•TRIBUNA
IL FAUT CONCLURE
Naša temeljna praksa se zlahka umesti v tisti re-gister, za katerega nedvoumno velja: O tem nočem ničesar vedeti — vse ostalo je tišina. Ta precizna »vednost« je kajpak hipnotična — vsi tisti, ki se niso zmotili, blodijo... Zato je morda tako težko biti svetnik. Vse tegobe in zadrege pritičejo izključno tistim, ki se niso zmotili. Tega pač niso počeli v imenu nekega histeričnega nazora, ki je videl najd-lje v prihodnost. Ne pravimo, da je treba gledati naprej, ne pa nazaj, če se noceš zmotiti v politiki, saj — le kje je politika? In če za svetnike velja, da je
odpadek užitka, potem zanj prav tako velja, da za časa življenja ne potrebuje usmiljenja, ki bi mu ga naprtovali tisti, za katere lahko rečemo, da so v do-ločeni stvari šli predaleč. Ob tem so pa morali po-zabiti, da je vednost v«dno učinek tveganja in pri-volitve — prav ob tej maloverni naglici pa dobi nji-hova nadarjenost obstojno veljavo in pravo ime. A, kdo so »oni?« Tam smo, kjer ti vsak hišni inventar svetuje: »Pazi golobček, tukaj so ti besede štete!« Vselej so pač malce zuna j — in vsi se delamo, kot da so dokazani in preverjeni. Šteti sicer začenjamo z njimi, toda v seštevku nikoli ne štejejo. Zato tudi, če so, to ne spremeni ničesar. Kar se nas tiče, nismo
hoteli, da bi se neki nauk, v katerem je že vse prete-htano, prevrnil v vodo: ne prikrivamo pa, da so mnogi izmed nas večkrat padli vznak — globokih poklonov zato pač nismo delali. V polju zgodovin-skega nismo tisto, kar se daje na način upiran ja, pač pa tisto, kar šepa na način pdnavljanja. Zato seveda še nismo »simptom«, ki hodi po cesti. Ni nam veSiko do tega, da bi dolgo trajali in trajamo zato, ker nam ni veliko do tega. Vemo, da more priti nov diskurz — nemara bo takrat naša naloga končana. Pa tudi, če pride nov in boljši diskurz, bo to še vedno zgolj razmerje med dvema diskurzoma — en diskurz proti drugemu diskurzu, kajti tudi če pride na ulico
Cesar, ki je gol, si lahko v najboljšem primeru deček iz Cesarjevih novih oblačil. Stvari nedvomno nismo nagnali v pojem — vsakdo pa je lahko prav lepo požrl svojo bit. Lahko bi rekli, da smo stvari preje nagnili — v taki strukturi se pač nismo mogli »upirati«: struktura stvari same nam je dopuščala prav »ponavljanje«.
Prisilila nas je v »ponavljanje« — črka je bila naša le po sili! Zato so si polomili zobe vsi tisti, ki so nas iskali v redu Politike.... in v tem zalomljenem iskanju so se morali izgubiti. Zanimala nas je zgolj obsccnost političnega diskurza kot temelj zgovo-dinske družbenosti in materialne utemeljenosti Po-
litike same. Z drugačno drugimi besedami, v biti Politike nismo bili udeleženi — naša fragmentarna udeležba se je umeščala prav v diskurz tistega, kar se nam daje na način političnega — študent pač ob tem ni bil ravno odpadek... kvečjemu zastavek. Teoriji pač nič ne man jka — mi teoretskih receptov nismo ponujali, v pojem, v razvito in dognano obliko bodo pa stvari nagnali mojstri prakse. Teo-rija. sicer lahko zaostane za svojo praktičnostjo, lahko pa jo tudi prehiti. Na tej ravni je treba pač verjeti na besedo — tisti, ki verjamejo oz. zaupajo, da je karkoli zunaj besed, se še vedno opotekajo od neizrekljivega do neizrečenega. Tako črko pa se
pregan ja, če ne že ubija. In prav za neko črko je ves čas šlo. Zato so od nas nekateri zahtevali, da naj teorija pade popolnoma v prakso, ob tem pa so po-zabili, da mi nismo nikakršni teoretiki, ki bi tekali po mestu gor in dol in vpili: »Hitro postavljajte vprašanja, mi vemo odgovore!!!« Ne gremo se niti političnega rivalstva, niti »političnega partner-stva«, niti ne letamo na vrhovne tečaje, da bi zve-deli vrhunsko »družbeno—politično« resnico naših črkoidnih podvzemanj — takim še danes s fračo na-ženeš strah v kosti ... kot glumačem na primer.
Tako se je končalo neko obdobje. Cas je, da sklenemo
ta UREDNIŠKI KOLEGIJ
SAMOUPRAVLJANJE S TEMELJI MARKSI-
ZMA
Že pri vprašanju, kje začeti z oceno predmeta, imenovanega samoupravljanje s temelji marksi-zma, se znajdeš pred nerazrešljivo dilemo, kajti predmet je vseskozi tako gnil, da je v tem pogledu mogoče celo presegel vsa upanja in pričakovanja reformatorjev in sploh ne veš, kje naj bi načel to brezoblično, degradirano gmoto. Našim vrlim re-formistom (ne delajmo si utvar — oblasti), je očitno od stavka »otrod so naše največje bogastvo« ostal v spominu zgolj svojilni zaimek — N ASI! — in takšni naj tudi ostanejo. Zato so v strahu pred dezertadjo le-teh lansirali z reformo usmerjenega izobraževa-nja tudi STM, misleč in govoreč, da so na ta način zrevohidonalizirali pouk, kakor oni pravijo, v stni->!u kontinuiteie sodalistične revoludje, resnica pa je seveda čisto drugačna. Pod krinko raznih bom-bastičnih in lepozvočnih gesel o tem, kako naj bi bili mi prvj, ki bi jim bilo dano primerno izobraževanje h področja nekega filozofskega sistema, ki se ime-nuje marksizem, se skriva bistvo, namen tega
redmeta, ki ga bomo poskušali vsaj delno razgaliti
pričujočim prispevkom. Namreč, edino zanesljivo je le, da usmerjenčke že dve leti spremlja STM, ob katerem pa bodo lahko uživali vse do konca svojega usmerjanja, kajti nič ne kaže, da se na tem področju kaj premika. Povsem drugo vprašanje pa je, ali je takšna usmeritev pozitivna ali negativna, oziroma;
koga je pozitivna in za koga negativna. Če bi verjeli tistim od zgoraj, bi res lahko mislili, da nosi | STM v svojem poslanstvu plemenite \n vzvišene | dlje, nekako kot vzgoja celovite osebnosti, ki se bo znala aktivno in kreativno vključiti v našo sodali-stično samoupravno družbo, katere končni dlj je
PRIPOMBA K OČITKU O PRIVATIZACIJI TRIBUNE
Če nas spomin ne vara, se je očitek o pravitizaciji Tribune prvikrat pojavil, vsaj javno, zabeležen v glasilu DELO, na nekem »komsomolskem« semi-narju o informiranju v Radovljici. Referant občitka je bil tov. Jak Koprivc in ga je na pomenski ravni opredelil, kot da Uredništvo ne deluje po začrtanih programskih smernicah; nadalje se je eminenten očitek pojavil na nekem predavanju na elektro fa-kulteti s strani tov. Franca Šetinca, ki pa ni povedal, kaj misli pod tem izrazom, in ne nazadnje smo mo-rali te očitke brati v materialih, ki so jih naredile »komsomolke« na RK ZSMS, kjer so privatizacijo medija izpeljale iz objektivnega položaja študent-ske populacije — in ga s tem, če že drugega ne, ne-domno uvrstile v širši družbeni kontekst — ne da bi se pri tem povedalo, kaj se misli pod samim poj-mom »objektivnega položaja«; nemara ravno to, da se da s študenti dobro privatizirati, to je manipu-Iirati (Glej več o tem raje zapis: Kaj storiti).
Izhajamo iz podmene, da se tega očitka niso izmislili »naši« politični delavci, oziroma njihove »sledbenice«, pač pa, da ima očitek o privatizaciji neke »lastne« zgodovinske predpostavke nastanka, da ima neko osamosvojeno naravo oziroma dinami-ko, ter na koncu koncev ni niti pomembno, kdo ta očitek izreka, čeprav ne zanikamo možnosti, da sam izraz postane priviligiran ravno zaradi priviligi-ranega mesta, od kodersama izjava prihaja. Edino, kar bi nemara lahko očitali »našim« političnim de-lavcem, je to, kar je že Hegel očital francoskim po-vratnikom: ničesar niso pozabili pa tudi ničesar se niso naučili.
Kaj nas najprej zbode pri očitku o privatizaciji? Ne glede na to, kako je že opredeljen: ali gre za izi-gravanje programskih smernic, premajhno število
sodelavcev.....seveda se da te pomenske atribute z
lahkoto zavrniti: imeli smo veliko sodelavcev, pro-gramske smernice niso ničesar statističnega (na-sprotno)! Torej ne glede na to, kako je opredeljen
ALGORITMI GOSPODARSTVA
V času, ko je Tribunina praksa, njeno pisanie in mesto v obstoječem ideološkem polju priljuo-ljena tema prosvetljensko čistunskin načrtov, so se izoblikovali nekateri ideološki obrazci tega be-snečega nastopaštva, tako da ie mogoče konstru-irati baterijo, sveženj standarcfnih ideoloških poz iz orožarne vladajočega diskuiza, s katerimi na-stopa pri obračunavanju z idejnimi nasprotniki. Bes institucionalnih reprezentatov na vsen nivojih in vseh samoupravnih barv na domačem poli-tičnem planu je tako nezadržen v svoji nkvi-datorski gonji, da iracionalnost njegove ideološke prakse pomete z vsem in vsakim, ki poskuša po-dvomiti v razbijaštvo, politikantstvo, deka-dentnost, denuncianstvo, nekulturnost, nede-mokratičnost, ,,neštudentskost" itd. fenomena Tribuna.
Za kaj gre? Za očitke v stilu: Tribuna priva-tizira, je mesto in praksa peščice individualistov, ki z mesta, od koder govorijo, govorijo samemu sebi — ker pač privatizirajo, ali ravno zato, ker privatizirajo, artikulirajo interes nekoga, ki ni na nivoju tistega občega interesa, ki je konstitutivno zapovedan Tribuni — študentski interes; torej, s privatiziranega mesta se govori nekaj neštu-aentskega. Ali v standardni formulaciji: Tribuna ne odraža avtentičnega študentskega lnteresa. Je neštudentski časopis ali vsaj neavtentični štu-dentski časopis. Oorat je v svoji trivialnosti fanta-stičen in morda ravno zato v fenomenoiogiji poli-tične prakse učinkuje katastrofalno za prizade-tega. Tribuna privatizira ker pač ne odraža avten-tičnega študentskega interesa, in obratno, avten-tičnega študentskega interesa ne odraža zato, ker pač privatizira. Brezplodna so. vsa razčiščevanja, dokazovanja, prerekanja na vseh mogočih gospo-stvenih instancah, da število uredniškega kadra in sodelavcev pač ne more biti kriterij za nekakšno nebulozno privatizacijo, ker gre pn tem za spod-leteli argument, za zgrešeno srečanje, ker ko ti v obraz mečejo očitek o privatizaciji, njihov gospo-stveni um že vkalukulira spoznanje o faktičnosti brez prizivne očitnosti, da časopis pač ni avtenti-čno študentski. Ali obratno, ko se mučiš z doka-zovanjem, da Tribuna vsekakor je časopis, ki odraža avtentični študentske baze, v kolikor jije mogoče prisluhniti, ne kaže nasprotovanje njeni praksi, čelo več, da se časopis zelo dobro prodaja
komunizem. Jasno da tudi to ni res; z gotovos^o lahko trdimo, da je to, kar poČenja STM, čisto nekaj drugega. Že če pogledamo položaj oziroma status, Id ga STM ima, vidimo, da je zamenjal cel kup dru-gih predmetov, kot so filozofija, sodologija, psiho-logija in verjetno še kaj. Cemu? Očitno idealu so-dalistične osebnosti, uzrtemu skozi prizmo ustvar-jalcev reforme, zadostuje marksizem, vse, kar pa je izven tega okvira, je buržoazno, imperialistič-no—kapitalistično, skratka nazadnjaško (usmer-jencu naj bi se vsak drug filozof zdel skoraj imbedl).
Predmeti, ki so bili ukinjeni, kakršnikoti so že bili, so vseeno dali neko osnovo, na podlagi katere se je lahko razvil svoboden človek, ki je kdaj pa kdaj znal uporabljati tudi svojo glavo. Verjetno je bila v tem zadnjem njihova glavna pomanjkijivost, ki pa je z uvedbo STM zelo efektivno odpravljena, kajti nje-gova glavna naloga je proces mehanizadje in ma-rionetizadje mlade populadje po prindpu »česar se Janezek ne nauči, tega pač Janez ne bo znal« in »kar je taistemu Janezku vcepijeno, bo Janez ver-jel, da zna«. Si predstavljate generadje, ki bodo šle skozi vse to. Mogoče jUi hoče šola pripraviti do tega, da bi vsi nosili košate brade.
Kakorkoli že, ostaja dejstvo, da je ta marksizem, ki ga posredujejo izobraževalne organizadje, nujno vulgaren in reakdonaren, ker drugačen tudi biti ne more, oziroma v kolikor ni reakdonaren, nosi vso odgovornost učitelj, za kar pa ne obstaja veliko ne-varnosti. Učend so vrženi v sredino 19. stoletja Jbrez kakršnegakoli predznanja, predvsem filozofi-je, kot da ne bi marksizem nastal na podlagi drugih filozofov in kritike le-teh.
Zato je lahko edini niarksizem, Id nam ga lahko ponudijo, njegova vuigarizadja. Še z druge
kljub vsemu ostane neprijeten ostanek: o pravitiza-ciji je mogoče govoriti, privatizaci ja je tukaj in mo-goče bi narcisoidno lahko rekli, kako se za neko dobro stvar najde slab razlog in se jo zato napada.
Pri izrazu »privatizacija« je prisoten pomemben moment namreč, da je le-ta prešel pot iz predika-tivne pozicije, ki označuje vsebino, na mesto sa-mega subjekta — predikativna narava je s tem za-brisana, oziroma je drugače prezentirana; namreč preko odsotnega subjekta, ki ga je nadomestil pre-dikat: pojem privatizacije reprezentira tako mesto odsotnega subjekta, ki ga je nadomestil predikat, kot tudi topos spremenjenega predikata; skratka gre za dvojni zabris. Ta dvojni zabris mu da privili-grano formo, ki ostane ne glede na to kakšna je vsebina; in če rečemo, da se pod privatizacijo misli Privatizacija, je ta tavtologija še najbolj plodna stvar, ki jo lahko privlečemo iz tega začaranega kroga. Torej gre za formo, ki ne samo, da, na-knadno zapolni vsebino, pač pa, še več, dobesedno uzurpira samo vsebino, onemogoči njeno udeja-njenje: vsebina je dodana post festum, da zakrpa travmatično luknjo.In ker gre, par excellence, za formabii očitek, za očitek, tako rekoč, brez vsebine, ki prihaja od zunaj, oziroma rekli bi od zadaj, gre pravzaprav za an-alni očitek, skratka za nekaj kar prihaja iz anusa (tukaj se v določeni meri opiramo nanekateredosežke Wilhema Reicha). Nemara bi celo diskurzivno operacijo ponazorili na fiziološki način: n.pr. prdenje nima nobene (otipljive) vsebi-ne, ima pa še kako partinenten smrad. In očitek o privatizaciji kot formalni očitek označuje v bistvu očitek anusa, ki je latentno prisoten, natančneje, analni odnos je tisti, ki dominira, ki pokaže nane-zmožnost normalnega genitalnega odnosa, ker pač »predgenetalni« odnos nadomesti genitalnega. Ali kot pravi Marx nekje v svoji kritiki Hegla: birokra-cija je formalizem neke vsebine, ki je zunaj nje.
Očitek o privatizacijj je svoj današnji prevlada-joči pomen dobil v razkroju fevdalne družbe, ko se družba, v grobem rečeno, razdeli na sfero države
med študenti, da javne tribune in okrogle mize dokazujejo skorajda evforično podporo in pri-znanje naših mladcev študentski Tribuni, da je ta celo institucionalno podprta s strani študentsko-mladinskih forumov; ne, vse to ni dovolj, ker te tega ne sprašujeio, se s teboj ne pogovarjajo o tem, pač pa zveaavo in topo povprašujejo, kako je mogoče, da privatiziraš.
Tokafkovsko slepomi^ljenje ali iskanje ved-nosti tam, kjer je ni moč iskati, je materialna podstat političnega blebetanja, in vsekakor tudi samoupravnega, v kolikor ima ta kaj politične ba-rve. Če ti, bedniku našega profanega sveta, igrica ni jasna na tem skorajda elementarnem nivoju, se spustiš na teren naslednje bitke, v naivni veri, da resnica na koncu vedno zmaga. Rečeš jim: Tri-buna ne privatizira in je avtentični študentski ča-sopis, in ker ne privatizira — odraža avtentični študentski interes. Lepo, kajne! Krog je zaprt, kje naj te zagrabi nasprotnik. V veliko začudenje ugotovišk da te sploh ne poslušajo, da govoriš gluhemu in da njihov pogled karajoče tipa po tebi in išče znake mentalne obolelosti, neprebo-lelih otro^cih bolezni, izpadanja las itd.
Ti prepotentni, oboleli mladoletniki ne spre-vidijo, ker seveda tega ne zmorejo, da priva-tiziraio in da s svoiim početjem ne odražaio av-tenticnega študentskega interesa, ker so pod vpli-vom samoupravljanju tujjh ideologij. V skrajni konsekvenci so vsaj plačanci Zahoda, če že ne kar gnili zarotniki CIA.
Reši se tega ideološkega primeža, krožnega blodenja gluhih! Lahko nadaljuješ tako, da pov-prašaš tožnike po nadaljnji argumentaciji, ki ti v trenutku servirajo negativno bilanco pravniskih peripetij okoli Tribune - zaplembe, sodni pre-goni; kaj naj bi bil povod vsemu temu, če ne nekaj kar vznemirja samoupravno, socialistično javnost, in samoupravno javnost vznemirja tisto, kar je samoupravni javnosti tuje — kar je nesamo-upravno. Preprosto. Tako preprosto, da te lahko 'psihotična veriga teh ideoloških vratolomij kaj kmalu zlomi, poči ti psihična os - če naj ta ob-staia. Pričneš jecljati, vedno pogosteje se opravi-čuješ, iščeč pomoč celo pri psihologu, ki te stro-kovno hi argumentirano potolaži, češ da bo že še bolje in da se na ideološke diskurzivne mehani-zme ne spozna: ?
strani: če pride kakšna ideologija na oMast, je s tem pogojena tudi njena reakdonarnost AH konkret-neje: ko prdde marksizein v roke državno-partijskih ideologov, je »zunanje« odstranjena možnost njego-ve revoludonarnosti.
Šolski sistem je sistem reprodukdje, odtod reakdonarnost. In kot tak je marksizem le »smetljivi preostanek nekdanjega svetovnega na-zora, ki ga uporabljajo verižniki in špekulantje, hoteč cpravičiti svoja dejanja.« Ne moremo nekih stvari razglasiti za absolutne, ker, kakor je rekel neki veliki mož, če bi lahko učili resnico in neresnico, bi bil problem rešen. Ali, kar je izjavil neki reforma-tor, šola ti ne daje znanja, ampak potrebo po njem. Mar naj to pomeni, da misli oblast, da mi marksi-zma ne potrebujemo in da je zato STM nujen?
Sicer pa se tudi med učend samimi poraja odklo-nilen odnos do predmeta, kar je konec koncev tudi logično in vsekakor pravilno, kajti v primeru STM gre za vsiljevanje neke ideologije, ki ti jo hočejo prikazati kot tvojo, kar pa je protiustavno v smislu 166. in 167. člena Ustave SFRJ, kjer piše, da je za-gotovljena svoboda misli in opredelitve. Kajti oblast te sili (predvsem s sistemom ocenjevan ja), da se naučiš, da poznaš, da celo zagovarjaš to ideolo-gijo in s tem izvaja določen in nesporen pritisk na svobodo misli in ti le-to krade. Pred tem ne moreš uiti. Naj greš kamorkoli, povsod ti bo šolski sistem, ki reprezentatira oblast, zabil žebelj v glavo. Tra-gično.
In da nam ne boste rekM, da znamo samo kritizi-rati, bomo navedli konkretne predloge za rešitev problema, kajti če hočemo nekoč priti v sodalizem, moramo ustvariti kreativno družbo, ne pa njene
(državne oblasti) in občansko sfero, sfero privatne družbe; očitek o privatizaciji, sicer ideološki učinek predmeščanske družbene epohe, je v temelju usmerjen proti tipu liberalnega meščana. ki domi-nira s svojimi partikularnimi, koristoljubnimi, svo-bodoumnimi interesi, kjer se država (ali pa politi-ka) ne zadovoljuje več zgolj s funkcijo »nočnega čuvaja«, pač pa se kažejo tendence h krepitvi močne in trdne države, ki ima težnjo popolnega ob-vladovanja sfere občanske družbe po državi, kar je seveda totalitaristična shema; le-ta pa implicira za-htevo, da »monopolistična držna kontrola avtori-torno centralizirane produkcije likvidira sfero cir-kulacije«. Skratka, da država distribuira (glej uvedbo bonov) dobrine, pa naj si bodo materialne ali duhovne narave.
Toda naš politik se ne zaveda, kaj ga čaka, ko hoče Eliminirati privatno družbo. Kant (Um in Svoboda) pravi, sledeče: Morala ne uči, kako pri-demo do sreče, pač, pa, kako smo dostojni te sreče. Sreča pa je subjektivna lastna volja, ki mora biti v soglasju z občim zakonodajnim umom (državo). (Pri Fichteju Ne-Jaz z Jazom) Kant zazna razcep-Ijenost družbe na občasno sfero in državo. Občan-ska (privatna) družba mu deluje ravno tako kot na-šemu politiku, kot sprevrnjeni ideal. — Država (»JAZ«) je tista, ki nas pouči o sreči — kot nekaj neznosnega, barbarskega. Država, čeprav posebna entiteta, je mesto obče in zatorej legitimne Morale in resnice. Spregleda pa, da identičnost oziroma so-glasje privatne družbe z državo odpravi (aufheben) tako prvi kot drugi člen in gre pravzaprav za nastop totalitarne ureditve, ki je vsebovana v zametkih obeh členov. In poiitika (aii pa birokracija), koza-pade očitkom o privatizaciji, se bori le še za princip svojih predpostavk, kar se za eksistenco lastnih predpostavk ne more več. Ta princip pa lahko radi-kaino (totalitarno) nadomesti vsebino eksistence (glej Poljsko).
Poglejmo si trenutno vladajočo koncepcijo ra-zvoja: na eni strani totalitarna shema: distribucija
Za nameček lahko sprejmeš še enega od milos-tnih udarcev, tako da te opravičijo pred privati-zerstvom, neštudentskostio in politikanstvom, s tem da ti dajo vedeti, da ne pišeš novinarsko objektivno. Nasedeš jim tudi tu in se jasno, podaš na trnovo pot argumentirania. V obraz jim vržeš, da je objektivnost biti pač domena ideološke po-ze. zainteresiranega videnja, mesta ,,objektivne-ga   opazovalca znotraj družbene sinhronije, da
objketivnost kot taka ne leži na cesti, vsakomur na dosegu rok, temveč da je stvar diskurzivne prakse, torej načina gledanja na obstoječe, speci-iične barve, ki naj daje ton vsemu ostalemu. Od-govor je znan. Ta speciflčna barva, ki osvetljuje vse ostalo ni v tvojih rokah, zato ker pač pišeš neobjektivno, neobjektivno pa zato, ker priva-tiziraš, politiziraš itd.
Igrica je v svoji materialni, politični efektivno-sti do skrajnosti eksemplarična, saj sta tako pora-ženec kot zmagovalec zaznamovana že pred nje-nim začetkom. Lev se poigrava z mišjo, ker njena nemoč zapoveduje specifično ekonomijo užitka in v toliko nam je jasen paravan politične borbe, ki ga zarisuje obstoječa ideološka praksa. Smo demokratična družba, kjer obstoji legitimna pro-cedura eliminacije nasprotnika. Nekoč, ne davno tega je bila stvar preprostejša - nož med rebra, svinec pod kožo ali vsaj zapor. Bili so to lepi časi, ko so bile stvari tako posvetne banalne, da so bile jasne še tako provincialnemu kmetu. Danes, da-nes pa je turtura kultivirana, odeta v plašč de-mokratične farsične predstave, kjer govori ob-tožerii toliko časa dokler mu ne zmanjka besed in da kloni, ko mu postane jasno, da se z glavo zale-* tava v zid.
In ne samo to. Gospodar si navrže še nekaj perverznih gest. Ekonomiia užitka ima tu svoje mesto zato, ker je jasno, da profit pač mora pri-pasti gospodarju, saj končno, zakaj pri vsem sku-paj sploh zaseda mesto gospodarja. Ena najbolj perverznih, če že ne kar pedofiiskih, je sočustvo-vanje z naivnostjo Tribunašev. Ti ubogi stvori v svoji nedoraslosti, mladostni prepotentnosti po-čnejo nekaj, kar ne more biti avtentično njihovo, za kar ne morejo nositi odgovornosti, saj ne vedo, kaj počnejo. Potrebujejo našo prepričljivo var-:uvo*in nežno nadzorstvo, \n morda jim bomo oprostUi. In rekli bodo: vse do neke mere. In prav  iiiiajo.  V  nedoižnosti ideološkega ^lepo
monoitske deformadje, katere dogma bo marksi-zem. Potrebujemo nekoga, ki bo proti, zakaj na teh sloni dialektika.
Predmet STM naj zamenja splošen, dm bolj ob-jektiven pregled zgodovine filozofije. Ker pa se za-vedamo, da ta varianta nima ravno bleščeče pri-hodnosti ( ne vem, mogoče se prehitro vdanio), nu-dimo drugo rešitev, ki pa bi pravzaprav morala uspeti, saj je kršenje ustavnih pravic, ki je v praksi še veliko hujše, dovolj očitno. (Mimogrede. Tu se srečamo z novim problemom — kadri. Po novem učijo STM naučeni, posebej za to preparirani mark-sisti s skrajno dogmatskimi pogledi, ki jih veselo vcepljajo mlajšim generadjam. Tako se je pri nas zgodilo, da je tak primerek za uvod postavil vpraša-nje: »Kako vemo, da je marksizem ta pravo?« Ko-mentar vsekakor ni potreben)
Torej. STM naj sicer ostane, oaj pa bo fakultati-ven, oziroma: če ostane obvezen, MORA biti oce-njevanje opisno. Da še končamo v slogu, bomo prebrali priljubijeno krilatico, ki kroži po političnih vrbovih, id pa je odtno ne znajo povezati z realnost-jo. »Marksizma se ne da naučiti«. Iz tega verjetno sledi tudi, da se ga ne da učiti.
Zdravko Kobe Janez ŠuštaršiČ Boštjan Taden
Pojasnilo uredništva: Še vedno se niso vsi spri-jaznili z blagoslovom srednjega usmerjenega šol-stva. Še najmanj tisti, ki jih to šolmoštrstvo najbolj zadeva. Taki so tudi avtorji tega besedila.
bonov, na drugi strani zavzemanje za nekatere oblike produkdje, značilne za začetke kapitalistič-nega načina produkcije: obrt, drobno gospodar-stvo, kmetijstvo, zavzemanje za tržne zakonito-sti— Ali ni sedanji politični način funkcioniranja ne neki načtn podoben tistemu, ki ga kritično pre-zentira Marx v kritiki Heglove državne filozofije, ko pravi: ,^onsekvenca se bojuje za eksistenco svojih prespostavk, brž, ko se neki novi princip bo-juje ne proti eksistenci, ampak proti principu te ek-sistence« (MEIDI. str. 80) Kajpak, da gre za to, da lahkp sam princip izniči vsebino lastne eksistence, da jo likvidira. Princip konsekvence je vnanje bi-van je eksisterice predpostavk, ki kot osamosvojena fungira nasproti nje}, In politika s pojmom privati-zaci je se na eni strani zavzema za eksistenco njego-vih predpostavk, na drugi strani pa se zavzema proti principu ki nastopi konsekventno) teh predpo-stavk. Paradoks je v tem, da se princip nasproti lastnim predpostavkam ne more več udejanjati. Princip, v nekem smisiu že s svojim nastopom, po-kaže na nezmožnost reinkarnacije lastnih predpo-stavk; osamosvojenost in otujenost principa fun-gira ravno na tem paradoksu. Birokratski diskurz pa vzdržuje svojo gospodarstvo ravno v tej iluziji, ravno v sklicevanju na izvire svojega spočetja, ki pa je v osnovi za njega samega neznosno, nemogoče razmerje. To plavanje v protislovnostih, konfliktih postane navsezadnje še njegova moč, s katero vzdr-žuje svoj nesigurni položaj. Politika ustvarja vtis, da njene predpostavke funkcionirajo že s tem, če funkcionira princip zgrajen na teh predpostavkah, udejanjen je sam princip eksistence, ne pa tudi sama eksistenca. Na eni strani se zavzema za socia-lizem, samoupravljanje, na drugi strani, hkrati, lik-vidira trg in vpelje hierarhično—avtoritomo, izvenekonomsko distribucijo dobrin. Država od-mira s tem, da se krepi bi rekel Stalin, očitek o pri-vatizaciji pa postane nekaj eksotičnega, fraza brez vsebine, vendar s še kako nabitim smislom!
MARKO ZORMAN
mišenja se bleščijo odsevi nabrušenih rezil.
Naj bo dovolj absurdnosti in abotnosti s polja obstoječe politične prakse. Zastavimo nadaljnjo pot nekoliko bolj resno. Ob poigravanju z ideofo-Škimi mehanizmi je bilo nekaj namerno abstrahi-rano; abstrahirano je bilo preprosto zato, da bi materialističnost diskurza kot takega zablestela v svoji produktivnosti. Ideološki diskurz smo zagra-bili na nivoju iziave, tako da je bila vseskozi ne-artikulirana izjavljalna pozicija ideološkega govor-ca. Takšna abstrakcija ni neumestna, saj jo je mo-goče naperiti na sizifovsko početje novole-vičarske opozicije, ki v nevkalupljeni iluzorični podobi sveta spregleda nujno vpetost ideoloSce prakse v institucionalne okvire. V boju proti in-stituciji kot taki pozabi, da je enoznačnost smi-da, pomena oznacevalca podana in šele mogoča z naslonitvijo govorca na specifično mesto v sin-hroniji ideološkega plana. Ker ignorira institucijo, ignorira tudi samega sebe in ostane le še meše-tarjenje z ideološkimi floskulami. S poslednjimi izdihljaji se projekt sesuje na svojo realno mo-žnost, v deželo cvetja in sanj.
