Pomoč Prekmurju. RAZDELITEV SEMENSKEGA ŽITA PO TOČI POŠKODOVANIM KMETOVALCEM V PREKMURJU. Dne 5. junija 1928 je divjalo nad 23 celimi in nad manjšimi deli drugih občin v Slov Krajini strašno neurje s točo, ki je po uradnih ugotovitvah sreskega poglavarja v M. Soboti povzročilo okroglo 26 milijonov Din škode. Da ste težko prizadetemu prebivalstvu da prva pomoč, je oblastni odbor v Mariboru takoj razdelil med prizadete občine brezplačno en vagon semenske ajde in pol vagona prosa. Nadalje je sklenila oblastna skupščina na svoji seji z dne 21. julija 1928 soglasno na predlog oblastnega odbora in na samostojni predlog oblastnih poslancev gospodov Petra Osterca, Geze Horvata, Stefana Litropa, Iv. Matjašeca in tovarišev ter na samostojni predlog oblastnih poslancev gg. Franca Hodoščeka, Štefana Godine, Ivana Kuharja in tovarišev pod točko osem dnevnega reda sledeče: Sklep oblastna skupščlne. »Prebivalcem, prizadetim po elementarni nezgodi v Slovenski Krajini v občinah: Novi Beznovci, Starl Beznovci, Brezovci, Cankova, Domanjinci, Gerlinci, Gor. črnci, Gorica, Krašče, Lemerje, Markišavci, Martjanci, Moravci, Nemčavci, Puconci, Predanovci, Strukovci, Skakovci, Sebeborci, Topolovci, Pužavci, Vadarci in Zenkovci, naj se da možnost, da kupijo semensko žito in sicer pšenico in rž. Oblastni odbor naj nakupi za to potrebno seme in naj ga da prizadetim na razpolago in sicer na ta način, da bodo oni posestniki, ki ne morejo plačati semena v gotovini, pod pisali zadolžnico, s katero se zavezujejo pla čati kupnino za semensko žito v petletnih obrokih, med tem časom pa plačevati največ 6 odstotkov obresti. Razliko med obrestno mero naj trpi mariborska oblast.« Na podlagi tega sklepa je oblastni odbor zbral vse podatke o potrebi semenskega žita in ugotovil, da je po došlih izjavah potreben nakup 28 vagonov pšenice in 22 vagonov rži za seme. Nabava semenskega žlta. Za dobavo tega žita je oblastni odbor najpreje pozval veleposestva iz Prekmurja, potem veleposestva na Hrvaškem, v Bački in v Vojvodini ter veletrgovce z žitom v Mar!boru in v Ljubljani. Zahteval je prvovrstno semensko, trierirano blago z vzorci. Na ta vprašanja sta odgovorili le dve veleposestvi iz Prekmurja in kmetijska šola v Rakiča- nu. Vsi ti ponudniki so ponudili skupno le komaj devet vagonov blaga, veleposestvo v Dolnji Lendavi je odgovorilo, da semenskega žita sploh nima na razpolago. Radi tega je bil oblastni odbor prisiljen, da nabavi seme od tvrdk izven Prekmurja, in sicer pri okrajnem zastopu v Ljutomeru, pri tvrdkah Rosenberg in Scherbaum v Mariboru ter pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Oblastni odbor se je pri sprejemu ponudb oziral na kakovost poslanih vzorcev in na primernost cen. Ponudbe veleposestev na Hrvaškem in v Bački ter Vojvodini se niso mogle vpožtevati, ker so nudila semensko pšenico po ceni 400 Din-za 100 kg loko nakladalna postaja, a rži sploh niso ponudila. Tvrdke, od katerib. so se ponudbe sprejele, so nudile pšenico po 330—315 D, a rž po 310 Din za 100 kg, franko Prekmurje. Poslani vzorci so odgovarjali zahtevam, ker sta se tudi dva oblastna poslanca iz Prekmurja o njih pred nakupom pozitivno izrazdla. Ker se je moral vpoštevati čas setve, se je določil termin dobave od 1. do 10. sept. Sklenilo se je, da se bo delllo na treh mestih naenkrat: a) na veleposestvih za pet občin, b) na postaji Murska Sobota za 9 občin, c) na postaji Puconci za 10 občin. Cena se je določila na 320 Din za pšenico 100 kg, in 310 Din za rž 100 kg. V istem času je bila cena trgovski pšenici na ljubljanski borzi 300 Din, a rži 305 D. Razdelitev semenskega žita. Dne 4. septembra 1928 se je začelo deliti na veleposestvih in se je v teku treh dni razdelilo okrog 10 vagonov prvovrstnega semenskega blaga. Iatega dne bi se morala na postaji Murska Sobota razdeliti dva vagona pšenice. A ker blago nl odgovarjalo naročbi, so ga zastopniki oblastnega odbora zavrnili in stavili tvrdki Rosenberg na razpolago, ki ga je prevzela brez ugovora in nadalje poalala 11 vagonov pšenice in 8 vagonov rži prvovrstne kakovosti. Nadalje so se zavrnili v Muraki Soboti se 3 vagoni rži in v Puconcih en vagon pšenice. Iz tega se vidi, da se je prevzemalo samo dobro blago. Skupno je bilo razdeljenih 27 vagonov pšenice in 19 vagonov rži. V splošnem je bilo opaziti, da so Ijudje uvideli dobroto akcije. Oblastni odbor ima v rokah tudi dokaze, da so ljudje, ki ao spočetka pokrenili umeten odpor proti pomožni akciji in celo neupravičeno nastopcli v imenu cele občine, sami vzeli večje množine, kakor 80 jib na- ročili. Namen takih ljudi je torej popolnoma prozoren. Razni špekulanti in demagogi so hoteli izrabiti tudi to akcijo v svoje nečedne namene, toda niso uspeli. Začetkoma umetno napravljeno razburjenje Ijudstva, češ, da so cene previsoke in blago slabo, se je kmalu poleglo in moremo ugotoviti, da ao ljudje zahtevali celo več blaga, kakor so ga prvotno naročili. Prišli ao celo Ijudje, ki so v gotovini kupili seme, čeprav ga niso naročili. To je najboljši dokaz za popoln uspeh cele akcije. Namen akcije je bil: preakrbeti kmetoval cem semensko žito po dosegljivo nizki ceni in proti plačilu kupnine v petih obrokih a 6odstotnimi obrestmi in pri tem izključiti vsako izkoriščanje od strani raznih prekup cev. In ta namen je bil doaežen v polni meri, posebno, ako se pomisli, da znaša v Prekmurju navadna obrestna mera 20 in več odstotkov, in nadalje upošteva, da bi se bile cene žitu zvišale v Prekmurju do neverjetne višine, ako bi bili morall posamezniki kupovatj pri trgovcih žito. Pozabljeno. Dotični, ki je v trgovini Lah Jakob kupljeno blago pozabil v vlaku, ko je izstopil v Framu, dobi svoje blago v gornji trgovini.