" " Predsednik Tito g spremstvom na beograjskem sejmu LETO XXIV. Stev. 205 IZDAJA IP TISKA Časopisno založniško PODJETJI •UTOSKA PRAVICA« DIREKTOR PODJETJA •JEV MODIC GLAVNI (N ODGOVORNI O REDNIK (van Šinkovec Ust Izhaja vsak dan razen Mika - Cena n dinariev -UJODSKA PRAVICA« OST ANO WJ EN A 4. OKTOBRA UM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT I »-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1991 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1933 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO* Predsednik Tito obiskal beograjski sejem Velik napredek letošnjega sejma tehnike in tehniških izdelkov je napravil na predsednika republike velik vtis — Zlasti razveseljiv je napredek naše industrije v izdelovanju novih strojev — Priznanje ustvarjalnosti naših delavcev, inženirjev, tehnikov in delovnih ljudi nasploh Beograd, 1. sept. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo je danes ob devetih dopoldne obiskal beograjski sejem tehnike in tehničnih dosežkov. Na njem razstavljene predmete si je ogledoval dobre tri ure. Predsednika Tita in njegovo soprogo so sprejeli pred poslopjem velesejma predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, podpredsednika ZIS Aleksander Rankovič in Mijalko Todorovič, predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov in nekateri drugi predstavniki. in radijski sprejemnik, ki upo- sejma. Med navdušenim ploska-rablja sončno energijo, ter za njem obiskovalcev si je najprej podobne izdelke. Pri vhodu v ogledal razstavni prostor irrtiu-glavni del te dvorane, kjer raz- strije traktorjev in strojev »Beo-stavljajo kemijska, elektro- in grad«. Tam mu je direktor te kovinska industrija, so navzoči tovarne Svetozar Milivojevič po-obiskovalci in razstavljavci po- kazal nekaj vrst traktorjev, ki zdravili predsednika Tita s top- jih izdelujejo v tej tovarni, in lim ploskanjem. Pazljivo si ,ie sicer traktorje za koruzo, vino- _ ,,, ' ogledal razstavljene izdelke in gradništvo in hmeljarstvo ter Predsednik republike je naj- stroje raznih nemških, Italijan- večkrat vprašal, ali naše tovarne priključne naprave za te trak- Prej odšel v dvorano III, kjer so skih in drugih trdk, ki so vse v izdelujejo nekatere izmed njih razstavljeni izdelki strojne in in- tej dvorani razstavile svoje naj-Oustrije motorjev. Precej dolgo novejše izdelke. Se je pomudil pri koji industrije Potem ko si je ogledal v serijah. Njegovo pozornost so I vzbudili veliki hladilniki z zmog-7S® ljivostjo 1000 in 1600 litrov, ki so jih začele naše tovarne izde- (Nadaljevanje na 2. strani) Diplomatska kronika Rotorjev iz Rakovice, kjer so koje v tej dvorani, je obiskal so jln zaceie nase tovarne izae- Beograd 1 cent (Tanini — njegovo pozornost vzbudili razni razstavo ZDA ki ima svoje pro- lovati letos, nadalje novi izdelki Predsednik renuhliL josiD Broz stroji. Zanimal se je tudi za iz- store na začetku dvorane II. zavodov „rr. iz Niša> tovarne ££s,eanl£■ B£“ felke tovarne »Prvomajske«, li- Predsednik republike se ie zani- >Pupin« ln drugi. I ^etnamaHoSi Mtohu tole brzo- varne »Železa« iz Kikinde ter za mal za stereofotografski aparat Pri koji podjetja za avtomati-j javko: IZID NADOMESTNIH VOLITEV V OBČINI METLIKA IN SEMIČ Dr. Jože Vilfan izvoljen za republiškega poslanca Metlika, 1. septembra. — Včeraj so bile v 115. volilni enoti, ki obsega občini Metlika in Semič, nadomestne volitve za poslanca za republiški zbor Ljudske skupščine LRS. Kandidiral je generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan, ki so ga volivci izvolili za poslanca * veljko večino glasov. Na 4? ^oliščih so ljudje v glavnem *e dopoldne volili. Skupno se je volitev udeležilo 90,8*/» vo-,"*'!* upravičencev, od kate-r,h jih |e 97,5 V« glasovalo za kandidata dr. Jožeta Vilfana, neveljavnih glasovnic pa je mio 2,5«/„. Na nekaterih voliščih so zaključili volitve že zgodaj dopoldne, ko so volivci 100-od-stotno oddali svoje glasove. Inko je bilo na Grabrovcu pri Metliki, na Škemljevcn, na Hrastu, v Dragi, na Dobrn-vicah in jie ponekod drugod. V semiški občini pa so prvi zaključili volitve na Planini m v Crmošnjicah. Vasi in vo- lišča so bila ob tej priložnosti lepo okrašena, volitve pa so vsepovsod potekle v najlepšem redu. N. M. zacijo in elektroniko so predsedniku republike in njegovemu spremstvu prikazali delovanje avtomatiziranega vrtalnega stroja z elektronskim številčnim upravljanjem. Ta vrtalni stroj dela s preluknjanim trakom, ki so na njem podatki z delavniški-mi risbami. Tudi v tej dvorani so skupine obiskovalcev pozdravljale predsednika republike s prisrčnim ploskanjem, na katero je ozdravljal z mahanjem roke. Ko si je ogledoval razstavljene izdelke kragujevške tovarne »Zastava«, se je zelo pohvalno izrazil o razstavljenih avtomobilih, ki jih izdeluje ta tovarna po licenci tvrdke »Fiat«. Pazljivo sl je ogledal tudi izdelke, ki jih razstavlja podjetje »Rade Končar«, kakor n. pr. transformator za troplčne kraje, ki jih bomo izvozili v Pakistan, nadalje delovanje stroja za proizvodnjo cigaret, stroja za zapiranje konserv, ki ga izdeluje tovarna »Ivo Lola Ribar« in druge razstavljene izdelke. Po krajšem bivanju v Klubu poslovnih ljudi si je predsednik republike ogledal tudi razstavljene izdelke na odprtem delu Ob narodnem prazniku Demokratične republike Vietnama Vas prosim, tovariš predsednik, da sprejmete najlepše čestitke, ki Vam jih pošiljam v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu kot tudi iskrene želje za napredek vietnamskega naroda in za Vašo osebno srečo«. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je poslal zunanjemu ministru DR Vietnama Fam Van Dongu naslednjo brzojavko: »Prosim Vas, da sprejmete moje iskrene čestitke ob narodnem prazniku Demokratične republike Vietnama-. ZAČETEK DELA DRUGE MEDNARODNE KONFERENCE O MIROLJUBNEM IZKORIŠČANJU ATOMSKE ENERGIJE Mednaroden sporazum nujen Pričakujejo, da bodo objavili še neznane tehnične podatke o pridobitvah na področju atomske energije Obisk Montgomeryja Beograd, 1. sept. (Tanjug). — Jutri bo prispel v Beograd na ne države »realistično ocenile Si neurejene probleme«. Pozdravil j« dejstvo, da so »nekatere poslednji!, ovir za objavljanje podatkov« pra- Ženeva, 1. sept. (Reuter). Danes bi dosegli mednarodni sporazum o dopoldne se je začela v 2enevi številnih fazah dela z atomsko mednarodna konferenca o miro- energijo. ljubnem izkoriščanju atomske Francoski visoki komisar za --------------------------------------- —....... «— energije. Konferenco je začel gene- atomsko energijo prof. Francis vočasno odstranili pred konfererv i J* retaii 9 Hammar- Perrin, ki predseduje konferenci, co* Rekel je, da upa, da bo konfe- SKjold, na nJ®1 pa sodeluje 5000 je poudaril prepričanje, da bodo renca bolj osvetlila vprašanje, kda^ atomskih strokovnjakov in opazo- na konferenci dosegli “popolno od- mc>č pričakovati, da bo začela valcev iz 66 dežel, med n j imi tudi praVo skrivnosti* na področju atomska energija tekmovati s kla- dvodnevni obisk maršal Montgo- sre .sžs« armadi. Med njegovim obiskom | vodi profesor v Beogradu ga bo sprejel pred-; Savič, sednik republike Josip Broz-Tito. Kakor je dejal prof. Perrin, naj TALJ ZOPET NA KONJU Po Petrosjanovem porazu se je položaj pod vrhom hudo zapletel — Matanovič že tretjič rešil ladjo pred argentinskim torpedom nil iz aktivne službe v britanski i vanskih atomskih znanstvenikov arrr,=^, * — akademik Pavle področje kontroliranih termonu- konferenca -jrnanjšala antago- klearnih reakcij »poslednje pred- nizem med velesilami, ki ga’tek- | Pričakujejo, da bodo na konfe- nje oporišče«, kjer Sc zm' aj pri- movanje v atomskem oboroževa- I renči v Ženevi objavili številne, krivajo pbdatke. Objavljeni podat- n3u nenehno pospešuje.« j javnosti doslej še neznane tehnič- ki s tega področja bi pomenili po! | ne podatke o pridobitvah na po- njegovem mnenju “največjo revo- | dročju atomske energije. Za kon- lucijo« na konferenci. Portorož, 1. sept. I to je že dovolj, sicer pa je Lar-(Od našega poseb-|sen igral izvrstno.« nega dopisnika.) — Navzlic: sinočnjemu nedeljskemu razpoloženju so se stvari v turnirskih dvoranah zasukale precej drugače, kakor je kazalo v začetnih dveh urah boja. iNamesto obetanega miru je na nekaterih bojiščih presenetljivo zavr- j: Najbolj sta gledalce sprav- je ® živce Fisher in Szabo, ki strpr ramatičnem napadu skušal Bnkl! ameriškega dečka. Toda žiti -Se n* ^ kar *ak° Pov°-()0K,®r*2e.l je nohte in tratil čas, *rdn n'- hladno dal dame za j„ri»,av° >n lovca. Hipoma se je lim n° zas>'knlo in Szabu bi trda fasa T^f k' *mel Fisher kaj več knn^ i a*° se velika drama 0nčala neodločeno. tra^jC!!em je naglo dozorevala Pet; .J® šahovnici Larsen — i« 0S-Ian' Zdi se, da je izkušeni S,VaZan^ljivi Petrosjan tokrat tir, L ZQjffral nekoliko brezskrb-i-ojjJ . Je dobil Larsen vajeti v V j,!'" n' izpustil niti za Ijip. 0rnv (Mn slogu je s težkim Vflrj v črni tabor in Pe-Ptej n se je v 41. potezi udal Hi0- .Kroz,'či|n inatom. Naš vele-te . ^asja Pirc je po analizi »Petrosjan prav-WaiV n' zagrešil kake večje e, pač pa nekaj manjših in Neikirh je nekako z lahkoto premagal Cardossa, dr. Filip pa 1‘iistra. Pachman se je proti Ben-koju, ki je strategično popolnoma nadigral češkoslovaškega prvaka, rešil poraza z večnim šahom. Patino in Olafsson sta so po razmeroma medlem boju razšla. Med tremi prekinjenimi partijami je povzročil največ skrbi malone izgublieni položaj Matano-viča proti Rossetu. Ali v današnjem nadaljevanju je Matanovič že tretjič pokazal, da je mojster pol v sumljivih končnicah. m ________ Proti vsem trem Argentincem Sanguinetti ju. Pannu in Rossetu. je bil štirikrat pred matom. Premnogi bi obupal, ali Matanovič se je rešil in z remiji ukanil vse tri Argentince. Za vse tri vragolije lahko rečemo samo: »Bravo. Matanovič!« Bronstein je zmerno poizkušal ustaliti zmago proti De Greiffu. še s šestnajsto potezo je glodal Kolumbijca, dokler ni s 57. potezo ponudil remi. Dr. Filip je že po nekaj potezah realiziral dobl jeno pozicijo proti Neikirhu. Fisher je v 90. potezah po dveh prekinitvah premagal Sherwina. Položaj po XVI. koln: Tal j M (+). Petrosjan 10,' (+). Olafsson trosjan večinoma sam v vodstvu, na vrhu tabele je sedaj Talj sam. Za njim je cela vrsta velemojstrov, med njimi kakor malo čudo vodi Fisher. V prihodnjih petih kolih bo vroče, kar se le da. Pod vrhom je seda j gneča kandidatov za zmagovito šestorico, ki pojde na turnir kandidatov. Talj. Petrosjan in Olafsson bodo še počivali v enem kolu. Položaj je zapleten in vsaka napoved za celotno zmagovito' šahovnico je prehudo tvegana. 7. ozirom na nasprotnike (Neikirh, Ftister, Ros-seto, Benko in Fisher) ima naš Gligorič precej lažje stališče kakor Matanovič, ki ga čakajo še RenkS, Fisher, Bronstein, Aver-bah in Larsen. F. Gerželj ferenco, ki je pod okriljem OZN,| Hammarskjold. ki je prekinil so priprav li skupno 2200 znanstve- svojo „misiJo miru. na Bližnjem nih referatov. ! V2h0(ju jn prispel z letalom v Ze- Ko je generalni sekretar OZN Sergej Kraigher v Damasku nevo na otvoritev konference, je Hammarskjdld pozdravil delegate, izjavil, da je glede na izdatke po- _______________________ • _______ je dejal, da je očitna potreba, da sameznih dežel za atomske načrte : kjer °je danes" prisostvoval otv<> največje važnosti, da bi posamez-1 ritvi mednarodnega sejma. Damask, 1. sept. (Tanjug). -Clan Zveznega izvršnega sveta In sekretar za industrijo ZIS Sergej Kraigher je prispel v Damask, Pineau proti ustavi Pariz, 1. sept. (Reuter). Bivši francoski zunanji minister, socialist Christian Pineau je izjavil, da bo na referendumu dne 28. septembra glasoval proti ustavi, ki jo je predložila De Gaullo-va vlada. V pojasnilo je Pineau dejal, da je osnutek nove ustave slabši od ustave iz leta 1946 za- PO NEUSPEHU V NATO SE SPO R NADALJUJE »Ribiška vojna« Ostre kritike britanskega ravnanja — Sjpore je treba reševati s pogajanji, ne pa z demonstracijo vojaške sile ™ London, I. sept.1 (Tanjug). — , islandskih vodah napravila na radi tega, ker omogoča spor med 1 Ratanska vlada je davi objavila j Norveškem slab vtis in da je ri- izvršno in zakonodajno oblastjo; Poro^‘‘° ° sP,orl! z Islandijo v barjenje pod zaščito topov žejo • zvezi z ribarjenjem, v katerem | nenavadna stva* Nihče ne misli, j izraža obžalovanje zaradi neus-1 pravi časnik, da so Britanci tako peha razgovorov v Stalnem sve- ( ob pamet, da bodo uporabili svo- iu Atlantske zveze v Parizu, na i je topove, in se vprašuje, čemu kateri so skušali doseči kompro- ............ v Franciji. Pineau prav tako sodi, da je z novo ustavo omogo- j čeno, da se en človek polasti oseb ne oblasti. Nove štiri mladinske brigade iz BiH za avtomobilsko eesto Ljobljana-Zagreb mis. Hkrati je britanska vlada izrazila pripravljenost, da nadaljuje pogajanja o sporu z lslan-| dijo bodisi na sestanku ministrov ali pa na sestanku izvedencev v, okviru Atlantske zveze. Ker ni n I . . J , . . , . v _____ bil dosežen noben sporazum, je Uoslej je sodelovalo pri gradnji nove ceste ze "500 rečeno v poročilu, mora britan-mladincev iz Bosne in Hercegovine vlada zaščititi pravice bri- „ tanskih ribičev na odprtem Sarajevo, 1. sept. (Tanjug). Na | Doslej je gradilo avtomobilsko morju. avtomobilsko cesto Ljubljana- 1 cesto iz te republike 70 brigad v ^griLbKS? ^dP°to',ale *tlrl mla- katerih je bilo kakih 7500 briga-dinske brigade iz Bosne in Herce- dirjev ki so lih izbrali izmed govine, v katerih je kakih 500 3 ’ J1" ‘Zbrali lzmed mladincev in mladink. V briga 22.000 prijavljenih fantov in de- Islandski sklep o razširitvi teritorialnih voda od 3 do 12 milj od obale je začel veljati opolnoči. Rritanske ribiške ladje pa “Tva^Srmlarre: V dobri polovici brigad je ^ ^ Bronstein. Fisher. Gligorič, Pach- ga okraja je kmečka mladina Na kmečka mladina. Vseh 70 . . vninn nmrnVrV. "l •pn man 9, Averbah 8,5 (1), dr. Filip, gradbišču ostaneta dva meseca. V b"«ad iz BiH 80 razglasili za V0(M|' ki J,.0 znotrnj podmčja is* Panno. Szabo fi.*. Larsen ?. Nei- ostalih dveh brigadah je delavska udarne, nekatere po večkrat. iandskih teritorialnih voda seJn kirh 7 (+), Sanguinetti 6,5. Sher- mladina Iz fndustrijskih podjetij Kmečke mladinske brigade iz j0fP(ra mili od ohale Ro*sefo 4-5- Cardosso Zenice in Tuzle. Ti dve brigadi tuzlanzskega, sarajevskega in ba-1 Današnii »Arbeiderblade< ki 9.r,eiTfTf, 2\5- ^s/e,r ? (.