V nekem smislu imajo legitimitete našega državotvornega institucionalnega organizma prav ko v množici visokoletečih floskul navrže Tribun tudi očitek, češ da je ilegalna ali drugače, da for malno pravno nima urejenega statusa. Resnično Tribuna govori z mesta, ki ni njeno mesto, ker ti ni tak^nega mesta, je zgolj belina, luknja. Formal no pravni štosi so se v zadnjem času zgrnili na( časopis zato, da bi ga bilo po možnosti čim boljt zacementirati v državotvorno podjetje samo upravne institucionalne mreže. Država ne zahtev; od svojih podanikov naj ji verjamejo na vsak( besedo, naj verjamejo v nieno božansko zveli čavnost, temvec zgolj toliko, da ti prevzamej« vloge predpisane po nekem scenariju.Ne zahtev vere, pričakuje zgolj tvojo prisotnost pri relig; oznem obredju.
Za zaključek! Tribunin racionalizatorski prc jekt v boju z ideološko orožamo vladajočega d skurza vseskozi spodletava, ker govori zgolj z b< sedo, ki je ni zmožen podkrepiti z argumentoi moči, z mstitucionalno držo kot tako. Je inst tucionalno izm^ček, vendar produktivni izme ček, saj s svojo simptomatsko neumeščenostj prisiljuje ^adajoco ^litično pFakso, da prižen svoj ideološki obskurantizem do skrajnosti. _______________________BRANE KODERMA'
O IZVORU VSEH TEŽAV
»... če člani Zveze komunistov in delovni Ijudje ne bi razumeli v čem je bistvo nastalih težav, bi jih pripisali samemu bistvu družbenopolitičnega si-stema. To bi peljalo k zgubljanju perspektive in zaupanja v temeljne vrednosti našega socializma, odpiralo bi prostor delovanju raznih opozicijskih anti-samoupravnih sil in zmanjševalo mobilno pri-pravljenost delovnih Ijudi, da vstopijo v bitko za prevladovanje teh težav.« (Josip Vrhovec)
Nekaj je gotovo: »razumevanje« težav jih, samo po sebi, še ne bo, odpravilo. Zdi se, da politični vrhovi bolj igrajo na drugo karto, ki nam jo pojasni znamenito francosko reklo: Vse razumeti, ja, vse oprostiti. Komu oprostiti? Kaj oprostiti?
V nekem specifičnem razumevanju zgodovine, ki si vedno postavlja vprašanje izvora, neomadeževa-nega začetka, ničelne točke, je nujna zastavitev vprašanja po IZVORU vseh naših sedanjih težav.. Kje je pravir vseh težav, s katerimi se spopada so-cialistično samoupravljanje zadnje 4 do 5 let? Kajti ne pozabimo na 7 let debelih krav, ko so se pokazali vsi naši uspehi, vsa naša prednost pred vsemi siste-mi, najsibo vzhodnimi ali zahodnimi!
Odgovor na zastavljeno vprašanje se galantno cepi v odvisnosti od poz'rije govora ONI, ki je na pozicijah socialističnega samoupravljanja, ki ra-
KAJ STORITI
Zahteva po afirmaciji študentskega vprašanja zadnje čase zopet vstopa v ospredje, kar je glede na ekonomsko recesijo oziroma politično regresijo nekako samoumevno; zahteva se ne pojavlja samo na raznih »svobodnih katedrah«, pač pa so ten-dence prisotne, če je temu verjeti, tudi v mladinskih študentskih organih — forumih, kjer so nekateri, ki se imajo za študentske predstavnike, spoznali, da ne zastopajo nikogar, razen svoje majhne ničeve eksistence. Njihova ničevost jim nemara s tem ravno zagotavlja bivanje v forumih, gotovo pa ne zagotavlja življenja študentski populaciji, ki je danes razobličena bolj kot kdaj koli prej. »ZA-HTEVA PO AFIRMACIJI« kaže sama na sebi na neki spregled, v kolikor ne gre za popolno neved-nost, kar ne bi bilo nič čudnega, preteklega, pozab-Ijenegavzadnjiinstanci.čežehočete, tudizamoiča-' nega; oziroma, kaže na neko nevralgično sedanje stanje, za katerega bi precej hitro našli soglasje, da ni kaj prida. Zato velja, vsaj v grobem, narediti rekonstrukcijo nekaterih elementov, ki pogojujejo ta spregled, ki je spregled ne-vednosti in ki se naj-večkrat kaže ravno kot nekaj aposteriori, predvsem pa nas zanima, kako se ti elementi imanentno arti-kulirajo »tukaj in sedaj«, kakšna je njihova vloga oziroma narava. V tem kontekstu velja ravno tako zastaviti vprašanje — odnos do nekaterih ideolo-ških postavk, ki opredeljujejo mašinerijo univerzi-tetne ureditve ozdroma samo vedenje o te j mašine-riji.
Študertsko vprašanje:
Pri opredelitvi študentskega vprašanja ne bi smeli pozabiti sledečega:
1)  da študenti izhajajo iz različnih družbenih okolij (mesto-vas, socialne razlike), kakor tudi to, ne glede od kod prihajajo, da so idejno heterogena populacija in
2) da vstopajo v študijski proces, katerega pro-grami so prav tako heterogeni in da ravno to hete-rogenost pogojuje različne artikulacije.Seveda pa so po drugi strani, oz. bi morali biti, ti programi uni-verzalno naravnani; omogočajo tako refleksijo študijskega predmeta, kakor tudi samo refleksijo udeležencev v študijskem procesu (tukaj bi kazalc upoštevati vso tradicijo, kulturo, norme, ki pogoju-jejo znanstveno disciplino, v njeni imanentni re-flektiranq$tj-   v..,
Idejna heterogenost študentske populacije, ne-mara, onemogoča oblikovanje oziroma opredriie-tenje študentskega interesa, vendar je po našem mnenju prpblem ravno nasproten: stvar ni v tem, da se razlike hočejo homogenizirati ali pa poenotiti, pač pa je težava v tem, da se te razlike sploh ne tno-rejo izraziti in kot nadomestek te nezmožnosti pride nato do veljave neki skrajno modificiran eno-ten interes, ki živi na račun tega, da izkijučuje vse, kar je različno od njega. Do takšnega sklepa lahko pridemo tudi drugače, in sicer, ali ni ravno razpar-celiranost, pziroma izoliranost študentske popula-cije tisti moment, ki kaže na to, da se kot študentski interes uvel javi zgolj tisti parcialni interes, ki ima že po definiciji status legitimnega študentskega inte-resa, to je preko raznih forumov, kot npr. UK ZSMS. In na ta način je študentski intere&legalno inkorporiran v totalitaristični obrazec.¦-.,-...-.;.
Posledica tega so med drugim ravno neg*$pešae zahteve za zboljšanje študentskega standarda, ua* braževalne oziroma študijske zahteve ...., po drugi strani pa so te zahteve že tako samonasebiume,vne, tako splošno znane, tako inertno prisotne, da se ravno zaradi tega tako t^žko spreminjajo, češ, $e tembolj po zaslugi raznih »imaginarnih« subjek-tov . In ravno zaradi te splošne samoumevnosti se vsiljuje sklep., da je Univerza ena izmed zadnjih in-stancpri ustoličevanju tehno-birokratske elitQ,Jcar živi ravno v nemožnosti lastne refleksije, lastoe ne-vednosti na eni strani ter vedno večje inkorporira-
zume, v čem je bistvo vseh nastalih težav, ki torej ne izgublja perspektive in zaupanja v temeljne vred-nosti našega sociaiizma, vestno odgovarja:
Za naše težave ni krivo samoupravljanje, marveč ravno to, da se samoupravljanje ne izvršuje, da sa-moupravljanja ni (oz. ga je pretnalo).
Oni drugi, ki niso razumeli bistva nastalih težav, ki so stopili na okope vseh mogočih idejnih zablod, seveda trdijo:
Samoupravljanje je krivo za vse težave.
Prvim lahko očitamo inkoherentnost: zgolj v znamenitem razcepu teorije in prakse (naši politiki tako ljubega rekla) drži njihov odgovor. Tu sem se takoj prilepi še naslednji odgovor: sistem je dober, toda ne realizira se ga tako kot je potrebno. Odgo-vor, ki seveda predpostavja pravilnost, celo znan-stvenost sistema, predpostavlja tudi, da gredo tvor-cem sistema (=političnim vrhovom) vsi predikati dobrega, pravilnega, znanstvenega itd. Izvajalcem (=državljanom) gre temu primerno zgolj predici-ranje ničnega . Če se ju namerimo (teorijo in prak-so) bolj trdno spojiti, pa je odgovor lahko en sam:
Za naše težave ni krivo samoupravljanje, marveč ravno to, da se samoupravljanja ne izvršuje IN ZATO je za vse naše težave krivo ravno samou-pravljanje.
Teorija ne obvisi več v megli aplikacije na prak-
so.
nosti v politično—birokratski diskurz na drugi stra-ni. Gledano v tej luči, dobi pojem študentskega vprašanja drugačno barvo!
Socialno-ekonomska struktura:
O             socialni-ekonomski             strukturi
študentov smo pisali v Tribuni (5-6) in tam smo empirično dokazali, da je le-ta zadnjih 10 let prak-tično nespremenljiva ob dejstvu, da je izredno vi-soka (ne normalno visoka) za sistem, ki se ponaša za AVRO samoupravnega socializma. Spremembe v šolskem aparatu, ki so se dogajale zadnjih 10 let, gledano s tega vidika, so bile bolj ali manj neu-spešne in glede na obstoječe trende (ekonomska recesija, politična regresija, demokratična digres-dija), je pričakovati, da se bo ta trend najmanj ohranil, če nekaj še več. Ravno zaradi tega, in zato ker bo politika potrebovala alibi socialne pravično-sti, lahko čez čas pričakujemo »zopet« sprostitev vpisa na Univerzo.
Seveda pa visoka socialno-ekonomska stmktura sama na sebi ni dovolj za odstotnost »študentskega vprašanja«, prej bi rekli, da nas ta podatek lahko zapelje..., denimo pa, da ugodno vpliva na vzpo-stavljanje praznega prostora, kamor se investira zloglasna pasivnost oziroma inertnost študentske populacije ali drugače rečeno, diplomant Univerze ima potencialno (pa tudi dejansko) »še vedno« ugodnejšo možnost zaposLitve, družbene afirmacije ker je šola element družbene promoci je), kakor izo-brazbeno nižji družbeni sloji; iz tega bi mogoče lahko potegnili sklep, da je odsotnost zahtev za ka-kršnekoli spremembe znotraj Univerze, kakor tudi izven nje, »normalni« nasledek tihega etabliranja več jega segmenta študentske populaci je v vladajoči ideološki okvir tehno-birokratske eiite.
Leto 1975:
Leta 1975 je bil sprejet na področju izobraževa-nja »Zakon o visokem šolstvu«, ki je vpeljal do ta-krat neznan pojem, ki se ga je označevalo s sin-tagmo »sprotni študij«. Vsebina tega pojma je, da je mora študent tako ali drugače sproti opravljati svoje študijske obveznosti: kolokvije, vaje, semi-narje, izpite..., cel dan čepeti na fakuiteti, s tem, da je potencialno za ostale aktivnosti zmanjkovalo časa , ker je dan, kljub vsemu, še vedno dolg samo 24 ur.
Kajpak, da ni sporna zahteva po večji intelektua-lizaciji Univerze, nasprotno, vendar so šle vse ten-dence ravno v nasprotno smer, ker se je rezultiralo v tetn, da je študent absolutno nemara vedel že več od prejšnjih generacij, nikakor pa tega ne bi trdili v relativncm smislu. Za naravoslovno-tehnične usmeritve je to empirično dokazano, z vedno manj-šim deležem znanja v mednarodnem merilu, med-tem ko je šlo pri družboslovnih disciplinah za emfa-tično antiintelektualne tendence, ki so dobivale ve-Ijavo tako znotraj Univerze, še bolj pa zunaj nje.
Univerzitetna oligarhija si je pridobivala pozicije na podlagi ideološke pravovernosti, kar je na drugi strani sovpadalo z izrazitim diskvalifikatorskim od-nosomdo kritiških tendenc znotraj Univerze, ki so opozar jale na inertnost, konzervativizem študijskih programov in temu ustrezna tudi pasivnost ter kon-formizem večjega dela študetske populaci je, katere posledice najbolj občutimo »tukaj in sedaj«. Štu-dijski proces je bil in je še dejansko v funkciji re-produkcije obstoječih odtujenih—izkoriščevalskih odnosov, katerih sestavni del je bila skupaj s štu-denti in profesorji tudi Univerza. Postavili bi trdi-tev, da se je težn ja po racionalizaciji in funkcionaii-zaciji študijskega procesa sprevrgla iztekla — in s tem po večji uporabnosti potencialne delovne sile, kar ji zagotavlja tudi večjo menjalno vrednost — v utilitarni pragmaazem, ki ga je producirala zahte-vala vladajoča politična konjuktura, v funkciji za-gotovitve lastne hegenomije. Trend idejno-poli-tične diskvalifikacije oziroma antiintelektualni trend je bil pogojen oziroma je sovpadal z nekim
Drugim je očitek vsebovan že v sami trditvi prvih. Nekaj, kar ni realno eksistirajoče, pač ne more biti krivo za vse težave.
Če je samoupravljanje krivo za vse težave, RAVNO ZATO ni krivo za vse težave, saj ga ven-dar sploh ni!
Zdi pa se, da bi vprašanje bilo potrebno zastaviti drugače, manj metafizično — izvorno težeče. Od-govor bi se pokazal seveda mnogo bolj racionalno: vsa zgodovina samoupravljanja je en sam razcep (ki ga eksplicirata zgornja dva odgovora), ki se za-polnjuje, rešuje, le s tem, da se še poglablja. (Torej zgodovina ne poteka na način, ki bi dovoljeval, do-puščal neki izvor, prvotno nepotvorjeno stanje (NOB), ki bi se prek dialektičnih obratov finaliziral na višji stopnji razvoja, t.j. (na tem mestu) v komu-nizmu. Na tem mestu izvora je že vpisan razcep, neka razlika.)
Trenutek zaostrovanja, ko se razmerje sil in go-spostva (to je: razmerje sil v politični avtokraciji) v družbi pokažejo bolj transparentno kot sicer, (kar se ujema s krizami svetovnega kapitala, torej s po-polnoma heteronomnimi elementi) je trenutek, ki se ga da izkoristiti za fantastično, iz čistega uma po-rajajočo se strelo pijane spekulacije, ki pošlje ra-zvoj samoupravljanja naprej v boj za nove zmage. Za prikritje realne bede je potrebna seveda narav-nost nebeška gloriola, če naj bo učinkovito in
drugim trendom: z relativnim ekonomskim blago-stanjem (relativnim pač zato, ker so bili revni malo manj revni, pa zato še vedno revni, oziroma dru-gače rečeno.če ne bi bilo revnih, bi bila ta dežela »res revna, tako pa.. .)•
Ekonomsko blagostanje*in s tem vsiljena poli-tična brez—konfliktnost, je bila vzdrževana v glav-nem preko akumulacije tujega kapitala in je bila, kakor to danes ocen jujemo, predvsem v vlogi opra-vičevanja, afirmiranja, apologije nove ustavne koncepcije (1. 1974) in pa kasneje sprejetega Za-kona ozdruženem delu. Protislovnost dveh na novo vpeljanih normativnih aktov se je udejanjala na način izobčenja drugačnega mišljenja, z njegovo potlačitvijo, čeprav pa se je po drugi strani v tem obdobju »afirmiralo« načelo pluralizem samou-pravnih interesov, katerega uveljavljanje pa zadnje čase vse bolj spodbija neki konjukturno-politič-no-žargonski pojem, ki se mu reče, idejnopolitična diferenciacija (1).
Neustrezna poraba tuje akumulacije je pač pov-zročila, da so protislovja bruhnila s še večjo silo na površje, kot bi sicer. In kakor kažejo razni podatki, se kljub splošnemu padcu življenjskega standarda socialne razlike vedno bolj povečujejo. (N.pr.: vse večji razpon med mezdami delavcev v naftni indu-striji (kapitalno—intenzivna dejavnost) in delav-cem v tekstilni industriji (nizka organska stopnja kapitala).
Nekatere neustrezne sistemske rešitve, ki so bile prej zastrte, so pač sedaj toliko bolj v oči bijoče.
Delegatski sistem:
Poglejmo si n.pr. organiziranost študentske po-pulacije oziroma samo obliko te organiziranosti, (ki doioča tudi vsebino), natančneje, gre za delegatski sistem znotraj Univerzitetnega prostora, v katerega je inkorporirana tudi študentskaTJOpulacija. (Z ne-katerimi majhnimi spremembami bi naše izvajanje lahko razširili na izvenuniverzitetni prostor, v kate-rega je vključena na ta način, paradoksalno, da je pravzaprav izključena iz delegatskega sistema, da živi pravzaprav na njegovcm obrobju, kot videz, ki naj bi določal vsebino.)
Postavimo hipotetičen primer: če bi študent hotel uveljaviti interes na najširši osnovž, mora naj-prej sprožiti to v svojem letniku, nato eventuaino v okviru celotne fakultete (ali preko ZSMS ali preko organov), nato potencialno pelje pot na UK ZSMS alidoUniverzitetnegasveta. NatoodUKZSMSna MK ZSMS ali RK ZSMS in potem potencialno lahko pride do skupščine, seveda preko SZDL, kot naja-širše fronte vseh delovnih Ijudi. Realno gledano je nemogoče, da bi kdo, kdajkoli, kjerkoli vsaj pri-bližno lahko uveljavil svoj interes. Namreč, ravno te široke možnosti artikulacije interesov niso mož-nosti, pač pa se sprevrnejo v svoje nasprotje, v ovire, blokade, ki zavirajo uveljavljanje interesov najnižjih družbenih plasti, in obratno, hierahično višji sloji — kategorije ravno preko teh vmesnih in-stanc, blokad vzdržujejo svojo hegemonost. In z novim delegatskim sistemom so se množice name-sto da bi se politizirale, depolitizirale.
Interesi množic, ne pa tudi same množice, ker so te dejansko izključene iz samoupravljanja, so in-korporirane v posamezne instance. Ravno to je tisti moment, ki študentsko populaci jo v osnovi blokira, da bi lahko aktivno samoupravljala; tako pa so štu-denti skoz in skoz objekti upravljanja nekega ima-giniranega subjekta. In če imamo v Jugoslaviji 2.500.000 delegatov, je nemara to res lahko znak demokratičnosti družbe, lahko pa je tudi pokaza-telj, kako se s temi ljudmi privatizira oziroma ma-nipulira. Iz neustreznosti delegatskega sistema izhaja nezmožnost študentov, da bi vsaj približno lahko sodelovali pri odločanju o bistvenih stvareh: štipendiranje, izobraževalni in raziskovalni proces, gradnja študentskih domov...
uspešno nadaljevanje sistema (smo najbolj demo-kratični na svetu; imamo največjo stopnjo samou-pravljanja; naš ugled na svetu je največji).
Pozove se na primer na stabiliziranje družbe (kot da se ne bi stabilizirali že trideset let), kar se spre-vrne v pravi fetišizem nekakšnega boja za izvoz itd., ki mu neverjetno uspe zakriti realni neuspeh in od-govornost.
Pozove se na nov korak v razvoju samoupravlja-nja, ki mu uspe prikriti realno-materialno nemož-nost kakršnegakoJi samoupravljanja za dobo vsaj naslednjih desetih let (glej podatke o razpoia-ganju delavcev z dohodkom).
Pozove se na skupnostno družbeno gradnjo olimpiade, ki ji uspe iz že tako izkoriščanega de-lavca izčrpati še dodatne »prostovoljne« prispevke.
Na ta način se torej razcep želje in realnosti, si-stema in njegovega udejanjenja, težav in bistva družbeno-političnega sistema vrtoglavo dviga v vi-šave: da se razcep prikrije, ga je potrebno nadome-stiti še z večjim razcepom, ki mu presenetljivo uspe ravno zato zakriti predhodnega. Od tod je možen en sam sklep: samoupravljanje se bo še neslntcno razvilo.
P.S. Le nekaj nani manjka: tisti otrok (neujet v neke spedfične mreže), ki bi razkrinkal cesarja. Vprašanje je, ali je možno še kaj več?
Jože Čemšenik
S tem pa zopet dobijo prostor »drugi subjekti«, ki pod videzom samoupravnosti sprejemajo vse pomembnejše odločitve.
Drugi bistveni moment pri delegatskem sistemu na Univerzi, ki je supliracija zgoraj navedenemu, pa je izoliranost oziroma atomiziranost študentske populacije. Namreč vse te vmesne instance — za katere sicer ni nujno, da zavestno povzročajo blo-kado — študentsko populacijo, v kolikor jo ne ra-zobličijo t.j. depolitizirajo, jo razdelijo na posa-mezne dele, tako da je uveljavljanje kakršnegakoli skupnega interesa že v osnovi nu jno spodletelo; kot nadomestek lahko eksistira zgolj nekakšen sofisti-ciran študentski interes, ki nastopa pod masko pra-vega študentskega interesa. (2) Ta razdeljenost študentskega interesa pa zopet povzroča prazen prostor, kamor se s svojimi interesi investira nekdo tretji, ki izvaja funkcijo, ki mu ne bi smela pripada-ti. Na ta način je študentska populacija vključena v totalitaristični obrazec birokratske mašinerije tako, da je predpostavka njene navidezne vključitve, de-janska izključenost.
V zvezi z dosedaj rečenim bi predlagali glede sprememb na Univerzi sledeče: ob upoštevanju vseh dobrih in siabih strani delegatskega sistema v praksi, bi se le-ta morala obiikovati drugače in sicer tako, da bi študenti imeli skupno konferenco dele-gatov, po možnosti kar se le da fleksibilno in sicer zato, da bi se predvsem aktivni delegati brez dolgo-trajnih, zamudnih procesualnih postopkov, zame-njali, na ta način bi se po našem mnenju tvorneje — uspešneje vršila kohezivna in integrativna funkcija študentske populacije, kar je predpogoj za kakrš-nokoli skupno artikuladjo interesov. Take spre-membe bi terjale tudi spremembe v sami organizi-ranosti UK ZSMS, ki je v sedanjem trenutku po-polnoma neustrezna, tako da bi ta novi organ dobil potencialno večje zaledje študentske populacije in posledica tega bi bila n.pr. to, da bi se pritiski vršili od spodaj navzgor, ne pa, kot sedaj, od zgoraj navzdol (3). UK ZSMS je previsoko, da bi lahko vršil združevalno funkcijo glede na študentsko bazo, in pa prenizko, da bi uveljavil kakšne svoje lastne interese.
Luknja, ki tukaj nastopa je pač konstitutivna za depolitizadjo razobličene študentske mase na eni strani in za uveljavljanje odtujenih urzurpatorskih interesov na drugi strani. Študentska delegacija bi morala biti s tem direktno vključena v skupščinski sistem na ravni republike pa tudi v druge najvišje samoupravne organe; kajpak da ustiezne spre-membe v delegatskem življen ju na Univerzi zahte-vajo spremembe tudi v drugih segmentih delegat-skega sistema, s tem pa se tudi postavlja zahteva po odpravi nekaterih privilegijev, ki obstajajo v vrho-vih skupščinske piramide, predvsem pa bi se proces odločanja prenesel bolj v »bazo«, natančneje: vmiesnim instancam bi se ome jila, čeprav se s tem še ne bi odpravila, cenzuma vloga, ker bi študenti — delegati — izražali, oblikovali svoje interese nepo-sredno, v prostoni, kjer se vsaj potencialno lahko doseže kakšna sprememba. Seveda s tem ne trdi-mo, da bi bila stvar idealna, bila bi pa vsekakor boljša kot je sedaj, če že ne zaradi drugega, pa za-radi tega, ker je sedaj precej klavrna.
Opombe:
1) Ta pojem je svojevrstna birokratska floskula; kaj to pomeni, da se bomo razdelili na dva tabora, ko pa je jasno, da vsak birokrat sveto prisega na samoupravljanje.
2)  Primer, čeprav ne najboljši, bi našli pri štu-dentskih društvih, ki se »identificirajo« samo ta-krat, ko se pulijo za denar.
3) Tribuna je ravno zaradi te izviselosti imela in ima še toliko težav.
MARKO ZORMAN
Pogled v zgodovind tehnoioških revolucij
Tehnoioške revolucije so vzdolž svoje zgodo-vine venomer puščale mnoštvo trupel. Čeprav so 7rtve vedno boleče, povezane so namreč z izgu-bp, pa si brez njih ni moč misliti razvoja.
Nainreč, pred vsako tehncloško revolucijo že obstoji kompakten zaključen sinhron sistem, ki je sam po sebi popoln. Tehnološka sprememba ne
le da zamenja, se pravi, izpopolni določen meha-nizem ter s tem poprejšnjega odvrže na smetišče zgodovine, ampak tudigloblje poseže vdružbeno strukturo.
Tako na primer zamenjava poštnih golobov s telegramom ne izpopolni zgoij komuiukacijski kanal, ainpak predvsem preusmeri političen ooj iz bcgev za Goiubnjače k boju za prevlado nad difuzijo. Cemu pravzaprav to govorjenje okoli
menjave starega z novimi? Letos bo namieč mi-nilo natanko 115 let odkar so v Angliji začeli uvajati v prometna gibanja zapleteno tehnologijo.
Semafor naj bi pri urejanju prometa zamenjal, po takratnem mneniu, casu neustreznega mili-čnika. In res, leta 1868 so pred britanski parla-. ment postavili semafor, ki pa je kaj kmalu eksplo-diral ln ni ubil nikogar drugega kakor prav tiste-ga, ki naj bi ga zamenjal. policaja namreč.
Zlobni komefltator bi k temu pripoinnil prav mu je bilo, kaj pa ni verjel, da je semc sposobnejši od njega. Mi, ki nismo zlobni, pa borao končali s to poanto, ker nas naša >«akdaiija skušnja uči, da se vprašanje o primeijavi učinko-vitosti semaforja z mijičnikom nedvomno nagiba v korist slednjega.
PAVEL SKRUŠNY
PREVERJANJU PRISOTNOSTIIN NEOBVE-2NIH PREDAVANJIH
Za devetimi gorami v deveti deželi stopi pro-fesor ob uri predavanja v učilnico. Čaka ga en am poslušalec. Vseeno zanosno odpredava in na concu vpraša naveličanega poslušalca: ,,Ves čas te me tako pazJjivo poslušali, kdo pa ste, mladi mož? ". Odvrne mu: ,jHišnikov sin sem in ča-sam, da končate, ker moram s klopi obrisati prah."
V glavi se mi začne motati takle miselni tok.
Študij na univerzi ni za nikogar obvezen, razen za tiste, ki jih ata in mama k temu neusmiljeno alita. Vsak se zanj odloči bolj ali manj sam in izbere smer, ki ga vsaj nribližno zanima. Pred-postavim, da študira predvsem iz njemu lastnih nagibov. Vsi še zdaleč niso te baže, pretežni del pa prav gotovo je. Vsa ta množica znanja željnih mladih glav se zgrjija v najvišje deželne hrame učenosti, kjer jim zefo izobražene žene in možje posredujejo svoje bogato znanje. Predavatelj je zelo pomemben, če že ne najpomembnejši člen v študentovi verigi pridobivanja prepotrebnega zna-nja. V množici predmetov, ki sestavljajo učne programe, so zelo zanimivi, manj zanimivi in ne-zanimivi. Najdejo pa se tudi taki, ki so povsem
JAPONSKI ONTOLOŠKI DOKAZ ZA OBSTOJ SPOLNEGA RAZMERJA
Opozoril bi vas rad, da ostanejo določene stva-ri vselej onstran ,,pomenske", ,,narativne" in ,,idejne" artikulacije fllmskega podvzemanja. Vendar ta ,,onstran" vzemite zelo strogo, kot de-lo označevalca in ga kajpak očistite kakršnekoli ,,mistike" in ,,ezoterike". Nikakor pa nočem re-či, da se je treba povzpeti onstran filma zato, da bi si naprtili devizo nekega pravilnega naziranja in ekskluzivne vednosti. S tem pa ne trdim, da je treba pri filmu gledati vstran, če se nočeš zmotiti o nekaterih univerzalnih ideoloških filmskih ko-relatih. Vendar pa ni to tisto, kar sem hotel reči. Reči hočem namreč to, da so bili filmi, ki so hoteli priklicati oz. jznova pridobiti v neki dovolj ,,artikulirani vednosti" tisto, kar se javlja v se-mantičnem območju ,,tostrane" zgodbe in se nam daje na način vdora ,,simbolno neartiku-labilnih čečkarij. Zgodba ob tem nedvomno raore pridobiti, vendar za ceno nekih temeljnih ideoloških nesporazumov. Hočem reči to, da s tem, ko film ideološko popolnoma zgreši, posta-ne sama zgodba — ne bom rekel samo ,,strašno realna" - pač pa celo »strašansko realistična". Ideološka ,,napaka" in ,,zmota" (lahko bi rekli celo ,,blodnja ) je pogoj za - recimo temu -,,uspešnost" filma.
,,Nemožno" oz. ,,nerealizabilno" same ideolo-
neustrezno zastavljeni in sploh ne sodijo na uni-verzo. Tudi med predavatelji so razlike v pristopu do predmeta, odnosu do študentov in kvaliteti preaavanj. Vsi seveda ne morejo biti enaki in na-ivno je pričakovati, da bo nekdo iz nezanimive snovi pričarai za poslušalce, ki so že vnaprej obre-menjeni s to nezanimivostjo, zanimivo pre-davanje. Vendar pomislim, da mora tistega, ki je raziskovanju te snovi posvetil lep kos svojega živ-ljenja, vse skupaj zelo zanimati. In ni hudič, da ne bi mogel vsega prikazati zanimivo. Žal pa je res, da je lahko tudi zelo zanimivo stvar narediti povsem nezanimivo.
Vsekakor ostajajo predavatelji prvi, ki so v hramih učenosti zato, da študentom posredujejo čimveč znanja na tak način, da ga bodo nekoč lahko kar najbolje uporabili. Pričakovati bi bilo, da se študentje kar tarejo po predavalnicah. Ra-zumljivo, saj hočejo že na predavanjih pobrati večino ponujenega iim znanja. Vendar pa se pri nekaterih predmetin predavalnice že po nekaj predavanjih izpraznijo do kritične točke prazni-ne. Vzroki so razlicni, včasih so predmeti za-stavljeni na tak način, da zgolj zadostiio formal-nim zahtevam programa in so muka tako za pre-davatelja kot za poslušalce. Lahko pa so predmeti zelo pomembni, vendar pa so vzrolci nezanimanja
hipnotično vdrl v polje, v katerem se javlja na način, da marijka. ,,Izgubo" pa bo gledalec zaslu-til prav tam, kjer zgodba ne razume sama sebe. Gre nam torejpredvsem za minimalno izstavitev hipnotičnega Zgodbe in hipnotičnega Ideologije - zato pa potrebujemo nesporazum. O tem ne more biti niti najmanjšega dvoma.
