Leto ir., štev. 182 ******t mi 1 v Ljubljani, četrtek dne 4. avgusta 1921 posamezna fttev. 30 par • 1*20 K
Izhaja ob 4 zjutraj
Stane celoletno .. 240 X
mesečno.......20 s
sa zased, ozemlja. 860 . ta Inozemstvo , . 600 m
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 3 K mali oglasi do 30 mm atolpca (58 mm) . 1 .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
Uredrilitvot
Miklošičeva eeata it. Ujft Telefoa it 1»
Upravništvo;
Sodna ulica it. 9» Telefon it S&
Bačua kr. pott tek urad« itev. 11.842.
Ljubljana, 3. avgusta. Ena najelementarne<jših »šib božjili» jo zadela Rusijo. Lakota preti uničiti one sile, ki so Se preostale po grozotah vojne, revolucije in praktikah ter eksperimentih boljše viškega gospodova.
Na Evropo in Ameriko prihajajo ohlapni klici na pomoč. Colo na ruske emigrante se je obrnila sovjetska vlada, prav tako kakor takrat, ko jo bila poljska novarnost največja. V vseh državah se pripravljajo^ kako pomoči bedni Rusiji, zlasti njoni dati. Tudi .večina ruske omigracije jo sklenila, sodelovati na rešilni akciji ne glode na politična nasprotja. Eksekutivni odbor ruske konstituanto je izdal oklic, v katerem se obrača s pozivom na pomoč zlasti na vlade onih držav, ki so n6tale napram ruskim notranjim homa* tajam nevtralne. In iz Rusije same se poroča, da tam sodelujejo na rešilni akciji proti gladu tudi vodilni zastopniki kadetov in socijalistov, kakor Ki-akin, Golovin, Prokopovič in dr. Pomoč naj se organizira v znamenju Rdečega križa in naj se povsem loči od vsakršne politike.
Toda ako razmišljamo trezno o pomožni akciji za stradajočo in po koleri Ogroženo Rusijo, moramo izreči največjo skepso glede dovoljne izdatnosti, dokler se bo organizirala po dosedanjem načinu, kajti ako naj bo pomoč res izdatna, se mora organizira ti prvič o pravem času in drugič v dovolj veliki množini. Zakaj potreba je silna. Saj gre za vse ozemlje ob Volgi od Perma in Vjatle na severu pa dol do AsLahana in poleg tega še za sosedne predele, t j. Krim, južno Ukrajino, srednjo Rusijo od Harkova na jugu do Kosti orne na severu; povsod tod je ostala žetev pod normalo. V Saratov-bki guberniji, ki je ena, najbolj prizadetih, znaša žetev 2Vi milij. pudov nar mnsto potrebnih 9 milijonov, v Sim-birski guberniji 700.000 namesto 4 mil.
Kako pa ja Rusija usposobljena za borbo zoper kolero in druge bolezni, si moremo približno predstavljati iz sledečega. Medikamentov je že v normalnih časih manjkalo RusijL Treba bi bilo uvoziti 400.000 pudov; sovjetski proračun pa je to vsoto zmanjšal na desetino, na 40.000, toda še od tega se je moglo uvoziti le 15.000. Leta 1913. so je uvozilo približno 4000 pudov kinina, boljševiški komisarijat pa razpolaga le s 180 pudi.
Množino živil in zdravil ter zdraviliške in organizatorične pomoči, ki je tu potrebna, gro tedaj v kolosalne vsote. Dvomimo todaj, da bi jo mogla preskrbeti humanitarna mednarodna akcija v znaku Rdečega križa. Tu je potrebno, da se zavzemo celo države s celim svojim aparatom, s katerim razpolagajo. Toda da so to spravi v tek, jo troba primerne akcije tudi z ofi-eijalne boljševiške strani. Zakaj samo one države, ki so ostale napram Rusiji nevtralne, so pač preslabe, saj ni nobene prvovrstne sile med njimi.
Ključ do hitro pomoči imajo tedaj predvsem boljšoviki. To je dejstvo, s katerim mora trezen politik računati. Ker pa ne verujemo v spokorjenja Moskve, se bojimo, da bo Rusija še obilo gladovala, obilo umirala. Saj se nahajamo šele v poletju, kje je šo jesen, zima pomlad in nova žetev. Misliti moramo že danes, da stradajoče gu-bernije ne bodo imele jeseni in spomladi nikakega semena za setev, kar postane lahko katastrofalno tudi za novo, prihodnjo žetev.
Nesreča, ki je zadala nekdaj bogato •Rusijo, tedaj ni mogoče odvrniti ali omiliti z malimi ali srednjimi sredstvi. Gospoda v Moskvi naj bi ob tej pro-resni uri spoznala svoj resnični položaj, napravila čist račun sama s seboj in previdno in preudarno zavila na edino rešilno pot sporazuma in pomirjanja s svojimi domačimi nasprotniki in z vso Evropo.
Ruska katastrofa, povzročena po tioijševiškam upropastanju vseh civi-lizačnih inštitucij, je žalosten, a prepričujoč dokaz upravičenosti pravočasnega in odločnega odpora proti razdi-rajočemu komunizmu.
Beograd, 3. avgusta. (Izv.) Minister notranjih zadev je prišel na podlagi poročila pokrajinskega namestnika v Ljubljani o vprašanju ljubljanskega župana do sklepa, da ne more predložiti gospoda Antona Peska kroni v potrditev za ljubljanskega župana. Za ministrovo odločitev so bili mero-dajnt razlogi, ki jih je navedel kra-
Imunitetni odbor sklenil raz-veljavljenje kom. mandatov
Beograd, 3. avgusta. (Izv.) Ker se je objava zakona o zaščiti varnosti in reda v državi zakasnila za en dan, je mogel razpravljati imunitetni odbor šele danes popoldne po objavi zakona v »Službenih Novinah« o razpravljanju komunističnih poslanskih mandatov.
Imunitetni odbor je z veliko večino sklenil predlagati skupščini, da se razveljavijo v zmislu ravnokar sprejetega zakona vsi mandati komunističnih poslancev razven treh. Gre pri tem za poslance Vlada Markovič,
Odločitev v vprašanju ljubljanskega župana
GOSPOD PESEK NI PREDLOŽEN X POTRDITEV.'
Ijevi namestnik za Slovenijo v svojem poročila.
Kakor izve vaš poročevalec, 6o v najkrajšem času razpisana nova županska volitev v Ljubljani. Te volitve pa se komunistični svetniki ne bodo več udeležili, ker so njihovi mandati v zmislu ravnokar sprejetega zakona o zaščiti miru in reda ugasnili.
Maduniča b Bulbuloviča, ki so bili že pred sprejetjem protikoraunistič-nega zakona naznanili svoj izstop iz komunistične stranke in se prijavili k socijalnim demokratom. Imunitetni odbor je bil mnenja, da jc smatrati le tri poslance tudi sicer z ozirom na njihovo delovanje za socijallste.
Poročilo imunitetnega odbora k šlo že danes v tisk, ki bo tekom večera gotov, tako da se bo moglo poročilo razdeliti že hitri dopoldne med poslance.
Direktna pogajanja Reke z Jugoslavijo
1	NA ŽELJO ITALIJANSKE VLADE.
Beograd, 3. avgusta. (Izv.) V Beo-
grad je prispel danes predsednik reške vlade, Zanella. Kakor Izve vaš dopisnik, Ima Zanella namen stopiti z našo vlado v pogajanja glede vprašanja skupne uprave reških pristanišč. Zanella sicer izjavlja, da prihaja samo v svojem imenu in v imenu svoje vlade, vendar pa so v političnih krogih splošno prepriča"!, da je prispel v Beograd v sporazumu in na
željo italijanske vlade. Novo italijansko ministrstvo se nahaja namreč v silni zagati, ker je na eni strani vezano na tajni, a sedaj že tudi v Italiji splošno znani dodatek k rapallski pogodbi, v katerem se jasno priznava pripadnost luke Baroš k Jugoslaviji, — na drugI strani pa mora računati z opozicijo nacijonalistične večine v. parlamentu, ki tega dodatka k rapallski pogodbi noče priznati.
Burna seja češkega parlamenta
ŠTIRJE NEMŠKI POSLANCI VRŽENI IZ ZBORNICE.
Iz Narodne skupščine
ZAKON O DRŽAVNIH POSOJILIH SPREJET V PRVEM ČITA< NJU. — SKUPŠČINA SE ŠE TA TEDEN ODGODL
Miletič (radikal) je predlagal na to še nekaj izprememb, nakar se je prešlo na glasovanje. Zakon je bil v prvem čitanju sprejet s 157. proti 29
Beograd, 3. avgusta. (Izv.) Današnjo sejo zakonodajne skupščine je ot-voril predsednik dr. Ribar ob pol 11. Po izvršenih formalnostih je bilo pre-čitano poročilo finančnega odbora glede najetja državnega posojila. Finančni minister Kumanudi je v daljšem govoru plediral za odobritev predloge. Zemljoradnik Lazič je zahteval. naj se zakon vrne odboru. Po govorih poslancev Dulibiča, Ojonovi-ča in Stankoviča je bila seja zaključena. Prihodnja bo danes popoldne.
Beograd, 3. avnista. (Izv.) Popoldne ob 6. uri se je nadaljevala seja zakonodavne skupščine. Momčilo Iva-nič je govoril proti zakonu o državnem posojilu ter izjavil, da je tak zakon nepotreben in neumesten. Odgovarjal mu je. kratko finančni minister, ki ie dokazoval, da je zakon potreben. Poslanca narodno-socijalistič-ne stranke sta izjavila, da bosta gla
glasovom.
Za zakonski predlog so glasovali vsi poslanci vladnih strank, proti pa Momčilo Ivanič, Aleksander Ojujlč, klerikalci, zemljoradniki, republikanci in narodna socijalista.
Seja je bila zaključena ob tričetrt na 9. zvečer. Prihodnja seja bo jutri ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je špecijalna debata o tem zakonu.
Beograd, 3.avgusta. (Izv.) Zakonodajna skupščina bo bržčaš še tekom jutrišnjega dneva rešila predlog imunitetnega odbora o razveljavljenju komunističnih mandatov. Ker bo jutri rešen tudi zakon 0 državnih posojilih, bo s tem izčrpan sedajni dnevni red narodne skupščne, ki bo odšla zato
sovala proti temu zakonu. Poslanec 1 zopet na počitnice.
POSLANIK KALINA V SPLITU.
Split, 3. avgusta. Češkoslovaški po Manik Kalina je dospel včeraj semkaj. Sprejeli so ga pokrajinski predsednik dr. Desnica, župan Tartaglia, zastopniki oblasti in češkoslovaška kolonija. Poslanik Kalina je obiskal Tr"-:r in Kaštelo, popoldne pa Omiš in slap Ciubavico. Jutri odide v Jelše, od ' u pa na Vis. Bil je tudi na Marjanu, kjer jc priredil v čast poslaniku banket konzul.Hcrzmann.,
Zakon o zaiiiti države stopil v veljavo
Beograd, 3. avgusta. (Izv.) Ministrski svet je v izvrševanju regentske oblasti vsled odsotnosti regenta podpisal od Narodne skupščine sprejeti zakon o zaščiti javne varnosti in javnega reda v državi. Zakon je bil objavljen v današnji številki »Službenih Novin* in je postal s tem polno-močen.
ARETIRANI SOKRIVCI UMORA DRAŠKOVIČA.
Zagreb, 3. avgusta. Iz Bjelinc je bilo pripeljanih v Zagreb enajst komuniste- katere je davi policija izročila državnemu pravdništvu. Aretiranci so v zvezi z atentatom na bivšega ministra Draškoviča.
SPREMEMBA POŠTNEGA MINISTRA.
Beograd, 3. avgusta. (Izv.) V informiranih krogih se zatrjuje, da namerava poštni minister Slavko Miletič demisi.ionirati. Njerov resor bi prevzel v tem slučaju Krsta Miletič, agrarni portfelj pa poslanec Orgin.
