Naročnina meeečne 12 Lir, ta inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir. Ček. raS. Ljubljana
in 10.349 za inaerate.
.SLOVENEC
Abbonamentl: Meee 12 Lire; Estero, me-se 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbo-
le inserzioni,
Podražnlcal	lahafa veak dan tfatra| rečen pooedelfka ta dneva po prasnfkn.	Filiale«
NoT° me*U>-	g Uredalitvo la apravai Kopitarjev« 6, LJoblfane. a	NoT°
Izključna pooblaščenca za oglaševanje italijanskega ln	tujega g Redazione, Amministrazkmet Kopitarfeva 6, Lubiana. i	Concessionaria escluslva per la pubblicita dl provenienza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	| Telefon 4001—4005. |	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milana
Attivita d'artiglieria neIPAfrica Settentrionale
II Quartiere Generale delle Forze Armate eomunica:
Tra ieri sera e stanotte aeroplani nemici hanno sorvolato alcune zone della Sicilia e della Campagnia. In qualche localita sono state lanciate bombe che non hanno causato perdite umane; danni minimi. Le vitime delPincursione su Augusta, citata nel bollettino di ieri, sono aumentate a 10 ed a 3 assommano i velivoli abbattuti dnrante la giornata dallo efficace tiro contraereo delle batterie locali.
In Africa Settentrionale, attivita partico-larmente intensa delle nostre artiglierie sui fronti di Tobruk e di Sollum.
Apparecchi britannici hanno effettuato sor-voli con lancio di bombe sui territori di Ben-gasi e di Tripoli. Uno di essi e stato abbattuto dalla nostra aviazione da caccia ed un secondo dalla reazione contraerea terrestre.
In Africa Orientale, tentativi d'infiltrazione del nemico sni vari fronti di Gondar sono stati comunque sventati dalle nostre truppe.
Da ulteriori notizie in merito alPazione della nostra torpediniera, cui al bollettino pre-cedente, risnltano abbattuti tre aerei invece di due.
Vojno poročilo št. 523
Močan topniški ogenj v Severni Afriki
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Včeraj zvečer in ponoči so sovražna letala preletela nekatere pokrajine Sicilije in Cam-pagne. Letala so na raznih krajih metala bombe, ki niso povzročile človeških žrtev. Škoda je zelo majhna.
Žrtve poleta na Augusto, omenjene v včerajšnjem vojnem poročilu, so narasle na 10, prav tako pa je število sestreljenih sovražnih letal naraslo na tri med dnevom zaradi uspešnega streljanja krajevnih protiletalskih baterij.
Severna Afrika: Izredno močno delovanje našega topništva na bojiščih pri Tobruka in Sollumu. Angleška letala so izvedla polete in metala bombe na ozemlje Bengazija in Tripo-lisa. Eno letalo so naša lovska letala sestrelila, drugo letalo pa je sestrelila protiletalska obramba.
Vzhodna Afrika: Povsod so bili preprečeni sovražni poskusi napredovanja na raznih bojiščih Gondarja.
Prišla so naknadna poročila o napadu naše topničarke, ki je omenjena v včerajšnjem uradnem poročilu. Tri namesto dveh letal so bila sestreljena.
Rim, 7. nov. AS: Posebni dopisnik AS na letalskem bojišču poroča:
Tudi v pretekli noči so italijanski bombniki uspešno napadli Malto. Velike bombe, pa tudi srednje bombe so padale na vzhodni del pristanišča La Valetta, ki je s svojimi važnimi vojaškimi napravami najvažnejši vojaški cilj na otoku. Letala so točno zadevala in povzročila ogromno škodo na več krajih. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila.
Prodiranje italijanskih in nemških čet
ob Doncu
Na Krimu se zasledovanje nadaiiuie - Težko topništvo obstreliuie Petrograd
riemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 7. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na Krimu so nemške in romunske čete nadaljevale zasledovanje sovražnika kljub težavnemu ozemlju in kljub žilavemu odporu sovražnika. Strmoglavci so razbili sovražne postojanke na trdnjavskem ozemlju pri Sebastopolu in prisilili več baterij k molku.
Na področju Donca so se_ nemški in italijanski oddelki bojevali naprej.
Na srednjem odseku vzhodne fronte so pehotne divizije prebile močno utrjen,-; postojanke in zajele mnogo ujetnikov ter zaplenile topove.
Pred Peterhofom so baterije potopile sovražno tovorno ladjo. Podnevi so letala s težkimi in najtežjimi bombami bombardirala Petrograd.
V	boju proti Angliji je letalstvo ponoči bombardiralo pristanišča na angleški vzhodni in jugozahodni obali. Zadetki v polno na oskrbovalne naprave so izzvali velike požare. Na področju Rokavskega preliva in ob nizozemski obali je bilo sestreljenih 10, ob norveški pa 1 angleško letalo.
V	severni Afriki so nemška letala uspešno napadla angleška taborišča in utrdbe v Tobruku.
Sovražnik je v noči na 7. november z lra maloštevilnimi bombniki izvedel brezuspešne poskuse napada nu nekatere kraje v severni Nemčiji.
Stockholm, 7. nov. AS: Dopisnik lista »Aftonbladet« poroča z ruskega bojišča, da je bil beg sovjetskih čet iz Bjerkoja naravnost katastrofalen in so se sovjetske čete umaknile pred finskimi oddelki med pravim 6nežnim me-težem. Boljševiki niso imeli niti toliko časa, da bi lahko pravočasno razdejali mesto. V mestu so pustili boljševiki mnogo vojnega gradiva, pred Bjerkojem pa še dva parnika, ki sta bila pripravljena, da bi čete odpeljala.
Berlin, 7. nov. AS: Oddelki nemškega letalstva so dne 4. novembra zlasti uspešno bombardirali več železniških prog in železniško gradivo v odseku pri Rostovu. Letalske bombe so uničile tri vlake, ki so vozili kurivo, prav tako pa je bilo več drugih vlakov zelo poškodovanih.
Nemška letala so tudi bombardirala tovarno za letala, oddaljeno 200 km od Kurska. UčineJ< napada je bil strahoten. Več naprav in skladišč je bilo popolnoma uničenih. Med letalskim bojem na tem odseku je bilo sestreljenih 16 letal vrste >Rata« in 7 oviralnih balonov.
Prav tako objavljajo v Berlinu, da je bil pri zasedbi pristanišča Feodozija zajet štab nekega sovjetskega polka.
Uspehi nemškega letalstva na vzhodu
Berlin, 7. novembra. AS. Dne 5. novembra so veliki oddelki nemškega letalstva uspešno in učinkovito podpirali operacije nemške vojske južno od Mo6kve. Letala so tudi bombardirala postojanke topništva, poljske utrdbe in pa oklepne sovjetske oddelke. Uničenih je bilo več tankov in 60 oklepnih vozil.
Letalske bombe so prav tako močno razdejale ceste v ozadju sovjetske vojske. Letalske bombe so uničile 6 vlakov in 25 lokomotiv, 140 natovorjenih vlakov in pet lokomotiv pa je bilo hudo poškodovanih. Uničen je bil tudi en oklepni vlak.
Na bojišču vzhodno od Petrograda so bombe razdejale železniško progo in med letalskimi dvoboji so nemški lovci sestrelili 32 sovjetskih letal. Pri teh bojih so sodelovala tudi italijanska letala, ki so sestrelila več letal. Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo tri letala, 20 sovjetskih le- i tal pa je bilo uničenih na tleh. Vsega skupaj so
Sovjeti predvčerajšnjim izgubili 55 letal.
Na odseku, ki ga drže finske čete, so nemška letala včeraj bombardirala pristanišče Nevajo na jezeru Ladoga in potopila 8.000 tonski parnik. Bombe so tudi uničile 15 manjših ladij po 500 ton. Nemška letala na skrajnem severu so izvedla dolge polete in so s strmoclavskimi napadi napadala sovjetske utrdbe pri Kandalakši. Med temi napadi so Sovjeti imeli velike izgube.
Berlin, 7. nov. AS: Nemška bojna letala so pri Sebastopolu in na polotoku Kerču napadala postojanke sovjetskega topništva in poljske utrdbe. Letala so tudi napadla sovjetska potniška letala, ki so odvažala sovjetske čete. Mnogo letal je bilo uničenih. Nemška letala so tudi uspešno bombardirala utrdbe pri Sebastopolu in pri Kerču. Trije veliki parniki, in sicer po 6000, 5000 in 7000 ton so bili potopljeni. Štirje parniki, ki so bili ob morjih, so bili hudo poškodovani.
Japonski predlogi za sporazum z Ameriko
Tokio, 7. nov. AS: »Japan Times« japonski list v angleščini, ki izraža mnenje pooblaščenih diplomatičnih krogov, prinaša članek s sedmimi točkami, ki naj bi tvorile pogoje za morebitni sporazum z Združenimi državami. Te točke so:
1.	Združene države morajo prenehati z vojaško in gospodarsko pomočjo Kitajski.
2.	Priznati morajo Japonski pravico do vpliva na Kitajskem.
3.	Svetujejo naj Kitajski, da sklene mir z Japonci.
4 Puste naj Mandžurijo, Kitajsko, Indokino, Siam, Holandsko Indijo in druge države ob Tihem morju, da kot svobodni protektorati urede svoje politične in gospodarske odnošaje z Japonsko brez motenj. 5. Združene države naj uradno priznajo Mandžurijo.
Japonski protest pri sovjetski vladi
Preiskava je ugotovila, da je parnik zavozil na sovjetsko mino
Tokio, 7. nov. AS: Japonska vlada je vložila protest pri sovjetski vladi zaradi tega, ker je bila japonska ladja »Kivi Maru« potopljena, ko je zavozila na sovjetsko mino blizu korejske obale. V Tokiu poudarjajo, da je že dne 18. sept. japonska vlada enkrat protestirala zaradi tega, ker so ugotovili, da sovjetske mine plavajo v japonskih vodah.
Tokio, 7. nov. AS: Vsi japonski listi objavljajo pod zelo vidnimi naslovi poročila, da je bil potopljen japonski parnik »Kihi Maru« in prinašajo podrobnosti o tej nesreči. Listi upajo,
da so drugi parniki, ki so prihiteli na kraj nesreče, lahko rešili potnike in posadko.
List »Asahi« piše, da je to sedaj tretji japonski parnik, ki je zavozil na sovjetsko mino. Agencija Domei objavlja, da so od 342 potnikov rešili že 264.
Tokio, 7. nov. AS: Uradno poročilo pravi, da je preiskava ugotovila, da se je parnik >Kibi Maru« potopil, ker je zavozil na sovjetsko mino, ki je priplavala izven sovjetskih voda.
Namestnik zunanjega ministra Niši je povabil k sebi sovjetskega veleposlanika in mu izročil protestno noto.
Angleški vojni izdatki
I Pogajanja v Londonu
Newyork, 7. nov. AS. >Newyork Times« objavlja z velikim poudarkom poročilo o vojnih izdatkih Anglije v zadnjih tednih. Številke so tako visoke, da niso bile dosežene nikdar ne v svetovni vojski in ne v sedanji vojski. Anglija je zadnje tedne trošila povprečno tedensko za vojsko 17 milijonov 500.000 šterlingov. Ameriški list pravi, da ima iz dobro poučenih virov to številko. Prejšnje mesece pa je Anglija tedensko povprečno trošila 12 milijonov šterlingov. Zaradi tolikšnih izdatkov so močno zaskrbljeni v ameriških finančnih krogih in mislijo, da jih za daljši čas Anglija ne bo vzdržala.
Obsodbe na Norveškem
Oslo, 7. nov. DNB. Sest Norvežanov je bilo feojeoih na smrt, ker so sodelovali s sovražnikom.
Stockholm, 7. nov. AS. S prihodom v London Eagleja Pagea, ki je predstavnik avstralske vlade, so se pričela pogajanja za imperialno vlado, ki bi omogočila tudi dominionom, da sodelujejo pri vojnih odločitvah.
Angleži zaplenili
40.000 francoskega brodovja
Vichy, 7. nov. AS. Francoska admiraliteta javlja, da so 2. novembra v bližini Durbana v Indijskem oceanu Angleži zaplenili 40.000 ton francoskega trgovskega brodovja. Francoski oboroženi čoln »Iserville«, ki je ladje spremljal, ni še nič podrobnega poročal. Ni znano, ali je bila spremna ladja potopljena, ali pa se je rešila na Madagaskar.
6.	Docela naj oproste zamrznjeni japonski in kitajski denar v Ameriki.
7.	Obnove naj bivšo trgovsko pogodbo med Japonsko in Združenimi državami.
Ce bi Združene države teh zahtev ne sprejele, bo Japonska prisiljena izdati »obrambne ukrepe«.
Japonski pogoji za sporazum z Združenimi državami, kakor jih navaja tokijski list, nedvomno predstavljajo največjo mero zahtev in pomenijo uvedbo popolne japonske nadoblasti v Vzhodni Aziji.
Tokio, 7. nov. AS. Agencija Domei poroča, da je namestnik zunanjega ministra Niši odklonil dati kakršno koli izjavo o pisanju lista »Japan Times«. List je namreč napisal, da bo prihodnji cilj Jaiponske udarec na Burmo in cesto, da bi se tako preprečil dovoz potrebščin v Cinkung. Niši je samo izjavil, da ne more izjaviti ničesar o tem, ker ve za vojaško zadevo. Ker so pa Angleži v Indiji in v Burmi zaprli dva Japonca, je Niši izjavil, da je bil že vložen protest pri angleških oblasteh.
Angleška vojna ladja potopljena
Rim, 7. nov. AS: Angleška admiraliteta je objavila uradno poročilo, ki pravi, da je bila potopljena korvetna ladja »Gradione« in da so vsi člani posadke utonili.
Pariz, 7. nov. AS: Angleški oboroženi parnik je ponoči nasedel na obalo Rokavskega preliva, ki je zasedena od nemških čet. Člani posadke in angleški vojaki, ki so bili dodeljeni na ladjo, so bili zajeti. ' Izjavili so, da je parnik med silno nevihto izgubil smer vožnje.
Norveška petrolejska ladja potopljena
Newyork, 7. nov. AS: Pomorski krogi so izvedeli, da je bila potopljena norveška petrolejska ladja »Barfoni«, ki je bila v angleški službi in je plula čez Atlantik v konvoju. Petrolejska ladja je bila na poti iz Teksasa v Anglijo. Isti pomorski krogi izjavljajo poleg tega, da so tedaj nemške podmornice torpedirale še več pamikov, ki so vozili v tem konvoju.
Darlan je bil v Parizu
Vlchy, 7. nov. AS: Podpredsednik francoske vlade admiral Darlan in notranji minister Pu-cheurs sta se včeraj vrnila v Vichy iz Pariza.
Obsojeni francoski komunisti
Parii, 7. nov. AS: Posebno sodišče je obsodilo skupino komunistov, ki so bili pred kratkim aretirani v Parizu, na razne ka&ni, ki se gibljejo od 6 do 10 let prisilnega dols.