Navržimo!
Nič kaj nezanimivo in duhamorno ni povabilo nazaj v čas, ko je J. Huston snemal svojega ,,FREUDA". Dovolj obče znano je dejstvo, daje vlogo Sigmunda Freuda zaupal Montgomeryu Cli-ftu, ki je pa imel takiat zelo neprijetne težave z ,,Ojdipom . In kot vsak urejen Američan si je tudi Monty nabavil svojega ,,psihoanalitika" -Monty je pač ,,Ojdipa" vzel zelo resno. Ne samo da je ,,Ojdipa" vzel zelo resno, tudi filmsko fikci-jo je vzeistrogo resno.
Rad bi vas obvestil predvsem o tem, da je ob snemanju Montya stiskal neki temeljni probjem, namrež Monty ni in ni mogel spregovoriti na ,,Freudovem mestu", drugače rečeno — ni in ni sj zapomnil scenarija. Lahko bi rekli, da ni mogel pnti do ,,svoje" ,,prave" besede. Vendar to ni tisto, kar sem hotel reči. Očesa nam $e zmoti Clift. Oko nam preplaši Hustonov poskus totalne ,,integracije" analitskega nauka v nekakšno ho-mogeno strukturo. v ,,Iinearno", ,,objektivno" >, ki  naj  fetišistično  ,,reflektira" neko
naracijo,
mundano in eksoterično pot ,,psihoanalize". Ne-
aie oz    doktrine" je voda na mlin ,,uspešnosti"  dvoumno centralni ,,objektivistični", ,,transgresi-filma: film lahko uspe, če mvestira v ,,nemo-  stični« nesporazum je v dejstvu, da je hotel Hu-
ston ,,freudovsko NEZAVEDNO" integrirati v filmski kod, enostavno rečeno - hotel je poka-zati oz. posneti ,/iezavedno". Analitiki vsega sve-ta se trudijo, da bi artikulirali ,,nezavedno", Hu-ston ga je pa hotel kar preprosto ,,objektivizirati" in posneti na film. Ubogo ,,nezavedno", s tabo je
žnost" same ideologije. NOČEM pa reči, da je film ,^iemožno" same ideolc^ije. In to lahko imenujemo cineastični iluzionizem, izgon ozna-čevalne nepredirnosti - lahko pa ta rob naivno pripozncmo kot točko, v katen je neki film šel pač predaleč, predaleč pa je lahko šel le, če je
ROŽNATA     UUBEZEN    POD    RDEČIMI ZVEZDAMI
Homoseksualnost je v vzhodni Evropi tabu. V najboljšem primeru molče tolerirana, v najslabšem sankdonirana z zapornimi in prevzgojnimi kaznimi taka je širina odnosov do homoseksualcev v vzhodni Evropi.
Zakonske določbe o homoseksualnosti so v dr-žavah vzhodnega bloka zelo različne. Najbolj libe-ralna zakonodaja je na Poljskem, primerljiva je samo z najnaprednejšimi državami v Skandinaviji: sploh ni zakonske diskriminacije pedrov in lezbijk in tudi starostna meja leži, kot za heteroseksualce, pri petnajstih letih. V nasprotnem primeru pa ka-zenski zakoniki Bolgarije, NDR, Ceškoslovaške, Madžarske kot tudi jugoslovanskih republik Hrva-ške, Slovenije, Črne gore in pokrajine Vojvodine diskriminirajo homoseksualce z višjo starostno mejo. Ta leži za heteroseksualni odnos med 14. in 16. letom, za homoseksualce pa pri osemnajstih, v Bolgariji celo pri 21. letih. Razen Jugoslavije ve-ljajo zakoni tako za moško kot za žensko homosek-sualnost. Le-ti se na splošno skladajo z zakonskimi določili večine zahodnoevrospkih držav.
Popolna prepoved homoseksualnih dejavnosti vlada samo še v Sovjetski zvezi in Romuni ji, kjer to velja tudi za lezbištvo, in v Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Srbiji in pokrajini Kosovu. v jugo-slovanskih republikah predvideva zakon najvišje zaporne kazni za dobo do enega leta, v Romuniji in Sovjetski zvezi pa do petih let. In to kljub temu, da so bili po Oktobrski revoluciji vsi zakoni, ki so di-skriminirali pedre, odpravljeni.
Če je kazensko pravo v 19. stoletju še predpo-stavljalo odvzem vseh stanovskih pravic in izgon v Sibirijo, ne vsebu jejo kazenski zakoniki Ruske sov-jetske socialistične republike iz leta 1922 in 1926 nobenih paragrafov o pedrih. Zakoni Azerbejdža-na, Georgije, Turkmenije in Uzbekistana pa so kriminalizirali homoseksualnost ne glede na libera-lizacijo v Rusiji v dvajsetih letih. Leta 1934 je pre-zidij centralnega eksekutivnega komiteja sovjct-skega kongresa SZ izdal odločbo, ki je zahtevala od republik, da dopolnijo svoje kazenske zakonike s paragrafom o homoseksualcih. Stalinistični teror jih je tudi pogosto uporabljal. Homoseksualci so se morali bati deportacije, taborišča, celo svojega fi-zičnega iztrebljenja in »homoseksualno« je bilo enaČeno z »izdajalec« in »špijon«. Te travme se pedri v Sovjetski zvezi še zdaj niso otresli, čeprav se zakon, ki prepoveduje homoseksualna dejanja, uporablja precej tolerantno in poredko.
Družbene represaUje
Toda zakonsko zatiranje je samo ena izmed mnogih oblik globalne represije, vidne v vsakda-njiku vsakega posameznega homoseksualca, ki jo je težje objektivirati in posplošiti: v družini, na de-
lovnem mestu, med izobraževalnim procesom, v prostem času. Največji del lezbijk in pedrov vzhodne Evrope živi v »omari«, »in the closet«, se torej maskira, prikriva svojo seksualno orientacijo iz bojazni pred administrativno in družbeno di-skriminacijo. Samo malo sorodnikov in prijateljev —če sploh—ve za to. Človek se poroči, kar seveda tudi drugače prinaša prednosti. Kajti kot samec—samka — če nimaš kakšne zveze — je npr. nemogoče, dobiti stanovanje. Lezbijke in pedri morajo živeti tudi v večnem strahu, da ne bi zgubili svojega delovnega mesta, če bi se pač razvedelo za njihovo seksualno naravnanost, posebno, če so uradniki v državnih in javnih organih varnosti.
Kot povsod po svetu tudi v vzhodnem bloku oblasti vodijo kartoteke homoseksualcev, tako imenovane »rožnate kartoteke«. Običajno to nima nobenih posledic, lahko pa postane neprijetno v malih mestih ali, če oblastem to ugaja, jo uporabi proti desidentom. V Sovjetski zvezi izsiljuje KGB homoseksualce, da naj postanejo špiclji in pove-čaio rožnate kartoteke. Na Madžarskem so »ne-varni homoseksualci«, za take veljajo tudi prosti-tutke; označeni so kot »C-2« in »75«. C-2 držav-ljani ne dobe nikoli potnega lista, 75 pa pomeni »nevarni homoseksualec«.
Romunija izstopa iz vzhodnoevropskega okvira prav posebno s svojo histerično antihomoseksual-nostjo. Ne samo to, da je za homoseksualna dejanja tudi tned odraslimi zagrožen zapor do petih let, ampak se razen tega homoseksualce še sistema-tično preganja. Njihova situacija je posebej tragič-na. V javnih straniščih so kot vabe nastavljeni poli-caji v civilu. Tam potegnejo ven svoje kurce, da bi lovili pedre. Kdor ugrizne v vabo, ga pripro, pride v kartoteko pedrov in mora računati na kazensko premestitev v poklicu. Turiste iz drugih vzhodnoe-vropskih držav, ki jih pripro pri racijah, takoj izže-nejo. Če jih ujamcjo pri seksualnih dejanjih, kon-čajo v zaporu. Celo zahodne turiste so že obsodili na zaporne kazni. Romunske homoseksualce poši-ljajo tudi v psihiatrične klinike, kjer jih obdelujejo z elektrošoki. Tudi kastracije homoseksualcev niso nič nenavadnega. Odstotek samomorov je zastra-šujoče visok. Mnogi se prostovoljno podredijo člo-veka nevredni »terapiji za normaliziranje«. Med romunskimi pedri vlada veliko nezaupanje, ker morajo za vsakim pričakovati sistemu privrženega špiclja, tako da so tudi na jbol j primitivne metode za navezave stikov med pedri otežene, oz. nemogoče. Mnogi pedri so brez sledi izginili neznanokam.
Pedrska subkultura
Kot vsepovsod na svetu se pedri in lezbijke tudi v vzhodnem bloku spoznajo med seboj tako, da imajo odprte oči. S pogledi lahko povsod na cesti prepoznaš druge homoseksualce. Seveda veljajo tudi v vzhodni Evropi za zbirališče parki, javna stra-nišča, določene promenade, železniške postaje, ko-
drugje! Dejstvo je, da bi lahko ta predavanja od-
Sravili v zadovoljstvo nezalnteresiranih štu-entov, saj takih entuzijastov, ki bi predavali v prazno, ni. Kar tako enostavno pa to le ni! Štu-dentje morajo hoditi na predavanje, saj so na-menjena prav njim. In če se dokoplje do katedre pomembnež, ki misli, da je za prihodnost mladih lzobražencev neobhoden, potem poreče, če ne zlepa pa zgrda.
Ce študentje nimajo volje, da bi sedeli na pre-davanjih (entuzijasti, ki zasedajo vedno prve vrste, ne glede na to, kaj poslušajo, so vse red-kejši), potem je treba uporabiti instrument pri-sile. Najbanalnejši način je prav gotovo prever-janje prisotnosti na predavanjih, stalno ali ob-časno, kar spominja na ,,prozivke" v vojski. Mla-di nadobudneži so tako v prisilnih hlačah. Iz-polniti morajo normo in na predavanja hodijo do-kazovat svojo fizično prisotnost. Samo zdravni-ško opravičilo lahko malega nehvaležneža reši pred pogubo. Goljufij z glavami budno in strogo oko ne dopusti.
To je zelo slab način pritegovanja študentov na predavanja, pa čeprav z opravicilom, da ni prav, da imajo neredneži iste pravice kot vestni obiskovalci.
Nekako tu se mi vsili zlobna misel, da hodijo
hotcl ravnati kot z ljudmi! Toda ,,zgodba" ostane povsem ,,berljiya" prav zaradi tega ,,objektivisti-čnega", ,/etišističnega" (nepotrebnega in ne-smiselnega) prevajanja ,,nezavednega" v ,,fllmski kod". Monstruoznost ni niti približek tega,kar je stmkturirano kot govorica.
Toda odrinimo šaljivega Hustona na stran!
Japonski film ,,Cesarstvo čutil" je posnet po realnem dogodku . ,. . če pač spolno razmerie jemljemo kot tisti del realnega .,. in sedaj smo že na sledi Jacquesu Lacanu — namreč kot ,,edini del realnega, ki ne more priti do biti" in ki se kajpak ne more oblikovati iz črk. V izrcki pač ni obstoja spolnega razmerja. Lacan je spolno ra zmerje definiral kot nemožno — ni spolnega ra-zmerja. Hkrati pa je spolno razmerje definiral kot tisto, kar se ne jenja zapisovati. Kar ne jenja kii-čati? SE je japonskih neartikuliranih krikov in stokov držalo vsaj nekaj malega spolnega razmer-ja? Iz vseh teh krikov ne moremo sklepati na obstoj spolnega razmerja.
Hočem reči — in to trdim z vso gotovostjo — da je japonski režiser nasedel istemu triku oz. nemožnosti kot Huston. Dovolj bedasto je hotel yObjektivirati" spolno razmerje in ga integrirati v nlmski kod — hotel je pokazati oz. posneti ,,real-no" spolnega razmerja.
Japonec nas skuša opozoriti, da spolno raz-mefje gre, da obstaja, da je možno. V vsej orien-talski fanatični dellkatnosti gre celo tako daleč, da ,,drzno" zavrže iluzijo o ,^Tiktivnosti", ,/in-giranosti", ,,igranosti" spolnih aktov in nam prav nazorno pokaže iz neposredne bližine drsenje na-breklega penisa v vagino. Takih radikalno vveri-stičniff', ,/ealističnin" in ,jnaturalističnih pri-zorov je še več — toda dovolj, kajti to se ne jenja
pališča, toda tudi pokopališča so tista, kjer lahko dobiš kontakt s pedri.
V večjih mestih pa se najde tudi homoseksualna subkultura. Za Meko, za Amsterdam vzhoda velja Budimpešta; njena subkulturna infrastruktura se lahko primerja z dunajsko. Obstaja kavarna, ki je izključno pedrska in lezbijška, parne kopeli, kate-rih obiskovalci so 80% pedri in par kavarn, ki imajo sicer mešano publiko in jih na pogled ni mogoče imeti za zbiratišča homoseksualcev, so pa kot take znane insiderjem.
Te kavarne, restavracije in hotelski bari z me-šano publiko so tudi najpogostejša forma pedrskih zbiraUšč v večjih mestih vzhodne Evrope. Ker pa so ti lokali skoraj izkl jučno v državni reži ji, so prepuš-čeni na milost in nemilost oblastem. Tako je npr. neki lokal v Leipzigu, znan kot homo-zbirališče, drastično povišal cene, da bi odvrnil mnoge pedre med leipziškem tednom dokumentaraega filma, kakor je to povedal šef strežbe gostom, ki so se pritožili zaradi visokih cen.
Praga poseduje edino »inoficialno« pedrsko di-skoteko v vzhodnem bloku, ki seveda slovi daleč preko deželnih meja. Druga vrsta zbirališč so plaže. Ob Čraem morju je treba imeti oči Široko odprte za navezovan je stikov. Lažje je na legalnih nudističnih plažah, ki jih procentualno obišče mnogo pedrov: take plaže so v Svidryju ob Visli in v Chalupyju na polotoku Hel kakor na litvanski, latvijski in eston-ski obali, kamor pridejo poleti pedri iz cele Sovjet-ske zveze. Priljubljen letni cilj je tudi kavkaška obala Črnega morja. Jugoslovanske nudistične plaže pa obiskujejo predvsem tuji homoseksualci. Tudi kopališče »Palatinus« na budimpeštanskem Margaretinem otoku je priljubljeno zbirališče pe-drov.              _
Peifarsko gibanje — ^ngače kot na zahodn
Povsod se pojavlja izseljevanje pedrov in lezbijk z ozkega podeželja in malih mest v centre, ki nudijo boljše kontaktne možnosti in večjo anonimnost.
Seveda pa se ne da zamisliti kakega organizira-nega pedrsko-lezbijškega emancipacijskega giba-nja, kot je na Zahodu. V večini držav je nemogoče organizirati društva izven partijske kontrole. Na Madžarskem je sicer lažje ustanoviti društvo, toda združenja moraio poimensko prijaviti svoje člane oblastem. Za zdaj se še ni našlo mnogo homosek-sualcev, ki bi si to upali.
Tistim malo angažiranim homoseksualcem, ki se upirajo svoji diskriminaciji pa tako ali tako ne pri-haja na misel, da bi se organizirali tako kot zahodno pedrsko gibanje, prirejali demonstracije in vzbu jali preveliko javno pozornost, če se ukvarjajo z izbolj-šanjem svojega položaja. Seveda so obstajale in ob-stajajo neformalne skupine homoseksualcev, ki diskutirajo predvsem o emancipacijski pedrski po-litiki: v Wroclawu se je ena razšla, toda v Budim-pfcšti in Varšavi obstajajo še vedno. (Krogi prijate-ljev homoseksualcev in več ali manj zaprti privatni
študentje na predavanja samo zato, ker so pri-silieni. Prisiljeni pa so zato, da predavanja ne bi odmevala v prazno ali pred preveč praznim avdi-toriiem. Poredno sklepam, da hodijo samo zaradi predavatelja, recimo zato, da mu ni dolgčas.
Tu nastane zmeda, saj sem zgorai trdil, da so predavatelji na univerzi zaradi študfentov z na-menom posredovati jim čim več znanja iz svojih bogatih izkušenj ter jih vpeljati v znanstveno-raziskovalno delo.
Nesmiselno se mi zdi razpravljati, kdo je kje zaradi koga, kot tudi nočem navedenega po-sploševati. Mislim celo, da so to le izjeme, ki pa tu ne bi smele biti zato, da bi potrjevale pravilo. Prav tako tudi ni nujno, da je dober strokovnjak tudi dober pedagog, kar pa predavatelj mora biti.
Dober predavatelj pa je po mojem mnenju ti-sti, ki študente ne samo pritegne k predavanjem, ampak tudi k sprotnemu delu pri svojem pred-metu.
Upam in za to si velja na vse kriplje priza-devati, da bosta vsaj na univerzi vladala zdrav ra-zum in moč znanja daleč pred birokracijo, ki svo-je kosmate parklje steguje že v vsak kotiček naše dežele. Še posebej pred napovedano reformo vi-sokega šolstva.
Borut Sočan
zapisovati in traja kar nekaj časa, tako da je gle-dalec na koncu že zelo utrujen — sam pač ne pride na vrsto. Gledalec je nedvoumno seznanjen z dejstvom, da se tisti dve govoreči bitji na platnu ,,dejansko" spolno udejstvujeta - njuno spolno razmerje ni zgolj in samo ,4gra".
Svoj posel počneta zares. Seveda je posnetek možnosti spolnega razmerja povsem bedasta in-vesticija - seveda bi bilo še oolj bebasto in ilu-zorno pričakovati, da je mogoče posneti nemo-žnost spolnega razmega. Ne! Na platnu ne vidi-mo niti obstoja spolnega razmerja, niti nemo žnosti spolnega razmerja. Na nemožnost spolnega razmerja lahko gledalec sklepa iz svoje lastne po-zicije - sam pri vsem skupaj nič ue more! Če gre že za pravo ,,fukanje", potem je gledalec v naj-boljšem primeru le - na mučno čakanje obsojeni - tretji, ki slovi po tem, da ie izključen. In tej ,,mučnosti" ne podeljujem nikakišne ekstatične mistike - vsa ,,muka" izhaja iz neprijetno dolgo-trajnega sedenja v istem položaju. To pa se po-navlja in vpeljuje razsežnost dolgčasa — prav prek tega mukotrpnega dolgčasa pa se realnost ne-možnosti spolnega razmeija drži filmskega koda. Pravi in lepo vzgojeni ljubitelj filma je seveda predčasno — pred koncem - vstal in demon-strativno zapustil prizorišče, saj se do konca ne more zgoditi nič več temeljnega.
Kljub temu, da zelo intimno vidimo divje pe-netriranje penisa v nožnico, se vse skupaj konča z nožem - z nožem se pač vse konča. Seveda bi nas Japonec rad prepnčal, da pred nožem samo spolno razmerje obstaja. Transcendentalni kore-lat te ideološke bedarije je nož - in ,Jkastracijo" Japonec potrebuje kot ontološki dokaz za obstoj spolnega razmerja.
MARCEL ŠTEFANČIC, junior
krožki so vsepovsod, ker je to pač najobičajnejša oblika za komunikacijo in navezovanje kontaktov zaradi revnosti mest vzhodne Evrope, kar se tiče subkulturnih zbirališč; toda ti krožki prijateijev so največkrat zelo apolitični. Človek je zadovoljen s tem, kar ima).
Tudi na tem področju je NDR med najnapred-nejšimi. Spomladi 1982 so se srečale na povabilo Protestantske akademije lezbijke in pedri iz vseh krajev NDR, da bi v jezikovnem konviktu prote-stantske cerkve NDR v Berlinu izmenjali izkušnje. Največji problem za vzhodnonemške homosek-sualce pa je, kako lahko ustanoviti (celo povsem nepolitične) skupine, da bi se med seboj spoz-nali, si pomagali in se ognili izolacije, ne da bi pri tem prišli v konflikt z obstoječo pravno situacijo.
Komu naj se te skupine priključijo, da pri Enotni delavski partiji Nemčije ne bi vzbudile suma, da hočejo oblikovati pedrsko Solidaraošč? Dr. Schle-gel, vodja posvetovalnice za družinska in seksualna vprasanja v Berlinu (NDR), je odklonil poziv, da bi vodil pedrsko skupino, in je poudaril, da pri njegovi posvetovalnici že ostaja ena, sicer s »hete-rosi« pomešana skupina. Končno je prišla spod-buda poizkusiti to v okviru protestantske cerkve. Medtem pa že obstajajo nefonnalne skupine v cerkvenih okvirih v mnogih mestih vzhodne Nem-čije.
Tematizinuije homoseksealiiosti
Homoseksualnost se tematizira javno ne glede na obliko, razen v NDR samo še na Madžarskem, Poljskem in v Jugoslaviji. Na Madžarskem se to največkrat pojavlja na žurnalističnem področju. Razen »telefon—doktorja« (sicer na način, da se ti postavijo lasje pokonci) sta se v zadnjem času uk-varjala s homoseksualnostjo dva članka v madžar-skih časopisih: Nyari (poletni) magazin revije Ors-zag—Vilag, ki je razšir jena predvsem na podežel ju, je junija natisnil obsežno poročilo o homoseksual-nosti.
Prav tako junija 1982 se je pojavil v Adamu, re-viji za moške, daljši članek o tej temi, vendar dvom-ljive kakovosti. Na Madžarskem prevajajo in izda-jajo sem ter tja pedrsko literaturo kot npr. Isher-weooda, Baldwina (»Giovannijeva soba«), Gida, Rogerja Peyrefitteja. Tudi »pedrske filme«, kot je »Kletka polna norcev«, včasih vrtijo v madžarskih kinodvoranah. Karoly Makk je posnel 1982. leta film o ljubezni med dvema ženskama: Olelkezo Tekintetek (Iz druge perspektive), ki je bil predva-jan na Vienallu 82. in (tudi na festu — op.prev.)
Tudi v Jugoslaviji, kjer cenzura tako ali tako niti malo ni tako stroga kot v državah Varšavskega pakta, se najdejo posamične reportaže o homosek-sualnosti. Na Poljskem pa se koncentrira tematizi-ranje homoseksualnosti na področju umetnosti.
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
Ravno po proglasitvi vojnega stanja je poljskim kulturnikom uspelo, to tematizacijo okrepiti, kar pa najbrž kaže zgolj na prezasedenost cenzorjev s političnimi zadevami. Tako je izšla maja 1982 »Miazga« (Mezga), najnovejša knjiga najslavnej-šega poljskega sodobnega pisatelja Jerzya Andrez-jeweskega. Tednik Polityka je seveda napisal v iz-daji dne 12. 6. 1982 zelo negativno knjižno recen-zijo in označil »Miazgo« kot »homoseksualni mani-fest brez primerjave v poljski literaturi« in kot »moralni škandal«. Prva izdaja pa je bila vsekakor v najkrajšem času razprodana. Miazga pa ni prva
DEMONSTRACIJ NI BILO!
V, z odprtimi mejami omejenem, prostoru, ki mu pravimo naša domovina, so minuli teden blodile čudne govorice. Zaradi demokratične politične usmeritve našega javnega obveščanja sam pojav govoric seveda ni nič osupljivega, so le konstitutivni del informacijske politike in družbenega dogaja-nja, pač pa nas preseneča in vznemirja idejna osnova govoričenja. Ta tokrat ne izrašča iz »baze, ni torej osnovana na praških, bencinu ali olju, pač pa iz »nadstavbe«, oziroma bolj natančno povedano z njesta politične organizirano-sti »subjektivnih dmžbenih sil«. Šušljalo se je o STUDENTSKIH DEMONSTRACIJAH proti depozitu in splošnemu padcu standarda v organiza-ciji OO ZSMS FSPN. Je kali besedičenja iskati v potlačenih željah potencialnih »revolucionarjev« ali je vse skupaj le način, kako diskreditirati vod-stvo OO ZSMS FSPN to je tu vprašanje, s katerim se ukvarjajte sami. Demonstracij ni bilo!
Pač^pa je bila FSPN 16. in 17. 4. prizorišče FPNiade — srečanja štiidentov fakultet za politične vede in novinarstvo. Gostje iz Skopja, Sarajeva, Beograda in Zagreba so vsi po vrsti več vedeli o demonstracijah kot pa gostitelji, ki jih je alarman-ten čvek proglasil za organizatorje demonstracij. Nekaj dni pred tem srečanjem je bila na isti fakul-teti tudi okrogla miza o deppzitu in aktualni eko-nomski situaciji v Jugoslaviji. Dobra osnova za ma-lomeščanske politične fantazme, prikrajšane za uži-tek bulvarskega političnega boja.
Vrnimo se nazaj k FPNiadi. O čem so modrovali naši družboslovci? Koordinacijski odbor za pri-pravo srečanja je izoblikoval tri teme: Nacionali-zem in NACIONALNO VPRAŠANJE, ŠTU-DENTSKO GIBANJE in MESTO IN VLOGA POLITIČNIH ZNANOSTI V JUGOSLOVAN-SKI DRUŽBI. Tisto, kar najbolj imanentno zaz-namuje sedanji jugoslovanski trenutek — kriza, pa ne »samo« ekonomska, pač pa znotraj ekonomije popolna družbena kriza, ni bilo deležno neke osre-dotočene pozornosti. Duh krize pa je kljub temu vseskozi taval skozi govorjeno in zapolnjeval pra-zen prostor s svojim razpadajočim vonjem. Nekaj gnilega je v deželi Danski!
V skladu s svojimi interesi sem bil prisoten na razpravi o študentskem gibanju. Udeležba je bila
knjiga režimskega kritika Andrezjevveskega, ki se sicer ukvarja tudi s homoseksualnostjo. Že v nje-govih »Trzy Opowiadania« (Treh pripovedih) in romanu »Jetzt kommt iiber dich das Ende« (naslov nemškega prevoda, izdanega pri Suhrkampu 1977 op.prev), se je ukvarjal s to temo. Gledališka pri-redba tega romana o Kajnu, ki ubija Abela iz ljubo-sumja, ker se je le-ta obrnil proti bogu, je bila upri-zorjena januarja 1982 v Opolah v Spodnji Šleziji.
Še druge knjige s pedrsko tematiko, ki so izšle zadnji čas: »Z obu stron drzwi« (Na obeh straneh vrat) disidenta Mariana Braudyja, »Poezje« Bogu-slava Kierca, »Transatlantyk« Tadeusza Gombro-
bol j skromna — poleg organizator jev in gostov še 8 prostovoljcev (vseeno dokaz, da niso vsi padli leta 41), skupaj torej kakšnih 30 ljudi.
Najprej opozorilo vsem utopičnim socialistom! Če ste od srečanja pričakovali kakršenkoli napre-dek med jugoslovanskimi študenti v smislu neke revolucionarne študentske povezanosti pod svo-bodnim soncem Domovine, potem šte se globoko zajebali. V vašem interesu je, da prenehate brati ta zapis in se spet prepustite svojim travmatičnim sa-njam. Vendar ... zaupajte tovariši, verujte ... ne-koč ... bo prišla Revolucija ...,če vam med tem ne bodo zrasle brade sedemkrat okoli kamnite mize (nasvet — medtem vsaj masturbirajte).
Vsekakor je STUDENTSKO GIBANJE ak-tualna tema. Eden od dokazov za to je tudi ta, da so si organizatorji le težko »priborili« to temo, ki je ponekod še vedno tabu. Z druge plati paj spomnim na okroglo mizo o »Tribuni« na Filozofski fakulte-ti, kjer je bila radikalno izpostavljena zahteva o ustanovitvi Zveze študentov.
Dopoldne smo v glavnem poslušali bolj ali manj znane teze o »revolucionamih letih 68 — 72« v svetu in pri nas. Tega tukaj ne bom obnavljal; kogar to bolj zanima, naj si vzame v roke KRTovo publi-kacijo o študentskem gibanju. Le-ta je pri gostih FPNiade vzbudila tudi največ zanimanja in začu-den ja. V Beogradu npr. vlada mnenje, da je stvar še preveč sveža in zato ni zrela za kakršno koli »ob-jektivno« (kar pomeni — vsakršne angažiranosti in aktualnosti kastrirano) zgodovinsko anali-zo.Beograjčani so se tudi pritoževali, da nikakor ne morejo priti do virov za temeljitejšo analizo štu-dentskega valovanja v Beogradu! Seveda jim do-stopa do virov ni nihče prepovedal! Taki postopki so zgodovinsko preživeli — danes je pač v modi, da se nekatere stvari »vdrejo v ZEMLJO«, vsi pa ni-majo KRTov, ki bi rili pod zemljo in spravljali na dan trupla, ki še zaudarjajo po razkroju in katerih vonj vzbuja patološke asociacije na simptome ob-stoječega stanja. Tudi profesor Mirčev iz Skopja je bil mnenja, da je bilo študentsko gibanje bolj »balon od katerega študentje niso nič imeli« in da se postavlja vprašanje »objektivnosti debate zaradi premajhne časovne distance«. Iz Sarajeva je bilo slišati nekaj cvetk iz železnega repertoarja kritikov študentskega gibanja, ki jih je v razpravi kot argu-mente navajal prof. Emil Vlajič — študentsko gi-
vvicza, »Ksionze Nocy« (Princ noči) Grzegorza Musiala. Januarja 1982 se je varšavsko gledališče Prezentacja upalo upri-zoriti Jean Genetovo delo »Pod nadzorom«, zgodbo o štirih jetnikih, od katerih je eden peder.
Katoliška revija Keirunki je natisnila septembra 1982 »Dnevnik« Jerzya Zawieyskega, od katerega je največji del sestavljen iz ljubezenskih pisem nje-govemu dolgoletnetnu prijatelju. Zawieyski je bil katoliški pisatelj, odposlanec Sejma in v 60. letih celo podpredsednik državnega sveta. Umrl je 1969. Njegovega življenjskega tovariša so kasneje poko-pali v častni grob Zawieyskiega...
banje je moda prenesena z Zahoda, pri nas imamo samoupravni socializem, zato študentje nimajo nikakršnih osnov, da se gredo revolucijo, študent-sko gibanje ni noben »pokret« (s čimer se popol-noma strinjam, če se pod »pokret« razumevajo samo na principu demokratičnega centralizma vzpostavljena gibanja), kajti samo en »pokret« je, ki mu je Zgodovina nataknila rešilni pas — »rad-nički pokret«! Seveda je tov. Vlajič uvodoma naj-prej obračunal s s stalinizmom, kot zgodovinskim krivcem, da je na Zahodu tudi takrat odpovedal »revolucionarni subjekt«.
