Poštn na plačana v gotovim Let© IV. V Ljublani, V ponedeljek dne 26. 'anuarja 1931. Št. 4. Posamezra številka 1 Din SLOVENSKI ^_Izhaja vsak ponedeljek zjufrat_ ______ ' .»- irani — t. matvumna bredn &tvo: Kopitarjeva ul. št. 6/lli i Posamezna it. i Vin, mesečno, če se sptejema lisi v upiavl. nai oč- Vptava: Kopitaneva ulica 6/11 Te tej on it. 3487, Interui ban 3497 i nfna 4 D n, na dom tn po "o. sc odigravali veličastni prizori ljubezni in navdušenja, ki je bilo izkazano kralju in kraljici. Njuni Veličanstvi sta Ijuheznjivo od/.dravljnli na vse strani, kar je izzvalo nove orkane radosti in navdušenja. Bil je mogočen prizor, ko je del naroda izkazal visoki kraljevski dvojici svojo neomajno zvestobo in ljubezen. — Zagreb je ves v cvetju, Zagreb je ona suma radost, Zagreb je v enem samem prekipevajočem zanosu. Kraljevski avto, obkrožen z gardo, ki ji slede avtomobili spremstva, je žarišče obče sreče im radosti. Avtomobili vozijo i v zmernem tempu skozi množice in občinstvo obžaluje, da sc jim tako hitro izmika izpred oči slika, ki jo Zagreb v takem sijaju im mogoč-i masti še ni videl. Vsi bi sc hoteli nagledati tega prizora. Toda dolžnosti kraljevske dvojice zahtevajo svoji- iu hipoma so dvorsiki avtomobili izginili izpred oči radovednih množic in za vozi I i proti hunskeuui dvorcu. Množi«' pa drve v stranske ulice, da bi jim bila dana prilika, da 1 še enkrat vidijo kraljevsko dvojico. Markov trg je nu eni strani zasedem po množicah, drugo stran pu je policija izpraznila, da bi mogli kraljevski avtomobili pri vozit i do Immskega dvorca. Med tem sta Veličanstvi prispeli v dvorec. Nj. Vel. krnlj sc je moral že drugič |>oknzati na balkonu dvoren. Množice so zasedle ves Markov trg. Manifestacije množic se neprestano po-novljajo. Množice kličejo Nj. Vel. kralju, kraljici. pozdravljajo Jugoslavijo, narodno in drž. edinstvo itd. Oddelek kraljevske garde se je postavil prod bansikiui divorcom in odkorakal na dvorišče. Pred bonskim dvorcem kmetje iz Šestim v slikovitih narodnih nošah jiojejo rodoljubne pesmi. Med tem prihajajo v gornji dol mesta nove in nove množice. Vsi pričakujejo, da sc Ih> kralj ponovno pojavil na balkonu. Hiše in državni uradi na Markovem trgu so okrašeni z mnogimi državnimi zastavami. Na bnnskem dvorcu plapola poleg državne zastave kraljevska zastava z državnim grbom. Neprestano prihajajo avtomobili kraljevega spremstva, množice obnavljajo svoje ova-cije in pričakujejo, da se bosta Nj. Vel. zopet pojavili na balkonu bonskega dvorca. Občinstvo. ki se jc zbralo v okolici Pongračcve palače, hiti pred banski dvorce na Mankovem trgu. Iz daljave prihajajo zvoki godbe, šolska mladima z zastavicami v rokah mahu neprestano in vkli-ka Njunim Veličanstvom. Nj. Vel. kralj prihaja na balkon in pozdravlja množice. Manifestacije se pretvorijo v pravcat orknn navdušenja. Ljudje mečejo klobuke v zrak in dajejo na razne načine duška svojega navdušenja. Kmečko tnmburuško društvo s vira rodoljubne in narodne pesmi. V dvorce stopi mestni načelnik dr. Srkuilj. Službeni sprejem je končan. Kmetje in kmetice v slikovitih narodnih nošah plešejo narodno kolo. Kmetje pojo državno himno. Nu drugem koncu trga plešejo kmetje drinež. Pred dvorec prihajajo vedno nove množice. Prfed vhodom svoje novinarji, fotografi im filmski operaterji, ki so nu kolodvoru posneli ves siprejcm Njunih Veličanstev. Navdušene manifestacije kraljevski dvojici še vedno trajajo. Zbrano meščanstvo neprestano vzklika dobrodošlico Nj. Vel. v svojem belem Zagrebu. Ni moči z besedami popisati in izpovedati vse one sreče, ki sc zrcali na licih ljudi, in burnih vzklikov ter prizorov navdušenja, ki so bili znak onega velikega občutenja, ki so ga polna srca prebivalstva, ki je v svoji sredi sprejelo velikega i in hrabrega kralja in Nj. vzvišeno soprogo kraljico. Kralj govori ljudstvu Nj. Vel. kralj je imel z okna banske palače na narod tale nagovor: »Moji dragi Zagrebčani! Kraljica in jaz sva globoko ganjena nad tem navdušenim sprejemom našega dragega Zagreba, ki že od nekdaj goji svetle hrvatske tradicije in veliko jugoslovansko narodno idejo. Ti topli in prisrčni pozdravi krepe mojo nezlomljivo vero, da stoji Zagreb čvrsto ob svojem kralju in da mu zvesto sledi v veliko bodočnost naše kraljevine Jugoslavije. Živeli moji dragi Zagrebčani! Kraljevska dvo:ica na zagrebških ulicah Okrog 11 sta se Nj. Vel kralj in kraljica odpeljala v avtomobilu na izprehod iz banskih dvorov. Prebivalstvo ie vzklikajoč in s solzami v očeh pritisnilo na avtomobil Nj. Vel. tako. da jc policija morala stopati tik kraj avtomobila in pred njim, da mu dela pot. Množica sc jc komaj umikala avtomobilu. Nekateri so šli za njim, drugi pa so čakali na trgu, kjer bi najbolje videli Nj. Vel ob povratku. Za avtomobilom, kjer sta se vozili Nj. Vel., je šel drugi avtomobil z dvorno damo go. 1'ileonoro Sverljugovo in njenim možem, ministrom dr. Stankom Šverljugom. Avtomobila sta se odpeljala s trga Stepana Radiča na Kalarinski trg, po Opa-tijski ulici, čez Kipni trg in ulico Pavla Radiča. čez Jelačičev trg, Jurišičevo ulico, Račkega ulico, na Kralja Petra trg, po Kraljice Marije ulici, čez trg Kralja Aleksandra in Fraekopansko ulico, Me-sničko ulico, čez Tuškanec, okoli Cmroka, po Jur-jevski ulici, čez Kipni trg nazaj v banske dvore. Povsod ju je meščanstvo ustavljalo in jima izka zovalo svoje veselje in srečo. Značilen je bil prizor na Ilici ob izlivu Me-sničke ulice, lam je prebivalstvo ustavilo avto in začelo poljubljati roke Nj. Vel. kralju in kraljici. Šele čez nekaj minut je mogel avto nadaljevati pot. Ob tričetrt na 12 sta se vrnili Nj. Vel. nazai v banske dvore. Prebivalstvo iu je povsod navdu seno spremljalo in pozdravljalo. Nj. Vel. v Jugoslovanski akademm Zagreb, 25. januarja. AA. Ob 13.30 sla sc odpeljali Nj. Vel. kralj in kraljica v spremstvu maršala dvora v Jugoslovansko akademijo in v Arheološki muzej. V palači Jugoslovenske akademije jc pozdravit Nj. Vet. kralja pri vhodu na stopnišče predsednik akademije dr. Gavrilo Ma-nojlovič. Pokrovitelj Jugoslovanske akademije nadškof dr. Ante Bauer je Njuni Veličanstvi pozdravil s temi besedami: »Pozdravljam Njuni Veličanstvi v Jugoslovanski akademiji, ki jc tako dolgo vrsto let bila, vedno sc ravnajoč po idejah svojega ustanovitelja Strossmaycrja, nositeljica jugoslovanske ideje, ki io ie Nj. Vel. uresničilo v kraljevini Jugoslaviji. Akademija je hvaležna Nj. Vel., da je prv svoj ohisk blagovolil napraviti Jugoslovanski aka demiji. Zato vzkliknimo, gospodje akademiki: Boj živi Njuni Veličanstvi kralja in kraljico!« Pozdravu so prisostvovali vsi člani akademije, ki se mude v Zagrebu. Nj. Vel. kralj jc nato odšel s prvega nadstropja v galerijo slik, odtod pa po ogledu slik v parter, kjer sc nahajajo arheološke zbirke. Kraliu jc tolmačil poedinc starine direktor muzeja vsciičiliški profesor dr. Hoeffeler. Po pregledu muzeja sta se Nj. Vel. vrnili v bansk dvorec. Sijajna baktiada Zagreb, '25. jan. ž. Ob 7 zvečer so se pričela na Trgu kralja Aleksandru zbirati društva z godbami, zastavami in bakljami. Zbiranje je trajalo do 8. Prostoren Aleksandrov trg je bil nabasan do zadnjega kotička. V tem času jo ljudstvo pelo domoljubne pesmi, vse godbe so igrale. Točno ob 8 je krenila bakljada preko Frank o-panske ulice na Markov trg. Na čelu je korakala Sokolska godba, kateri jo sledil Sokol in ostala društva z zastavami na čelu. Ves čas so padali klici kralju, kraljici, Jugoslaviji, jugoslovanskemu Zagrebu itd. Tudi ljudstvo ob strani, ki je tvorilo povsod gost špalir, je navdušeno klicalo vladarju. Trg Stepana Radiča je bil poln ljudi. Ko sc je pojavil sprevod, so se odprla okna banske palače. Pojavila sla se Nj. Vel. kralj in kraljica Marija. Nj. Vel. kralj je bil oblečen v paradno generalsko uniformo, Nj. Vel. kraljica pa je nosila bel hermelinski plašč. V navdušenju jc ljudstvo metalo klobuke v zrak. Na drugih oknih so bile dvorne dame, prisotni ministri, ban in drugi. Sptcvod je defiliral pred oknom Nj. Veličanstev. Ves defile je trajal skoro eno uro. Sprevoc1 je nato krenil po Radičevi ulici na Jelačičev trg, kjer se je ljudstvo razjlo. Osebne vesta Belgrad, 25, jan. 1. Po odloku socialnega ministrstva so postavljene: za sestro pomočnico v higienskem zavodu v Skoplju v 5. skupini II. kategorije gdč. Ljudmila Stare, za sestro Doma narodnega zdravja v Kumanovem v 5. 