+).1 n® avtomobilski cesti delali njaluškega okraja so razglasili za izhaja v Oslu. piše. da je demon-Od III. do XVI. kola ie bil P e- mesec dni. ‘udarne sedemkrat. Iu-u i._ . _ so potem poslali v islandske vode svoje vojne ladje. Časnik meni, da bo Islandija poslej še odločneje vztrajala pri svojem sklepu. Norveški ribiči ne bodo skušali prekoračiti meje, ki jo je določila islandska vlada. Mali narodi so najbolj zainteresirani na tem, da bi mednarodne spore poravnavali na pogajanjih. Časnik piše, da bi se položaj Islandije utrdil, če bi na pogajanjih dosegla praktično ureditev nastalega problema. *|flP0 kar je bilo v škodo pravil-, ie niso sposobni opravljati vsa nemtl vodstvu dela teh organov, dela, ki sodijo v njihovo pri- stojnost.iSpričo tega ni priSlo do Takšen položaj terja posebne nikakršnega zmanjšanja števila ukrepe za ureditev organizacije uslužbencev okrajnih odborov, uprave v ljudskih odborih, marveč je narobe opaziti težnjo Predvsem je potrebno določiti po naraščanju njih števila. enotna načela, na katerih naj Prav tako so posamezni zve- sloni organizacija uprave, zlasti *ni in republiški upravni orga- v občinskih ljudskih odborih, ni z navodili in drugače usmer- Prav tako je treba pravno in or-m Wud.ke odbore glede orga- £ nizacije upravnih organov na borf^ ?er bno njene funk. ustreznem področju uprave pri ^ Jameje je treba določiti čemer so določeni, naj bi za pooblastila zveznih in re- opravljanje dela « področja po- publiških organov, kar zadeva sameznih resorov ustanovili po- predpisovanje organizacije in sebne upravne organe ter so v sistematizacije ozirom pogojev nekatnrih problemih določili tu- in strokovnih kvalifikacij za podi število uslužbencev. Ob tak - samezna delovna mesta v upra-šnem parcialnem urejanju pro- »i ljudskih odborov, blemov organizacije uprave ni- Zaradi tega se bodo ta in pri- so upoštevali, da pomen i uprav- hodn)i me„ec v vteh ljudskih ni aparat ljudskega odbora eno odborih temeljito loliti prouče-celoto in da je moč vprašanje vanja organizacije uprave. Pri organizacije uprave urejali sa- fem bo pomagal tudi Odbor za mo, Če upoštevamo upravo ,v organtzacijska in upravna vpra-celoti. Sanja Zveznega izvršnega sveta, Osnovna načela za organUa- ki bo sestavil teze za splošna eijo uprave v ljudskih odborih načela o organizaciji uprave v so bila določena z republiškimi občinskih in okrajnih ljudskih zakoni o organih državne upra- odborih. Pričakovati je, da bo ve. Ti zakoni so določali, katere sklican septembra sestanek s sekretariate morajo obvezno predstavniki ljudskih odborov, imeti okrajni ljudski odbori in jia katerem bi razpravljali o katere sekretariate in ostale or- načelih organizacije uprave v gane uprave lahko ljudski odbo- ljudskih odborih. N. K. PRED LETNO SKUPSClNO ZVEZE KMETIJSKO-GOZDARSKIH ZBORNIC JUGOSLAVIJE Povečanje prirastka in vrednosti gozdov pogoj tudi za napredek lesne industriie in gradbeništva Zaradi neracionalne sečnje in zastarelih načinov vzdrževanja gozdov vse večje težave v pokrivanju naraščajočih potreb po lesu — Potrebno se bo usmeriti tudi na umetne gozdne kulture V Beogradu bo 4. In 5. septembra letna skupičina Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic Jugoslavije. Med drugim bodo na tej skupičlnl razpravljali tudi o problemih gozdarstva in o ukrepih za napredek lesne proizvodnje. Zaradi nizkega prirastka in slabe sestave gozdov, kot tudi zaradi stalnega naraščanja potrošnje lesa in lesnih izdelkov nastajajo čedalje večja nesorazmerja med lesno proizvodnjo in potrošnjo, kar lahko spravi v nevarnost razvoj lesne industrije in gradbeništva. Referat za skupščino poudarja, da je treba izhod iz tega položaja poiskati tako, da povečamo prirastek in vrednost sedanjih gozdov z novim pogozdovanjem in racionalnim izkoriščanjem lesa. Treba se je usmeriti tudi na umetne gozdne kulture s selekcijo rastlin ob uporabi agrotehnike. Referat nadalje obravnava organizacijske, kadrovske in druge probleme lesne proizvodnje. Posebno poudarja potrebo po ureditvi statusa gozdnih gospodar- Referat, ki so ga pripravili za to skupščino, opozarja, da j* naša država med najbolj gozdnatimi v Evropi, ker odpade več kot tretjina površine na gozdove. Toda zaradi neracionalne sečnje in zastarelih načinov vzdrževanja gozdov krijejo naši gozdovi s svojim prirastkom čedalje teže naše potrebe po lesu, ki nenehno naraščajo. SAMO 8 MILIJONOV HEKTAROV GOZDOV NA 9,5 MILIJONA HEKTAROV GOZDNE POVRŠINE Kakšno je stanje naših gozdov, je najbolje razvidno iz podatka: izmed skupno 9,5 milijona hektarov gozdne površine v naši državi rastejo gozdovi le na 8 milijonih ha, medtem ko je 1,5 milijona ha golih zemljišč. Razen tega odpade okrog 2 milijona ha na razredčene in zapuščene gozdove in gmajne. Torej je moč v gospodarske in druge namene izkoriščati le okrog 60 % oziroma 6 milijonov ha gozdov. Kar zadeva stare gozdove, iz katerih dobivamo najboljše industrijske surovine, odpade nanje le 4,5 milijona ha, ostalo pa so mladi gozdovi. Zelo neugodno Je razmerje med iglastimi in listnatimi gozdovi, zaradi česar dobivamo mnogo več lesa za kurjavo, malo pa industrijske hlodovine. Tudi letni prirastek dreves na hektar Je zelo nizek, samo tri kubične metre. Jugoslovanski statistiki _ na mednarodnem zasedanju Beograd, t. sept. (Tanjug). V Bruselj so sinoči odpotovali direktor Zveznega zavoda za statistiko Ante Novak, profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Dolfe Vogelnik in namestnik direktorja Zveznega zavoda za statistiko dr. Miloš Macura, ki bodo prisostvovali zasedanju Mednarodnega statističnega inštituta. Predsednik Tito na beograjskem sejmu stev, ki zaradi svojega položaja polproračunskih ustanov niso zainteresirana na uspehu in rentabilnosti gospodarjenja in se ne borijo za bolj racionalno proizvodnjo, za nova sodobna sredstva in nove metode vzdrievanja gozdov. V Beogradu so svečano sprejeli 15 mladinskih brigad s ceste Ljubljana—Zagreb Beograd, 1. sept. (Tanjug). — S svečanim mitingom na trgu Bratstva in enotnosti so danes obeležili vrnitev 15 študentovskih in srednješplskih mladinskih brigad iz Beograda z avtomobilske cest« »Bratstva in enotnosti«. Izmed teh brigad je bilo 10 štirikrat razglašenih za udarne, ostale pa trikrat. Prehodno zastavico si je priborila študentovska brigada -Miladin Popovič«, Julija 88.000 turistov na kvarnerski rivieri Od aprila do konca julija je bito okrog 300.000 več prenočnin kakor lani v istem casu Reka, 1. sept. (Tanjug). Po podatkih Turistične zveze je bil tujski promet na kvarnerski rivieri v juliju doslej največji. V turističnih okrajih reškega okraja se je mudilo v tem mesecu 88.000 turistov ali 8000 več kakor lani v juliju. Se bolj je naraslo več kakor lani. Tudi v avgustu je bil turistični promet zelo živahen. Letošnji turistični promet na kvarnerski rivieri je bil večji kakor v katerem koli prejšnjem letu. Od aprila do konca julija je število prenočitev. Letos v juliju bilo 1,383.000 prenočnin ali pri-jih je bilo 812.000 ali nad 170.000 bližno 300.000 več kakor lani. SKUPNA SEJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZK OKRAJNEGA ODBORA SZDL MARIBOR DOSLEJ UREJENA SETEV NA DVEH TRETJINAH PŠENIČNIH POLJ V nekaterih kmetijskih zadrugah bodo družbene organizacije prevzele pobudo za hitrejše sklepanje pogodb za izpolnjevanje setvenega načrta Maribor, 1. sept. — Okrajni komite ZK in okrajni odbor SZDL sta danes na skupni aeji razpravljala o nalogah družbenih organizacij in izpolnjevanju proizvodnih načrtov v gospodarstvu, pri sklepanju pogodb za setev najdonosnejših sort pšenice in pri pripravah občnih zborov kmetijskih zadrug ter volitvah zadružnih svetov. Po razpravi sta sprejela tudi ustrezne sklepe. Podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Tine Lah je v poročilu o proizvodnji v letošnjem prvem polletju poudaril, da so že na seji okrajnega ljudskega odbora v začetku julija opozorili na razne slabosti v delovnih kolektivih, vendar doslej ni opaziti izboljšanja. To velja predvsem za hitrejše naraščanje števila zaposlenih kot proizvodnje vzlic temu, da je bil letni načrt izpolnjen v prvem polletju 8 47,3 %. Letni načrt bo verjetno, sodeč po izkušnjah iz prejšnjega leta, gotovo izpolnjen, a to ne I času, vendar spremenjene razme- (Nadallevanle s l. strani) Predvsem moram reči, da me Ko se je mudil V upravi 1 telo veseli in da je napravil sejma, Je predsednik Tito tudi v torje in stroje za graditev manj- name globok vtis napredek naše knjigo vtisov napisal besede po-ših cest, med katerimi je zlasti |n(]ustrije v izdelovanju novih hvale, našim delovnim ljudem: zanimiv osemtonski valjar. strojev. Dobil sem vtis. da naši »Letošnji beograjski velesejem,« Na prostoru med dvorano II industrijski izdelki, orodni stroji je napisal, »nudi liredno nazor- ^ _WWYV, ~ .... in dvorano I, kjer Je t>llo mnogo drUK,, prav nič ne zaostajajo no sliko po svoji organiziranosti, zadov£ljuJe. To ^„„1 da orga-obiskovalcev, si je predsednik „ tnjiml n pr ia izdelki iz za- kakor tudi po izbiri In kakovosti nl delavske„a upravljanja In republike ogledal razstavljena hodnih deieI> kl g0 industrijsko razstavnih Izdelkov. , družbene organizacije doslej niso motorna vozila domačega in tu- vigoko razvite. Seveda se moram Zlasti ljubo ml Je, da sem se onrHvllp svo?lh naloa jega izdelka, kakor je prototip tu predvsem zahvaliti našim d«- lahko prepričal o selo visoki kamiona za dolge proge z zmog- |0vn|n, ljudem za izredno vne- ravni ustvarjalnosti nallh delav- Bolje kaže izvoz podjetij ma-ljivostjo 130 KS, *ki jih bo začela mo> kaJtl naši inženirji, delavci, cev, Inženirjev, tehnikov in naših riborskega okraja, ki se je v re-tovarna v Priboju leta 1981 izde- tehniki In drugi so prispevali delovnih ljudi nasploh. Mislim, publiškem merilu povečal od lan- lovati v serijah, nadalje velike gvoje ustvarjalne sposobnosti in da lahko brez pretiravanja re- skth 22 % na 26 % ter znaša 1583 avtobuse, izdelane tudi v tej to- v kratkem času in v marsikate- čemo, da naši izdelki, naši stroji ' milijonov dinarjev v prvih šestih vami. Nekaj časa si le predsed- rem oxlru dosegli tudi najbolj in rasni izdelki ca llroko potroš- | mesecih. To sicer nekoliko za- nih ogledoval tudi Izdelke tovar- raivjtc dežele. K temu jim če- njo, prav nič ne zaostajajo ia | ostaja za lanskim izvozom v istem ne »Zmaj« iz Zemuna, kjer je gtitam.« drugimi li zahodnih dežel.« prikazano delovanje mnogih razstavljenih strojev. Predsednik republike je obiskal tudi studio beograjske televizije ter se zanimal za njen program in delovne pogoje. Po ogledu sejma je dal predsednik Tito v’prostorih uprave jugoslovanskim novinarjem kratko izjavo o svojih vtisih. IZJAVA TOVARIŠA TITA O VTISIH S SEJMA »Lahko rečem, da Je napravi) letos name globok vtis velik napredek. ki ga je dosegel beograjski selem. Opazil sem, da je ta sejem na visoki ravni ne samo v tehničnem oziru. t. j. po organiziranosti In razstavljenih izdelkih strojne In industrije za široko potrošnjo, marveč prav tako tudi po Izbiri. re pri izvozu kažejo, da bo do konca leta lahko izpolnjen celoletni načrt. Sklepanje pogodb za sodelovanje pri pridelovanju najdonosnejših sort pšenice kaže. da je mnogo odvisno od vodilnih ljudi v kmetijskih zadrugah. Nekatere zadruge »o setveni načrt že izpolnile, vtem ko nekatera vodstva trde, da pri njih ne gre, čeprav so sklenjene pogodbe že za skoraj dve tretjini v mariborskem okraju predvidenih površin.' Zakaj v nekaterih kmetijskih zadrugah ne gre, se vidi iz tega, da niti vodilni zadružniki še niso sklenili pogodb V takih zadrugah morajo prevzeti iniciativo družbene organizacije. Okrog 500 novih slušateljev na visokih šolah za izpopolnitev teoretičnega znanja ljuai iz prakse Zagreb, 1. sept. (Tanjug). V tri visoke šole v Zagrebu, namenjene izpopolnitvi In poglobityi teoretičnega znanja ljudi iz prakse, se bo vpisalo letos jeseni kakih 500 novih slušateljev. Skupaj s 400 študenti, ki se že šolaj>o na teh \------------------------- Domači kompasi za naše ladje šolah, se bodo letos oziroma v štirih letih usposobili, da bodo prevzeli odgovorne funkcije v gospodarskih podjetjih in organizacijah. Visoka gospodarska šola bo sprejela kakih 150 rednih in izrednih slušateljev, ki so že opravljali odgovorne funkcije V gospodarstvu. Razen slušateljev iz Hrvatske se bodo šolali na njej tudi študentje iz drugih republik, kjer takšnih šol še nimajo. V septembru in oktobru bo diplomiran prvi rod študentov visoke upravne in visoke gospodarske šole, vpisan pred dvema letoma. Sadovi njihovega dvelet- V delavnici -Kompas« na Reki izdelujejo zdaj v serijah tri vrste kompasov za manjše ladje in rešilne čolne. Letno bodo izdelali kakih 70 velikih ladijskih kompasov in nad 350 kompasov j nega dela potrjujejo upravičenost za manjše ladje in rešilne čolne, teoretičnega izpopolnjevanja lju-Zvezna uprava pomorskega in j di, ki so si na prejšnjih odgovor-rečnega prometa je že dovolila i nih položajih pridobili velike de- uporabo teh kompasov na naših ladjah. S tem bomo prihranili precej deviz. lovne in življenjske izkušnje in ki lahko tako še bolj uspešno izpolnjujejo svoje naloge. 2e za 100 milijard sklenjenih kupčij na beograjskem sejmu tehnike Beograd, 1. sept. (Tanjug) Do včeraj so bile na drugem mednarodnem sejmu tehnike sklenjene kupčije sa kakih 100 milijard. Med domače industrijo in trgovino so bile sklenjene kupčije v vrednosti okrog 90 milijard. Po sklenjenih dogovorih bodo naše tovarne Izvozile v tujino za 5,4 milijarde deviznih dinarjev blaga, vtem ko znaša vrednost, sklenjenih kupčij 4.3 milijarde deviznih dinarjev. V upravi sejma poudarjajo, da st) bo s sklenitvijo novih pogodb in realUndJo ie začetih poslov ta znesek znatno povečal, ker so se že sačell razgovori o novih dogovorih« C 48 m DIM IN OGENJ ZA PRODAJO TOBAČNIH IZDELKOV MANJ GROSISTIČNIH PODJETIJ, KI PA NAJ BODO MOČNEJŠA večala svoj letoinjl plan za *.t>'/• nad lansko realizacijo, ker j* sicer »e v skladu z naraščanjem potrošnikov. Nekatere druge tovarne v dr-iavi pa Imajo letošnji Indeks pro lzvodnje od 110 do 11»*/.. Triliče J« zaloteno ln zailoge se kopičijo. Med proizvajalci je nastala tekma za tr-žliče. 9 V d rta vi je okoli 84 ln sam« v Sloveniji 33 grosističnih podjetij »Tobak«. Ljubljanski okraj Ima tri taka grosistična podjetja, koperski celo pet itd. Razumljivo Je. da ot> taki nasičenosti z grosističnimi poa jetjl le redka predstavljajo večje resnično grosistično podjetja. Večina njih so manJSa podjetja, ceio samo s 24 milijoni dinarjev letnega prometa. Ob takem podatlct) Je skorajda smeAno govoriti ie o gro • j slstu, saj vsaka večja detajMatična slar nrecovnr 7j>trlule ds 1e trgovina ustvarja večji letni pro-, pregovor zatrjuje, aa je ^ Hnhiv.t« »n> tudi ogenj kjer je dim. Prvi dim se Je dvignil z objavo članka »-Ko- liko tehtate« (»Ljudska pravica 1». Vlil ), k1 govori o nekaterih po Javlh .