Pripravlja se napad na Rostov
Budapest, 7. nov. AS. Madžarsko časopisje poroča, da zavezniki pripravljajo napad na Rostov. Skrajno slabo vreme je le malo zavrlo operacije proti sovražniku. Tembolj živahno pa je delovanje letalstva. Italijanske in nemške zračne sile so neprestano nad sovražnikovimi črtami in bombardirajo njegovo zaledje Zavezniki prodirajo že onstran Doneča in premagujejo vse sovražne protinapade. Sovjetske čete so imele velike izgube in so pustile mnogo ujetnikov. Najhujši pritisk je pri Rostovu. Sovjeti bi radi na vsak način rešili težek industrijski material, predvsem stroje. Radi nemškega prodiranja na Krimu, pa je tudi Rostov občutno ogrožen. Krim bo v kratkem popolnoma zaseden.
Slovaški predsednik republike je obiskal vzhodno bojišče
Bratislava, 7. nov. AS. Dr. Tiso, predsednik slovaške republike, je obiskal bojišča na vzhodni fronti, kjer se vojskujejo slovaške čete. Predsednik je v spremstvu ministra za narodno obrambo, voditelja propagande in nemškega vojaškega atašeja na Slovaškem izvršil ta obisk. Obisk predsednika republike na bojišču je trajal teden dni in je dr. Tiso zlasti obiskal odseke pri Lwovu, kjer so se slovaške čete junaško borile. Obiskal je tudi Kovno, Žitomir in Kijev. Dr. Tiso se je sedaj vrnil v Bratislavo. Slovaški tisk podčrtava, da so slovaške hitre edinice prispele na obalo Azovskega morja.
Seja italijanske vlade
Rim, 7. novembra. AS. Ministrski svet sc bo sešel na sejo v soboto 29. novembra ob 10 dopoldne v Beneški palači.
Napredek fašistične Italije
Rim, 7. nov. AS. »Compendio stati6tico itaiiano« navaja podatke zadnjih dvajsetih let o napredovanju Italije. Od leta 1922 do 1939 se je prebivalstvo Italije namnožilo za 15.8%; indeks poljedelske proizvodnje 6e je dvignil za 24.1%, a industrijska proizvodnja se je dvignila za 128.5%.
Prihranki Italijanov
Rim, 7. nov. AS. Senator Oiusepe de Capitani d'Arjago, predsednik narodne fašistične zveze hranilnih zavodov, je izjavil: Naraščajoča volja Italijanov do varčevanja se kaže v sto milijardah hranilnih vlog, od katerih je 75 milijard bilo prihranjenih v fašistični dobi. Ta denar je shranjen v hranilnih zavodih, v Poštni hranilnici, v ljudskih bankah in v drugih kreditnih zavodih. Prihranki preteklega leta so posebno veliki, kar dokazuje, da si je italijanski narod popolnoma s ves t, da sta varčnost in 6krbno gospodarstvo nenadomestljiva pogoja za končno zmago.
Jesenski tečaj v Rimu
Rim, 7. nov. AS. Dne 5. novembra se je na papeški univerzi Gregoriani pričelo akademsko leto.
Izjava finske vlade
Helsinki, 7. nov. AS. Finski vladni urad jc objavil naslednjo noto:
V zadnjih dneh se je razširila novica, da je na podlagi določenih pogojev, ki so bili Finski sporočeni dne 18. avgusta, sovjetska misija bila pripravljena skleniti mir s Finsko. Tako poročilo ni samo delo propagande, ampak je tudi popolnoma neutemeljeno.
Posebna poročila o razgovoru, ki ga je imel dne 18. avgusta finski zastopnik v VVashingtonu z zastopnikom ameriškega zunanjega ministrstva, ko bi se naj izmenjalo poročilo o tem, da je Sovjetska Rusija pripravljena skleniti mir s Finsko, bodo kmalu objavljena in prav tako bo finska vlada odgovorila na diplomatski korak, ki ga je pred kratkim izvršila ameriška vlada. Finska vlada je izvedela za vsebino tako imenovanih mirovnih pogojev, izvedela pa je zanje samo preko radijskih oddaj inozemske propagande, kakor jih je ta razglasila 5. novembra.
Boji v Srbiji
Belgrad, 7. nov. DNB. Z uspehom se nadaljuje čiščenje proti organiziranim partizanom. Zadnji teden je bila izčiščena pokrajina okrog Alesan-drovca.
Položaj v Pragi
Praga, 7. nov. DNB. V (Pragi so na smrt ob sodili in ustrelili pet mesarjev ker so prodajali meso po previsokih cenah. Meso so ti mesarji prodajali pod roko svojim znancem.
Vohunski proces v Sofiji
Sofija, 7. nov. AS: Včeraj se je v Sofiji začel vohunski proces, v katerega je zapletenih troje francoskih državljanov, med njimi tudi kancler francoskega poslaništva v Sofiji in nekaj Židov.
Mr so g
SLOVENEC«, sobota, 8. novembra 19441-XX.
ita«. 262.
Združer države hočejo še bolj zasužnjiti Južno Ameriko
Washington, 7. nov. AS. Ameriška vlada nadaljuje s svojo politiko nasilja na gospodarskem polju. To politiko izvajajo Združene države zlasti proti državam južne in srednje Amerike. Vlada v VVasbingtonu napoveduje namreč, da bo objavila novo {rno listo listih tvrdk v Južni Ameriki, ki trgujejo z Italijo in z Nemčijo. Na tej novi črni lisli bo zlasti mnogo dižav iz srednje Amerike.
Washington. 7. nov. AS. Tisti ameriški krogi, ki so proti posegu v vojno in proti Kooseveltovi politiki, javno izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi toga, ker je predsednik Roosevelt nakazal Moskvi posojilo v višini ene milijarde dolarjev.
Isti krogi tudi odločno obsojajo čestitke, ki jih je Roosevelt jiismeno sporočil Stalinu.
VVaahington, 7. nov. AS. Roosevelt je poslal Kalininu, predsedniku vrhovnega sovjeta prisrčne brzojavne čestitke za obletnico boljševiške revolucije.
Stockholm. 7 nov. AS: Neki švedski inženir se je vrnil iz Amerike domov in je časnikarjem podal nekaj izjav o položaju v Ameriki. Izjavil je, da se v Ameriki že čuti, kako se širi inflacija, prebivalstvo pa stalno hujskajo, da naj se Amerika udeleži vojne. Sicer je res, da industrija vročično izdeluje polno gradiva, toda stavke in pomanjkanje važnih sirovin, zlasti aluminija in jekla, zelo ovira vojno proizvodnjo.
Ko se je vkrcal v Newyor«u na parnik, ga je ameriška policija aretirala, ker je trdila, da hoče s seboj v Evro|>o odnesti razne vojaške skrivnosti.
Nevvvork. 7. nov. AS: Ameriški notranji minister lckes je govoril v zavodu za petrolejska vaziskavanja in je izjavil, da bodo Združene države morale pošiljati v Evropo tanke v mnogo večjem številu kakor pa se je to godilo do sedaj.
Ta izjava ne more nikogar presenetiti, kajti »losedanje ameriške pošiljke so bile zelo omejene. Na drugi strani pa je notranji minister poudaril, la se že čutijo težave pri dobavi bencina in ame-' iška letala že čutijo poman jkanje goriva. Anglija "i sicer vrnila Ameriki 50 petrolejskih ladij, ven-lar nn se to še ne občuti dovolj.
VVashington. 7 nov. AS: V sredo so na-nrntniki posega \merike v vojno priredili veke demonstracije pred Belo hišo. Med demon-
Amundsen še živi?
Stockholm. 7. nov. AS: Na Norveš 1, v in so je nenadoma razširila novica, da je slavni razisko-aiec polarnih krajev Koald Amundsen še živ. Amundsen je v letalu poletel na pomoč Nobilejevi ekspediciji na Severni tečaj. Pripovedujejo, se pa, la živi Amundsen med Eskimi v pristanišču Hy. i'a govorica se je razširila zaradi tega, ker je neki potnik, ki je bil v Ryju, trdil, da je tamkaj videl Amundsena, ki živi kot puščavnik med Eskimi.
Ni še mogoče reči, če je lo mistifikacija ali pa resnica. Čudni puščavnik v Ryju se ni pustil fotografirati, prav tako pa ni maral odgovarjati na vprašanja.
Rim, 7. nov. AS: Dopisnik lista »Piccolo« objavlja razgovor s tisto osebo, ki se je vrnila iz •polarnih krajev in ki pravi, da Amundsen ni mrtev, ampak živi med Eskimi v pristanišču Ry. Dopisnik poroča, da je ta novica izzvala ogromno zanimanje med skandinavskimi raziskovalci, ki nameravajo takoj oditi v Ry, da bi razjasnili lo skrivnost.
Zakon proti komunistom, Židom in masonom v Bolgariji
Sofija, 7. nov. AS. Parlamentarna večina je imela sejo, na kateri je obravnavala vladno politiko. Sest poslancev je povzelo besedo in 60 vsi zahtevali hitro in odločno izvajanje zakona, ki je bil pred kratkim izdan proti komunistom, Židom in masonom. Poslanci 6o zahtevali, da se mora ta zakon izvajati z vso strogostjo. V torek bo v parlamentu splošna razprava o vladni notranji in zunanji politiki in sicer v zvezi s prestolnim govorom.
Sofija, 7. nov. AS. Bolgarski kralj Boris je sprejel v avdijenoo vojnega ministra Daskalova.
Novo glavno mesto portugalske Gvineje
Lisbona, 7. nov. lp. Na mesto Bolama bo s prihodnjim letom Bissao glavno mesto portugalske Gvineje. Bissao ima 10.000 prebivalcev in zelo dobro pristanišče.
Mraz na Portugalskem
Lisbona, 7. nov. AS: Na Portugalskem imajo izredno jasno vreme, pač pa je zavladal po vsej deželi silen mraz. Na hribih okoli Lisbone so včeraj imeli 6 stopinj pod ničlo.
Irska ustanovila poslaništvo na Portugalskem
Dublin, 7. nov. AS: Irska do sedaj ni imela svojega diplomatskega zastopstva na Portugalskem. Irska vlada je sedaj sklenila ustanoviti poslaništvo v Lisboni, za poslanika pa je bil imenovan minister Donovan, ki je bil prej irski poslanik pri Vatikanu.
Žensko delo v londonskih tovarnahh
Bern, 7. nov. AS. Švicarski listi poročajo, da vlada pesimistično razpoloženje v angleški prestolnici. Ministri so zahtevali, da se v večji ineri nastavijo ženske moči v tovarnah. »Dail.v Tele-graph« piše: »Sovjetska Rusija je izgubila polovico svoje proizvodnje. Zaradi tega mora angleška industrija delati 24 ur dnevno in sedem dni na teden. Rusija je uporabljala toliko ženskih moči v tovarnah, da je v mnogih obratih bilo dve tretjine in celo tri četrtine ženskih moči. Tudi pri nas bi lahko uporabili več žensk v industriji.«
Francoski protest
Vichy, 7. nov. AS- Francoska vlada je protestirala proti zaplenitvi njih ladij na Indskeni oceanu. Francoska vlada trdi. da ni res, da bi ladje prevažale tihotapsko blago, ampak so bile naložene le z živežem za Francijo. Zdravstvena akademija je podala poročilo, da so se zmanjšale želodčne bolezni in bolezni na prebavilih, odkar so bile uvedene nakaznice za živila. Treba pa je nadzirati bolne n8 pljučih, otroke in delavce težake, ki očitno dobivajo premalo hrane. Prvič, od kar so živll-
f stranti je bilo mnogo žena, ki so članice Zveze i ameriških mater. 2ene so nosile velike table z ! naj>isi, ki so obsojali ameriško in angleško po-I litiko. Demonstracije so trujale več ur, nakar I je policija odstranila množico.
Ncwyork, 7. nov. AS: Član posadke ameriškega rušilen »Keurny.ii.« je izjavil, da je bil rtišilec torpediran prerl Islandijo, ko je spremljal konvoj, ki je vozil v Anglijo.
Litvinov imenovan za sovjetskega veleposlanika v Washingtonu
Berlin, 7. nov. AS: Žid Litvinov je bil imenovan za sovjetskega veleposlanika v Washingto-nn. »Volkischer Beobachter« piše, da si bodo ameriški voditelji morali samo čestitati, ker bo Litvinov lahko v VVashingtonu sodeloval z ljudmi istega plemena.
Amerika predlaga odpravo konvojev
VVashington, 7. nov. AS. Izvedelo se je, da ameriški vladni krogi proučujejo možnost, kako bi se opustili konvoji čez Atlantik, ker so postali prelahek cilj za podmornice. Nekateri tehnični strokovnjaki predlagajo ameriškemu mornariškemu ministrstvu, da naj ladje plovejo čez Atlantik posamično in ne v velikih sprevodih.
Rooseveltovega vnuka so hoteli ugrabiti
Stockholm, 7. nov. AS: Švedski listi pišejo, da hi bil te dni moral biti ugrabljen vnuk predsednika Roosevelta, ki stanuje s svojimi starši v neki vili v Los Angelesu. Pravočasen poseg policije je preprečil ta zločin. Policija je aretirala mnogo sumljivih oseb.
Halifaz na kliniki
Newyork, 7. nov. AS. Lord Halifax se je moral zateči na kliniko, ker je resno zbolel na očeh.
ske nakaznice v Franciji, je sedaj dovoljeno deset litrov vina na mesec, šest zavitkov cigaret ali tri zavitke tobaka. Kdor pa hoče dohiti tobak, mora plačati 2.50 franka do pet frankov za narodno pomoč.
Ljudske dramske predstave Dopolavora
Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani bo priredil v soboto 8. novembra ob 14.30 v dramskem gledališču že drugo ljudsko predstavo. Na sporedu bo komedija Alfreda Gehrija »šesto nadstropje«, katero bodo izvajali člani dramskega gledališča. Cene vstopnicam za vse sedeže v parterju in v ložah 2 liri, za sedeže na galeriji pa 0.50 lire. Vstopnice lahko naroče uradniki in delavci v svojih uradih, odrfoSno pri vodstvu svojih podjetij.
Iz Srbije
Znamke za vojne ujetnike. Srbska poštna uprava je izdala nove znamke v prid srbskim vojnim ujetnikom. 12. novembra bo danih v promet 300.000 serij teh znamk. Kompletna serija bo stala 30 din.
Zimska pomoč. Tudi v Belgradu imajo socialno akcijo za zimsko [>omoč. Doslej so nabrali blaga in denarja v skupni vrednosti 3 milijonov dinarjev.
Drevje na savskih in donavskih otokih bodo posekali. Da bi bil Belgrad vsaj za silo preskrbljen s kurivom, je mestno načelstvo sklenilo posekati drva na znanih »Adah« na Savi in Donavi. Računajo da bodo dobili 80.000 do 100.000 kubičnih metrov drv.
Ljotič kliče Srbe k združitvi. V Ljotičevem listu »Nova borba« je izšel članek D. Ljotiča z naslovom »Ponovni poziv«. Tu piše avtor: »Znano je, da sem na čelu Zbora. Kar je manj znano, je, da sem vedno želel, naj se združijo pozitivne ustvarjalne narodne in socialne sile naroda, da bodo našle resnične in prave smernice in da bodo našle pot narodnega odrešenja.« Nato pravi, da je to govoril že prej na nešteto zborovanjih, da je pozival politike, kneza, ministre, vojaške osebnosti, pa vse brez uspeha. Zdaj pa je uspel, ker se mu je odzval general Nedič, okoli katerega naj se združijo vsi Srbi.