REGENT V INOZEMSTVU.
Beograd, 3. avgusta. Kakor dozna-va dopisnik »Riječi«, se Nj.Vis. regent Aleksander še vedno nahaja v Parizu, ln se bo vrnil v Beograd v drugi -^'ovici tega meseca.
PAŠIC ZOPET OBOLEL.
Beograd, due 3. avgusta. Ministrski predsednik Nikola Pašič se od sinoči ne počuti dobro in bo bržkone zaradi slabeaa.zdravia moral ostati nckoli-
Praga, 3. avgusta. (Izv.) Današnja seja poslanske zbornice je bila silno burna. Nemški agrarec Bollmann se je pritoževal v zbornici, da so baje češki telovadci motili neko nemško kmetsko veselico v Postelbergu. Ker se je med svojim govorom posluževal nedostojnih izrazov, je nastalo med češkimi poslanci veliko razburjenje; češki poslanci so ga v njegovem govoru prekinjali z ogorčenimi medklici. Prišlo je do hrupnega nemira in predsednik je moral vsled tega prekiniti sejo za deset minut. Po zopetni otvoritvi je govoril vodja čeških komunistov, ki se jc gorko zavzel za Nemce ter napadal ministrskega predsednika, ki ga je nazval
«policajmlnistra». Med tem je prišlo do novih spopadov incd Cehi in Nemci. Ker kljub večkratnem opominu nemški nacijonalci šc vedno niso hoteli mirovati, je predsednik štiri najhujše kričače za to sejo izključil. Izključeni pa so izjavili, da se umaknejo samo sili. Nekateri češki nacijonalci so jih hoteli s silo odstraniti, vendar je to preprečilo nekaj mirnejših poslancev. Med tem je poklical prcdsed"'V yb~--Mčuo stražo, ki ie odstranila izključene štiri nemške na-cijonalce. Pri tem je moral kaznovati predsednik še pete?? "■■•tnškega -slanca, ker jc skušal poriniti sf !■•>«» s pestmi nazaj. Kaznoval ga je z odtegnitvijo dnevnic za pet dni.
ko dni v svojem stanovanju. Pašič bo bržkone na nasvet zdravnikov odpotoval na zdravljenje v kakšno francosko kopališče.
Ix zakonodajnega odbora
Beograd, 3. avgusta. (Izv.) Danes popoldne se jc vršila seja zakonodajnega odbora, ki ji jc predsedoval podpredsednik dr. Žerjav. Ker je bil predlog o poslovniku zakonodavnega odbora nzmotrivan že od predstavnikov poedinih strank, je predlagal podpredsednik dr. Žerjav, da se preide iz načelne debate takoj na podrobno razpravo. V špecijalni debati so bili sprejeti vsi členi tega poslovnika soglasno. Sklenjeno je bilo tudi, da se dovoli novinarjem, ki imajo skupščinsko legitimacijo, prisostvovati sejam zakonodavnega odbora.
Jutri se bo vršila razdelitev zakonodavnega odbora v sekcijo, ki se bodo takoj konstituirale. Sekcije se sestavijo tako, da bodo v njih zastopane vse stranke. Vladna večina je pristala na to, da dobe vsaj po enega zastonnika v vsaki sekciji tudi one onozicijonalne skupine, katerim bi sicer po njih moči zastopstvo ne pripadalo.
S konstituiranjem sekcij bo zakonodaji ..... <-1 "vršil delo, ki mu je
bilo odkaza.no za tekoče zasedanje. Seje bodo zato prekinjene in se bodo nadaljevale šele koncem tega meseca.
Skupna demarSa an-tante v Berlinu
Berlin, 8. avgusta. (Izv.) Za včeraj napovedani skupni korak angleškega, francoskega in italijanskega poslanika pri nom&ki vladi glode prevoza enten-tinih čet v Šlezijo preko nemškega ozemlja, je bil za on dan odgodan, ker je bila brzojavka, ki jo je. tozadovno sprejel angleški poslanik od svoje vlade, pokvarjena.
Danes dopoldne, je prejel augleški poslanik novo brzojavko in opoldne so so podali nato vsi trijo zastopniki entento k nemškemu zunanjemu ministru dr. Rosanu, kateremu so izročili skupno, prav kratko pismeno noto. V njej zahtevajo zavezniško države, da nemška vlada stori vse, da v smislu mirovne pogodbo omogoči transport ententinib, za Šlezijo namenjenih čet preko nemškega ozemlja.
Po prodaji pismeno note so ostali poslaniki šo nekaj časa na zunanjem uradu in so v ustmenem razgovoru razmotrivali z dr. Rosenom vsebino predane note. Dr. Rosen jo izjavil, da sa nemška vlada zaveda svojih obveznosti, ki jih ima v smislu versailskega mini glede, prevoza, ententinib čet preko svojega ozemlja. Zato ni imola in nima namena ta prevoz na kakršen- j koli način ovirati. Ententini zastopniki so tekom razgovora pojasnili, da. iz podano demarša ni sklepati na takojšnjo odpošiljatav močnejših vojaških oddelkov v Šlezijo, ampak da, ima demarša samo namen, pripraviti vse. za slučaj potrebe.
Po zatrdilu dr. Rosona, da bo takoj izdal potrebna navodila prometnim in vojaškim oblastvom, so poslaniki zapustili zunanji urad.
Moskva, 3. avgusta. Vlada je opustila namero, izvesti prisilim oddajo živil, ket upa, da bo z prostovoljnimi dajatvami imela zadostno množino živil na razpe lago. V vzhodnih deUb Ukrajine je žetev boljša kot v ostali Rusiji. Ako so posreCi dobiti tukaj dovolj živil, ho s tem gla-dnjočim pomagano. Vlada se obrača do delavcev v tvornicab vagonov in jih po-zivlje, naj so kolikor mogoče požurijo b popravili železniških vozil, kor je od njihovega dola v veliki mori odvisna rešitev gladujočega prebivalstva.
BELI GARDISTI IN PARLAMENTARKI
PREDSEDNIK NA MADŽARSKEM
Budimpešta, 3. avgusta. (Izv.) Imunitetni odbor narodne skupščino je danes razpravljal o žalitvi predsednika skupščine Rakovskega in poslanca Benicke-ga po podpolkovniku Bronayu in drugih' oficirjih belo gardo. Podpolkovnik Bro-nay jc s tremi drugimi oficirji prišel prod imunitetni odbor ter izjavil, da jn on pisal pismo predsedniku, to pa zato, ker jo dovolil, da jo poslanec Banicky v parlamentu žalil ono oficirje, katerim so ima država zahvaliti za zopetno vzpostavitev roda. Vendnr on ni hotel zaliti v Rnkovskcm predsednika skupščino, nego samo privatnika.
Imunitetni odbor jo odločil, da se zahteva od vojnega ministra., da tekom osmih dni uvedo proti Bronaju kazensko postopanje.
Moskva, 8. avgusta. Ruska trgovinska misija v Nemčiji je s HamburSko-ameri-ško paroplovno družbo sklenila pogodbo, s katero se osnnje rnsko-ncmSka transportna družba, ki prevzame ves promet obema državama.
Pomožna
Rušilo
Beograd. Valute: dolar 43.90 — 44, franki 335, leii 58.25, lovi 37.25, marko 51, avstrijske krone 4.50, napoleon 148.75. Dovizo; London 158.75, Pariz 337, Ženeva 725, Solun 236, Praga 55.90 — 56, Dunaj 4.50, Berlin 54.25, Milan 188.75.
Zflrich, Berlin 735, Newyork 609, Lon. don 2168, Pariz 4635, Milan 2565, Praga 755, Budimpešta 147.50, Zagreb 340, Bukarešta 760, Varšava 0.30, Dunaj 0.675, avstr. žigos. krono 0.64. Dunaj. Zagreb 552 — 567, Beograd 2250
—	2270, Berlin 1205.50 — 1218.50, Btidim-pošta, 251.75 — 254.75, Bukarešta 1257.50
—	1267.50, London 3616 — 3635, Milan 4265 — 4285, Ncwyork 1014 — 1018, Pariz 7717 — 7757, Praga 1257 — 1263, Sofija 702.50 — 802.50, Varšava 5025 — 5225, Zttrich 16650 — 16700.
Dunaj. Dolarji 1003 — 1007, lovi 780
—	790, marko 1212 — 1218, funti 3590
—	3610, fr. franki 7700 — 7740, lire 4260
—	4280, dinarji 2236 — 2256, poljske, marko 50 — 52, leji 1255 — 12&5, švie. franki 16625 — 16675, češko krone 1257
—	1263.
Berilu. Italija 357.15 — 357.85, London 293.95 — 297.65, Nowyork 8228 — 8246, Pariz 626.35 — 627.65, Švica 1353.60
—	1356.40, Dunaj 1047.35 — t080®5.
London, 3. avgusta. (Izv.) Kakor poročajo iz Washingtona jo sporočila sovjetska vlada ameriškemu zunanjemu uradu, da bo v najkrajšem času izpustila vso ameriške državl.jane, ki se nahajajo v Rusiji, da na ta način olajša ameriško pomožno akcijo proti lakoti in koleri v Rusiji. Ameriška vlada izjavlja, da je s tem ukrepom sovjetsko vlado zadovoljna, da pa mora imeti v rokah dokaze o njega resnični izvedbi.
Berlin, 3. avgusta. Hoover jo dal vodji ameriške pomožne akcijo za Evropo, ki so mudi v Londonu, nalog, naj odide takoj v Rigo, da se pogaja s sovjetskimi oblastmi glede pričetka transportov ameriških živil v Rusijo. Hoover je naznanil, da so more sporazumno z Rusijo takoj pričeti r prevozom živil preko Gdanske-ga. Prvi transporti žvil hodo najbržo odšli v Petrograd. Razen živil se bodo po- |Praga 103.10 — 103.90 Budimpešta 20W šiljala tudi zdravila.	- 2053.
Vtatlia ln Jugoslavfla
Italijanski poslanik v Beogradu grof
Manzoni, ki se je nedavno vrnil iz Rima, jo podal uredniku zagrebških »Novosti* Izjavo z ozirom na najvažnejše točko jugiotdovansko - italijanskega Vprašanja, ki so se pojavile v zadnjem Batu tako v Italijanski kot jugoslovanski javnosti.
vprašanje baroškegn pristanišča ni] sporno, ampak definitivno rešeno vprar' šanje.	j
Primorsko pismo
Državotvornost NSS
Na naše stvarno In resnično poročilo.
Kako le snubil poslanec NSS 3. Brandner trboveljske komuniste, ne s tem, da bi jlli prepričal o nesmiselnosti komunistične politike, ampak s tem, da bi jim s hujskanjem pokazal, da je NSS ravno triko <. radikalna- in r&viiotako odločna nasprotnica današnje države, kakor so komunisti — tta to poročilo je »Jugoslavija* odgovorila s psovkami in očitanji.
ki do-
Na Goriškem, 1. avgusta. Politično življenje v slovenskem okupiranem Primorju teče sedaj mir-Grof Man zorni v svoji Izjavi odločno | no; vznemirljivih politi Pni h dogodkov poudarja stališče nove italijanske vladni. Vso kar sn tukaj dogaja, mori na
de gospoda Bonomija in ministra zu-|to, da se čim prej in rim bolj u tesnijo, Dobili smo z dežele več dopisov, naiiiiii zadnv ilojla Torrottn, ad so m o-, politjf jie vezi mod aiiekt.irnnimi kraji j kazitjejo, da so ljudje do dobra sprcglc-rajo izvršiti vso določbo rapallsko mi-lin staro kraljevino. V ta namen jej dali na odkrito taktiko vodstva NSS. rovne pogodba. Ako so evakuacija' predvsem na delu italijanska, državna i Izmed teh dopisov prlobčujemo sledeči Dalmacije, ni izvedla v času, kot je to j uprava.	i najznačilnejši dopis;
določal prvotni sporazum, ni to nika-1 Občine izgolavljajo t.iča? sozname'	Trbovlje, 2. avgusta,
ka nag" jivost od strani Italije, pač pa! novih italijanskih državljanov v smislu Jugoslaviji poročila o trboveljskem je to posledic® i »ovojnih razmer, ki | senžermenske mirovne pogodbe. Opcij- shodu poslanca lirandnerja ne dado miru.