čudnega trgovanja s tobakom med grosističnimi podjetji ln tobačn.ml tovarnami. Res Je, do danaSnje razmere na triliču taki met. Od proizvajalcev dobivajo gro »lsU VI. rabata na tobačne prou vode, od tega pa dajejo 3,S no a’ rabata detaJHstom Torej jim rt* nično ostane zelo malo sredstev * lastno uporabo. Zato je večina ti podjetij brez večjih lastnih investi cijsklh sredstev Taka podjetja živi motnosti ne dopugčajo. Toda bilo 1 mn*1«! bi naivno misliti, da je mogoče tudi Jfi® dob*« » m ugotoviti, kje gort. Kdor bi »el n« »lUM .po^oJL ,Twam« pa M drug to pot Iskanja, bi lahko v svoje veliko presenečenje ugotovil, da nl- ponudbo — —<**■• kjer. Dim Je tu ln če re« ni ognja Je pa to področje prav gotovo zelo vnetljivo. Zakaj? ENA IN DRUGA STRAN MEDALJE 0 Javna tajnoet Ja, da vse to na trilSču rada nudijo groadatom razne ugodno««. Javna tajnoet Ja na primer, da dajejo tovarna embalažo zastonj Itd. PREDLOG TRGOVINSKE ZBORNICE LRS: MANJ GROSISTOV • V ta ta dejstva so več ali m«. bačne tovarne v drtavi »tilftljo« za- znana. Ob takem razmUljanju p* loge Produkcija tobačnih tovarn v se nam valuje vpraAaaJe, čemu Jugoe^vljl se z letom v leto veea. toliko grosističnih podJeiMj sa hla Ljubljanska tobačna tovarna je po- I«. kl je državni moaopot tsa mu ljubljanski to-bsčnl tarami je cena določena, kvaliteta pa vec ali manj standardna glede na vrsto dgSrft. Tu ne more biti konkurence glede cene. kar bi morda opravičevalo obstoj večjih med seboj konkurenčnih podjetij. Tudi v kvaliteti ne gre za bistvene razlike, bolj za okus posameznih kadilcev. To vpradanje Je Se posebno aktualno, če vemo. da se toliko ln toliko podjetij »Tobak« umetno vzdržuje, da nimajo lastnih sredstev za naj-manjže Investicije, da so njihovi uslužbenci slabo plačani (nekateri trafikanti imajo ob polni zaposlitvi komaj 7500 dinarjev mesečne plače) itd. Na drucl gledano v celoti, pa Imamo zaradi tolikih podjetij le veliko režijo ob njihovem sorazmerno majhnem prometu. • O tem- so mzpravl.1a,ll tudi n» Trgovinski zbomlel LRS ter sklepali da je treba postopoma preiti na čimmanj grosističnih podjetij. Predlagali »o. da naj bi ImeC vsak okraj le eno grosistično podjetje. Toda kot vse kaže, to ni po volji nekaterim lz teh podjetij, saj kljub priporočilu zbornice (n Sekretariata za blagovni promet LRS ie ni nobenega vidnega uspeha. Na Trgovinski zbornici LRS nam Je v razgovoru o teh problemih Zora Subailč dejala: •Tista grosistična podjetja, kl se ne morejo vzdrževati *ama> bi po mojem mnenju morala prenehati obstajati, kajti teflM moramo, da Izločimo člmveč posrednikov med prolzvalalcem tn potrošnikom. Tako bomo tudi najlaže urejali razmere na trži-iču. Razen tega pa naj bi sl trafike pomagale tudi s prodajo drug« drobne galanterije, če I>0-čejo izboljšati svoje gmotno stanje«. • To stališče zbornice podpira tudi ljubljanska tobačna tovarna lh kot pravijo, bodo tudi sami skuiall pomagati v primerih, ko bo ilo *• reduciranje grosističnih podjetij' Toda kljub družbeni upravičenostt takih teženj se le prav tu zataknilo. Kdo ve. morda pa le gori, P* zaradi dima ne vidimo ognjaf M. O- t No v a faza protijugoslovanske gonje PO AKCIJAH ALŽIRSKIH KOMANDOSOV V FRANCIJI »Prva ofenziva« Gonja, ki jo uprizarjajo proti i Kakšne metode uporabljajo Jugoslaviji v ZSSR, Kitajski in zdaj v ta namen, kaže tudi pri-Vzhodnoevropskih deželah že več mer z albanskim emigrantom mesecev, je prišla nedavno v Spatom. Albanski poslanik v Beo-novo.fazo. Zdaj je dobila neka- gradu, ki je kršil obvezne nor-tere nove oblike in smeri, ki jih, me spodobnega vedenja diploma-toilo rečeno, ne spremljajo dobri ta v tuji deželi, je sklical tiikov-nameni. ' no konferenco, na kateri ga ni Ce so si pobudniki te gonje v prav nič motilo, ko je pred do-*ačetku prizadevali, da bi kolikor mačimi in tujimi novinarji na toliko ohranili ideološki in teore- zelo primitiven in nespodoben tični videz, ima'ttdaj gonja značaj način izrekel najhujše žalitve in neposrednih, neobrzdanih napa- psovke na račun dežele, katere dov na našo zunanjo in notranjo gostoljubnost uživa, in njenih Politiko ter na njene nosilce. Teo- organov. To izjavo je tisk dežel retični okviri, v katerih se je Vzhodnega bloka takoj kar naj-uradno začela, so se po neogibni bolj na široko obiavil. Ostalo pa notranji logiki kaj hitro pokazali ni pri tem. Nastalo ie neskončno kot pretesni in prešibki. »Antire- j čarovniško kolo: albanski vele-vizionistična« ideološka gonja, poslanik v Moskvi je kmahi — sloneča ne na znanstvenih mar- kar je nekaj povsem neobičajne-ksističnih analizah, marveč na ga, ker gre za tretjo deželo — Pačenju in krivem prikazovanju na isto temo ter z istim slovar-Postavk iz programa ZKJ, in si- jem in psihologijo sklical tiskov-cer iztrganih i* njihovega živega no konferenco. Tudi o tej kon- konteksta, ni mogla dolgo prikri- ferenci so široko poročali. Potem vati svoje filozofske in miseln« so storili isto albanski veleposla-klavrnosti. Zlasti je ni mogla pri- njki v Pekingu. Pragi, Varšavi in krivati, ko so jo odkrito prenesli tako po vrsti. Tako je neki bivši na področje meddržavnih stikov jiandar Mussolinijevih okupacii-2 Jugoslavijo, na torišče politič- gkih oblasti, ki je od leta 1945 nil\ in gospodarskih vezi, od od- doslej živel v politični emigraciji Povedi določenih gospodarskih v Zahodni Nemčiji, nenadoma, sporazumov do neizpolnjevanja kar {ez noč, postal narodni he-°bveznosti iz tekoče trgovinske roj. Menjave ter drugih oblik gospo- .. .. . nolitično-nrona- darskega in političnega pritiska. I Avtorje gP°htičnoP. ^ Tedaj je prišlo povsem jasno J,ro vedo, kako stvari stoje in na dan. da ne gre in da pravza- kakšen je pravi obseg tega pri* Prav že od začetka ni šlo za ne- mera. Toda njim za deistva sploh kakšno teoretično razpravljanje. ne pre_ y resnjci je bilo treba, i ui* *em se pokazala tudi vsa jCprav z umetnimi in docela ne-sibkost dotedanje »ideološke* običajnimi sredstvi, nenehoma ♦at? ? morala razen tega — vzdrževati visoko temperaturo o ozko dogmatična, sklerotič- protijugoslovanske gonje in po-na, neiventivna in prepisovalna iitijllki, so njegovi praksi BnxPri *pravdi« pa je stvar dru n-Iv1*- “Pravda« je zamolčala in str, j'a sv°Jim bralcem celo vr-Pov ,goslovanskih dejanj, ukre-na, *n naporov na torišču med-stikov, kakor na pr. jstvo, da je jugoslovanska vla-SkPrva obsodila ameriško voja j, 'ntervencijo v Libanonu, da , oj razvila široko državni-odet diplomatsko dejavnost za r®n*tev krize na Srednjem k ui/u’.da Je aktivno prispevala te miroljubnega izhoda iz Ge- r**e na izrednem zasedanju skiuralne skupščine ZN. katere jiarJ*nJe je prva predlagala Itd. rabneSto takšnih elementov upo-»Pravda« za presojo celot-kot u”anJe politike neke dežele ° *n izključno podlago >B*«no vzeto informacijo v ^sa« 0 plsanlu “New York Tl- ravna »Pravda« tako? Vs&k’r» z dezinformacijami in nasilnim fabriciranjem v* bo sprejel tudi predsednik nem obisku predsednika vlade bilUacUe vlade Macmillan. Macmillama na tem otoku. 1 »UUDSKA PRAVICA« TORKU, X SEPTEMBRA 1988 MARIBORSKI GRADBENI PROBLEMI Gline dovolj, opeke premalo Letošnjo stanovanjsko izgrad- je doslej neorganizirana stano-njo v Mariboru smemo šteti za vanjska izgradnja dobila svoje rekordno v povojnem obdobju in osrednje usmerjevalno telo, ki v zgodovini mesta sploh. V iz- vodi dela na področju vsega me-gradnji je nad tisoč novih sta- sta. novanj. Pretežno so osredotočene Velike naloge, ki stoje v pri-nove stanovanjske hiše v novem hodnjih letih pred zavodom, grad- ni preveč ugodna. Opekarna Košaki je v svoji bližini na primer izkoristila skoraj vse zaloge gline in se bori s precejšnjimi težavami. Zato bi bilo nujno oba obrata rekonstruirati, zgraditi pa tudi novo opekarno, ki bi proizvedla vsaj 12 milijonov kosov opeke. Okolica Maribora je zelo bogata na glini, zato izbira lokacije ne bi pomenila velike težave. Bolj kočljivo je vprašanje, kako zagotoviti sredstva za tak obrat Po mnenju nekaterih strokovnja- plana se ukvarja Zavod s projekti za cenejša in ekonomična stanovanja. Podatki kažejo, da znašajo čisti gradbeni stroški na stanovanje povprečno 2,3 milijona dinarjev, za cenena dvosobna stanovanja pa le 1,7 milijona dinarjev. Predvideni pa so tudi projekti za še cenejša stanovanja, tako da odplačevanje najemnine ne bi predstavljalo ovire tudi stanovalcem z nižjimi prejemki. Glede ekonomičnosti in smotrne izrabe razpoložljivih sredstev so Kaj je s potrošniškimi sveti? Zakaj potrošniški sveti ne opravljajo družbene vloge, ki jim je namenjena — Nekaj predlogov za izboljšanje dela potrošnišldn svetov kov bi bilo najbolje močno raz- torej doseženi zadovoljivi uspehi, širiti in povečati zmogljivost ka- Osnovno vprašanje, ki ga bo tre-terega od bližnjih mariborskih ba v čimkrajšem času rešiti, je obratov, ki leže ob Južni želez- torej povečanje zmogljivosti obrt-nici. niških obratov in proizvodnje Razen pomanjkanja opeke pri- gradbenega materiala. To pa je manjkuje tudi žganega apna. Za- ovira, ki jo bo treba odstraniti s vod priporoča občinam, ki imajo možnosti, da odpro apnenico, ker si lahko s tem zagotovijo tudi del dohodkov. Podobno je tudi z nabavo gramoza in peska. V skladu z določili družbenega prizadevanjem vseh činiteljev, kajti čas od prvih zidarskih del do zadnje instalacijske naprave je predolg in neugodno vpliva na tisoče prosilcev za stanovanja. -dV Snežnik bo dobil novo postojanko Lepa Izletna točka Snežnik (1798 m), Je nakazal za ta dom 100.000 din, ob-kl slovi po lepem razgledu preko člnski ljudski odbor Ilirska Bistrica Je Kamniških Alp, triglavskega pogorja, prispeval 50.000 din, komanda gami-tlrolsklh hribov do Tržaškega zaliva, zona Ilirska Bistrica pa Je poslala na Benetk, Kvarnerja i otočjem, Vele- pomoč nekaj vojakov, podjetja v Illr-blta, Je bila do nedavnega brez naj- skl Bistrici so pomagala s prevozi, skromnejšega planinskega zavetišča, enako tudi privatni vozniki, mladi Zato so sl lani oktobra prvič požrtvovalni planinci lz Ilirske Bistrice ogledali teren, kje bi lahko gradili na Snežniku planinsko postojanko. Kmalu nato so zasnovali nsčrt za gradnjo. Svet za prosveto In kulturo v Kopru DVE IZ CANKOVE Bo kdo odkupil sadje? V občini Cankova predvidevajo, da bo letos nad sto vagonov jesenskega sadja. Domačini trdijo, da že ne pomnijo tako planinci pa so pomagali material prenašati. Sedaj Je planinsko zavetišče na Snežniku že pod streho! Zavetišče Je zavarovano pred strelo ln preskrbljeno z vodo, saj ima rezervoar z 2000 1 dobre pitne vode. Planinskemu društvu Ilirska Bistrica, ki Je z boriml 150<600 dinarji ln požrtvovalnostjo prostovoljcev spravilo pod streho planinski dom, gre pač vse priznanje. Planinsko društvo namerava tudi notranje urediti dom, a nima za to potrebnih sredstev. Prav dobro bi bilo, če bi trud ln požrtvovalnost teh planincev denarno mogoče podprla Planinska zveza Slovenije ln Turistična zveza. Na Snežniku se nudi* obiskovalcem razen razgleda tudi bujna flora Irt tik pod njim so lepa zimska Panorama Maribora naselju pri kolodvoru, v naselju stolpnic v Kamniški četrti in novi mestni četrti na Taboru. Nekaj stanovanjskih hiš, med njimi dve stolpnici, pa gradijo tudi na drugih krajih. Z letošnjo gradbeno sezono so se približali postavljenemu družbenemu planu, ki predvideva v naslednjih treh letih povprečno tisoč stanovanj na leto. Mnogo zaslug za neprekinjeno izgradnjo, pravilno uporabo sredstev ln organizacijo gradenj pri- benimi podjetji in vsemi gospodarskimi organizacijami, ki so vezane na stanovanjsko izgradnjo, pa terjajo tudi rešitev nekaterih perečih vprašanj. Težave pri tako obsežni izgradnji se začno pri nabavi gradbenega materiala in se končajo z notranjimi obrtniškimi deli na stavbah. Zaradi nerazvite obrti in šibkih zmogljivosti obstoječih obrtniških obratov za instalacije in notranjo opremo se delo pri dokončavanju dobre letine. Kmetovalci zelo godrnjajo zaradi visokih cen Ja- in letna smučišča, kjer je moči imu-Comi K, Kili nri- Catl Se konca junija. Na tem pod-bolk na trgih. Sami bi bili pri- r0iju p:anlnstvo }n «Urizem še nista pravljeni dati še pod določeno dovolj razvita, kar je posledica zavi- ceno, samo da se jabolk rešijo. ranJa planinstva v teh krajih, ko so Tronntnn le cena obranih iabolk tu gospodarili Se Italijani. Stanje se irenumoje cena oDranin^jaooiK je seda, seveda že zelo izb0ijSai0, saj _ ... - prihajajo brez propagande vsak dan domači ln inozemski turisti v te višave. Zato Je res nujno potrebno usposobiti to planinsko zavetišče do kraja. J. 8. pada novoustanovljenemu Zavodu stanovanjskih poslopij zavleče na IS do 18 mesecev. Zato bi bilo nujno povečati zmogljivost mizarskih delavnic, parketarstev, ple-skarstev, delavnic za cementne izdelke, električnih in vodovodnih za stanovanjsko Izgradnjo, kjer so se z vso vnemo lotili dela. Tako 9 do 10 din kilogram, industrijska pa 5 din, vendar Jih nihče ne odkupuje. Učiteljev primanjkuje Za novo šolsko leto so v can-kovski občini vse pripravali tako, da se bo pouk nemoteno začel. Na teritoriju občine bodo letos tri osemletne 'in tri nižje organizirane šole. Zelo pa primanjkuje učiteljev. Trenutno manjka 18 učiteljev, zato bo moral biti na vseh šolah celodnevni pouk, ki bo zahteval veliko naporov učiteljev. Pred dvema letoma smo zatell razširjati družbeno kontrolo tudi nad detajllstičnimi trgovinami z živili. Nedvomno Je ta korak pomenu nadaljnje samoupravljanje v našem gospodarstvu in to v panogi, ki zanima prav vse državljane. Temu primemo Je bilo tudi zanimanje ljudi za ustanavljanje potrošniških svetov, saj Je volitev le-teh na zborih volivcev močno razgibalo ln sprožilo na terenu plaz razprav o njihovi vlogi, pomenu in namenu. • Danes Imamo na področju mesta okoli 180 potrošniških svetov. Toda le redki izmed njih tudi danes še aktivno delajo. Kje so vzroki, da so potrošniški sveti kljub velikemu začetnemu poletu počasi v svojem delu stagnirali? • Kaj kažejo dosedanje izkušnje o delovanju potrošniških svetov? Predvsem lahko ugotovimo naslednje: za potrošniške svete m nihče skrbel kaj ln kako delajo ter s kakšnimi težavami in problemi se bore. Bili so prepuščeni zgolj svoji iniciativi ter že zaradi tega obsojeni na počasno umiranje, zlasti še, ker so bile tako ob njihovem rojstvu, kot so še sedaj, zelo nejasno določene njihove naloge. •Kakšne bistvene razjasnitve o tam vprašanju ni prinesel niti zakon o trgovskih podjetjih ln trgovanju. Razumljivo Je, da so se zaradi takega stanja morali omejiti le na kontrolo nad poslovanjem, kar kaže tudi kratek pregled dnevnih redov lz zasedanj potrošniških svetov, kjer so največ govorili o kulturni postrežbi, higienski ureditvi lokalov In podobno. 