Potnik, M »tel kova ulic« (poprej zaloga mengelkeaa piva).
iamaSe
so najcenejše in najboljše. Lastni izdelek, velika zaloga v trgovini
Miško Sellak, Usnjena.
Tovarna
O n u>j a   vsakovrstno - -
Barva ......d^o.
obleke.
Jss. RelchKemifao °*
UuMjana. Pol invkl »sip 4 SVetlollka
Podružnica: Selenburgova ul. 3      i n
Podružnice
KSaribor Ifovoinesto Soče vi e
Gospoaka ni. 38.
Clav.i tr«
eaev 39.
• Transmisije •
gonila, vretena, okrogla ležišča, kovine, kroglasta ležišča, les, pločevina, liti koluti, Sledilne peli MMcol", vse točno dobavno, a) tvornice strojev, b) fužine MAN* ^©TTLE, Wien X. Pernkornejaeee 96 T 52238 b III. Arenbei-f ring 11 T 11M1.
Je m]M]h in nalcmijle. DoMvn se msi
Izdelajo kristalno sodo, sveče ln toaletne milo.
Pm mariborska tovarna mila, Maribor.
Kotate obdržati si'oio lepoto? Hočete imti kakor baržun mehko kožo? Nočete sotečnih peg, mozoljev in ogretv ?
UporaWjt)te Fefltrjfvo pravO Elia otrarno, k«žo ofcrarojočo poraado! Občn-čovanl bodete! ZivJra!! 1 Umlek Đ K. št. m. aMćofjie vrste 12 K. K temu Fen«JcT0 nafflpejše HHJnomlečno milo 16 K. *
Hočete imeti lepe, zdrave lase?
pomada za rast las doseže brine lase! Zapreci prhaj, ireraao osivenje. Zabrani nlešo! 1 lonček K 9, št. III 12 K. K taara m»čiio te-roTO rrflo za umivale glave 8 K. šampon 8 K. Mazilo za brke 2 K 50 vin. In 1*— K.
Mučijo Vas kum očess?
Fefle^ei pravi tnristaT.il ©feUf nćink«ie Vrez bo'ečin, hitro In zanesljive! JUbenih inljev! Nobene trde kale! Hala škattjlca S K 50 v, veKka škatli a 5 K 50 rta.
ZelHe še kaj? E;ra
stilje (Koioajjafca voda) 1 škatlja 5 K. Fellerjer usipalni prašek proti potenju .     _ _   _     1 6 K. Fdlo^r Breatotel črtift zoaer glavohi zobobobol 1 ikatljica
4 K 50 Tin. Fefl«n*v Eha V.tii 6 dvojna«, afl 2 veliki ste- * „ _ _
klenici špeciatnl 24 K. MaJaorjSl frtnm z najfhi#Mra dnbotn od 8 K naprej. Najfratj«   1imgM-pm<a Dr. Kluger, bel. roza la ruaei. I velika škatlja 11 K. Močna Francovka v stekieckah po 8 ln 22 K. Omot ln paštnina posebej a najceneje.
EUGEN V. FILLER
■lekarnar
Stubica Oonla9 etzatrg št. 238. Hrvatska.
Naznanilo.
IfetfJa poiiljatev prvovrstnih
AFF šivalnih strojev
SW za širiije, injtie in MHe dnu i kiten v Ljrtirj.
Za cenjena naroČila se priporoča
hš     aa af% ftaf     soecijalna trgovina s šivalnimi stroji, r(ie   W^Ja^f   kolesi ter v to stroko spadajočimi deli, Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
d«*
nem
in vse avtomobilske potrebščine
nevmatika
za avtomobile,
kolesa zi 40 % v ceni znižan, kolesni plašči od 265 K, zračnice od 1S0 K.
iz prvovrst-
anega švedskega je Rimi utori in vse potrebščine
MESARJI POZOR!