' •• 1 ' " "" *-'--*	Neprestano bljujc ogenj in žveplo na de-
mokrate, ki jih ohsiplle z denuncijantl in podobnimi psovkami. Naj mm vendar pove gospoda okoli »Jugoslavije*, ali so res demokrati krivi, da je Brandner tako naivno — neprevidno govoril na omenjenem shodu?
Današnji uvodnik » Jugoslavije* »Držav-notvoruost« ie pa že vrhunec pcriidnr-fl, do katere se je povspel ta list, ki trdi, da so vse druge stranke državotvorne — samo demokratska ne. Pri tem sc pa bije gospoda okros »Jugoslavije* na prša ln kriči v svet; »Le ml in edino ml smo pravi državotvoren*
Povejte nam vendar, gospodje, kdo je v parlamentu vodil opozicijo za vsako ceno proti ustavi. Kdo jc glasoval proti izročitvi komunističnih poslanccv sodišču? Kdo, gospoda, se veže s komunisti, da hI dosegel vsaj delen efekt? Ali morete trditi, da to niste Vi, da to niso Vaši predstavniki, vaši poslauci?
V dokaz Vaše državotvornosti evo Vam še nekaj cvetic iz vrta Brandnerje-vtga govora v Trbovljah.
otožavajo točno funkcijoniranjo držav- ski rok je v Italiji žo potekel. Vsaka nega aparata. Zato jo bilo italijanski j družina, ki je v anektirano ozemlje vladi nemogoče likvidirati stanje, ki jo pristojna z vsemi pravicami, jo morala bilo uvedeno za ima okU|»aoije na predložiti občini, v kater« spada, so-ozHinlju, ki ga mora sedaj Italija v . "lam lastnih članov, ki so glasom mi-smislii rapallske pogodbe evakuirati, rovne pogodbo pridobili pravico itali-Kakor hitro bodo reSnna vprašanja (rle-1 ionskega državljanstva. Ta posel bo v de Zadra in Reke, bo Italija izprazivla najkrajšem času pri kraju. Kam bodo vso Jugoslaviji naznačonc Uraje. Ke-j potem romali predloženi seznami, se resnično so vesti, da zavlačuje IUUj." št; ne ve; morda jih bodo zahtevali na evakuacijo, ker hoče e tem izvajati j vpogled krajevni komisarijatl, pri če-prltlsk n.i kar ugodnejšo rešitev vjira-1 tnur bo pa marsikdo zaznamovan z barija italijansko - jugoslovanske tr-j znamenjem »p. u.*, znanim še izza gov*ko pogodbe, v itali janskem smislu. |-tarih avstrijskih časov. Inteligonti ni-lstoUko so neresnične vesti nekaterih i majo glede politične sv obode v Italiji listov da pripravlja italijanska vlada j pričakovati nič dobrega, fio ne vkloni-na sedanjiu dnmarkacijskih črtali ne-1 jo hrbta sistemu, ki je na vlruii. In U kako vo.iškn priprave.	I sistem je prej vse nego Jugoslovanom
K:l- se tjče takoimeuovauega črno- prijazen, gorskega vprašanja, jo situacija popol-l Občinsko volitve sc nom d ne
velike simpatije. z«, črnogorski ......- . . - . .
Sega naroda iu to deloma iz tradicijo, | volitvah precej oslabljen, deloma radi zvez naše vladarske hiše
bodo vršile še
notna jasna, ker jc italijanska vlada že' tokom letošnjega leta. Pri njih si ho-lala v tem vprašanju svoje deHnltlv- {sta zopet, v boju stala nasproti jugo-oe izjave Res je, da vladajo v Italiji i slovanski nacijonalizem Ui komunizem, velike simpatije.'za črnogorski dol va-1 Sloduji. ki jo bil pri dr/.aviiozborsk.il
z bivšo vitdarsko hišo v Orni gori .Izjava predsednika vlado Bonomija o črnogorskem vpražauju je popolnoma jasna: za vlado jo črnogorsko vpraša-njp rešeno, o njem noč-e ničesar slišati in j« p odvzela vsi*, ila so to vprašanje UiiJ v Italiji liiir najhitreje likvidira.
Glede vprašanja Roke in luke Baroš jo grof Manzoni izjavil:
Kar se tiče dogovorov gledo skupne /»ksploataclje Reko in Baroša, je jugoslovanska vlada priznala praktičnost projekta, po katerem naj bi upravljal reška pristanišča italijansko-reško - jugoslovanski konzorcij. To je potrebno tudi nuii vzpostavitve rednih razmer na Reki, radi prehrane mesta ht uvedbe ilobrih od noša.je v med vsemi tremi zainteresiranimi stranmi. Sedanji položaj na Reki se mora likvidirati. kor take razmero so škodljive nam kot, vam in ustvarjajo samo nove. tpžkočc in nove nesporazume. Zato bodi naša prva skrb, da vzpostavimo na Roki mir in red, da skupno eksploa-t.iramo vsa reška pristanišča, ki naj postanejo trdna vez in zalog st.va.rne-nega prijateljstva izmed Jugoslavije jn Italije.
To izjave, italijanskega, poslanika v Bnogradti so sicer simpatične, toda povedni ni gosp. Manzoni prav nič novega, pač pa je njegova zagotavljanja o dobrih orlnošajih med Jugoslavijo iti J talij i že v naprej dementiral italijanski mini«ter della Toretta. ki je v svo je.m govoru v senatu izjavil, da sporazum ki jc bil sklonjen med Sforzo, Gioliuijr.n. in Jugoslavijo, ni obvezen za italijanski narod. Bonomi je v senatu jasno in odločno izjavil, da je luka BiuoS jugoslovanska. To priznavajo danes vsi italijanski listi, torej zakaj nova pogajanja- novi kompromisi in novi predlogi?
Dolžnost naše vlado je, da se postavi odločno na stališče, ki jo jasno precizirano v rapallski pogodbi in določa: Ba.roška luka je naša; vsaka pogajanja, o tem so odveč in nepotrebna.
To bi morala uvideti tudi resna, italijanska javnost, ki sicer že priznava naše pravice do Baroša, ki pa še. vedno upa. da bo stvorila iz tega vpraša^-nja neko sporno vprašanje, ki naj so predloži v arbitražo predsedniku švicarske republike. Tudi to stališče jc za nas nesprejemljivo, ker za, nas
bo mord
prišel sedaj v občiuah do znatnejšo volja.:; — radi svojega gospodarskega programa. Vse politične str nje iu tendenco našega Primerja so bodo zbralo v teh dveh taborih. Spcijalisli bodo nastopali skupno s komunistično stranko, pristaši Jugoslovansko nar. stranko pa si; bodo — kakor zadnjič tu:ii sedaj združili v enotno fronto. Boj obuta postati sila 1 jut, posebno radi tega, ker začne v najkrajšem času zop'* izhajati glasilo jugoslovanskih komunistov « Delo*, ki mu je radi desničarske orijentacijo tržaško sociju-lističue stranko bilo izhajanje onemogočeno nad pol leta. Če bodo hoteli naši naoi.lonalisti obdržati občine v svojih rokah — in to so dolžni storili žc radi časti! — se bodo morali ohoro žiti ne le z dobrimi agitatorji trenutka, temveč tudi z utemeljenimi argumenti gospodarske politike. Upamo, da bo za. te poskrbnlo politično društvo »Edinost.* o pravom času.
*
Nacijonalizem iu komunizem pa si I,os ta, jiolng tega stala kot sovražnika nasproti tudi na. skorajšnjem zborovanju učiteljev, lu bo menila v Vipavi. »Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev* v Trstu izziva radi svojega postopanja kaj ostre kritiko v obeh taborih in pripravljajoče so zborovanje obeta postati jako burno, ker bosta
GoioreS o pravicah večine fe rekel f na tiradgčd z ■Krtftto areColovoai v paa
' stavbe S okolskega doma. Koncert. V mraku kres. Vstopnina: za telovadbo sedež 5 dinarjev, stojišča 2 dinarja, za ljudsko veselico 38 para. Vojaštvo in šolska deca so vstopuine prosti.
Soko! v Sv. Pavla pri Preboldu priredi v nedeljo dne 28. avgusta 1921. svojo prvo iavno telovadbo, spojeno z veliko vrtno veselico na vrtu g. P. Vedenika v Sv, Pavlu pri Preboldu. Pridite vsi, ki se za. nimate za naše lepo sokolsko delo. — Odbor.
Sokol Litija-Šmartno opozarla vse ude. ležence javne telovadbe In sokolske ve.
selicc dne 7. avgusta v Litiji, da imajo i polovično vožnjo iz Ljubljane. Izkaznice I sc dobe pri Jugoslovanskem sokolskem ; savezti ali pri sokolski župi Ljubljana 1. — Izletniška zveza zelo ugodna! Zdravo!
Brandner dostovno: »VI (komunisti), dobili ste v trboveljski občini večino pri
volitvah: mi (narodni socijalist!) dobili smo v Ljubljani večino. Pa vendar nam nočejo potrditi župana, ker smo baje
prolidržavnl elementi.-. Ali se s tem nc stavljata obe stranki v eno vrsto? Odgovorite!
Toda dalje.
Poslance Brandner udari t nogo ob mizo In grmi:
«BorlU sc bomo proti takšni vladi z vsemi močmi, dokler je U« vržemo. Vlada mora pasti!* (Aplavdiranje pri komunistih.)
Povejte nam, gospodje pri »Jugoslavl-ji„ so II takšni govori, držani pred fana-tiziranlm delavstvom, državotvorni. Ali se s tem ne vodi voda na komunistični mlin.
Takšni govori sc morejo držati !e, ako
zelo naiven, ali pa, komunistom poma-
jp dotični govornik • če hofe naravnost gati. —
Vzemimo le naivnost za vzrok — in priznajmo B'andnerju, da ni komunist. Ali jo potem takšen govor državotvoren, ki s-^tiio bo/a komuniste, ki samo glcd'i, da bi Jim pokazal drugo stranko v isti luči kot Jo komunistična?
Če na odobravate takšne govore, potem stopo od sebe sledi, da Je Vaša točka programa, ki sc zovc »narodnost* le fraza, li prstni beseda. Vam le vseeno, kaj ie kdo, samo di sc šteje za Vaše, a pristaša. Vam gre Ic za število. Drugo Viun ni niar.
Žalostno, ako si upate trditi, da so takšne stranke državotvorne.
Prenehajte, gospodje, z ostudnim! napadi, ki so brez vsakega temelja. Če pa hočete še dalje takšno borbo, potem še Imamo nekoliko -— nežno dišečih cvetk iz Brandnerjevega govora na razpolago.
Po sveta
—	Ltoyd George gre v Ameriko. Iz
Londona poročajo: Lloyd Georgo namerava iti osebno v Washington. Tudi japonski ministrski predsednik bo prišel osebno k tej konferenci.
—	Zavrnjeni naseljenci za Ameriko. Iz Newyorka poročajo: Sest velikih parnikov, ki so že pred par dnevi pripluli pred Newyork. je bilo danes spuščenih v luko. Pripeljali so s soboj preko liOOO izseljencev. Kor pa je bilo določeno število vseljencev že dopolnjeno, ji ameriška obrežna oblast, rlo-slece zavrnila in se bodo smoli izkrcati šele v avgustu.
vorila, da se Karel naliaj še vedno v gradu Hartenstoln. Ta odgovor švicarsko vlade je bil popolnoma pravilen in resničen, ker sn jo v času angleškega vprašanja Kare! res nahajal tam. Sedaj pa poročajo z Dunaja, da jo Karel vedel po svojih tajnih zvezah žn naprej za to intervencijo angleške vlade in odložil svoj pripravljeni odhod na Madžarsko za toliko časa, dokler se 110 izvrši ugotovitev Švicarske vlade. Takoj na to je pa Karel Hahaburg, kot trdijri dunajski viri, pobegnil iz Har-teušteina in dospel na Bavarsko, odkoder jo po Donavi odjiotovaj v Budimpešto, kjer se danes taktično nahaja. V koliko so resnično te dunajske vesti, sc no vž, pač pa jo jako čudno, da se akcija o vrnitvi Karla Habsbur-ga javlja ravno v tem času, kot se jn to govorilo žo pred par meseci, ko se je trdilo, da namerava Karol Habsburg .	.na narodno - madžarski praznik sv.