Z tnirom v srcu lahko sklenemo, da se je dopol-danski del preveč utapljal v ropotarnici zgodovine in njenih zaprašenih strašil, (ob tem — strah je v sredi votel okoli pa ga nič ni), ki kot kontraverzni in zamegljeni duhovi tavajo po hodnikih zavesti in delajo zmedo. V deželici pod Triglavom predvsem kot spekulativne konstrukcije o študentskem giba-nju kot dejavniku »uz partiju protiv tehnokrata« ali »uz narod protiv režima«.
Popoldne so zabrenkale bolj aktualne strune. Kakšen je trenutni položaj blag akademska delovna sila? Pri nas ne razpadajo le elektroenergetski si-stemi, pač pa je v celoti crknil tudi sistem kolikor to-liko usklajenega šolstva. Menjava med Hrvatsko in ZRN je večja kot pa menjava med Hrvatsko in Sr-bijo. Enotni jugoslovanski trg ne obstaja, republi-ške ekonomije so razparcelirane in ekonomsko kot tehnološko strukturno vezane in odvisne od tujine. Zato ni čudno, da o naši ekonomiji samoupravno odločajo v EGS. Dve naši najstarejši univerzi — zagrebška in beograjska — sta šele lani navezali vsaj formalne stike na ravni ZSM, čeprav imata vsaka zase bogate stike z evropskimi univerzami. Zra.ven pa se gremo »bratstvo i jedinstvo« na ma-nifestativnem (štafetnetn) nivoju. Logika takega »bratstva i jedinstva« je s »političnimi« sredstvi in-5 tegrirati Jugoslavijo. Kaj taka prisilna integracija pomeni v shizofrenem razcepu družbe rhed eko-nomskim razpadom in politično integracijo, je menda jasno.
Kritična zasnova ražprave je nezavedno s svojo energijo v nevarne vode zanesla tudi tiste, ki so se FPNiade udeležili kot zaslužni mladinski funkcio-narji. Kljub željam napraviti korak »naprijed u no-vome svijetlu« so se zavozljali v poziciji lastnega ideološkega obzorja.
V boju proti cenzuri pa je bila man j uspešna var-šavska operna hiša Teatr Wielki, ki je novembra 1981 inscenirala balet »Fantazije« o življenju in glasbi Čajkovskega v koreografiji Diisseldorfčana Ericha Walterja. V njem tudi ni manjkala zveza Čajkovskega z njegovim služabnikom. Po treh predstavah je najosebnejeinterveniral sovjetski ve-leposlanik in zahteval prenehanje »spektakla«, ki tega slavnega ruskega komponista tako difamira. Kar se je tudi zgodilo.             Kurt Kricker, jun.
Iz »Gegenstimmen«, december 1982, in ,,Die Tageszeitung«, 14. 1. 1983, prevedel: Wiktor Oskar Schneider.
»Kako je mogoče, da je v kriznih dogodkih leta 71 odpovedala partija?«
Seveda ni mogoče odgovoriti drugače kot: »Vzroki so verjetno v slabi kadrovski politiki«« Toda kljub vsemu je bil zdaj v Beogradu storjen čudež — FORUMI SE SEDAJ PRIBLIŽUJEJO BAZI! Replika iz Zagreba: »Danas su nam fo-rumi više odtudeni nego ikad!«    <
Med študenti prevladuje konformizem in neak-tivnost. Kakor hitro postanejo aktivni — posta-nejo radikalni! Za ozdravitev te bolezni radikali-zma se uporabijo represivni ukrepi! To je logika začaranega kroga.
Kaj je z zavest jo študenta o družbeni situaciji in o njegovem mestu v družbeni reprodukciji. Toda vsako posiljevanje študentov z vnašanjem zavesti se zaplete prav v tisto mitologijo, ki reflektira štu-dentsko gibanje skozi prizmo enotnosti in spontane psihološke interakcije kot monoliten protestniški blok. Da ne govorimo o tem, kako rado se sprevrne vprašanje osvobujoče zavesti v diktaturo nad osvobojenimi.
Pri tem se kot nasprotni pol izoblikuje teza, da študentsko gibanje živi še danes. Boj se nadaljuje v drugačnih pogojih in z drugimi sredstvi. Razsvet-ljevanje študentskih butic omejenih v princip naj-manjšega odpora in formiranje množičnosti nista poglavitna pogoja za kvaliteto tega boja.
Toda, prav ti drugačni pogoji se stalno spremi-njajo in ob padcu standarda, kar je le lepši izraz za znižano vrednost delovne sile, in perspekiivni brez-poselnosti se postavi vprašanje, ali že sama situa-cija ne aktivira t.i. množice. Naivno je računati na »spontan, napreden instinkt delovnih množic«, kajti izkaže se, da se le-ta po mehanizmih družbe-nega gospostva kanalizira prav tam, kjer je pozicija oblasti najmočnejša. Artikulacija nezadovoljstva na nacionalni osnovi pa bi bila odličen izgovor za krepitev represivne funkcije države.
FPNiada ni proizvedla nikakršnih konsenzov ali drugih oblik, ki bi manifestirale imaginarno akcij-sko enotnost jugoslovanske študentarije. Produk-tivna pa je bila prav v tistih točkah, ki so kljub kon-struktivnim prizadevanjem sproducirale nespora-zum, nejasnost, konfliktnost. S tem so pa odprle al-ternativo premisleka, o čemer velja razmisliti kdaj drugič.
Andrej Klemenc
ODLOK
O USKLADITVI NADOMESTILA OSEBNEGA DO-HODKA DELEGATOV, KI PREJEMAJO NADOME-STILO OSEBNEGA DOIIODKA V SKUPŠClNI SFRJ
1. . Nadomestilo  osebnega   dohodka   delegatov,   ki prejemajo nadomcstilo asebnega dohodka v Skupščini SFRJ, se uskladi g^j^jjjj
2.  Nadomestilo osebnega dohodka iz 1. točke tega odloka bo usklajeno od. 1. januarja 1CU3, nadomestilo osebncga dohodka pa bo izplačano v bremc namenskih sredstcv Skupščine SFRJ.
3.  Pravico do usldaditve iz 1.  to_':e te.ia  odloka irr.ajo tudi dcic^riti in funlccionarji, ki prcjemajo or.ebni dohodok v SkupSCini SFRJ po zskonu o čelu in pravicah delegatov v Gkupščlni Soc;a'i"tične ferVrctivne repub-like Jv.Gc«lavi;ie in funkcionarjcv v icileraciji. ki jim je prenehala funkcija (Uradni list SFRJ, št. 17/37 in 34/77).
4.  Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SFHJ.
St. 120-53/83-013 Beograd, 25. aprila 1983
nisco Student—d anes in nikoli več
ALI
KERSNIKOVO  HOČEMO,  ŠTUDENTA  NE
DAMO!
8. aprila letos je FORUM prejel priiazen dopis, v katerem jim sporočajo, da je Svet Studentskega centra na seji dan pred tem odlodl, da se mora Klub FORUM (med narodom znan kot disko Študent) v sedmih (7) dneh izseliti iz kleti 4. bloka v Študent-skem naselju. Tak rok je seveda več kot smešen, poleg tega pa Forum ni dobil nobenega vabila na to sejo. Vendar pa ima »izbadvanje« diska že neko-liko daljšo zgodovino.
Torej, verjeti je, da je kakšnega provincialca, ki se je iz tišine svoje domače vasi preselil v pritličje četrtega bloka Študentskega naselja motila muzika, ki je dopirala iz kletnih prostorov taiste stavbe. K temu so pridružili še zgodbice o mamilih, ki pa jih (glej čuda) zasvojenci ne uživajo v samem discu, temveč zato hodijo v stranišče v pritličju bloka. Ni se čuditi, da je to vzpodbudilo nekatere nadebudne študente k akciji za izgon takega pohujšanja iz nji-hove bližine (glej anketo!).
Tako so torej o tem problemu razpravljali na se-stanku družbeno političnih organizacij Študent-skega centra 9. decembra lani. Na zadovoljstvo vseh prisotnih (med temi pa seveda ni bilo pred-stavnikov Foruma in ostalih organizacij, ki uporab-Ijajo klet četrtega bloka) so sprejeli sklep, da se mora Forum izseliti do 15. marca 83, ostale organi-zacije (Klub mednarodnega prijateljstva, Klub Veli Jože) pa prenehati s »hrupnimi dejavnostmi«. Ve-selje družbeno—političnih sestankovalcev pa ni bilo dolgotrajno. 1. februarja letos so glave staknili skupaj direktor ŠC, predsednik delegatske konfe-
Administrativna komisija Skup-v;ne SrilJ
rence študentov ŠC, predsednici Mestne in Univer-zitetne konference ZSMS, predsednik sveta 4. bloka ter predstavniki DPO. Ugotovili so, da za-hteva po izselitvi ni bila v pristojnosti DPO. Prav tako o tej problematiki do takrat menda nista raz-pravljali niti osnovni organizaciji ZK in ZSMS v Študentskem centru (katera DPO pa potem? Da ne morda Zveza borcev ŠC? vpr. T. G.). Da ne zavla-ču jem, sklenili so, da Klub Forum ostane v Študent-skem naselju, dokler ne bodo za to dejavnost uspo-sobljeni prostori v novem mladinskem centru na Kersnikovi.
Ž?l pa se je tu malce zataknilo. Emisarji finih ljubljanskih familij v soseščini predvidenega centra so odgovornim faktorjem razložili, da ne namera-vajo v svoji tradicionalno mirni soseski trpeti »ološa«, ki bi se tu zbiral zaradi »hrupnih dejavno-sti«. Naši mladinski funkcionarji, ki morajo že po naravi biti iznajdljivi, se trudijo da bi v standardno neprecizne programe vnesli tudi koščke glasbene dejavnosti, toda od kompletne selitve diska Stu-dent, ki je bila predvidena, seveda nič ne bo. Ostal je in naj bi »do nadaljnjega« v Študentskem nase-lju. Na tem mestu pa so planili zrevoltirani štu-dentje v četrtem bloku: »Mi smo že zdavnaj zahte-vali, da disko izseli, pa nas noben ne jebe!«
In tako je Svet študentskega centra upošteval svojo bazo, tersprejel sklep, ki je naveden v uvodu.
Glavni »nasprotniki« disca naj bi bili torej stano-valci četrtega bloka, zato sem se z magnetofonom napotil tja.
Sprehodil sem se po sobah in stanovalce spraše-val, kaj sami mislijo in vedo o tej zadevi. Postavljal sem jim naslednja vprašanja:
— Ali veš, da je svet stanovalcev zahteval izseli-tev diska?
ODLOK
O USKT.Ar.tTVI OSNOVE ZA DOLOClTEV OSEENIH
D'OHODKOV  lUNKClONARJEV,   KI  JIH  VOLI  ALI
IMENUJS. SKUP§CINA SFRJ
1.  Osnova za določitev osebnih dohodkov funkclo-narjev. ki jih voli _aILirnenuje   Skupščina   SFRJ,   se uskiadi  za M2  odstotkov^ in določi v znesku  10.124.— dinarjov.    **"*         .
2.  O.-obni dohodok iz 1. t-očke tega odloka bo izpla-ean od !. januarja 1933, reali7.iran pabov breme na-mon^iih src<'f-*ev organa; y katerem funkcionar dosega osc-bni clohoriek.
3.   Pravico do uslvladitve oscbnegn dohodka  iz 1. tcJke te-^a rvJInka imrJo tudi vociilni delavci v službah Fkup^čine ^7rlJ,' ki  iia postavlja Komisija Skupščine SrRJ 7?. vcliive in iinenovanja.
4.  Ta ix!!ok znčno veljati naslednji dan po objavi v Uradnem iirtu SFRJ.
?t. i::)-39/83-013 Beo^rcd. 25. aprila 19H3,
Adminlitrativna ko^viisija SkupSčine SFKJ
— Ali si bil prisoten na sestanku, ko je bila ta za-hteva postavljena?
— Ali tebe osebno disko moti?
študent agronomije, 1. let.
Da, vem da se mora disko izseliti. Mene osebno disko ne moti, pa tudi na sestanku nisem bil.
študent elektro, 2. let.
Slišal sem o tem sklepu, vendar na sestanku nisem bil. Mene disko ne moti.     ~~^
študentka tekstilnega oblikovanja, 1. let.
Da, slišala sem, da mora diskp iz kleti, vendar sem proti temu. Če gre za kakšen velik žur s harmo-nikami in podobno to nikogar ne moti. Pridejo ti ob treh zjutraj pred vrata s harmoniko in nihče nima nič proti temu, zdaj pa imajo nekaj proti discu. Mene osebno nič ne moti.
Ne, na sestanku nisem bila.
študent montanistike, 2. letnik
Da, slišal sem. Ampak mene osebno ne moti, ker doslej še nisem slišal hrupa. Na sestanku nisem bil.
študent strojništva, 1. let.
Da, vem za to. Mene hrup tudi občasno moti. Na sestanku sem bil, vendar ne do konca.
študent kemije, 1. let.
Nič nisem vedel, da se disko mora seliti. Tre-nutno se bolj ukvarjam s študijem in s pevskim zbo-rom... V disko nisem niti hodil. Motil me niti ni — malo se je že treslo, ampak jaz znam take stvari ignorirati.
študent fizike, 2. let.
Ne, nič ne vem o tem. Sam bolj redko zahajam v disko, osebno pa me ni motil. Tistim spodaj pa res ne zavidam preveč.
Zato sem se res napotil v pritličje, k najbolj pri-zadetim.
študentka elektro, 2. let.
Seveda vem, saj sem bila zraven. Disko me je motil. (pritrdila ji je kolegica, študentka 3. letnika zgodovine)
— Kaj vas je motilo? Hrup?
Našo stran ne hrup, temveč svinjarija. Sem ho-dijo na stranišče in to so večinoma šestnajst, sede-mnajstletniki — noben študent ne hodi. Prodajajo pijačo in se drogirajo... mamila, predvsem mari-huana. Vse diši po njej. Včasih ne moremo na stra-nišče do treh, štirih popoldne.
Pa saj ni tako. (še ena študentka, ki je bila pri-sotna v sobi — 3. letnik prava)
— Torej tebe disko ne moti?
Ne, disco ne. Motijo me žuri. Bila sem na se-stanku in sem bila proti izselitvi diska.
študent veterine, 5. let.
V.em, vendar na sestanku nisem bil. Mene disko ne moti, včasih grem tudi sam dol, čeprav sedaj že dolgo nisem bil.
študentka umetnostne zgodovine, 1. let.
Ja, vem. Na sestanku nisem bila. Mene osebno disco nič ne moti, saj se nič ne sliši, razen včasih base. V disku pa sem bila samo parkrat.
(Nadaljevanje na 7. strani)
dent kemijske tehnologije, 2. let. Nič ne vem. Mene ni disco nikoli motil. Vsako redo sem dol.
(Nadaljevanje s 6. strani)   ne sliši. Hodim pa tudi sam v disko.
študent elektro, 1. let.
Ja, vem. Na sestanku nisem bil. Tukaj sem točno nad diskom in je precej glasno, posebej če imajp odprta okna. V disko pa nisem hodil.
tudent živilske tehnologije, 1. let. Nisem bil na sestanku, sem pa slišal. V disko sicer lisem zahajal, ni me pa posebno motil.
tudentka (žal se na traku ne sliši razločno, kaj štu-lira)
Vem. Na svetu bloka sicer nisem bila, sem pa bila »a sestankih ZK, kjer se je o tem tudi govorilo. Mene disko zelo moti, saj se v sobah, ki so nad njim, tie da študirati. Posebno liudo je zadnje čase, ko za-fenjajo že ob treh ali štirih popoldne z vajami raz-Inih ansamblov. Na začetku sem bila nekajkrat v disku, pa me ne vleče posebej.
Itudent veterine, 1. let.
I Nič nisem vedel o tem, ti si mi sedaj povedal. Če
§e moti... ja čisto vsak dan imajo kaj. Sam sem bil
samo dvakrat spodaj.
Student zgodovine, 1. let.
Vem, na sestanku pa nisem bil. Disko me moti, ker se preveč sliši. No, če navijem svojo muziko, se
*•
ŠKD Forum
Študentsko naselje blok 10 61000 Ljubljana Datum: 14. 4. 1983 Dopis: 14/83
Predmet: Sklep Sveta SC-a (dne 7. 4. 1983) o prenehanju dejavnosti Kluba Forum
Po sprejetju sklepa Sveta ŠC-a o prenehanju deiavnosti Kluba Fortim smo se odločili, da še enkrat širšo družbeno javnost obvestimo o raz-Iogih in možnih posledicah, ki bi v primeru pre-nehanja sledile.
Sklepa Sveta ŠC-a v nobenem primeru ne mo-remo sprejeti. Klub Forum pokriva področje al-ternativnega glasbenega /kulturnega delovanja, ki trenutno nima na razpolago drugega primernejše-ga prostora. Klub Forum je odprt ves teden, z dnevno različnim programom, ponedeljek pa je rezerviran za interna snemanja še neafirmiranih glasbenih skupin. Prograni pokriva bolj ali manj celotno področje alternativne glasbene in video produkcije (stari rock, funk, jazz, reggae, punk, novi val. . .) in se s svojo informativnostjo pribli-žuje radiu. Pri pripravi glasbenega programa sode-luje veliko število ljudi (20-30). Standardni glas-beni program je razširien z rednimi tedensJcimi koncerti večine siovenskih in tudi nekaterih jugo-slovanskih rock skupin, kar je glede na prostor-sko-materialne pogoje velik dosežek. Po drugi strani pa je glasoa samo del dejavnosti KF. Vsak1 večer sodelavci Foruma pripravljajo likovne in fo-tografske razstave, informativni program (zgodo-vina umetnosti, aktualna glasbena in družbena dogajinja, itd.), predstavljajo se video projekti skupin ali posameznikov. KF je tudi animacijski center: v Ljubljani in Sloveniji pomaga pri de-lovanju že obstoječih mladinskih rock klubov ali pri njohovem ustanavljnju ali reanimaciji (Novo mesto, Idrija ...) Glede na to, da KF ne prejema nobene flnančne pomoči (dotacij), bi pomenila ukinitev delovanja KF obenem tudi ukinitev vseh ostalih dejavnosti, ki so programsko in finančno povezane z delom KF.
Fotografija
Pri vsakem tematskem večeru sodelujejo foto-grafi, ki pripravljajo stalne razstave in foto-dokumentaciio vseh programov. Za svoje delo imajo na voljo foto materijal, povrnjene potne
NAKLCE, NAKLCE (drugič)
Če smo zadnjič ,,Naklanško zgodbo" udejanili v vsej njeni faktografski realnosti, je izčrpali prav gotovo nismo. Ostalo je tisto, kar akterjev takih in podobnih zgodb ne zanima (pa jih bo slej ko prej moralo). Recimo temu ,,občutek" ljudi, da unajo v družbi kot ie, svoje mesto. To je: da zaupajo v njena proklamirana načela ter da so pripravljeni v njihovih okvirih živeti.
Pa naj raje spregovori samoupravna socialisti-5na praksa sama:
,,Dodatek k pojasnilu nekega odstopa"
/,JPojasnih.. ." je članek, objavljen v kra-jevnem glasilu Naktanc, v katerem avtor Franc Križnar pojasnjuje vzroke svojega odstopa s polo-žaja predsednika skupščine KSNaklo ter delegata za zbor KS v skupščini občine Kranj, op. V. B.)
ttAvtor članka v glasilu ,JVakknc", FrancKri-imr, je bil gkvni ,,borec" proti postavitvi asfal-tne baze v Naklem. Boriti se za pravično stvarje tudi sicer njegovo življenjsko načelo, saj jeudele-tenec NOB /prvoborec/ in je tudi po vojni ve-čkrat bil bitko z ,,uradno resnico", vendar vedno bolj uspešno, kot v tem, zadnjem primeru. Zdaj le je ves resigniran umaknil iz javnega življenja s kroniko tega svojega zadnjega boja v malem lo-kalnem glasilu, ki ne raore razburkati širše jav-nosti, s prepričanjem, da mu pomembnejši časo-pisi tega članka sploh ne bi objavili.
Dokazov o pristranskosti uradnega tiskaje več kot dovotj. Odkar so se nekfe /verjetno na IS skupščine občine Kranj/ tajno domenili, da je treoa Naklance enostavno ,,pregaziti", ni izšel no-ben članek v Delu. /Zadnji, ki so ga še objavili, je tšel v posebni izdaji za Gorenjsko, tako da član-ka že v Ljubljani ni bilo več moč prebrati./ Za tlanek v Glasu pa sta bila avtorja obsojena na procesu, ki je biffarsa najbolj črne sorte. Na TV Ljubljana smo lahko videti posebno oddajo o po-Uavljanju nove asfaltne baze v Naklem, kjer seje mral kamerman izredno potruditi, da je posnel wno bazo in gozd v ozadju, ne pa tudi hiš, ki
študent elektro, 2. letnik
Ja, sem bil zraven in tudi sam glasoval za to. Zelo me moti, saj se zvečer tukaj ne da študirati. Sam ni-koli nisem bil v disku — dol tako ne hodijo stano-valci naselja temveč predvsem srednješolci.
Na koncu sem naletel še na enega tujega študen-ta, ki mi je v angJo—slovenščini pojasnil, da bo štu-dira! gozdarstvo
V podobni žlobudravščini sem ga vprašal, kaj me zanima.
Ja, mislim because dela lot of ... hrip.
— You think noise?
Ja, ja....
Po teh pogovorih sta me najbolj začudili dve stvari;
prvič: da nekateri že mesece živijo nad diskom študent, pa ga še nikoli niso obiskali
drugič: da sem v dveh sosednjih sobah slišal naj-prej, da »se skoraj nič ne sliši« in pa da je hrup nez-nosen (različne meje tolerance, ali kaj?).
stroške in vstopnice za aktualna dogajanja v Lju-bljani in Jugoslaviji. Forum jim pomaga pri pro-doru v časopisje in ostale medije.
Video
KF je od samega začetka sodeloval pri organi-zaciji in nabavi tehnične opreme video sekcije. Video klub je ob nedeljah namenjen pred,-stavljanju novejše video glasbene in avtorske pro-dukcije. Dmga stran dejavnosti video sekcije omogoča kreativnim posameznikom in skupi-nam, da brezplačno uporabljajo video aparature in dobijo primerno strokovno-tehnično pomoč. Prav tako je pomembno video dokumentiranje vseh pomembnejših glasbenih, gledaliških ... do-godkov.
Glasbene skupine
KF materijalno in prostorsko podpira osem glasbenih skupin. Razen teh imajo tudi ostale ne-uveljavljene glasbene skupine možnost brezplač-nih vaj z ozvočenjem \n rnožnost tonskih posnet-kov. Težko je našteti vse dejavnosti, ki jih KF obsega. Rečemo lahko samo, da pri pripravi ce-lotnega programa sodeluje 50-60 Ijudi, KF pa te-densko obišče približno 1000 obiskovalcev. KF ni samo disko temveč eno od ljubljanskih kultur-nih središč.
Zavedamo se, da prostor KF zaradi več raz-logov ni primeren za dejavnost ki poteka v njem in se vse bojj širi, vendar je oojektivna situacija taka, da drugega prostora enostavno ni oziroma ga ni bilo. Čudno je, da prepoved dejavnosti KF prihaja ravno v času, ko naj bi se prostorska sti-ska z razširitvijo Foruma na Kersnikovo delno razrešila. Sklep seje DPO v ŠC, MK ZSMS in Fo-ruma z dne 1. 2. 1983 je bil sledeč: ,,Glasbena dejavnost /KF/ deluje v prostorih četrtega bloka do usposobitve prostorov na Kersnikovi (predvi-doma april, maj)'. Neupoštevanje tega sklepa s te seje je prvi razlog, da sklepa SC-a ne moremo sprejeti. Drugi razlog ie popolna neinformiranost Foruma o seji Sveta SC-a dne 7. 4. 1983. Forum ni dobil nobenega vabila za to sejo, prav tako je odpoved, zapisana v štirih vrsticah, brez utemelje-nega razloga in popolnega zapisnika te seje. Odpovedni rok 7 dni od vročitve dopisa pa je pravniška farsa, ki bi ji težko našli primero.
Na seji 1. 2. 1983 je bil formuliran tudi sle-deči sklep: ,,Klubu mednarodnega prijateljstva se do nadaljnjega (dokler ne bodo izolirali prosto-rov) prepoveduje hrupne dejavnosti." Ker imaino
stojijo 50 m vstran - povsem očitno na ukaz nekoga, ki je hotel javnosti pokazati drugačno sliko, kot je v resnici Več bi o pristranskosti javnih občil vedeli povedati tisti, ki so aktivno sodelovali v ,,borbi , največ seveda avtor članka. Rezultat triletnega boja za čistejše okolje v Naklem je sledeč: nova asfaltna baza s trikrat večjo kapaciteto stoji poleg stare, ob dejstvu, da bo v zaostrenih pogojih gospodarjenja izkori-ščena kvečjemu 10 %; vaščani resignirano gledajo v ta uspeh našega ,,razvoja", ne verjamejo več ne v pravico ne v rezoniranje po zdravi pameti, izsto-pajo iz ZK in odkknjajo funkcije. Nova, ,,čista" tovarna bo v treh urah proizvedla toliko asfalta, kolikor ga cestarji ne bodo porabili ves teaen -sosedje asfaltne baze pa bodo ves teden, podnevi in ponoči, uživali v čudovitih vonjavah vročega asfalta, ki ga bodo v bazi greli v silosih in ga razvažali lepo počasi, kolikor bodo pač imeli sre-če pri naročilih za asfaltiranje.
In zakaj vse to? Dolgo nisem mogel razumeti, zakaj cestarji nočejo s stare lokacije na novo, sa-mo dober kilometer stran od Naklega. Jasmo mi je bilo, da jih k trmastem vztrajanju ne morejo voditi ekonomski razlogi, kerjejasno, dajedruga lokadja najmanj enakovredna stari, po vsem ver-jetnosti pa cenejša. Čeprav se mi zdi, da še zdaj ne poznam skrivnih nagnjenj cestarjev, pa se mi zdi najverjetnejša naslednja razlaga: pri vsej stvari sploh ni nikoli šb za ekonomske ali kakšne dru-gačne racionalne gospodarske vzroke, ampak je bilo treba enostavno premagati uporne Nakiance; nekaj v opomin drugim, še več pa zato, da se bo videlo, kdo ima oblast: občina ati krajevna samo-uprava, cestarji, obdani s sijem dejavnosti po-sebnega pomena ali nekaf sto prebivalcev, ki si-tnarijo, ker nočejo pocrkati od sadov sodobnih industrijskih odplak. Kajti, danes tečnarijo zaradi asfalta, jutri bodo zato, ker sega deponija premo-ga prav do hiš, potem jih bo motil promet, kijih bo z novo avtocesto povsem zaprl s severa, juga in zahoda, nadalje polnilnica cementa in še cel kup dobrot, ki so jin uradni mčrtovalci iz Kranja in drugod postavili na širno naklansko polje. Zato sta tako složno sodelovala vodstvo cestnega po-
Tale majhna anketa sicer res ne more biti repre-zentativna, toda odgovorov nisem selekcioniral in sem po vrsti zapisal vse, kar sem imel na traku.
Podobno anketo so izvedli tudi sami stanovalci IV. bloka in (neuradno sem slršal, da je tistih, ki so proti disku sicer več, kot tistih, ki so za, vendar, če k slednjim prištejemo še tiste, ki jim je vseeno, če disko ostane v kleti, potem so nergači, ki zahtevajo izselitev, v manjšini). Sprašujem se, ali se ne bi dalo nezadovoljnežev iz pritličja IV. bloka preseliti v kakšne druge sobe. Ali pa bi bila tako enostavna re-šitev res preveč preprosta za tako širok družbeni problem? Sicer pa res ni treba zakrivati oči in verje-ti, da je zahteva po izselitvi diska zgolj želja peščice stanovalcev študentskega naselja. Njih je hrup motil že pred dvemi, tremi, petimi leti. Njihovo pe-zadovoljstvo je samo fasada za akcijo tistih struk-tur, ki jim niti slučajno ne odgovarja kakršnokoli zbiranje mladine, še posebej ne, če ni pod nepo-srednim »družbenim« nadzorom. V tej luči lahko tudi razumemo. da bomo v Ljubljani dobili (konč-no!) mladinski dom, v katerem pa (za razliko od vseh mladinskih domov pri nas, ki jih poznam) ne bo disko kluba. Zadeva je še razvidnejša, če po-drobneje pogledamo pomisleke v KS Ajdovščina proti tej glasbeni dejavnosti. Ne gre namreč za pri-
vse potrebne dokaze, da klub ni primerno izoli-ran in da se v njem redno vrstijo hrupni plesi, zahtevamo, da se prav tako obravnava primer te-ga kluba. Pred dobrim mesecem pa je začel s svo-jo hrupno dejavnostjo tudi Klub Veli Jože. Ker sta v kleti četrtega bloka tudi oba zgoraj omenje-na kluba, je nemogoče problematiko KF ločevati od niune dejavnosti. Vsega tega ni omenjeno v sklepih Sveta ŠC.             .                        J
„ Glede na dejstvo, da ŠC porabi ves presežek Studentskega servisa za kritje lastnih izgub, a bi praviloma moral služiti za financiranje obštu-dijskih dejavnosti (kamor spada tudi Forum), je precej ironično, da taisti SC enostavno ne želi pomagati Forumu pri reševanju prostorskih pro-blemov niti z moralno kaj šele z finančno po-močjo.
Da bi vse zgoraj omenjene probleme lahko po-novno obravnavali in poiskali skupno rešitev, skli-cujemo skupaj z Mestno konferenco ZSMS sesta-nek v četrtek, 21. 4. ob 10. uri v prostorih MK ZSMS, Cigaletova 5.
za 10 ŠKD Forum: Dušan Šepetavc
V vednost:
- Študentski center v- UK ZSMS -MK ZSMS
-RK ZSMS
- Radio Študent
- Tribuna
- Mladina
- Radio glas Ljubljane -Delo
-  Klub med. prijateljstva
- Klub Veli Jože
Študentski center v Ljiibljani p.o. Cesta 27. aprila 31
Datum: 8. 4. 1983
FORUM
Študentsko naselje blok 9
Obveščamo vas, da je Svet Centra na svoji seji dne 7. 4. 1982 odločil, da preneha ,J3ISCO~ FORUM" s svojo dejavnostjo v prostorih 4. bloka
djetja in IS občine Kranj, skupaj uprizorila ble-ščeč samoupravni postopek in zmagala, ne glede na uporabljena sredstva.
Zadeva je pmktično končana. ČhniIS občine Kranj so letos odšli na nove, pomembnejše polo-žaje, nov IS pa je nasledil njihovo dediščino, ka-kršna pač že je.