Nekaj cen z belgrajskega trga. Goveje meso 34 din, ovčje 22, svinjsko 36, srbske klobase 50 hrenovke 60. krvavice 40, safalada 60, slanina 90, perutnina živa 42 na drobno, 38 na debelo, žive goske 40, debele 50. fižol 14, krompir 7, čebula 7—fi, česen 20, zelje 4 din kilogram. Surovo mleko 6, v mlekarni 7, kuhano v mlekarni 8 d:n liter, sir 24—40 din, karfiola 16—20, buče 3—4 din kg itd.
Sunek italijanskih oklepnih voz na tobruški fronti
Gajpodabstvo
Določila za avtomobilski promet
Urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata objavlja pregled predpisov o avtomobilskem prometu, iz katerega posnemamo:
Dne 16. novembra prenehajo veljati vsa dosedanja dovoljenja, tudi če so bila izdana za krajši čas. Dovoljen je promet avtomobilov na bencin državnim, pokrajinskim in občinskim uradom, stranki, konzulom itd., državnikom, častnikom. Ti morajo zaprositi do 15. novembra za dovoljenje in priložiti prometno knjižico. Ne bo pa dovoljen promet nobenemu drugemu, četudi izvajajo izredno važne posle, tako na pr. za državno obrambo. Vsa ta vozila se morajo preurediti na pogon z gazogenom ali metanom, kar pa mora odobriti urad za civilno motorizacijo.
Promet avtomobilov na' bencinski pogon je dovoljen samo v delavnikih od 7 do 19, in sicer na področju Ljubljanske pokrajine. Za promet izven teh določil morajo uradi itd. zahtevati posebno dovoljenje. Prepovedano pa je prevažati na uradnih in sličnih avtomobilih osebe iz družine in druge, brez opravičenega službenega razloga.
Vozila na gazogen ali metan lahko vozijo tudi j io 15. novembru brez posebnega dovoljenja, toda samo v delavnikih od 7 do 19 in v Ljubljanski pokrajini. Oni, ki imajo posebno važne posle v gosjKKlarstvu ali za državno obrambo, lahko prosijo urad za civilno motorizacijo za dovoljenje voziti tudi izven pokrajine ter v nedeljah in praznikih. Te prošnje morajo biti potrjene od državnega urada, ki izvršuje kontrolo nad tem poslovanjem. Tako je za rešilne avtomobile ia plin treba imeti potrjeno prošnjo od načelnika V. oddelka, za lesno industrijo od Poveljstva gozdne milice itd. Dovoljenj za vožnjo ponoči sploh ni mogoče dobiti. <
Za taksije in tovorne avtomobile je dovoljen promet vsak delovni in praznični ter nedeljski dan od 7 do 19 in samo na področju Ljubljanske pokrajine. Za tovorne avtomobile se lahko izdajo posebna dovoljenja za posamezne vožnje izven pokrajine. Nikakor pa se ne bodo izdajala dovoljenja za nočno vožnjo.
Zveza avtomobilskih prevoznikov mora zaprositi pri Uradu zi civilno motorizacijo za novo dovoljenje, tako da vloži seznani v dvojniku z naslednjimi podatki: splošni podatki o prevozniku, naslov, tip, število vozila in motorja itd. Prav tako se morajo od urada dobiti za kontrolo dovo-
Italijansko-romunska trgovinska pogajanja. V
Bukarešti se nadaljujejo italijan6ko-romunska trgovinska jx>gajanja. Pričakovati je, da bodo v kratkem zaključena in da bo pogodba kmalu stopila v veljavo.
Zgradbe osnovnih šol v Italiji. Ministrstvo za javna dela sjioroča, da 6o dovoljene naslednje koncesije za zgradbo osnovnih šoi: 1S1 občinam za 1273 zgradb 127.3 milij. lir.
Omejitve v porabi plina. Ministrstvo za korporacije je izdalo nova navodila glede omejitev porabe pLina. Ta navodila se nanašajo predvsem na izjeme od 6plošnih omejitev.
2.2 milij. kmetijskih delavcev je vpisanih v pomožnih blagajnah za kmetijske delavce v vsej Italiji. Točno število vpisanih znaša 2,217.726 p>o stanju dne 30. junija. V prvi polovici leta je uživalo podpore 681.000 delavcev, od katerih je bilo 65.595 v bolnišnicah. Za podpore in bolniško nego je bilo izdanih v prvi polovici leta 100 milij. lir.
Prejemki učiteljskega osebja na službi v novih pokrajinah. »Agenzia dTtalia e del'Impero« prinaša podatke o ureditvi položaja učiteljskega in profe-
Iz Hrvatske
Minister dr. Toth o prehrani Hrvatske. Minister za obrt, trgovino in industrijo dr. Toth je dal časnikarjem izjavo o preskrbi Hrvatske s kurivom in živežem ter je dejal, da je kuriva dovolj, treba ga je le pripeljati v mesta in porazdeliti med ljudi. Tisti, ki so krivi, da niso prišla drva iz gozdov v mesta in trge v poletnih mesecih, da bodo kaznovani. V Zagreb bodo začeli posebni vlaki dovažati drva. Glede masti in mesa pravi, da bo verjetno blaga dovolj, le pravilno ga je treba porazdeliti. Kar se kruha tiče, bo tudi kmalu uveden red. Več časa že nastopajo na tržiščih neke motnje, toda minister upa, da bo z oblastnimi ukrepi lahko zavaroval stalno preskrbo prebivalstva s kruhom. V splošnem da bo živil dovolj, vsaj nekaterih vrst, če ne vseh, važno pa je, da bodo pravilno racionirana in prav tako važna je pri tem tudi politika cen, ki morajo biti takšne, da jih bo na eni strani prebivalstvo zmoglo, in da bodo na drugi strani kmetje dobili za svoje pridelke sedanjim razmeram pravilno odgovarjajoče cene.
Novi podtajnik v prosvetnem ministrstvu. Za prosvetnim ministrom dr. Budakom, ki je bil imenovan za hrvatskega poslanika v Berlinu, je bil izmenjan tudi podtajnik v prosvetnem ministrstvu prof. ,Veršič, na njegovo mesto pa je bil
imenovan prof. Stjepau Ralkovič, rektor višje pedagoške šole.
Haunovcrski župan in Bolgari v Zagrebu. Pa-velič je sprejel v prisotnosti zunanjega ministra Lorkoviča župana iz Hannovra von Haltenhofa in pa skupino bolgarskih umetnikov.
Nov župan v Požegi. Za novega mestnega župana v Požegi je bil imenovan lekarnar Teodor Filič.
Zastonjsko delo za državo. Gostilničarski in hotelski nameščenci bodo od 1. novembra naprej delali vsak dan 1 uro zastonj v korist hrvatske vojske, vslaških organizacij, gradnje delavskih domov in strokovnih šol.
Ujetniki se vračajo. Kakor pišejo hrvatski lisli, se sedaj vračajo zadnji oddelki Hrvatov, ujetnikov bivše jugoslovanske vojske iz Nemčije.
Novi načelnik v ministrstvu za kmetsko gospodarstvo. Za načelnika zemljiško-pravnega oddelka v. ministrstvu za kmetsko gospodarstvo jo imenovan dr. Mijo Bijelčič, svetnik ministrstva za pravosodje in bogočastje.
Ustaški akademski klub na Dunaju. Hrvatski akademiki, ki študirajo na dunajskem vseučilišču, so sj ustanovili ustaški klub vseuči-liščnikov »Avgust Šenoa 1940«.
I ljenja za promet posameznih vozil in dovoljenja ] za izvrševanje službe.
Za promet motociklov in motornih tovornih vozil, ki imajo redno prometno dovoljenje, pa so na pogon z bencinom, j« odrejen samo čas od 7 do 19, in sicer samo na področju Ljubljanske pokrajine. Do 15. novembra morajo vsi interesenti zaprositi pri uradu za novo prometno dovolilnico s kolkovano prošnjo, v kateri morajo biti poleg splošnih podatkov navedeni tudi točni razlogi javnega interesa, da se opraviči poraba motocikla. Ta prošnja mora biti potrjena od onega državnega urada, ki nadzoruje delavnost prosilca, kjer pa teh oblastev ni, torej v majhnih krajih, od krajevnega poveljstva Kr. karabinjerjev. Prošnji je priložiti tudi prometno dovolilnico za motocikel. Splošne prošnje ne bodo upoštevane. Za zdravnike, kmetijska podjetja, gradbena podjetja itd., ki dokažejo posebno potrebo za vožnjo v delavnikih in potovati izven Ljubljanske pokrajine, bo izdajal urad dovoljenja v tem smislu. Te prošnje mora potrditi pristojni državni urad, ki nadzoruje delavnost prosilca. Ne bodo pa izdana dovoljenja za nočne vožnje.
Tovorni avtomobili
Za promet tovornih avtomobilov ni jiotreben noben znak. Njih piomet je dovoljen vse dni, tudi praznične od 7 do 19 in se lahko podajo tudi izven Ljubljanske pokrajine.
Rešilni in gasilski avtomobili lahko v vozi jo vsako uro podnevi in ponoči brez posebnega dovoljenja.
Avtobusi v redni javni linijski službi vozijo lahko samo po linijah, ki so jim redno dovoljene, brez posebnega dovoljenja. Ker je promet v praznikih in nedeljah ustavljen, ostane naravno v veljavi tozadevna prepoved prometa.
Končno opozarja urad za civilno motorizacijo na čl. 3 odrebe št. 65 z dne 12. julija letos, ki določa, da morajo v primeri neodložljive hitre potrebe (prevoz ranjencev, bolnikov in norcev, ki potrebujejo nujno pomoč, prevoz zdravnikov, babic, veterinarjev za nujno pomoč, distriktni komisarji, poveljstva Kr. karabinjerjev in oblastva javne varnosti, izdati dovoljenja za promet kakršnegakoli avtomobilskega vozila, za vsako uro in dan, da se izvrši prevoz, o katerem je govora, lahko z največjo hitrostjo.
sorskega osebja, ki je poslano na službo v Ljubljansko in reško pokrajino.
Fakulteta pomorskega inženirstva bo odprta v Trstu, kar pozdravljajo tržaški listi z velikim zadoščenjem.
Cene orehov in kostanjev. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je odredilo naslednje cene orehov in kostanja: orehi franko skladišče producenta Sorrento I. 800, II. 750, III. 650, navadni I. 650, II. 600 in III. 500 lir met. stot. Kostanj franko skladišče za predelavo I. 300, II. 230, III. 220, IV. 160 in V. 130 lir.
Povečanje proizvodnje toaletnega mila v Italiji. Ministrstvo za korporacije je sklenilo, da toaletno milo ne bo kontigentira.no, nasprotno se bo njegova proizvodnja še povečala. Pač pa bo uveden enotni tip, v katerem bo enak odstotek maščob. Nadalje bo proizvajan enoten tip malega mila, uvedene bodo dve ali tri vrste mila za britje. Tvor-nice mila so že dobile nakazane večje količine maščob, da lahko nemoteno obratujejo. Toaletno milo ne bo racionirano. Zato se bodo tudi dosedanje količine, ki so v zalogah, prosto prodajale in sicer po ceni 1S.50 lir za kg navadnega in 25.80 lir za kg finega toaletnega mila.
Vinska letina na Spodnjem Štajerskem. Letošnja vinska letina na Sp>odnjem Štajerskem je po količini dala boljši pridelek kot lani, tako da je računati z dobro srednjo letino.
Srbskočeška tvornica sladkorja, Čuprija. V poslovnem leru 1940-1941 (konec 30. junija) znaša čisti dobiček 497 606 din, ki 6e prenese na nov račun in se dividenda ne bo izplačala. Za predsednika je bil izvoljen Hans W. Stahl iz Prage, za podpredsednika pa B. Boukal iz Belgrada.
Državna hipotekama banka na Hrvatskem. E)ržavni kreditni zavod v Zagrebu poživlja vse upnike in dolžnike prejšnje Državne hipotekarne banke na Hrvatskem, da prijavijo dolgove in terjatve.
Povišanje trošarine na Hrvatskem. Z dnem 31. oktobra, odn. 1. novembra so bile zvišane V6e državne trošarine na Hrvatskem. Obenem pa se ukinjajo vse prejšnje banovinske trošarine tako po uredbi o banovinskih trošarinah in po uredbi o proračunu banovine Hrvatske.
Zaključek hrvatsko-nemških pogajanj. Za zaključek hrvatsko-nemških pogajanj je bila v Zagrebu prirejena obema delegacijama večerja. Nova pogodba daje [xxllago za bodoče trgovske odno-šaje med obema državama. Vsebuje najprej splošna določila, nato pa podrobnosti, s katerimi se ureja promet posameznih vrst blaga. Poleg tega je važno, da 6« pogodba nanaša tudi na hrvatski promet s pekraj iiiaiiii. ka tere j€ ZčrScvila Nemčija, fi. pr. srbskimi.
Po hudem trpljenju je v četrtek popoldne za-tisnil 6voje izmučene oči ravnatelj Zavoda za socialno zavarovanje — bivšega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dr. J. Bohinjec.
Rajnik je v teku svojega delavnega življenja bil daleč viden delavec na polju socialnega zavarovanja. Iz revne kmečke hiše v Lešah pri Brezjah na Gorenjskem se je rodil 27. oktobra leta 1888, nakar je v siromaštvu študiral ter dovršil pravo v Pragi leta 1919, ko se je poprej udeležil svetovne vojne. Takoj je stopil v službo socialnega zavarovanja, najprej pri Začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode, nakar je prišel v Okrožni urad, kjer je leta 1925 postal njegov ravnatelj. Kot tak je vsa ta dolga leta uspešno in z veliko ljubeznijo vodil ta veliki socialni zavod. Tako je postal ugleden strokovnjak na področju socialnega zavarovanja, ki je spisal tudi več del o tem svojem predmetu. Zlasti pa se je v tej lastnosti posvetil skrbi za jetične. Ta njegova skrb je izvirala na eni strani iz njegove plemenite notranje narave, na drugi strani pa iz skušnje, ker je tudi sam nosil v sebi kal hude morilke, jetike. Protituberkulozna liga in protijetični dispanzerji so po velikem delu njegovo osebno delo. V javnem življenju je bil pristaš druge smeri ter je bil tudi predsednik Narodne strokovne zveze, vendar je bil kot človek vseskozi lojalen ter korekten, tako da ne zapušča za seboj nobenih neprijateljev, marveč samo lep in plemenit spomin.
Kot dolgoletni ravnatelj OUZD je bil skrben oče podrejenim uradnikom in nameščencem, objektiven in pravičen. Bil jim je tudi vzgled nenavadno velike delavnosti in ljubezni do socialnega zavarovanja ter do zavarovancev sploh. To je temeljilo v njegovi prirojeni pridnosti ter srčni dobroti, katero je brez dvoma podedoval po svoji materi, katero je sinovsko nežno ljubil ter se je tudi mrtve otroško lepo spominjal. Ta nežna nota v njegovem značaju je bila tista, ki mu je pridobila same prijatelje in spošlovalce tudi med tistimi, ki sicer v javnosti z njim niso sodelovali. Tako nežen in dober je bil tudi do svoje družine, ki bo zdaj bridko pogrešala svojega očeta. Gospe Milki in vsem njenim otrokom izrekamo ob tej hudi izgubi naše globoko sožalje.