Izročeni _ komunistični poslanci.j stt.faJ1.1 jZvršiti na Madžarskem državni prevrat.
Politične beležile
Z ozirom na sklop zakonodajno skupščine so izročeni sodišču sledeči komunistični poslanci: Valentin Mlakar, Vla-dislav Fahijančlč, Sitna Miljuš, Mijo Mlinarič, Gjuro Salaj, Nikola. Grulovič, Miloš Trebinjae, Vlada Markovič, Ivan čolovič, Dragutin Marjanovič, Jakob Lavstrie, Života Milojkovif, Mitar Trif-
Sokolski vestnih
Sokolski zlet v Sevnici. V Sevnici oh
obe stranki zahtevali da «e vnrašanio i kovlč, dr. Milan Lemež. Marcel Zorga, I Savi sc vrši dne 7. avgusta okrožni zlet »Zveze* do dobra r azMstl Pričaj Miha. Koren dr. Slma Markovič, Pavle zagrebške sokolske župe. Južna železnica mo da se bo zgodilo brez škode za i P-vvlovič, Milorad Pantie, dr. Drag. jc dovolila udeležencem polovično vožnjo enotnost društva in za stanovsko into-1 Vladisavijovič, Vladimir Mirič, Stoja n rese primorskih jugoslovanskih toljev.
I Milošovič, Mihajlo Todorovič, Živko l.lovanovič, Triša Kaclerovič, Vicko I Jolaska - Josip, Dušan Cekič, Pctar
Pevska in druga izobraževalna dru-|«)f^ S«'^ » štva na, deželi se pridno gibljejo. M.la,
dina. no trati svoje cuergijc ve.c. v ničvredni zabavi, temveč sn rajše zbira v dramatičnih krožkih, pevskih zborih, telovadnih odsekih iit sli Snom. Knjižnice so zopet postale središče zanimanja v prostem času Vso to so lo dobra, znamenja, o katerih se je nadejati, da se, bodo št; bolj razširila in poglobila; saj je resnica, da, loži zaenkrat spas in korist podjarmljcnega primorskega. naroda, le v njegovi lastni sili. ki jo šo najbolj kaže oploditi ter jo napraviti vztrajno s sredstvi, ki se lahko upirajo nasilnim metodam italijansko politike k propagando gospodarstva in kulture.
Ilič, Ratko Ziinič, Dragutin Bukvje, Uija Dragovič, K o?ta, Dailovič, T.ovro KJcmončlč, Vojisjav Stojanovič, Ethom Bulbtdovič, Kosta Novakovič. Jovan Tomaševič, Pavle Zižlč, Bogoljub Gli-gorijovič Bogdan Stojadinovič, Danko Madunič, Petar CvOtkovič, Žlvojln Cvetkovič, Ivan Davčevič, Karlo Brož. Krsla Tačovič, Ljubomir Mičie, Lju-bomir Radovanovič, MUutin Atanasi-jevič, Sta.nimit Josipovič in Milan Nedič.
na progah od Ljubljane, Maribora in Za-
greba. Udeleženci se morajo pri postajni blagajni izkazati z izkaznico svojega društvu, Izdano posebej v ta namen. Obenem se opozarjajo bratska društva, ki so prejela »Vprašalne po!c„. da jih nemudoma izpolnijo in vrnejo. V nedeljo vsi v Sevnico!
Zupni zlet v Središču. Mariborska Sokolska Zupa priredi v nedeljo dne 14. avgusta župnl zlet z javuo telovadbo in ljudsko veselico v Središče ob Dra\i. Spored: v soboto dne 13. avgusta ob 23. uri prihod koroškega okrožja in sokolske godbe iz Krškega. V nedeljo dne 14. avgusta dopoldne: ob 8. uri sprejem župnih društev in gostov u kolodvoru, ob 9. uri
-i Karel Habsburg na Madžarskem? ! skušnja na telovadišču na Tratah, ob pol Kot smo že poročali, jc angleška, vla-'12. uri pohod po trgu in pozdrav pred da vprašala švicarsko vlado, ali se ua- Sokolskini domom. Od pol 13. do pol 15.
hala Kare.l Habsburg še. vodno na Švicarskem. Švicarska vlada je odgo-
ure obed. — Popoldne: ob pol 16. uri javna telovadba, oh 17. uri ljudska veseli"
Prosvcfa
RAZSTAVA OTROŠKIH ROČNIH DEL.
V zagrebškem »Umetniškem paviljonu* se bo vršila od 10. marca do 10. aprila 1922. pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra g. Sv. Pribičevlča razstava otroških ročnih del.
Za razstavo se vrše obsežne priprave, Zbirajo se iz vse države dela otrok, ki so stari do 15 let. Dela morajo biti od otrok napravljena iz lastne inicijative brez kakršnegasibodi vpliva in pomoči od strani starejših oseb, brez predlog L dr., torej dela, ki jih je otrok ustvari! za svojo zabavo posnemajoč svojo okolico, dodis! da napravljena s svinčnikom, barvo ali s peresom, ali da so zrezljana iz lesa, papirja Itd.
Taka dela naj se dopošllejo nadalje do dne 15. februarja prihodnjega leta ua ad-reso: »Proljetni Salon* Zagreb, Ilica 54. Du sc olajša čim najbolj dopošlljanle, prevzame Proljetni Salon stroške za po-šiljatve.
Vsako delo mora biti opremlieno z imenom, prebivališčem (dežela) in starostjo )števiIo let) otroka.
Prosi se učiteljstvo, da zainteresira starše, oziroma njih namestnike za to razstavo, ter da Jtn da potrebne nasvete, da bo usreh razstave čim večji.
»Proljetni Salon* bo izdal lepo spomin* sko knjigo o tej razstavi, v katerih bo do reproducirana najbolj dela otrok. Knjiga bo prinesla tudi vec zanimivih člankov o psihologiji otroškega ustvarjanja, njihove umetnosti in njihovega dela, Iz peres naših najboljših poznavalcev deške duše.
Ko ponatiskujemo predstoječo objave iz hrvatskih listov, ndslimo, da ie naša dolžnost, da opozorimo najširše kroge iz Slovenije, naj se te razstave zanesljivo udeleže. Želeti je, da bi vsi naši dnevniki, posebno pa strokovni listi, ponatisnili gorenji poziv. Nihče naj ne dvomi o važnosti take razstave. Naši otroci so naša bodočnost. V njih nežnih srcih še bdi zdravi in nepokvarjen j instinkt ustvarjanja, ki ga žal poznejše življenje s svojim suro-. viin realizmom prenialokrat uduši. Nc odvračajtno otrok od takega ustvarjanja, ampak podpirajmo jih. —- Naši otroci v mestih in na deželi bodo pa posebno častno zastopani v razstavi, čc sc bodo učitelji in učiteljice zavzemale za zbiranje del. Vendar sc bo pa čuvati napake, da bi sc vplivalo na kakovost del, kajti izgubila bi s tem svojo originalitcto iu zanimivost. K tej razstavi se o priliki šc povrnemo.
-nt—
l *
Odbor Filharmonične družbe v Ljubijo' j ni, ki ie prešla kakor znano, lansko zimo I v slovenske roke, se Je po letošnjem obenem zboru, ki se je vršil dne 14. t. ni., i konstatiral sledeče: predsednik A. Lajo-| vic, podpredsednik M. Huhad, tajnik K. Mahkota, blagajnik C. Eržen, gospodar dr.V.Krejči in odborniki E.Adamič, dr. F. Kimovec, J. Skalar, dr. J. Zirovnik.
«Malenkosti», zbirka slik iti uovel znanega našega novelista Ivana Albrehta, so izšle v lični opremi v zložbi »Zvezne tiskarne*, Ljubljana, Marijin trg 8. Ccna broširanemu zveskn 18 kron.
Stoletnica srbskega i pedagoga NafoSevUs
Prošlo nedeljo je. proslavilo srbskri pedagoško učiteljsko društvo v Novem Sad-,1 stolnt-nico rojstva najvcč.je-ga srbskega pedagoga in obenem tudi onega največjih jugoslovanskih pedagogov sploh, dr. Gjorgja Natoševiča. Podom iz Vojvodine, jc dr. Natošcvič bij najpoprej v službi madžarskega prosvetnega ministrstva, kjer jo izdelal zakon o ureditvi madžarskega, srednjega šolstva. Dasi ni znal niti dobro madžarsko, vendar ga ni znajii madžarski pedagog Josip Oetaes ni hotel pustiti iz madžarske državne službo in ga jo pregovoril, da je izdelal ves prosvetni del madžarskega -dioskripta -. Po končanem delu dr. Natošcvič nikakor ni hotel ostati več v Budimpešti in se je z veseljem odzval pozivu srbskega kneza Mihajla, kateri ga, je sjx>-■p:a\ že kot. dijaka, v Budimpešti.
Odšel je v Srbijo in stopil v službo prosvetnega ministrstva. Prinesel jo s seboj mnogo pedagoško misli in ideje, katere je začel takoj izvajati v praksi. Posledico njegovega dela so se kmalu -lokazale v pozitivnih rezultatih prosvetne politike. izhajala, je naredba za naredbo o moderni reformi šolstva.
Ustanavljale so se po najmodernejših j načelih ljudsko in srednjo šole, a vso svojo skrb in zmožnost, je jrosvečal Na-tošovič ustanovitvi učiteljsko šole, ki sc jn ustanovila leta 187!.. v Kragn-jovcu in ki ji; bila za takrat ena na jmodernejših učiteljskih šol v Evropi. Mladim in nadarjenim abiturije.utom te šole je Natošnvič izposlova! podpore, da so mogli nadaljevati svojo študijo po tujih vseučiliščih, kjer so poslušali i najboljši; takratne, pedagoge in potem | v praksi e porabljali njih moderna pe-I dagoška načela v svoji domovini.
Dr. Natošnvič je bil predstavnik mt>-i rlornc pedagoški' vedo jn je zastopal načela, ki so bila za oui čas precej |čudna. ki jih pa razumemo solo danes. ! Pisal dr. Natošnvič ni veliko, toliko i več pa, jo delal na pedagoškem polju kot profesor in vzgojitelj učiteljskega j naraščaja. Največja njegova zasluga
I na pedagoškem polju je bila, du ji; napisal šolsko knjige za ljudsko šole, ld : so bi i o pisane tako v modernem in naprednem duhu, da so so v prevodu še nedavno uporabljalo colo po francoskih ljudskih šolah.
Novosadsko pedagoško učiteljsko društvo .Natošcvič' jo ob stoletnici vcli-Ikoga misleca, izdalo obširen spis o živ-Ujeniu in delovaniu teaa. prvega jugo-
slovanskega. pedagoga, katero delo toplo priporočamo vsem Slovencem, ker vemo, da je Gjorgje Natošcvič me.d nami popolnoma neznan, a. s svojim delom zasluži, da ga spoznajo tudi naši najširši krogi.
Vročina
Strahotna vročina, vlada v vsej južni in osrednji Evropi. Od zapadno obale, Francije iu Nemčijo na vzhod v notranjost, evropske celino, povsod enako zdihujemo pod neznosno pripeko solnčnih žarkov. Nekoliko na boljšem je Britanija, a lepo normalno hladno vreme uživa, cdinoln evropski sovor. to jo Švedska, in Norveška.
Najvišje stopnjo dosega vročina v južni Evropi, kjer je n. pr. notranja Španija žo v normalni dobi znana, po svoji peklenski razbeljenosti. Najhujša vročina p aloži nad južno Rusijo, ob črnem morju.