9 Tako stanje osvetljuje tudi pripomba, ki Jo Je dal v svoji analizi o potrošniških svetih ObLO Bežigrad: »Potrošniški sveti so Imeli uspehe predvsem takrat kadar . je bila ureditev kakega vprašanja odvisna od dobre volje prodajalcev ali uprave podjetja ter ni zahtevala večjih materialnih stroškov«. • Uprave podjetij so se očitno bale preveiikih želja potrošnikov, čeprav so bile te družbeno upravičene, kajti vse preveč so Imele pred očmi koristi podjetja. Zato ni čudno, če potrošniški sveti niso uspeli, kadar so predlagali znižanje cen ali pa so hoteli vplivati na določevanje marže. Kako koristno bi bilo tako »vtikanje« potrošniških svetov v notranje poslovanje podjetij, nam kaže primer, o katerem Je razpravljal tudi Okrajni svet za tržišče, ko so detajlistlčna podjetja neupravičeno visoko zaračunavala maržo na posamezne predmete, ne glede na to. da so ob prevzemu robo prebrala. Pri kilogramu fižola so zaračunali nekateri detajlistj 38 dinarjev, pri kilogramu paprike pa 60 dinarjev maiže. medtem ko si je grosist zaračunal ližol 10 do 14 dinarjev. pr; papriki pa 40 dinarjev marže, iz tega pa Je mora! kriti stroške prevoza 1» Kopra ali celo Makedonije in Dalmacije. Seveda pri takem poslovanju pač družbena kontrola ni preveč dobrodošla. • Ce hočemo sistem družbenega upravljanja v trgovini z dnevno potrošnjo nadalje razvijati in mu dati vlogo, ki mu pripada, moramo predvsem dati potrošniškim svetom večje pravice pri odločanju ne samo glede tržne politike, temveč tudi glede materialnega poslovanja. P<^ trošniškl svett naj bi dobili pravico soodločanja pri razdeljevanju ustvarjenega viška, razpravljali naj bi o upravičenosti višine akumulacije pri posameznih vrstah blaga, o dnevnih cenah, nabavi itd. To še tembolj, ker splošne družbene koristi sremlnjajo nekdanjo vlogo trgovine (predvsem z dnevno preskrbo), ko je bila trgovina ne samo posrednik med proizvodnjo ln potrošniki, temveč tudi gospodarska organizacija, ki Je ustvarjala dobiček na račun potrošnika, v organizacijo splošne Javne službe. Vse to pa nujno zahteva, da s predpisi točno določimo status potrošniških svetov in uredimo o dno* med njimi ter delavskimi sveti trgovskih podjetij s točno določitvijo pravic in dolžnosti enega ali drugega organa družbenega samoupravljanja. Morda ne bi bilo napak nekoliko več razmisliti o predlogih Sveta za blagovni promet ObLO Šiška, ki predlaga: • Treba Je določiti mandatno dobo potrošniških svetov. 9 Potrošniškim svetom Je treba dati pravico, da lahko predlagajo odstranitev direktorja trgovskega podjetja, če le-ti ugotove primero kršenja poslovne morale. 9 Doioč.tl Je treba pravice članov potrošniških svetov, ln v katerih primerih lahko potrošniški svet odloča sam. 9 V kakšnih primerih Je potrebno soglasje obeh organov družbenega upravljanja. 9 Potrošniški sveti naj dobe pravico pritožbe glede dviga cen, ki morajo obstati, dokler pristojni organi ne rešijo pritožbe. 9 Fazen tega naj bi potrošniški sveti spadali v pristojnost svetov za blagovni promet občinskih ljudskih odborov, ki bi bili dolžni razpravljati o njihovem delu in Jim nuditi konkretno pomoč. Potrošniški sveti naj bi poslovali v okviru podjetja ln ne v okviru posameznih poslovalnic. M. O. Vzlic težavam - uspeh Hrastniška steklarna je prvem polletju vzlic objektivnim težavam dosegla lepe uspehe. v težav pa Je bila rekonstrukciji. Upravni odbor Si Selite Fiat 600? Naročite tako) Ljudsko pravico Žrebanje oktobra Pogoj — vsaj 3 mesece naS naročniki Tudi na Blejski Dobravi so praznovali _ __ Kakor v številnih drugih krajih i instalacij. Kaže, da bodo morali praznujejo krajevni praznik tudi na i pri tem sodelovati ljudski odbori Va’ “ okras111 1 za‘ s finančnimi sredstvi, kajti obrtniška organizacija sama za to ni sposobna. Izkušnje letošnje gradbene sezone so pokazale, da je često nastal zastoj pri gradbenih delih _____________.............. tudi zaradi pomanjkanja gradbe- obLcTjeseniee in sekretar občinskega nega materiala. V Mariboru obra- komiteja zks. Razen domačih teio- : , “ ....____» , „ vadcev ln pevcev Je sodelovala v pro- tujeta dve opekarni v Razvanju gramu tudi godba na pihala Svobode in Košakih, katerih lokacija pa Javornik. Blejski Dobravi. Vas so okrasili z zastavami ln mlaji ter Izvedli manjše prireditve med tednom, glavna pa Je bila v nedeljo. Pred spomenikom talcev ln žrtev fašlzm3 1e bila najprej spominska svečanost s polaganjem vencev, nakar Je bila na letnem telovadišču telovadna ln kulturna prireditev, ki sta se Je udeležila razen številnega občinstva tudi predsednik V imenu p Roka, ki je včeraj dvignila 'sekiro (o tragičnem, dogodku poročamo na drugem mestu), je vzela petim otrokom mater in rednico in bržkone za vselej zapahnila vrata med očetom in sirotami. V najnežnejšlh letih, ki 80 za formiranje človekove duševnosti najodločilnejša, so ostali sami, s strašnim bremenom, ki mu sami niso krivi. Prav gotovo: storili bomo vse, kar je mogoče, da posledice tragedije ublažimo. Poskušali bomo zabrisati sledove včerajšnjega tragičnega dogodka in petim sirotam razodeti lepši svet in jih peljati vanj. Z mnogo truda in vztrajnosti se nam bo to nemara posrečilo. Tako vsaj želimo, saj smo to dolžni storiti, ne le zato, ker je pet otrok ostalo samih, temveč zato, ker bi morali tisti strašni zamah zadržati. Socialistična skrb za človeka, iskreno in zavzeto zanimanje za sočloveka pač ne pomeni gledati svojemu sosedu v lonec, v žep in omaro. Ta skrb nas napravlja posredno soodgovorne za vse, kar se v naši okolici zgodi: ta skrb nam nalaga, da sočloveku pomagamo po svojth najboljših močeh, kadar in kolikor moremo. Ne sami. To ne hi bilo vselej mogoče, Kopica družbenih organov, družbene organizacije lahko na našo pobudo * svojim vplivom in sredstvi po- magajo odložiti marsikatero breme posamezniku in s tem tudi družbi, saj je globoko v nas zakoreninjeno spoznanje, da je tegoba in nesreča posameznika posredno tegoba in nesreča vse družbe. Ni mogoče reči, da niso poskušali brezumnega dejanja že prej preprečiti. Zaradi številnih prekrškov, ki je bil zanje oče nesrečnih sirot večkrat kaznovan, zaradi stalnega popivanja in mučenja vse družine so materi, ki je včeraj tako žalostno preminula, pomagali — pozno sicer — s tem, da so dali marca letos otroke v rejo. (Pomoč je zakasnila predvsem zaradi tega, ker je bil odgovorni organ v prejšnjih letih, ko je vzlic nenormalnemu stanju v ogroženi družini število družinskih članov kar naprej naraščalo, preobložen z delom — odgovarjal je za tri referate — in se -p vsak primer ni mogel dovolj poglobiti«.) Tisti čas, ko so otroci dobili rednike in se je mati umaknila k svojemu bratu, so očeta zdravili zaradi kroničnega pijanstva. Ker mož ni kazal, da je duševno bolan in družbi nevaren, se je zdravljenju, ki terja močno voljo, izognil, tako da je pobegnil v Avstrijo. Ko so ga od tam čez nekaj časa poslali nazaj, je ostal na prostosti kot nenevaren, kroničen pijanec. Nad takimi pa še vse prerodi zamahnemo z roko. Seštevek vse dosedanje skrbi za nesrečno družino je bil tako tragičen dogodek v včerajšnjem jutru. Storili smo torej premalo. Skoraj z gotovostjo namreč lahko trdimo, da bi sekira ostala na tnalu v drvarnici, če bi imeli zavod, kjer bi zdravili proti alkoholizmu, dokler ne bi alkoholika, ki ga sodobna medicina obravnava kot bolnika — ozdravili. Težave in kopica drugih nalog ustanovitve takega zavoda doslej še niso dopustile. Vendar ali ne bo to z žrtvijo mogoče storiti že jutri, zlasti še. ker se je izkazalo dosedanje zdravljenje alkoholikov, čeprav drago, velikokrat neuspešno prav zaradi tega, ker jih niso zdravili pod stalnim nadzorstvo v bolniškem zavodu? A ne le to: sekira bi ostala na tnalu v drvarnici, če bi ob vseh naprednih spoznanjih o zaščiti družine, ki mnogo govorimo o njih, učinkovito zaščittH nesrečno mater in otroke že davno prej tisti, ki so zanje vedeli, tisti, ki so jih poznali. Pet sirot zdaj obtožuje ln nalaga zavzetejšo skrb tin pobudo za zaščito sočloveka, ki oa pestijo taka ali drugačna bremena. Brez tega je pač sleherna, še tako sodobna in napredna skrbstvena -"■annizacija brez vsake moči. sl Pogled na hrastniško dolino s kemično tovarno ln steklarno tovarna še v lavski svet ter osnovna organizacija ZK in sindikat se trudijo, podjetja, de- da bi vse te nepravilnosti od- pravili in v tem delno že uspevajo. Ima pa delovni kolektiv vse pogoje, da bo tudi v drugem polletju zadovoljivo rešil proizvodne naloge. Na Jesenicah že imajo prvo stanovanjsko skupnost Nedavnemu iniciativnemu sestanku je sledil konec minulega tedna na Plavžu a področja Jesenic ustanovni sestanek stanovanjske skupnosti. V skupnost so izvolili 29 članski svet, ki bo imel v svojem sklopu razen upravnega odbora tudi svet za finance, svet ža servisno službo, svet za izboljšanj® gospodinjstva ln še nekatere svete. "ZA ustanovitev stanovanjske skupnosti, ki Je prva na Jesenicah ln v Jeseniški občini, so pokazali prebivalci veliko zanimanje, zato je sklical občinski odbor SZDL sestanek komisije za družbeno upravljanje in predsednikov ter tajnikov terenskih odborov SZDL. N® sestanku so se pogovorili o nadaljnjem ustanavljanju stanovanjskih skupnosti na Jesenicah, ki bodo predvidoma še štiri. Ko bodo ustanovili stanovanjske skupnosti na področju Jesenic, Jih nameravajo organizirali tudi na podeželju. Proizvodni načrt za prvo polletje je bil določen 3,110.000 kg steklenih izdelkov, v tem obdobju pa so prodali 3,247.000 kg izdel-1 kov, nekaj na račun povečane proizvodnje, nekaj pa iz zaloge. Zlasti so povečali izvoz steklenih izdelkov v inozemstvo. Lani so izvozili 339.534 kg stekla, v letošnjih prvih mesecih pa že 223.928 kg. Podatki kažejo uspešno delo hrastniških steklarjev. Uspehi v proizvodnji pa bi bili lahko še večji, če ne bi bilo med kolektivom precej nediscipliniranih članov. Neupravičeni izostanki — nekateri posamezniki so v zadnjih štirih mesecih izostali tudi od pet do osemkrat — so delo v tovarni precej zavrli. Mnogi so odšli na delo v druge steklarne, ker jih drugje bolje plačujejo. Delavci niso izkoriščali letnega dopusta za oddih, marveč so v času dopusta delali v drugih tovarnah. Razen vseh teh Zverinski umor v Pržanu ll-letni Feliks Kunstelj je s sekiro ubil svojo ženo — mater petih otrok, potem pa pobegnil Čopov Joža še veano planinec Jože Cop, ki Je bil duševni vodla alpinističnega tečaj« v Vratih, Je še vedno aktiven plezalec in vodič. Kaj glasno Je govoril nRšemu sodelavcu, da je v petek peljal na vrh Triglava prof. Miss Koeplend lz Ljubljane, ki je stara že 88 let. Pravi, da Je trajala tura polnih 14 ur ln da Je še vedno -kampeljc«, ki se ne ustraši številnih mladih alpinistov ln Je ponosen, da Je Miss Koeplend Izbrala za vodiča prav njega. Ljubljana, l. sept. Davi ob 5.43 se Je na cesti, ki se trije skozi PržanJ pri Ljubljani, zgodil zverinski umor, ki Je razburil vse okoliško prebivalstvo. Ko Je 24-letna Rezka Kunstelj, rojena Zupančič, mati petih otrok, šla v družbi s svojo tovarišico v službo v tovarno »Telekomunikacije«, Je iz grma v redkem gozdiču tri sto metrov pred tovarno skočil prednju Rezkln mož 31-letni Feliks Kunstelj s sekiro v rokah Zenski sta se s krtkom nazbežall, Kunsteljnova Je stekla proti Šentvidu, njena tovarišica pa proti tovarni. Kunstelj Je v nekaj skokih dohitel svojo ženo In jo z vso močjo udaril z sekiro v tilnik. Kunsteljnova se Je zgrudila, oblita s krvjo. V tem hipu se Je skozi gozdič pripeljal kolesar Vinko Kunšlč, ki Je z vpitjem na pomoč pregnal morilca. Trenutek kasneje Je pripeljal po cesti neki motorist, kateremu Je Kunšlč naročil, naj nemudoma obvesti naj-bllžnjo postajo LM, sam pa se Je pognal za morilcem, kj Je izginil v hribu nad cesto. Nekaj časa mu Je sledil, potem pa je morilec izginil brez sledu. Kunstelj Je že znan organom TNZ kot kriminalec, delomrzne! in kronični pijanec. S svojo ženo Rezko in petimi otroki je postopal skrajno surovo In brutalno. Skoraj sleherni dan Jih Je divjaško pretepal, ženi pa, ki je bila v službi, Je pobiral denar ln ga zapravljal po gostilnah. Pred dvema mesecema in pol se Je žena zaradi neznosnega življenja preselila in Je potlej živela pri svojem bratu v Podgori pri Šentvidu. Organi TNZ so takoj po umoru j pričeli slediti pobeglemu morilcu, hkrati pa so o dogodku z opisom morilca obvestili okoliško prebivalstvo. Morilec Feliks Kunstelj je srednjo visoke postave, precej močan, okroglega obraza, oblečen je v temno sivo obleko, obut v čevlje z gumijastimi podplati, kot so ugotovili po sledovih. Po vsej verjetnosti se skriva v gozdovih okrog Škofje Loke. T. 1• Pobegli morilec Feliks Kunstelj »KITAJSKA LIRIKA« mogli reči, da so na novo sprejete pesmi socialne vsebine. membe Kitajske naših dni. Toda vse kaže, da Kitajska ne bi bila S prvo izdajo Kitajske lirike prvi in drugi izdaji. Uvod je to- j 41 pesmimi in pri katerem ne bi halrie družbenopolitične spre- Alojza Gradnika smo se srečali krat pripravil dr. Bratko Kreft, natančno pred tridesetimi leti: i T . , , . , . _ . bila je pravo presenečenje. | **£ -kako ob Jstem času Ob sicer obsežnejši antologiji knjižnici Slovenskega knjižnega ____________________________________________ Italijanske poezije, ob antologiji zavoda drobna zbirka pesmi Li- devanja za kar najpopolnejšo po- sodobne španske lirike in drugih , Taj-Poja, ki je v vseh treh izda- jah med vsemi najmočneje zastopan. j Čeprav druga izdaja ni še do-I cela razprodana, tretja najbrž ne bo obležala na policah, saj je sko- Pesniških prevodih, ki jih je od takrat pa do danes pripravil Alojz Gradnik, zavzema Kitajska lirika svojstveno mesto. Ljubitelji poezije so jo spre- Tretla izdaia ie len dokaz Kitajska, če ne bi v svoji mo-rroHniiJJLi- JfotnfL nri« numentalni preprostosti postala Gradnikovega dolgoletnega priza- e ih vendarle malce težko ra- P™™«™ a«™**- feiSe " vetu Kr«n°v “™> >* 611 četku letošnjega leta in vendar Je Jeli s simpatijami, kakršnih so raj reprezentativno lepo oprem-deležne le redke knjige, redke ce- ljena, tiskana na lepem papirju, lo med izjemnimi kvalitetami. j z originalnimi likovnimi priloga- Na kratko: Kitajska lirika je mi' J® za petdeset strani ob-! poznavnih že ob prvem pogledu, . . . " . . . coinoit'1 Hn 1 rta i7nsio nn vdh Največja odlika in privlačnost podoba Kitajske v poletju 1958 Kitajske lirike je prav gotovo nekam čudno