Cestarji imajo svojo bazo, direktor pa je ,,pokazalNaklancem", koje ob priliki zagrozil} informiral širšo slovensko ali kar jugoslovansko javnost o vsej zadevL Prepričan pa sem, da bi takšno obfektivno poročanje vsaj malo zacelilo rane tistim, ki so izgubili vero v pravičnost, samo-upravni sistem in celo z ustavo zagotovljene pra-vice in svoboščine."
To je besedilo pisma, ki smo ga prejeli skupaj s člankom ^ojasnilo nekega odstopa", in ki nasje prav za prav lzzvalo, da smo zabredli v to smrde-co Naklanško stvarnost. Izkazaio se je, da mnenje tega krajana ni osamljeno.
Ivo Konc: Mislim, da so se te zadeve na daleč ogniJe zakonov in tega, kar se ljudem ponuja z veliko žlico - krajevne samouprave. In tako ne mislim samo jaz.
Franc Fister: Clovek dobi občutek, da kljub temu, da lahko dostikrat izrazi svojo voljo, želje, pismeno interpretira svoje argumente, večinoma ostane samo pri tem, V najpomembneiših zade-vah samouprava funkcionira sicer zelo lepo, a na žalost samo na videz. Razne ,,strokovne" službe in občinske strukture že najdejo argumente, da se ne more uveljaviti volja krajanov. Mi, Naklačani smo o tem dobro ,,poučeni": tako se je zgodilo pri gradnji skladiščne cone, pa komunikacij, pri avtocesti, asfaltni bazi in še bi lahko naStevali.
Zdravko Konjar: /predsednik svetaKS/: Kra-jevne samouprave je točno toliko, kot se zdi ti-stim, ki sedijo na občini.
Lavrič Ivo: /predsednik sveta KS/: Zanimiva je izjava novih predstavnikov občinske skupšči-ne: ,,Ja, fantje, dajte nas razumet. To, kar je skle-nila prejšnja struktura, mi ne moremo podirat, ker gre potem naša avtoriteta."
Franc Križnar: Lani, sredi poletja, ko je kaza-lo, da bodo cestarji kljub vsemu uspeli, je prišlo k
pombe na hrup, ki bi iz diska morebiti izviral (ob-ljubljena je bila izolacija), temveč nered, ki bi ga v okolici v poznih urah izzivali obiskovalci. Po arugi strani pa stanovalci pravi jo, da je v njihovi okolici že dovolj disko klubov in da res ni potrebe po novem. S tem je de facto rečeno, da publika, ki obiskuje »na-vadne« diskače in ostale nočne lokale ne moti niko-gar, da pa bi jih še kako motili razni »punkerji«.
Disko Študent pa je kljub vsem težavam (na primer zaprtje vhoda pred prvomajskimi prazniki) deloval naprej. Pri tem je Forum imel podporo mladinskih, pa tudi drugih (nekaj člankov v Dnev-niku) informativnih medijev. Protinapad je seveda sledil. OO ZK Študentskega centra, je zahtevala naj mladinski mediji, oziroma njihovi izdajatelji, preučijo poročanje o tej problematiki, in o Centru nasploh, UJV pa je izvedla racijo v samem disku.
Vseeno je Forum to sezono uspešno zaključil, dejavnost diska pa se je razširila tudi v Mladinski center Zgorn ja Šiška. Upamo lahko samo, da ne bo do jeseni kakšna »višja sila« dokončno zaprla vrata tega sicer neuglednega, a za tukajšnje razmere še kako pomembnega prostora.           tomi gračanin
P.S. O sami dejavnosti in pomenu disca in doga-janja v njem sicer nisem pisal, zato pa prilagamo dopis, ki smo ga prejeli od Foruma.
v Študentskem naselju in sicer 7 dni po vročitvi tega dopisa.
S tovariškimi pozdravi!
direktor dipl. soc. PREMRLJ Emil
V vednost: - UK ZSMS Trg osvoboditve 1 61000 Ljubljana
ŠTUDENTSKI CENTER V LJUBLJANI p.o. Cesta27. aprila 31
Datum: 7. 1. 1983 Štev.: 18/83-MP
FORUM
Študentski center Blok IV,
Na osnovi sklepov, sprejetih na sestanku dru-žbeno-političnih organizacij Studentskega centra dne 9. 12. 1982 in na 3. sestanku delegatske kon-ference Študentskega centra dne 23. 12. 1982, vam odpovedujemo vse prostore, ki jih zasedate v Študentskem centru. Prostore rnorate izprazniti najkasneje do 15. marca 1983 in iih izročiti v stanju, v kakršnem ste jih bili prejeli v uporabo.
Direktor: dipl. soc. EmilPREMRU
Vvednost:
- UK ZSMS, Ljubljana
-  predsednik deleg. konference, Jadran Vatovec
DISKO STUDENT - DANES IN NIKOLI VEČ
8. aprila letos je FORUM prejel prijazen dopis, v katerem jim sporočajo, da je Svet Študentskega oentra na seu dan pred tem odločil, da se mora Klub FORUM (med ljudstvom znan kot disco Študent) v sedmih (7) dneh izseliti iz kleti 4. bloka v Studentskem naselju. Tak rok je seveda več kot smešen, poleg tega pa Forum ni dobil nobenega vabila na to sejo. Vendar pa ima ,4zba-civanje  diska že nekoliko daljšo zgooovino.
meni /tedai je bil predsednik skupščine KS/ čez sto ljudi, ki so zahtevali, da organiziramo de-monstracije. Tu v Naklem ali pa da gremo y Kianj, pred Občino. Čeprav to ne bi bile poli-tične demonstracije, torej proti sistemu, pac pa raanifestacija nezadovoljstva proti tistim, ki so vzeli samoupravljanje — oblast — preveč v zakup, smo gledali na to tako: bilo je sredi turistične sezone, težave v Jugoslaviii že tako niso bile maj-hne; vse skupaj bi lahko dokaj čudno izpadlo. Pa tudi, verjeli smo, da se bo dalo stvar urediti po legitimni poti, saj so bili vendar vsi argumenti na naši stram. Torej smo krajanom obljuoili, da bo-mo naredili vse, kar je mogoče, na vseh možnih instancah /kar smo tudi naredili/. S temsmojih odvrnili od demonstracij; pa ne vem, če smo ime-li prav.
Tov. Križnar, že ves čas po vojni, v kateri ste sodelovali kot partizan od 1941 feta, ste aktivni. Osem let ste bili predsednik komisije za varstvo okolja v Naklem, 3 leta predsednik skupščine KS Naklo /in spomladi ponovno izvoljeni za mandat 82-86/ ddegat kv zboru KS občine Kranj, prej v zboru ZD, pa delegat gospodarskega zbora SRS in še bi lahko naštevaii funkcije, v katerih ste vcdno zastopali interese svoje ,,baze". 25. 10. ste odstopili od vseh funkdj. Zakaj?
V poročilu o odstopu sem to formuliral tako:
... V letu 1981 se je pričela s strani Občin-
ske skupščine Kranj nova akcija za gradnjo nado-
mestne asfaltne baze v Naklem na stari lokaciji.
Kljub enotnemu odporu krajevne samouprave, vseh družbenopolitičnih organizacij in krajanov je SO Kranj in tudi ostale strukture odločila, da se nova baza zgradi v Naklem brez našega pri-voljenja. S tem menim, da je grobo kršena kra-jevna samouprava, krajanom so odvzete vse pravi-ce odločanja, vsled česar sem prepričan, da se nima smisla bcsti z občinsko birokracijo. Iz zgo-raj navedenih razlogov nepreklicno odstopam od vseh zgoraj naštetih funkcij.
Pa to ni bil edini tak ,,protest proti nedemo-kratičnim in nesamoupravnim odnosom organov občinske skupščine Kranj do pravic krajanov? "
(Nadaljevanje na 8. strani)
8
Ne. Odstopilo ie še nekaj krajanov, ki so do tedaj opravljati različne funkciie. Izstopali so celo izZK.
Tov. Konc, vi ste izstopili iz ZK?
Ja. In ko sem zaprosil za izstop, so se nena-doma sponinili, da bi me lahko lzključili in so o tem tuaj glasovali /češ, da nisem opravičeval svo-jih izostankov s sej 00 ZK ipd./ No, pa se je večina članov 00 opredelila proti taki farsi iz-ključitve in so nii ..dovolili" prostovbljni izstop, ki sem ga argumentiral takole:
Naklo, 12.9. 1981
Prosim, da me z današnjim dnem črtate s se-znama članov ZK Jugoslavije. Spoznanje, da se velik del članov v praksi na ključnili mestih mo-čno oddaljuje od usmeritev ZK, me je dokončno potisnilo k tej odločitvi.
Sprašuiem se, kako lahko člani avatgardne organizacije tako močno delujejo proti demo-kratičnini načelom, katerih tvorci so bili.
Konkretno: niirno gledajo, kako asfaltna baza v Naklem nezakonito (brez lokacijskega dovoljen-ja) s prekomefnim onesnaževanjem zaslruplja okolico, kako predstavniki cestnega podjetja izi-gravajo sporazume in izkoriščajo težak gospo-darski položaj za izsiljevanje (špekulacije), zaradi česar nastaja ogromna gospodarska škoda (gospo-darski kriminai). In vsi ti so komunisti!
Družbeno-politične strukture v kranjski obči-ni si skupaj s cestarji prizadevajo postaviti novo asfaltno tovarno na stari lokaciji; mimo samo-upravnega sporazuma, ki so ga sanii podpisali in formulirali: ,,da je namreč ta lokacija za asfaltno bazo neprimerna." Kako naj ljudje še naprej ver-jamejo sporazumom, sklepom in ugotovitvam?
Predstavniki KS Naklo so večkrat žrtve ra-zličnih pritiskov, da bi popustili takim nameram, čeprav so odgovorni zboru krajanov, ki je jasno povedal svoje stališče. Občinski funkcionarji ostajajo gluhi za glasove obupa iz ogroženega okojja, vedno se nejeverno postavijo na stran,za-nimivo z ekonomske plati.
»ŠTUDENT NAJ BO«
Psihopatologija vsakdanjega študentskega živ-Ijenja dokazuje, da Študent ostaja študent in nič drugega. Referenčni okvir. ki nam omogoča misliti zgornjo tezo je zakoličen v predpostavki, da je mo-goče izhajati iz Študenta kot takega in na drugi strani iz Študenta. ki to ni. Z drugimi besedami, ab-strakcija študentskega interesa, materialno — eko-noimkega položaja študenta in njego\ kleološki horizont nam omogoča misliti to populacijo v druž-beni ekonomiji na eni strani v svoji apolitični borni-ranosti. na drugi pa kot spolitiziran revolucionarni subjekt;in to nezato. ker bibilo mogočetakšnora-zliko razkriti kot zakonito imanenco Študenta, temveč ker se šele z ideološko, diskurzivno vsposta-vitvijo razlike pokaže razlika tudi v dejaiiskoti. ker ta )bstaja le. v kolikor je na delu vsami »revolucio-narni« praksi, kar nam dokazuje aktivizem štu-dentskih gibanj koncem 60. in v začetku 70. let.
Kjer je študentski interes vpet v institucionalne mladinske okvire, se »revolucionarnost« Študenta reprezentira v spodrsljajih. napakah tiste drama-turgije, ki se ji pravi sestankovanje. zborovanje, delegiranje itd. ali z drugimi besedami, tedaj ko se lomijo institucionalni okviri obstoječe študentske družbeno-politične organiziranosti. Takose vedno pogosteje dogaja. da se krši scenarij legitimnega študentskega zborovanja in producira nekaj. kar je v uradnem. vladajočem ideološkem polju okarak-terizirano kot zarota razbijaških. ne-samoupravnih elementov, zapeljanih od samoupravljanju tujih idelogij. (Mimogrede. »kozmopolitstvo« je tisto. kar birokratska  persona  najhuje  sovraži).  Štu-
NEUSMERJENI
V Sobotni prilogi Dela, 26. marca 1983, se Vinko Skalar ukvarja s ,,Ptički v srednjeveških gnezdih" četudi ,,se zdi spričo pomembnejših družbenih problemov problematika prepreče-vanja mladoletniškega prestopništva, še bolj pa problematika vzgojruh zavodov, prav neznatna," kot pravi. Zakaj se torej ukvarja s to problemati-ko in akcijo, ki bi pripeljala do drugačnega polo-žaja vzgojnih zavodov iz sedanjega in do kvali-tetnejšega dela v njih, ta siceršnji docent doktor psihologije pravi:
,,Vzgojm zavodi odigravajo pomembno funk-cijo na zelo občutljivem družbenem področju, na področju preprečevanja socialne patologije oz. mladoletniškega prestopništva. Prav to področje pa nas je začelo v zadnjem času spričo narašča-jočega prestopništva, nasilništva med mladimi, narkomanije in alkoholizma znova vznemirjati. Najbrž ni vseeno, ali bomo s sedanjim preventiv-nim sistemom, katerega pomemben del so prav vzgajni zavodi, naraščajoci odklonskosti kos ali ne."
Pod krinko kritike avtoratitativne kaznovalne politike v vzgojnih zavodih opravičuie obstoj in potrebnost takšne oblike ,,preventive ' z državno ebjektivnimi raziskavami razmer in odnosov v de-lovnih taboriščih, oprostite zavodih.
,,Četudi so se v s:demdesetih letih v razvi-tejših delih sveta poiavile kritike naperjene proti vsakršni institucionalizaciji, manipulaciji in mdo-krinaciji, iskali so učinkovitejše in manj škodljive oblike neinstitucionalnega obravnavanja, popu-larna je postala ideja obravnavanja v mlado-letnikovem naravnem okolju, vključevanje mo-tenih in prizadetih v življenjsko okolje skupaj z vsemi ostalimi, prišlo je tudi do ukinjanja zavo-dov pa tudi psihiatričnih ustanov, pri nas nismo
Da dogodkfokrog asfaltne baze spominjajo na svinjarijo, je že precej splošno mnenje, saj nimajo posebno velike korelacije z zdravo pametjo in lo-giko.
Kje je humanost, kje partijska in človeška soli-darnost, kje ustavnost in krajevna samouprava, kje so inštitucije, ki samo modro molčijo, na-mesto da bi temu napravile konec?
Vedno sem se na vseh ravneh in področjih bo-ril za pravične in koristne stvari.Še vedno se bom, vendar ne kot član ZKJ, temveč samo še kot komunist po prepričanju.
Da mečem puško v koruzo, boste rekli? Bilo je že toliko razočaranj, živimo v takem okolju, da tudi čustvovati ni mogoče več normalno. Pred našimi očnii se odvija drama, ki je noče videti nihče:
Ljudje umirajo za rakom, obolevajo otroci, ki jih moramo zaradi težav z dihanjem /bronhitis/ reševati z injekcijami adrenalina, ponoči in po-dnevi zapiramo okna zaradi smradu in dima.. . Zaradi lokacije v Zvirčah pa so se oglašali lovci, da bodo ogrožene živali, zaradi pogina rib zganja-mo tak cirkus v javnih občilih; saj človek komaj dojema tako različna merila družbe v skrbi za ohranitev zdravega okolja.
Ivo Konc
Tov. Križnar, v svojem ,,Pojasnilu nekega odsto-jpa", članku, ki ste ga objavili vkrajevnem glasilu Naklanc, da bi krajanom pojasnili vzroke svojega prostovoljnega odstopa, pravite tudi:
„(. . .) Ker so nam v javnih občilih prepo-vedali polemiko o dogajanjih okrog asfaltne baze, upam, da bo vsaj ta moj prispevek lahko izšel v domačem glasilu v Naklem. V nekatere druge ča-sopise smo občasno pošiljali spise, komentarje, vendar domnevamo, da je bilo od nekod naroče-no, da se o tem našem primeru ne sme razburjati slovenske javnosti."
Kakšna je bila torej vloga javnih medijev v tej zadevi?
1978, 1979, na začetku torej, so objavljali ne-katere članke tudi v Delu, Glasu ipd. Po sestanku
dentje se v takih primerih ne držijo dvnevnega reda. K vragu pošiljajo go\orjenje o študentskein standardu, pa ne zato, ker bi ta ne bil pomemben, saj vendar zadeva v bistvo njegove eksistence, ker je znano, da je treba najprej jesti, nekje primerno spati, »bivati« v čisto animalnem smislu, in šele nato »filozofirati«, temveč zato, ker je mogoče go-voriti o študentskem standardu le, v kolikor se arti-kulira tisti nivo, ki šele vspostavi problem kot tak. To pa je mesto Študenta y obstoječi družbeno-eko-nomski sinhroniji.
Bera spoznanja, ki ga doseže študentski interes na svoji ra/hijaški poti sko/i institucije. je precej pičla. Razkrije se narava obstoječe institucije, kot tiste povampirjene sle, ki se lepi na študentski inte-res zgolj zato, da ostane Študent borniran v svoji parcialnosti in nepolitiziranosti. Novolevičarske parole, ki jih meče Študent v zobe instituciji, dobe farsični prizvok, kajti institucija prenese vse, le da se »to vse« dogaja v njenem naročju in v njenem imenu. In farsični nisosamo »pubertetniški izpadi« Študenta. temveč toliko bolj institucija, Univerzi-tetna konferenca, kajti to ni študentska organizaci-ja. Študentje nimajo svoje institucije!
Zadnji meseci so potrdili nemoč študentske be-sede v okviru institucije, ki naj bi bila študentska. Šlo je za podražitev stanarin v študentskih domovih in prehranjevanju v študentskih menzah. Polje boja je bilo določeno z organizacijsko mrežo UK /S\1S. na sceni pa so odigrali svoje tudi aktivisti uni\erzitetne organizacije /K. Scenarij dogodko\ je bil običajcn. Stanovalci študentskih naselij ino-rajo pljuniti \ lastno skledo. torej prisiljeni moiajo biti v podražitev. To samomorilsko početje je bilo okvirjeno z zbori stanovalcev, torej z mestom. kjer
ukinjali vzgojnih zavodov, tudi tedaj ne, ko je bila kvaliteta bistveno slabša od sedanje in ko je bila njihova vloga predvsem represivna in ko-majda prevzgojna. Vzgojni zavodi so se izkazali kot nepogrešljivi, zlasti ko gre za pankrte, ki jih mora aružba ,,gor spraviti" in ko gre za mlade neotesance, ki jim lepa beseda nič ne zaleže.
Tu ni izbire, zavodi so nujno zlo, kljub vsem kritičnim pripombam in nespodbudnim ugoto-vitvam.
Ni logorja kcft logorja, nič jih ne more nado-mestiti ima celo občutne prednosti pred ostalimi oblikami obravnave t.j. kontrole prevzgoje pred-vsem za določene kategorije odklonskih mlado-letnikov. Mogoče jih je intenzivno strokovno obravnavati ne samo z pretiranimi ambulanthimi posegi oz. občasnimi profesionalnimi ali prosto-voljnimi strokovnimi delavci ampak skompletno organizacijo življenja in dela v ustanovi." /Vse to so v glavnem citati/.
Zakaj so zavodi bili, so in bodo?
Tiste posameznike, ki širše družbene institu-cije ne morejo usmeriti na, od države postavljene, pravilne poti, naj prevzamejo v svoje roke specia-lizirane ustanove, katerih strokovnjaki na različne načine poizkušajo usmeriti tiste, ki so se od-kionili. Neizbežnost zavodov si kot vse ostale stvari lahko razložimo z neizbežno enotno usme-ritvijo našega sistema in vsakega posameznika v njem.
,,Ker ugled zavodov in drugih takšnih insti-tucij kazi kaznovalna politika, ki bi ustrezala avtoritarni in hierarhični družbi, kar je v na-sprotju z našo samoupravno socialistično usme-ritvijo, se je treba izogibati izrazu kazen in uvaia-ti drugačne oblike prevzgoje, katerih efekt bi bil socializiran posameznik oz. subiekt; socializiran pa pomeni: usmerjen posanieznik, ki lahko s svo-
z delegacijo RK ZKS pa nam Delo ni hotelo obja-viti nobenega članka več.
In kaj so vam odgovorili na poslane članke?
Nič!
Kaj pa televizija, radio?
Mi smo jih klicali, odzvali pa so se vabilom Cestnega podjetja. Sicer pa vemo, da se o tem, kar je le malo delikatno, pri nas ne piše.
Kaj pa članek, ki ste ga objavili v Glasu, 10. 7. 1981?
To je bilo takrat, ko je izgledalo, da ba odgo-vor o gradnji baze na ZvirČan tudi uresničen. V resnici pa so se tedaj v občinski skupščini Kranj, gospodarski zbornici Gorenjske in drugod vršile intenzivne priprave za legalizacijo gradrije v Na-klem. 0 tem krajevne samouprave sploh niso obvestili. Vf začetku j"lija smo iz Dela in Glasa izvedeli, da je postavitev baze v Naklem že dej-stvo. Poslali smo pisma z vprašanji predsedniku OS Kranj, Radovljica, Tržič in drugim, pa nismo dobili nobenega odgovora. Izvršen pa je bil mo-čan pritisk na nekatere vodilne predstavnike DPO Nakla, nai pripravijo krajane na gradnjo. Torej smo se odločili odgovoriti na članek v Glasu, za kar smo lepo prosili urednika, naj ga objavi. Opo-zoril nas je, da bodo posledice, ki so dejansko tudi bile. On je bil ,,okregan" na občinskem odboru SZDL, ker je članek objavil, naju /Franc Križnar kot predsednik skupščine KS ter Zdrav-ko Korenčan kot predsednik sveta KS, op. V.B./, ki sva pismo podpisala v imenu cele KS in vseh DPO Naklo, pa je Cestno podjetje tožilo.
Zdravko Konjar: Nas, krajane, je najbolj priza-delo, kot smo videli, da tožijo naša predstavnika za nekaj, za kar smo mi vsi menili, da je pravica na naši strani.
V slogu dobre kriminalke končujemo. Ude-ležba ,,inštitucije resnice" v procesu samo-upravljanja nedvomno zasluži posebno mesto.
Da pa ne bi prikazovali zgolj /izjemnih/ črnih točk naše svetle stvarnosti, kot nam je bilo oči-tano, pridajamo nekaj srčkanih poant zaželjene prihodnosti:
se dvigujejo roke. Stvar poteka tako, da dobi Štu-dent pred nos listo o kalkulaciji stroškov za vzdrže-vanje objekta, za vodo, ogrevanje itd. ter se od njega zahteva, naj se izkaže v obvladovanju ele-mentarnega matematičnega znanja ter preveri ali je vsota na novo kalkuliranih stroškov pravilna. In ta seveda je, saj gre za seštevanje, kjer pa se ni vredno delati bedaka. Zato so študentje dvigali roke za po-dražitev; zato ker je tak pač običaj, ali ker resnično verjamejo v stabilizacijsko poslanstvo Študenta, ali ker so prišli že tako daleč, da so prepričani, da se tako ali tako ne da ničesar spremeniti in se je naj-bolj ukloniti toku stvari.
Vendar pa irna ta tragedija, tako kot pač vsaka, tudi svojo svetlo stran. V A bloku študentskega na-selja zaBežigradom je prišlo do neljubih dogodkbv
— za ZK ZSMS seveda. Udeleženci tamkajšnjega zbora so zastavljali neprijetna vprašanja. Hoteli so se pogovarjati o stabilizaciji, depozitu, podražitvah na splošno, o študentski družbeno politični organi-ziranosti; kot da se niso zbrali zato, da bi pristali na še eno podražitev.  Seveda melje institucionalni mlin po svoje in tu vlada, če že vlada, zakon mnenja večine in ker je bila večina za podražitev, mora po sili razmer sprejeti podražitev tudi vse pozornosti vredna izjemna iz bloka A. Tako v vsej svoji bedno-sti prihaja do tega, da se podraži stanarina v štu-dentskih domovih, hrana v študentskih menzab, in v dobro študenta bo prišlo še do kakšnega presene-čenja.
Naj navežemo sedaj na začetno misel. Študent-ski standard. kot ideologen in kot realna politična praksa, je ekonomski, materialni položaj nekega subjekta, ki pretendira na legitimacijo tistega, ki obvladuje svojo sinhrono razredno vmeščenost, je
jim obnašanjem in delom pripomore h krepitvi vseh mogocih sposobnosti države, torej jo vzdržuje s svojim presežkom dela takšno kot je, socialistično samoupravno. Socialistično samo-upravno usmerjenega posameznika moramo kaliti torej že v zavodu z demokratičnimi in samo-upravnimi odnosi, prizadevati si moramo za sub-jektiven položaj gojencev v zavodu in iskati mo-žnosti za vključitev gojencev v njihovo ožje-družinsko in širše okolje.
V ta namen moramo izboljšati objektivne po-goje zavodov-nova ali prenovljena poslopja, iz-boljšati moramo tudi kadrovsko politiko, več mora biti strokovnjakov za usmerjanje in prev-zgojo namesto nadzornikov, zavod se mora od-preti in vrasti v širše socialno okolje, vzdušje v zavodih mora biti vzpodbudno in prijetno in kon-čno razjcorak med teorijo in prakso mora biti manjši." /Vse to so v glavnem spet citati/
Tudi zavod mora torej skriti mesto svoje kon-trole, da to delo lahko efektno in nemoteno opravlja in da daje videz koristnosti prevzgoje mladostnikov njim in njegovi okolici, za državo pa je njegova funkcija že po definiciji koristna in nujna. Oblika dela y zavoaih se mora samo toliko • pnlagoditi obstoječim razmeram, da na zunaj ne iunkcionira preveč represivno in tradicionalno, da se prUagodi funkcijam ostalih institucij, karji omogoča obstoj, kajti institucije lahko le z vza-jemnim potrjevanjem obstajajo in tvotijo državo
-   usmerjeno pri nas v t.i. socialističen samo-upravni sistem.

ALI BQ ZAŽIVEL MLADINSKI CENTER ZG0- klub, delno tudi zaradi izgredov, ki so bili tam RNJA SIŠKA?                                                     večkrat na dnevnem redu. Potem pa je življenje v
Centru zamrlo. Prostore so le prilpžnostno najele
Mladinski center Zgornja Šiška ie bil pred leti razne šole in fakultete za spoznavne večere ltd. iako popularno zbirališče mladih. Dogajale so se V začetku letošnjega leta pa so začeli tam naj-različne dejavnosti, najbolj razvpit je bil disko bolj zagnani niladinci z zelo ambicioznim pro-
Ravno s tem, ko se institucija prilagaja očitani ji represivnosti, zaprtosti, etiketiranju, se z od-prtostjo, permisivnostjo, vraščenostjo v širše okolje še močneje postavi in formalizira kot in-stitucija, katere funkcija se ne spremeni. Fun-
gramom za prenovitev in razširitev prostorov ter za razvoj različnih dejavnosti. Pravzaprav ti na-črti segajo že precej nazaj. Pred petimi leti so namreč tamkaišnji mladinci predložili obsežen program dela Mestnf konferenci ZSMS, vendar ta-krat menda ni ,,prišel skozi". Letos so v dveh
SKRB ZA OKOLJE NI LAHKA NIH KRATKO-
TRAJNA NALOGA
(Janez Zemljarič pri otvoritvi sejma tehnike za
okolje):
Kljub gospodarskim težavam ni mogoče zane-mariti skrbi pri varstvu okolia. Delo, 27. maia 1981)
Citiramo nekatere citate iz govora: ,,Varstvo okolja je tudi sestavni del srednjeročnega plana. Poseoej poudarjamo, da je treba dosledno od-pravljati m preprečevati žarišča onasnaževanja z uvajanjem ustreznih tehnologij in usklajenim raz-meščanjem dejavnosti v prostoru in z določitvijo varstvenih območij za naravne vire.
Vsi družbeni dejavniki so odgovorni za varstvo naravnega okolja.
Posebno odgovornost imajo pri tem organiza-cije združenega dela in krajevne skupnosti, vse organizirane socialistične sile, občine, upravni inšpekcijski in drugi organi družbenega nadzora, zlasti kar zadeva celotno aktivnost in zaostro-vanje odgovornosti za učinkovitejše izvajanjc sprejetih zakonov in drugih predpisov ter planske usmeritve.
Zaradi gospodarskih težav ni mogoče zanema-riti varstva okolja. Planske naloge na področju varstva okolja uresničujemo v zaostrenih gospo-darskih razmerah. Ne glede na to, ne moremo sprejemati trenutnih teženj in kratkotrajnfli re-šitev, ki slone na pojmovanju, da ob pomanjkanju investicijskih sredstev in ob raznih težavah pri za-gotavljanju nemotenfli proizvodnih procesov ne zanemarimo naloge v zvezi z varstvom okolja ali pa jih prenašamo na kasnejša gospodarsko bolj ugodna obdobja.
Takšnih odločitev ni mogoče braniti in zago-varjati, ker bi bile škodljive in z narodno gospo-darskega vidika za daljše obdobje prav gotovo dražje.
Nasvidenje v naslednji.. . Vanja B.
tisto polje investiranja »študentske« organizacije in njej nadgrajene insitucionalne mreže, gospo-stvenih instanc kot takih, kamor se umešča »zdra-va, razumna, normalna« politika. Nekoliko druga-če, obstaja nekakšno sankcioniranje ideološkega polja, očrtavanje tistih referenc, ki naj določajo njegovo generično bistvo, ali kar v dejanskosti tudi je, njegovo poslanstvo v službi Gospostva.
Na sebi dejansko Študent ni nič drugega kot ob-jekt, iz družbenega konteksta na rob izvrženi spo-drsljaj, katerega poslanstvo se kaže v tendenci, da tam tudi ostane — na mestu ostanka nekega zgre-šenega zgodovinskega projekta, ki ga določa bla-govno gospostvo v svoji buržoazni ali socialistični varianti.
Ker je Študent zavezan mestu, ki mu ga določa družbena reprodukcija, je prisiljen misliti svoj po-ložaj preko sintagme »študentski standard«. Stu-dent lahko ohranja obstoječe stanje stvari, gospo-darstvenega razmerja, v kolikor ostane vsvoji ideo-loški percepciji parcializiran — nesposoben absolu-tizacije svoje bedne materialne eksistence ravno preko te omejenosti. Institucionalne persone na-šega sistema se bojijo ravno tega, da izgine ideolo-gem »študentsko vprašanje«, v kolikor je posredo-van preko študentskega standarda, ali drugače, da se spolitizira nekaj, kar je transparentno le, v koli-kor se misli v svoji razredni umeščenosti. Gre za mišljenje družbeno-ekonomskega sistema kot ta-kega. S tem stopi Študent na pot emancipacije, na mesto revolucionarnega subjekta.
Vendar je tošele prvi korak. Kajti, ne pozabimo, Študent nima svoje organizacije.
BRANE KODERMAN
kcijo določitve normalnega od nenormalnega ve-denja in prevzgojo odklonskih oseb, spretno še mocneie zakrije ravno z očitanimi napakami, ta-ko da jih vključi /institucionalizira, instemizni-či, na videz zadovoljni kritiki, ne da bi spreme-nila svojo osnovno funkcijo in tako spretno zma-nipulira/ prevara tiste, za katere baje dela.