11. gdč, Frančiška Dcjak, za sestro pri šoli za sestre v I.juh ljani v 5. II. gdč. Marija Cešark. Otvoritev trove šole v Belgradu Belgrad, 35. jan. I. Danes dopoldne oh 11 se je vršila svečana otvoritev nove zgradbe osn šole kralju Aleksandra I. v Dečanski ulici št. (i. Svečanosti se je udeležilo veliko število uglednih Bolgrnjčanov zastopnikov prosvetnih oblasti in meščanstva, delegatov raznih kulturnih in prosvetnih ustanov. Nj. Vol. kralj« je zastopal polkovnik Kr-stič. Cerkveni obred je opravil pravoslavni župnik Dušan Vaflič. Belgrnjski župan ing. Milan NeSič jo imel govor, v katerem je poudaril velik oomeu nove zitrodbe. Gandi na svobodi New Delhi, 25. januarja. AA. Indijski podkralj je naročil izpustiti brezpogojno Gandija in vse člane vseindijskega kongresa. Vlada jc pre-klicala sklep, s katerim je bil proglašen kongresni odbor ilegalnim. Obsedno stanje v Španiji ukinjeno Laval se posvetuje Železniška nesreča je Paril, 25 predsednik Madrid. 23. jun. kk. Vlada je sklenila takoj ukiniti obsedno -h,nje, ki je bilo razglašeno m vso šipam jo, vendar pa z izjemo okrajev Madrid m Sarafrcsa, kjer so v zadnjih mesecih bila središča revofucijenartiega pokreta. Listi bodo se nadalje i>cd cenzuro, vendar ne vec pol vojaško, tomve* civilno (K i vidno je. d" radi tega volilna propaganda republikancev iu sploh kvuwkdj strank -koro ne bo mogoča. Verjetno je, da bodo te stranke v znak protesta priporočalo vzdrževanje pri volitvah kar ie gotovo pri republikancih, verjetno i m tudi pri socialistih. Pred madridsko jetniftaico ,0 i10t,.ii danes prirediti revolucionar« protestno •.borovanje, kar je policija preprečila. V Madrida divja hripa Madrid. 25. jan. kk. Po poročilih zdravnikov ,e v Madridu obolelo okoli 40% prebivalca za hripo To je okoli 350.000 ljudi. Bolezen l*?»ekn ■ ečinonia lalvko in se zdi, da že ponehava. Pei msl. brezposelnih m r * - • ® v Nemcji Berlin, 25. januarja, s. Po poročilu državnega zavoda za posredovanje dela in zavarovanja brezposelnih ie bilo sredi januarja podpiranih iz sredstev zavarovanja brezposelnih okrog 2,396.000. iz drugih sredstev pa okrog 739.030 brezposelnih. Dela ie iskalo v omenjenem času blizu pet mili-lonov brezposelnih. $tarhemher$ odstopi? Dunaj, 25. jan. s. Obolenje prvega zveznega roditelja Reimwehra kneza Starhemberga je dalo povod različnim vestem. V poučenih krogih trdijo, ,l„ bo Starhemberg že ta teden vrnil svoj poslanski mandat. Njegov naslednik bo voditelj Heim-vvehra Sttlrmer fz Dunajskega Novega mesta. Po drug'h vesteh pa knez Stnrheinberg ni obolel, mar-r»$ ie bil v dvoboju z odvetnikom dr. Reinleinom pred tremi tedni v nekem gozdu v bližini grada družine Orsini-Rosenberg težko ranjen. Tudi samoumor dr. Reinleiua, ki je bil izvršen istočasno, spravljajo v zvezo s tem dvobojem. Pravijo, da je dr. Kcinlein izvršil samoumor iz strahu, ker je mislit, da je kneza Starhemberga smrtno ranit. Z druge strani pa trdijo, da so te vesti, ki so sc že telo razširile, brez podlage. jan. kk. Senator Laval, kateremu republike Douinergue včeraj poveril sestavo nove vlade, ker se je Briand branil sprejeti to nalogo, je danes začel svoja prva politična posvetovanja. Laval namerava sestaviti :>vlado sprave in sporazuma med republikanci« in upa, da bo do Jutri zvečer zadostno sondiral teren, tako da bo mogel potem misliti na razdelitev portfeljev. Najprej je obiskal ministrskega predsednika Steega in fere njimi predvsem s Herriotom, Frank liuom-Bouillo-nom in Magiuotom. Tudi Paul Boncour se je zgla-sil pri njem. Laval je imel potem še dolg telefonski razgovor z Briandom v Ženevi, ki se bo šele danes pozno zvečer vrnil v Pariz. Politični avgurji smatrajo, da bo Laval hitro dosegel uspeh. Po njihovem mnenju bo Laval sam sprejel notranje ministrstvo, Painleve pa bi bil minister za zrakoplov-stvo. Tudi Maginot in Flandin bi zopet vstopila v vlado. Nasprotno pa skoro ni govora o tem, da bi se Tardieu udeležil nove vlade. njegovega prednika Tardieuja. Nato je imel kon-enco z voditelji strank levice in sredine, med Za izpopolnitev naših zvez s centralno Evropo Berlin, 23. januarja. \A. V ministrstvu zu-uunjih zadev jc bila danes konferenca zastopnikov evropskih aeronavtičnih društev. Konferenci je bila svrhu določiti mednaroden program za leto 1931. Skupščino je otvoril direktor nemške avi-jacije. Navzoči so bili zastopniki od evropskih zrakoplovskih društev, pa tudi sovjetov. Našo državo je zastopal inženjer Indija Sonde i-mayer, plavili direktor »Acroputu«. Bazen splošnih vprašanj, ki so prišla na debato na konferenci direktorjev zrakoplov nih družb, so se reševala tudi neka posebna pokrajinska vprašanja in so bili doseženi sporazumi, ki se tičejo posameznih interesentov. Naš namen je bil doseči ž vrste j šo mrežo med našo letalsko mrežo in evropsko letalsko mrežo. To je bilo doseženo na tri strani v treh kombinacijah s Francijo, Avstrijo in Češkoslovaško. lako bo moči dogovorno z vsemi navedenimi držav umi uv esti uspešne letalske zveze, in sicer tnko, da bosta Francija in Avstrija sodelovali pri prometu na progi Dunaj—Gradec—Zagreb—Belgrad, Francija na progi Belgrad—Skupi je—Solim. Češkoslo- vaška pa nn progi Bratislava—Zagreb. Ti sklepi in dogovori nam dajejo možnost /boljšati nag turistični promet s svojimi lastnimi močmi na veliki krožni črti Belgrad— Sarajevo—Podigorica—Dubrovnik—Split—Sušak —Zagreb, ki meri okoli 1000 km. Bazen tega je naš zastopnik protestiral proti temu. da se nu letalski črti Pariz—Dunaj —Belgrad in na črti Berlin—Dnina j vrši promet j ki sedanjem voznem redu talko, da se nam kvari /veza /. našimi linijami. Če bi bil vozni red samo za eno uro zgodnejši na teh progah, bi imel Pariz priključek nn naše linije. Berlin pa direktno zvezo s Solunom. Prav tako bo potrebno, da ]»jde Berlin s svojo linijo nu Solun čez naše ozemlje. Našemu delegatu je bilo obljubljeno, du pride to, za našo državo vele važno vprašanje prav resno v pretres. Berlinska konferenca je torej vel epom e-nvbna koi etapa za razvoj naših /ve/. /. ostalimi letalskimi družbami. Bazen tega je ta konlerenea pomembna tudi za vso n a" o turistiko, posebno pa glede nu naše hitre , /veze s centralno in zapadno Evropo. Glavni vzrok evropske krize zapuščena Abdul Hamida Tstnmbul. 25. jan. s. Dediči zadnjega turškega rolt-uia Abdul Hamida so se za nt»govo ogromno zapuščino toževali pri najrazličnejših sodiščih, pa 50 povsod izgubili svoj pravdo. Potem ko je angle-8ko-tu*ško razsodišče šele nedavno odbilo zahteve sultanovih dedičev, je te dni enako razsodilo tudi italijansko-turSko razsodišče glede zapuščin v Tri-politaniii in na Cirenajiki. Obe sodišči se sklicujeta na člene lozanske mirovne pogodbe, ki izključujejo reklamacije sultanovih dedičev. Zadnje nade, ki so jih imeli na posestva Abdul Hamida v Siriji, -lo padle v vodo, ko se je fr.incosko-turško razsodišče izreklo za nepristojno. Miliiardnl sen sultanovih dedičev je s tem končan. Prizadeti so: štiri zadnje žene Abdul Hamida. ena hčerka in sedem sinov sultana. Vsi so sedaj odšli praznih rok. Procesi sami so požrli milijonske zneske. Proces proti čihašhemu ropariu Chicago, 25. jan. j. Proces proti slovitemu roparskemu voditeiju Leo Brothersu se je začel le dud pred sodiščem. Obtožen je uimora časnikarja Linglea, ki je v svojem listu objavil več zanimivih " odkritij iz cikaš k "ga podzemlja. Lingle je bil kriminalni "reporter lista -Chiicago Tribune*- in je zaslužil na leto 00.000 dolarjev. Ker .je imel Lingle očividno ožje zveze s tolpo Al Capooeja, se domneva, da je tudi on na ta način zašel v strašen boj podzemskih rivalov in (>adel kot žrtev krogle. V teku dosedanje razprave so obtožili Brothersa še nadaljnih desetih umorov. BukaieJt, 25. januarja, s. !z odličnih romunskih gospodarskih krogov se poroča: Številne nade, da je evropska gospodarska kriza prekoračila svoj višek, so preuranjene, ker je politika dumpinga sovjetske Rusije za leto 1931. ukrenila čisto posebne priprave, da preplavi evropske trge z ogromnimi množinami ruskega blaga za slepe cene in tako skuša uničiti gospodarstvo Evrope. Les, premog, petrolej, rude, žilo. in vse v prvovrstni kvaliteti, v ogromnih množinah in po cenah, ki jih lahko postavi samo sovjetska Rusija, ki ji ua terorju zgrajeni komunistični sistem dovoljuje, da producira pri pravih stradalnih plačah in prodaja celo pod lastno ceno. V pomirjenje preplašene Evrope ie imel Sta- lin pred kratkim v Moskvi dolg govor, v katerem je trdil, da bi komunistični sistem lahko istočasno obstojal z meščanskim in celo z njim sodelovaL To je pa nevarno slepilo. Politično bi bilo premirje s komunističnim sistemom morebiti možno, gospodarsko pa nemogoče, zakaj ruska politika dumpinga pomeni v svojem nadaljevanju uničenje evropskega gospodarstva. Sovjetska Rusija pa nujno potrebuje dumping, sicer bi se ne mogla obdržati. Opustitev pjatiletke je nemogoča, ker so sovjeti postavili na njo vse svoje nade. Zadnji čas bi že bil, da se vsi politični spori potisnejo na stran in da se napravi načrt, ki bi rešil Evropo gospodarskega pogina. Borba pro Si Stalinu Enotna Ironta ruske desničarske opozicije v inozemstvu Pariš, 23. jan. j. Ravno v času, ko se Stalin pripravlja, da skliče VI. kongres sovjetov, se v vrstah desničarske komustičnic opozicijo, ki jc v velikem številu zbrana v Parizu okrog bivšega svetniku sovjetskega |>o-slaništva Bescdovskega — opaža naraščanje proti Stalinu naperjene aktivnosti. Organ Besedovskoga, »Borba«, je objavil proglas dveh skupin desničarske komunistične opozicije, ki sta se zbrali v vrstah iako zvane tretje emigracije. V tem proglasu stoji, da se tretja emigracij«, t. j. emigracija, ki so jo stvorili oni sovjetski uradniki, ki se niso hoteli vrniti v Moskvo, razdelila na dve osnovni politični skupini in to na skupino, ki nosi ime ■»Volja naroda« in na politično skupino "Borim«. Obe ti skupini naglasa ta svoj cilj: na revolncijonairen način stvorili novo ->samo-diržavo«. Sedaj pa Izvršilni odbor stanke Velja naroda« in skupine > Borba« skupno izjavljati: »Mi hočemo delovnemu ljudstvu v SSSR pokazati, da so med nami ljudje, ki so pripravljeni. da vse k trenutek žrtvujejo vse strankarske in skupinske razlike v nazorih za ustvaritev ideala nove demokracije.« Vlihajlo Zcščenko: V razredu Današnja šola v sovjetski Rusiji. Ivan Trupnikov, učitelj druge stopnje, je stopil pokašljevaje v razred in otieša svoj ponose ni klobuk na steno. I > Zopet ste zaka-sniH!« se oglasi prvak razreda. Učitelj ne odgovori ničesar, pač pa popravi učence in se tiho opravičuje: »Tramvaj ... nekdo me je na poti ustavil ..« I Že poznamo take izgovore!« mu vpade v besedo prvak razreda. Učitelj se trudno spusti na stol, zapre oči in v dušo mu planejo čudni spomini... On, učitelj zgodovine, stopi v razred; vsi učenci, polni spoštovanja itn strahu, strumno vstanejo s svojih sedežev, on pa gre s čvrstim korakom preko razreda in stopi na kateder. Po vsem razredu grobna tišina. Nato odpre razrednieo in izgovori neko ime: »Nikolaj Semenov!...« Učitelj se zgane, eidpre oči in ttbo reč«: »Semenov!« >Kaj je? Kaj hočete od mene?« vpraša učenec in lista naprej po albumu poštnih mam k. -.Nič!« odgovori učitelj. > Kako, nič?« :>Hotel sem samo vedeti, če je mladi tovariš Semenov tu.« »Tukaj!« zavpije jezno Semenov in nadaljuje z iH?tpnjem po svojem albumu. Učitelj za^aa i»)d?U po razredu »Oprostite, dragi tovariša, za danes sem vam dal za nalogo — hočem reči. predlagal sem vam — predavanje o reformah Aleksandra I. Morda bi bil kdo tako ljubezniv in H nam kaj pripovedoval o reformah nekdanjega carja Aleksandra I. Verjemite mi, tovariši, jaz govorim o carjih vedno s preziranjem.« Učenci v razredu prasnejo v smeh. »Nekoliko sem razburjen « nadaljuje učitelj. »Ne tolmačite mojih besed napačno! Vesel bom, če o teh reformah ne 'bo nihče govoril... Tako sem razburjen!« > Molči že enkratl« se zadere nad njim neki učenec. »Samo godrnja, pa godrnja...« »Že molčim. Šemečtin, hotel sem vas vprašati, kalere politične vesti ste prebrali v »,Pravdi'?« Šemečtin odleži časopis in pravi: Kaj pa naj to pomeni? Na kaj pa cikate s tem? ali mar ne smem citati tega časopisa? Pazite, da vas radi tega ne prestavijo! ,Pravda' je organ vlade...« »Nič, nič, /.a Boga, nič. Ničesar nisem re kel o veri, niti o Bogu! Nikar ne tolmačite krivo mojih besed!« Učitelj začne zopet hoditi razburjeno gori in doli. j »Ne skakaj vendar semintja! zavpije nad njim nek učenec. »Raje stoj pred tablo!«- Učitelj se ustavi pred tablo, potegne iz žepa robec in milo za ječi... S tem v /.vezj se stranka »Volja naroda« in skupina »Borba« spajata v ein organizem, ki bo »z novo silo nadaljeval borix> proti oni diktaturi v Kremlju«. Borba proti Stalinu sc torej danes ue votli samo od strani komunistov v SSSR, ampak se ta borba vodi od zunaj, in sicer v glavnem iz Pariza, kjer je danes zbrana večina ruske protistalrnovske ©migracije. Ta I kij, ki sc vodi od zunaj, je v glavnem propagand ističnega značaja in obstoji v tem, da so izdaja literatura proti Stalinu in se tajno pošilja v Sovjetsko B uši jo. Vendar ]>a Bese-dovski in njegova skupina ne prikrivajo, da nameravajo tudi neposredno na ozemlju SSSlt organizirati revolucijonarno borbo. Pariška »Borba« poziva revoliicijonnrno krilo desničarske opozicije, naj bo pripravljena žrtvovati tudi človešikn življenju, če Ijo potrebno. Treba pa je naglasiti, da so metode propagande komunistične opozicije v inozemstva favno take, kakor one komunistične stranke v SSSR. Stil njihovih gesel je lnkonski, kategoričen in odločen. List ;>Borba«, ki je na prveim mestu namenjen, da se ga Ilegalno potšiilja v SSSR, piše n. pr. »V Parizu sc sovjetske ribje konserve donnšajo na doin, in sicer štkailjica po 20 kopejk. Delavec — ta poziv je naslovljeni na sovjetski proletarijat — prepričujejo te, da si gospodar, ukaži torej svojem« nameščencu Stalinu, naj ti dobavlja ikoinscrve ipo isti ceni na dom!« Drugo geslo se glasi: »Pjatiljetka je propadla. Stalin je krivec. Pot do velike svobodne sovjetske Rusije vodi sanno preko Stalinovega padca.« Ali pa: »Stalinovo diktaturo lx> zamenjala delovna demokracija. Revolucijoniar-no krilo desničarske opozicije je započclo borbo proti stalinovskenm režim iu za delovno državo. člani »komunistične strank«, delavci, in rdeči vojaki, zbira jte se okrog desničarske opozicije! Pripravljajte se ua boj!« Proces prot' derviš*m Carigrad, 25. jan. kk. V velikem procesu proti dervišem v Sminni, ki so zažgulii nekega učitelja, zahteva državni praivdnik 30 smrtnih obsodb, 60 kazni na ječo, dočhn z« 7 obtožencev predlaga oprostitev. Po končanem govoru državnega pravdnika so se začeli zagovori obtožencev, ki so se morali braniti sami, ker jim sodišče ni dovolilo juristejv kot branite ljev. Večina obtožencev zatrjuje svojo ne-do'l žinost. Sarajevo, 25 jun. p. Danes ponori okrog 1" m J? zgodila pri 100 km na progi' Mclar-Sandevo s T,kJ5t n'7!1 !fkn žekz"iSka »i . . ■ " katen «« e odpeljal iz Mo-starja proti Sarajev u ob 10.30, je zuvoi.il 7m nekem ovinku na poškodovano progo, ki je bila noDus'11« ker je deževje mnehčaTolUmljo.'