Pogreb bo v soboto ob treh popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah.
Naj počiva v mirul
Nasveti smučarjem za zimsko sezono
Uredite opremo, okrepite mišice
Vneti smučarji so že davno impregnirali svoje smuči z lanenim oljem, jih napeli m osnažili, namazali gojzerice, pregledali smuški dres in pričeli tudi s pripravljanjem telesa na napore belega športa. Zlasti je važno temeljito impregniranje dik, kar nam prihrani marsikatero nevšečnost. Na 6mučeh, ki 60 impregnirane, se sneg komaj lepi, ker Ie6 ne vpija vode. Razen tega so impreg-nirane smuči trpežnejše.
Ce vprašate smučarja, ki 6e je netreniran pori ai na daljšo turo in se veselo vzpenjal dva, tri dni po klancih navzgor in navzdol, kako se počuti, bosta dobili navadno tale odgovor: »Odlično, le mišice in sklepi me bolijo.. .« Nato vam bo razlagal anatomijo utrujenih mišic na nogah in rokah, povedal bo, da ga boli v komolcih in križu, najbrž 6e bo potožil tudi na to ali ono pre-tegnjeno kito ali vez.
Take izkušnje so pri začetnikih redne, pri starih smučarjih pa izjemne. Izkušenemu smučarju je pač znano, da je potrebno par tednov pred sezono okrepiti mišice, razgibati hrbtenico in pre-tegniti sklepe. To vam bo potrdil vsak 6muški učitelj. Predsezonska smuška telovadba je priporočljiva zlasti onim, ki telesno ničesar ne delajo. Veliko bolj sigurni bodo na smučeh, manj 6e bodo utrudili, odpornejši bodo proti nerodnim padcem — in kar je glavno, poškodbe pri padcih bodo manj verjetne.
n*
Najboljša priprava na smučanje je praktično delo združeno z redno jutranjo ali večerno gimnastiko. Koristna je tudi hitra hoja v gojzericah, hoja po stopnicah, kolesarjenje in jjodobno. Pri smuški gimnastiki pridejo v poštev vse vaje, ki krepijo noge, vaje ravnotežja, raztezne vaje in splošne krepilne vaje. V naslednjem želimo seznaniti naše čitatelje z nekaterimi priporočljivimi vajami smuške gimnastike:
Dviganje kolen: Stojte na desni nogi, levo koleno pa energično dvigujte k prsim. Ponovite
Da krompir ne gnije
V »Oraču« je priobčil inž. Fr. Janežič naslednji članek, ki ga zaradi važnosti priobčujemo v celoti.
Od proizvajalcev krompirja, pa tudi od potrošnikov, ki so si jeseni nabavili krompir, slišimo vsak dan tožbe, da krompir v kleteh in v shrambah močno gnije. Čez mero pa gnije zaradi tega, ker so sorte slabo odporne, ker gomolji niso zadosti dozoreli, predvsem pa ker krompir nepravilno shranjujemo v kleteh. Vemo, da zgodnejše sorte krompirja, ki imajo nežnejšo lupino, rajši gnijejo kakor pozne sorte, ki imajo debelejšo lupino. Tudi krompir, ki smo ga prezgodaj skopali, rajši gnije kakor popolnoma dozorel. Zalo moramo pri manj od|>ornih sortah in slabo dozorelem krompirju še prav posebno skrbeti za pravilno vkletenje.
Z vso doslednostjo moramo paziti na to, da dospe v klet res samo zdrav in nepoškodovan krompir. Odbrati moramo vse gomolje, ki so jih obgrizle miši in ogrci, ki so bili poškodovani pri izkopavanju in spravljanju in ki jih je, četudi komaj zaznavno, napadla mokra bakterijska gniloba, bela glivična gniloba ali vijoličaste rjave pege, ki izvirajo od krompirjeve plesni. Take obolele gomolje uporabimo posebej, prekuhane ali skisane, za krmo. Pred vkletenjem smo krompir za dalj časa razgrnili na zraku, da se je dobro posušil in da je z njega odpadla prst. Če nam sedaj že vkleteni krompir gnije, ga pred zimo še enkrat skrbno preberimo in od njega izločimo vse obolele in poSk<- 'o--i« «■ •	Po potrebi
pa ga prebirajmo tudi še med zimo.
Posebno skrb moramo posvetiti kleti, kjer bo krompir spravljen čez zimo.
1. Klet ne sme biti pretopla, ker bi v njej krompir hitro začel gniti in odganjati; a razume se, da ne sme biti tudi prehladna, ker bi sicer krompir zmrznil. Toplota v kleti naj bo stalno od 2 do 8 stopinj Celzija. Razen vzornih kleti so vse naše kleti jeseni pretople, pa zaradi tega prav jeseni največ krompirja segnije. Zato le
preberimo pred zimo še enkrat ves vkleteni krompir! Južna kletna okna zasloniino, da skoz-nja sonce kleti ne segreva. Če so stene, vrata in okna kleti preslaba, da bi zadržala mraz, jih od zunaj obložimo s slamo. Če toplota v kleti za dalj časa pade na 0 stopinj Celzija, postane krompir v njej sladkega okusa. V tem primeru ga postavimo nekaj dni pred porabo v kak topel prostor (v kuhinjo), pa se bo iznebil sladkega okusa. Krompir zmrzne že pri —3° C. Tak se v toplem prostoru omehča in gnije.
2.	Klet ne sme biti vlažna, ker vlaga pospešuje gnitje.
3.	Skrbeti moramo za zadostno zračenje kleti. S prepihom skozi vso klet se najbolje prezrači. Čim bolj polna je klet, tem več svežega zraka ji moramo dovajati. Krompir nasujemo do višine 1 m, le v hujši stiski za prostor in le če je krompir bil popolnoma zdrav, do 1.5 m. Zaradi boljšega zračenja krompirja ne nasujemo kar na tla. Nekaj centimetrov nad podom in ob stenah položimo lese iz lat, med krompir pa postavimo navpično nekaj cevi, zbitih iz lat. V vzornih kleteh za krompir je za zračenje idealno poskrbljeno, kar je bilo opisano v 1. lanski številki »Orača«.
4.	V kleti ne sme primanjkovati svetlobe, ker se v temi tvorijo golde, tanke in slabotne kali, ki črpajo krompirju hranilne snovi.
V vrečah, sodih in zaprtih zabojih — kakor je cesto navada v majhnem gospodinjstvu — ne smemo hraniti krompirja niti za malo časa, če ga hočemo obvarovati gnitja. Zato so najbolj primerni zaboji iz lat.
Ce bomo ravnali s krompirjem po gornjih navodilih, se nam ni treba bati, da bo gnil v večjem obsegu. Zaradi večje gotovosti pa še lahko potrosimo med posamezne plasti vkletenega krompirja malo žganega apna v prahu ali kako razikužilno sredstvo za krompir. Tako storimo zlasti, če krompir ni bil v najboljšem stanju že, ko smo ga spravili v klet.
10 krat z levo in 10 krat z desno. Ne postavljajte rok v bok, pač pa z njimi balansirajte. Namen vaje je, da okrepi mišice, ki dvigujejo nogo, kar pride zlasti v poštev pri prečnih vzponih s smučmi na strminan.
Počepanje: Pri jjočepanju morate postaviti stopala tako kakor da stojite na smučeh, t. j. stopala vzporedna, za par prstov razširjena, ena noga malo naprej. Priporočamo, da vadite počepe izmenično za 6muk in za plug, t. j. takole: počepnite 6 spojenimi nogami, vzravnajte se, zatem stopite z levo nogo korak v stran, počepnite z razširjenimi nogami, vzravnajte se in priključite' levo nogo k desni v osnovno smuško stojo. Ponavljajte to v začetku po desetkrat, pozneje pa tako dolgo, da čutite v nogah utrujenost. Počepanje je prav za prav najvažnejša vaja za smučarje. Pri izvedbi 6e nagnite naprej, kolena potiskajte tudi naprej, pel pa ne dvigujte. Pri počepu izdahnite, pri vzravnavi vdahnite.
Mahanje z rokami: Predstavljajte si, da stojite na 6mučeh, nagnite se malo naprej in mahajte z rokami izmenoma naprej in nazaj. Istočasno za- | mahnite z levo naprej, z desno nazaj in obratno. Učinek vaje morate čutiti v ramenih. Izvajajte najprej počasi, za tem pa vedno hitrejše.
Vaje v čepenju: Kakor veste, morate pri smukih vedno »preža+i«, t. j. voziti z upognjenimi nogami, da 6te stabilnejši in da se lažje borite proti padcem. Vztrajanje v prežanju je utrudljivo za vsakogar, zlasti pa za težke in postavne smučarje. Poleg zgoraj omenjenih jx>čepov je treba izvajati tudi fiosebne vaje v čepenju. Vpoštev pride: hoja v čepenju, prenašanje telesne teže z leve noge na desno (zelo koristna vaja za plužne zavoje!), drib-lanje rrvedicinke z rokami, plesanje ruskega kaza-čoka in podobno.
Mahanje z nogami: Da povečate gibljivost nog v kolkih, je priporočljivo mahanje z nogami naprej in nazaj (izpadni koraki, telemarki) in v 6tran (plug, široka vožnja). Postaviti se morate n. pr. na desno nogo, z levo pa mahati naprej in nazaj, zatem pa še parkrat v 6tran. Ne gre za to, da dosežete čim večjo gibjlivost, pač pa za normalno. Pretiravanje je bolj škodljivo kot koristno. Mahanje z nogami je obenem tudi prav koristna vaja za ravnovesje.
Skakanje: Vsi načini skakanja 60 za smučarje priporočljivi. Skakanje krepi noge in razvija 6pretno6t, oboje pa je osnovne važnosti za kreta-nje na smučeh. Vpoštev pridejo navadni poskoki v zrak, zatem poskoki s skrčenjem nog (skrčke), najboljše pa je preskakovanje preprek: 6tola, vrvice, konja, kozliča, gredi itd. Ne gre toliko za visoke &koke kot za to, da izvedete veliko malih 6kokov.
Krepilne vaje za roke: Ni jx>trebno, da ima smučar izredno močne roke, pač pa zato, da ga trajno opiranje na palice pri vzjxmih in odrivanje s palicami pri hoji in teku na smučeh na utrudi. Svetujemo torej lažje vaje z rokami, n. pr.: postavite se z obrazom proti zidu, oddaljeni za dolžino koraka; nagnite se proti zidu, z rokami pa prestrezite padec in se zopiet odrinite; fjonovite 10 do 16kiat; na ta način krepite mišice, ki roki iztegujejo. Zatem 6e p>ostavite pred zaprta vrata, oprimite 6e z roko za kljuko, nagnite se nazaj in 6e potegnite k vratom. Ponavljajte to z vsako roko po 10 do 16 krat. fetemu namenu služi tudi plezanje po lestvi in hoja po štirih.
Telovadite zjutraj ali zvečer. V začetku bodite zmerni, pozneje pa ponavljajte vaje vedno večkrat in vedno hitreje.
Počitnice na zelenem polju
V nedeljo teden nadaljevanje nogometnega
prvenstva
Upravni odbor SNZ je sklenil prekinitev letošnjega nogometnega prvenstva Ljubljanske pokrajine. Dejansko ga je prekinilo vreme že preteklo nedeljo, ko bi morali odigrati v obeh razredih peto kolo. Informirali smo se na m§-rodajnein mestu in zvedeli, da bodo imeli nogometaši le začasne počitnice. V nedeljo še ne bo tekem, ker je verjetno, da bodo igrišča še mokra. Pač pa bodo nadaljevali — če bo vreme dopuščalo — v nedeljo 16. t. m. Na sjioredu bodo sledeča srečanja: Svoboda : Grafika, Elan
: Jadran in Hermes : Mars.
•
Mario T,anzi odlikovan. Na predlog CONI-ja (Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora) je odlikovan popularni prvak v teku na srednje proge Mario Lanzi s kavalirskim križem Italijanske krone.
Mraz prihaja, vode pa upadajo
Ljubljana, 7. novembra.
Prav hiter je bil vremenski prevrat včeraj dopoldne. Zjutraj močno sneženje, dopoldne konec in začelo se je počasi vedriti in boljšati. Popoldne je bilo že kar prijetno, ko je posijalo po 10 dneh deževja in sneženja jesensko sonce. Lepa je bila večerna zarja, kar je znak, da nastopa lepo vreme, o čemur vedo stari ljudje, ko pravijo v jesenskih, mrzlih časih: »Večerna zarja lepo nam vreme ustvarja.« Ponoči je pritisnil mraz. Sever je včeraj dobil premoč in oblast nad jugom. Davi je bilo po cestah pomrznjeno. Zmrznile so tudi stoječe vode. Živo srebro v termometru je zdrknilo jx>d ničlo. Najnižja temperatura v mestu — 2.1° C, v četrtek najvišja dnevna + 4.8° C. Barometer se dviga in se je od včeraj do davi dvignil za 6 mm na 763.7 mm.
Kakor hitro je včeraj nehalo deževati in se je vreme izboljšalo, že je bilo opažati počasno upadanje rek in potokov. Ljubljanica je bila včeraj pri Fužinah Visoka 1.85 m, danes je že padla na 1.65 m. Na Špici so davi zaznamovali vodni padec Ljubljanice za 24 cm v 12 urah. Tudi Ljubljani-čini pritoki so nehali naraščati. Nevarnost jjovod-nji je minila.
Gotovo so zimski večeri, ki so nastopili, zares dolgi. Nailepše bo=te izpolnili čas teb večerov, če boste brali
kaajigs
»s*

Vsaka knjiga le 5 lir. Kdor se naroč na vso zbirko 24 knjig, bo dobil 25. knjigo zastonj.
Zgodovinske slovesnosti na Markovem trgu v Zagrebu
»Donauzeitung« poroča o veliki zgodovinski slovesnosti, ki je bila v nedeljo, 3. novembra, na trgu sv. Marka v Zagrebu. Na ta dan je bila prisega prvega letnika napadalnih oddelkov nemške narodnostne skupine na Hrvatskem.