Tako institucija pojebe. Tako državajebe. Ta-ko se institucija izpopolnjuje, počasi vztrajno bo-mo pridobili mstitucijo za vsalco področje člove-kove dejavnosti, ki ji ne bo rnožno očitati nič drugega, razen banalnosti, da je institucija. Dobili bomo totalne institucije, totalne države, brez ka-terih ne bo možno nič narediti, misliti, ki bodo funkcionirale brez vsake možnosti napake, mi bo-mo Mi, junaško pokorni Enotni Državi. Le počasi in vztrajno, saj ni več tako daleč.
OPOMBA
Tu bi veljalo opozoriti na zanimivo razdelavo ,,kazensko pravosodnega in izvrševalnega sistema, kot mesta, kier država izpriča svojo moč in ne-moč" v člarJku Alternativna kriminologija Caso-pisa za kritiko znanosti 55,56, ki je pravkar izšla.
,,Definiranje protipravnih oblik vedenja ne vo-dijo nikakršna načela absolutne racionalnosti ali morale, so politično definirane. Družbena funkci-ja teh vrednot je zaščita privilegijev in bogastva vplivnih, pa tudi sistem, ki omogoča, da si ohra-nijo te privilegije. Kazenško pravni sistem se je torej zarotil proti revnim," (Casopis za Kritiko znanosti).
RRRR
krajevnih skupnostih (Komandant Stane in Šen-tvid) izvedli med mladimi anketo o njihovih in-teresih. Brane Jakovljevič, ki je to delo Opravil, je iahko ugotovil (mislim, da zaradi tega niti ni bila
(Nadaljevanje na 9. strani)
(Nadaljevanje z 8. strani) trebna anketa), da se večina mladih ne ukvarja ličimer, da jih nič ne zanima in da prosti čas, jiiso doma, prebijejo v glavnem po oštarijah. K.
Tako so se torej, ob podpori predvsem kra-ne skupnosti lotili realizacije svojega :e? )ambicioznega programa. Odkupiti namera-
E) zasebno hišo, ki stoji ob Centru, ter iz stavbe iliti KS. Po adaptaciji bi bil v prostorih infor-tivni center za mlade, ki bi pokrival vsa po-čja njihovih interesov, vključno s svetovalnimi žbami. Seveda bi v prostorih našle mesto tudi vilne druge interesne dejavnosti, že sedaj pa je disko in pa izredno ugodna dvorana za lcon-rte in podobne prireditve. Nedvomno: sliši se krasno. Če vas to na kaj ominja, naj vas spomnim, da se podoben mla-nski  center  ob težkih mukah pod pokrovi-[istvom Mestne  in  Univerzitetne konference IMS poraja tudi na Kersnikovi. Nič čudnega se torej ni zdelo, ko so mi v Centru povedafi, da jim zdi neumno, da se Mestna konferenca liko zajebava s KS Ajdovščina, glede selitve gla-
KAJ GRE?
GRE ZA LOV NA ČAROVNICE?
GRE MORDA ZA STALINIZEM POD KRIN-
VAROVANJA VREDNOT IN NORM NAŠE-ISOC.SAM.SIS?
TO NI LOV NA CAROVNICE.
TO TUDI NI STALINIZEM. IE ZA NEKAJ BOLJ KOMPLEKSNEGA -
C.SAM.SIS.
eni prejšnjih številk nezaplenjene Tribune /17 je bil objavljen članek Z. Vejnoviča Neka-i aspekti zbiranja naših dižavljanov v modnih ipacijah in gibanjih iz revije, ki je bila ustano-ena 1948 pod naslovom »Narodna milicija" t organ glavne uprave Ljudske milice. Danasnji dov „13. maj", pa se nanaša na datum ustano-ve tega organa v službi varnosti 13. maj 1944. S ie 1976 dodelil časopisu Plaketo varnosti. V  tem  članku je   ,,analizirano"  predvsem unk-gibanje" - kot sprejemljivo za sovražno loktrinacijo - zato družbeno Škodljivo, proti teremu je treba ukrepati, pred tem pa preučiti jav z usklajeno aktivnostjo subjektov družbene nozaščite.  ,,Seveda bi lahko tudi znanstveni ivci dali pomemben podatek v ugotavljaniu )kov, proučevanju karakterja in dejstev, "ki odbujajo zbiranje v modnih skupinah. Rezul-i njihovih raziskav, bi morali biti predstavljeni i po sredstvih javnega obveščanja kar bi pri-
glo k preprečevanju in odgovarjajoči druž-ni akciji."
Če glasilo izdaja Zvezni sekretariat za notranje leve, je uradno-znanstveno glasilo in če sledi-i obravnavanju mladih, je torej jasno, da ukrepi tečejo — ne kampanjško, ampak so kot stalna aksa usklajeni s strani vseh sil in institucij v žavi, ki so odgovorne za varnost in ohranitev stoječega socialističnega samoupravnega siste-
Kaj pravzaprav to pomeni?
Lov na čarovnice?
Ali gre za kaj sodobnejšega?
Napovedujejo se ,,čistke" in to javne v smislu
ižbene   samozaščite,   analize   neregistriranih
ipin (predvsem mladih) bodo pripomogle k
ventivi (tu ne poskušam aludirati na spodrsljaj
ižbene samozaščite vPreboldu).
(unk pri nas je prikazan kot neavtonomen,
en s strani podobnih agresivnih skupin neona-
ov v tujini (Včl. Britanija), ki se prikazujejo
punkerji ali domačih ,,ideologov" punka.
videnje, potenciranje — potvarjanje problema-
lih mladih, kot krinka za protislovne proble-
vdružbi ali naivno rečeno slepota za proble-
sbenih dejavnosti, ko pa bi tu v Šiški vsi ti progra-mi stekli brez problema". Morda bi bila ta pove-zava res boljša, kot pa da se igrajo mladinski fun-kcionarji slepe miši z drobnoburžuaznimi fosili v omenjeni KS, tako da bi na Kersnikovo pfe-tihotapili vsaj delček glasbene dejavnosti.
In sedaj pridemo do najpomembnejšega — sre-dstva. Kot že rečeno je načrt razvoja Centra res ambiciozen in je razdeljen v tri faze. Prva naj bi po grobih predračunih veljala 400 starih mili-jonov. Nekaj bi primaknila občina, preko Občin-ske konference ZSMS ŠiŠka pa naj bi med mla-dimi stekel samoprispevek, s katerim bi zbrali ka-ko četrtino sredstev. Ostanek naj bi zbral Center sam. Zato so marca začeli s serijo koncertov, ka-terih dohodek bi potem uporabili za realizacijo programa. Pa ni šlo najbolje. Najprej je nastopil Jani Kovačič z Neodvisnim umetniškim sindi-katom. Nedvomno dovolj atraktiven dogodek, vendar je bilo prodanih le 75 vstopnic, kar ni bilo dovolj niti za kritje stroškov. Štirinajst dni ka-sneje je Grupa 92 privabila komaj 50 poslušalcev. V tretje gre rado — koncert skupine Preporod
matičnost - protislovnost bivalnega okolja/ družbenega sistema, na katerega mladi najra-dikalneje reagjrajo, je simptomatično še posebej za državo v krizi, za razmajan, zato ogrožen si-stem v defenzivi.
Država mora najradikalneje skriti (če ji ne uspe zatreti) prave probleme — svojo proti-slovnost ravno tam, kjer se najradikalneje kažejo, da lahko funkcionira nespremenjeno, da obstaja. Velja pa tudi tole: sistem obstaja ravno tako, da je ogrožen, šele tako je lahko branjen in se še močneie ustoliči. Čarovnice morajo biti, pa če-prav jin naredimo, določimo. In mladina je naj-primernejši objekt, ki se mu lahko pripiše/vpiše toliko teh neproblematičnih, neprotislovnih pro-blematik.
Takšno predmetno obravnavanje mladine pa ni nič poseono novega, zasledujemo ga lahko že dolgo časa v raznih raziskavah, v revijalnem tisku skrito pod krinko samoupravnega odločania mla-dih kot enakopravnih subjektov naše družbe. Po-litiki, kriminologi (in ostali državotvorni znan-stveniki) so postali ob (za njih nenadnem in nera-zumljivem) vzponu punka pri nas samo še bolj pozorni na problematiko mladih, saj bodo morati preučiti pojav, pripraviti nov prilagojen paket ukrepov, analizirati neregistrirane skupine, poleg tega pa še preventivno delovati s preprečevanjem spontanega gibanja, z infiltracijo v posamezne skupine mladih.
Z namenom produkcije užitka citiram za ide-ološke sladokusce, recimo, iz Socialne patologije (MK, Lj., 1969), ki je čisto navaden učbenik o soc. patoloških pojavih, vpoglavju o mladinskem nemiru (pojmovaniu obče). Dr. M. Kobal piše\ da se v njinovi raziskavi zavzemaio za oblikovanje takšne represije, ki bi bila učinlcovita in v sklaau s humanimi težnjami v naši družbi. Hujšim kršil-cem javnega reda in mira bi morali izrekati z za-konom določeni maksimum upravne kazni.
Dalje: ,JVlladostniški nemir v naših razmerah je glede na izpovedana načela graditve socializma in družbene ideale nekakšno presenečenje. Ven-dar je to presenečenje manjše, ker se z mladostni-škim nemirom ubadajo tudi Sovjetska zveza, Polj-ska in celo Kitajska s svojo totalno indoktrinacijo pozna nekaj mladostniškega nonkonformizma. Po vsem svetu naraščajo poiskusi, kako bi z represiio zadušili ali vsaj omilili mladostniški nemir. Pri tem se dežele, ki so s tem pojavorni kakorkoli prizadete, razlikujejo le v intenziteti in obsegu represivnih ukrepov.
Pri tem tudi v SZ sodijo, sicer v manjšem obse-gu, da je treba represivna prizadevanja podpreti še z raznimi vzgojnimi in psihološkimi prijemi. Želja po takšnih prijennh narašča v raznih evrop-
(16. 4.) je zaradi skromnega zanimanja odpadel. Prodanih je bilo le 10 kart. Vzrokov za tak ne-uspeh je seveda več (po svoje čudno, sai je pro-storov za rock koncerte v Ljubljani več lcot pre-malo), vendar bi za bistvena postavil premainno reklamo in premalo atraktiven spored orez aolo-čnejše programske usmeritve. Kar se prvega tiče, so si liudje v Cčntru na jasnem in nameravajo za prihodnje prireditve organizirati širše reklamne akcije z več plakati itd. No, kar pa se tiče samega programa. so spoznali, da se z vabljenjem bendov ne pride aaleč ad hoc.
Zato računajo, da se bodo v bodoče pri orga-nizaciji bolj povezovali s ŠKUC in ostalimi orga-nizatorji — nekaj konkretnih pogovorov je že Di-lo. Vefikega pomena bo verjetno tudi dogovor z diskom Študent. Njihovi diskodžokeji naj bi nam-reč v prostorih šišenskega kluba dvakrat tedensko vrteli mu?iko in s tem tudi privabili publiko, saj ima disko Študent nedvomno že izobfikovan ima-ge. Prav tako imajo ozvočenje, medtem ko je dvorana Centra precej primernejša za koncerte kot klet četrtega bloka v ŠN. Da ne govorim o dosti manjših  stroških  organizacije pri takem
skih deželah in tudi v ZDA. Najprej posvetimo določeno pozornost represivnim ukrepom, ker tudi pri nas razpravljamo o njih na prvem mestu kot o sredstvu za obvladovanje pojavov. Vselej smo bili mnenja, da ima represija pomembno me-sto v kontroli človeškega vedenja."
Če na kratko povzamem/razgalim (potvo rim?):
Učinkovita represija naj bo v skladu s huma-nimi težnjami vnaši družbi.
Skoncentrirati mladinske prestopnike v rezer-vatna delovna taborišča in jih obvlada-ti/preučevati.
Kruha in iger.
1984
Infiltrirati se in že v kali spoznati in preprečiti kakršnekoli delikventne težnje, razbiti skupine, permanentna kontrola, zapreti jim gobce.
CITIRAM Kobala:
,,Opozorili smo na nevarnosti, ki jih skriva v sebi pretirana in neupravičena represija. Zato uveljavljamo bolj ali manj organizirano v večjem ali manjšem obsegu in z razučno intenzivnostjo ukrepe, ki bi jih lahko ocenili kot sublimacijske, kot kanalizatorske. Gre za ustanavljanje ali pod-piranje mladinskih klubov, mladinskih športnih organizacij, ki mladostnike zadovoljujejo, vendar ne vznemirjajo družbe. Delovne akcije pri nas lah-ko z določenim poudarkom uvrstimo med takšne sublimacijske dejavnosti mladih ljudi. Podoben koristen vpliv ima tudi organiziranje sodobnih plesov v okviru društev, mladinskih organizacij ali na posebnih mestih, kjer je vedenje mladih mogo-če obvladati s takšnim nadzorstvom, ki ga mladi ljudje sprejemajo. Zlasti se zdi uspešno, če nad-zorstvo nad redom in mirom na takšnih prire-ditvah prevzamejo mladi sami, posebno še njihovi dejavni voditelji oz. tisti mladostniki, ki uživajo v množici mladih ugled.
Takšna dejavnost, ki naj zajame mladino in jo organizirano usmeri v sprejemljivejše oblike ve-denja, je nedvomno koristna kot preventiven ukrep. Njena slaba stran pa je v tem, da le redko-kdaj zajame tiste mladoletnike, ki so izraziteje moteči, zlasti pa ne tistih, ki so na meji delin-kventne dejavnosti oz. so to mejo že prestopili. Zato organizirajo po svetu dejavnosti,lci posku-šajo zajeti prav takšno mladino. Na prvem mestu poskušajo nekateri pedagoški in psihološki delav-ci ustvariti neposreden, prisrčen stik z motečo mladino, doseči v njihovih skupinah vodstvo in jih usnfferiti v drugačno dejavnost. Podobno se poiskušajo organi varnosti s svojimi uslužbenci ali sodelavci prenniti v vodstvo mladostniških družb, deloma iz policijskih razlogov, deloma pa tudi zato, da bi takšne družbe razbili ali da bi oslabili
aranžmaju. Dogovori potekajo še v večih smereh, neuradno pa sem izvedel, da bi v Šiški utegnili nastopiti tudi Pankrti. Skratka ob boljši pro-gramski organizaciji, bi Center lahko nudil kvali-teten glasbeni spored, tak prostor pa bomo (ob več kot slabih možnostih za nadaljnje delo diska Študent in razmah glasbene deja\oiosti v domu na Kersnikovi) še kako potrebovali.
tomi gračanin
Vse zainteresirane bebce, ki razširjajo ne-utemeljene, neresnične in alarmantne novice, obveščamo, da se uredniški kolegij ni niti teoret-sko niti praktično distanciral od razvpitega ,,pri-mera" Brištek Gobec. Seveda so vsa blebetanja nekaterih podležev o ,,notranjem disidentstvu" zgoraj omenjenih za lase potegnjena. Ne obstaja neka ,,socialna struktura" Tribune - o Buržuaziji pa se lahko prepiramo.
UredniŠki kolegij
vpliv voditeljev z delinkventnimi težnjami." (prav tam)
Za kaj gre?
Gre za manipuliranje, gre za usmerjanje mla-dih v tiste in takšne tokove naše družbe, ki tej družbi ne bodo nevarni, ki to družbo ne bodo mogli kreativno spreminjati, ki ne bodo mogli do-ločati pogojev svojega življenja in dela.
To je seveda preventiva, če pa kakšni skupini le uspe na neki način pokazati odpor in gnus do obstoječega sistema, so za to že pripravljene ustrezne mere, oz. uzakonjena tiranija, represija, etikete (nacionalizma, fašistoidnosti, šovinizma, ekstremizma, motenja javnega reda in mira, mo-rale .. .) zapori in mstitucije, ki skrbijo za pri-silno socializacijo, kar pomeni: zaposliti se, dajati državi presežke svojega dela, spoštovati norme in postave družbe.
Torei tu ne gre več samo za ,Jlov na punkerje" ampak Iov na vse, ki ,,so se odtegnili pozitivnemu delovanju organiziranih sil ZSMS, šol, staršev." (Komunist 15. 10. 1982 Z. Simovič)
Na delu je spodrsljaj, skozi katerega se razkrije pozicija vladujoče ideologije, ki se zareče, s tem da opredeli kritiko oz. negacijo za ogrožujo-čo/nevarno sistemu.
Mladina se lahko ravno z negacijo in kritiko na svoj način vključuje v sistem, ki si ga prilagodi, zato ta mladina ne more biti nevarna naši družbi (če govorimo o naši družbi kot socializmu), je kvečjemu napredna; teži k spremembam oz. raz-krinkavanju družbenih protislovij, ravno z nega-cijo k odstopom od družbeno veljavnih norm.
Za nevarno mladino oz. druge skupii\e bi lah-ko šteli tisto večino, ki lahko samo (ali samo še) apatično sprejema dane jim pravice, dolžnosti, norme in postave, ki z ironično distanco še naj-bolj sprejema in vzdržuje obstoječi sistem.
(To velja, če vzamemo spremembo našega s.s. sistema za napredno-pozitivno, kar pa ni vedno slučaj. Ponavadi se vztraja ria tem, da je vsak od-klon-sprememba od našega s.s. sistema negativen in zato nevaren).
OPOMBA
Tu bi veljalo opozoriti na raziskavo o nemški mladini, katere povzetek sta napisala Mirjana in Andrej Ule v zadnjih dveh prilogah Prizme v Mla-dini, ki poiskuša nepationatsko, morda objektiv neje iz ust mlade generacije prikazati položaj in obravnavanje mladin v nemški družbi. Vsaka po-dobnost z mladimi v naši družbi ni zgolj na-ključna.                                       t    ,
Radmila Pavlovič
rci   norcem   ali   kako   velika  je   človeška unnost
iprto pismo psihiatrom, posebej dr. Janku Ko-ipflu, dr. Levu Milčinskemu, dr. Momčilu Vi-oviču, dr. Milanu Ličini) )dgovorite mi na eno samo vprašanje:
-  Ali je človeška osebnost odvisna od naše sti ali od kemikalij (ki jih vi imenujete zdravi-i psihične bolezni)?
ladalje vam očitam:
kkaj ne priznate, da se da negativni duh zdra-
samo z pozitivnim duhom?
-  Zakaj ne priznate, da vsak človek lahko ari in ustvarja lastno psihično harmonijo z io zavestjo in s poznavanjem osnovnih psiho-
zakonitosti? e vi samo odkrivate psfliične slabosti, potem ist vzdržujete, ne pa odpravljate. Vi zavesti nč osvobajate, vi zavest blokirate,
ker s kemikalijami omrtvičite občutljivi psiho-motorični mehanizem!
Še enkrat, zakaj ljudi zastrupljate s kemika-lijami, ko vidite, da imate samo negativne rezulta-te?
Ali ne drži človeka pokonci njegova osebna aktivnost?
Zakaj se raje ne sprašujete po vzrokih dušev-nih bolezni?
Na primer: vi človeka, ki ni dobil osnove za duhovno življenje (prave starševske ljubezni), od-trgate od duha normalno aktivnih ljudi, mu pre-prečite identifikacijo z močnejšo osebnostjo in ga daste pod kemikalije!
— Vi ne veste, da otrok, ki v začetni fazi živ-ljenja ne dobi dovolj duhovne hrane, nima mo-žnosti, da postane zrela ustvarjalna osebnost!
Cloveka, na katerem odkrijete duševno bo-lezen, obsodite na nesposobnost za delo!
Ali niso včasih, danes manj, ljudje verjeli, da je
obstajal neki Kristus, ki je ljudi ozdravljal z bese. do, torej s proizvajanjem zvoka? Vi ta prastari princip popolnoma zanikate!
Vi prelagate odgovornost človeka do samega sebe na znanost in tehniko! (Saj tudi retorika izumira zaradi izuma električnega ozvočenja). Psihična rešitev posameznika je samo v proiz-vajanju lastne besede. Človek sebe vzpostavlja prvenstveno z besedo, z izdelovanjem zvoka, če ne govorim ali pojem, umrem. Ce energij v sebi skladno ne proizvajamo, umremo. Prepričan sem: če človek v sebi ne zgradi in vzdržuje zvočnega stebra od lobanje do črevesja, začne propadati.
Tako: to je vsa prava psihiatrija!
Ne, ne, ne boste nas varali in goljufali!
Vsa naša psihiatrija s tako imenovanimi medi-kamenti je uničevanje duha. preprečevanje raz-niaha duhovnih sil v človeku!
Izgleda pa, da so perspektive za ukinitev vaše psihiatrije slabe: dokler bosta na svetu sebičnost
in neumnost, toliko časa bo takšna psihiatrija, kot je vaša, obstajala, in vi boste živeli na račun te neumnosti!
Vaša psihiatrija ie dokaz duhovne bede obsto-ječe družbe! Najbdlj podloje to, damanipulirate in eksperimentirate z ljudmi, ki so brez lastne zavesti, pozitivnih rezultatov pa nimate! Vi lahko napravite s temi pacienti karkoli, ker nimate nad sabo nobene prave kontrole!
Če ste res tako absolutno prepričani v pozi-tivni   učinek   vaših   tako   imenovanih   medi-kamentov, zakaf potem nihče od vas ne preizkusi elektrošoka v humanitarne znanstvene namene? Mogoče se vam bo zbistril vaš duh?
Fredlagam vam zelo resno alternativo: tako imenovane norce naselite na opuščenem otoku in jim dajte v poljedelsko obdelavo zemljo. Vi pa se spremenite v nadzornike in usmerjevalce dela!
Kdor more razumeti, naj razume!
Kaznovala vas bo RESNlCA!
Pavel Bračko, absolvent FF
litektura, kje si
ADEMIK ARHITEKTURE
J. MORDVINOV
ETNOSTNI PROBLEMI SOVJETSKE AR-fEKTURE
•oč
kilo podpredsednika akademije arhitekture R akademika a.g. Mordvinova na IV. zaseda-akademije arhitekture ZSSR
Zavna založba slovenije
IBLJANA 1946
H. I. Kalinin je napisal v pismu predsedniku ko-ieja za arhitekturo pri SNK ZSSR tole: »V bo-nosti bodo morali pri obnovi porušenih mest, dnjimi se nekatera gradijo znova, kakor na pri-[ Stalingrad, vneto sodelovati in razviti široko ativo sovjetski arhitekti.
Sovjetskim arbitektom se nudi redka prilika v zgodovini, da uresničijo arhitektonske načrte ve-likih dimenzij. Pričakujemo, da bodo naši arhitek-ti uspešno rešili svoj del naloge. Nasprotno bi padla na naše vodstvo in naše arhitekte težka moralna odgovornost pred potomstvom«.
V zvezi z gradbeno obnovo se poraja mnogo go-spodarskih, tehničnih in umetnostnih vprašanj.
Ne bom se zadrževal pri vprašanjih ekonomije, tehnike in organizacije gradbenih del, ki se nepo-sredno ali delno tičejo arhitekture, temveč se bom ustavil pri vprašanju arhitekture kot umetnosti. To vprašanje je najbolj sporno in če ga ne rešimo, ne bomo mogli pravilno rešiti problemov izgradnje in obnove mest.
Ugof oviti moramo predvsem, kaj je prav za prav arhitektura?
Arhitektura, to je umetnost gradnje lepih in udobnih stanovanjskih stavb, javnih poslopij in mest. V njenih delih rgšujemo istočasno dve nalogi — utuitarno in umetniško (izključujem primere,
ko rešujemo samo umetniško stran). Ruski stavbe-nik 18. stol., Baženov, je dejal, da mora biti v arhi-tekturi »lepota nerazdružno povezana z uporab-nostjo«.
Zgradbe, pa naj si bodo to upravne, javne ali sta-novanjske, v katerih je rešena samo utilitarna stran, niso produkti arhitekture.
Ne samo posamezne zgradbe, temveč tudi kom-pleksi, sestavljeni iz teh zgradb, t.j. ulice, četrti in cela mesta, so (ali pa tudi niso) produkti arhitektu-re.                                     0
Produkti arhitekture so samo tiste stavbe, v kate-rih so rešene tudi umetniške naloge, čeprav v naj-primitivnejši obliki, kakor na primer uzbeška, ruska ali ukrajinska bivališča, ki jih je zgradilo pre-bivalstvo samo.
Rešiti umetniške naloge v osnutku, v celoti in de-tajlih stavbe — to je najtežja stran arhitektovega dela, ki zahteva resničnega znanja, precej skušenj in praske. Mnogi arhitekti se pred temi težavami umikajo k reševanju izključno funkdonalnih nalog
in se s tem izločajo iz arhitekture.
Alberti, slavni arhitekt in teoretik italijanske re-nesance, pravi: »Zagotoviti najnujnejše, to je pre-prosto in lahko, toda kjer gradnji odvzamemo ele-ganco, tam sama udobnost ne bo nudila zado-voljstva. Tisto, o čemer mi govorimo,je potrebno tudi za udobnost in trajnost. Kdo se namreč ne stri-nja s trditvijo, da je življenje med lepimi, obdela-nimi zidovi udobnejše kakor med neometanimi. In kaj more človeško znanje zgraditi tako trajno, da bi bilo varno pred Ijudskim uničenjem? Samo lepota more vplivati na sovražnike tako, da umirijo svoj bes in je ne uničijo. Drznem si trditi, da najbolj va-rujeta stavbo pred človeškim uničenjem prav do-stojanstvo in lepota.«
Socialni pomen arhitekture je velik. V neposred-nem, stalnem in trajnem vplivu na človeka se z arhi-tekturo ne more meriti nobena panoga umetnosti.
Arhitektura je umetnost, ki nenehno obdaja člo-veka. Arhitektura vpliva nanj povsod, doma, na uli-
(Nadaljevanje na 10. strani)
(Nadaljevanjez9;strani)
ci, v javnih prostorih, v parku, skratka povsod kjer on živi, dela in počiva. Ona ne ustvarja samo bivališč — pogoj za individualno življenje človeka — tem-več tudi pogoje za življenje večjih socialnih skupin v vaseh, naseljih, mestih in državah.
Arhitektura zadovoljuje estetske potrebe ljud-stva. Ljudštvu ne zadoščajo le utilitarna dela in predmeti, v njem je bila in ostane potreba po lepo-ti, v n jera je nepremagljiv gon, da olepša svo je biva-lišče in predmete. Lepa obleka, pohištvo, orodje, lepo stanovanje, vse to vzbuja v človeku občutek radosti.
Lepota okolja vzbuja toploto, ugodje in voljo do življenja, dviga delazmožnost, krepi navezanost in ljubezen do svojega doma, ulice ali mesta, skratka, ustvarja konkreten občutek domovine. Ce vse to odvzamemo, izzovemo dolgčas, apatijo in turob-nost, delovna sposobnost upade, človek bi najrajši odšel drugam.
Lepo mesto nas privlačuje, vzbuja v nas občutek ponosa, ljubezni in krajevnega patriotizma. V ne-lepem mestu pa so prebivalci ravnodušni do svoje okolice.
Arhitektura vzgaja okus in ima precejšen disci-plinski in kulturni pomen. Z nenehnim vplivom na ljudi pomaga pri izgradnji novega človeka.
Preko zgodovinskih spomenikov arhitekture je človek povezan s preteklostjo svojega naroda, v njih je ohranjen spomin na določeno dobo in na ve-Iike dogodke bolj zgovorno in trajno kakor pri dru-gih panogah umetnosti.
V arhitekturi se izraža slava, moč in veličina dr-žave. V najnaprednejših dobah zgodovine se pri ve-likih voditeljih posebno jasno javlja tendenca, da v arhitekturi ovekovečijo svoja dela, slavo naroda in države.
Palače, cerkve in monumentalne upravne stavbe zdnižujejo v sebi slavo in moč države. V našem ljudstvu se k temu občutku pridružuje še zavest, da so ta čudovita dela ljudska last in da je v njih izra-žena moč Ijudstva in moč družbene oblike. Ko lju-dje gledajo te čudovite, monumentalne stavbe in • ko jih tudi uporabljajo. raste v njih zavcst lastne vrednosti in vrednosti njih dežele, utr juje se zaupa-nje v lastne sile. Tega nam ne potrjujejo samo pri-meri iz preteklosti, temveč tudi skušnje iz sedanjo-sti.
Kakor melodija v kamnu zveni arhitektura skozi vekove, ona vzbuja v poznejših rodovih močne estetske občutke.
Če si ogledamo zgodovino arhitekture po vsem svetu , bomo videli, da se arhitektura ni nikdar omejevala samo na reševanje utilitarnih nalog. Ustvaritev trajnih, pomembnih del v arhitekturi zahteva sredstev, ki daleč presegajo meje utilitar-nih potreb. Dela v arhitekturi morajo izpolniti naj-prej svojo utilitarno funkcijo, nato pa nerazdružno z njo zvezano umetnostno funkcijo; vendar neka-tera dela izpolnjujejo samo umetnostno funkcijo.
Klasična dela arhitekture morajo biti, če jih gle-damo s tega stališča približno naslednja:
1. Monumenti, ki izpolnjujejo samo umetnostno funkcijo (slavoloki, stebrišča, obeliski, spomeniki velikih osebnosti itd.);
2.   monumentalne zgradbe, ki izpolnjujejo v glavnem umetnostno funkcijo, ki pa se istočasno uporabljajo tudi utilitarno (grobnice, piramide, cerkve, stolpi itd.);
3. značilnejše arhitektonske stavbe, ki zadoščajo istočasno utilitarnim in umetnostnim potrebam (gledališča, domi sovjetov, muzeji in druge večje javne stavbe);
4.  mnoštvene arhitektonske zgradbe, ki vršijo predvsem utilitarno, istočasno pa tudi umetnostno funkcijo (stanovanja, šole, bolnice itd.).
Zgradbe, v katerih so rešene samo utilitarne na-loge, niso dela arhitekture.
Mogoče se bo tako podrobno utemeljevanje preproste resnice. da je arhitektura umetnost veli-kega socialnega pomena, zdelo nepotrebno tovari-šem, ki sedijo v tej dvorani in ki so posvetili vse svoježivljenje tej umetnosti. Vendar jepotreba, da prav tukaj, prav s tribune Akademije arhitekture ponovno in ponovno opozarjam na dejstvo, da se mnogi še zdaleč ne zavedajo pravega pomena in vloge arhitekture. Nekateri naši gospodarski in gradbeni organi, od katerih je prav za prav odvisna usoda arhitektovega dela, delajo napačne zak-1 jučke prav zaradi nepoznanja družbene vloge arhi-tekture. Zato je naša dolžnost, dolžnost Akade-mije arhitekture, da ta dejstva sistematično pojas-njujemo, populariziramo in da izrabimo vsako pri-ložnost za propagiranje velikih vrednot in veUIdh nalog arbitekture.
Ta propaganda je potrebna posebno zaradi tega, ker sta pri nas skozi dolga leta gospodovala kon-struktivizem in primitivizem, ki sta dovedla do ne-giranja arhitekture kot umetnosti.