& I. " /"T1 p]avo asno »Pariti poškodbe iu je vkk rad, lega zavozil v p.,ik..W., „ del progo z vso brzino. Službeni vna i„ potlllrt, ,a„0„7,» se odtrga n od vlaka iu padla do obal« reke \o-retva. Veliko sreča v nesreči je bila v am, da' -o se ostali vagon, na progi obdržali. Pri ,„j nesreči sta bitu >ezko ranjena strojevodja BuIiaC in vla-karodja Ojup, ki ise je nahajal v službenem vozu. dofi.ni si je kurjač rešil življenje s tem, da je Pravočasno skof.l z lokomotive ter je bil le lažie no-škodovali. Od potnikov ni bil niliča težko vaiijen. Lokomotiva, ki se .te zakotalfla po bregu navzdol, m službeni voz sta popolnoma uničena, notniškl vagon pa je ostal nepokvarjen, ker se je po čudnem naključju držal po kuncu sredi strmin Danes zjutraj je odšla nn lice mesta takoj uradna komisija načelstva oddelka sarajevske že-IflBBiske direkcije z vsem pomožnim osebjem. Briand odpotoval Ženeve Ženeva, 25. jan. kk. Briand je' danes dopoldne, preden je odpotoval iz Ženeve, še obiskal nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa. Oba dr» žavnika sla w dalj časa razgovarjala. Dočim se prejšnje pariške in italijanske vesti o tem, da bi bila Francija v zvezi z reparacijskimi vprašanji stavila razne ponudbe za posojila, niso potrdile, se zdi sedaj, da nI popolnoma izključeno, da ne hi bilo na današnjem sestanku med obema drfav nikoma govora o teh vprašanjih. Briand so jo »kupno z Ilendersononi odpeljal iz Ženeve z Mini pariškim braovlnkom ob 14.15. bo pri tem zn končno ustanovitev mednarodne agrarne kreditne banke, v Baslu, ki jo predlaga Loucheur. Ustanovitev take bnnke j« najnujnejša naloga na sedanjem polju evropsk« solidarnosti, ker je mogoče agrarne države obva rovati pred boljševizmom samo z močnimi krediti Bethlem na Dunaiu Budimpešta, 25. jan. A A. Korbiro poroča-. Predsednik vlade grof Bethlen je v spremstvu tajnika poslaništva barona Apora in grofa Zsatvja odpotoval danes ob 16.30 na Dunaj. Madžarskim geslom se je pridružil na tem potovanju a vsi rimski poslanik v Budimpešti Kalitz. Grof Bethlen prebije na Dunaju dva dni, da pri tej priliki vrne obisk, kj ga je lansko pomlad napravil v Budimpešti tedanji predsednik avstrijske vlade dr. Schober. Posetil pa bo prav tako tudi tt Družba „ Duna,ska cesta št. 45 Telefon: 2820 Premog Drva Koks gori m Ona: >Zakaj greš vedno k oknu. kadar jaz pojem? On: >Zato. d« liudie ue mistijo, da te i nreleoam.t. Čevljarstvo! Pobeška Mavricij, prej Fr. Szantner — se priporoča cenjenemu občinstvu. Izdelovanje čevljev za bolne in normalne noge po meri, Cankarievo nabro-Mp 7/I. Liubliana. _____ ____ predsednika republike Miklasa in člane avstrijske vlade O pri-! liki tega obiska grofa Bethlena nn Dunaju pride | do podpisa pogodbe o prijateljstvu in arbitraži med . Avstrijo m Madžarsko. i Dnna.i, 25. Jan. kk. Madjarski ministrski pred« | sednik Bethlen Je danes zvečer prišel na Dunaj, : kjer bo četa I več dni. Na kolodvoru so ga sprejeli zvezni kancler dr. Ender in člani madiarskega poslaništva. Ma?or Pabst in MussoHni Ali je prejemal Pabst iz Italije podporo? Dunaj, 25. jan. j. Nekateri švicarski listi so te dni objavili senzacijonelno vest o zvezah majorja Pabsta, vodje Heimvvehra, ki je bil svoje-časno izgnan iz države, z Mussolinijem. Informacije so vzete iz korespondence, ki jo izdaja »Presse-bureau Tirol« v Inomostu. Pressebureau Tirol trdi, da je danes pojasnjena uganka, zakaj je moral major Pabst po svojem povratku iz Italije resigoi-rati na aktivno delo v taboru avstrijskih hajm-verovcev. Korespondenca trdi, da je major Pabst prejel od Mussolinija subvencijo 2 milijona in pol lir in pristavlja: »To dejstvo bi moglo morda ostati v tajnosti, da se niso na sestanku vodstva v Schladmingu preteklega leta pojavila različna mnenja, kako naj se s to vsoto razpolaga.* Pabstovo delo označuje omenjena korespondenca kot nehvaležno napram Tirolski, kamor se je Pabst zatekel v največji siti in kjer so mu kot nemškemu častniku naklonili popolno zaupanje. Korespondenca dalje navaja, kako je Pabst formuliral svoje odnošaje napram Italiji: »To zaupanje je znal major Pabst stalno obnavljali, ker je svoje zveze * Mussolinijem označil kot navaden manever in je obenem obstal, da bo Italijo ob ugodnem trenutku potisnil ob zid.« Turški zun. minister pride Romuniio Bukarešt, 25. jan. j. V aprilu pričakujejo tu obisk turškega zunanjega ministra Tevfik Ruždi beja. Kakor znano, je omenjeni turški državnik v precejšnjem prijateljstvu z visokimi sovjetskimi funkcijouarji. To je. dalo nekaterim tukajšnjim listom povod, da so stvorili vse mogoče kombinacije, kako bo Tevfik Uuždi bej poskušal, da po možnosti pripomore do ureditve vzajemnih odnošajev med Romunijo in sovjeti. Usodna zamemava črnovlce, 25. jan. s. Vdova sodnega zdravnika Eisenberga je imela že delj Časa Ijubavno razmerje s policijskim komisarjem Nacojem, ki pa je hotel razmerje končati, da i>i poročil neko druge ženo. Zapuščena vdova je sklenila, dn se bo nad nezveet;ja ženinem maščeval«. Ko je danes ponoč. videla topiti nekega moža v vežo svoje hiše, k v prepričanju, da ima pred seboj policijskega ko-I laisiirja, petkrat ustrelila svojega bivšega ženina, j Policisti so se podali v njeno hišo in nnšli tam ■težko ranjenega veletržcn Leona Seimraueha. Selm-S rnuch je hotel iti v hiši Eiscnbergoive. stanujočpga j zdravnika klicat, da bi Sel k ujcgovii nenadno oboleli ieni. Ljubljanskim naročnikom Slovenskega li-sta -i smo v današnji številki priložili položnice, katerih naj se blagovolijo puslužiti čimprej vsi, ki še niso poravnali naročnine Smrtna kosa Umrla je v Binklju pri škotji Loki gospa Marija Svoljšak. soproga ondotnega trgovca in gostilničarja. Pokojnica, popolnoma zdrava in čvrsta, je stregla svojemu bolnemu soprogu, a včeraj nenadoma podlegla srčni kapi. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje, pokoj niči pa večni mir iu pokoj! Ljubljanska nedelja Ljubljana, 25. jun. Brezupno sivo dolgočasje se je obesilo davi nad Ljubljano in odsevalo na obrazih ljudi, ki se niso vedeli kam dati. Še najbolje so napravili tMi. Iii so odšli na PREDAVANJE Dlt. FERDA KOZAKA v Filharmonijo. Težak tema si je izbral predavatelj: »O sodobnem človeku in njega potih*. Torej ?nov, o kateri bi bilo treba napisati cele biblioteko, da bi jo vsaj malo bilo mogoče izčrpati. Sicer je pa vsa literatura sodobnosti prav za prav le obravnavanje in izčrpavanje iz te snovi. Dobro uro jo trajalo to predavanje in z vso po-Borncstjo mu jo sledila dvorana, nabito polna samega inteligenčnega občinstva. Predavatelj seveda ni mogel [»odali poslušalcem analize le snovi, kar pa tudi ni nameraval. Zato je podal le revijo pesniških perspektiv na sodobno človeštvo in > govoril bolj o vlisih pri teh problemih kot pa o problemih samih. Poslušalci so sprejeli predavanje fcot pesniško konfesijo predavatelja. Med predavateljem in občinstvom pu je bil ves čas tesen, topel kontakt. Predavatelj je v lepi besedi primerja! atmosfero sodobnega življenja, atmosferi ju-žnega neba, ki ima v sebi slutnje katastrof, katastre. v zraku in v ljudeh. Počasi pa se vse življenje spreminja v organizacijo, ki bo stabilnejša, kot je sedanja. Predavanje dr. Ferda Kozaka je smatrati za poskus, najti torišče, s katerega bi bilo možno razgledali vse kulturno dejanje in nehanje sodobnega človeštva. Občinstvo je preduvateljeva izvajanja sprejelo s toplimi simpatijami. ZADNJA POT KAPETANA SIRCLA. Danes dopoldne se je vršil po glavnih ljubljanskih cestah na Dolenjsko cesto veličasten vojaški mrtvaški sprevod. Številni častniki s komandantom Dravske divizije generalom IKčem na čelu. in izredno velika množica občinstvu je spremljala na zadnji poti pokojnega kupetana I. razreda Jožefa šircla, ki je 23. t. m. nenadno umrl v vojaški bolnišnici. Pokojni, ki je bil aktivni otioir že v Avstriji, je bil znan lako po Ljubljani kakor po celi Sloveniji po svoji veliki dobroti in plemenitosti. Kol. rek mini oficir Dravskega vojnega okrožja je bil vedno v stiku z ljudstvom, katero je z nenavadno močjo svojega mehkega srca ljubil. Najbolj pa »e je vtisnil v spomin našim fantom, kateri so pod njegovim poveljstvom služili v II.. to je slovenskem bataljonu Jugoslovanskega prostovoljskega polka v Sibiriji, katerega je rajni ob strašnem zlomu Kolcnkove armade ko je sovražnik bi lirik za petami, srečno v najhujši zimi evakuiral iz Tu-tuna pred Irkulskom v Vladivostok. Kajni Širol je v resnici zaslužil ime očeta naših fantov in ni ga enega samega, za katerega on ne bi bil skrbel iu bi mu ne bil izkazal kakšno dobroto. Po svojem povratku v domovino 1. 