Lotošnja vročina jc i»ač ona največjih, kar jih pozna našo vremensko opazovanje. Temperature, ki jih kažejo v teh dnoh naši toplomeri, so nahajajo že tik na meji one topline, ld je sploh mogočA v našem podnebnem i>red :1il V Zttriehu n, pr. jo znašala te
dni 36° C, kar bomo vedeli nekako oceniti, ako pomislimo, da so tam no-tirali tekom petdesetletnega opazovan nja kot najvišjo temperaturo dno 4. julija. 1905. 1. 36-4° C. V Ljubiljani se na dobro postavljenih toplomerih meri okrog 36° O, dočim kožejo seveda toplomeri na bolj razgretih stenah tudi nad 37" C. Za primerjanje naj služi navedbi. da, so v dobi med 1851.—1885. merili v Ljubljani najv išjo vročino v avgustu 1861., in sicer 3-1-8" G.
Kred predstavljajo navedone, temperature skoro žn isto višino, kakor je toplomer našega telesa, je, razumljivo, da so nam tako neprijetne.
V ostalih predelih Jugoslavijo seveda. niso srečnejši orl nas. Vsa opazova-lišča pdročajo dan za. dnem 34—37" O. Najbolj vroč je Moatar, ki kaže stalno višjo toplino od ostalih mest, pač ker loži nizko nad morjem in pa blizu Adri-,je, ki so odlikuje po siloviti poletni vročini. — Seveda nimamo poročil is južno Srbije, kjer poletje ni manj vroče. — Nasprotno pa jc Sarajevo med našimi prest,olicami razmeroma najhladnejšo, ker leži najvišje in sredi bolj goratega ozemlja.
Kako bi šele jadikovali, ako bi prišli n. pr v Mezopotamijo, kjer vlada že dva, tedna neprestano ,vročina nad
50°. Celo 53° so že dosegli.
Pri tem pa Ee noče in se noče vsaj za spoznanje ohladiti. Kakor si vse želi nevihte, naliva in osvežujočega, viharja, prav tako uporno se ozračje brani ustreči nam vsaj v mali meri. Zadnje dni smo doživeli neprijetna irresenečenja; dasl se je severna stran neba pošteno pripravljala k nevihti, dasi se je že bliskalo ter grmelo, — jo šlo vse mimo, ne da bi dobili le kapljo dežja. Nevihta se jn zlila ie v bližini gorenjskih planin in onstran njih' ter odšla v vzhodni smeri dalje. Istočasno sf, poroča, da, so dobili nekateri kraji v Alpah. n. pr. Innsbruck, Line, Gradec ild. dobre nevihte.
In še vedno ni opaziti znakov trajnejše spremembe. Travniki pa poštarja jo čin dalje bolj rjavi, otave nc bo skoro nič itd., itd. Kaprica vremena se uveljavlja kot, najhujša force majouro iu križa račune narodnih gospodarjev, trgovskih agentov in politikov. In nam vsem tudi.
SLOŽNO DEIO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA jUOOSLOVENSKO MATICO! VSI NA DELO, DA RE6IMO BRATE!
DomaČe vesti
*	Sprejem ljubljanskih magistratnih gradnikov pri kralj, pokrajinskem namestniku. Včeraj dopoldne se jp prid todstvom mag. ravnatelja dr. Milju-tina Zamika in načelnikov posaraoz-„ib oddelkov poklonilo gosp. pokrajin-jlc«mu namestniku ljuhijansko magi-.tratao uradnistvo. Ravnatelj ilr. Zar-pik je imel pri tej priliki na gosp. na-oflstpika nagovor, v katerem je izra-jal veliko veselje, da je bilo nekdanjemu dolgoletnemu zaslužnemu ljubljanskemu županu zaupano sedaj najvišjo Vadno mesto v Sloveniji in jo prosil josp. namestnika naklonjenosti ljubljanski občini. Gosp. Ivan Hribar jo v svojem odgovoru naglašal, da je postala Ljubljana sedaj tretje rezidenčno jiesto našo domovine in obljubil, da to pokrajinska uprava storila vse, da Ki Nj. Veličanstvu kralju, ozir. Njog. Visočanstvu prestolonasledniku regentu mogoče vsako leto hivati v slovenski prestolici. Zagotovil je občini svoje najizdatnejšo podporo in izrazil prepričanje, da bo našel v magistralnih uradnikih vnete sodelavce za blagor občine in občanov.
t O razmerji) med civilnim prebival-Itvom in narodno vojsko. Službeno se objavlja: V zadnjem času so opaža, da neki slahomislefii elementi poskušajo kaliti dobro razmerje med vojaštvom in civilnim prebivalstvom. Prebivalstvo se tslod tega opozarja, da je vrak častnik dolžan braniti svojo stanovs^.o čast in si-rer, če treba tudi z orožjem, kor druga-ta izgubi svoj čin. Ker je nafa vojska v vsakem ozira narodu »dana in se jej imajo zlasti naši kraji zahvaliti za ureditev notranjih razmer leta 191!) in ker tudi sedaj sloni na njej varnost naših nuja, moralo bi se proti vsakemu izzivanju ali napadu na naše vojake in ofi-rirja postopati z največjo strogostjo. Ako bi pa kaka vojaška oseba kaj zagrešila proti redu in miru prebivalstva, naj se vsak tak slučaj naznani policijski tli vojaški oblasti, ki bo krivca ka7.n0-vala po zakonu.
*	Etbin Kristan je odpotoval v Ameriko. Kakor poroča »Naprej«, je urednik in narodni poslanec Etbin Kristan odpotoval včeraj v Ameriko, odkoder se vrne sredi meseca, oktobra. Namen njegovega potovanja je, obnoviti 6tike z našimi izseljenci v Ameriki.
*	Izgnan komunistični agitator. Izgnan Jo ir. Ljubljane bivši krojaški pomočnik A. Bartulovif. znan komunistični agitator in občinski svetovalec. Odposlali so ga v Dalmacijo, odkoder je prišeL
*	Aretirani komunisti v Sarajevu. Sarajevska policija ju aretirala večjo število komunistov, ki so bili zapleteni v runo komunistično akcija Kakor poro-!ajo »NovostU jo obstojala v Sarajevu ta jna teroristična nrganizacja.
*	Društvo hančnega uradništva Slovenije v Ljubljani. Prejeli smo: Vsled nesoglasij, nastalih v »Društvu zasebnega uradništva Slovenije', v Ljubljani, si je lančno uradniSt.vo v Ljubljani ustanovilo ■amostojno organizacijo, h kateri je doslej pristopilo že več kot polovica vseh uradnikov, nameščenih v posameznih ljubljanskih bančnih zavodih. Društvo je stanovsko in ima namen: 1.) gojiti med bančnimi uradniki in uradnicami vseh vrst stanovsko zavest in vzajemnost. 2.) skrbeti za izpopolnjevanje njihove strokovne in splošne izobrazbe in 3.) zastopati njihovo stanovsko koristi napram upravam bančnih zavodov, napram zakonodaji, državni, občinski in sploh vsaki jivni upravi. — V dosega druge točke svojega delovnega programa je »Društvo bančnega uradništva Slovenije* v I.jnbljani začelo izdajati svoje strokov-nr> in stanovsko glaHiio »Bančni v e s fc-nik», katerega prva številka je ravnokar izšla z zanimivo tvarino tudi za izven bančnega uradništva stoječe gospodarske kroge. List je mesečnik, izhaja na. 13—IR straneh ln stano za celo leto 30 dinarjev, posamezna številka 3 dina.r-je. Naročnino in dopise na »Društvo hančnega uradništva Rlovonijes v Ljubljani, Našim gospodarskim krogom bo postal list. v važnih finančnih vprašanjih neobbodimo potreben list. in ga radi tega vsem toplo priporočamo!
*	Pojasnilo. Resnici na ljubo Izjavljamo, da g. dr. Ivan G r a š i o ni pisec, članka «Se o notarijatui-, priobčenega v našem listu dne 10. marca t. I. št. 59. — Uredništvo.
*	Nov slovenski zdravnik v Gorici. Na 1 ni verzi v Rimu je promoviral te dni g. Fran J a k o n č i č iz Gorico za doktorja vsega zdravilstva. Doktor Jakončič se nastani v Gorici.
*	Ljubljanskemu občinstvu! Prejeli smo: V dneh 7, 8. in 9. setembra, so vrši v Linhljani IU. skup. jugoslovanskega le-karskega društva, ki se ga udeleži okoli 100 zdravnikov iz vseb krajev našo državo. Da bo mogoče izvršiti tukajšnjemu stanovanjskemu odseku pravočasno vso potrebne predpripravo za prenočišča gostov, so uljudno naproša rodoljubno občinstvo, da nam da na razpolago sobe bodisi brezplačno ali proti plačilu. Tozadevne prijave prosimo nasloviti na: Dr. Fran Gruden, obča javna bolnica v Ljubljani. — Stanovanjski odsek Slovenskega zdravniškega društva.
*	špedlcl.jske tvrdke v Ljubljani bodo «b sobotah v mesecu avguBt.u dO vključno 3. septombra končavalo ob 12. uri dopoldne z obTatom. nakar so stranke o-I»'wjajo.
*	Kope! v hotelu «Slon» je vsaki dan Od 8. ure zjutrai do 5. oziroma do 6. ure
popoldne, razen ponedeljka ln nedelje popoldne stalno odprta. Priporočamo jo | občinstvu!	1224 i
*	Umrl je v Bohinju, kjer se jo zdravil, j ljubljanski mesar in gostilničar g. Anžič ; iz Karlovske ceste.
*	Pogon na ljub. polju. Tovodom po- | licijskega pogona na ljub. polju je prijela policija sumljivega tujca, ki so jo izdajal za Marko Markovičj. Dognali so, da jo tujec neki Softič Haean iz Bihača, jako sumljiv človek. Pri njem so uasli razno ukradeno stvari, katero je pokra-dol na sejmu v Litiji.
*	Čegav je denar. Ljub. policaja ja prijela dno 25. maja dop. na Vodnikovum trgu noko mlado žeparko, ki jo priznala, da jo ukradla noki uepoznanl ženi denarnico, v katuri jc bilo 121 kron 80 vin. Okradena ženska naj se javi na policiji, kjer dobi ukradeni denar.
*	llšel je kanarček Kdor ga jo ujel, naj ga vrne proti nagradi v Ljubljani, Pred Škofijo 15, Ul. nadstr.
*	Iz Zrkovcev pri Mariboru nam poročajo: Včeraj jo bil zaprisožen naš župan, vrli unokrat Sel, Id nastopa s tem že 24. leto svojega župauovanja.
*	Legar v Sv. Ilju v Slov. Goricah. Zaradi pomanjkanja vodo in silno vročino so jo pojavil v Sv. Ilju legar. Obolelo jo že več oseb Odrejeno je vse potrebno, da so legar no razširi.
*	Posledica suše. Iz Karlovca poročajo, da jo vsled dolgotrajne sušo voda reke Kolpe padla tako, da jo eloktrična centrala pod Ozljom urirala obrat skoraj popolnoma ustaviti. Vsled tega so morala industrijska podjetja v Karlovcu, ki imajo električni pogon, ustaviti dolo ali pa ga omojiti na par ur dnevno.
*	Suša na Ptujskem polju. Vročina zar dnjih dni jo napravila na Ptujskem polju veliko škodo. Ajila no kali, koruza se suši, krompirja ni, listje na sadnem drevju rumeni, kakor v pozni jesoui. Posušili so se tudi studenci. Ovsa in paše pa spiob ni.
*	Poiar. V Poženku pri Cerkljah na Gorenjskem jo v nedeljo zjutraj izbruhnil požar v hlevu pose.stnico Franje Jagodic. Požar jo uničil hlev, Skedenj in hišo, svinjak, šupo ter mnogo krme, slame in raznoga orodja. V svinjaku so zgoreli tudi trije prašiči. Skoda je zdat-na.