Točno ob deseti uri je prikorakala na trg svetega Marka prva četa vstašev. Potem so prišle še druge vojaške skupine. Med njimi je bila tudi nemška častna četa z godbo na čelu. Za njo so prišli vojaki prvega letnika napadalnih oddelkov nemške narodnostne skupine na Hrvatskem. Bili so strumni in ponos svojim vzgojiteljem. Sredi Markovega trga je bila majhna tribuna, okrašena z znaki hrvatske in nemške države. Pred njo sta stali dve strojnici in piramida pušk. Med prihodom čet sta se na vladni palači prikazali hrvatska zastava in zastava s kljukastim križem. Ob enajstih so bile priprave končana Navzočih je bilo več nemških oficirjev, zastopnik nemškega poslanika in celotna hrvatska vlada. Maršal Kvaternik je s spremstvom obšel častno četo, nato pa je prišel poglavnik. Za njim je nosil vstaš poglavnikovo zastalo. Najprej so počastili zastavo vstašev iz Belgije, nato pa je imel dr. Pavelič kratek govor v nemščini. Izjavil je, da je vesel, ko lahko prisostvuje trenutku, ko prijatelji nemške narodnostne skupine kot del njegove vstaške milice izražajo zvestobo Hrvatom. Svoj govor je končal z »Za dom spremni« ter e trikratnim: »Sieg-Heil«. Vstaška godba je nato zaigrala nemško državno himno ter Honst Wessel-Lied, nemška godba pa hrvatsko himna Nato je spregovoril vodja nemške narodnostne skupine Altgayer. Povedal je novim miličnikom, da je njihova naloga resnični narodni socializem, tovarištvo in s Hrvati skupno čuvanje srednje Evrope. Sledila je prisega po novem besedilu, določenem v zakonski odredbi t dne 30. oktobra, ki jo je prečita! mlad oficir in »o jo vojaki za njim po-
Kaj je to:,.Napredek"?
Nedavno sem bil na obiska pri nekem indu-strijcu. Ta moi je trdil, da mu gredo vse zasluge na področju tehniškega napredka ▼ njegovi industriji. Vendar ni zato niti malo prevzeten. Vprav zato mi je vieč. V njegovi sobi visi častna diploma, ki io je bil dobil o priliki priznanja nagrade na pariški svetovni razstavi. Diploma je obdana z okvirjem, v katerem so narisane vse različne vrste novodobnih prometnih sredstev — od »parizarja«, ki ga vlečejo težki konji, in železnice pa do električnega vlaka in tovornega avtomobil«. Vpraial sem ga, ali more v vsem tem tehniškem razvoju dognati tudi kak resničen kulturni napredek.
»Če hočete, da vara povem svoje resnično mnenje,« je odvrnil, »tedaj moram reči: nobenegal Glejte, tukajle,« (in mi je pokazal parizarja s konji) »se prav za prav neha dvigati resnična evropska kultura. Vse, kar je bilo za tem, je le obdelavanje poedinih tehniških stvari, ki so sicer služile podvigu posameznih trgovskih področij, kolikor ni bilo vse skupaj prekrižano s svetovno krizo, vendar niso prav nič vplivale na razvoj prave kulture, ki njena podlaga niso kupčija in gospodarstvo, ampak je to'vera, ljubezen do bližnjega, spoštovanje do človeka, resnično občutje za skupnost in nagib za ustvarjanje. Brez dvoma |e treba pribiti, da so bili ljudje bolj srečni in bolj zadovoljni, ko so svoje tovore prevažali ie s koni-sko vprego, s čimer seveda nočem reči, da si morata biti človeška sreča in elektrika brezpogojno v sovraštvu ...«
Taki miselnosti sem moral hočei _— nočeš pritrditi. Kadar govori moderni racionalist o »na-
Sredku«, že kar naprej zagreši tiskovno napako, akaj, napredovati moreš le s kake določene točke. Torej je resnični, kulturni napredek le tisto, če se spopolnjuje določena, edino veljavna življenjska modrost. A kje je trdno, duhovno in pa nravno stališče racionalista, človeka, ki mu kot pripomoček za duhovno — duševno obvladanje problemov, ki nas uboge zeraljane tarejo, ni nič drugega na razpolago kot njegova časih jako pomanjkljiva — inteligenca? Strahotna malomarnost v tem, kar je onstran »dobrega in zlega«, prevladuje v tej slavni sedanjosti. Če človek vse to pogleda od blizu, kaj kmalu spozna, da ie puhlica o napredku v splošnem le zasilno mašilo, da se izogneš poglavitnemu vprašanju: »Kaj je dobro in kaj je zlo?« — »Napredek« je postal polagoma le neke vrste nadomestek za izgubljeno versko-nrav-no-družabno miselnost. Zatorej je mogel imeti človek v katoliškem 12. stoletju bolj upravičeno občutek napredka, kot v sedanjem, tako »naprednem« času.
navijali. Glasi se: »Prisegam voditelju vseh Nemcev Adolfu Hitlerju in poglavniku nezavisne države Hrvatske neomajno zvestobo in vsem od njih predpostavljenim brezpogojno pokorščino do smrti.«
Na koncu je spregovoril še maršal Kvaternik, ki je rekel, da je usoda Hrvatske tudi v bodoče povezana z usodo Nemcev. Današnja prisega pomeni nemško zvestobo in hrvatsko protizvestobo. Dr. Pavelič je nato stisnil roko vsakemu članu nemške milice, ki je prisegel.
»Paveličev« polk
Zagreb, 7. nov. AS: Poglavnik je ukazal, da naj se ustanovi ustaški polk, ki bo nosil njegovo ime. Polk bo imel svoj sedež v Zagrebu, organiziral pa ga bo maršal Kvaternik. Vojaki, ki bodo pri tem polku, bodo nosili posebne uniforme, ki bodo posnete po hrvatskih narodnih nošah.
Romunija naroča poljedelske stroje v Nemčiji
Bukarešta, 7. nov. AS: Korporacijski zavod za poljedelstvo se že pripravlja na dela v pomladi 1942. Zavod je v Nemčiji naročil stroje in poljedelsko orodje, in sicer v vrednosti ene milijarde lir. Nemčija bo te stroje dostavila v prvih dneh decembra.
Nov vir petroleja
Stockholm, 7. nov. AS: V Švedskih tovarnah Naerke, ki »o last države, se je posrečilo strokovnjakom črpati petrolej iz nekih rastlin. Način in vir pa drže v popolni tajnosti.
Gostilne morajo £ prejemati odrezke živilskih izkaznic tudi z dežele
Nekateri gostinski obrati se brani io sprejemati odrezke živilskih nakaznic, ki jih izdajajo oslale pokrajine v Kraljevini in ki jih predložijo oni, ki pride io v Ljubljano iz notranjosti države.
Gostinski obrati, ki tako postopajo, kršijo odredbo, ki jo je izdal Prevod in ki je zanje obvezna.
Vse gostinske obrate zalo pozivamo, da strogo upoštevajo omenjeno odredbo, v smislu katere »živilske nakaznice, ki iih izdajo občine ostalih pokrajin, veljajo tudi v Ljubljanski pokrajini, kakor so živilske nakaznice iz LjuljJiane veljavne v ostalih pokrajinah«.
Ljubljana. 5. novembra 1941-XX.
Prehranjevalni zavod Vis. Kominariatn :a Ljubljansko pokrajino Podpolkovnik Carlo Slrnda
Začetek kinematografske delavnosti GIL-a
Zvezno poveljstvo GILa v Ljubljani je nudilo včerai ljubljanski mladini zanimive kinematografske predstave, sestavljene iz osmih filmov, poučne in zabavne vsebine.
Na ta način sc je začelo tudi kinematografsko delovanje GIL-a, čeprav ne še v svoiili prostorih, ki se šele urejajo, vendar pa je pokazalo veliko iniciativo, ki jo daje naši mladini, da se v zabavi uči in gleda svet in tako pride v stike z ostalim svetom. Zaradi tega ni zvezno poveljstvo začelo svoje kinematografsko delovanje samo s povečapjem števila kinematografov in pa predstav, ampak da priliko mladini, da pri takih brezplačnih predstavah naide zanimanje za tehniko in za veliko organizacijo, ki na tako lep način daje mladini priliko za spoznavanje sveta.
Včerai je imelo priliko 2700 ljubljanskih otrok, ki so ob prekinitvi šolskih ur pohiteli v lepih vrstah proli Ireni ljubljanskim kinematografom, kjer se je vse. veliko in lepo delovanje organizacije GIL-a razvijalo na platnu pred njihovimi očmi.
Odvijal se je film »Pomlad na Foro Mus-solini«, velika telovadna prireditev GIL-a v Rimu, »Mornarska mladina«, pregled del in zanimanja mladih mornarjev, ki se v tehnično izpopolnjenih šolah uče življenja na morju, potem »Od Sirle do Marmarike«, »Srečanje Du-ceia s Fiihrerjem na vzhodnem bojišču« in dva filma »Luce«.
Ljubljanska mladina ie prišla tako v neposredno zvezo z mladino Polotoka in so tako skupai. čeprav oddaljeni drug od drugega, prebili nekoliko časa njihovega živahnega in delovnega življenja.
Seveda pa sla bila prav tako z veseljem sprejeta barvana in zabavna filma »Družina Plu-tova« in »Slari mlin«, ki sta popeljala mladino v bajni svet pravljic.
Med predstavami so otroci pokazali veliko zanimanje za vse, ter so povpraševali, ali se bodo take predstave še ponovile. Zvezno poveljstvo GIL-a ne ho razočaralo mladine ter bo prav tako še v naprej nudilo zanimiv1 predstave.
Poziv učiteljem
Učiteljska organizacija poziva spodaj naveden učitelje, da se nujno in neodložljivo zglase v njenih poslovnih prostorih v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1.
Žvan Andrej, Košorok Jožef, Vadnjak Ivan. Peternel Ludvik, Cjak Srečka, Sope Ljudmila, Če-bulj Jernej, Sancin Karel, Hrovat Ivan, Švara Ernest, Pečnik Marija, Likar Leopold, Adamič Ar-nošt, Čekada Miroslav, Serajnik Josip, Sotošek Zdravko, Klanjšček Bernard, Božič Adalbert, Pe-ček Marta, HabR< Anton, Sadar Angela, Savnik Zora, Počkaj Miroslav, Kraker Mira, Gerlanc Bogomil, Mlekuž Franc, Skočir Stanislav, Križman Franc, Perhavec Celestin, Klavora Adolf, Kokoli Miroslav, Gostinčar Feliks, fctukelj Rafaela, BeTce Ljuboslava, Vidmar Franc. Čamernik Frane, Lah Milan, Petje Ignacij.
te novice.
Koledar
Sobota, 8. noTembra: Marija priprošnjica; Bogomir, škof; 4 venčani.
Nedelja, 9. novembra: Marijino varstvo; Teodor, mučenec.
Novi grobovi
-f- Dr. Janko Pikuš, znani slovenski odvetnik, je 7. t. m. izdihnil svojo dušo v Ljubljani, in sicer na svojem stanovanju v Rožni dolini, Cesta XV, št. 34. Pokopan bo v soboto ob štirih dopoldne na pokopališču na Viču. Naj mirno počiva! Žalujoči in hudo prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje!
j- Mihael Malik, posestnik in trgovec v Ajdovščini, je odšel v večnost 6. t. m. ter je bil pokopan na domačem pokopališču v petek oh štirih poldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči družini naše sožalje.
■f" Jožef Okorn je bil na prvi petek v visoki starosti svojega življenja poklican v večnost v Novem mestu. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 11. dopoldne iz mrtvašnice usmiljenih bratov na pokopališče v Šmihelu. Večni pokoj njegovi duši. — Svojcem izrekamo naše sožalje.
■f Ivan Potrato umrl v Valjevem. Dne 28. oktobra zvečer je v Valjevem, v tamkajšnji bolnišnici, izdihnil g. Ivan Potrato, občinski tajnik z Jesenic. Njegovo ime je znano v slovenski javnosti, saj je bil dolga leta občinski tajnik fe velike 6loven6ke industrijske in mestne občine. Poročen je bil s hčerko vpokojenega ministra Jožeta Go-stitičarja. Smrt ga je dohitela prav takrat, ko se je pripravljal za prihod v Ljubljano. Dosegel je starost 57 let. Naj mu sveti večna luč! Njegovim svojcem, ženi, tastu in vsem žalujočim naše globoko sožalje! — Prihodnji četrtek ob 6edmih se bo v cerkvi sv. Petra v Ljubljani pri glavnem oltarju brala 6v. maša zadušnica za rajnim, h kateri so po tej poti povabljeni njegovi sorodniki in prijatelji.
ako boste
▼ dolgih zimskih večerih
brali
s
3,100.000 din. Bili so pa naposled izbrisani tudi manjši dolgovi od 1000 lir naprej.
— Dijaki srednjih razredov, kupite si za 50 cent. svojo knjižico: »Leta, mlada leta«. To je prav primerna in odlično [>isana knjižica za vas. Sami se prepričajte! Dobite jo v Ljudski knjigarni, v Mladinski založbi, pri Nkhnanu, pri Sfiligoju, na Kodeljevem, na Rakovniku; V Novem mestu v podružnici Ljudske knjigarne, pri gg. katehelih, v Kočevju v župnišču.
Ljubljana
knjige .Slovenčeve knjižnice*, boste gotovo zado v oljni I S tem. da jih kupujete, vršite veliko kulturno. pa tudi socialno delo, kajti številni tiskarski delavci imajo s to zbirko svoj vsakdanji kruh
—	Na realni gimnaziji v Kočevju bo začetna služba božja v četrtek, dne 13. novembra t. 1. ob 9. Vse dijaštvo je dolžno, da se službe božje udeleži. Istega dne se bo razglasil razpored pouka, ki se bo začel naslednjega dne, v petek, 14. novembra. Ravnatel jstvo.
_ O Jos. Benkoviču t 5. XI. 1901. Članek v .Slovenci- od 6. t. m. o mojem pok. brat« me iSPottji da se obrnem tem potom na vse njegove znance in tovariše za podatke iz njegovih pisem iS iz njegovega življenja, da jih eventualno uporabim v krajšem spisu o njem z novimi podatki. Ze tiskani življenjepisi so mi znani, .-saj mislim, da vsi. Pripomba v članku o sorodstvu s pok. mis. škofom Baragom pa ne more biti točna, ker poznam rodno drevo za tristo let nazaj. Eventualno se prilično oglasim pri informatorjih. Dopise prosim na naslov: Dr. Ivo Benkovič, v Ljubljani, Puharjeva 14.
—	Vse osebe, ki so spremenile svoje bivališče in imajo veljavne zavarovalne življenjske police pri Assicurazioni Generali, jx>zivamo, da čimprej javijo svoj današnji naslov najbližjemu društvenemu j>overjeniku ali naravnost na naslov Assicurazioni Generali v Trstu, generalni zastop., Ljubljana, Sv. Petra cest. 2/1.
—	Dogon goveje živine na Vrhniki je bil
5. novembra 1941. Ta četrti dogon goveje živine za zakolj je vsesplošno zadovoljivo uspel. Prignano in prodano je .bilo 72 komadov živine. Po kakovosti je bila živina zelo dobra. Posebno lepe bike sta prignala rejca Šemerl Anton iz Sinje gorice in Skof Jernej iz Srednje vasi pri Polhovem
radcu. Zastopnik mesarskega združenja za ljub-jansko okolico Keber Franc iz Šmartna ob Savi je ob zaključku dogona daroval za občinske siromake občine Vrhnika 100 lir. To hvalevredno gesto mesarskega združenja naj bi posnemali še drugi, tako da bi vsak po svojih močeh podprl naše siromake, ki so sedaj na zimo v veliki meri potrebni f>odf>ore.