Posledica takega odnosa do arhitekture je, da so se nekatera naša mesta napolnila z dolgočasnimi ^škatlami«. Ta gradbena dejavnost je ignorirala umetno obrt, kulturo rokodelskih in dekorativnih obrti in povzročila, da je arhitektura padla na stop-njo navadne tehnike. Ignorirala je tudi principe gradnje mest.
Apologeti konstruktivizma in primitivizma niso v svojih delih upoštevali niti klimatskih niti krajevnih okoliščin ter sredstev kakor tudi ne narodnostnih in umetnostnih posebnosti. Ker so priznavali samo ozko utilitarno funkcijo zgradbe, so pokvarili mnoga naša mesta in naselja, ki so postala brezlič-na.
Ostanki konstruktivizma in primitivizma se še sedaj močno občutijo tako v praksi kakor tudi v teoriji.
Mnogi gospodarstveniki in graditeJji sodijo, da je arhitektura nepomembna. Zato odvzemajo stav-bam kakršen koli okras in ne dovoljujejo »neutili-tarnih« rešitev niti pri najpomembnejših arhitek-tonskih delih, ne menijo se za kvaliteto obrtniških del, za obdelavo arhitektonskih detajlov, za vzgojo mojstrov obrtnikov premalo cenijo važnost arhi-tektonskega projektiranja ter smatrajo vse to za nepotreben luksuz. Oni ignorirajo pomen umetni-ške ureditve naselja in mesta, ni jim na mar obde-lava malih arhitektonskih oblik (ograj, vrat itd).
Morali bomo ztomiti nazore mnogih gospodar-stvenikov in stavbenikov in jih prepričati o važnosti arhitekture v državi. Treba bo povečati kader kvali-ficiranih mojstrov obrtnikov, ker brez njih ne mo-remo ustvarjati arhitektonskih del. Treba bo dvi-gati kvaliteto obdelave materiala in vpeljati v grad-njo progresivno, tekočo metodo gradnje.
Arhitektura ni nepotrebno razkošje   in muha-vost, temveč državna nujnost. Arhitektura z različnimi stavbami zadovoljuje
razne potrebe Ijudstva, istočasno pa gradi umet-nostne vrednote, utrjuje v umetniški obliki dolo-čene ide je in vnaša v človeško in družbeno življen je načela lepote. Ona se ne omejuje le na poedine zgradbe, ne ukvarja se izključno s hišami, temveč celim mestom, z njegovimi četrtmi, ulicami in trgi.V načrtu mesta morajo biti rešene tudi umet-nostne naloge; edino tak načrt nam jamči, da bo mesto lepo in da se bo pravilno razvijalo.
Svoje cilje doseza arhitektura z raznimi sredstvi, od preprostega pleskanja do uporabe dragocenega materiala.
Prav tako arhitektura ne izbira materiala le po njegovih tehnoioških lastnostih, temveč tudi po njegovi umetniški vrednosti. Ona uporablja tiidi ražlične dekorativne elemente, od preprostega or-namenta do skulpture in reliefov.
Razen tega pri gradnji pomembnejših arhitek-tonskih del uporabljamo še prijeme, ki neposredno praktično niso nujni (to so stebrišČa, monumen-talne dvorane, stolpi itd.).
Če priznamo, da ima umetnost velik pomen v po-gledu discipline in vzgoje ((gledališča, glasba, sli-karstvo, kiparstvo, film) in če žrtvujemo za razvoj teh panog umetnosti velikanska državna sredstva, tedaj je prav tako naša dolžnost, da podpremo ra-zvoj arhitekture - umetnosti, ki je najtesneje pove-zana z življenjem in delom ljudstva, pri čemer mo-ramo odvreči ozko utilitarno pojmovanje nalog in ne smemo omejevati dejavnosti in smisla arhitek-ture samo z neposredno praktično uporabo, ki ji ustrezajo te ali druge stavbe in predmeti.
Če damo arhitekturi možnost, da izpolnjuje svoje umetnostne naloge, tedaj smemo pričakovati, da bodo ustvarjene na tem področju nove vrednote. Le če upoštevamo v načrtu in zazidavi mesta tudi načela skladnosti in kompozicije v arhitekturi, bomo dosegli v gradnji mest višjo stopnjo kulture.
Oprema stanovanj, stavb, ureditev ulic, parkov in mest, vse to mora biti lepo, ker lepota je vir člo-vekove radosti.
Razumljivo je, da bo ta naloga rešena postopo-ma, v razmerju s silami in možnostmi toda vedno v večjem in večjem merilu.
(Podčrtala in izbrala V.O.)
Že iz samega poročila je razvidno, da je imela av-torjeva ideja veliko nasprotnikov, tako v vrstah »arhitektov«, kot gospodarstvenikov in stavbeni-kov. Še bolj pa je očitna njena tragična usoda ob pogledu na povojno sovjetsko arhitekturo, v kateri je zavladal pretežno funkcionalizem. Ko torej soo-čimo Mordvinovo kritiko in napotke za gradnjo mest, kjer poudarja mestno jedro, ulico in kvartal (kare) z žalostnimi rezultati povojne izgradnje, mora poročilo izzveneti kot odločen poziv Arhitek-turi: Samo stališče stroke ni bilo in ni dovolj — po-treben je tudi boj za pojasnjevanje in za uveljavlja-nje tega staiišča.
Ker pri nas Akademije za arhitekturo žal nima-mo, bi morala njeno vlogo nositi Šola za arhitektu-ro. Njen pomen bi moral biti dvojen: ne le vzgaja-nje arhitektov, temveč tudipopularizacijain zasto-panje velikih vrednot in velikih nalog Arhitekture navzven. To vlogo je imela v času Plečnikove šole, saj je bila bogata arhitekturna dejavnost tudi njena zasluga. Po vojni pa je bila ta tradicija počasi preki-
njena in posledica je tudi kaotično stanje v naši ar-1 hitekturi.
Ne le, da so mnogi novi projekti zasnovani bn spoštovanja do tradicije in mestnega prostora o krajine, razvrednoteni so celo spomeniki naše kul ture. Tu ne moremo mimo usode Ijubljanskih, Pleč-nikovih Zal, saj se na njej zrcali situacija v arhitek turi, v odnosu do mesta in končno tudi na Šoli.
Simbolni pomen pokopališča je bil vedno pris ten. Smrt, kjer se srečata filozofija in religija, kje: obupa znanost, kot pojav vzvišen nad navadni življenjem, se je skozi zgodovino vedno odražal tudi.v oblikovanju prostora. Prostor je bil posve-čen, umir jen, drugačen, skratka tako poseben, da je biia razpoznavna n jegova vsebina, kot drug svet oz. vhod varsj.
Oblikovanju Žal je posvetil Plečnik ogromno ustvarjalno energijo. Navdih je dobil pri kapelicah in cerkvicah raztresenih po Sloveniji, pa tudi v an-tiki. Od rrfonumentalnega vhoda do najmanjših de-tajlov — vse je posvečeno istemu cilju; ustvaril je prav enkraten posvečen prostor, ki ga ljudje spoš-tujejo in ga imajo celo radi, saj tu, kjer je jasno na-kazan razvoj, stalna rast in torej večnost, tudi smrt ni tako boleča.
V letu, ko so biJe Žale zgrajene, so zapisali, da utegnejo spričo originalne arhitektove zamisli po-stati vzcr za »svete gaje« v drugih mestih. Kdo si je lahko mislil, da jih ne bodo znali ceniti politiki, ur-banisti in »arhitekti« štirideset let pozneje v Ljub-Ijani sami.
Padla je odločitev, da so Žale odslužile, sledil je interni natečaj in zrasli so novi objekti ob Poti spo-minov in tovarištva, ki pa niso v ničemer presegli in nadgradili Plečnikove zasnove. Nasprotno: ne mo-rejo nas zadovoljiti predvsem simbolno—pomen-sko, saj nas zlahka spominjajo na letališko zgradbo ali avtobusni terminal. Edino »zatočišče« pred kru-tim odprtim prostorom nam nudi atri j z buffetom in snack—barom ter cvetličarno.
Neustrezni so celo funkcionalno, saj so mrliške vežice pretesne in preblizu poslovilnima dvora-nama (vse označeno 1,2,3, A, B,). Dostop do spre-jemne pisarne za pogrebne usluge v zgradbi krema-torija je skozi stopnišče, ki vodi navzdol do peči in tako nas spremlja hrup iz krematorija.
Dosje očitkov in nepravilnosti je zajeten, obču-tijo jih vsi obiskovalci, tako da lahko že zaradi po-mena Žal govorimo o eni največjih napak moderne arhitekture, ki jasno kaže, kam pripelje arhitektura funkcionalizma, tehnološkega ekshibicionalizma in pomanjkanje občutljivosti.
Pa vcndar je predsedstvo MK SZDL septembra lani sklenilo, »da je obnovitev prejšnje dejavnosti v Plečnikovih Žalah nesprejemljivo.« Tudi na nate-čaju za razširitev in ureditev Žal, ki je bil zaključen lani, se je takemu natečajnemu pogoju zoperstavil le en elaborat, ki je vrnil Plečnikovi ureditvi prvotni pomen.
Išče pa se nova namembnost temu spomeniku. Morda bo to Arhitekturni muzej, morda Restavra-torski atelje. Do takrat pa Žale samevajo; le v levem krilu vhodnega dela gostijo BIRO 71, ki je bil po naključju nosilec projektantskih del za krematorij, Nove Žale. Glavni projektant pa je v postopku za pridobitev naziva univerzitetnega pro-fesorja na naši Šoli za arhitekturo, torej šoli, ki naj bi bila nosilka boja proti temu, kar delno postaja sama.
Vida Ogorelec
I
V.
(ZabJoda našega užitka)
— Obstaja govoričenje, ld povzema svoj napev: če tolikanj slabo uživamo, je to zaradi zatiranja spolnosti, za to pa je najprej odgovorna družina, potem družba, še zlasti pa kapitalizem. Od tod se zastavlja moje vprašanje.
— Glej si ga, tole pa je vprašanje — sem si dejal, kajti govorim o vaših vprašanjih — vprašanje, kate-rega je mogoče razumeti na podlagi vaše žel je, da bi vedeli, kako bi nanj ob priložnosti odgovorili vi sami. Naj bo: če so vam vprašanje zastavili, morda prej kakšen glas kot oseba, glas, ki ga je mogoče do-jeti le kot glas, ki izhaja od televizije, glas, ki ne ob-staja, in so vam ga zastavili zato, da ne bi ničesar izrekel, pa je to vendarle glas, v čigar imenu jaz sam storim, da ob-staja tale odgovor, ki je interpretaci-ja.
Če naj se izrazim brezobzirno, vi veste, da imam odgovor na vse, na tej podlagi pa mi ponujate vpra-šanje: zanesete se na pregcvor, da velja kaj poso-diti zgolj bogatinu. In prav imate.
Kdo ne bi vedel, da sem s pomočjo analitičnega govora obogatel? Glede tega sem self-made man. Obstajajo seveda še drugi, vendar pa ti niso naši so-dobniki.
Freud ni rekel, da potlačitev izhaja iz zatiranja: kako (če se lahko slikovito izrazim) je kastracija posledica tega, da Ata grozi svojemu fantiču, ki si otipava tička: »Brez skrbi bodi, odrežejo ti ga, če boš zopet počel kaj takega.«
Vendar pa nič nenavadnega, če je Freudu prišlo na misel, da bi od tod krenil k izkustvu — namreč od tega, kar to izkustvo v analitičnern govoru dolo-ča. Recimo, ko je napredoval, se je vse bolj oklepal misli, kako je potlačitev prvotna. V celoti gledano je takšen premik v drugo topiko. Požrešnost, s ka-tero opiše nadjaz, je strukturalna: ni sicer učinek kulture, zato pa je »nelagodje (simptom) v kultu-ri«.
Zato se lahko od tega, da naj bi zatiranje povzro-čila potlačitev, kaj lahko vrnemo k preizkusu. Čemu ne bi bila družina pa tudi sama družba nekaj, kar je ustvarjeno in se gradi na podlagi potlačitve? Nič manj od tega, vendar pa je to mogoče zatega-deij, ker nezavedno obstaja ter ga motivira struk-tura oziroma govorica. Freud se takšni rešitvi tako malo odreče, da se zagrizeno bori s primerom člo-veka — z — volkovi zato, da bi z njo odločno preki-nil — omenjenemu človeku se pri tem seveda ne godi ravno najbolje. Ob tem ima človek občutek, kako ta neuspeh, nenspeh primera, ni kaj preveč oddaljen od njegovega uspeha: namreč od ugotovi-tve o realnosti dejstev.
S2
Mar velja dejstvo, da ostane to realno skrivnost-no, pripisati analitičnemu govoru, ki je tudi sam in-stitucija?
Ni druge pomoči, kot da se obrnemo k znanosti, če hočemo priti spolnosti do živega: seksologija je bila v tcm času šele v zametku. Zasnutek, v kate-rega je Freud, kot sam večkrat poudarja, zaupal. Priznal pa je tudi, da je to zaupanje prav brez vsa-kršne podlage, kar nam nemalo pove o njegovi etiki.
Analitični govor pa dosti obeta: da bo vpel jal kaj novega. V polju, kjer je proizvedeno nezavedno, je to nezaslišano, kajti stiske nezavednega ~ že res, da med drugim, pa vendar sprva — se razodenejo v Ijubezni.
Nič ne vel ja, če smo prav vse opozorili na že sicer vsem znano novost — predramila ne bo nikogar, in sicer zato, ker je ta novost transcendentna: besedo moramo razumeti kot znak, ki ga tvori v teoriji šte-—^  w         vil, torej matematično.
Zato ni kar tako, če ji je v podlago ime trans-fer, pre-nos.
Da bi svoje Ijudi prebudi!, sem prenos izrazil s pomočjo »subjekta, za katerega se predpostavlja, da've«. Tod razlagam, razgrinjam, kar ime le neja-sno nakazuje. Namreč, da je s pomočjo prenosa subjekt predpostavl jen vedenju, na katerem vztraja kot subjekt nezavednega in da se prav to prenese na analitika, namreč to vedenje, ki ne misli, ne računa, pa tudi ne presoja — vendar pa ob tem prav tako s seboj prenaša delovne učinke.
Pot sem utrl in velja kar pač že velja, vendar pa
vse skupaj zgleda, kot da bi žv ižgal v tri dni__ali
še slabše, kot da bi jim naganjal strah v kosti.
Seveda VPDPAG simplicitas: ne upajo si. Ne
upajo se približati smeri, v katero vse to vodi.
Prvotna               Prav nič ni res, da bi se pri tem ne pretegnil! Na
potlačitev         jzust mi pride »analitik se pooblašča zgolj sam«. V
svoji Šoli uvajam »prehod« oziroma preizkus tiste-
ga, kar odloči, da se analizant postavi za analitika —
ne da bi kogarkoli v to silil. Priznati moram, da s
tem ni še bogvekaj, vendar pa se s tem ukvarjamo
— in tudi svoje Sole še nimam tako zelo dolgo.
Ne gre za to, da bi upal, kako bodo drugod nehaii opravljaty>renos na način »vrniti pošiljatelju«. To je pacientov prilastek, posamičnost, ki nas zadeva le v toliko, da nas sili v previdnost najprej glede tega, kako jo ocenimo, in sicer še bolj kot tedaj, ko z njo rokujemo. Na eni strani jim je zadevn prešla v navado — in vendar, kam pa na drugi strani vse skupaj vodi nas same?
Zgolj to vem, da analitičnega govora ne more vzdrževati pokonci en sam. Srečo imam, da obsta-jajo takšni, k: mi sledijo. Govor ima iorej svojo pri-ložnost.
Kaj novega v Ijuhezni
S2
Transfinitnosi iiovora
Nikakršno vznemirjenje — in nič manj ga ne vzpodbuja ta govor — ne bo moglo odstraniti, kar je v njem izpričano o prekletstvu nad spolom: Freud to omeni v svojem »Nelagodju«.
Če sem govoril o naveličanosti ali pa o netfoljno-sti pri »božjem« pristopu do ljubezni*— le kako bi mogel spregledati, da se ta dva afekta pojavljata pri govoričenju ali v dejanjih mladih, ki se predajo ra-zmerju brez zatiranja? Še najbolj bosa pa je, da se analitiki, ki jih na ta način najprej vzpodbujajo, nato nad tem zmrdujejo.
Tudi če bi spomini na družinsko zatiranje ne bili resnični, bi si jih morali lzmisliti in seveda do tega tudi prihaja. Mit, to je tisto — poskus, da bi dali epsko obliko enemu. kar deluje iz strukture.
Spolno brezpotje izloča umisleke. ki racionalizi-rajo nemožnost, iz katere to brezpotje izhaja. Ne pravim, da so izmišljeni, ampak v njih tako kot Freud berem povabilo k realnemu, ki jim odgovar-ja.
Družinski red samo prevaja, da Oče ni roditelj ter da ostaja Mati tista, ki malemu človečku okuži žen(sk)o; vse ostalo je zgolj posledica.
Ne da bi ka j preveč čislal okus za red, ki ga kaže mali (človek), ko izjavlja in izreka: »osebno (sic) me je anarhije groza«. Tisto kar je značilno za red. kjer ga pač sploh kaj je, je vtem, da ni stvarokusa. saj je red kot tak že vzpostavljen.
Ponekod, s pomočjo sreče oziroma naključja, je do tega že prišlo, ta šansa pa je bila dobra za nič drugega kot to, da je pokazala, kakozadeva nič ne hasne še pri tako slabotnem poskusu, da bi dosegli svobodo. To je kapitalizem, ki so ga spravili v red. Ob pravem času kar se tiče spola, kajti po pravici povedano je izhodišče kapitalizma, da moramo vreči spol med staro šaro.
Smer ste ubrali k levičarstvu, vendar kolikor mi je znano ne k sekso-levičarstvu. Slednje se namreč opira zgolj na anaiitični govor. kakršen pač tre-nutno obstaja. Obstaja pa slabo, saj le podvaja pre-kletstvo nad spolom. V tem se kaže. kako ga je strah tiste etike, ki bi jo sam opredelil kot spretnost v govorjenju.
— Mar nismo na ta način zgolj priznali, kako od psihoanalize, če bi se radi naudli ijubiti, nimamo ničesar pričakovati? Od tod ni ležko razumeti, da se naši upi usmerjajo v scksologijo.
—  Kot sem vam ravnokar dal vedeti, bo dosti prej prav seksolouija tisia. «d katerc nimamo ni-česar pričakovati.Ob tem, ko opazujemo tisto. kar je dostopno našim čutom, torej perverzijo. ne mo-renrso, kar se Sjubezni tiče, doseči nič novega.
S tem v nasprotju je Bog obstajal tako dobro. da
(Nadaljevanje na 10. strani)
Nemožnost izreči — Dobro o spolu. ...
... je zadeva »itrukture. ...
... berite
Oidipov
mit.
(Nadaljevanje z 10. strani)
je svet obljudilo poganstvo, ne da bi glede tega kdorkoli karkoli razumel. Prav do tega smo zopet prišli.
Hvala Bogu! kot imamo navado reči — druge tradicije nam zagotavljajo, da so obstajali še bolj pametni ljudje, primer je Tao. Škoda, da je tisto, kar je njim kaj pomenilo, izven našega obzorja, saj na naš užitek nima nobenega vpliva.
Kar pa nas ne sme začuditi, če vodi Pot, kot sem bil dejal, čez Znak. Če pride do zagate — takole pravim: če zagato zagotovo dokažemo (s pomočjo Saussura) — je naša priložnost in srečno naključje, da se z njeno pomočjo kratkomalo dotaknemo realnega — kot onega, ki nam prepreči, da bi rekli vso resnico.
Božje—iz—reke ljubezni ne bi bilo brez tega
obračuna, katerega kompleksnost lahko izrečemo le tako, da se napravimo bebaste.
—  Kot pravite, se nad mladimi ne zmrdujete. Prav gotovo ne, kajti nekega dne ste jim na Vincen-nesu zabrusili: »Kot revoludonarji hlepite po go-spodarju. Imeii ga boste«. Skratka, mladini jem-ijete pogum.
— Nadlegovali so me na tak način, ki je bil ob ti-Modrost?            stem času v navadi. Stvari sem moral postaviti na
njihovo mesto.
In moja poteza je bila v tolikšni meri na svojem mestu, da se odtlej drenjajo na mojem seminarju. Saj jim je konec koncev moj mirni kot bolj pogodu od gorjače.
— In končno, zakaj s tolikšno gotovostjo prero-kujete vzpon rasizma? Le čemu, zlomka, je lo treba še izreči?
liog izrcka.
- Kcr se mi to šc zdalcO nc zdi špas, pa šc re\ jc.
V zablodi našega užitka odmerja rasizmu nje-govo mesto nihče drug kot Drugi, vendar, v kolikor smo od njega ločeni. Od tod fantazme, ki so, v koli-kor se vanje ne obregnemo, nekaj docela novega.
Če naj temu Drugemu prepustimo njegov nadn užitka, bomo to lahko storili le tako, da mu ne bomo vsiljevali našega lastnega užitka, da ga ne bomo obravnavali kot ne-razvitega.
Če dodamo kočljivost našega načina, ki ga odslej lahko umestimo le s strani presežka-užitka, in ga drugače celo ne moremo več izjaviti — le kako naj upamo, da se bo nadaljevala humanitarnost pove-Ijevanja, v katerega se odevajo naša zlorabljanja oblasti?
Ko se bo Bog polastil te moči, bo končno obsta-jal, in to nam ne obeta nič boljšega, kot da se kani vrniti njegova pogubna preteklost.
VI.
(Vedeti, delovati, upati)
—  Pri Kantu, oziroma v Kanonu prve Kritike, povzemajo tri vprašanja tisto, čemur on pravi »inte-res našega uma«: Kaj lahko vem? Kaj naj počnem? Kaj lahko upam? Kot vam je znano je formula izve-dena iz sredajeveške eksegeze, in sicer od Agostina iz Dadje. Lutfaer jo navaja zato, da bi jo kritiziral. Predlagani vam naslednje: da nanjo odgovorite vi sami, ali pa jo poveste na svoj način.
— Termm »oni, ki me razumejo« bi moral prav v zainteresiranih ušesih razkriti drugačen poudarek kot pa ga odzvanjajo-vaša vprašanja, tako da bi se tem ušesom posvetilo v kolikšni meri moj odgovor zadevi ne ustreza.
Sicer pa so na tak način učinkovala samo name, j kar bi še bilo objektivno, kajti jaz naredijo za i predmet, ki izpade iz tega govora, vse do tu da ra-
zumemo, kako jih ta izključi — zadeva je v prid (za
mene je to drugotni »res bo«) temu, da srpojasnim : ono, s čimer si razbijam giavo, ko jaz ta govor sem: | — namreč, kakšno pomoč govor dobi, in ta je zame i brezmerna. Prispevek te pomoči je v tem, da za-
deve ne razumemo več. Pri tem me marsikaj prav res lahko napelje, da se
vkrcara na vaše ma jhno kantovsko ladjevje, da bi se
moj govor preizkusil z drugačno stukturo.
— No, kaj lahko vem?
— Moj govor ne dopušča vprašanja po tem, kaj lahko vemo, saj mu je izhodišče, da to kar vemo predpostavi kot subjekt nezavednega.                    »Vedel sem
Prav gotovo pa vem, kakšen udarec je pomenil   že«,
Newton za gdvor svoje dobe, ter da Kant in n jegovo
razmišljanje izhajata od tod. Iz tega razmišljanja je
Kant napravil rob, ki je že naznanil analizo, ko ga
sooči s Svvedenborgom, vendar pa se je, da bi se
| glede Newtona preizkusil, vrnil v filozofski kolotek
! ter si jel predstavljati kako Newton iz tega vprašanja
| izvede prazni tek. Če bi Kant izšel od Newtonovega
i komentarja k Danijelovi knjigi ni prav malo ver-
jetno, da bi v njej našel gibalo nezavednega. To je
vprašanje sposobnosti.
Glede tega dajem na voljo drobec odgovora ana-litičnega govora neprimernosti vprašanja: Kaj lahko vem? Odgovor:
na vsak način samo to, kar ima strukturo govori-    ... kajti ce, in od tod sledi, da je vprašanje logike, do kod  »a priori« bom šel v tej meji.                                               je govorica, .
Potrdilo je, ko znanstvenemu govoru uspe pri-stanek na Luni in je za misel tako izpričan vdor realnega. In sicer, ne da bi matematika razpolagala s kakšnim drugim kot z govornim aparatom. To je uspelo Newtonovim sodobnikom. Spraševali so se kako katerakoli od nas ve za svojo razdaljo do dru-gih. Na to odvrne Newton: »Bog, on ve« — in stori to, kar tudi mora.
Vendar pa moramo zabeležiti, da je prišlo do pri-stanka na Luni, ko je politični govor vstopil v spre-membo, v nastop realnega, ne da bi se filozof, ki drema s pomočjo dnevnega časopisja v vsakomer, pri tem kaj preveč zganil.
Sedaj pa je na kocki, iz česa bo pomagalo izsto-piti realno strukture: iz tistega, kar od jezika ne tvori šifre, ampak znak, ki ga je treba dešifrirati. Moj odgovor ponavlja potemtakem Kanta samo v toliko, kot so se odtlej razkrila dejstva nezaved-nega, in v kolikor se je razvila logika matematike, kot da bi jo vzpodbudil že »povratek« teh dejstev. Kljub znanemu naslovu teh del pa ne bo v njih no-   • • • vendar bena kritika presojala klasične logike, in glede tega °e logika Kant samo priča, da je igrača svojega nezavednega,  razredov. ki ga s tem, ko ne misli, ne bo niti presojalo pa tudi ne računalo v na slepo proizvedenem delu.
Subjekt nezavednega sam pa se poklopi s tele-som. Mar se moram vrniti k temu, da se zares umešča le z določenega govora, oziroma v kolikor umetna tvorba tvori konkretnost — in še kako!     Ni ga govora,
Kaj lahko od tod izrečemo o vedenju, ki za nas ki ne bi obstaja v nezavednem, vendar ga artikulira en sam vključil govor — kaj lahko izrečemo glede tega, kako po dozdevka. tem govoru pride realno? V mojem kontekstu je vaše vprašanje prevedeno na tak način, in to pome-ni, da se izkaže za neprištevno vprašanje.
In vendar si ga moramo upati kot takega zastavi-ti, da bi sledeč vzpostavljenemu izkustvu pokazali, kako pride do propozicij, ki jih moramo dokazati, da bi ga podprli. Pa dajmo.
Mar lahko na primer rečemo, da če želi Moški To Žensko, slednjo doseže le tako, da mu spodrsne vpolju perverzije? To je mogoče formulirati na podlagi izkustva, ki je vzpostavljeno iz psihoanali-tičnega govora. Če je to že verificirano — mar lahko o tem tudi poučimo vsakogar, in je zadeva znanstvena, saj si je znanost tudi utrla pot izhajajoč Matem iz tega postulata?
Sam pravim, da o tem lahko poučimo vsakogar, in še toliko prej, ker je, kot je želel Renan za »pri-hodnost znanosti«, zadeva brez posledic, saj Ta ženska ne ob-staja. Vendar dejstvo, da ne ob-staja, Ta ženska še ne izključuje, da iz nje storimo predmet svoje želje. Ravno nasprotno, od tod pa tudi rezultat.
Od tod Moški, ko se zmoti, sreča eno žensko, s
katero pride do vsega: namreč, bbičajno do tega
spodleta v katerem sestoji uspeh spolnega akta.
Akterji so pri tem zmožni kar najbolj vzvišenih dej-
av, kot nam daje vedeti gledališče.
Plemenito, tragično, komično, norčavo (kar pride do Gaussove krivulje), skratka cela pahljača, ki jo proizvede scena, od koder se to kaže — scena, ki z vsako družbeno vezjo cepi Ijubezenske zadevš-čine (pahljača je torej udejanjena), s tem, da proi-zvede fantazme, v katerih vztrajajo bitja besede v onem, kar poimenujejo z »življenjem«, in niti ni mogoče preveč natanko vedeti zakaj. Kajti glede »življenja« jim pojem oskrbi zgolj žival, kjer njihovo vedenje nima kaj početi.
Kot so dobro zapazili gledališki poeti, nič ne more priča-ti, da njihovo življenje, bitij besede, ne bi bile sanje, razen dejstva ubija-ti te živali, ti—si   »Ti si .. .< (kar—ubijaš) sam, kar moram izreči v tem jeziku, v govorici, ki mi je draga s, tem da je moj(a).
Kajti konec koncev je prijateljstvo, ali še bolje Aristotelova LvX*t/0C (katere ne omalovažujem tako, da bi jo opustil) prav tisto, kjer se prekucne ta Ijubezenski teater v spregi glagola ljubiti z vsem ti-stim, kar od tod sledi v predanosti ekonomiji, za-konu kot ta vlada v hiši.
Kot vemo, človek stanu je, in če sam ne ve k je, mu ni to nastajaajL nič manj v navadi. Kot pravi Ari-stotel, nima L © • $ opraviti z etiko nič več (njuno homonimijo sicer omeni, a je ne razloči) kot ima z njo opraviti zakonska zveza.
Kako naj, ne da bi slutili predmeta, ki je vsemu temu os — ne %&*$ pač pa L fr ¦$ , predmet (a), če naj ga imenujem — iz tega zgradimo zna-nost?
Res je, da bomo morali še uglasiti ta predmet ma-tema, ki ga je Ta znanost, edina, ki še ob-staja: Ta fizika, našla v številu ter v dokazu. A kako ji ne bi še bolj pristojalo obuvalo tega predmeta, za katerega sem dejal, da je (v kolikor je prav pfoizvod tega matema, ki ga moramo umestiti iz strukture, že če je slednja za-stavek), za-stava, ki jo nemo prinaša nezavedno?
Mar se moramo, da bi glede tega prepričali, vrniti k sledi, katero navaja že Menon, in sicer, da obstaja dostop od posamičnega k resnici?
S tem ko koordiniramo te poti, ki jih vzpostavlja določeni govor, m tudi ob tem, ko slednji postopa z enim-po-enim, s posamičnim, zapazimo nekaj no-vega, kar ta govor prenaša tako neovržno kot z nu-meričnim matemom.
Dovolj je že, če se nekod spolno razmerje jenja ne vpisovati, pa se iz naključnega vzpostavi (lahko   Ljubezen torej rečemo)»da si izborimo zasnutek iz onega, kar se mora dovršiti tako, da to razmerje dokaže kot nemožno, da ga torej vzpostavi v realnem.
Celo to priložnost lahko že vnaprej predvidimo tako, da se obrnemo k aksiomatiki, k logiki nak-ljučnega, s katero nas loči to, česar nujnost zazna matem ali tisto, kar matem določa kot matematika: da nas pusti na cedilu sklicevanje na kakršnokoli evidenco.