*	Otroka je povozil v Tmovljah pri Celjn Sodinov opekarski voznik. Šestletna deklica Rozika Orožen se je pred konji zaletela preko cesto ter padla pod konje, prišla pod voz in ostala na. mostu mrtva. Kor cesta na kraju nesreče visi, ni mogel voznik težko naloženega voza pravočasno ustaviti.
*	Nesreča. Na Pragerskem je včeraj neka ženska 7. iglo drezala v vojaško patrono. Patrona jo oksplodirala in žensko močno poškodovala na rok ali in 0-brazu.
*	Vsled stekline umrl. Pred nekaj tod-ni jo Andreja Borščaka v Zagrebu ugriznil stekel pes, za kar pa so on ni dosti brigaL Pretekli teden pa jo nenadoma zbolel na steklini. Prepeljali so ga v Pa-stourjev- inštitut, kjer jo v groznih bo-elčinab umrl.
*	Zaradi tatvine sto bili aretirani v Mariboru neka Marija R, in Katarina Jova-novič. Obe ste bili izročeni državnemu pravdništvu.
*	Za 50.000 K perila je ukradla služkinj* Marija Prosečau iz Ljubljane svojemu gospodarju Al. Popoviču v Novem Sadu in neznano kam pobegnila.
*	Nesreča pri delu. V Polšniku je vsekal vsled neprevidnosti pri košnji L. Beve posestnikovega sina Franca Orčar-ja s koso in ga težko poškodoval.
*	Otrok utonil. Devetnajst mesecev stari Janko Hočevar se jo igral ob potoku Završnici. Po nesreči jc padel v vodo in utoniL Ko je mati poijrešila otroka, ga jc našla v potoku mrtvega.
*	Razne tatvine v Ljubljani. Med kopanjem v KoIe.zi.ji je ukradel neznan tat fotografu H. Hibšorju iz Opekarske ceste črno usnjato listnico, v kateri je bilo nekaj denarja, dopustnica za nakup strupa, več različnih srečk ui legitimacij. — Antonu Pcčniku na Poljanskem nasipu je ukradel neznau prijatelj 11 piščancev. V Hribarjevi tovarni pletenin ju bila ukradena delavki Mariji Kovač zlata ovratna verižica z obeskom 4 porosno deteljice. — Iz veže trg. in obrt. zbornice jo ukradel neznance sklad. Horaku iz Vevč 2:100 K vredno kolo znamko »Kinta». — Iz dvorišča hiše št-. 9 na lio-sljevi cesti pa jo izginilo stavbeniku Ivanu Brezelj 3600 K vredno kolo, tudi znamko «Kinta». — Iz I. C. Mayerjeve šupe v Mestnem logu so ukradli neznani tatovi okoli 2000 kg sona vrednega približno 6000 K.
dolgotrajnem mučnem delu posrečita iz-1 slediti izsiljevalca. Satler Jn pobegnil i namreč v Dugoreso blizu Karlovca na |
Hrvatskem, kjer j« vstopil v neko to-
varno kot tovarniški delavec. Ko j« po- | llrija to dognala, so poslali v Dugoreso detektiva, ki je pojasnil zadevo tamoš-11 jim varnostnim organom, Ko je prišel
Satler v tovarno na delo, sta ga prijela dva orožnika, in ga aretirala. —- Pred-snočnjira so pripeljali Satlurjs, v Ljubljano in ga oddali v tukajšnjo zapore.
Obenem smo zvedeli, da jo odstopilo I drž. pravdništvo Satler,jevo prvo zadovo glede ropa dečka stolu sedtnorjee v Zagrebu, ki bo bržkotne odredilo tudi prle de prvega zločina obnovo postopanja.
uboj v križevackem vlaku.
Kakor sino že poročali, ic med KrUcv-ci in Zagrebom ustrelil v vagonu orožnik KruSič zagrebškega bančnega uradnika Arnolda. Ta uho) so izrabljali opozici-onalnl listi, češ Srb jc ustrelil Hrvata. Potek preiskave proti orožniku Kruslču le pa dokazal popolnoma drug položi).
Orožnik Krušič, ki ic redom Črnogorce In ic šele nedavno prišel v službo iz 1 Crnc gore na Hrvatsko, lil imel nikakega pojma o političnih razmerah na Hrvat-1 skein. Vršil je vestno svojo službo, bil ic : eden iiainilrnojših In najzanesljivejših1 orožnikov, llsodnl dan ic vodil vklenjene- j g.i nekega detlkvcnta — roparskega ino- 1 rilca v Zagreb. Zaradi prenapolnjciiosti v j vlaku ni mogel dobiti nobenega zasebne- i ga prostora kakor Je to predpisano, zato | Je moral vstopiti v vagon, ki Je bil poln I pijanih izletnikov.
Ko so Izletniki zagledali orožnika, ki I Jc bil v službi, so ga začeli izzivati. O11 le molčal na izzivanja in sedel poleg uklenlenega morilca: puško ic drža! po vojaškem predpisu na tleli med nogami. V preiskavi ic bilo zaslišanih okoli dvajset prič, ki so bile v usodnem trenutku v vagonu; izpovedale so soglasno sledeče:
Komai jc sedel orožuik na svoje mesto, so ga pijani izletniki začeli izzivati. Najglasnejši med niiini Jc bil neki Horvatič, znan Frankovee; žalili so ga, vpili so nad njltn »vlaška svlnia», psovall so mu srbsko mater, rogall sc mu, da Je srbski policaj, da nosi Prlbičevlčcvo sajkačo, pa to nič ne de, ker Hrvati bodo že obračunali s sajkačami.
Ko Ic orožnik Krušič videl, da vse tc psovke lete na njega, Jc izzivate opozoril, da naj mirulcjo, ker je v službi. Nato ga Je vprašal Frankovcc Horvatič, ki Jc sedel poleg nesrečne žrtve Arnolda, ki ic bil v družbi neke dainc In ves čas molčal, odkod ie. Ko jc orožnik povedal, da je Črnogorec, Jc Horvatič zakllcal: Poidl v Črno goro, tam se bori za svobodo svojih potlačenih bratov. Na to besede mu ie orožnik rekel: V Imenu zakona vas po-zlvliem, da molčite. — Horvatič mu ic pa odgovoril: Molči, črnogorska svinja.
Tedaj se orožnik Krušič ni mogel več premagovati, naperil Jc puško in ustrelil — toda v svoieni razburjenju Je pogodil j nedolžnega Arnolda, a Horvatiča samo | ranil.
Ko Je orožnik videl, da ic ustrelil nedolžnega Arnolda, se je razjokal, dal ic svojo puško dami, ki jc sedela poleg Arnolda In rekel: »Gospodična, ubijte mc, glavo za glavo!*
Ta potek žalostnega dogodka Jc izpričalo v svojem zasliše.njn več nego dvajset prič, ki soglasno potrjujejo, da le do nesrečne scenc prišlo edino lc zaradi izzivanja pijanih Frankovcev, ki so kruto žalili orožnika in njegov patriotizem.
ROPAR POLI.AKOVEGA SINA ZOPET ARETIRAN.
Rudolf Satler je bil, kakor smo žo poročali svoječasno, pri zadnji porotni obravnavi vslsd nesporazumljenja porotnikov oproščen. Sattler jo bil zvijačno izvabil Polakovoga dečka iz šolo in ga skril v gostilni -»Triglav« v Sp. Šiški, tovarnarju Pollaku pa jo pisal grozilno pismo, da naj mu pošlje takoj večjo svoto denarja, ker bo drngačo umoril fanta.
Kmalu po uopričakovani oprostitvi jo 7-a5el Satler s svojimi tovariši zopet izsiljevati z grozilnimi pismi, v katerih jo zahteval večjo svote denarja, od tovarnarja Pollaka Pisal mu je, da bo umorjen, če mu ne pošlje denarja. Policija je uvedla obsežno preiskavo in se ii ic po
VPRAŠANJE POTNIH LEGITIMACIJ.
Uradno sc poroča: Da so omogoči potrebna evidenca potujočega občinstva v notranjosti države in m« olajša prlskrbo potnih izkazov, so bila izdana oblastem po predhodnem sporazumu 7. muust.r-stvom za notranje stvari naslednja navodila:
1.)	Namen uredbe potnih izkazov v notranjosti države jo omogočiti, da so pri vsaki osebi lahko ngotovj indenti tete ter tako prepreči pobanjanje vsakr-šrib sumljivih iudividuov po državi in olajša kontrola tujcev.
2.	lomu namenu je zadoščeno, ako ima posamezna oseba z veljavno fotografijo opremljeno legitimacijo, izdmo od kako pristojno oblasti v kraljevini Srl ov Hrvatov in Slovencev, ki pa ne smo biti stara, tj;,ij le'o dni, ali pa, ako ima 7, veljavno fotografijo opremljen potni lisi zj nozemstvo. vidiran po 20. julll.i 1921. Za potovanje v notranjosti državnih moj ni treba osebam, ki se morojo policijskim organom legitimirati na ta način, šo posebnih dovoljenj.
3.)	Dovoljenje, ki j« i7.dano kaki osebi za potovanjo v kak kraj in nazaj, ni treba pred povratkom ponovno vidirat.i.
4.)	Osebam, ki so znane kot popolnoma zanesljive, more pristojna policijska oblast izdati legitimacijo s fotografijo, s katero se jim dovoljuje potovanji1, v mo-jah države za čas enoga lota in ni treba lastniku take legitimacije posebnega dovoljenja.
5.)	Kmetom iz okolico večjih mest do 30 km oddaljenosti, ki nosijo dnevno na trg življenske potrebščine, morejo pristojne občinsko in okrajne oblasti Izda ti stalno legitimacijo, ki jih pooblaščajo za potovanje v mesto in nazaj za doho dveh mesenov ter jim nI potrebno ponovno vidlranio za vsako posamezno potovanje. —
velike kot grah in zdrave. Ponekod, kjer so vinogradniki zamudili pravočasno uporabljati žveplo ln saladin, io grozdje trpelo ud oidiunia. t> prejšnjim ž.veplia-nlcin pa i,t', ic tudi ic pokvprjeuo grozdje delonia popravilo. Mnogo vina jc ze prodanega navzlic, visoki ceni (po Dolenjskem lz kleti 20 do 2S kron /. liter). Na vinskem trgu ob priliki ljubljanskega vzorčnega veleseinm bodo razstavljena dolenjska In stalcrska vinn. Posebno pro-ducenti zaduilli vin sc z vso vnemo pripravljajo pokazati najboljšo izbiro letošnjih in prejšnjih vin. Interes za vinski trg raste pri vseli jugoslovanskih produ-ccnlili vin ln vinskih trgovcih od dne do dne.
Avstrija jc uvedla novo carinsko tarifo, da poviša z. njo državne dohodke. Njene posledice se že kažejo posebno v vinski trgovini, ki je zadnji čas postala mlačna in kaže malo interesa iu živahnosti. Vinski trgovci na Dunalu so si že pred 20. iniljem krili vedno svojih potreb z itn-poitoui madžarskih vin. Zaradi tega slagnira ravnokar madžarski izvoz, oviran tudi po novem vstuianju madžarske krono. Zaradi uvedbe carino in dražjih madžarski vin so vinske cene na Dunaju poskočile 11 umirajo devetodstotna vina 111.000 do 10.500, desetodstotna vina II tisoč do 11.300 in cn jsiodstotna 12.000 do 12.500 avstrijskih kron za hektoliter.
Na Madžarskem Ic bila konlunktura vinske trgovine sredi mescca Julila na višku. Zadnji teden preteklega meseca pa ic nehala že vsaka živahnost na vinskem trgu. Ceno vitm se gibljejo od 2100 do 2500 madžarskih kron za hektoliter za deset- do cuaistodstotno blago. Večje kvantiteto morelo najti kupcev samo po primerno znižanih cenah. Vinski krogi nc prlčakulelo navzlc pomanjkanju kupccv padca ccu, ker bo letošnja trgatev mnogo slabša od lanske. Peronospcra in vl-dium sta napravila mnogo škode posebno po višje ležečih krajih. Vinlčarji, katerim jc vldltim prizanese!, priCakuJeia dobro ietino.