—	Rubežni nepremičnin in dražbe. Po podatkih zemljiške knjige je bilo v oktobru zaznamovanih 12 predlogov za prisilno vknjižbo raznih zasebnih terjatev v skupnem znesku 41.481 lir. Zasebni upniki so se vknjižili na različne nepremičnine v mestu in okolici za svoje terjatve, od katerih je znašala najvišja 21.029 lir, najnižja pa 738 lir. Mestna občina se je na neko nepremičnino vknjižila za 2112 in 807 lir v kritju svojih terjatev na občinskih dajatvah in davščinah. V oktobru ni bil nikjer vknjižen noben davčni zaostanek, ko je bilo septembra iz t$ga naslova vknjiženo veliko zneskov. V septembru je bilo na 23 posestvih prisilno z nepremičninsko ruhežnijo vknjiženo 202.405 lir. Svoj čas je bilo uvedenih več sodnih dražb raznih posestev in hiš. Ker so se dolžniki z upniki poravnali oziroma so deloma plačali svoje dolgove, so bile sedaj oktobra te dr;ižbe ustavljene. Xeka banka pa je v oktobru predlagala prisilno dražbo večjega kompleksa hiš v izterjanje neplačanega zneska 5,141.007 din ali v sedanji veljavni valuti 1,933.582.66 lir. Kakor zatrjujejo, je bila ta prisilna dražha bolj preventivnega pomena.
—	Vpisana in izbrisana posojila. Splošni pregled o vknjiženih hipotečnih posojilih in kreditih za mesec oktober pokaže prav primerno sliko o gospodarskih in finančnih prilikah Ljubljane in njene okolice. Hipolečni trg ne doživlja nikakih pretr^sljajev in revolucij, kar je znak, da je denarni trg soliden. V oktobru je zemljiška knjiga zaznamovala 86 predlogov za vknjižbo manjših in prav velikih posojil ter hipotečnih kreditov v skupnem znesku 6,314.005 lir, zaznamovan pa je bil za neki denarni zavod vrstni red za kredit 30,000.000 lir. Prav razvesejiv je pojav, da skušajo mnogi posestniki svoje nepremičnine očistiti raznih, še zelo starih dolgov. V prvi vrsti so bili izbrisani dolgovi v nekdanji dinarski valuti, ki so znašali skupno 9,869.152 din. bilo je dalje 5 predlogov za izbris starih kronskih dolgov v znesku 306.290 K ip 2 dolgova v znesku 3800 lir sta bila naposled izbrisana. Izbrisana sta bila 2 velika dolgova in sicer pri nekem posestvu 4,000.uw in pri drugem
1 Kongregacija mož pri sv. Jožefu bo imela odslej redni sestanek drugo nedeljo vsakega meseca ob 7 zjutraj in ne več tretjo nedeljo.
1 Pevke in pevci akademskega cerkvenega pevskega zbora! V soboto zvečer ob jx>1 sedmih je j>evska vaja za akad. službo božjo pri oo. frančiškanih in prav tako v nedeljo ob desetih dopoldne. Vabimo tudi nove pevke in pevce; vhod k pevskim vajam je poleg frančiškanske jx>rte.
1 Obiskovalcem splošne bolnišnice v ravnanje.
Po obiskih je treba prezračiti, pospraviti in osnažiti bolniške sobe. Ker sledi jx>]>oldan6ka zdr. vi žita, ni dovolj časa za čiščenje, saj obiskovalci prinašajo v sobe mnogo cestnega blata in kala. Da tako popušča čistoča, je opazila javnost sama. Ko so tudi v drugih javnih zdravstvenih zavodih obiski omejeni na gotovo število obiskovalcev ali posamezne dni ali na 2 uri, snago in red pa zahteva vprav velika bolnišnica, naj občinstvo izvoli spoznati, da je uprava primorana skrajšati obiske na čas od 12 do r>ol 3, ter 6e naprošajo obiskovalci, naj odhajajo, ko zazvoni.
I Mestno zdravniško nedeljsko službo bo opravljal od 6obote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. C i b e r Fran, Štefanova ul. št. 7-1, telefon št. 36-41.
1 Namesto venca na krsto g. Ivana Samca je za mestne reveže podaril 300 lir odvetnik g. dr. Juro Adlešič, g. Stane Cuznar, trgovec z galanterijo, drobnim blagom in čevljarskimi jx>trebšči-nami v Frančiškanski ulici 4, je nakazal 200 lir. Mestno jjoglavarstvo izreka dobrotnikoma najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
I V počastitev spomina — namesto cvetja na grob pokojnega univ. prof. dr. M. Dolenca je jx>-klonila Akademija znanosti in umetnosti znesek 300'lir Socialni akciji na univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala.
1 Petkov ribji trg. Ni bilo večjega zanimanja niti za morske niti za sladkovodne ribe. Dovoz morskih rib je izostal, ker ni bilo te dni na Jadranu lova zaradi mesečine in razburkanega morja, ko je bilo zelo viharno. Naprodaj je bila sveža polenovka iz Severnega morja jx> 26 lir kilogram. Naprodaj in malo izbire je bilo nekaj kilogramov karpov po 20 lir kilogram. Iz okolice so bile prinesene naprodaj posebne vrste rib, karasi imenovane. Bile so po 14 do 16 lir kg.
1 Ena najpomembnejših točk na sporedu Tro-stovega klavirskega koncerta je Skrjabinova peta sonata op. 53. Pri malokaterem skladatelju je razvoj osebnega ustvarjalnega značaja tako močno očrtan, kakor pri Skrjabinu. Začel je s skladbami po vzorih Chopina in celo Liszta, a jx> četrti sonati op. 34 je razvil tako samosvoj slog, da tvori ne samo v ruski glasbi, temveč v splošni glasbeni tvornosti markantno pomembnost. Njegova Peta sonata sega že v to dobo. Grajena je v enem samem stavku z dovolj jasnimi obrisi sonatne forme. Vsebina, ki ji daje zalet, geslo, iz njegove pesmi Ekstaze se pa povzpne iz plaho tipajočega poro-jenja tematike do dionizijskega razmaha in eks-tatičnega viška. Geslo je sledeče: Sile skrivnostne, ki snivate v temnih globinah duha, ustvaritelju plahe netite tvorne kali: v življenje vas kličem, pogum vam prinašam. To delo bomo slišali prihodnji ponedeljek in na koncert pianista Antona Trosta še prav posebno oj>ozarjamo. Začetek koncerta bo ob J47 v veliki Fiharmonični dvorani 10. t. m. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
1 Igralci, pevci in muzikantje Rokodelskega odra so nam pripravili pester«zabavni večer. Vsem ljubiteljem veselih iger in kupletov (Tinček in Tonček) obisk toplo priporočamo. Predstava bo v nedeljo ob 5 popoldne v Rokodelskem domu, Petrar-kova 12-1.
Gledališče
Drama. 8. nov. sobota. Zaključena predstava za Dopolavoro. Zač. ob 14.30. — 9. nedelja. Nocoj bomo improvizirali. Izven. Znižane cene. Zač. ob 17.30. — 10. pondeljek. Zaprto. — 11. torek. Hamlet. Red Torek. Začetek ob 17. — 12. sreda. Dom. Premiera. Red Premierski.
Opera. 8. nov. Sobota. Rigoleto. Premiera. Red Premierski. Zač. ob 17. — 9. nedelja. Princeska in zmaj. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene. Začetek ob 10. — Netopir. Izven. Znižane cene. Začetek ob 15. —10. jx>nedeljek. Zaprto. — 11. torek. Zaprto. — 12. sreda. Rigoleto. Red Sreda. Začetek ob 17.
Radio Ljubljana
Sobota, 8. novembra. — 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pisana glasba, vmes ob 8.00 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.45 Godalni orkester pod vodstvom Manna.
—	12.40 Vokalni kvartet Lumbar. — 13.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Operetna glasba. — 14.00 Radijska fioročila. — 14.15 Pisana glasba. Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M. Šijanca. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Nove plošče Cetra.
—	19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Komorna glasba. — 20.00 Napoved časa. Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Lirična sezona EIAR-ja: Ifigenija na Tavridi. opera v treh dejanjih C. V. Glucka. V odmorih pogovor v slovenščini in norice v slovenščini. — 22.45 Radijska poročila.
Iz Goriške pokrajino
Proslav« 28. in 29. oktobra ter 4. novembra.
Kakor po vsej državi tako smo tudi v Gorici in v goriški deželi zgodovinsko pomembne in važne dneve 28. in 29. oktobra ter 4. novembra proslavili z resnimi in slovesnimi prireditvami in obredi. Mesto in večji kraji v podeželju so bili bogato okrašeni z državnimi zastavami. Prvi dan, 28. oktobra, na dan 19. obletnice fašistične revolucije, je veljala prva misel onim, ki so se žrtvovali za zmago fašizma. Ob pol 10 dof>oldne je zato [»okrajinski tajnik nacionalni svetnik A. Molino položil v svetišču padlih v ulici Petrorca lovorjev venec, ki ga je poslal vodja fašizma in predsednik vlade. Ob marmornatem križu v črno opremljenem svetišču je gorela zaobljubljena lučka, priča zvestobe in priznanja. Ob pol II je bila v svetišču maša zadušnica, katere so se udeležili eksc. prefekt, prevzv. nadškof in zastopniki vseh političnih in vojaških oblastev. V podeželskih središčih so imeli odposlanci goriškega vodstva sjjominske nagovore, v katerih je prišla do izraza ljubezen, ki jo goje fašistične množice do Voditelja, in navdušenje, s katerim verujejo v končno zmago. — Sreda 29 oktobra je bila posvečena proslavi ustanovitve fašistične mladinske organizacije »Gil«. Zato se je šel poveljnik mladinskih čet na Goriškem, federalni tajnik A. Molino. ^klonit poveljniku fašistične legije »Tson-zo« konzulu Cajoli-Carrara. Težišče dneva je bilo po v velikem zborovanju, ki se je vršilo jTojioldne ob 5 na Telovadnem trgu (trg Ccsare Battisti). — Odposlanec osrednjega vodstva v Rimu gosp. Albert Chislonjoni je v močnih besedah j>oveličeval zgodovino >svrte Gorice« in podčrtal zgodovinski pomen pohoda na Rim. Pred zborovanjem je bil na Travniku velik mimohod fašističnih mladinskih organizacij, katerim se je pridružilo tudi nekaj oddelkov vojaštva. — Praznik zmage, 4. novembra, je Gorica in podeželje slovesno obhajala. Vse mesto jp hilo v zastavah, ko je ob 9.30 dopoldne pokrajinski tajnik v spremstvu strankinega di-rektorija odšel v Spominski park (Parco della Rimembranza), kjer je pred spomenikom padlih jiočastil njihovo nesmrtno slavo. Tudi zastopstvo vojske se je prišlo jjoklonit pred ta spomenik. Pozneje je bila v novi, obsežni cerkvi Srca Jezusovega slovesna maša za vse, ki so se žrtvovali v borbi za veliko zmago.
Novi grobovi. Na Brjah v župniji Rihen-berk je na praznik V6eh svetnikov v Bogu zaspala 46 letna Marija Žerjal, vrla in vneta članica bivšega prosvetnega društva. Po telesu šibka in bolehna je mnogo pretrpela zaradi svoje nebogljenosti, njene duševne sposobnosti so bile pa izredno razvite in živahne ter je po svojem tihem in požrtvovalnem delu prvačila vsej soseski. Bila je neugnana vzgojiteljic« mladine. ki jo je skušala izobraziti in popleme-nititi. Naj ji nebeški oče obilo poplača njen trud in dobroto! Družini, zlasti njenemu bratu g. župnemu upravitelju Stankotu v Kalu nad Kanalom, naše toplo sožalje! — V Ajdovščini so v četrtek 6. novembra slovesno pokopali g. Andreja Jamška, ujx>k. sodnijskega uradnika. S svojim poštenim in modrim delom si je priboril ugled in sjroštovanje v vsem ajdovskem okraju. Bil je strokovnjak v gospodarskih vprašanjih in je s svojimi nasveti rad pomagal domačemu prebivalstvu, ki mu je tudi zaupalo razna odlična mesta. Zavednega in značajnega moža bo ves okraj ohranil v lepem spominu. Žalujoči družini iskreno sožalje. — V Bači pri Sv. Luciji je v najlepših letih, star 30 let, odšel v večnost zgleden domač fant Anton Sluga. Njegova smrt je bridko odjeknila v vsej soseščini. Skromnega, delavnega in poštenega Toneta so sjKištovali in cenili vsi, ki so ga poznali. Tovariši so mu priredili slovesen pogreb. V sprevodu je bilo več vencev in šopkov in tudi pevci so mii zapeli. G. župnik se je od dragega pokojnika poslovil v prisrčnih besedah. Naj počiva v božjem miru! Preostale, zlasti brata bo-goslovoa, naj potolaži dobri Bogi
Dogon klavne živine. V novembru morajo živinorejci prignati svojo za zakolj določeno govejo živino na sledeča zbirališča: 3. novembra v Čepovan. 5. v Grgar, 10. v Kanal. 12. v Kobarid, 17. v Gorico k mestni klavnici, 24. v Caprivo v Furlaniji in 26. novembra v Gradi-ško. Vsak četrtek pa je dogon telet v Gorico h klavnici.
Stotisoč romarjev na Sv. gori. Od maja do oktobra letošnjega leta je po približni cenitvi obiskalo svetogorsko Mater božjo okrog stotisoč romarjev. Do Gorice so dospeli t i_ stotisoči našega vernega ljudstva z najrazličnejšimi vozili: z vlaki, korierami, s kmečkimi vozovi, s kolesi, mnogi pa "tudi peš. — K svetišču na Sv. gori se je pa večina teh romarjev dvignila z vzpenjačo. Statistika takole pravi: žična železnica je prevozila v aprilu 2627 oseb, v maju 5871, v juniju 7942. v juliju 8t99, v avgustu je potem število skočilo na 22.258, v septembru pa celo na 30.922 oseb. V samih šestih mesecih je imela vzpenjača preko 77.000 potnikov.
Padel s strehe in na posledicah umri. V ulici Alpi Giulie v solkanskem predmestju je 63 letni delavec Štefan Znideršič splezal na streho hiše št. 11. da bi izvedel neka popravila, ker je puščalo. Pri tem tveganem poslu je revežu spodrsnilo in je telebnil na tla. Pri padcu se je močno .poškodoval. Nezavestnega so odpeljali v bolnišnico, kjer je drugi dan izdihnil, ne d« bi se zavedel. Imel je nalomljeno lobanjo. Bog mu bodi milostljiv!
Iz Višnje goro
Preteklo nedeljo se je poleg številnega občinstva udeležba molitev za ranjke na pokopališču tudi tukajšnja vojaška posadka. Na pokopališču je uredila špalir; pri spomeniku v svetovni vojni padlih vojakov pa je 6 tal a častna straža z dvema vojakoma. Tudi so vojaki položili na vojni spomenik velik venec s trobojnico in napisom. Na
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48.
Poizvedovanja
Oseba, ki je v torek 4. t. m. popoldne prevzela na meji v Št. Vidu rjav plašč in še druge
stvari, se naproša, da jih dostavi proti nagradi v Gosposki ulici št. 9, I. nadstropje.
Rjavo moško denarnico z vsoto lir 68.05 sem izgubila od Vodnikovega trga do Gregorčičev« ulice. Pošten najditelj naj jo odda upravi »Slovenca«.