1920. je v naši amiadi Služil dalje z vso njemu lastno vestnostjo, usluž-nestjo in skromno ljubeznivostjo, pomagajoč ljudem, kjer je le mogel, in nad vse priljubljen med tvojimi kolegi. Krsto s truplom pokojnika so peljati na topovski lafeti. Pred krsto je igrala žaloeiinke vojaška godba. Pred Češnovarjem je častna vojaška žela oddala mrtvenvu borcu in vzornemu rodoljubu častno salvo. Pokojnika najboljši drug v vojni, g. polkovnik Nedič pa je imel ginfjivo lep pcs'ovilni govor. Nato so krsto dvignili na avto mestnega pogrebnega zavoda, kt jo bil pripravljen, da odpelje truplo v rojstni kraj pokojnika Prijateljem se je zarosila v očeh solza, ko so zadnjič Brli za svojim prekrasnim tovarišem, ki gn ne bodo nikoli pozabili, avto pa je oddrdral v Mokronog, kjer se je vršiil istetako lep pogreb do rodbinskega greba. Slava spominu Jožefa Šircla, kojega ime bo ia;>is-no v zgodovini naših sinov, njihovih žrtev m njihovega trpljenja v svetovni vojni! NEZGODE IN NERODNOSTI. Pomembnejših kriminalnih degodkov skoraj ni bilo danes v Ljubljani, pač pa se je poleg velike nesreče, o kateri poročamo na drugem mestu, pripetilo nekaj nesreč in nezgod. Največje sitnosti je povzročil neki star pijanček, ki so ga ob 1 pomoči našli kakor kamen trdega ležati na tlaku v Wolfovi ulici. Ljudje so mislili, da se je možu pripetila kakšna nesreča. Zato so .poklicali reševalni avto in reševalci so vinsko klado res prepeljali v bolnišnico. Mož pa je bil samo pijan, Lako da se ne bi prebudil, tudi če hi kdo s ka-npnom streljal za njegovim hrbtom. V bolnišnici sta se dve nočni sestri precej mučili, da sta ga prenesli na ncsilnici v bolniško posteljo, zakaj v •bolnišnici so se le bali, da se pijancu ni kaj resnega pripetilo. Seveda je ta nenavaden prihod pijanca dvignil skoraj ves oddelek bolnišnice po koncu. Davi, na vse zgodaj, pa se je vinsko smrčalo prebudilo. Mož je najprej debelo pogledal okoli sebe, kje se prav za prav nahaja, nato pa se hitro oblekel vzel klobuk, zginil na vrt in od tam kar preko ograje na cesto. V bolnišnici so se-seveda začudili, ko jim je lako hitro zmanjkalo tega »bolnika-: in so umevno pcstali tudi zelo ogorčeni nad tako nesramnostjo. O tem pi.jaučku ne vedo drugega kakor njegovo ime in še za lo ne vedo če je pravo. Resnejša nesreča se je pripetila inkasanlu Francu Murnu ob 1 ponoči na Dolenjski Cesti. Ta se je peljnl s kolesom domov. Na spolzki cesti pa se mu je kolo prevrnilo in si je Marn Izpahnil *oko. Sedaj se zdravi v bolnišnici. POSKUSEN SAMOUMOR. Neko 18 letno dekle v vzhodnem delu mesta A jo hotelo davi vzeti življenje zaradi neprijetnosti v družini. Najprej se je sprlo z vsemi domačimi, nato pa izginilo. Dekletov brni se je bal. da sii ne bi srslra napravila kaj hudega in jo je pričel iskati. Našel jo je v podstrešju, kjer je že visela na vrvi. Brat je v trenutku prerežal vrv in rešil setro zanke, nato pa hitro telefoniral po reševnlnl svlo. Umetno dihanje v reševalnem avtu je dekletu že med kratko vožnjo toliko pomagalo, du ■e ie zavedla prav tedaj, ko so io pripeljali v Italija nadaljuje na Balkanu Vojaška misija reorganizirati bolgarsko armado — Italijanski tedni Bolgarijo morajo rešiti njene sosede Istambul, 25. jan. (Izv. Slov. 1.*) Venizelosovo potovanje, ki je vzbudilo toliko najrazličnejših komentarjev po vsej Evropi, ter izzvalo nešteto najbolj miroljubnih izjav tega prebrisanega diplomata, je sedaj skoroda /e pozabljeno. Razen nekaterih ljudi, ki so bili poučeni o vzrokih in namerah tega potovanja, je evropska javnost v glavnem ostala nepoučeua o tem dogodku. Sele poznejši razvoj balkanske politike nam bo polagoma odkril tajnosti, ki se sedaj še skrivajo za izbrušenimi izjavami grškega diplomata. Ker sem do sedaj stalno zagovarjal stališče, da kljub vsem deinantijem Venizelos in Mussolini igrata za enkrat isto melodijo, sicer vsak na svojem inštrumentu, se bom tudi odslej prizadeval poročati predvsem ona dejstva, ki dokazujejo, da se Italija ni prav čisto nič odrekla svojim balkanskim težnjam, ter da razvija svojo vzhodno politiko po smernicah zadnjega rimskega govora predsednika vlade. Iz prvih virov poročam, da je bolgarska vlada nedavno zaprosila italijansko vlado, da pošlje v Bolgarijo posebno vojaško misijo, ki naj od vrha do tal reorganizira bolgarsko armado. Mussolini je tej prošnji ustregel, ter imenoval generala Val-ie, da zbere potrebno število gcneralstabnih častnikov in vojaških izvedencev za vse kategorije orožja. Vojaška misija bo odpotovala v Bolgarijo meseca marca ter takoj začela s svojim delom. Največjo pozornost bo posvetila artileriji ter vojnemu letalstvu. Slednje bo tem lažje, ker že itak izdeluje vojna letala v Bolgariji znana italijanska lirma. Iz krogov italijanskega poslaništva izvem tudi, da bo italijanska vlada organizirala v Bolgariji iu v Grčiji takoimenovane italijanske tedne, z drugimi besedami povedano, se bodo po vseh važnejših krajih organizirale številne maniiestucije, akademije, literarni večeri, glasbene prireditve in politični shodi, ki naj bi bolgarsko in grško javnost upoznali s italijansko kulturo. Predlog izhaja od zelo agilnega italijanskega poslanika v Atenah Paschianinija. Prednje dosti jasno govori na to, da se Italija ni odrekla Balkanu in da Venizelosova hladnost napram misli o balkanski zvezi nosi pečat italijanske politike v naši najbližji soseščini. To je bilo tudi pričakovat, odkar se je izvedelo, da so se pričeta pogajanja med francosko in italijansko armado glede na razorožitev vojnega brodovja prekinila. Italija smatra, da je s tem razrešena vsake obveznosti in da lahko brezobzirno nadaljuje svoje intrige na Balkanu iu v bližnjem Orijentu, kjer edino še obstojajo možnosti za kak uspeh. Od zelo vplivnih diplomatičniii osebnosti sem slišal, da druge evropske države predvsem pa balkanske, ne polagajo zadosti velike važnosti ua to dejstvo. Balkanska konferenca v Atenali jc plod zelo zdrave zamisli. Le žal, da balkanske vlade niso bolj izrazito podprle tega pokreta, ki bi lahko izpodrinil iz Balkana vse tuje vplive. Ista osebnost mi je ponovno podčrtala potrebo, da se naj vse balkanske države začnejo bolj intimno zanimati za Bolgarijo, češ, če je šla iskat italijanskega prijateljstva, se je to zgodilo samo rudi tega, ker se je čutila osamljena ter nekako zavržena. V Bolgariji obstoja zelo resen in uvaževanja vreden pokret za zbližanje z njenimi sosedi. Les absents out lou-jours tort. listi, ki manjkajo, so vedno oškodovani. To velja na splošno za vsa politična vprašanja, prav posebno pa velja ta pregovor za Bolgarijo, ki se bo naslonila na tistega, ki ji bo nudil največ pomoči in največ iskrene simpatije. Italijanski vpliv na Balkanu je danes dejstvo, toda še dolgo ne bo prepozno, du to državo rešimo is Balkan iu balkansko zvezo. Sofija, 2-1. jan. AA. Glede na nedavne zbore, ki so jih priredili Oeorgijev, Kazasov iu Todorov, poroča Zora , da so ta zborovanja bila prirejena brez zveze s političnimi strankami. Te zbore pripravlja poseben odbor članov strank in ne.dran-karjev. fa odbor stoji na temelju deklaracije z dne 28. junija I"30 in deklaracije, izpopolnjene s posebnim programom. Prihodnja 'borovanja bodo v Smneni in Ruščuku. Tragedij® treh kedmh ljudi v Šiški Trite Bosanci v zastrupljenem zraku - Mati in sin mrtva, tretji v življenshi nevarnosti Ljubljana, 25. jan. Danes sc jc pripetila v Spodnji ši.