Češkoslovaška vinska trgovina počiva. Konzum Je v vročih dneh minimalen.
Italijanski vinski trg nc kaže nolietie izpremembe. Zaloge neprodanega vina so še vedno znatne. Prlč-kuleio rekordne letine, zaradi tega padajo cenc nevzdržc-ma. Trgovina počiva.
Gospodarstvo
VINO.	I dene tiskovine za prejemanji 1 In
V lugoslsviil trta dobro uspeva. V Ju-1 J Kofz, za predelovanje tfiadja In m-niju lo ic sicer deževno Vreme oviralo v | ,eiljuvc v Beogradu. Srbsko, kraljevsko ničnem razvoju, vendar le stalno solnčno 1 ,)0|jeprivrodno društvo otvoii leto« vreme julija meseca kar najugodnejše j pra)(tl(<nih klUMV ^ „ne_ ki se žele M-vplivalo na sad. Jagode so povprečno uutooja, konzerviranja i»i predalov*.
nja sadja bi zelenjavo Kurzi bodo trajati samo po 3 do 5 dni. Tudi v Ljubljani bi tui taki kurzi izplačali.
- S tržišča v Novem Sadju. Suho vre-mu jo pripomoglo do tega, da sta se Zetov ijj mlaftva žo končali. Računati ue moro na dobro srednjo žete,v. Cone novi pšenici s« začelo padati, in stane 100 kg v gornji Bački 88(1 do 900i K., a v Ba-uatu 850 do 870 K. Veliki', mlini šu ue kupujejo. V južni Bački fyi višje ofcoe, ker ju pšonic^ slabše rodila, koruza raeU> stalno v conah, ker so z-ilogn malo iu jo domačo tor inozemsko povpraševanje veliko. Koruzni napadi so »zslod suše zo-lo zaostali V Novem Saflu so sledečo ceno: pšenica 920 do 950 K, rž 720 do 750 K, ječmen 61X1 — «20 K, koruza 540 dn 550 K, moka št. 0 14.20 K do 15.30K.
—	Donavsko brodovje. Razsodnik za mednarodna vpratanja glod« rečmi plovbe, ki so navedena v mirovnih pogod. bab, VValtor L. Hynes, jp podal svojo odločitev glodu vprašanja matorijala podonavske paroplovbe. lla>»ndnik smatra, da so zaplembe 1550 objektov, ki vsebujejo 809.AC0 ton vlaftilnetv in 18.000 konjiških sil rumorkorjov, k? so jih izvrfci-
[ Ui Francija, Srbija in Rumunska, veljavno. Skoraj vse to ladjo ju prejšnje av-stro-ogrsko vojno ministrstvo uporabljalo v vojaško namene. Razsodnik je mišljenja. da .je tre Iva majhiio število Indij, ki so jih uporabljali zasebni lastniki, vrniti lastnikom. Kar se tjičo tistega deta plovnega materijala Nemčije, Avstrije iu Madžarske, katerega bi bilo treba izročiti zavnzniškim podonavskim državam ia njhove upravičono pogrebe, je razso<i. uik mnenja, da jn potrebam Jugoslavijo in Itumunije zadoščeno z brodovjom, ki ga imata v rokah. In z zaplembo, ki ju sedaj potrjena. Razsodnik vztraja pri tem. da mora Avstrija tema dvema deželama in Češkoslovaški odstopiti nekaj potniških Indij in da mqfrajo nadalje Nuncija, Avstrija in Madžarska izročiti Češkoslovaški v razmerju, ki ga določi on, 70.000 ton vlačilcev in 4450 konjskih sil remorkerjov za češkoslovaški trgovinski promet.
=» Izvoz avtomobilov iz Nemčije je bff
zadnji dve loti zelo slab. Lani se je izvozilo okoli 8000 avtomobilov, a v prvi polovici letošnjega leta 5500 komadov
-	Pariška žitna borza, ki je bila leix 1914 zaprta, jo bila, v ponedeljek zopet otvorjena.
Produkcija premoga v Rusiji. <Eko» nomičeskaja ž.izn- od 15. .julija poroča, da jo produkcija premoga v juniju padla. V donskem področju je znašala produkcija v juniju samo 18 milijonov pa« dov (puri je 16.38 kg), dočim jn znašal« v maju 21 milijonov, a v aprilu 30 mii lijonov pudov. Isto se opaža v moRkov-i skem področju. Aprila so jo dobilo 1 milijon 70t) tisoč, pudov, maja 3 milijone,
Stanje Narodne banke SHS. dno 22.
julija: kovinska podlaga 442,585.655.41! I dinarjov (— 221.686.61), posojila 203,457 ' tisoč 354 din. 33 para (+ 6.22U19.211), državni dolg 1„072,20.rut.'4.67 302.447 din. 75 para), bankovci v prometu 8,341,029.105 dinarjov (-}- 12.276.030). številke v oklepajih pomonijo Bpremombo proti enemu tednu nazaj.
Dobava drv za gorivo. Ravnatelj
stvo drž. žolznico v Subot.ii-.i razpisuje potom javnega natečaja dobavo 1000 va- a junija 2 milijona pudov. Kriza premoga!
gonov prvovrstnih bukovih, hrastovih ali gabrovih sesekanih drv. Licitacija so vrši dno 81. avgusta v pisarni ekonomskega oddelka železniškega ravnateljstva v SubotieL Termin za vlaganje ponudb je isti dan do 12. uro opoidue. Do- | bavni razpis vsebujoč podrobne pogoje, jo v pisarni trgovske in obrtniško zbornice na vpogled. Zbornica pa nima na razpolago prepisov, ki bi jih mogla interesentom izročati.
—	Prodaja hmelja, vina, kazeina in sladkorja. Ravnateljstvo državnega imetja rBeljoi, Lak (Barania) ima ja prodaj na. zalogi 110 q hmelja, 160 q kazeina, 3000 hI starega viljanskoga vina in 60 vagonov kristalnega sladkorja. Intere-sentjo se naj obračajo neposredno na goriimonovano ravnateljstvo.
—	Lokomotive se pošiljajo v popravilo. Prometno ministrstvo je sklenilo oddati v popravo večje število lokomotiv.
—	Dobava 90.000 kg kalijevega solitra. Uprava smodnišniee v Kamniku jo razpisala dobavo gornjo količino kalijevega solitra potom licitacijo za termin 15. julija. Kor niso odgovarjalo vloženo ponudbe predpisom, jo razpisana nova licitacija in jo vložiti ponudbo najkasneje do 10. avgusta za isto blago in pod Istimi pogoji, ki so na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici. Zbornica nrna na razpolago prepisov pogojev, ki bi jih mogla izročati interesentom.
—	Prva jugoslovanska posredovalnica za les v Mariboru. V Mariboru so jo u-stanovila Prva Jugoslovanska, posredovalnica za les, ki naj bo iuformacijski urad za lesno trgovino in za, industrijo. V tej posredovalnici naj so osredotoči vse povprašanjo in vsa ponudba z ozirom na les. Prva Jugoslovanska posredovalnica za les v Marihoru bo vodila kataster o količinah, kakovosti in cenali razpoložljivega lesa, kakor tudi o krajih, kjer so los nahaja. Kupec, ki bo v svojem vprašanju natančno označil svojo žolje in zahtevo, bo dobil tudi natančno informacijo, na podlagi katere bo lahko izkalkuliral, katera ponudba mu najbolj konvenlra. S tem si bosta kupec in prodajalec prihranila vse one ogromne stroške dolgotrajnega in zamudnega povpra-šanja in ponujanja. Pozdravljamo to novo podjetjo tudi s splošnega narodno-go-spodarskega stališča. Posredovalnica posreduje tudi pri prodaji in nukupu v vseh v losno industrijo spadajofih strojev in ima na orodaj vsakovrstno nanovo uvo-
jo povzročila znatno '»manjšanje produktivnosti petrograjskih tvornic.
Borza
Zagreb. Devize: Berlui 216.50—ŽlT, Milan 760 — 753, London 685 — 686, Ne.wyork kabel 177 — 177.75, ček 174J«
—	175, Pariz 1360 — 1363, Praga 222 — 223, Švica 2010 — 2930, Dunaj 17.90 — 18, Budimpešta 4L50 — 45. Valu tej dolar 173.50 — 171.75, avstrijske krona 18—19, rublji 20 — 22, čosko krone 228, 20 K v zlatu 596 — 600, franki 1380 — 1350, napolooni 595 — 602, marke 215
—	218, leji 225, lire 745 — 747, turška zlate liro 660.
Efekti:
Banka, za Trimorjc 826—830. Trg. obrtna, banka. 240—245. Brv. eakomptna banka 663—,670. Brodska. banka 460. Jadranska, banka 1850. Jugoslovenska banka 534 —589, Ljub. kreditna Ivanka 800. Narodna banka 510—535 Praštediona 5130 —5140. Srpska banka 707—710. Slov. esk. banka 620. Ročka pufika banka. 410 Dubr, par. družba — Gutman 1335—1400. Slavonija, 885—900. Mar. šumska industrija 595—605. Našička industrija drva 545,
Vremensko poročilo
Ljubljana 306 m nad morjem.
Da n
N O
N
ia
8.
avg.
7. 14. 21.
A 5 ||
co a
J-
Sd
Vetrori
735 • 7 !21' 1 j brez vetra 733 9,32• 61 slab jug 733-3,26-31 „
Nebo
jasno d. obl. r. obl.
Srednja včerajšnja temperatura 26-3, normalna 19-6. Vremenska napoved: r. lepo vreme. Solnee rzbaja ob 4-49, zahaja ob 19-28.
■tUf£ Hdjsn
51
thflajna nellkego vojvode
Roman.
»Prizor je bil jako čuden!* je re-iid, — bU je prepričan, da ga je glas popolnonui izdal. In zopet se je v njegovi glavi porodila misel, ki je bila zopet nova uganka: ta profesor Pelotard mora nekaj vedeti! On ve nekaj! Jezijl se jn na sebe in na Pe-lotarda. Zakaj vedno te skrivnosti in uganke, zakaj to tipanje v lemi? Obrnil se je k profesorju in rekel skoraj z brutalnim glasom:
♦Vaš list so. mora zanimati zelo 2a revolucije, ako si dovoljuje take stroške, da si najamete svojo jahto, da potujete na Minorko in nabavite izvirnih poj;očil na licu mesta o ti revoluciji na, Minorki.»
«Da,» je odgovoril Filip zamišljeno. «To je res! Toda gofovo vesic, da se v zadnjem času svet jako zanima za Mfnorko. Tako se je pred nekaj dnevi izvršila po borzah precej čudna špekulacija z minorčanskimi državnimi papirji.*
«AJi veste o stvari kaj natančnejšega?- je vprašal veliki vojvoda skoraj zamišljeno-
< Prav nič, .grof, saj nikdo prav nič ne ve!»
<Da, da, tako je s temi časopisi. Prav nič ne vtsdo, a vendarle o vsem pišejo!*
«Delate narn krivico,* jc odgovoril Filip popolnoma mirno. «Pri nas, v našem listu, je navada, da se mo-
ramo 0 vsaki stvari, ki hočemo o nji pisati, poprej točno io dobro informirati.«
«Tedaj ste gotovo prav dobro poučeni o razmerah na Minorki!*
«Mislim, vsaj mislim! Skoro bi trdil, da vem največ od vseh o Minor-ki! Pardon, zdi se mi, da sera čul zvonec... čas zajtrka bo!»
Skoro nevoljno je šel veliki vojvoda za profesorjem k stopnicam, ki so vodile v malo obednico, opazoval ga je neprestano in nazadnje rekel:
♦-Povejte nam vendar nekaj tega, kar veste!»