Prstan z belim kamenčkom 6em izgubila 6. XI. 1941 n» potu od Most do Rakovnika na tramvaju. Pošten najditelj naj ga proti nagradi vrne na naslov, ki ga dobi v upravi lisla.
Noi ne bo družine,
ki v cfolgib zimskih večerih ne bi vseh njenih članov zabavala in učila knjiga ,.Slovenčeve knjižnice'*! Samo 5 lir vsaka knjiga. Kdor naroči vso zbirko 24 knjig, bo dobil 25. knjigo zastonj!
vernih duš pa je vojaštvo naročilo slovesno mašo za padle in umrle slovenske in italijanske vojake.
Snega imamo jx> naših hribih do kolena, pa še vedno sneži. Ker je sneg ljudi prehitel, vlečejo ljudje zelje, f>eso in korenje izpod snega. — Neki gospodar je imel na 6vojem f>ose6tvu izredno debele buče, peso in korenje. Ena buča je tehtala 30 kg, ena j>esa 6 kg in en koren 2 kg, drugi komadi pa niso imeli dosti manj. Repa pa je ostala še vsa na njivi.
Iz Spodnje Štajerske
Na zborovanjih Štajerske domovinske zveze,
ki 6o 5. t. m. bila spet po Štajerskem, 6o med drugimi govorili tudi ti le možje: Pri Sv. Neži je govoril Jellenz. v Žalcu Gračner, v Celju Wren-tsehur, v Framu Wretschko, v Konjicah Merkša, v Doberni Gale.
Obrtniške organizacije (ustanavlja na Spodnjem Štajerskem graška Obrtniška zbornica. Ustanovila je v Mariboru in Celju okrožja, v Ptuju, Brežicah in Ljutomeru okrožne podružnice der nato še po raznih krajih 32 združenj.
60 letnico rojstva je 2. novembra obhajal celjski ključavničarski mojster Gottfried Grad, ki ga zdaj nemški listi močno časte.
Promoviran je bil za doktorja zdravilstva na zagrebški univerzi znani mariborski športnik Kristl Voller, sin mariborskega vinskega trgovca. Tudi njega nemški lieii časte.
Iz Gorenjske
Nova šola v Spodnjem Dravogradu. Nemški listi poročajo: Čeprav je že sklenjeno, da bo v Dravogradu zgrajeno novo šolsko poslopje ter ie opeka zanj že pripravljena, vendar dozdaj letos še ni mogoče začeti z delom. Zato pa je stara šok od znotraj in zunaj bila temeljito obnovljena.
Članek o Radovljici. Znani Michelangelo Zois v nemških listih j>riobčuje 6voj članek o zgodovini mesta Radovljice do najnovejšega časa. Ko je obdelal 6faro zgodovino, prehaja v 20. stoletje ter pravi, da se od Valvazorjevih časov Radovljica ni bistveno spremenila. »Pač pa žvižga mimo železnica, nastale so nove ce6te. Iz Schreiberja je nastal Šribar, iz Brettnerja je nastal Pretnar sicer pa je ostalo V6e kakor nekdaj. Kvečjemu se je morda nekaj kmetij spremenilo v gostilne. Zdaj pa pričenja ta kraj — ne sicer prostovoljno, pač pa jx>d pritiskom razmer — ustvarjati nove prostore, začenja rasti. Nova šola, novo sodišče, hiše, vile se razširjajo. Lahko rečemo, da se je Radovljica zganila ter z zaupanjem gleda v novo lepšo in večjo prihodnjost. Velemesto 6icer ne more postati, že zaradi svoje lege ne. Morda pa bo odkrila, da je prav v tej njeni legi temelj nadaljnjemu razvoju.
»Ves dan 6e prekladam okoli in zasledujem to pošast, pa nisem ničesar dosegel,« je zabrundal Anzelj.
»To 6e mi zdi 6trašno čudno,« je vzkliknil Lisjak. »Netopir je pa zares prebrisan ko lisjak, je dodal posmehljivo.
Medtem pa je Mišek našel drevo, na katerem je odkril jako pripravno vejo. -Prav toliko časa je še imel, da se je povzpel nanjo, ko sta prijahala mimo Anzelj in Lisjak.
Nekaj časa je Ališek še počakal, nato je zade-gal vrv kot laso na Anzelina.
»Mislim, da bo zaleglo,« si je dejal, »saj zdaj sem tiko na meji med življenjem in smrtjo!«
Vrv je 6frčala prav na torbo, kjer je imel Anzelj svoj 6amokre6. Vrv se je ovila krog orožja in Misek^ga je potegnil k sebi.
»Ga že imam!« je ves zadovoljen pomi*Hi.
KULTURNI OBZORNIK
Cvetje iz domačih in tujih logov
Zv. 15: Erjavec: Hudo brezno
Mohorjeva dražba izdaja že nekaj let izredno potrebno in vestno urejevano ler strokovno pisano zbirko komentiranih domačih in lujih klasičnih del, kar naj služi naši srednji šoli in sploh splošni izobrazbi kot pomočilo čtivo in dopolnilo. Za naslov te zbirke je vzelo uredništvo staro posrečeno ime iz naših Clasnikovih časov, ko je še Janežič, najboljši naš starejši urednik in založniški organizator, izdajal Cvetje iz domaČih in tujih logov. Cvetje v novi izdaji je doslej poslalo najini šolam, učenikom in izobražencem žo 15 zvezkov sodobno razloženih umetnin in literarno zgodovinskih problemov iz naše domače književno zgodovinske tradicije, tako spise in pesmi Jurčiča, Levstika, Vodnika, Jenka, Gregorčiča, Linharta, Copa, FLnžgarja, razvoj prekmurske književnosti itd., iz svetovne pa Horacijevo Ars poetico in Gogoljevega Revizorja. tako so tu. podane osnove našega knjižno kulturnega razvoja v razložitvi naših najbolj poklicanih literarnih znalcev in šolnikov ter se ob njih more naš dijak vse drugače kakor pred desetletjem, ko te zbirke ni bilo, razgledati po našem kulturnem razvoju ter dobiti trdne temelje za presojo tudi dnevnega, književno kulturnega dogajanja. Cvetje nam nadomešča take znane zbirke, kakor so bile svoječasno pri nas v šolah zelo uporabljane izdaje nemških šolskih klasikov ali pa latinskih in francoskih ter so jih imeli doslej že vsi kulturni narodi, ki so polagali narodni temelj v svoji lastni šoli. Zato je ta zbirka izredno važnega pomena ter zasluži vse priznanje in vso podporo ter predvsem odjem in branje tako v naših šolah, kakor tudi pri tistih, ki spremljajo zgodovinsko rast Slovencev v narod.
Pričujoči 15. zvezek obravnava v V6eh pogledih eno prvih .»večerniških« povesti, namreč Erjavčevo Iludo brezno, ki ga je priredil in obrazložil prof. Janez Logar. Komentar je Logar razdelil v dva dela: 1, v oris Erjavčevega življenja kot osnovo, iz katere je/poteklo delo. Prikazal je njegov življenjski, tek ter njegovo osebnost, pa tudi njegovo literarno delo v celoti ter orisal dobo kot tako z njenimi političnimi borbami ter težnjami za dvig slovenske narodne kulture, šolske pa posebej. — Drugi del pa govori o 2. vzniku dela samega, ki je izšlo leta 18(34 v IX. zvezku Slovenskih večernic ter .predstavlja tako eno prvih dobrih »večerniških povesti«, ki šo postale zase Up v slovenski književnosti ter imajo svoj kanon, Prav zanimivo je podčrtal Logar ta tip ter tudi njegov zgodovinski postanek ter notranji nesporazum pri obravnavanju katoliške literature, ki je preveč rad zahajala v vzgojnost, meneč, da dobiva z njo edino pravo obliko. Nato analizira v podrobnostih delo samo ter razmerje snovi do oblike, ki je zanimivo zato, ker je prikazano nazorno ob določenem delu, nakar sledi sintetična in analitična zgradba celotne povesti, ki jo oceni tudi nato samo zase po njenih vrednostih (miselni, snovni, oblikovni, gradbeni, jezikovni in sintaktični) ter po pomenu v razvoju Erjavčevem e pogledom na njegova prejšnja dela, pa tudi po pomenu v slovenskem slovstvu na sploh. Ko tako od vseh strani označi pomen knjige, je podal gotovo najlepši uvod v delo samo, ki jbo tako doživelo v novi izdaji popolno Kulturno zgodovinsko-razumevanje poleg tega, da nudi tudi lepo čtivo, ki so ga vedno radi brali* (Grafenauer-jeva izdaja leta 1913), zlasti med mladino. Nato sledi tekst sam, popravljen samo v toliko, v kolikor je nujno; na koncu pa iz šolsko pedagoških ozirov tudi nekaj vprašanj, ki vodijo v lastno sodbo povesti z uporabo seveda literarno zgodovinskega uvoda. — Cena je nevezani knjigi 5 lir, vezani 10 lir, kar je vsekakor malo z ozirom na vrednost takega podajanja pomembne slovenske slovstvene starine.
Uredništvo samo je priložilo knjigi seznam del, ki jih pripravlja v bodoče, in zdi se nam potrebno, da navedemo njihove načrte javnosti. Takole beremo: »Ob skromnosti čitank in beril bo vsem šolam zelo ustreženo z novim zvezkom: Stritar, Izbor mladinskih spisov, priredil dr. Fr. Koblar. Stritarjeve mladinske knjige so že davno razprodane, a so še zmeraj v veliki časji zlasti zaradi prelepega domačega jezika. S tem izborom bodo zadovoljni tudi otroci ljudskih šol. Knjiga je že v tisku. Pregled Stritarjevega dela v celoti je v Cvetju preračunjen na pet zvezkov; nasl&dnji štirje bodo sledili v kratkem. Tudi Erjavec dobi še dva zvezka v Cvetju, da ga predstavimo z vseh strani. Ob stoletnici bi radi predstavili javnosti Slomškovo znamenito knjigo Blaže ino Ncžkti v nedeljski šoli; o knjigi se velikokrat govori, a pozna jo malokdo. Tudi iz sodobnega slovstva imamo pripravljene zelo lepe zveake. — Insp. A Sovri nam pripravlja Homerjevo Iliado: 3000—4000 heksametrov, najlepših in najpomembnejših mest; drugo bo povzeto v prozi, tako da bo zvezek prinesel analizo celotnega dela. Ime prireditelja nam jamči za odlično, vsakemu nepogrešljivo delo. Na podoben na-
čin tiam bo dr. A Bajec predstavil Dantejevo Divi-no Commedio po prevodu dr. J. Debevca. Za sto-j letnico končne izdaje pa nam bo predstavil dr. St. Leben znameniti Manzonijev roman Zaročenca.
Kakor vidimo, je načrt lep in bogat ter vreden vse podpore od strani šol in staršev, zlasti še, ker s tem podpiramo tudi Mohorjevo družbo, ki s tem izdajanjem kaže novo življenje v novih razmerah. >Če bo javnost pokazala dovolj srca za zbirko, kakor ga je zlasti dijaštvo pokazalo v preteklih letih, je važni zbirki zagotovljeno življenje.«
V našem listu smo že večkrat poudarili važnost te ollično urejevane in strokovno prirejeno zbirke ter moramo biti samo veseli, da se je delavnost poživila ter se nadaljuje tako srečno in uspešno ter za našo šolo naravnost odrešujoče ter nujno podjetje. Kako važno je tako delo za šolo, ve samo tisti, ki je v svojih dijaških letih pogrešal takega vestnega in razgledanega vodnika v svet slovenske
in svetovne kulturne tradicije.	td.
*
Za bibliofile. Vodilni italijanski založnik Moiuladori izdaja posebno zbirko »Enciclopedia
del libro«. V njej je izšla knjiga Amalije Vago »La sala di consultazione« (Dvoranu za vpraševanje nasvetov = javna knjižnica). Na predlog izkustev, nabranih po vseh večjih italijanskih knjižnicah (Osrednja v Rimu, Vutikunska, Mar-ciana, univerzitetna v Padovi, Narodna v Torinu, v Eirenzi in Braidense) podaja smernice za ureditev večjih in manjših knjižnic.
»Italija v svetu«, je naslov obširni monografiji, ki jo je francoski spisal profesor Marcotte nu konzularni ukademiji v Louvainu. V prvem delu opisuje zemljepisne in zgodovinske elemente ter ustvari v široko razpredenih straneh pri fašistični korporativni državi. V drugem delu opisuje italijansko kolonialno politiko in njene prekmorske posesti. Posebna poglavju zavzemajo itulijansko avtarhijo. Zadnji odstavek pod naslovom »LTtalic duns le monde« govori o meddržavnih odnosih Italije in njenem unherzalnem pomenu.
Knjiga časa. Novi časi so rodili nove vede in te tudi svoje knjige. Nekaj takega je tudi veda o prehranjevanju prebivalstva v vojni oz. znanost, kako pravilno omejiti konsum. Ministrstvo za poljedelstvo, ki pri nas to reč vodi, je pričelo izdajati dvomesečnik »Zbornik na-redb o prehranjevanju«. To bo po končanih vojnah bržkone bibliografska redkost. — R. B.
Iz Novega mesta
Novi darovi Rdečemu križu. Namesto luci
na grob svojemu pokojnemu možu dr. V. Gre-goriču. je gu. Berta Gregorič socialnemu odseku RK. darovala 50 lir. V počastitev spomina pok. dr Metodu Dolenca in pok. ravnatelja Ignacija klinca je g. notar M. Marinček daro-vul 150 lir. Posojilnica v Trebnjem je darovala 100 lir, trgovski nameščenci pa so darovali presežek vsote, ki so jo nabrali za venec nu grob pok. P. Piščana, v znesku 65 lir. ___
V dolgih zimskih ucieeih
vam bo „Slovenčeva knjižnica" najlepše razvedrilo. Vsakih 14 dni nova knjiga 1
»Slovenčeva knjižnica«. Novomeška podružnica iina na prodaj tudi že 3. zvezek »Slovenčeve knjižnice«. Na razpolago je še tudi 2. zve-, zek. Naročila za knjižice in »Slovencev koledar« se v podružnici še vedno sprejemajo. Pohitite 7 naročilom, da ne bo prepozno.
Majhen popravek. V zvezi s tatvinami v kupiteljski cerkvi smo poročali, da bo odslej cerkev v popoldanskih urah zaprta. K temu poročilu pripominjamo da bo cerkev zaprta le od 12 cio IV Od 15 dalje bo cerkev torej tudi v bodoče odprla.	• •
> LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16 m 18.15, ob nedeljah In premikih pa ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.30
IT 11 tn v naravnih narv, h
PustolovSClna Iady X
Silajna krmedija rnniant. pusto ov-'čin — Film smeh«, zabave in razvedrila Merle Ohernn, Lauren-e Oliver KINO UNION - TEL. 22-21
Dva natveč.ia unietri ka filmskega n'ntna CONO HITA MONTENEORO in AMAPEO NA.'.ŽARI v odlični moderni veselo gii
Mož iz romana
KINO MATICA - TEL. 22-41
Zlato zapada
Ronant!čna filmska zcrndha » borbi proti roparskim napndalcem. — Kot dodatek Znanstveni tilm o izeoru čudežne rude uranit iz katere se dobiva radii. KINO SLOGA - TEL. 27-30
MALI OGLASI
V malih oglasih vel|a pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanfskfh oglasih |e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa |e beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
Posestva
Ali veste tole!