Tako sami nadaljujemo od Drugega, od koreni-tega Drugega, na katerega spomni ne-razmerje, katerega uteleša spol, — brž ko zaznamo, da Enega morda ni drugod kot ob izkustvu (a)seksualnega.
Za nas je upravičen toliko, kot lahko En stori subjekt iz aksioma. In slednje nam tu prigovarja iz-kustvo. Najprej, da se pri ženskah vsiljuje tista ne-gacija, ki jo Aristotel razloči zato, da bi merila na univ^j-zalno, namreč da so ne-cele, /M % T«LjfE Lf • Kot da bi s tem, ko negacijo razloči od univerzalnega, Aristotel te enostavno ne napravil nepomembne: dictus de omni et nullo ne zagotovi nikakršnega ob-stoja, kot glede tega priča že sam, ko ta ob-stoj zatrdi zgolj iz posebnega, ne da bi tega v strogem smislu sploh upošteval, in to pomeni vedel zakaj: — nezavedno.
Zato ena ženska — kajti več kot o eni govoriti ne moremo — ena Ženska sreča Moškega zgolj v psi-hozi.
Postavimo ta aksiom, in sicer ne da Moški ne ob-staja, kot je s To žensko, ampak ker si ga ena ženska prepove: ne da bi bil Drugi, ampak-zato ker »ni Drugega Drugega«, kot to pravim jaz.
Tako je univerzalno, ki ga one želijo, neprištev-no: vse ženske so nore, kot pravimo. Prav zato tudi niso cele, torej sploh—niso—nore, ampak ustrež-ljivo spravljive: vse do tod da ni meja privolitvam, ki jih vsaka stori za enega moškega: kar se tiče nje-nega telesa, njene duše in njenih dobrin.
Vendar pa to ni mogoče pri njegovih fantazmah, ki jim je teže ustreči.
Prej se preda perverziji, za katero pravim, da je perverzija Moškega. Kar jo privede v nam znano maškarado, in slednja ni laž, ki ji jo pripisujejo nehvaležneži, ki tišče k Moškemu. Prej se doce-la-naključno pripravlja na to, da bo fantazma Mo-škega v njej našla svoj trenutek resnice. To ni kaj pretiranega, kajti resnica je ženska že s tem ko ni—cela, in je na vsak način ne moremo vse izreči.
Vendar se glede tega resnica pogosteje izmika, saj sama, ko terja od spolnih napevov dejanj, ki jih ni mogoče izpolniti, vodi v spodlet: kar je usklajeno kot papir z glasbo.
Pustimo to ob strani. Vendar pa prav za žensko ne velja sloviti aksiom G. Fenouillarda, da obstaja meja, ko smo prešli robove: tega ne gre pozabiti.
Zategadelj pri ljubezni ni pomemben smisel, ampak prav tako kot drugod znak. Prav v tem je vsa drama.
In rie bomo rekli, da se, kose prevede v analitični govor, ljubezen, kot je s tem drugod, izmuzne.
Morda je od tod moč dokazati, da vstopa realno v človeški (moški) svet iz tega po naravi norega — da namreč prehaja tam, kjer je že vse vračunano: zna-nost in politika, ki uženeta v kozji rog na Luni pri-stalega Moškega (človeka) -— od tod je fukaj le rob.
Kajti predpostaviti moramo, da obstaja celota realnega, — in to moramo najprej dokazati, saj subjekta predpostavljamo vselej le pri tem, kar ima svoj smisel. Hypoteses non fingo pomeni, da ob—stajajo zgolj govori.
— Kaj naj počnem?
— Tako kot vsakdo drug lahko vprašanje pov-zamem zgolj na tak način, da si ga zastavim sam. In odgovor je enostaven. To počnem, ko iz svoje prakse izvajam etiko izreke—Dobrega, kot sem bil že poudaril.
Naj vam bo to za vzgled, če menite, da lahko slednja v drugih govorih uspeva.
V to pa sam dvomim. Kajti etika je odvisna od določenega govora. Ne prežvekujmo več tega.
Kantovska zamisel maksime, ki jo je treba preiz-kusiti ob univerzalnosti njene aplikacije, je zgolj pretvara, v katero popiha realno, ko smo ga zgrabili z_ene same strani.
Brca, ki nam bo odgovorila iz ne—razmerja do Drugega, ko nam bo dovol j, če jo bomo vzeli dobe-sedno.
In če naj povem vse, še etika zagrizenega samca, ki jo je, kar najbliže nam samim, utelešal Monther-lant.
Moj prijatelj Claude Levi—Strauss je ta svoj primer lahko strukturiral v svojem govoru ob spre-jemu na Akademi jo, kajti akademik ima dobro pri-ložnost, da mu ni treba več kot poščegetati resnico, in že je njegov položaj časten.
Prav čutiti je, kako sem zaradi vaše skrbi tudi sam že prišel v ta položaj.
—  Všeč mi je tale ost. Vendar pa, če se temu preizkusu, ki je pravzaprav preizkus akademika, niste odtegnili, je to zategadelj, ker vam samim to laska. In slednje vam bom dokazal, saj boste odgo-vorili na tretje vprašanje.
— Pri »kaj lahko upam?« vprašanje postavljam vam samim nasproti, saj ga bom to pot razumel, kot da ste ga zastavili prav vi sami. Kar glede tega za-deva mene samega, sem na to odgovoril že zgoraj.
Kako naj bi me to vprašanje tudi zadevalo, ne da bi mi povedalo, kaj naj upam? Ali mislite upanje, kot da bi bilo brez predmeta?
Vi sami, kot tudi vsakdo drug, ki vam ga pripisu-jem, tem »vam« bom odgovoril, pa upajte, kar vam je že ljubo.
Vedite samo, da sem mnogokrat videl, kako je upanje oziroma tisto čemur pravijo: jutrišnji lepši dan, vodilo ljudi, ki sem jih cenil prav tako kot cenim tudi vas, kratkomalo v samomor.
In zakaj tudi ne? Samomor je edino dejanje, ki lahko uspe, ne da bi mu spodrsnilo. Če o tem nihče nič ne ve, je to zato, ker vsi stavi jo na to, da ne bi nič vedeli. Še Montherlant, na katerega brez Claudea še pomislil ne bi.
Da bi imelo Kantovo vprašanje kakšen smisel, ga bom preoblikoval v: od kod upate? Glede tega bi. radi  vedeli,  kaj  lahko analitični govor obljubi I vam, kajti za mene je zadeva zelo preprosta.
Psihoanaliza vam zagotovo dovoljuje upati, da boste razčistili z nezavednim, katerega subjekt ste. Vendar je vsakomur znano, da ne vzpodbujam ni-kogar, nikogar čigar želja se ni že odločila.
Se več, in oprostite, da o vas govorim v slabi druš-čini, mislim, da je treba psihoanalitični govor od-tegniti ničvrednežem: Freud je gotovo prav to preoblekel v nekakšen kriterij kulture. Etični krite-riji na žalost niso kaj boljgotovi. Kot naj že bo, o njih lahko presojamo iz drugih govorov, in če si upam artikulirati, da je treba analizo odtegniti nič-vrednežem, je to zato, ker v njej ničvredneži posta-nejo bedasti, kar je prav gotovo že bolje, vendar pa nam upanja, če naj povzamem vaš termin, ravno ne nudi.
Poleg tega analitični govor izključi tiste od »vas«, ki niso zajeti v transfer, da bi tako dokazal to ra-zmerje do subjekta, za katerega se predpostavlja da ve — kar je simptomatski izraz nezavednega.
Sam bi zahteval še nadarjenost na ta način kot se razbere pristop k matematiki, če bi ta nadarjenost obstajala, vendar pa je dejstvo, brez dvoma zato, ker z izjemo mojih, ni iz tega govora izšel še nikakršen matem, da nadarjenosti v preizkus tem matemom še ni mogoče razločiti.
Edina šansa, ki obstaja, izhaja od srečnega nak-Ijučja, s čimer bi rad rekel, da upanje tu ne bo kaj dosti v prid, in to bodi dovolj, da ga storimo nepo-membnega, oziroma da ga ne dopustimo.
VII.
(Kar dobro izjavimo tudi jasno dojamemo)
— Naj vas požgečka in poglejte jo, to resnico, ki jo Boileau preloži v verze na takle način: »Kar dobro dojamemo tudi jasno izjavimo.« Vaš stil, itd.
— Odgovarjam vam odrezavo. Deset let zadoš-ča, da postane tisto, kar pišem, jasno vsem; — to sem videl pri moji tezi, kjer vendarie moj stil še ni bil kristalen. Zadeva je torej v izkušnji. Kljub temu vas ne bom napotil k sv. Nikoli.
(Nadaljevanje na 12. strani)
»Ni
spolnega
razmerja«
»Kaj naj počnem? vprašuje-le tisti, čiga želja ugasne
Mar ne bi o usodi, ki ti jo dela nezaved-no, želel vede-ti ničesar?
Temu, ki igra na kristal jezika
12
(Nadaljevanje z 11. strani)
Popravljam, da kar dobro izjavim, tudi jasno do-jamemo — jasno pomeni, da to terja svojo pot. Kljub temu je glede strogosti etike brezupna ta ob-Ijuba uspeha, vsaj glede uspeha pri prodaji.
Od tod bomo začutili ceno nevroze, v kateri je ohranjeno tisto, na kar nas opozarja Freud: da krivde ne porodi to, kar je slabo ampak to, kar je dobro.
V tem se prav zares ne moremo znajti, če vsaj ne slutimo kaj pomeni kastracija. In to nam pojasni zgodbo, ki jo o tem navede Boileau, »jasno«, da bi se zmotili, in sicer da bi verovali.
Slaborečje, umeščeno v njegov sloviti, porume-neli papir: »Od po(v)p-rečnega (slabo—porume-
VIDEOSEX
SLADKA PERVERZNOST POPA
Slovenska in z njo ljubljanska scena že dolgo velja za najbolj zaprto v državi. Veljalo je, da v tu-kajšnjih krajih na rock sceni obstajajo samo kan-tavtorji in jazz rockerji. Potem se je začel uveljav-ljati punk, ki se je v bistvu v Jugoslaviji prijel samo pri nas (iz številnih razlogov, ki jih sedaj ne bi nava-jal). Pravzaprav je dolgo časa bil omejen samo na Ljubljane (kot primer lahko navedem intervju ma-riborskih Skakafcev v Mladini: njihov kitarist pri-poveduje, kako je v času, ko se je v Lj. že na ve-liko šibal punk, igral v nekem jazz-rock bandu, ki ni nikakor mogel prebaviti nekaterih njegovih bolj novovalovskih skladb), v provinco se je razširil šele v začetku osemdesetih. Ker druge prave glasbene dejavnosti ta čas v Ljubljani ni bilo (verjetno edini pomembni bend je bil Buldožer), je bila ta brca v rit pravo poživilo za tukajšnjo sceno, kopica novih (punk) bendov pa je seveda naredila svoje, t.j. imidž cele scene. Problem pa je nastal, ko je scena začela igrati svoj imidž. Osnova je bila alternativa, se pravi alternativna godba, ki pa v danih razmerah ni imela biti čemu alternativa. Razen uspavanih Buldožerjev in v jugo—zvezde uvrščenih Pankrtov je vse ostalo dogajanje dišalo po ekskluzivnosti in vse je postalo in imelo »koncept«: Laibach, Srp, celo punkovski O! Kult (glej intervjue M. Ogrinca v ' Mladini), da ne naštevam naprej, na jugu pa so pi-sali »au, što su pametni ti Slovenci!« Največja ne-varnost za vse te »resne« koncepte pa bi bila kon-frontacija s konceptom zabave. Dolgo časa se to ni zgodilo, tukajšnja scena je ostala indiferentna do raznih novih romantikov, elektropoperjev in vseh ostalih predstavnikov novega plesa, te »nove izmiš-ljotine gnilega kapitalizma« (spomnite se samo, kako je v Hali Tivoli pogorela takratna svetovna top-skupina Human League). To sezono pa je poči-lo. Na tradicionalno-konzervativnemStoppops20 se je pojavil Orkester Titanic in to praktično di-rektno iz disca FV, brez vmesnih korakov. Isto se je zgodilo z Videosexom. Seveda je prišlo do reakci je, kajti tisto, kar je bila dolgo časa ekskluzivna last-nina »scene«, se je sedaj odprlo tisočglavi množici poslušalcev, ki jim perejo možgane valovi naše osrednje radijske postaje. Ni čudno, da je Marjan Ogrinc po nastopu Orkestra Titanic rekel (navajam izjavo trobentača O.T.), da »bo on poskrbel, da v discu FISKU FV ne bo več takih koncertov.«
KRITIKA »NEANGAŽIRANE« GLASBE
V naših krajih lahko na račun »novega plesa« sli-šimo številne očitke. Na primer, da je v Veliki Bri-taniji to muzika srednjega razreda. Morda, toda treba je vedeti, da rock glasbo sprejema delavski razred za svojo samo v Veliki Britaniji, v veliko manjši meri pa je temu tako v Zahodni Evropi ali Severni Ameriki. Pri nas o tem sploh ne moremo govoriti, saj delavski razred (pogojno rečeno seve-da, ker je vprašanje razredov v naši družbi zelo kompleksna problematika!) ostaja pri narodno za-bavni muziki in eventuaino popevkah, torej je ves
nelega) k še slabšemu ne zasledimo nikakršne stop-nje«, glejte, kaj se trudim, da bi pripisal avtorju_ verza, ki to besedo tako dobro opremi s humorjem.
Vse to ni nič kaj težko, vendar je več vredno od onega, kar se razkri je, če to razumemo kot tisto, kar jaz sam korigiram s svinčenimi črkami za to, kar to tudi je: šala, v kateri nihče ne vidi nieesar.
Mar ne vemo, da je šala kalkulirani lapsus, ki se z roko v roki dotakne nezavednega? Pri Freudu to preberemo o šali.
In če nezavedno ne misli, ne računa, itd., si to
... žargon vselej zamislimo še tolikanj lažje.
odžre spol               Presenetili ga bomo, če bomo (v kolikor nam je
to mogoče) znova poslušali, s čim sem se zabaval in kar sem moduliral v svojem pritneru, kaj lahko
vemo, ali še Bolje rečeno: manj uživati v srečnem naključju tega jezika, kot pa slediti njegov drnc v govorici...
Treba je bilo celo pripomoči, da sem stvar dojel, in tu je dokazan smoter položaja interpretacije.
Ce pred obrnjeno rokavico predpostavljamo, da roka ve, kaj je pocela — mar to ne pomeni, da ro-kavico prav vrnemo nekomu, ki bi mu bila v oporo La Fontaine in Racine?
Interpretacija mora biti urna, če naj zadovolji in poseže v interpretaci jo, ki si jo sposodimo, medtem ko se je lotimo.
Od tistega, kar vztraja s čisie zgube k onemu, kar od očeta k slabšemu stavo sučc.
^7)
rock apriori stvar (recimo mu tako) srednjega ra-zreda. Drugo, pristaši nove plesne muzike naj bi bili povampirjeni discomani iz sredine sedemdesetih, kar pa je nesmisel, saj so pri nas po večini ostali dis-comani in še vedno konzumirajo brezlične indu-strijske disco proizvode za hitro porabo. Če se na kakšni lestvici med tovrstnimi izdelki pojavi tudi kakšna novoplesna skladba katerekoli zvrsti, je to zgolj izjema, ki potrjuje pravilo. In končno, o neangažiranosti itd. popa. Če je leta 1978 v času re-lativnega blagostanja, parola v stilu »Hej birokra-ti, kje so rezultati«., še pomenila določeno provo-kacijo, je to danes tema za Tofa ali celo naslov na Dnevnik. Pač leto 1983 ne more imeti istega feelin-ga, kot je bil pet-šest let prej. Kdor zanika opraviče-nost obstoja nove plesne godbe in novega popa sploh v okvirih masovne kukure danes, s tem tudi zavrača dialektiko slednje, kar je povezano z razvo-jem družbe nasploh.
Emandparija popa
Pop, kot zvrst širše vzete rock glasbe, je bil infe-rioren v odnosu do vseh drugih smeri (hard—, simfo—, space—, jazz—, punk itd. rock) vse do zadnjega časa. Potem pa ga je začela v začetku osemdesetih tako »resna« publika kot kritika je-mati zares (seveda gre pri tem samo za najkvalitet-nejše stvaritve, na pa za vsevprek nametano pro-dukcijo raznih zabavnih in komercialnih podzvrsti rock godbe).
Pri nas se je ta emancipaci ja začela morda že (kot navaja Goran Vejvoda v intervjuju za Polet), ko so Idoli izdali mini album, in z njim naredili radikalen premik od posnetkov s Paket aranžmaja v vode precej enostavnejše, popevkarsko obarvane muzi-ke. Toda zares kvalitetne pop plošče smo dobili šele v zadnjih dveh sezonah, seveda ob kopici bolj ali manj zgrešenih projektov. Kvaliteten pop nastaja predvsem v Zagrebu in Beogradu, od predstavni-kov bi lahko omenil Film, Idole, Zano, Mandiča, Xenio itd. (pogojno tudi Boo, zaradi vklapljanja v trend »novega plesa«).
V Ljubljani je šlo mnogo počasneje, predvsem ker poskusov zasledovanja svetovnega dogajanja s strani raznih popevkarjev ali piesnih rerproduk-tivcev ne moremo jemati resno. Toda ravno Video-sex je stvari postavil na svoje mesto; dva izmed članov sta prišla iz Otrok socializma (eden še vedno igra z njimi). Bend torej izvira direktno iz »scene« in ta se ga ne more odreči, po drugi strani pa prebi ja okove ekskluzivnosti in »alternativnosti«.
Majhni nočni razgovori
Po zgoraj zapisanem je razvidno, da imam sku-pino Videosex za trenutno najzanimivejšo, da ne rečem najboljšo (kajti pri tem je subjektivni mo-ment vseeno premočen) skupino, ki ta trenutek ustvarja na tukajšnji sceni. Ob tej priliki sem torej naredil intervju z njimi (nastal je malo pred pol-nočjo pred neko šišensko osnovno šolo) in pri tem sploh ni bistveno, ali ga vzamete zgolj kot dodatek k zgornjemu tekstu, ali pa nasprotno, tekst kot uvod za pričujoči pogovor.
— Kako in zakaj je sploh nastal Videosex?
Iztok: Zbrali smo se z namenom delati nekaj ra-zličnega od tistega, kar delajo vsi ljubljanski bendi. V bistvu je bil že čas, saj se že par let ni nič dogajalo. Zbrali smo se mi tri je, takrat še ni bilo pevke, bilo je dovolj idej za komade in zastavili smo si, da bomo delali to, kar.danes delamo. Od tega -es nismo kaj dosti odstopili. Vse skupaj pa se je začelo konec lanskega leta.
— Gotovo ste takrat že pričakovali, kakšne bodo reakcije na vašo muziko.
Iztok: Vedeli smo, da nas večtna folka, ki ob-staja na taj alternativni, recimo alternativni, sceni ne bo sprejela kot svoje, To je bilo jasno. In nas tudi ni, če samo vzameš razne eminence, razne Ogrin-ce...
— Kako pa bi razložil tvoje in Janezovo k para-lelno sodelovanje pri Videosexu in pri Otrocih so-cializma?
Iztok: To sta dve povsem različni področji in vsako ima svoje nesporne kvalitete. Ravno zaradi te različnosti se to da sfurat, pri enem najdeš, česar pri drugem ni. Meni, recimo, je to potrebno.
— Matjaž, ti še vedno igraš z Martirtom Krpa-nom. Kako ti shajaš s tem?
Matjaž: Jaz sem ves čas doma sam delal s sinteti-zatorji in to kar delam z Videosexom je dosti bolj moja muzika.
— Pri vaši muziki, pa naj jo imenujemo techno pop ali kako drugače, se da verjetno precej govoriti o zunan jih vplivih, ker pri nas te muzike do sedaj ni bilo. Morda bi se lahko govorilo o Human League ali Depeche Mode9
Matjaž: Mogoče.Ko sem slišal te bende sem spoznal, da je to moja muzika. O direktnem vplivu bi težko govoril, to je bilo pač nekaj, kar se je zelo skladalo z mojimi pogledi na glasbo.
Iztok: Če že hočeš iskati primerjave, potem so to lahko samo Human League, ker imamo enak pri-stop k inštrumentom, se pravi, da uporabljamo sin-tetizatorje kot normalne inštrumente, ne pa kot efekte. Yazoo recimo nimajo takega pristopa. Zdi pa se mi, da nikogar ne kopiramo. Približno ista ra-zlika je med Human League in Yazoo ter med nami in Human League. Je pa to seveda isti trend.
— Janez, ti si drugače basist, pa si naredil za roc-kerja precej čudno potezo — prodal bas kitaro in kupil sintetizator.
Janez. Mene so zmeraj zanirnali basi, bas linije, začel sem z bas kitaro, potem s kontrabasom, vedno pa so me navduševali sintetizatorski zvoki basov. Sedaj sem si tudi to omislil, v kakšni daljni prihod-nosti pa si nameravam kupiti kakšno dobro bas ki-taro in to kombinirati. Tako sintetizator, kot bas ki-tara imata svoje specifične kvalitete.
— Kako pa je Anja vpadla v kombinacijo? Janez: Iskali smovokal in imeli smo veliko težav.
Insistirali smo na ženskem vokalu in zelo težko je najti koga, ki bi imel vsaj posluh, če pa slučajno najdeš koga, je dostikrat zelo daleč od tega, da bi štekal sceno. Pri Anji pa nam je kar nekako uspelo in boljšega za tisto kar rabimo, gotovo ne bi našli.
Pot iz urbanih tem
—Iztok, tekste pišeš v srbohrvaščini. Delaš to za-
radi prodora na širše jugoslovansko tržišče?    -
Iztok: To je pač zelo očitno, ampak v hrvaščini laže pišem, saj sem komaj dve leti tukaj. Prej sem živel naHrvaškem, tam sem tudi končal šolo. Pišeš podzavestno in če ti ne pade takoj kakšna beseda,' in to se ini v slovenščini dostikrat zgodi, ti to zbije feeiing. To pa se mi s hrvaščino ne dogaja.
— Moja mama pa je komad, ki odstopa takoj gJasbeno, kot tekstovno, saj je v slovenščini.
Iztok: Tc je priredba komada od Kuzel. Drugače pa je to komad bolj za otroke.
Janez: Ravno zaradi teh tekstov smo naleteli na številne težave, razne drobne nacionalizme. Uspeli smo pri Novem rocku, saj je bila glasba tista kvali-teta, ki je prekosila te ovire, smo pa zaradi tekstov izpadli iz oddaje Prisluhnite-^izberite... Vsi nas v-j glavnem sprašujejo, zakaj lmamo tekste v srbohr-jj vaščini, čeprav mislim, da jezik ni taka ovira.
— Za tekst Kako bih voleo da si tu, lahko rečemi da je najboljši, ki sem ga letos pri nas slišal, vsaj poj feelingu.
Iztok: Dejansko sem ga pisal v takem stanju, kot ga tekst opisuje. Verjetno se sliši precej najstniško,, arnpak dejansko sem samo zapisal svoja opažanja. j
— Kaj pa tematika ostalih tekstov??
Iztok: Imarno tekst o travestitu, o lezbijkah, o| kurbi, ki ubija...
— V glavnem urbane teme?
Iztok: Ne, prej bi rekel pot iz urbanih tem.
—  Veliko pozornosti posvečate tudi komplet-nemu imidžu skupine. Ravno pred kraikim pa sem delal intervju z Marcus 5, ki so rekli, da kaj takega pri nas ni mogoče.
Matjaž: Da se, samo poskušati je treba, pri nas pa tega nihče ni poskusil. Obstaja kompleks, da imajo v Angliji ljudi, ki ti vse naredijo. tebi pa ostane samo, da se smehljaš na slikah. Mi smo vse delali bolj z glavo; vedeli smo, kaj bomo igrali, kako bomo izgledali, kakšni bodo teksti. Tudi za kon-certe točno vemo, kako bodo izgledali, samo žal do-stikrat izpade to nekoliko preveč improvizirano, delno zaradi premalo vaje, delno tudi zaradi teh-ničnih težav. Imidž se nedvomno da narediti do neke mere, vsaj kolikor je odvisno od nas samih. Televizija, radio, to je že problem zase.Janez: Na televiziji ni entuzijastov, vsak dela od osmih do dveh, potem pa spizdi. Človek mora biti velik antu-zijast, da jih prepriča, da vložijo malo entuziaznia in ti naredijo spodoben video. V Zagrebu in Beo-gradu se delajo že čisto v redu stvari in Mandič je primer človeka, ki nam je nekako vzor. Ne po mu-ziki, temveč kot človek, ki je sfural, kar je hotel. Dela svojo glasbo in imidž obenem. Seveda pa tukaj igra pomembno vlogo denar.
— Končno, kako gledate na teh nekaj novih ben-dov, ki skupaj z vami predstavljajo nekakšno alter-nativo tukajšnji     alternattvni sceni? Iztok: Bi-stveno je, da se je začelo premikati. Ne rečem, da je to boljše od tistega, kar se je delalo doslej, ampak že zaradi tega, kerje novo, dobi nekaj točk vec.
Tomi Gračanin
(Videosex so: Anja Rupel, Matjaž Kosi, Iztok Turk, Janez Križaj)
13
ZVEZA SOCIALISTI&iB HLADIHE SLOVEKJE UIIVERZITETNA KONFERENCA LJUBLJAMA UOBLJAHA, TRG OSVOBODITVE l/II
~K ZSMS DAUiATIHOVA 4 6H000 LJUBLJAMA
Q
SKUPSf INA SOCtAUSnCNE  RZPUBLIKE SLOVEHUK
ZBOH ZDBUŽEHEGi DKL*. ZBOB OBČIK
Številkai ol-»/83 LJublJana, 31.5.1983
Datua : 1.6.1983 4t. : 7o8 - ol
OBVESTILOI
Urednistvo Trlbuos Je na enl izned minulih aej obvostilo
VVt ZSHS LJubljana o prooeau protl dvena aodalavoeaa
iaaopls« rzvezi z anketo o smrti tov. Brežnjova.
PUt ZSMS J« na avojl seji aprejelo »klep, da J« anketa v
akladu z urednišlco polltllco. Opozarja pa, ds Trlbuna
( kot tudi Radlo Student ) ni prejala olcrožaioe Republiikegi
kodlteja »za infornlranje o načlnu obeležeranja sr.rti tov. Braznjeva.
Tttvarlikl pozdrav !
Prodsednica PUK ZSMS Andreja STOPAR l.r.
UEEDBTŽOTO 1SIB0HE
Y svezi b Slankoa Marka Zormaoa v Tribu&i št. 18, e doe_ 8.4.1983, pod naslovon "Strogo breeupno", »am posiljaao odgovor s prošnjo, da ga posredujet« vaSiffi bralcem.
T proceduri skupSSiaska obra»aave je predviden posebec postopek Ki. obravnavo aktov zaupne uarave, ki ga ureja pravilaik o ravnanju z gradivi zaupne n&rave, ki ga je sprejela SkupSSina Sfi Slovenije v najeirši delegatski raipravi in Je objavljen » Uraanem listu SBS, St. 6/83. ?o tes postoplcu b9 obravnavajo akti, ki jib kot strogo saupne oznaSijo predlagatelji teh aktov. Btopnje zaup-nosti, oznaSene od predlagatalj«v, SkupŠSina SR Sloveai-je ae nore spreninjati, zato je po tem postopku obravna-vala tudi akte SkupgJine SFEJ, ki Jih navajate v onenje-oea Slaakru. To pa seveda ne pomeui, da Je obravnava ta-kih aktov zaprta v krog "republiške birokracije", saj tudi vae te akte prejnejo akupine delogatov za deleglra-nje dalegatov v Zbor Edmženega dela in Zbor obSin re-publišie akupžJine. Zaradi njlhove zaup&osti pa $e s pra-rilnikon doložen način ajihove obravnave in varovanja tajnoeti.
He glede na navedeno pa je SkupSSina SE Slovenije že veS-fcrat opozorila predlagatelje, da vsebina nekaterih aktov ne ter^a obravnave po poetopku, ki je predviden z omenje-nia pi-avilnlkOK. Tako Je SkupSčioa SB Slovenije s poseb-nin sklapom naložila evoji delegaciji v Zboru republik in pokrajin Skupščlne SFKJ, naj cpozori vodetvo zborov tvez-ne skupščine na nevndržnoet sedanje prakse prepogostega predlaganja v soglaeje aktov, ki terjajo obravaavo po tea postopku. Takžno nezadovoljstvo pa so zbori izrazili tudi ob obravnavl aktov, ki jih omenjate. 0 tea smo s sklepom zboroT oposorili tudi SkupSčino S?HJ.
can&cbo strogo zaupno, zelo redki, pa tudi v Skupečini flHtJ priprairljajo nstresna dokumente, kl naj bi spreseni-li eadanjo prakso.
Kljub navedeneou pa je potrebno 1« opozoriti, da ae tudi v prlhodaje ne bo aogoče povsea izogniti razpravaa v da-legatski skupiSinl po tem postopku iz raslogov, ki Jih on-vaja onenjeni prarilnik.
Fredaedaik Zbora zdruienega dal*
Casopis študc:i~. Liiivcae Edvarda Kardelja v Ljubljani. Izdaja UK ZSMS Ljubljana, Trg osvo-boditve 1,11, soba 86 telefon: 214-372
UREDNIŠKI KOLEGIJ
Aieš Debeljak — glavni urednik
arcel štefančič —- odgovonri uvednik
¦rje Marinko Marko Zorman .Brane Koderman
I Posebne naloge:
* Vanja Brišček, Hermej Gobec, Tomi Gračamn, pušan Turk
Miha Brcgant — lektura
Tomi Gračanin — distribucija
Vesna Oebeljak — tajnikovanjc
Fotografija: Jane Stravs
Likovno ip tehnično uredništvo: Aljoša Koleoc,
Matjaž Požleo Piipia^L»tbkIBM-Dnernfl^tiikLr.
nakladt 5000 izvodor. Izdajatcljs^ršvot:
stalni člani: Ludvig Horvat (predscdnik), Andrej Luk§ič, Zoran Karižv Niko Vcrbič, Bojan Klcnov-šek, Robcrt Skrlj, Primož Hainz, Andreja Stopar, Jane Marinko, Branc Koderaian, Mwto Zorman.
14
15
m..........M --,,¦-¦ jii mjmmm"*wnr iig wmm
^^^^^...¦.. ¦ ,^^^^       ¦¦¦¦¦.. ¦^^^^^¦[V-:    ¦... . ¦^¦¦^^*     ¦  ^IlB    ^P^-
daje 3L.dccerabferje bil objav-lien šestav^k, kater^a vsebina pomeni kršitžv 2. tricke 81. člena istega zakon^O^cpovcdi raz-