DR. J03I F KANTUAN I Št. 57 MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUGO3T AVI J {O* O. m te flor*!. UMk Ul c«lo leto L 30 »tot. — trfovak« m ofafte* o&Lbm L i-—. L 130. og EDINOST lWni*™ i« upn****« *"» t* S- F«««« ETuSl. Dop« »I - -—T" ttj^ „.rije in d— p. » « J™**" """'T' ™ ne — i« TW»«n« -EiUik««« ŽLL^ TT'TTi = «11» «— c«d-cd li. 7, I. n. Telet 4t. 32V Q|tTBi is odgOTOTfli ui*ddk: prof. FHip Peric. P.G&t DR. JOSIP ^ Narodnost In nacionaliteta Opomni«. V prvem po^v]^ Nadalje seta o- nteiiil da je terminologija jav- ^fp^vJ in PoUti^ ^ro p^d vsem spadata besedi na, rodnost in nacKma^tet^nič prav popolna. a povrh vr^-Hib jezikih prav nič soglasij Potem setn poudarjal da je za velikega, m sicer tudi prak (taega pomena, da spoznamo oravi%omen obeh besed narod-ETiE tonaliteta. Kontno piipravil bravce na dru^c, ,**ikosk>vno poglavje te i^-^rice, ki mi ga je na pa sal pri- ^etj Jeaifcmk, češ, po najinem Upriča.iju je sicer P^rebnoza ^" -o razlaganje v tretjem^po- več in več omejuje m 8aa» enega od dveh pomenov. Tako po- nega raspravljanja, kar preskoči. ^ ivaj je narodnost? Odgovor na to vprašanje moramo iskati pc. dveh poteh. Prvič moramo preiskovati, kako beseda narodnost nastane, in drugič, kako s* be-narodnost razume. Beseda si arodnost se konča s pnpo-r-ost. Naš jezik ima m»ogo s to pripono. Naštejem primerov iz Breziukove kovnice: modrost., mladost, po-^»žnost. Slovnica pravi, da zna-M pripona -ost lastnosti. Kakor je toro j modrost lat*.nost enega, Ki ie moder, ali mladost lastnost enfega, ki je mlad morajo svojem nastanku beseda narodnost pomeniti lastnost enega, ki je naroden. Prišli smo torej do pridevnika naroden. Kdo je naroda? Tudi to vprašanje se cepi v dvoje: kako beseda nastane? in kako se beseda razume? Beseda naroden nastane iz samostalnika narod in pripone -en (s polglasnikom e). Po Breznikov i slovnici se ta pripona, ki sp ž njo tvorijo pridevniki, pri-tika samostalnikom in glagolom. Kaj da znači ta pripona kadar se pritakne samostalnikom, slovnica ne pravi določno, kjer pravi samo to, da se pritika samostalnikom, ki pomenijo nežive stvari, ter navaja primere: dolg, dolžen, gnoi, gnojen, kuga. kužen, mleko, mlečen. Ce malo premislimo, spoznamo, da se bolj na tanko niti ne more določiti, kaj znači ta pripona. Ne da bi se osnovnemu samostalniku premenil pomen, more pri devnik, ki je iz njega izpeljan, vendar imeti različne pomene V zvezi gnojne vile ima pridevnik gnojen drug pomen kakor v zvezi gnojna njiva. Prav tako se rabi mlečen v zvezi mlečna krava v drugem pomenu kakor v zvezi mlečna cev. Še drugi primeri tega pridevnika izhajajo iz stavkov: ta tekočina je mlečna in otrokom se daje mlečni riž. Iz teh primerov se more sklepati, da se s takšnimi pridevniki izraža, da oseba ali stvar, ki se o njej rabijo, stoji v neki zvezi s tisto (neživo) stvarjo, iz katere imena je pridevnik izpeljan, na primer, da so iz te stvari, da ji pripadajo, da so bistveno sotrodne ž njo ali da so ii samo podobne, da so ž njo združene itd. Po nastanku se bo torej beseda naroden mogla tudi tolmačiti na razne take načine: kar je iz naroda, je narodno; kar narodu pripada ali mu je namenjeno, je narodno; kar jo bistveno takšno, kakršen je narod, je