Zaradi preselitve se proda takoj lepa pritlična hiša in še eno gospodarsko poslopje zraven, z dobro vpeljano mesarijo z vsemi obrtnimi prostori, obstoječimi iz klavnice, mesnice, sušilnice, pralnice, ledenice, šupe, drvarnice, hleva in z lepim vrtom zraven. V prijaznem in prometnem kraju v bližini Ljubljane. Ponudbe na upravništvo Slovenskega pod „Tsaka obrt 4920" 4920
Čevlji, gamaše, sandale
= Vallka Izbira. — Zmerna cene. s
Prodaja trgovcem na debelo
I^rlco^*ć I drua;
L ublfetia, Stritarjeva nI- 7.
Zagreb, Mesni? ka ul. 5.
Beograd, Sarajevska ul. 8,
iBtbia
400 HP, pand stroj fabrikat .Prve brnske tvornice strojev,
direktno spojeno z
generatorjem na VTtilnt tok 350 K. V. A. 30 0 vo'tov, fabrikat .Siemens-Schu-akert" kotel Baboock-Wilcox   200 m2 kurilne ploščine, stikalna naprava, vsi cevovodi in elektrovodi ter vse pritikline. Vprašanja na
Persicaner & Comp.,
Oasallschaft m. b- H., v/len, l., Liebenbarggasse 7.
Hipotečni 81 zavod Mestne hranilnice
a r i bor u.
(S)  Telcf. Int. 3. R.zerve 1,500.000 K.
dovolj.je posojila po 4Vj°/„ izdaja 4ViV,ne zastavnice, ki uživajo sirotir.sko varnost, ter se lahko uporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Denar je najvarneje naložen, ako si kupite zastavnice bipotečnega zavoda v Mariboru, ki se visoko obrestujejo in za katere jamčijo pupi-larnovarno vknjižena posojila. Ker se izda samo omejeno število 41/2,''.nih zastavnic, si jih je treba pravočasno zasigurati. Zavod stoji pod stalno državno kontrolo in je edini zavod te vrste v Jugoslaviji
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
UstanavljeM leta 1900. Podružnice: Borovlje, Celovec, Celje, Gorica, Maribor, Split, Sarajevo, Trst. Agentura v Ptuju. Ustanovljena leta 1900
SUBSKRIPCIJI
novih delnic Ljubljanske kreditne banke XI. emisije I. 19201II.
Vsled sklepa občnega zbora delničarjev Ljubljanske kreditne banke z dne 8. junija t. L v to pooblaščen, je sklenil upravni svet istega dne provesti zvišanje delniške glavnice
od SHS §C 30 000.000— na SHS K 50,000.000-—
z izdajo
50.000 novih delnic po SHS IC 400 — nom. v skupnem znesku SHS K 20,000.000---
in sicer:
1. subskripcija novih delnic se vrši od 25. junija do 20. julija 1920.
a) pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Borovljah. Celju, Gorici, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Trstu ter pri ekspozituri v Ptuju.
b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku.
c) pri  Živnostenski  banki  v Pragi  in  njenih   podružnicah  v  Čehoslovaški in
d) pri podružnici Živnostenske banke v Wien-u za Nemško Avstrijo.
3. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic po eno novo delnico a SHS K 400-— nora., po SHS K 900*— tel. quel, plačljivih naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo. —
3. Nove delnice so deležne dobička od 1. julija 1920.
4. Pri subskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic ali začasnih potrdil o vplačanih delnicah.
5. Od azijskega knrznega dobička nove emisije m dodeli po odbitku stro&kov in doklad te emisije, SI1S K 1,000.000-— pokojninskemu zakladu bančnega oaobja, SHS K 1,000.000-— rezervnemu zakladu za bančne zadolžnice, ostanek pa pripade azijskemu rezervnemu zakladu banke.
6. Nove delnice se izroče subskribentom po 1. februarju 1921, proti izročitvi začasnih potrdil, oziroma obračunov o subskrihiranih delnicah.
Uspeh emisije je zajamčen po posebnem sindikatu.
Ljubljana, mesec junij. 1980. Ljubljanska ^^61^3 banka.
l>**"g"* in tisk »Narodne tiskarne*
Za ioseratni del odvovoreo VatoaUa Kopitar,
29