Filip Collin ga je hitro pogledal, začudil ga je njegov glas, pa tudi izraz njegovih oči. Sedaj ie razumel, da ne sme povedati prav ničesar več, ker sicer bi se izdal; zmajal je z rameni in rekel:
«To bi bilo preobširno, posebno sedajte pred zajtrkom! Vem pa samo to, da bo pri našem obedu zastopana velika vojvodina Minorka in to s stvarjo, ki je lahko ponosna na njo...»
«In to je ..?» je zaklical veliki vojvoda in uprl svoj detektivski pogled v profesorja...
«Minorčanski rak!* se jc uljudno nasmehnil Filip in pustil grofa, da je
šel pred njim po stopnicah. * * *
Bilo je približno ob petih popoldne, ko je prišel Filip Collin po stopnicah, ki so vodile iz notranjih prostorov na krov, sprehajal se je nekaj časa po krovu, potem je pa šel naravnost proti kapitanu Dupontu, ki je sedaj sam upravljal s krmilom.
Vzel je iz žepa svojo dozo iu ponudil staremu morskemu volku dobro cigaro Kadila sta in se mirno pogovarjala o potovanju in raznih okol-nostih; razpravljala sta, ali naj gredo naravnost v Mahonsko pristanišče, ali pa naj poiščejo kako drugo luko, kaj naj store, ako pridejo v kak konflikt z revolucionarji.
Proti večeru je zopet začel vihar. Nebo je bilo zakrito s težkimi sivimi oblaki, ki so se podih po nebu... videlo se je v daljavi, kako se usipa težak dež v morje, veter, Id je bil zjutraj svež in ugoden pomladanski veter, se je izpremenil v divji in besneči mistral. Mala jahta se je zibala prav občutno in Filip je v svojiu mislih obžaloval starega gospoda Estebana, ki je trpel neznosne bolečine. Sam je bil dober in izkušen po-morec in se je prav dobro počutil, njemu niso škodovali niti valovi, niti mistral; mirno je stal poleg kapitana na pove.jniškem mostu.
Naglo se je začelo mračiti... V ■eiejšnji daljavi sta opazila dim iz dimnika neke večje ladje.
Filip se je začudil, ko je zagledal naenkrat gospo Pelotard in grofa, ki sta prišla po stopnicah iz doljn:li prostorov. V takem vremenu! Gospa Pelotard in gospod grof sta torej ravnolako utrjena in navajena na morje kot on sam. Šla sta parkrat po nemirnem in zibajočem se krovu gorindol, pogovarjala sta se; gospa Pelotard ie morala grofa nekaj vpraševati in videlo se je, da jc grofovi odgovori ne zadovoljujejo; ona je govorila jako živahno in običajno,
njegovi odgovori so bih pa kratki in nerazločni. Parkrat je videl, da se je
sklonila k njemu, da mu je šepetala... a on je povesil svojo glavo... videlo se je, da sta se v viharju kaj slabo razumela. Filipa na poveljniškem mostu nista niti opazila. Smehljal se jima je.
Vse močnejši in močnejši je bil veter, valovi so se penili in dvigali in mala jahta je začela plesati, da se je moral Filip oprijeti z obema rokama za ograjo, ker bi sicer padel. Ko je še iskal ravnotežje, videl je kako hitita gospa Pelotard in gospod grof z vso naglico proti stopnicam. Grofa njegovo šepanje ni oviralo, teke! je preko krova naglo in gotovo kot kak star pomorec, pa tudi madame Pelotard ni zaostajala.
Naenkrat je zakričala in zakrilila z rokami po zraku, spotaknila se je preko neke vrvi in bi padla prav gotovo ob ograjo, ali pa celo preko krova, ako se ne bi stegnile v tem trenotku roke orjaškega grofa in jo objele. V naslednjem trenotku je ležala v njegovem močnem objemu, sicer je protestirala in cepetala z no-žicarai, toda on se ni zmenil za to, nesel jo je z velikimi koraki proti stopnicam. Ko jo je prinesel tja, jo je postavil zopet spoštljivo na tla, ona se je prijela za držaj na stopnicah ... opazovala je nekaj trenotkov grofa z nekim čudnm pogledom... potem mu je pa nekaj rekla ... Filip je mislil, da se mu je zahvalila za rešitev.
Ponudila mu jc roko, grof Punta Hermosa jo je prijel, narahlo stisnil,
pritisnil na svoje ustnice tn pofe, poljubil...
Ona pa je stekla po stopnicah niz dol... grof ji je pa počasi sledil
Fil;p Collin se jc smehljal na p-veljniškem mostu zadovoljno in & zamislil. Iz misli ga je predramil pitan Dupont, ki mu je zakričal v lt vo uho:
«Bojna ladja... gospod profesor bojna ladja !»
Filip je pogledal v smeri, kamoi je pokazal kapitan. Velika sivo po barvana ladja, ki je pred par trenoilt še videl oblake njenega oima, se ^ sedaj približala tako, da je moge opazovati njene ogromne obris« proti večernemu nebu. Nje ni moti vihar niti veter, mirno in dostojan stveno je nadaljevala svojo pot prot Marseillu, odkoder je potoval Filij s svojo jahto; mogočno je rezala raz penjene valove, ki so se za njo delil v velikem razorju... V kakih deseti! minutah se je bojna ladja tako pribli. žala, da je videl Filip zastavo; bili je belo-modra-rdeča. Torej ruski oklopnica. Vzel je svoj dalnogled u opazoval morskega velikana. Zdelo se mu je, da je nosil napis Car Ale. ksander.
Odmaknil je dalnogled, molče po mignil kapitanu in šel počasi prot stopnicam, po katerih sta pred neka časa šla v potniške prostore gospa Pelotard in grof Punta Hermosad
Zakaj se je smehljal Filip Collin Bilo mu je pri srcu kot angelju bož je previdnosti, ki ima nalogo čuvali norce in zaljubljence...
(Daljo prihodnjič.

Iovarniška zaloga papirja
Naukih ln plu.ratiklh potrabMIs.
2«loinlStvo (zinovrstnlh r«igl*dolc.
M. Ticap, Ljubljana
Pes, volčje pasme,
izvž te t upravi <Jatr,i>.
star 14 tednov, se prod«. Po-
122!)
E&JA^EC & TURK
799 „pri Zlat; iopalt" 26-13
trgovina z leCeznino
(prej Kaivraoruiuuidt)
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7
itanprc-f r-Tlfavn&fee cerkva.
Zaloga cementa in karbida.
Mesečno sobo
F postrežbo, evontuelno r hrano, išče Adolf Lnnaoek, višji poštni kontrolor. Ponudbe na upravo <Jntra».	1230
Pridno deklico se išče
za k tri mesece staremu otroka. 1217 Naslov pove oprava „.ltitra".
2—2
Prvovrstnega
knjigovodjo,
Prodam mali voz z diro za enega Honja in zapravljivih.
J. Paljevec, Slomškova ulica 21. 12202
Suha bukova drva
ki je dobro i^v.žban v trgovskem knjigovodstva m dober bilancist, kakor tudi prvovrstno
in ofaninni^n 3000 na Prodai tak°ifranko _■ ailtisu lil filiOjBPIfiMi postaja Podnart.
W£e za čimprejšon nastop dražba „Impex" Fonudbe s ceno na naslov: Ivan Hogu-
trgovsko naobražena, za fino zlatarsko trgovino, ki bi se tudi na šivalne stroje razumela iu mora biti iz dobre poštene družine se takoj sprejme proti dobri plafil.
— Pozneje bi dobila tudi stanovanjo v hiši. Pismeno ponudbe s« prosi na Joslplno Solovtn-Čeden, Ljubljana, Mestni trg 13.
Prvovrstna
zidna opeka
po najnižjih cenah se dobi
Opekarna Grosuplje.
Pojasnila daje Karal W«lss, opekarnar, Grosuplje. 1211 3—3
v Ljubljani. 1225 3-1
tnei&ne stroke, se 3proJme takoj ali a 15. septembrom t. 1. Prednost imajo oni, ki to vcr„-irani v hmeljski in lesni 1214 trgovini. Ponudbe na- 3—2
JF^sa.sacs
Vransko pri Celju.
i ar, Kropa, Gorenjsko. 1210 2
Fini iros.-herc. tobak
cigare in cigarote po izvirni ceni in vse vrste
sadje 13,15 3-a
po 200 K do 6C0 K za .100 kg. Bosanski pridelki! Zahtevajte cene!
Prvo bosansko izvozno podjetje G. A. Vasiljevič, Tuzia, Bosna.
Kupi se127
lahka enovprežna holSija ter lepi gladili bukovi hlodi.
Naslov pove Anončni zavod Drago Bo-seljak 4 drag, Ljubljana, Sodna nliea 5.
Mali
1199 3-3
m	ESS
KsoaaiaiCSsssKEsra
lini dvosedežni avto
v najboljšem stanja, ki je kombiniran tadi za štiri osebe, z onim rezervnim gnmijem
sa osno proda. Natančnejše poizvedbe pri tvrdki GOREČ, Gosposvetska oesta.
Naivečia izbira v kopalnem perilu in trikotaži 900 56
C. 1. HAMANN
Mestni trg 8.
Izšla Je
Svetovna vojna
v pesmi in slikah, 1. In II. zvezek. |f> Cena posameznemu zvezku 4 krone.
Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v npravi »Domovine1
Sodna nlica 6.
1230
2-1
Proda se
velika enonadsfropna
ki bi bil obenem cestni nadzornik, dobi službo pri okrajnem zastopn » Sevnici. — Plaža po dogovoru. — Prednost imajo oni, ki so že tafcn delo opravljali in kolesarji.	1213 3-3
Okrajni zastop -v Sevnici.
ii
z velikim vrtom v bližini tobačne tovarne. Naslov pri anončni družbi Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
Na prodaj
S«5"«

d
■»tprr-v
---- -3
«W

Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. — inseriraj v Jutru"!
vnmat
-t« ura rasaa ata mata 1 eyišsi«s»M	""""
JJ
I pettonski, dobro ohranjen. Na vpogled pri Gospodarski zvezi, Ljubljana, Dunajska oesta 28. 1233 2-1
RMaaMOBBEDSiHsaiBaasiBiBiiagiaa
____1 flmertasko strojno f
»i olj©!
® Olle. lahko, za vretena:	1
m

Olje, lahko, za vretena; olje za transmisije; Olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ „ , izredno težko; olje za cilindre;
olje proti prahu. 67 104—94 Glavna zaloga:
, d. z 0. 1
prej A. Zanki H™ sinovi.
tanaaaiaBBBaasBasifaBaffigaasiBBn
Spisi o naši državi.
A. Melik: Jugoslavija, Zemljepisni pregled. I. del. Meh. vezana, fin papir 60 K, po pošti 3 K več. Broš., navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. n. dela I. del
21 K, II. del 42 K. Poštnina za oba dela 9 K. A. Ogris: Borba za jugoslovansko državo. ''on:i 32 K, po pošti E1-80 ved. Dokumenti o Jadranskem vprašanju. Cena 18 K, p> pošti K 1-80 več. Št Sncadin: Naš sadašnjl ustavni položaj. Cena 16 K, po pošti K 1'80 več.
Naročila sprejema:
Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6.
652 26
Tovarna
JOS,
Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, za-
LJubljana,Poljanski nasip 4. Parirulnica: tampona o. 4 PODRUŽNICE: B2AH3EOK NOVO MESTO
Gosposka ul. 38.	Glavni trg.
pestnice in srajce.
KOČEVJE
štev. 39.
Priporočljivo!
SIMON JENKO, Zbrani spisi.
Uredil dr. Joža Glonar. Cena K 42-—, po pošti K 4-20 več.
Anatole France, Pingvinski otok.
Roman. Broš. K 42-—, vez. K 62-—, po pošti K 3'40 več.
Cika Jova-Gradnlk, Kalamandarlja.
Pesmi za otroke. Ve®. K 16-—, po pošti K 1-40 več. 209 26
Ijubljani, Sodna ulica 11

Kreditni zave
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana P^eŠernOVS UlŠCel 50» V
Obrestovanje vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ln valut, borzna naročila, predujmi ln krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.