narodno. In tako smo prišli do daljnje stopnje, do besede narod. Kaj je narod? In v tretje moramo spet deliti vprašanje: kako nastane beseda narod ? in kako se ta beseda raziufie? Narod nastane iz navoditi in to iz na in roditi. Enako imamo porod iz poroditi, za-i\>d iz zarod i ti. Če primerjamo samostalnike' z glagoli, vidimo, da pomenijo ali bi vsaj mogli pomeniti dvoje: dejanje samo o sebi in j)roizvod dejanja, približno tako, kakor porajanje in porojeno, zarajanje in zarojeno, narajanje in narojeno. To izhaja prav jasno iz Pleteršnikovega slovarja in sicer tudi za besedo narod. Ker pa jezik vedno stremi po jasnosti in povrh, posebno če je tako močen in gibčen kakor naš, skoraj vedno lahko tvori za različne pomene različne besede ali besedne oblike, «e ra-ba besed, ki pomenijo ali bi vsaij mogle pomeniti dvoje. meni porod sedaj pretežno le dejanje, ne njegovega proizvoda, a narobe narod skoraj izključno protevod in ne tudi dejanja. Samo v takozvani ogrski slovenščini se, po Pte*eršmko-ve*n eiovarfu, bcsedanarodraM v pomenu beaede porod, očš*"*«- no za akt, in ne za produkt.. P« nestaaku oomeni torej beceda narod tisto, kar se je narodtto-Zastraa nestanka so besede nazione, nazionale, naaAooalita skoraj povsem nalične aH ana^ logue našim besedam narod, naroden, narodnoe*. Katione je za prve tri prav tako osnovna beseda, kakor je narod za druge tri. In kakor je besed« narod nastale iz roditi, tako je beseda nazione (latinski natio. franco- «?ki*nstion) nastalo iz.latinskega nase i in natus, kar pomeni se roditi, oziroma rojen. Zanimivo je, da tudi v latinščini in celo v italijanščini beseda natio, oziroma naziotie ima kakor naša beseda narod poleg glavnega po me»na produkta več ali manj podrejeni pomen čina, po čimer je kaj rojeno, torej rojstva rodu. Na meji med jezikoslovnim in stvarnim razlaganjem je treba končno opozoriti na čisto posebno in z jezikoslovnega gledišča povsem napačno rabo besede narodnost oziroma nacionaliteta v približnem pomenu besede narod same. To rabo besede so menda uvedli Madjan. Z zakonom 1868. leta so proglasili, da obstoji na Ogrskem samo ena nacija, madjarska, poleg nemadjarskih nackmalitet. Ta primer dokazuje, kako so v javnem pravu in politiki terminologija vprašanja premnogo-krat čisto drug-ega kot samo jezikoslovnega pomena. Pa slovnici more beseda narodnost značiti samo lastnost, po madjar-skem zakonu je morala pomeniti tudi vse ogrske državljane ene narodnosti vkupaj, s pogo mednarodno pravo ali v narfvu Društvo ali, (kakor sem že prelagal in je po mojem mnenju boljše), Dražba narodov, ne odgovarja naši dosedanji, ne na« sedanji pretežni rabi. Po nadem političnem in kulturnem rsfr-vo*u ae je pri nas Slovencih u. rtaoovii pomen besede^ naroo telEo, d* obsega lamtmmm , torej is rodu v rod, in isluini omajttva, torej zlasti brez ozira na kakrftnekofl prirodne ali umetne pregraje, ljudi sdntes v sno (te« ra na ta miMJ«J««^ k««a ywui»i«ni|i imad fse in zato se v istovetoicah ne vprnan aa državi jamstvo ne#oza narodnost. Drsnik se moti v obeh ozirih. Prvič se morajo istovetnlce Mdajatt tudi nedr-žavlianom, če zanje prosijo, in druSTse našonaiiiA v pravilni m zšasti uradni italijanščini Trnki vedno v pom«Mi državljanstvo. Tndi iz drugih krajev mi ker živi s teboj, 2. ker je s teboj istega mišljenja. 