ški pretresljiva tragedija revne bosanske družine, ki je zahtevala že kafuiii« konec. To pa sta plačala dva človeka s smrtjo in eden bo nemara tudi še moral prispevati svoje lastno življenje. Meti najibedncjšimi Bosanci, ki so hodili v io trgovino, je bila gotovo naj.heflne.jsa bolnišnico, in ji zato ni bilo treba ostati U.m v zdravljenju. KONCER JADVIGE POŽENELOVE Opozarjamo na današnji klavirski koncert naše klavirske virtuoiinje gilč. Jadvige Pozenelove, ki ga priredi Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga« v svoji koncertni dvorani Ljubljanski dvor (Pra-žakova ulica). Začetek točno ob 20. Spored: Baeh-Bufconi: Toecata fuga v d-molu, 2. Beethoven: Sonata opus 27, št. 2 v cis molu iu 3. Schimiauu: Sonifoničnc etude. Imena komponistov in njihovi: kompozicije, kakor izvajalka gdč. Poženelr.v« so nam porok za prvovrstni glasbeni užitek. Pred vsako spored 110 točko tolmačenje vsebine. Vstopnice od Din 2 do 0. do 19 v pred.prcdaji v trafiki PuRelj — palača pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti, od 19 dalje p« v vestibuhi pred koncertno dvorano. šanega * Ljubljana« ima drevi točno ob s vajo rne-ga zboru. — Pevovodja. skupina treh sestradanih Bosancev: 45 letne A I j k e R o m i č c v c i/ v asi Ko ■ a rac pri Prijedoru in njenega 14 letnega s;na Mehu ter 21 letnega brezposelnega delavca \ i k o I c Košanoviča iz Drežnice v src?a Opuiin. Vsi so zares giadovali. Prenočišča niso imeli nobenega, zaslužka nobenega, vse, kar so imeli, je bilo le upanje nu boljšo bodočnost. Snoči, v soboto zvečer zopet niso imeli kotička, kanioi bi položili svoje, tirudnc glave. Tik oh tej ka-fani« pn jc strmo stopnišče in pod tem stopniščem je ozka, majhna euinnata, ki jo jc slnv-benik najbrž namenil /a komik. Y tej etimnaii je tu družinica poiskala prenočišče. Preden sc je vi oglu k počitku, pa je vzela oečico za kavo v čumunto. V pečici jc bilo še nekaj žerjavice, na katero so naložili li trije oglje, zakaj hoteli so spati na gorkein. Malo okence le čuininute pa so zaprli. Tein preprostim ljudem seveda ni bil znan kemijski proces, da se pri gorenju oglju razvija strupeni plin —• ogljikov dvokis. Zrak v čuinnato ni imel pristopa, ogljikov dvokis pa ni mogel na prosto. Med blaženimi sanjami. ki jih sanja v strupenem plinu pač vsak speči, so ti trije bedniki vsrkavali zastrupljeni zrak in z njim smrt vase. Njihovo tragedijo na jbrže nc bi tako kmalu zapazili in morda bi so šele proti poldnevu zdelo konru čudno, du teh treh ni nn spregled. ter hi vdrli nato ljudje v čnmnato. Slučaj pa je hotel, da so ljudje to tragedijo prej opazili, pa tudi že tedaj je bilo prepozno. Vsaj za mater in sina, katerih življenje je žc ugasnilo. Neki Bosanec je hotel namreč danes dopoldne. odpotovati. Svoj kovček pa je včeraj, v soboto, spravil prav v to čunniato. Davi ob |iol devetih je. prišel po kovček in gu hotel odnesti. Zdelo se niti jc čudno, da njegovi znanci še niso vstali, in je najprej obzirno potrkal na vrata. Nihče se ni oglasil znotraj. Potnkal je krepkeje. Zapet nič odgovora. Bosanec je pogledal skozi okence in je toliko roiztočil, da v čumnati le ležijo neki ljudje. Pričel jo razbijati po vratih in po oknu. Nihče se mu ni otlzvul. Bosanec je tedaj zaslutil strašno resnico in s silo odpri vrata. V ohrn/. inu je puhnil strupen arak. da je bil Bosanec v prvem trenutku sani omamljen. Takoj nato je sklical ljudi, ki so prihiteli in .prenesli vse tri speče na sveži zrak. Pri materi in sinu so takoj s[>oznali. da jima no bodo mogli nič več pomagati, zakaj gotovo sta bila že nekaj ur mrtva. Pač pu je prav slabo utripalo srce Košanoviča. Ljudje so stekili do prvega telefona in poklicali reševalno postajo, ob en eni pa obvestili policijo. Reševalni avto je bi! v nekaj minutah na mestu in z vso naglico odpeljal globoko nezavestnega Košanoviča v bolnišnico. Mater in sina pu jc pustil na kraju nesreče. Pozneje je prišla tudi policijska komisija zdravnika dr. Avramoviča in okraj. nadzornika '/ajde 1 e. Obraza obeh mrtvih ponesrečencev nisln uzda jata nol>enega snintnopn boja. katerega naj bi oba prestal«. Bila st« mirna, prav taka. kakor da bi oba človeka pravkar zaspala. Nu odlok policijske komisije, ki se je prepričala o dejanskem poteku tragedije, je voz mestnega pogrebnega zavoda prepeljal oba ponesrečenca v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Tam lw> najbrže jutri, v ponedeljek, sodna obdukcija trupel. V bolnišnici pa so se ta čas zdravniki trudili, da bi rešili Košanoviču življenje. To jo viselo prav ua tanki uiti, za katero se je bilo bati, da se bo vsak čas prelagala. Trudu zdravnikov. umetnemu dihanju in raznim injekcijam se jo posrečilo, da so mu še podaljšali življenje v*aj /o nekaj ur. vendar po je bil ,kozi ves čas nezavesten ter sc ni zavedel niti do večera. Lo malo je upanja, da bo Košanovič. kot tretja žrtev te tragedije, še okreval. Ta pretresljiv« tragedija teh vcvivov ji' vzbudilo v Ljubljani, v kolikor so ljudje zive-doli o niči, najgloblji vtis* Mariborska $w?!e!*a Maribor, 25. januarju. Ob vremenskem preokretu in uuslopivšein jugu iu pa okolnosti, da je davi vsemu teniu sledilo še deževje, so se muriborske ulice, m ceste, zla.sli pu trgi pretvorile v nedoglednosl mlakuž iu kur je še temu podobnega. Ni čuda, če so se morale od povedati vse zimskospot lue tekme kakor n. pr. smuške skakalne v Mežici za prvenstvo ziinsko-sportne podzvezo in pa sonkuške, napovedane za današnjo nedeljo. Zato so Mariborčani ostali danes domu ler so si poiskali zabave ter nedeljskega razvedrila v običajnih javnih shajališčih, potem l;n so včeraj vedrili ua lepo obiskanem policijskem večeru v veliki uuionski dvorani, ki y je vršil pod pokroviteljstvom upravnika mariborskega policijskega predstojniku I' Kcricvanu in ki so ga poleg drugih odličnih gostov poselili tudi okrožni inšpektor dr. Kchaubnch, okrajna načelnika dr. l/iavic in dr. flnrin ler podžupan dr. Lipold. Izkoristiti so kanili nekateri okolnost policljskcg i plesa: pa i i It je bilo šest, ki so postali deležni grn lovskih celic. V dvorani Prosvetne zveze pa so imeli svoi občni zbor mariborski invalidi. Udeležba je bila zelo lepa. Zlasti važna so bila poročila predsednika Grča. tajnika 1'rucdita ter blagajnika Trni-nikn. Razbrati je bilo, koliko socialnega mnevania je pokazalo združenje do svojih najrevnejših članov ter njihovih družin, ki jim je pomagalo z denarnimi podporami zlasti y.u Veliko noč in Božič. Razen lega se .je mariborsko združenje spomnilo tudi trboveljskih vojnih invalidov, ki so bili kot rudarji radi redukcije obratu odpuščeni i/, službe. Skupaj se je izplačalo ua podporah 8750 Din. Pri volitvah je člau stvo izvolilo v glavnem dosedanji agilni odbor. Mariborski gasilci pa so žc prav zarna in sicer ob pol eni morali intervenirati pri gašenju požara, ki je. nastal v Splošni stavbni družbi. Po dveurnein gašenju se je posrečilo ogenj lokalizirati ter preprečiti nevarnost večjega požara. Na mestu požara so prihiteli tudi pobreški gasilci. Ogenj je nastal v tvorniskem oddelku zn izdelovanje vijakov in sicer radi t'jga, ker se jo cev zu odvajanje, dima zvrnila preko lesene strehe, ki se je ob zagretosp cevi vnela. Mednarodne tekme v t&ommu prstozene Včeraj se je na plenarni seji zimsko športne zveze sklenilo, da se mednarodne tekme, ki bi se moralo vršiti od 29. januarja do :). februarja, prelaze nu termin med 0. in S. februarjem. Ta sklej je bil napravljen na podlagi poročila i z Bohinja da je dež. ki je padal v soboto, pobral še ostal sneg tako, da je nemogoče izvesti te tekme. A' slučaju pa, da pade nov -neg do konca lega me seča, sc bodo tekme vršile prihodnji teden v istrvn obsegu, kakor je bilo prvotno nameravano. Plavalne tekme v kopališču Mri je Plavalne tekme, ki jih je včerai priredila SK Ilirija v zimskem kopališču, so se končale z naslednjimi rezultati: Dame 1011 metrov prosto: Lampret Mada v času 1:17 sek, 2. Šladler Cita v času 1:50 sek. Proga 2?:60 m: L Dolenec Nika 30:2. 2. Kralj Dora 31:2. 3. Ozimič Meta 34:8. 4. Jesih Nela 39:2. 5. Stanovnik A. 41 sek. 100 metrov gospodje prosti stil: 1. Frisch E. 1:10:8. 2. Turnšek V. 1:12:4. 3. Žirovnik B. 1:12:6. 4. Uršič A. isti čas. 5. Otruba Stane 1:15:4. 57:20 m darae prosti stil: 1. Demšar Majda 51:2. 2. Ga. Paumgnrten 51:8. 3. Fettich Jela 59/.. 4. D en far Vanda 50.6. 5. Ozimič Marica 62.8. 100 m prsno damei 1. Sever Mara 1:35:5, 2. Lojk Vida t:50:4. 3. Ga Klemeneič 2 min. 4. Virens Olga 2:09.6. 