Če naročite »Slovenčevo knjižnico« boste podprli tudi številne grafične delavce, ki bodo ostali pri delu
Variano di paese in paese i costomi e le eonsueludini, ma uno solo e in tutto il mondo 1'aperitivo che propizia l'ora del pranzo: il Bitter Campari, stimolatore deli'appetito
DAVIDE CAMPARI* C. • Milano, Via Manioni N
Sege in običaji so v raznih krajih različne, toda aperitiv, ki človeka blagodejno pripravi na kosilo, je na vsem svetu samo eden: Bitter Campari, pospeševalec teka.
DAVIDE CAMPARI & C . Milano, Via Mannni W
| Službe B B Sliižhe |
Jttelo:
Gospodična
zmožna pisarniškega dela, prosi primerne zaposlitve, gre tudi za pospravljanje pisarn ali kaj sllčnega. Naslov v upravi »Slov.« pod g t. 12360. (a
Dekle
Šolsko izobraženo, prosi zaposlitve kjerkoli. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Revno deklo« 12361.
Dobe:
Hotelskega slugo
zmožnega italijanščine — iščemo. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Dober zaslužek« 12526.	(b
t H! I ■ n 111 j
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. Plačam takoj. Naslov v upr. »Slov.« St 12363.
Kupujte pri naših inserentih!
Prodam
gospodarsko poslopje a hišo v Zalogu, pripravno za skladiščo ali delavnico, ter 1000 kvad. metrov vrta. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12506.	(p
Petstanovanjsko hišo
v Trnovem, pritlično, z velikim vrtom — ugodno prodam. Naslov "v upravi »Slov.« št. 12531.	(p
Več železnih peči
in štedilnikov — različne velikosti — ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13 (Figovec, levo dvorišče).
Divji zajec!
Sadjarji, škode na sadnem drevju vas obvaruje inženir Prezljevo LEPUSIN—mazilo. Ljubljana, \Volfova ulica 3, tedefon 34-73.
Pisalni stroj
»Under\vood«, portabel, s kovčegom, še nov, prav malo rabljen, poceni prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod žt. 12500.
BStanovaniaB
J&UIO:
Stanovanje
dvo- ali trisobno, išče mirna stranka za takoj alt 1. december. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stanovanje« št. 12497. c
Božje Srce je poklicalo k Sebi danes, prvi petek v novembru, našega očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Jožefa Okorna
pokrepčanega s tolažili svete vere, v 72. letu starosti.
Pogreb rajnega bo v nedeljo, dne 9. novembra 194.1, ob ti dopoldne iz mrtvašnice bolnišnice usmiljenih bratov na šmihelsko pokopališče.
Novo mesto, dne 7. novembra 1941.
Rodbina Žargaj.
PIANTE
da frutto, da giardino, da boseo. Catalogo gratis!
SBI-DITTA
RMfMLLO rCDI
PISTOIA
SADIKE
za sadovnjake, za vrtove, za gozdove. Cenik brezplačno!
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je danes za vedno zapustil, previden s tolažili svete vere, naš predragi oče, soprog in tast, gospod
Mihael Malik
posestnik in trgovec
Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v petek, dne 7. novembra, ob 16 na domače pokopališče.
Aidussina, dne 6. novembra 1941.
Žalujoči Malik in Pirjevec
Prva partija
34
Z druge 6trani se iz brezdanje teme hitro bližajo tri lučke, spredaj Pepek, za njim dva moža z rdečim križem na rokavu. »Ne morejo 6kozi tisto lesovje potegniti nosil,« 6e jezi Pepek. »Morali te bodo tja nesti, prijatelj.«
»Jaz pojdem 6am,« pravi odločno Stanko in se 6kuša postaviti na noge; toda kolena mu klecajo in v glavi se mu vrti.
»Kar okrog vratu se me primi,« ga izpodbuja eden izmed mož, »pa te bom povedel tja.«
»Kajpak,« kritizira Pepek, »tam pojdeta lahko oba skozi, drug zraven drugega, kajne?! Pa še četvorko bosta plesala, ne? To ne pojde.«
»Kako pa ga naj spravim tja?«
»Pusti!« sc je zadri nanj Pepek. »Glej, ti 6a-maritanec, takole 6e meče iz krčme, kadar kdo noče sam. Vzemi njegove reči! Daj te tace od trupa, Stanko!« In objel je Stanka z obema rokama od odzadaj okrog pasa. »Ali lahko giblješ z nogami? Da? Torej gremo!«
Stanko, ki so ga na pol nosili, na pol porivali, 6e je onemoglo in zmedeno ozrl; toda gospod Hansen dviga prste k usnjati čepici, očka Suchanek maha z roko, paznik Andres salutira, Martinek se ustavi « svojim orodjem: srečno. Stanko, zdravo, Stanko, nič se ne boj, dečko, bil si junak. In Pepek ga nese okrog pasu kakor pero skozi gozd opornikov in podbojev. »Tako,« je zasopel Pepek, »tukaj se položi na nosila in glej, da izgineš v špital!«
»Hvala ti, Pepek,« je rekel Stanko ginjen.
»No, no,« je rekel kratko Petek. »Torej zdrav.
Stanko!«
Dva "rudarja samarifana neseta Stanka na no-6ilih kakor svetinjo. Zdaj, ko ni nikogar iz par-
tije, boli Stanka roka veliko bolj, kar siče od bolečin. Nad seboj vidi v migljajočem svitu jamšča-ric 6ame podboje in kole; koliko jih je, ljudje, koliko je lesa, ©aj to je kakor lesen predor; in koliko visi na njih teh bledih gob, nekatere velike kakor goveja pljuča, druge kakor vrvi in nekatere 6amo kakor drobčkani kosmiči, kakor ivje. Tisti dolgi bledi človek odpira pred nosili lesena vratca na 6težaj. »Srečno!« pozdravi in salutira. »Srečno!« momlja Stanko in se hipoma čuti neizmerno važnega. In 6pet tisti stropniki, Stanko jih nekaj časa šteje, potem pa 6e mu vse zmede, in zameži. Ko se je prebudil, so ga nesli že skozi tisti neskončni oblokani hodnik; nad njim je niz žarnic. To sveti samo zame, si ponosno domišlja Stanko; samo ko bi ta mrhasta roka ne bolela!
Ze so na nakladališču. »Srečno!« 6alutira mož pri kletki; 6amaritanca se pripogibata, da bi dvignila Stanka z nosil: torej, pazi, primi me okrog vratu, pazi! In oprezno, 6koraj spoštljivo ga vedela v kletko. Stanku 6e po glavi vrti, visi nekomu na vratu, toda pri tem t,e čuti 6trašno vznesenega, niti skoraj ne ve več, da ga roka tako boli. Celo kletka se dviga nekako počasi in slavnostno, Stanku postaja prijetno 6labo —. »Brž, napij 6e!« pravi drugi samaritan in primakne Stanku čutaro k ustom. Stanku se je zaletelo; bil je konjak. Takoj 6e mu je začelo strašno vrteti po glavi od ugodja in bolečin. »Bila je... detonacija, veste?« brblja razburjeno. »Hipoma je zagrmelo in... in... štrop je padel, štrop.« Stanko se zaveda, da pravi štrop namesto 6trop, in hoče popraviti. »Strop,
veste?« ponavlja. »Štrop.« Sam se mora temu smejati. »štrop,< zakolne še enkrat in se glasna he-neta, da ga; kar trga v razboleli roki. »No. tako,
no, no,« mrmra tolažeče samaritan, ki mu Stanko visi na vratu, in objame Stanka Irdno okrog pasu.
»Prijatelj,-jaz te imam tako rad,« pravi Stanko slavnostno.
Kletka se ustavi, in dva 6amaritana vedeta Stanka ven. »Srečno!« pravi nekdo in 6alutira. Saj je še dan, strmi Stanko in mežika z očmi kakor sova; kako je mogoče, da je še dan! »Koliko je ura?«, vpraša.
»Šest bo. Pazi, sedi!«
»Kakšna kri je tukaj?« kaže Stanko na tla pri svojih nogah in obraz se mu pomrači. Zakaj je ne obrišejo, kakšen red je to?!
»Tako, zdaj 6e položi!«
»Zakaj?«
»Na nosila, odnesla te bova.«
Stanka neseta po dvorišču; pri vratih Kristine zija nekaj ljudi —. Enkrat so tod nekoga nesli, 6e megleno spominja Stanko; kdaj je že to bilo? Saj čaka tukaj tudi ambulanca, ta dva vzdigujeta nosila in jih počasi, počasi porivata v voz. Koga so takrat nesli, premišlja Stanko, in kdaj je prav za prav bilo?
Voz s Stankom je zdrdral. Slanko, vozač prve partije, je začel spet cviliti od neznosne bolečine kakor otrok.
XXIII.
»Bomo pogledali,« je dejal debeli primarij. »Ne bojte se, fant, ne bo bolelo. — Torej hitro, sestra, sleči, skopati in potem v dvorano!«
Stanko se obupno sramuje, ko mu dve 6nežno-beli 6estri slačita hlače in nogavice in ga vedeta v kopel. »Pojdem sam,« se brani, toda nič ne pomaga. Že ga natira z milom in umiva takšna vesela debela mamica lesketajočega obraza. »Takoj bo,« se smeje in umiva Stanku celo no6 med očmi.
»Ampak prstov ei ne dam oetetriči,« zagotavlja Stanko čemerno, odločen, da se bo branil na živ-
ljenje in 6mrt, če bi prišel nanj tisti debeli doktor s škarjami ali čim. Toda ko 60 ga privedli v dvorano, mu je čisto upadel pogum. Sedi na robu 6iola
in boječe mežika. K njemu prihaja mlad dokfor v belem plašču. »Poslušajte, ali niste imeli kdaj da-vice ali legarja?« ga vpraša kakor mimogrede.
»Ne,« momlja Stanko prestrašeno.
»Torej vam dam injekcijo proti tetanusu,« pravi zadovoljno mladi doktor in si brez vsake na-
flice pripravlja neke reči. »To ne bo bolelo.« Maže tanku laket z nečim mrzlim in potem se bliža z drobno iglo; Stanko 6e grozno boji. »Zdaj držite!« pravi mladi doktor 6tisne Stankovo meso z dvema pretoma močno in hitro zabode iglo. Stanko je pridušeno zarjovel.
»No, no,« godrnja mladi doktor. »Takšno ra-njenje 6te vzdržali, zdaj pa se cmerite pri injekciji!«
Stanko je v zadregi; kako pa naj mu pove, da je bila t a m cela partija zraven, dočim je tu človek sam; to je, gospod, velika razlika! Doktor v belem plašču, za njim pa dve beli sestri kakor ministranta. V Stanku 6e je nekaj zganilo. »Torej položiti!« zakriči debeli primarij in si gre še enkrat umivat roke; in preden sc Stanko prav zave, kaj 6e godi, že leži na mizi in vidi nad seboj beli strop; pri tem se mu megleno zdi, da je šel k tej mizi sam, pohlevno kakor ovca, in da mu je 6amo nekdo pomagal, da je legel. Toda zdaj ima Stanko že nekaj mokrega na no6u, in nekdo mu pravi: dihajte globoko in štejte do dvajset. Stanko je začel šteti, potem pa 6e je 6pomniil na tisti štrop in je udaril v smeh. »Štrop pada, štrop. Pepek, to je štrop!« Stanko kolca od smeha. Andres je pritlikavec! Martinek, poj — zakaj se solzite,« je začel kričati Stanko, »modre oči, saj vi moje ne boafe nikolil« Medtem so rožljali nekaki inštrumenti; po-držite tole, 6estra, pravi nekdo naglo; in Stanko poje: »Niko—li — ne — ne bo—6te ni—koli. Poj Martinek, ti zlati fant!« Škarje, j>ravi nekdo. Stanko poje in poje. Držite, reče nekdo, in nad Stankom se je zgrnila nezavest.
Nameščenci Zavoda za soc. znv. Ljubljanske pokrajine v Ljubljani javljajo žalostno vest, da je 6. novembra 1941 umrl njihov ravnatelj
dr. Joža Bohinjec
ravnatelj Zavoda za soc. zav. Ljubi j. pokrajine v Ljubljani
Nameščenci bodo pokojnika, ki jim je bil vzgleden starešina in vodnik, ohranili v trajnem spominu. — Pogreb bo v soboto, dne 8. t. m. 1941, ob 3 popoldne z Žal, kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1941.
Nameščenci Zavoda za soc. zav. Ljubljanske pokrajine v Ljubljani
Ravnateljstvo in uprava Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani
javljata žalostno vest, da je dne 6. novembra 1941 umrl
dr. Joža Bohinjec
ravnatelj Zavoda za soc. zav. Ljubi j. pokrajine v Ljubljani
Pokojnika, katerega življenjski cilj je bila čim popolnejša zgraditev socialnega zavarovanja, za katero je žrtvoval največ svojih življenjskih sil in sposobnosti, bo ohranil znvod trajno v najsvetlejšem spominu. Pogreb bo v soboto, dne 8. novembra 1941, ob 3. uri popoldne z Žal - kapelice sv. Nikolaju, na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1941.
Ravnateljstvo in uprava Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani
Protituberkulozna zveza v Ljubljani
sporoča, da je včeraj, dne 6. novembra, umrl njen predsednik, gospod
dr. Joža Bohinjec
ravnatelj Zavoda za socialno zavarovanje itd.
Bil je ustanovitelj zveze in ves čas njen nenadomestljivi predsednik. - Zapustil je neizbrisen spomin izredne požrtvovalnosti in velikih
uspehov pri svojem delu za trpeče človeštvo. Pogreb bo v soboto, dne 8. novembra 1941, ob 3. uri popoldne z Žal - kapelice sv. Nikolaja - na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1941.
Protituberkulozna zveza v Ljubljani
Predsedstvo Pokrajinske delavske zveze
javlja žalostno vest, da je umrl
dr. Joža Bohinjec
član njenega upravnega odbora in zaslužni voditelj delavskega strokovnega gibanja. V Ljubljani, dne 6. novembra 1941.
Predsedstvo Pokrajinske delavske zveze
Umrl nam je dne 7. novembra f. I. naš dragi soprog, oče, svak, gospod
dr. Janko Pihuš
odvetnik
Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v soboto, dne 8. novembra 1941, ob 16. uri iz hiše žalosti, Rožna dolina, Cesta XV. št. 34 na pokopališče na Viču.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1941. Rodbine:
Pikuševa, Šilovinac in ostalo sorodstvo.
Pogrebni zavod Ivan Gajšek, Ljubljana
Umrl je naš srčno dobri
dr. Joža Bohinjec
ravnatelj ZSZ
Pogreb bo v soboto, dne 8. novembra 1941, ob 3. uri popoldne z Žal — kapelice sv. Nikolaja — na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 6. novembra 194L
Milka, žena; Joža, Metka, Polonca, otroci; Marija Smolej, Francka Švab, sestri - in ostalo sorodstvo.
Za Ljudsko tiskarno v LJubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: Ini Jo?e Sodja
Urednik: Viktor Cenil!?