5. Puška, nabojna torba ita. so ti bile izročene, da jih čuvaš za vojno, ne pa, da jih kvariš v brezdelju. . 6 Ne reci nikdar: «Pa saj plača vlada!», kajti ti sam si, ki riačaš, in vlada je ona, kakor STjo ti žetiS in radi katere nosiš UhTrS ^.^Vina je solnce vsake in incidentih, ki jui^je | ^rez nje ne more biti se ^ S1" an^ s«no z.«!« in ^Mus^ni iT vedno prav. tr^kJ^T^. misliio da nazione 9. Za dobrovoljca m oiajse in i izto ka- I valnih okolnosti, kadar je ne- kmltere, stapmitt, ki živi in se izraža tudi v enalw*ti ali sorodnosti aeg in navad, v enakem Ce pričakujejo da SodTw4i upoštevali njihovo | PMCeSa umsvsmje besed narod in narodnost. Morajo se marveč oni sa- , . ob 9. uri , _ . ^ „ , I ■ mi potruditi, da razumejo prav RIM, 7. (Izv.) uanes od v. delu v Beogradu. Po tej seji 1111 ^^ ' naziormlita. zjutraj je pričel pred pos » j .zdan nas]ednji koniunike: I . _____l__nrnoaa TVTOT.1 41). IO- J ,____« ■ • _ _ :: ..i„ , l ,> 1 i .-i ii narod in narodno«*, nimajo pokorni. Hnker naš jeaik nima se- | 10. Ena stvar naj Ti bo pred daj i*>b« ne urad nev el j a v e, tudi vsem draga: življenje vodje. • w ___• V . Ho I * tonik iogul. imm riiiitn bo postal Jovan Cincar - Marković? BEOGRAD, 7. (Izv.) Kakor 9© docnava iz zunanjega ministrstva, bo sedanji pomočnik ministra za zunanje zadeve Jovan Marković imenovan za jugoslov. poslanika v Bwnu. Za njegovega naslednika v zunanjem ministrstvu se imenuje kot najresnejši kandidat Jovan Cincan - Marković, šef albanskega odseka v zunanjem ministrstvu, za šefa kabineta ministrstva za zunanje zadeve pa dr. Aleksander Bodi iz tiskovnega urada. ali sorodnem načinu čutanja m mišljenja, največkrat tudi v enakem ali sorodnem jeeku. Zgodovinski ratvoj j« v t®1*91 avstrijako-ogrski irsonarhiji do-vedel do tega, da se je prav jezik smatral za poglavitni znak narodne samobitnosti, vendar sta židovski primer na eni in srbeko-hrvatski primer na drugi strani učinkovala tako, da se je pojem naroda vsaj podzavestno, če smem tako reči, sam bistril m korigiral- Žid je so en narod, kljub temu, da govorijo razne jezike, Srbi in Hrvati so bili vsaj do sedaj dva naroda., dasi govorijo isti jezik. Narod je v tem našem pomenu, kljub temu, da si sam ne more začrtati ostrih meja in ndma trdne organizacije, nekaj, kar je zmos, kar je, kakor se pravi, realitsrta; ni sicer organizem in v tem ozkem zmislu tudi nobeno živo bitje, a je vendar žira rsallt«*a; je žtvljeaska ofcHka; ni mehanična vsota individuev, nego nadindftvidnslna enota. Tiste, ki se jim narod v tem pomenu zdi premalo konkreten, bi rad vprašal, ali se jim morda ena ali druga reka, eno ali drugo morje, eno ali drugo pogorje zdijo premalo konkretni zato, ker se ne more določiti na izteku reke v morje, kje. je reke Tiitvinka m\m sel Jiiislniji in teltesIsvaSHo Zakljafina soja obek dele*aci| v Boogradu. BEOGRAD, 7. (Izv.) Nocoj sta imeli jugoslovenska in čehoslo-vaška delegacija za trgovinska po- nrati kommBistižniin kniiziem gajanja zadnjo sejo, na kateri so Pniu „ /¥„.. \ nanps ob 9. uri bili podpisani zapisniki o doseda- Kl^ t^nušmarno seveda pra- tribunalom proces proti 40. to- <refkll0t proučevanja istovetnico