drugačna od tiste, njena topla preprostost v vsebini ki jo Je še pred kratkim videl in in podobi. Človek, pejsaž, nebo in se ob njej upravičeno navdušil zemlja, žive in mrtve stvari, vse pisec omenjenega uvoda. je v tej liriki upodobljeno v svo- kv, Podoba pa, ki so si jo dr. Bratih ko Kreft in številni drugi ustva Postala del slovenske besedne kulturne zakladnice. sežnejša od druge izdaj, na_ 246 5 straneh je objavljenih 164 pesmi -- r---- ga kota, ki nam ga pri sleherni ___________________ . . v„ 71. Pesnikov Slovita kitajska pe- stVari zakriva prav njena prepro- pr5r J .f • napLfoisnlKai6 ^ -Siking«. v ka- ^ ko? zmotiti ^VŽlobS pisal pesnik sam I teri so zbrane pesmi, nastale gimi besedami: najbolj vsakdanji kdor koli zmotiti- C. Zlobec tred sedmimi leti, 1951. leta, rned 12. in 7. stoletjem pred ha- pojavi najbolj vsakdanjega sveta Pri mariborski založbi Obzorja šim štetjem, in v kateri pesniki zadrhte v teh stihih z nevsakda- I izšla druga izdaja, ki ji je pesnik niso imensko zabeleženi, je v njjm utripom. To je odstiranje j Qodal nekaj novih pesmi. Uvod, Gradnikovi tretji izdaji zastopana najglobljih globin in najrahlejših ! Poskus analize razvoja kitajske g skoraj polovico manj pesmimi potez Življenja, globin in potez, j ružbe in umetnosti, je napisal kot v drugi. Nasploh velja ome- ki jih vsak dan gledamo, a jih j fanko Rudolf. j niti, da je Gradnik v tej izdaji nikdar ne opazimo in smo ne* Pred kratkim smo dobili še izpustil nekaj tako imenovanih malo presenečeni, ko nam jih od- tjetjo izdajo Kitajske lirike, to- »malih umetnin«, drobnih liričnih stre roka umetnika, presenečeni krat pri Državni založbi Slove- zapisov in rahlo anekdotičnih do- predvsem zaradi njih neposredne Jije. Pesrflk jo je ne samo raz- mislic. Nove pesmi so predvsem preprostosti, ki smo jo živeli, ne ^ril, pač pa tudi Izločil lz nje socialne vsebine, razen pri Li-Taj- težave so tudi s tiskarnami, 5. razred, pa so čakali leto dni. Neuspela glasbena izdaja JOSIP BREČKO: POT V GLASBENI SVET izšlo tudi novo Prvo berilo. Kolikor je bilo treba nekatere knjige ponatisniti, se je to zgodilo pokazala ali vsaj dala slutiti v luči nečesa tipično kitajskega, kar ostali del izdaja I izžareva iz te poezije, tudi epo- »Obzorja« v Mariboru nekaj z}a7ti "pri ^s^anTu'matematičnih ker se eden od obeh avtorjev ni 1 strokovnih knjiga pa tudi Trgo- . .. £. hteva mnogo ve{ truda držal.dogovora. Pri tem pa je tre- vinska zbornica. Letos bodo imele, lnt^zljlvosti ter z urejanjem in &a upoštevati, da imajo tudi av- JHSh do* KmSoX, SKftkS torji spričo čestega spreminjanja in nižji razredi gimnazij) še do- obifajno preobloženi še z drugim učnih programov težavno stali-sedanje učne knjige. Nova je sa- ,jeiorn jn ge zaradi tega pisanje ^e. mo Računica za tretji razred (pQ navadi zelo zaviefe. povpreč- Na republiškem Svetu za šol- osnovnih šol, v kratkem pa bo na ,etna naklada Državne rai0žbe stvo nam je inšpektor prof. S. Mije 450.000 do 500.000 izvodov. Od helič povedal, da bo šolska refor-posameznih del pa je letos do- ma tudi na tem področju prinesla P°syefeno mladinskim delov- „pot v glasbeni svet«. Ce bi mu mer: -Tone delimo na dolžino, Z itnrp naklade se*10 "ajvlšjo naklado 40.000 iz- marsikaj novega hkrati P« tudi ^tva in enotaosti« iLiifbiiana ^^a" bito uspelo to dobro uresničiti, višino, moč, barvo in estetiko«), ker je stare naklade (vodoy PrvQ berllo> ki ima mo. veliko težav kajti nova šola bo *reb - Djevdjciija. Ljubljana bi bila knjižica lahko zares teh- v terminologiji ponekod zastarelo 1 ! dernejšo slikovno opremo ln tildi zahtevala tudi nove učbenike. Do- 1958. Natisnila Litografija jugo- ten in stvarno nov prispevek k In čudaško (»glavji register-, Za gimnazije, to je za doseda- izredno dober tisk, isto naklado so skrbeli za najnujnejše, xo-rekiam, ju ljana. 136 »tram. najj instruktivni, prosvetni glas- »zvokobud«), v rabi tujk in tujih nje višje razrede gimnazij, bo le- ima tudi Računica za 3. razred, spričo dejstva, da so se pravil- T° delce naj bi bilo, kakor se beni literaturi. Žal pa ima delo imen polno spodrsljajev (»enohar- tos izdana Sajovčeva »Osnove ostale knjige pa bodo tiskane v mki učnih predmetov po osvo- vtor sam izraža v uvodu, »po- pomanjkljivosti Ni prav monija«, »Malzerjev metronom«), opisne geometrije«, Kvaternikova manj izvodih. DZS skrbi, da bi boditvi že devetkrat spreminjali Udno pisan nauk o glasbi, ki nas razvldn0i aii naj bo metodičen Vse to pa hudo zmanjšuje že »Fizika« III. del, Kuščer-Molkova naši šolarji in vzgojitel.il dobili m dopolnjevali, učni načrti pa j°o> od prvih glasbenih početkov priroenik za učitelja ali učbenik sSmo uporabnost dela, da sploh »Fizika« I. del, K. Doboviška res vse potrebne učbenike in pri- petkrat, je razumljivo, aa je duo o harmonije«, naj bi omogočilo, za u£enca. Izbor snovi je proble- molčim o njegovi primerjavi z že »Anorganska kemija«, H. Usove ročnike, vendar pa je treba pri te7,ko sproti reševati vse nas ai »Pet po avtorjevih lastnih bese- matičen: po neogibno potrebne in- precej številno dobVo literaturo s »Geologija z mineralogijo«, po- tem upoštevati razne ovire in te- probleme in potreoe. uanes so iz- jjah, -pot v glasbeni svet širo- tonacijske vaje pošilja avtor bralca tega področja. R. Ajlec leg tega pa bodo ponatisnjene ne- žave, ki nastajajo, dl? množicam, onim, ki so- drugam in s tem ruši lastno me- SSrfc v,perskJh in godbenih todičoo zgradbo; nasprotno pa ob- 'jrustvih ,Svobod' In .Ljudske raVnavana ooelavja iz pevske teh- Nič presenečenj v Benetkah . b,iiow!»»ivi |uuucl,i» Pred dnevi se je na Lidu v »Otarova vdova«, japonski »Cio- teri je film posnet, vsebuje. oblikoval po klasičnem 'peda- -iv. cnloh se obsec in Dodaianie Benetkah, kot smo že poročali, vek z rikšo«, češkoslovaški -Volč- Drugi dan so prikazali zahod iVam nn * . „ . . . ! _ 1 VTV (ilmelri i n 1 n m n fonn/iApIri .. inn ia., f i 1 m »R arip« lfl II Dr«, i”, '7 —r —1—ravnavana poglavja iz pevske kat! in, ki se učijo nike ne sodijo v osnovni nauk o ateregakoll inštrumenta«. Avtor- giasbi, a če jih je avtor vključil e t ,treb^ Prhati, da zaradi amaterskega pevca-zboro- « imel najboljši namen, in tudi vodje, ni pojasnjeno, zakaj je ts® po 8VoJih močeh po- zanemaril tisto, kar morata znati ^nov raz .e ^ na 8® o instrumentih ter instrumenta-io ?not- u^ne, f1?!8 same pa cjjj amaterski godbenik in kapel- Je oblikoval po klasičnem peda- •• — -*----■- — Koškem načelu vseskozi po naslednjih delovnih stopnjah: pojavljanje, podajanje nove snovi, olske in domače vaje. Slo mu je jorej za to, da bi osnovno glasbe-"2 snov metodično prerahljal, vladal in bralcu začrtal res Razstava skulptur NA PROSTEM v BEOGRADU 80 naSi likovniki razstavljali VUVA,?*1« P° rajnih «i>.lerijah in pa-*anl Pa ie b*la odprta prva *rart.va skulpture na prostem v Beo-Urnili; kl med ljubitelji likovne vzbudila precejšnje zani-&r*rt i Drugo tovrstno razstavo so Q <3ne\l odprli v Pionirskem par- XIX. FILMSKI FESTIVAL dani učbeniki skoraj za vse predmete v osnovnih šolah in gimnazijah, nekaj novih del je sicer še v tisku, bodo pa izdana še tekom leta. Veliko težji položaj pa je z učbeniki srednjih strokovnih šol in učiteljišč, kjer je snov zelo obširna in kjer je veliko različnih predmetov, avtorje za taka dela pa je težko dobiti. Dejstvo je, da so sedanji učbeniki preveč zahtevni in preveč snovi za čudo natanko sklada s pričel XIX. mednarodni filmski ja jama«, francoski -2lvljenje«, nonemški film »Rosemarie«, kl Je obsežni, kajti doslej niso služjli tistim kar se je po zastarelih uč- festival, na katerem so zastopane francoski -V slučaju nesreče«, posnet po avtentičnem dogodku v samo šolarjem, temveč so bili tunih načrtih nekdanjega konserva- številne države s štirinajstimi ameriški -Crna orhideja«, japon- Dilsseldorfu in ki opisuje življenje di vzgojiteljem koristni in često torila Dredavalo pri predmetih filmi. Ker so bili zadnji beneški ski »Legenda o Narajami«, itali- znane prostitutke Rosemarie Ni- edini učni pripomoček. Vzgojite- - teorij a in intonacija« ter n.fizio- festivali zlasti po izboru filmskih janski »Prešuštnica« in francoski tribitt. Proti temu delu so že v iji pa so bili pri tem često preveč logija in fonetika«. Pa tudi če del, pa tudi po nagrajevanju v film -Ljubimci«. času snemanja številni zahodno- dosledni, seveda v svojo korist In pustim vse to ob strani, se ne marsičem pomanjkljivi, je žirija Festival so začeli s predvaja- nemški veljaki negodovali, ker je v škodo dijakov, ker se niso drža-morem Izogniti ugotovitvi, da je letošnjega festivala kriterij fil- njem ameriškega filma -Njivica, satirična nota na moralo današnje ij učnih načrtov in izbirali samo delo jezikovno nezrelo, do nera- mov, ki so jih sprejeli, znatno za- posvečena bogu«, posnetem po ro- visoke nemške družbe v tem delu ustrezno snov, temveč so kratko zumljivosti slabo napisano, v stro- ostrila. Dvakrat večje število fil- manu ameriškega pisatelja Cald- po njihovem preveč ostra. Na- tn malo učili samo po učbenikih, kovnih definicijah In sploh izra- mov bodo prikazali v okviru in- wella in v režiji Anthonyja slovno vlogo je odigrala Nadja Tako so nastale tudi samovoljne žanju huje kot diletantsko ne- formativne sekcije, med njimi Manna. Razen nekaterih dobro Tiller, publika in kritika na festi- zahteve po vedno novih učbeni- tudi naše filme »Crni biseri«, zrežiranih scen ter uspele igre valu pa sta film ugodno sprejeli, kih, kajti marsikje bi stare, ki -Veliki in mali« in »Cesta, dolga znanega igralca Roberta Ryana Istega dne so v okviru infor- so v bistvu enaki novejšim po-leto dni«. film gledalcev v festivalni dvorani mativne sekcije predvajali jugo- natisom, lahko prilagodili enemu Za letošnjega »Zlatega leva« in verjetno tudi članov žirije ni slovanski celovečerni film »Crni oddelku, nove pa drugemu. V tem se prav te dni borijo naslednja navdušil. To pomembno literarno biseri«, kl je navdušil gledalce bi se izkazala iznajdljivost in filmska dela: ameriški film »Nji- delo je na filmskem platnu oži- ziasti z dobrimi fotografskimi po- elastičnost vzgozitelja, staršem pa _ _ r.WI,„ „ tekmovanju vica, posvečena bogu«, zahodno- velo samo v zunanjih slikah, ni snetki. Od kratkometražnih fil- bi bilo prihranjeno mnogo novih niLv Beo^diT v Zanimivem'prirod- pevskih zborov”v Arezzu je Akademski nemški film »Rosemarie«, poljsko- pa režiserju uspelo prikazati po- mov so uprizorili našo risanko izdatkov in godrnjanja. ‘1 ^et’ ***» primorskih Študentov -Vinko vo- nemški film »Osmi dan v tednu«, globljenih psiholoških konfliktov, »Samec«, ki je nedavno na festi- Ker je doslej glavni del *ol-klD.^Lnas.adi s° ™5s1*y.Ven" Številna doplvec« lz Ljubljane usedel prvo ,. ,, sovietski ki iih »RazkoDana Bruda«. DO ka- tn kr.tkomntrnžnih .uu . Si. n7e tL eksaktno in zmedeno (en sam pri- USPEH NAŠIH PEVSKIH ZBOROV V AREZZU Na mednarodnem f>J?*r5ks dela Riste Stljovlča, Petra mesto v ni. skupini ir «. mesto v n. fla c. J8’ Angeline Gatallca. Voli- skupini. Pevski zbor »Slava Klavora-v« 2t0JlSa. Borisa Anastaslievi^a, Sa- lz Maribora pa )e zasedel peto mesto tono d,tfa- Ekaterine rtlstivolev, An- v II. skupini. Pevovodjo akademskega Kraljiča in Matije Vukoviča. Po- zbora primorskih Študentov Antona 2 razstavo go tu prej odprli v No- Nanuta «o italijanski dirigenti nagra-n sadu na Petrovaradlnskl trdnjavi, dill s srebrno medaljo. lz KINEMATOGRAFSKIH DVORAN »Folies Berger e« 3e kdo ie bil ali ne v Parizu, malo prikupna, saj d*luje aentimental-'ili.s? ogledal nll samo sliSal o slo- no nežni in hkrati boksarsko razborltl zabavišču -Folies Berger««, -demobilizirani ameriški vojak«, kl ga t*m aJ vsak bo rad Se) gledat film s je očaral Pariz oziroma lepa Pariian-Un,‘ naslovom, ki ga te dni vrtijo v ka, v drugih filmih uspešnejši Eddie rjjski dvorani. Constantlne s svojo igro ln predvsem c0lnm' kl ga Je reliral Henri De- vlogo, kl 1o ima igrati, le skoraj nc-ZlS'' ,8'avnl vlogi pa v njem igrata prijetno. W ,J*anmaire ln Eddie Constantlne, Edino dobra stran Ulma so lepe lljj °1 sodil med >ako imenovane ve- barve, bogastvo kostumov in pred-nol Revijske Spektakle, s tem name- vsem lepa koreografija ter baletna W J* hil film cosnet, žal pa razočara igra glavne Igralke. Tudi če temu pri-»Stl del prizanesljivih obiskoval- štejemo še nekai skromno posejanih 151 so ga prišli gledat celo samo duhovitosti, film gledalca kot celota V t® vil skl film. Ljubezenska zgod- vendarle pošteno razočara, pa n*J Je }rqnir naj bi povezovala ne preveč ta bil ali n« v Parizu, naj sl Ja ogle-«*» \,stkano revijsko panoramo -Fo- dal ali samo sliSal o slovitem pariškem 'su^rgera«, je ne samo že skoraj zabavišču, delček, katerega Je upal ^sno šablonska, pač pa tudi kaj videti v tem filmu. Nastop pevskega zbora »Vinko Vodopivec« valu risanic in kratkometražnih skih knjig izdajala samo DZS, bo filmov v Benetkah dobil prvo na- odslej republiški Svet razpisoval grado. posebne natečaje in po njih raz- Prav tako tudi poljsko-nemški deljeval tekste posameznim za-film »Osmi dan v tednu«, ki je ložbam. S tem bo ustvarjen nek posnet po noveli poljskega pisa- stimulans tudi v kvaliteti izdaj, telja Hlaske in v režiji Ale- kar se je že pokazalo pri učbeni-ksandra Korda, s svojo zgodbo o kih, kajti marsikje bi stare, ki dveh mladih ljudeh v porušeni knjiga. Seveda je cena tem izda-Varšavi ni znal prikazati psiho- jam nekoliko višja, vendar pa jih loških konfliktov in se je preveč nikakor ne moremo primerjati s oddaljil od literarne osnove. predvojnimi, ki so bile zelo vl- Svedski film »Luči noči« in soke. Danes pa daje republiški češkoslovaški film »Volčja jama« Svet za učbenike večmilijonske nista mogla festivalske publike subvencije. ogreti, še manj pa navdušiti. Pri republiškem Svetu je bila Medtem pa sta naša filma »Ve- nedavno ustanovljena posebna koliki in mali« ter »Cesta, dolga misija, ki bo v bodoče razpiso-leto dni« bila, čeprav samo v vala natečaje za učbenike, jih okviru informativne sekcije, ugod- sprejemala v ocenitev in Odobri-no sprejeta pri publiki in kritiki, tev, s čimer bo poenoten celotni S tem je bila zaključena prva po- potek izdaj, učbeniki pa bodo mo-lovica festivala. Doslej predvaja- rali veljati najmanj pet let. Z no-nl filmi niso pokazali nobenih iz- vo šolsko reformo bodo nastale rednih presenečenj in vsi upajo, sicer še različne spremembe in te-, da bodo sledeča dela dosegla več žave, vendar pa bo tudi to v I uspeha. nekaj letih premagano. (ib) TELESNA KULTURA , ZMEDCON S KEGA TURNIRJA Nepremagljivi Petrosjan premagan Portorož, 1. septembra - Ruski velemojster Tlgran Petrosjan tudi na IV. medconskem turnirju nabira točke in se tako rekoč skorajda v vseh kolih košati na vrhu turnirske tabele. »Vse mu gre tako gladko, tako od rokl-vzkllkajo tisti z dna tabele, pa tudi številna publika, ki Je že napravila Petrosjana za svojega ljubljenca, ga razglaša za zmagovalca in nekateri mu celo napovedujejo lovoriko svetovnega prvaka. Na medconsklh turnirjih v Stockholmu 1952 in v Gttteborgu 1955 sicer ni dosegel prvega mesta, ostal pa je na obeh turnirjih neporažen. Tudi v Portorožu je vzdržal brez poraza celih petnajst kol. Pa ni mar skorajda logično in kak;or na dlani, da je začela veljati sodba, rit Petrosjana tudi v Portorožu nihče ne bo |fcvozil? Ali v včerajšnjem XVI. kolu je končno prinesel v mlin tudi Petrosjan. Prav lepo in elegantno ga je »zmlel-mladi danski velemojster Bent Lar-sen. V Portorož je prišel Larsen z velikimi ambicijami, da se bo uvrstil med prvo šestorico in se zrinil na turnir kandidatov. -Točno tako sem mislil in upal,« mi je dejal v bufetu ob turnirski dvorani, kamor prav rad in pogosto zahaja in smukne na »dva de-ci- tudi sredi partije. »Vaše Istrsko belo mi je na vso moč všeč...