100 metrov prs-o gospod e: 1. SUgnar M. 1:29,4. 2. Kramar L 1:35.2. 3. Čade;-G. 1:36,6. 4. S ve tek L. 1:37.8. 5. Tavčar B. 1:38.9. 200 m piosto dame: 1. Lampret Nada 2:59.8. 100 m hrbtno gospodje: 1. Žirovnik B. 1:21:7. 2. Otruba Stane 1:31,9, 3. lavrenčič 1:43.4. 28.6(1 m prosto gospodje (2 pro#i): I. Dolenc 24, 2, Smuk 23.«, 3. Miklič 29,8. — 5?.2o m (4 proge) prosto gospodje: L Sveti k Hajko 3-.0, 2. /ihorl Branik o 40.2. "v Kiidis Miro 44.1. 4. l'V ticii Mirko 44.(i. »>ti čas tudi Sveti k I.eo. — 200 m prosto gospodje: t. Zimvnik 0. 2:45.3, 2. Fritsch 2:4t>.9. 3. Lrftič \dolf 2:4s. 4. Jesih 2:4X 4, 3. Otrubn Stane 2:59. — 100 m hrbtno dame: I. Lampret Nada 1:32.2! -- 2ii<> m prsno dame: I. Sever Mara R 2. Klemeneič T. 4:^0.2. — 200 m prsno eospodie: t (mimik ln><-5:22, 2. Stegna r M. 3:20.1, 3. čudež 3:31.4, 4. Sve-tek 3:35. 5. Tavčar 11. 5:37. — 57.20 m (4 proge) prsno dume: 1. Stc^uar Andru 1:11. 2. Kraili 1:25. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE 33 Opazil sem, da se zelene rastline držijo površine, rdeče se nahajajo v srednjeglobokih plasteh morja, medtem ko črne ali rjave haluge bivajo v največjih globinah, kjer tvorijo vrtove. Te alge so resnično čudežni stvori, najprelestnejši kras flore. Ta razred poraja najmanjše in navječje eksemplare rastlin. Dočim so našteli po 40.000 prostemu očesu nevidnih halug na prostoru petih kvadratnih milimetrov, so znane haluge, ki so daljše ko 500 metrov! Bili smo sc oddaljili od »Nautiiusa« že za poldrugo uro. Na navpičnem vpadu solnčnih ža kov, ki se niso več lomili, sem spoznal, da je poldne. Magični čar barv je polagoma izginjal in smaragdasti ter sa-firnati odtenki so se izgubili. Korakali smo enakomerno dalje, naši koraki pa so od tal čudovito močno odmevali. Najlahnejši šumi so se prenašali s hitrostjo, katere uho na kopnem ni vajeno; voda prenaša namreč zvok štirikrat hitreje ko zrak. V tem hipu se je teren začel močno spuščati v globino. Luč se je pobarvala enakomerno. Dosegli smo globino 100 metrov, tako da je znašal pritisk vode 10 amosfer. Toda naša skafandrska oprema je bila tako izvrstno prilagodena tem razmeram, da mi ta močni tlak ni prizadeval nobenih bolečin; samo v členkih prstov sem čutil neke vrste otrpnjevanje, toda tudi ta neprijetni občutek je kmalu izginil. Kar se tiče napora, ki bi ga človek po e dveurnem sprehodu v takem oklepu, kakor je bila naša potapljaška oprema, po pravici lahko pričakoval, je bil enak ničli. Moje po vodi silno olajšane. kretnje so se vršile z uprav čudovito lahkoto. Ko smo dospeli v globino 300 čevljev, smo še vedno videli luč solnčnih žarkov, čeprav je bila že medla in slaba. Jarkemu blesku je sledil rdečkast somrak kakor prehod med dnevom in nočjo. Kljub temu smo še vedno videli toliko, da nismo mogli zgrešiti smeri, in zato ni še bilo potreba posluževali se Ruhmkorffovih aparatov. V tem hipu se je kapitan Nemo ustavil. Potem je s prstom pokazal temno maso, ki se je dvigala pred nami v temnih sencah. .»Gozd Crespo«, sem si dejal, in se nisem zmotil. SEDEMNAJSTO POGLAVJE. Podmorski gozd. Bili smo dospeli na rob gozda, ki je bil brez dvoma eden najlepših v neskončnih posestvih kapitana Nemo. Smatral ga je kot svojo najdragocenejšo last, nad katero si je prisvajal iste pravice, kakor sta jih imela prva dva človeka na dan stvarstva. Kje pa je bil človek, ki bi mu bil mogel to pravico izpodbijati? Kje je bil tisti še drznejši pionir, ki bi prišel s sekiro v roki, da ta mračna drevesa poseka? Podmorski gozd so tvorile velike drevesom podobne rastline in kakor hitro smo bili prodrli pod njegove ogromne svode, sem bil osupnjen po svoje-vrstnosti, ki so jo kazale veje tega drevja. Nobeno izmed teh zeli, ki so pokrivale tla ko preproga, nobena iz tega grmovja rastoča veja se ni plazila ali krivila ali upogibala v vodoravni smeri. Vse so rastle navpično v vrh k morski gladini. Ni bilo ne vlakna ne niti aH ploščatega traku, naj je bil še tako tenak in majhen, ki ne bi bil raven ko palica iz železa. Tangi in liiane so rastle v trdi, navpični črti, katero predpisuje gostota vode, v kateri žive. Če sem jih z roko odmaknil, so se takoj zopet dvignile v prejšnjo lego. To je bilo kraljestvo vertikale! Kmalu sem se na to navadil kakor sem se navadil na mrak, ki nas je obdajal. Tlo gozda je bilo posuto z ostrimi kamni, katerim se ni bilo lahko umikati. Podzemska flora je bila kar najbogatejša. Nisem razločeval rastlin od živali, saj se tukaj oba carstva prirode najintimneje stikata. Opazil sem, da se vsi eksemplari rastlinstva drže tal samo po čisto lahnem površinskem lepilu, kajti od trdih teles, peska, školjk, prodca in najrazličnejšega kršja, ocl katerega se ne hranijo, ne rabijo ničesar drugega kakor samo oporišča. Zakaj te rastline dobijo vsega, kar za življenje in rast potrebujejo, izključno le iz vode. Večina njih je namesto listov poganjala niti ali lamele najbolj fantastične oblike in rožnate, karmi-naste zelene, oliva^te rdejerumene in rjave barve. Videl sem prelestne rhodophyceje ali rdeče alge, ki so časih tako podobne koralam, da jih ne razločiš kakor na primer oavjopahljačaste korale, škrlataste ceramije, potem hminarije, ki so poganjale mlade brste, ki se dajo ;:sti, nereocysteje, ki se iztegujejo v višino 15 metrov, šopi acetabularij in nešteto drugih morskih rastlin k« nima' r veta. »Čudovit element«, je dejal duhovi i viravoslovec, »v katerem živalstvo cvete, rastline na so b-ezcvetne.« Med temi r ki dosegajo viš no dreves zmernotople.^a ei^a., je v njihovi vlažni senci rastla gr. živili cvetov, grmi koral: cebro- prcjfaste rrcar ne, rumenkaste karyophyle s prozornimi tipalnicami, zoanthrije ali morske rože, ki so tvorile cele ruše; med vejami pa so kakor kolibri letale male ribe-mušice, medtem ko so se pod našimi koraki kakor tropi kljunačev dvigali rumeni le-pissakanti z bodičastim gobcem in strimi luskami. Okoli ene ure je kapitan Nemo dal znamenje, da se ustavimo. Jaz sem bil vesel in vsi smo se udobno zleknili pod lopo, ki so jo tvorile alarie;e, koje ozki, jermenu podobni stebli so se dvigali ko puščice- Počitek mi je del silno dobro. Ničesar nam ni manjkalo kakor samo možnost razgovora. Mogel sem samo približati svojo debelo glavo iz bakra Konzu-lentovi. Videl sem, kako se oči dobrega dečka zadovoljno smehljajo, kar je seveda še povečalo moje veselo in bodro razpoloženje. Zelo sem pa bil začuden, ker po štiriurnem iz-prehodu nisem čutil lakote. Nisem si mogel razlagati tega pojava. Pač pa sem čutil nep emagljivo zaspanost, ki se loti vsakega potapljača. Kmalu so se mi pod debelima stekloma zaklopile oči in po-greznil sem se v globok spanec, ki ga je bila dozdaj zadrževala samo hoja. Kako dolgo sem spal, nisem mogel presoditi. Ko sem se zbudil, se mi je zdelo, kakor da se solnce nagiba za horicont. Kapitan Nemo, ki je bil istotako zasnul, je bil že pokonci in jaz sem se začel izteza-vati, kar me nenadna prikazen v hipu spravi na noge... Nekaj korakov pred menoj je buljil vame svoie škiljaste oči pošasten morski pajek, visok nad en meter, ki se je pripravljal, da skoči vame. Čeprav je bila moja potapljaška obleka dovolj močna, da me ščiti proti ugrizom take zveri, se nbem mogel ubraniti groze, ki me je prevzela spričo tega restvo-ra. V tem hipu sta se tudi prebudila Konzulent in orjaški matroz z »Nautiiusa«. Kakor hitro je ta o-studnega skrluparja zag'edal, se je zagnal vanj in ga z udarcem puškinega kopita ubil. Videl sem, kako so se odvratni členi pošasti zvijali na tleh v strašnih trzanjih. To srečanje je bilo povod, da sem začel misliti na to, da bi utegnile v teh velikih globinah živeti še bolj nevarne živali, proti katerim bi me sama potapljaška obleka ne mogla ščititi. Zato sem sklenil, da bom odslej bolj pazil. Moja domneva pa, da naš počitek pomeni konec podmorskega izprehoda, se je izkazala za zmotno, zakaj kapitan je, namesto da bi se povrnil k »Nautilusu«, korakal v nasprotno smer naprej. Tla so se še vedno čedalje bolj