« se mladostno smehlja in že hiti v dvorano k partiji. Kako Je bilo včeraj med dvobojem s Petrosjanom z Lar- Pomanjkl/iva ograja... predvsem n n vzgoja Novi tekmovalni sistem v nogometu se že uveljavlja. Pred tem pa so na raznih sestankih odgovorni funkcionarji povdar-jali, da je treba posvetiti več pozornosti zaščiti igralcev in sodnikov. Klubi so' naposled postavljeni pred dejstvo, da morajo ograditi svoja igrišča s primerno ograjo. Na igriščih v zveznih ligah so ograje že postavljene, toda na manjših igriščih širom po Jugoslaviji je to skoraj nemogoče. Manjših igrišč je namreč v FLRJ prek 1400, Prav na le-teh pa se največkrat zgodijo nerednosti. Dogodki na tekmah preteklo nedeljo so povzročili med vročekrvneži hudo kri. V slovenski conski ligi je prišlo do takega nereda na tekmi »Grafičar«—»Slovan«, ki je bila na igrišču Svobode. V neredu so sodelovali gledalci, igralci in celo sodniki. Vse to — razen slabe vzgoje seveda — zaradi pomanjkljive reditelske službe in pa pomanjkanja ograje, ki bi ločila gledalce in igralce od sodnikov. Tudi na drugih igriščih niso igralci in sodniki zavarovani pri prihodu iz garderobe na igrišče. Tako se tudi sodnik sobotne tekme Krim—Ljubljana pritožuje, češ da je bil napaden, ko je stopil- iz garderobe na igrišče. Zelje gledalcev in dogodki na igrišču se največkrat ne ujemajo. Za razčiščevanje sporov na igrišču so vsekakor poklicani nogometni forumi in ne gledalci. Zato je treba vse izgrednike med gledalci izločiti z nogometnih igrišč in jih primemo kaznovati, kajti kljub najboljši volji niso klubi v stanju zgraditi take stadione, ki bi nudili popolno zaščito igralcem in sodnikom. To bi morali upoštevati gledalci in svoje strasti omejiti na najmanjšo mero. Nedeljski dogodki na igrišču »Svobode« v Ljubljani bodo verjetno dobili svoj epilog. Primerno bo kaznovan »Grafičar«. kljub temu, da so povzročitelji nereda iz nasprotnega tabora. Toda ta ukrep naj bo opozorilo vsem klubom, da organizirajo in zagotove boljšo rediteljsko službo na tekmah. Leta je bila na igrišču »Svobode* močno pomanjkljiva. senovo žejo, ni mogoče reči. Po burnem aplavzu, ki ga je doživel, ko je v 41. potezi podrl velikega Petrosjana, pa sl je vsekakor privoščil slastnega lstrljanca! Upanje na vstop v prvo šestorico je Lar senu šlo po vodi In tega se prikupni Danec tudi zaveda. Cisto brez vsake slave, brez lovorike ln praznih rok pa Larsen le ne bo prišel domov v Kopenhagen. Verjetno bo Larsen edini, ki je Petrosjanu zagrenil Portorož, če se namreč do konca turnirja ne zgodi Se kaj hudega. Zdaj pa poglejte, kako Je Larsen z zdravo ln nepopustljivo Igro položil Petrosjana: BIRDOVA OTVORITEV (Portorož - XVI. kolo) Bell: B. Larsen Cini: T. Petrosjan ‘l. 1'4, sr« 2. SIS, d5 3. eS, Lg4 4. Le2, Sbd7 5. Se5, L:e2 fi. D-e*. e« 7. 0-0, Ld« 8. d4. 0-0 9. Sd2, C5 10. cJ Tc8 11. g4, ?e8 12. Sdf3, Sdf6 13. Ld2, Se4, 14. Lel, f« 15. Sd3, Le7 1«. 13, Dd7 17. Sh4, Sc7 18. Lg3, Ld6 19. L:d«, D:d8 20. Tadt, Tce8 21. d:c, S:c5 22. Sf4. b5 23. Dg2, Td8 24. b4, Se4 25. f:e, g« 2«. S:d5' (Larsen se brez bolaznt spušča v zaplet), S:d5 27. D:e4, S:c3? (tale »požrešnost Ima v sebi, kot kaže nadaljevanje, usodno kal poraza) 28. T:d«, S:e4 29. Ta6, Td3 30. T:a7, Te« 31. Sg21, g5 32. Tel. Td:e6 34. Tlc7 (po tem trdnjavskem vdoru v črni tabor je Petrosjan Izgubljen), Sd« 35. T:h7, Tc8 36. Thg7, Kh8 37. h5, Ste« (še nekaj konjskih skokov v zadnji agoniji) 38. Tgf7, Sd6 39. Th7, Kg8 40. h6, SeS Thf7 ln črni se vda, ker nima proti matni grožnji prav nobenega zdravila. Franc* GerželJ RADOVLJICA, 1. sept. Na državnem mladinskem šahovskem prvenstvu je v prekinjenih partijah Dcže premagal 111-jevskega, Sahovlč ln .lanžek sta remizirala, Messing pa je kot črni premagal Stručlča. Na tabeli vodi pred zad-nttm kolom - Parma 11, Jadrijevlč 10,5 Itd. EVROPSKO PRVENSTVO V ODBOJKI Enckovittrtna igra s SZ Praga, 1. sept. Na evropskem prvenstvu v odbojki je jugoslovanska meška vrsta po enakovredni Igri Izgubila srečanje z reprezentanco SZ, ki je ena Izmed najmočnejših vrst na svetu. Srečanje ae je končalo ■/. rezultatom 3:2 (15:10 5:15, 15:7, 8:15, 15:8) :n je trajalo dve ln pol uri. To je bila l/.redno ogorčena borba, v ka-lorl je bilo moštvo SZ boljše na mreži in pri servisih. Najboljša Jugoslovana sta bila Mlklna ln DJordjevlč. Igrali pa so še Bojlč, Krealč, Skerbinek, Petrovič, DJordjevlč, Zlvkovič ln Stefanovič. Srečanju je prlaoetvo-vailo 4090 gledalcev ln je bilo eno izmed najlepših, kar so Jih odigrali v Pardublcah. Ostali rezultati: Tunis : Z. Nemčija 3:0, Italija : Nizozemska 3:2, Finska : ZAR 3:1, Bolgarija : Danska 3:0, Turčija : Avstrija 3:0, Jugoslavija Je bila danes prosita, jutri Igra z Albanijo, v sredo pa z Avstrijo. Ce bo dobila obe srečanji, bo Igrala za plasma od 1. do 8. mesta. Zenske: CSR : V. Nemčija 3:0, SZ : Z. Nemčija 3:0, Poljska : Ho-lan- ! dija 3:0, Bolgarija : Avstrija 3:0. EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Jeričevičeva v finalu Na 200 m prsno je dosegla s 3:01,0 esmi rezultat Talja zopet na konju... (Posnetek lz Lipice) HELSINKI, l. sept. (Reuter). Na atletskem mitingu v Helsinkih je finski atlet Vuorlsalo zmagal na 1500 m s 3:40,8, Landstrttm je skočil s palico 4.47, Anglež Johnson pa je zmagal na 800 m z 1:48,9. ATENE, 1. sept. (Reuter). Na mednarodnem teniškem turnirju v Atpnah Je Italijanski par Sirola-Pletrangeli premagal Francoza Darmona ln Moll-narlja. Contreras tn Llamas (Mehika) pa sta premagala švedski par Davldso -Bungeher. ' Budimpešta, 1. sept. V nadaljevanju evropskega prvenstva v plavanju je naša plavalka Vinka Jeričevtč s Korčule lzpo-lnlla pričakovanja ln se na današnjih Izločilnih tekmah plasirala v finale na 200 m prsno. Jeri- Zmaga beograjskih atletov v Genovi Genova, 1. sept. V Genovi Je bilo včeraj tradicionalno štafetno tekmovanje za »Pokal Marlano«. Zmagalo Je moštvo »Partizana« Iz Beograda, katerega atleti Pavlovič, Subotič ln Štritof so pretekli progo, dotgo 16,31 km v 48:41,2 min. Drugo mesto je osvojila »Crvena zvezda« lz Beograda v čaau 49:54 min, tretje pa »Pro Victo-ria« (Italija) 59:38 min. Moštvo Odreda lz Ljubljane. *v* ms b m m »j v ' Jfi čevlčeva je dosegla rezultat 3:01,0 m se plasirala v svoji skupini na drugo mesto. V finalu, ki bo jutri popoldne, bo tekmo-vaio 8 tekmovalk, :n sicer Haan (Nizozemska) s časom 2:45,9, Urselman (Z Nemčija). Usmes (SZ), Walter (V. Nemčija), Kovalenko (SZ), Longs« brough (VB), Lehmann (V Nemčija) :n jei čevlčeva. Naš skakalec Marko Porenta se ni uvrstil med najboljše šestnajsterico, ki se bo borila v finalu, toda da bi to dosegel, je le malo manjkalo-, saj se je plasiral na 17. mesto z 42.15 točkami. Damir Novak pa J« bil 20. z 32 točkamml. Najboljši re» zultat Je dosegel danes madžarski skakalec Lazslo Uyvari, ki se Je plasiral pred svetovnim rekorderjem Brener-jem (SZ). Naši vaterpolisti bodo drevi igrse II s Poljaki, jutri popoldne pi : » pcezentanco Vzhodne Nemčije. »Atomski« napad Tudi Garrincha pri Realu Brazilska nagometna reprezentanca, ki Je osvojila svetovno prvenstvo in navdušila s svojo virtuozno igro ves svet, se kruši. Vendar Je videz, da bodo njeni sloviti igralci v glavnem le ostali doma, kjer Jih Je domovina bogato poplačala za njihovo znanje, trud ln prizadevanje na svetovnem prvenstvu. Ste takrat Mazzola, srednji napadalec, katerega pravo Ime Je sicer Jose Altafini, ni skrival, da bo pristopil k Italijanskemu klubu »Milano«, kjer že Igrata južnoameriška nogometaša Grlllo ln Schiaffino. Italijanskim menažerjem Je namreč uspelo dokazati, da Je Mazzola Italijanskega porekla. Pričakovati je bilo, da bodo milijoni lir alt kakšne druge evropske valuto zvabili še več njegovih tovarišev. Toda v teh mesecih po prvenstvu |e šele pred kratkim napravil pogodbo z madridskim klubom Real tudi sloviti Garrincha. Španski klub mu bo plačal kar 40 milijonov cnizeirosov. Nova pridobitev omogoča Realu, da sestavi pravi »atomski- napad: Garrincha. Kopa, Dl Stefane, Puskas, Gento. Vodstvo, madridskega kluba pričakuje, da se ho število njegovih elanov s pridobitvijo Gar-rlnche spet povečalo, kot se je povečalo na 70.000 potem, ko je angažiralo za svoje moštvo Madžara Puskasa. fi v_ - «• v- - Italijanski plavalec Paolo Puccl Je včeraj v polfinalu na 100 m prosto dosegel nov evropski rekord s časom 56,1 Tirnanič ima besedo »Živijo, Larsen!« SVETOVNO PRVENSTVO V PODVODNEM LOVU Tokrat manj sreče Llsbana, 1. sept. V Sesimbri, portugalskem mestecu, se je včeraj končalo V. svetovno prvenstvo v podvodnem lovu, ki je na njem sodelovalo skoraj 100 športnikov iz 12. držav. Prvo mesto je osvojil Julle« Corman (Franc.) z 69.200 točkami, drugi pa Je bil Francoz Roux, na tretjem mestu pa je Italijan Ripa. V moštvenem plasmaju je zmagala Franclja g 109.320 pred Italijo 118.085 ln Brazilijo 93.475 točkami. Jugoslovan Edo 2e!e, ki Je osvojil prvo mesto na evropskem prvenstvu, Je bil dvajseti z 22.880 točkami, moštvo Jugoslavije pa osmo z 52.925 točkami. PRED SREČANJEM Z AVSTRIJO Naši mladi noaametaši Beograd, 1. sept. Mladinska komisija pri Nogometni zvezi Jugoslavije je določila kandidate za mladinsko reprezentanco Jugoslavije, loj ima 14. septembra na Dunaju »rečanje z ustrezno avstrijsko reprezentanco. Mladinci bodo Igrali pred tekmo A-reprezentanc Jugoslavije ln Avstrije. Določeni so naslednji kandidati: Istenič (»Ljubljana«), Skorlč (Elektro-stroj), Vranič (Cz), Markovič (Dinamo), Obradovič (Cz), Soškič (»Beograd«), Follč (Bodočnost), Milutinovič (Beograd). Tuntč (Trešnjevka), Kraollja (Cz). Mitič (Cz), Gerun (Partizan), Takač (Vojvodina), Ksač (Pro-leter), Beog (Hajduk), Vogrinčič (Varteks) ln Jovičič (Zagreb). Beograd. 1. sept. Komisija za sestavljanje ln pripravo nogometne državne reprezentance ter zvezni kapetan Aleksander Tirnanič sta danes določila kandidate za A reprezerilan-co, ki bo 14. septembra igrala na Dunaju z avstrijskim državnim moštvom. Poklicani so: Stojanovič, Vidlnič, Belin, Sijakovlč, Boškov, Santek, Crn-, kovič, Krstič, Jusufbegovič, Kalopero-, vlč, Lipošlnovlč, Mujič. Veselinovič, < Zebec, Mthajlovlč in Rade Ognjano-i vič. 1 Reprezentanca bo Igrala prvo trening tekmo 3. septembra v Zemunu z »Jedinstvom«, nakar bo določeno 15 igralcev, ki se bodo tri dni pripravljali SUBOTICA, 1. sept. (Tanjug). Na Pallču so se začele priprave najboljših telovadk na velike mednarodne nastope, ki jih pričakujejo. Na treningu so mladinke ln članice - tekmovalke prvega ln zveznega reda. Priprave vodi strokovna komisija. KREMA ZA ČEVLJE nsmm krem v Mariboru. Tu bo 11. septembra trening tekma, v kateri pa ne bodo Igrali Igralci Dinama, ki Imajo 10. septembra srečanje z Duklo lz Prage za pokal evropskih prvakov. B reprezentanca bo določena šele v ponedeljek, po drugem kolu zveznih lig in bo imela trenig tekmo 12. septembra v Ljubljani. Državna kegljaška reprezentanca v Kranju V soboto zvečer je prispela v Kranj državna reprezentanca v kegljanju, ki se bo v Kranju pripravila za blliSn.il nastop na evropskem prvenstvu v Mtlnchenu. Prispeli so naslednji kegljači: Buneta, Dnbrllovlč, Hladnik, Pogeljšek. Smoljanovtč, Grom, Črnič in Stržaj. Reprezentanca je Imela v nedeljo svoj prvi nastop proti domači ekipi Triglav. V a vsako moštvo je Igralo osem kegljačev, najboljših šest pa se šteje za ekipni rezultat. Rezultati: reprezentanca’ 5389 (Buneta 880, Dobrlldvlč 884, Hladnik 908, Pogeljšek 923, Smollanovlč 867, Grom 849); »Triglav« 5217 (Kordeš 883. Martelanc 908, Miro Ambrožič 843, Turk 850, Starc 888, Vehovec 845). Agostini 10,2 v Kalmi KČIn, 1. sept. Na mednarodnem tekmovanju, ki Je na njem nemška štafeta 4X100 m Izenačila svetovni rekord 39,5, so bili doseženi včeraj še drugi odlični rezultati. Tako Je Agostini iz Trlnldada pretekel 100 m v 10,2 In premagal Germarja, ki Je bil zn 2 desetinki slabši. Na 200 m pa Je Agostini, ki sicer tekmuje za Kanado, prav tnko do-I segel odličen rezultat - 20,«. Tudi ostali I rezultati so Izvrstni. 1500 m Lincoln (Avstralija) 3:46.8, Brener (Nemč.) 3:47,5, 800 m Schmidt (Nemč.t 1:48,5, Jakuhotv-skl (Poljska) 1:49.1, Lean (Avstralija) 50,9, Lauer (Nemč.) 51.2, 5000 m Mflller (N) 14:04,8, Thomas (Avstralija) 14:07,8. Bliža se veliko nagradilo žrebanje! Prva nagrada: OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 6001 Druga nagrada: HARMONIKA »CARMEN«, vredna 152.000 din Tretja nagrada: RADIO »SIMFONIJA«, v vrednosti 102.000 din Četrta nagrada: PISALNI STROJ »SAVA« [por-tabel), vreden 98.000 din In Se več drugih nagrad (sesalec za prah, mikser, električna peč »01ympia* itd.) Pogoj za dosego nagrade bo, da boste vsaj tri mesece naročeni na LJUDSKO PRAVICO! Ce želite dobiti FIAT 600 — potem se takoj naročite na LJUDSKO PRAVICO! Naročniki LJUDSKE PRAVICE imajo 50 % popusta pri oglasih, osmrtnicah in zahvalah. Mesečna naročnina samo 250 din. Liktiš*. -M' t"' ■ ■- t -fflr-V'-. ■ • , 'V /t, /v mm mBanm iiiili SBi ■ mi & ESE ^\\\\\\\V\\\\\\\\\\\V\\\\\V\\\V\\VV\\\VMNNVNV)MViV«M\\\\\\\\\V)^\\\\\\^ Drug • V CHARLES EXBRAYAT IC------------------- V SEVILLI Ko sem se napotil proti vrtovom Zmage s korakom turista, ki se mu nikamor ne mudi, sem bil nase precej ponosen. Celo tega nisem pozabil, da ne bi ob občudovanju otrok z ulice tu in tam napravil posnetek. Ker sem poznal Špansko govorico nižjih slojev — psovke in grožnje — sem videl šele takrat, da se me nekoliko boje, ko so se zbirali okrog mene, da bi jim dal »una perra chica« (novčič petih centimov). Sel sem po Plazi de Toros, nato pa zavil po Aveniji del Generalisimo in stopil v vrtove Zmage Bilo je že tako toplo, da sem pomislil, če že niso nastopili prvi dnevi poletja. Na klopeh so starci z razoranimi obrazi dremali, kot da so se poslovili od sveta. Fantalini so se igrali ravbarje in žandarje; bili so popolnoma zaverovani v svojo igro. Na okrogli betonski plošči sta plesali dve deklici; nič se nista smejali, tako sta M vživeli v svoje opravili* ki je bilo več kot igra. Materi sta kramljali in 'pazili nanju. Po taktu godbe, ki sta jo slišali le oni-dve. sta deklici korakali naprej in naza.i in Re dotikali. Pri tem nista pozabili na pozibavanje z boki in ne na »zapateados« (udarjanje s petami ob tla), kakor delajo andaluzijske plesalke. Lepa moja Španija, stroga in resna, celo v razveseljevanju1 Manuela Ezquariza bi moral spoznati po njegovi obleki. Cliff Anderson mi namreč ni mogel pokazati nobene njegove fotografije, prav tako kot tudi ne fotografije Boba Lajoletta, ki ni imel službeno nikoli posla s policijo in zaradi tega njegove fotografije ni bilo v naših arhivih. Časopisi niso nikoli objavili njegove slike, kar ga je stalo precej denarja. Vendar mi ga je šef podrobno opisal, da bi ga lahko spoznal, če bi se srečala. Z Ezquarizom Je bilo dogovorjeno, da bo imel na glavi siv klobuk s črnim trakom, za njim pa bo imel zataknjeno loterijsko srečko v korist slepih. Rdeča kravata, pripeta z dvojno sivo iglo, je bil drugi razpoznavni znak. Končno bi moral Manuel sedeti na eni zadnjih klopi, ki so v bližini vrat na Avenijo de America, in Citati list »ABC«. Zaman sem pazljivo opazoval vse ljudi, ki so se odpočivali na klopeh v bližini vrat. Med njimi Manuela Ezquariza ni bilo. Ali je zamudil sestanek ali pa sr me je naveličal čakati? Najbrž je zamudil, sem menil, kajti v našem poklicu je nestrpnost hiba, ki kaj kmalu lahko povzroči Izgubo življenja. Delal sem se, kot da me zanimajo lepi kordovski vrtovi ter se ponovno napotil po parku. Popolnoma sem bil prepričan, da sem za sestanek na pravem kraju: zakaj potem ni našega agenta? Sel sem spet proti okrogli betonski plošči, na kateri sta pravkar plesali deklici. Nenadno strašno vpitje me je zadržalo in tako nisem takoj pohitel tja, od koder je prihajalo. Vpitje pa je bilo prav pri betonski plošči. Ko sem prišel tja, so me drugi sprehajalci že prehiteli in se gnetli okrog nekega grma. Materi mladih plesalk sta mirili otroka, ki ju je očitno nekaj živčno zlomilo. Pritekel je policist in si utrl pot v krog radovednežev. Zrinil sem se za njim. da bi videl, kaj je povzročilo takšno razburjenje. Bilo Je človeško truplo, na pol zavlečeno pod gosto grmovje. Policist ga je prijel za noge, da bi ga potegnil na svetlo. Našli so ga otroci, ki so se skrivali. Mrlič je bil dobro oblečen, star okrog štirideset let; kri na gornjem delu njegovih prsi je vzbujala sum, da je bil zaklan. Njegov klobuk je ležal nekaj korakov stran. Nekdo ga je pobral in dal policistu. Tedaj sem opazil za črnim trakom konček papirja. Diskretno sem se umaknil. Nikdar ne bom zvedel, kakšna obvestila je imel zame pokojni Manuel Ezquariz; toda slabo se je začelo. Ljudje, ki gledajo v kinu gangsterske filme, si radi predstavljajo, da tvorimo mi iz F. B. I. neke vrste bataljon -nadljudi«, ki ne poznajo strahu, prezirajo trpljenje in so vsekakor obdarjeni z nadpovprečno razumnostjo. Vendar ni vedno tako. Res je, da streljam hitro in dobro. Kadar se moram braniti — človek proti človeku — imam vedno srečo. Toda mnogo raje vidim, da mi ni treba uporabljati pesti, še manj pa orožje. Mi lz F. B. I. smo mnogo raje 'mirni in resni. Dolgo nas je treba izzivati, da izgubimo hladnokrvnost, kakor na primer tedaj, ko je banda v Louis Dertonu mučila našega kolego Jamesa Woodhlta, preden ga je ubila. Toda to je druga zgodba in zdaj zares ni primeren trenutek. da bi se spominjal neprijetnih dogodkov. Nočem vam skrivati, strah me je. Seveda me panika ne bo pognala, da bi kot neumen tekal in tulil. Vendar čutim, da sem izgubil kontrolo nad živci. Slabo se počutim. Neprestano sem se oziral kot kak začetnik, ko sem šel vzdolž Pasea del Gran Capitan. Kmalu sem zopet sedel na terasi »Madrida«. Naročil sem konjak In tako poslal na sprehod natakarja, ki je hote! nadaljevati najin prejšnji familjarni pogovor " ’e| sem ga, kako me je nekaj miz stran opazi nij H-ijadeval si je, da tega ne bi opazil. Got'n, ,v spraševal, kaj se mi je pripetilo. Kar se mene tiče, me je bolj vznemirjalo, kaj s* mi lahko še dogodi... Ob prihodu v Kordovo sem imel le malo nit*’ ki so vodile v zadevo z mamili. Zdaj je za vedn0 odšel še Ezquariz. Kako je ubijalec vedel, da Manuel z menoj dogovorjen za sestanek? Pri*8' deval sem si, da bi ostal miren in poklical h® pomoč ves svoj razum. Nihče ni vedel za moje potovanje v Sevillo, še manj pa za domenjen0 srečanje z Ezquarizom. Torej? In če so tak0 lahko pobili mojega obveščevalca, zakaj niso n8' padli mene? To je ena izmed misli, ki jih nim81” rad. Instinktivno sem začel opazovati goste »M8' drida«, ki so bili okrog mene. Ko sem pil, se m* je roka tresla. Tudi tega nimam rad. Nekaj m°' ram ukreniti, in sicer hitro. Neprijetno mi J® bilo, ker nisem imel orožja. Cariniki gotovo bi razumeli, da prihajam na obisk v domovin0 z revolverjem v roki. Ali ni neumno, pohajkovati po mestu, v k8' terem sumiš, da lahko vsak kotiček skriva n®J koga, ki je pripravljen, da te spravi na drufl svet? Da bi si končno dvignil moralo, sem s8j mega sebe prepričeval, da bi si moral izbrat drug poklic, če bi hotel živeti varno kot navad0 državljan. Da bi se pomeril in prišel popolnorn8 k sebi, sem moral oditi na sprehod. Počasi seri šel po ulici San Felipe, po trgu Ramon y CaJ8*.' po ulici yalladares, čez trg del Indiano, po ul*° del Buen Pastor, zatem pa po ulici Deanes. =>' roko odprtih oči in z rokami v žepu sem si P1** zadeval, da bi se zdel čimbolj mogoče neprisilj°*t Toda če je šel kak moški popolnoma zray°° mene, sem se instinktivno sključil, pripravljaj' da bi skočil ali pa vrnil udarec, ki bi ga prej , Vendar ni nihče motil mojega sprehajanja. 06*®J dal sem si katedralo. Živ in zdrav sem se vri11 po isti poti. Strah Je prešel, ostal je le lahe* občutek sramu. isKra-tvornica i hemi|Shih . proizvoda zaqred heimelovs 33 DNEVNE NOVICE gg««. IV. MEDNARODNI VINSKI SEJEM LJUBLJANA, OD 29. Vlil. DO 7. IX. 1958 [ WU nad SOO VZORCEV NAJBOLJŠIH VRST VINA IZ 16. DRŽAV VSEH CELIN OCENJEVANJE IN ODLIKOVANJE VINA PO MEDNARODNI KOMISIJ! TRADICIONALNA ‘ V^,J§ POKUŠNJA VINA Z VSEGA SVETA RAZSTAVA NAJSODOBNEJŠIH VINOGRADNIŠKIH IN KLETARSKIH STROJEV TER DRUGIH PRIPOMOČKOV NAJLEPŠA PRILOŽNOST • ZA SKLEPANJE TRGOVSKIH ZAKLJUČKOV IZKORISTITE 25"/., POPUST NA ŽELEZNICI KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO NENADOMA SMO IZGUBILI NAŠEGA DOLGOLETNEGA SODELAVCA RUDOLFA PETKOVŠKA ČLANA UPRAVNEGA ODBORA IN VODJO MEHANSKIH DELAVNIC S PREMINULIM TOVARIŠEM JE NAS KOLEKTIV UTRPEt* NENADOMESTLJIVO IZGUBO. POGREB POKOJNIKA BO V SREDO, DNE 3. SEPTEMBRA 1958 OB 17. URI 12 ANDREJEVE MRLIŠKE VE2ICE NA ZALAH. LJUBLJANA, 1. SEPTEMBRA 1958. UPRAVNI ODBOR IN DELOVNI KOLEKTIV INSTITUTA -JOŽEF STEFAN« SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE NENADOMA ZAPUSTIL NAS DOLGOLETNI ČLAN RUDOLF PETKOVŠEK CLAN ZKJ, ZB, SZDL, UROJ, ODLIKOVAN Z MEDALJO ZA HRABROST IN Z REDOM ZASLUGE NAROD III. STOPNJE POGREB POKOJNIKA BO V SREDO, DNE 3. SEPTEMBRA 1958 OB 17. URI IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽICE. P02RTVAVALNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. LJUBLJANA, 1. SEPTEMBRA 1958. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKJ IN SINDIKALNA PODRU2NICA INSTITUTA -JOŽEF STEFAN« tu!1 '2t3aja m tiska Casoolsno-založniSKo podjetje -Ljudska pravica-, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 8. telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubnka Nazorjeva 10/11, tel. 20-507 m 22-621 ~ — — -- a«. Tr,iK-,ru.T» ,.h.. iA i.i.fnn 99.Am in 99-iQ7 — Nnm*nln»ki oddelek Petkovškovo nabrežje 25. telefon 22-494 — Oglasni Poštnina plačana v gotovini. tJ11,8 rubrika Kopitarjeva 0/III. tel. 31-357 - Uprava Trubarjeva ulica 34, telefon 22-491 In 22-492 - Naročninski oddelek Petkovškovo nabrežje 25. telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4, "f°n 31-358 - Poslovalnica na Titov) cesti 15, telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din - Tekoči račun 000-705-1-1393 - Poštni predal štev. 42 Ljudska univerza v Ljubljani sporoča vsem Interesemom. da bo vplivanje v tečaje tujih Jezikov do M- septembra vsak dan od 8. do 12. ure dopoldan ln od 17. do 19. ure popoldan v prostorih [.judske univerze, Cankarjeva MII, soba St. 136. - Za slušatelje Izven Ljubljane organizira Ljudska univerza dopisne te4a1e an-Sleškega ln nemškega jezika. Tl tefiaji se priSno konec oktobra 1P58. Prijave -Prejemamo do konca oktobra 1938. Vse Informacije dobite na Upravi Ljudske univerze. Ekonomski Institut LRS, DruStvo ekonomistov In DruStvo rudarskih ln Metalurških Inženirjev ln tehnikov sporočajo, da predavanja prof. Frie-“ensburga lz Berlina, ki bi moralo bltl v torek 2. septembra, zaradi njegove nenadne obolelosti ne bo. Ce bo predavanje naknadno, bomo Interesente Pravočasno obvestili. , . TURISTIČNO DRUSTVO LJUB r^ANA prireja v oktobru 7-dnevno avtobusno potovanje v PARIZ (Vero-- Milano — Lausanne) ln 7-dnevno avtobusno potovanje v NEAPELJ m JtlM (Florenca—Plsa—Pompeji). Programi Izletov so na razpolago članom društva v pisarni TURISTIČNEGA DRUŠTVA LJUBLJANA, Cankarjeva ltfl.. kjer se lahko člani druttva 'Udi prijavijo za potovanja. . »Restavracija« Gospodarsko raz-M»viSče Ljubljana vam nudi dnevno “dojka na ražnju. pečene race. če-vapčiče ln ražnjiče. Vsak večer ples. , Vulkanlzacljit -Vulkan« v Ljublja-n‘. Zaloška cesta 20, Ima delovni čas Od 6-14. Popravlja avtomobilske gume “J zračnice vseh dimenzij, gume za "'opede ln vespe, kolesne plašče, gumijasta obutev, transportne trakove ln razne artikle iz gume. Izdeluje po naročilu ali po princšenlh kalupih ko-lesa, tesnila, vložke Itd GLEDALIŠČA **RlMORSKE PRIREDITVE V KOPRU septembra v PIRANU: B. Brecht: »Svejk v II. svetovni vojni«. -SNG Drama, LjuDljana. VESTI 12 KRANJA »STOR2IC«: obN?e, jg ln 30 Ital. tl.rn »Branim svojo ljubezen«- Zadnjič. »PARTIZAN«: ob 19 avstrlj. barv. *llm »Noč v Benetkah« po Straussovi °Peretl. _ »SVOBODA«: ob 19 jugoslov. film ‘PolSfii Vando Kos«. Z BLEDA Ve3ti z Jfescnic in okolice Zl5ravnl$ka dežurna službai or. ancar Avgust . Tragično nas Je zapustila naša •'Uba mamica, hčerka, sestra TERP?IJfl KUNSTELJ ! ROJ. ZUPANČIČ delavka v Telekomunikacijah , Pogreb drage pokojnice bo v sredo, • septembra 1958 ob 16. uri izpred, jrtvašnice v Šentvidu na pokopališče ^ntvid. Trško čelo, 1. septembra 1958. Žalujoči: otroci, o le ln ^ mama ter bratje Vse sorodnike in prijatelje obve-. 1»mo, da Je nenadoma umrl nai mož 1 Nepozabni očka RUDI PETKOVŠEK iq,0Pogreb bo v sredo S. septembra Vmi ob 17- ur* lz Andrejeve mrliške lce na pokopališče Žale. Ljubljana, 1. septembra 1958. 2alujočl žena Hanika, hčerki Lučka ln Sabina, sin Zvone • VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: amarlilcl fllM »Kockar z Mlsslssippija«. CELJSKE VESTI KINO »metropol«; ruski barvni film »Kako se Je kalilo Jeklo« »UNION«: mehiški flfl film »Midva*. KINO Francoski ttm »Ko bi vsi fantje sveta«. IZ 2ALCA KINO ki tim »Ko bi IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Jugoslovanski film »Potniki »lendida«. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Torek. 2. septembra, lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Sreda, 3. septembra: lekarna •Center«, Gosposka ul. 12. KINO -UNION«; ameriški film: »Trije M revijo«. , »PARTIZAN«: poljski film: »Klobuk gospoda Anatola«. »UDARNIK«: madžarski film: -Stric lz Amerike«. IZ PTUJA JONO Bolgarski tlim »Zgodilo se je na ulici«. IZ MURSKE SOBOTE KTNO »PARK«: nemško-jugoelov. barv. film »Dekleta ln možje«. Predstavi oo 17.30 in 20. V pripravi: Jakov Gotovac: KOLEDA Simfonijsko kolo OROBNI OGLASI SPREJMEMO DVA VAJENCA v učno dobo - elektrolnStalatersko stroko. Pogoj: 4 razredi gimnazije. Elektro-podjetje Snoj, Ljubljana, Stross-majerjeva 4. 330i-d UPOKOJENKO, STAREJŠO ŽENSKO ali toko, ki ima popoldansko službo, iščem, da bi pazila na otroke. Plača po dogovoru. Mažgon, Tržaška c. 21/a. 3302-d Podjetje »KEMOFARMACIJA« LJUBLJANA, Metelkova 7 odprodaja iz svojih skladišč večjo količino železnih sodov za olja in masti, opletenlh steklenih balonov po 10 kg, 25 kg in 50 kg, razne pločevinaste kante različne prostornine, ter lesno volno za pakiranje. Informacije daje ekonomat podjetja. 3296 Ameriški barvni vvestem »ŽIGOSAN« V glavni v4o*i Alan Ladd. Predstave ob 1», 17, 19 ln 21, Predprodaja vstopnic od »—H ln od 14 dalje. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE -------------- BEOGRAD------------ obvešča svoje kliente In vse zainteresirane ustanove, podjetja In posameznike, Ceškl barvni film »NEKOČ JE 2IVEL KRALJ« Tednik. V glavni vlogi: Jan Werich ln Milena Dvorska. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje da sprejema naročila na tuje časnike in liste iz vseh držav za leto 1959 do 10. septembra letos da bi jih lahko pravočasno zagotovila pri tujih administracijah. Plačljivo v dinarjih po disparitetnem tečaju ali z lastnimi devizami. Obiščite naš kataloški servis, ki je preskrbljen z najnovejšimi katalogi vseh svetovnih založniških hiš. Za vsa podrobnejša pojasnila se obrnite na: JUGOSLOVENSKA KNJIGA, BEOGRAD, TERAZIJE 30/1 Telefon 20-265 RADIO LJUBLJANA SPORED ZA TOREK, dne 2. septembra 1958 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklame ln obvestila 6.40—8.45 Nai jedilnik — 8.05 Trije ciklusi samospevov — 8.40 potopisi ln spomini — France Bevk: V kcnflnaclji na Ventotflhi — 9.00 Popularna orkestralna glasba — 9.45 Poje Caterina Valente — 10.10 Odlomki lz Italijanskih oper — 11 00 Za dom ln žene — 11.15 Skladbe slovenskih avtorjev Igra Mariborski instrumentalni anšambfcl — 11.35 Zabavne melodije — 12.00 Joseph Haydn: Divertimento v G-duru — 12.15 Kmetijski nasveti — Ludvik S trobi: Kje si bomo zagotovili priznano seme ozimnih žit — 12.25 Poje Gorenjaki vokalni kvintet — 12.40 Novi posnetki kvinteta bratov Avsenik — 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila — 13.30 Mezzosopran.stka Cvetka Ahlin poje čmske duhovne pesmi — 14.00 Melodije od tu ln od tam — 14.30 Zanimivosti lz znanosti in tehnike — 14.45 Četrt ur* z narod- nim ansamblom ln solisti — 15.15 Zabavna glasba, vmes obvest.la ln reklame — 15.40 Po slivenski planinski transverzali od Maribora do Kopra — XI. Od Mojstrane do Aljaževega doma — 15.50 Wal-Berg: Caprlcclo za klavir ln orkester — 16.00 Ura ritmov in popevk — 17.10 Za ljubitelje in poznavalce — 18.00 Kulturni pregled — 18.15 Pojo slavni basisti — 18.45 Domače aktualnosti — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Koncert malega zbora Radia Ljubljana — 20.30 Charles Martin Loefler: Spomini lz detinstva — 20.45 Radijska igra — W;l-liam Saroyan: Človeška komedija (ponovitev) — 21.53 E. Mac Dowel: Skladbe o morju op. 55 — 22 15 Za prijatelje jazza — 22.35 Igra ameriikl plesni orkester Ray Anthony. II. program 16.00 Iz opernega sveta — 17.00 Ljubljanska kronika in obvestila — 17.15 Inozemski mladinski zbor. pojo — 17.35—18.00 V plesnem ritmu. Oglašujte v »Ljudski pravici!