strmo spušča'a, tako da smo stopali v čedalje večje globine. Morala je biti ura tri, ko smo dospeli v ozko dolino, ki je tekla med dvema visokima gorskima pobočjima v globini kakih 150 metrov. Po zaslugi naših aparatov, ki so po svojem dovršenstvu vse dozdaj izumljene daleč prekašali, smo mejo, ki jo je narava dosedaj človeku za bivanje pod vodo postavila, prekoračili za 90 metrov. Stopetdeset metrov pravim, čeprav mi ni noben aparat omogočal kontroliranja globine. Toda jaz sem vedel, da celo v najbolj prozornih morjih solnčni žarki ne morejo prodreti delj. Točno v tem trenotku pa je nastopila popolna tema. Nobenega predmeta ni bilo mogoče razločiti, če je bil le deset korakov oddaljen. Zato sem korakal dalje tipaje. Kar se zasveti bela, zadosti jaka luč. Kapitan Nemo je bil prižgal svoj električni aparat. N egov tovariš je storil zdajci isto, čemur sva sledila Konzulent in jaz Pri-vijajoč vijak, sem povzročil stik med motkom in stekleno serpentino in naše štiri svetilke so razsvetljevale morje z močjo dnevne svetlobe v premeru 25 metrov. S % OII fsj • ipo a N C t/. C5 C0~ = X- Si c □clB' Sše-O -a 1 riPs- tO ~' s* rn>N — < -t- x n x 8 C>M -Jr-*-p 3 "C "I? P-s s ^ S £> f Izrabljanje toplote iz notranjosti zemlje X zadnjih letih so javnost večkrat razburjala različna mnenja in izjave raznih strokovnjakov in strokovnjakov«, po katerih nam na zemlji ne 1» treba kuriti, zakaj notranjost zemlje je silno vroča. Treba je le iznajti na-fiLn, kako bi se toplota zemeljske notranjščine dovajala na površje in rešen bi bil problem toplote na zemlji. Kaj pa nas dovaja do trditve, da izkazuje zemeljska notranjščina zelo visoko stopinjo temperature? Oddaljenost zemeljske površine od zemeljskega središča znaša približno 6300 kilometrov, najgloblja luknja, ki jo je do sedaj izvrtal človek v zemljo, pa je globoka 2834 metrov, torej 0.045 odstotka prej omenjene številke. Ta luknja je rov rudnika Oscar Ho-ward št. 7 v Santa Fč v Kaliforniji. Najvišje gore sveta se dvigajo skoraj 0 kilometrov nad morsko gladino, največje globo-čine morja pa presegajo višino gora. tako da pomeni najgloblji rov, ki ga je izvrtal človek v zemljo, komaj četrtino največjih globin morja. Če merimo temperaturo v rovih, ki jih je iz-, vrtal človek, vidimo, da raste temperatura, čim globlje gremo. Toda temperatura ne raste povsod v enakem razmerju. So kraji, kjer naraste temperatura na vsakih 18 metrov za 1 stopinjo Fahrenheita. V nekaterih afriških V neizmerni žalosti sporočamo, da je dne 24. t. m. ob pol 9 zvečer nenadoma dokončala 64 letno potovanje in polna dobrih del stopila v večno zelene in prijetne pokrajine raja k svojemu večnemu gospodarju naša nad vse ljubljena soproga, zlata mamica, sestra in teta, gospa Marija Svohšah rof. Fojftar soproga gostilničarja in trgovca Truplo blage pokojnice bomo položili 26. januarja 1931 ob pol 10 dopoldne na žapno pokopališče v Stari Loki, B i n k e I j, dne 25. januarja 1931. Ivan Svolfšak, soprog. Poldka, Julka, Rezika, hčere. Vinko, Josip, sinova. Ivana, Marija Minka, sestre. Ivan, brat in vse ostalo sorodstvo. jamskih rovih pa zraste temperatura za 1 stopinjo Fahrenheita komaj na vsakih 75 metrov globine. Čeprav je bila zemlja skozi tisoče in tisoče let sorazmerno enako vroča, se je vendar na obeh tečajih prej ohladila, na dragi strani pa vemo, da so na Islandiji bruhajoči ognjeniki. To dejstvo si moremo razlagati na en sam način, namreč, da so nastale v razmeroma novejšem času razpoke, skozi katere je brulmPa na dan vroča masa. Razložiti naravni »mehanizem* ognjenika je težje, kakor razložiti mehanizem radio-aparata. Da bi izrabili toploto zemeljske notranjščine, so nekateri predlagali, naj se izkopljejo rovi, ki naj bi bili 5 do 25 krat globlji, kakor do sedaj izkopani. Nato pa naj bi se na kak način dovajala zemeljska vročina na površje. Z napravami, ki so zaenkrat moderni tehniki na razpolago, bi bilo nemogoče, izvrtati 8 kilometrov globok rov in nibee bi ne mogel povedati, ali bodo znašali stroški 5 milijonov ali 50 milijonov dolarjev. Treba pa bi bilo dveh takih rovov, zakaj po enem bi se dovajala voda, po drugem pa bi prihajala na površje para, v katero bi se spremenila voda radi silne vročine v tako glolbofoih plasteh. Kako pa bi spodaj zvezali oba rova? Na to vprašanje do sedaj še ni nihče odgovoril. Kako pa bi zavarovali rov pred stranskim pritiskom zemlje? Poskusi v laboratorijih so dognali, da se da v masivni granit izvrtati luknja v globino 18 kilometrov. Precej dvomljivo pa je, kako bi izgledalo, če bi se ta globina podvojila; kjer pa nimamo opraviti z masivno kamenino, je pa stvar popolnoma drugačna; v takem slučaju pa naletimo pri vrtanju v globino na velike težkoče. Obenem pa imamo opraviti s povečanjem zračnega pritiska, kar ima za posledico tudi povišanje vrelišča in pri tako visokem pritisku in visokih temperaturah Špecerijsko in koloniialno blago, umetna gnojilo cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Unblfani Novost! Tribunu dvo-Uolos.,Sncbs"-motorjom posebno močno, okvir nizek, z mofinejfto pneumatiko, motor v srodini montiran z dvolno {ircRtavo in spojko, l'l, K. S. Vozi 0 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 1011 km. Dobi se tndi sam motorček. kateri se lahko na na vadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki ranko. »TRIBUNA« V. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, KnrlovSkn on«ta Stev. 4. Edini slovenski zzoad brez fnjega kapitala ie Vzajemna zaoarooalnica o Llnbliani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: I. Proti poiaru. a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žilo in krma Z Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku aavarovanfe na doSivetje in smrt, otroške lote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseli kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in (arah. je nemogoče vnaprej povedati, ali bomo dobili vodo ali paro. Samo po sebi umevno ni potrebno, da bi se voda na dnu rova kuhala, doseči pa hočemo toploto in čisto gotovo bo v danih okolno-stih najlažje in najbolj praktično, dovajati toploto na zemeljsko površje v obliki pare. Če vzamemo, da se poviša temperatura na vsakih 30 metrov za 1 stopinjo Fahrenheita, bi znašala temperatura pri 7800 metrih globine 320 stopinj Fahrenheita (okrog 160 stopinj Celzija), kar bi odgovarjalo temperaturi v navadnem parnem kotlu. Spričo vsega tega truda in stroškov Ura se isti praktični uspeh dosegel tudi z navadnim, cenenim kotlom, ki se kuri s premogom. Pri tem bi obstojala edina prednost v tem, da ne bi rabili premoga, če (in ta »če« je treba debelo podčrtati) bi se posrečilo speljati vodo iz zemeljskih globin na površje. Kamenine niso dosti boljši prevodnik toplote kakor ščitni opaž pri parnih ceveh. Če bi se toplota s pomočjo speljave skozi kamenino spravljala na površje, bi bil ta tempo silno počasen. Lahko bi kdo ugovarjal, da je vendar na zemlji mnogo krajev, kjer uhaja iz kakšne zemeljske razpoke naravna para. Naravoslovna veda do sedaj še ni mogla razjasniti tega pojava. Ta iz tal prihajajoča para vsebuje mnogo plina in kemičnih snovi, ki povzročajo, da je nesposobna za uporabo pri parnem stroju. Zato so poskušali to paro uporabiti za segrevanje vode, čije para bi se potem uporabila za pogon stroja. Ker pa leže taki »vrelci« pare večinoma v kra,jih, kjeT ni potrebe, da bi se izrabljalo to darilo narave, so brez večje vrednosti. V času plesnega odmora sede gospod Klemše s svojo dražestno plesalko v neki kot, da ji razloži svojo smolo. »Pomislite, spoštovana gospodična, malo preje sem rekel nekemu gospodu, da je onale gospa precej smešna goska, in ta idijot, pomislite je njen mož...« »Oh!« se zasmeje gospodična, »Vi mislite mojega očeta!« & i > ^ Jta1-1 mJU. AUUl^ hTolfovi 4 I Oglašujte v Slov. Bistu! Modroce zgornje, iz močnega blaga 240 Din Mreže, otomane, divane, fotelje, kupite najceneje pri Ignacij Narobe, Ljubljana, Gosposvetska cests št. 16, pri »Levu«.