« JUGOSLOVENSKA KNJIGA KINO »UNION«; franc. barv. revijski film »Folle* Bergere«. Režija Henri Decoin. Igrata ZlzJ Jeanmaire in Eddie Constantlne. Tednik F. N. 35 samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja amer. barv. westema »Žigosan«. KINO »KOMUNA«: amer. barv. cin. fiim »Sedem let skomin«. Režija Billy Wllder. Igrata Marilyn Monroe in Tom Ewell. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Dane9 zadnjikrat! | KINO »SLOGA«: sovj. barvni tlim »Pavle KorCagln« (po romanu Ostrovskega »Kako se Je kalilo jeklo). Predstave ob 15, 17, 19'ln m. KINO »VIC«: francoski vojni cinem. Ulm »Grenka zmaga*. Režija Nl-choias Ray. Igrajo Richard Burton, Curd JUrgens in Ruth Roman. — Predstave ob 15. 17, 19 ln 21. Danes zadnjikrat! KINO »SISKA«: zaprto zaradi popravil! »LETNI KINO BEŽIGRAD«: angleški barvni kriminalni film »Smrt na cesti«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM: amer. film »Nanuk s severa«. Predstavi ob 10 ln 16. KINO »LITOSTROJ«: zaprto! n visoke. Preden ) proučili, bo mi-Arheologi upalo, njej predmete iz Strojevodja električnega vlaka Angelo Bruglonl majhne postaje Vltuone, da mu zavore ne primi varnost, da bo njegov vlak trCIl ob ekspres Ml sreča se je zgodila, ljudje so našli Angela mrt vlaka, razbito železje ga je zmečkalo, njegova v smrti krčevito oklepala ročice za s ZA STANOVANDE GRE PEGASTI GLAVAČ POIŠČE PRAZNO y ŠKOLJKO IN 30 PO- LKOV OE TU. POTEA\ NAPRAVI VHOD POGLO&l MIŠO IN VSE SKUPAJ POKRIOE S PESKOM ° ©19« Wilt Dnn«y Produd ion* Vofld Righti Pfvvrd "VILA" 3E PRIPRAVLJENA, SAMEC PRIPELJE SAMICO V NOVI k. DOM. Outijbuttd bj Kuif futuMi S/adiatc. Zemlja: mnogo neznank tikt&taiet PODOBE IZ NARAVE Rezultati raziskav v okviru mednarodnega geofizikalnega leta bodo dokončno zbrani šele leta 1965 e • e e • o Minilo je že dobro leto, odkar opravlja 10.000 znanstvenikov iz 67 dežel veliko nalogo: v skupnih naporih osvetliti neznane, nerazvozlane uganke na našem planetu. Kaj so raziskovalci dosegli doslej? Prezgodaj je še za odgovor na to vprašanje, saj pravijo, da množice podatkov ne bodo mogli dokončno proučiti pred letom 1965. Nekaj podatkov pa je le že znanih, na primer o kozmičnih žarkih. Izprva so menili, da je kozmično sevanje v velikih višinah le dvanajstkrat močnejše kot na zemeljski površini, iz ZDA pa so sporočili, da je zajela prvi in tretji ameriški umetni satelit v višini 1100 km tako močna .ploha vesoljskih žarkov, da so odpovedali njuni aparati, ki so začeli delovati šele, ko sta se satelita bolj približala zemlji. Nadaljnja ugotovitev, ki so jo posredovali _ , v umetni sateliti: atmosfera je v ftilonan Ml 1IQ7nn// v151111 20°—400 km mnogo gostej- "Uullul lil Vutull'' ša, zato je upravičena domneva, da sega znatno dlje v vesolje, kot Nemški profesor Pinnau je do- so menili doslej, bil nalogo, o kateri sanja marsikateri arhitekt za notranjo opre-, mo. Naročili so mu, naj uredi no- j tranjost palače kuvaitskega šejka, naftnega kralja na Bližnjem vzhodu. Denar pri tem ne igra. nobene vloge, so mu rekli. Šejkova palača sredi nafto-nosne, puščave ima 90 sob. V njej je filmska dvorana; vse desno kri- | lo pa zavzema šejkov harem, i Hamburški arhitekt bo uredil pla- | valni bazen. 2ivi v domačem mestu in pogosto z letalom potuje v Kuvait, kjer preurejajo palačo po njegovih načrtih. | Sejk je stavil edini pogoj: ureditev mora biti končana do prihodnje pomladi, vsa oprema pa iz Nemčije. i »Koliko bo stalo vse to?« so vprašali arhitekta. Odgovoril je: »Saj sem rekel, da se ne ozirajo na denar. Razumljivo, v deželi je več vrelcev nafte kot vode,,' nad vsem pa — razen tujcev, ki Znanih je tudi nekaj novih poberejo veliko dobička — en sam ugotovitev o soncu, tej velikanski gospodar.« , vodikovi bombi. Izbruhi na sončni [površini so se vsaj v glavnem : vrstili tako, kakor so napovedali strokovnjaki. Obdobja 1957/58 niso izbrali po naključju za med-| narodno geofizikalno leto, marveč zlasti zato, ker so pričakovali ■ maksimalno dejavnost sončnih peg. Zanimivi so uspehi pri prodiranju v notranjost našega planeta. Geologi so ugotovili, da je zemeljska skorja debela od 29 do 56 km. Oceanografi so odkrili neznane oceanske tokove. Zalivski tok ima sestro, ki o njej nihče ni nič vedel in ki teče nasprotno smer. Globoko pod morsko gladino so valovi, ki jim na površini ni enakih. Velikanski val so odkrili pri kalifornijski obali v globini 120 m. V južnem delu Atlantskega oceana so privlekli iz globine 5000 m živega črva, ki je nedvomno globinski rekorder. Raziskovalci Arktike so odkrili podvodno gorstvo, na Tihem oceanu pa rekordno globino 10.960 m. 1 To je le nekaj zbranih podatkov, razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da je bilo mogoče zbrati znanstvenike iz 67 dežel k skupnemu delu s poglavitnim ciljem, izvabiti zemlji kar največ skrivnosti in jih strniti v spoznanja, ki bodo vsemu človeštvu zagotovila lepše življenje. Statistika jetnikov V Veliki Britaniji so v minulih treh letih poslali v zapore 335.407 ljudi, od tega zaradi tatvine 95.946, zaradi moralnih prestopkov 30.000, okoli 700 pa zaradi hujših prekrškov in zločinov. Največ zločincev je starih od 14 do 30 let. NajstarejSa medicinska knjiga V Kairu so našli najstarejšo zdravniško knjigo. Zanjo se zelo zanimajo afneriški egiptologi, ki so jo tudi kupili od nekega egiptovskega starinarja in jo zdaj proučujejo v Ameriki. V iijej je sestavek o egiptovski kirurgiji pred 2000 leti. Napisana je s starimi egiptovskimi znaki; prav gotovo so jo pisali poklicni pisarji, ker so na nekaterih straneh popravki zdravnika, ki jo je sestavil. Panova jama pri Maratonu V bližini nekdanjega bojišča na kateri je pol človek in pol na Maratonskem polju, kakih 40 kozel. Domnevajo, da je ta risba kilometrov severovzhodno od iz petega stoletja pred našim štet-Aten, so našli podzemeljsko jem. Med drugim so našli lutko, jamo, o kateri menijo, da je bila lončeno posodo z rdečimi, črnimi v davnih časih svetišče. Vhod v in belimi okraski - ta je menda paleolitske dobe, kar bi dokazovalo, da so tam živeli ljudje že tisoče let pred bitko na Maratonskem polju. 2a cLoJ&kd vjo$o I ZEMLJEPISNA NALOGA Nadzornik je prišel v vaško šolo, poklical učenca pred zemljevid in mu naročil: »Fant, dajem ti zemljepisno nalogo. Pokaži Skopje!« Dečko je nekako našel Skopje, nadzornik pa je nadaljeval: »Tončka? Metka? Francka?* DRAGOCEN PODATEK Spoštovana gospa je prišla Ledena odeja ob južnem tečaju zavzema površino 15.6 milijona kvadratnih kilometrov. Z vrtalnimi stroji so prodrli doslej 431 m globoko, kar ni bilo lahko delo, saj je v tej globini tako imenovani fosilni zrak, ki se razširi, brž ko popusti pritisk vrtalnega aparata. Led so vrtali tudi na Grenlandiji in našli v globini 45 m pepel iz leta 1883, ko je začel bruhati ognjenik Krakatao. Delci ognjeniškega pepela so v velikih višinah večkrat obkrožali zemeljsko kroglo, preden so padli na GrSnlandijo. jamo, ki je polna kapnikov, je zakrivalo grmovje in kamenje, odkrili pa so ga po naključju, ko so okoliški kmetje preganjali lisico. Takoj so spoznali, da so našli »nekaj starega' klicali ravnatelja pokrajinskega muzeja v Atiki dr. Papadimitria. Vhod so razširili, prvi obiskovalci so občudovali množico kapnikov, ki so se spuščali z obokanega jamskega stropa. Po tleh je bilo vse polno stalagmitov, vmes pa črepinje starih posod, kosti in kipci iz davnih časov vse od začetka neolitske dobe pa do prvih stoletij našega štetja, torej iz obdobja 4000 let. Dr. Papadimitriu meni, da je ta iz leta 2000 pred našim štetjem — in 4000 let staro bronasto sekiro. Geologi pravijo, da je jamo izdolbla ponikalnica pred nekaj zato jirt po- milijoni let. V celoti je dolga 118 metrov, posamezne dvorane njej pa jso do 5 m jo bodo natančno nilo nekaj let. da bodo našli v 500.000 let stari mlečni zobje V Nairobiju so razstavili dvoje mlečnih zob, o katerih meni dr. Leakey, da so pripadali triletnemu otroku iz kamene dobe ali votlina slovita Panova jama, o . , ... . kateri pripoveduje davni zgodovi- ^^o imenovanemu chellanskemu Žrtve Švicarskih nlanin nar Pausanias. Pan je bil zaščit- človeku. Zobka so našli pred tre-/tfive SV.irnr«K..n piamn ^ m rodovitnostij obo_ mi leti v Tanganj ki vendar pa i V švicarskih Alpah se je letos ževati so ga začeli zelo verjetno dr. Leakey ni hotel ničesar obja-In zdaj potuj do Ljubljane!« ponesrečilo že 42 planincev. Mi- P° maratonski bitki leta 1490 Vltl prec* zaključkom raziskav. Niša je še prišel, potem pa se mu je ustalilo. »Ničesar ne veš h je rekel nadzornik in ga spodil v klop. Po pouku je nameraval nadzornik peš v sosednjo šolo. Na križišču je stala gruča otrok, nad-Dickensu, da bi ga vprašala za zornik se je po naključju obrnil lasvet, kako postaneš književnik. 2 vprašanjem prav k tistemu, ki Učenec je vlekel prst po zem- nulo soboto in nedeljo Je strmo_ ^ :P“ “ Ijevidu, zdaj sem, zdaj tja, do j ^ _ x po grškem ustnem izročilu — po- glavila v prepad skupina šestih magal Atencem v boju s Perzijci, alpinistov. IV jami so našli Panovo podobo, Rekla je, da piše roman. »Kako dolg pa mora biti roman?« je hotela vedeti. ■»Na to vprašanje ne morem določno odgovoriti,« ji je rekel Dickens. »Roman ima lahko 40.000 besed ali pa tudi 300.000.« »Pa takole povprečno?« »Povprečno približno 80.000 besed,« ji je odgovoril Dickens. Gospa je vsa vesela skočila s stola: »Živio, moj roman je napisan!« KOMU SE SMEJEJO Heinrich Heine je gledal v berlinskem. gledališču komedijo, ki je duhovito smešila nadutost bur-žujev. Ko je videl, kako se gospoda v prepolni gledališki dvorani kar zvija od smeha, je vzkliknil: »Kdo bi si mislil, da se ljudje znajo tako krohotati, kadar se vidijo v zrcalu.« je poprej v šoli odpovedal. »Ne bom ti pokazal! Meni »i rekel, naj potujem v Ljubljano, sam pa ne najdeš poti niti do sosednje vasi!« Če bi se znižala morska alariltm Ce bi se znižala gladina Jadranskega morja za 90 metrov, bi lahko šli peš do najbolj oddaljenega jugoslovanskega otoka. Tja so lahko prišli prebivalci ledene dobe, ker so bili otoki takrat delv jadranske obale, sedanji prelivi pa doline med njimi. Vzhodna jadranska obala se še vedno znižuje. O tem pričajo številna naselja iz rimskih časov, katerih ostanke , najdete nekaj metrov pod morsko gladino. »Kar naprej pravite, da me ljubite, pa mi doslej še niste dali niti enega šopka.« Drobne ZANIMIVOSTI KLOFUTA IZVEN SCENARIJA Režiser Clauda Autant-Lara, ki snema Simenon ovo delo »Za primer nesreče« z Jeanom Ga-blnom tn Brlgitte Bardot v glavnih vlogah. Je dal zaupnico glavnemu lgrailcu Gablnu, ker ta ni hoteii sinhronizirati nekega prizora. KONGRES ZNANSTVENIH FILMOV V prvi polovici septembra bo v Moskvi letal kongres mednarodnega združenja ta znanstveni film. Hkrati bo tudi mednarodni festival filmov te vrste. »ZGODOVINA LOVSKEGA LETALA« V Varšavi bo te dni premiera novega poljskega filma »Zgodovina lovskega letala«. Film pripoveduje dramatično zgodbo o lovskem pilotu iz skupine poljskih letalcev v Veliki Britaniji med drugo svetovno vojno. TONE VESOLJSKEGA PRAHU Ameriške rakete In »atel.ti so zbrali podatke, da pade na zemljo dnevno do 30.000 ton meteorskega prahu. Te meritve naj bi pomagale razvozlati nekatere pojave v zvezi s podnebjem na zemeljski površini. Bruglonl je ugotovil blizu ne primejo. Grozila je ne-Milano—Torino. Nela mrtvega, NI skočil lz se je ie [|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l POSNETKI Z INFRARDEČIMI ŽARKI V ameriškem letalskem oporišču na Floridi poskusno snemajo teren z infrardečimi iairkt. Posebna kamera Je zaznamovala »sence« avtomob-lov, ki so biJl nekaj ur poprej na. posnetem zemljišču. List »Miami Herald« piše, da ta kamera zaznamuje »toplotno senco« predmeta na ta način, da vsrkava tople žarke, ki Jih la oddaja. -VELIKI DIKTATOR« V NEMČIJI Po vsem svetu znani Chaplinov film »Veliki diktator-, filmsko satiro o. Hitlerju, bodo letos septembra prvič kazali v zahodnonemških kinematografih. V mnogih deželah so kazali ta ifilm že pred osemnajstimi leti. AMSTERDAM- MOSKVA Pred dnevi so odprli redno letalsko zvezo med Amsterdamom in Moskvo. Na tej progi obratujejo letala nizozemske dražbe KLM in sovjetska reaktivna potniška letala -TU-104-. 150 : 1700 Znani francoski pisatelj kriminalnih in drugih romanov George* Simenon Je pred kratkim praznoval petdeseti rojstni dan, hkrati pa Je poslal v tiskamo svoj 250. roman. Vendar ni bdi nič kaj vesel, ko so ga opozoril, da Je slavni Lope de Vega napisal 1700 gledaliških del. Simenon Je ugotovil, da tega mojstra ne bo dosegel. il|||||||||||||l!lll!!:illlllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM^ Američani so skušali pred krat* kim Izstreliti raketo, ki bi obUro* žila Mesec. Poskus je izpodletet raketa je eksplodirala že po 77 se* kundah. Nekaj tednov bo trajalo* preden bodo ugotovili, kateri i** med 300.000 sestavnih delov v®* likega izstrelka je odpovedal. P®' snetek kaže raketo pred izstreli*' vijo Česen in rak Na clevelandski medicinski fa' kulteti v državi Ohio so ugoto' vili, da česen preprečuje razvoj raka v mišjem organizmu. CeseO vsebuje snov alicin, o kateri ve' do, da naglo uničuje bakterij& Poskus je pokazal, da ta sno^ ubija prav tiste encime, ki jih ie v tumorjih po navadi največ. In' jekcije so pripravili tako, da s® alicin deset minut mešali z ra' kastimi celicami, nato pa so j“l vbrizgali laboratorijskim mišim' Angleči in televizija Lastniki angleških filmski dvoran so sprožili organiziran0 akcijo proti televizijski konkU' renči. S propagandnimi sred?tv’ prepričujejo gledalce, da je obis* filmske predstave več vreden ko ogledovanje televizijskega plati®' Za propagando proti televiziji s angleški lastniki filmskih dvoran zbrali že pol milijona funtov.