zapiše, da je njego- tudi žal-jenja prvega, miin^ra. 9^arake korporacije obeh dr va slovenska, ni Obtožence brani devet zagovor žav^ pOTVane, da izrečejo JLl ^a iz sovraštva proti nikov. . _ svoje mnenje in zahteve v čim ali celo Po otvoritvi razprave in po kraj6em roku, da bi se potem mo- ŠŽttS^fda iS Pozivu obtožencev, preide zapis- ?,a nadaljevati pogajanja na Ce- ker ne bi J J' . . eitanju obtožnice m raz- škem.» janski ' • ^^nSlTlia ^Lo^nikov. Iz njih izhaja, Zunanji minister dr Perić pri- nih in spoštovanja vrednih na- nrfi zapismzov^ i J ob redi jutri jugoslovenskim in Zcj- gibov, iz resnicoljubnosti in da so skoraj vsi om^enci delegatom slavnostno vecer- f^osti in, kakor je, mislim, njihovi aretacip pnz^i obla kun ^^ ^^ y Prag0> po gorenjem dokazano, iz ne- stem Javne varnosti svojo pri k ge bodo y mvom tega članka je preob"- valL ^^T^^tt SeŽe^.daMS to^&i™ že podane iz-ga obravnati. Za danes naj za ui poskušali omi- dostuje to. Pridržujem ^Uše ave, ki bi obravnavati pomen italijanskih ^^ . ■ ali nji. besed nazione, nazionale, nazio- ^ , ^ nalit* in končno vprašanje upo- 1 ho ve tovariš«, pii ..... ^ rabe obeh pojmov, naroda in nacije, na naš slovenski narod. PiMUe ii pM »avBKtsa iiioka v Becfraia Daaoo so ssstamo ministrski svet RIM, 7. (Izv.) Jutri ob 10. uri se sestane v palači Viminale mi v čast bivioaic ameriškemu konzulu. BEOGRAD, 7. (Izv.) Včeraj sta kralj in kraljica priredila slavnostno čajanko v čast bivšemu ----------_ . . _ . ameriAkemu konzulu. Prisoten je dali v številna in očividna pro- dU kontreadmrial Borod- tislovja ter si izmišljali najne- komandant ameriške floti- verietnejše opravičbe. Zato je V}e v eVropskih vodah, s svojim au kjer se stekata dve djarske narodnosti. In ker se je morj^ kje je prava meja med Madjarom zares posrečilo, da njimaj ^ končno, kjer prehaja so še drugi začeli rabiti, (kakor pogorje v raVnino, kje se rav- I nistrski svet. V zvezi z J—I razprava nadaljevala. - Topol tri'položil venec na grob nežna rabi marsikateri še danes), be- niTia stanko začenja. Vprašal ^ejo ministr^ega sveta je imel . ob1avila agencija «Ste- nef?a junaka na Avali. Zvečer pa sedo nacionaliteta v označenem M nadalje take dvomljivce, ali predsednik vlade v poslednjih j j i odpelje v Gruž, kjer ga čakr ____-+—^ i^itrvvrtrt nezmisel- I • _ ^_____ i« A«iio v&n^nr I s^Ainino rfl7jrnwnrfi z. neka- I * — I njpe-0va admiralska ladja. in tri Sni o ves predpoldan. Popoldne se je KoIltreadmiral Borodge ^ , I pn^nvara r»a_rial ievala. — To po- t\i*7 i i vnnpc na tn* ol bo ju-la- pa a umetnem in jezikovno nezmispl- nista Evropa in Azija vendar dneh številne razgovore z neka- nem pomenu, nam je ta primer dya kontinenta, dasi se njuna terimi ministri, dočim se je da- Romunski zgodovinar v Rimn _____Iim-f tudi dokaz za življensko silo mej-a ne more nikjer določiti z nes zjutraj dolgo razgovarjal z RIM ? ) Danes ob 18. uri GrOl tI«B€r Umrl nekih, proti slovnici in logiki j mejxiimi koli .Drugim se bo zde- državnim podtajnikom ^ j e predaval romunski zgodovi- z^grEB, 7. (Izv.) Včeraj jo skovanih ali zasukanih izra- da moja definicija naroda suardom. Predmet razgovora z nar in ^^tik Nikolaj JoTga na umrl v Parizu grof Elemer Peja zov. ne upošteva tiste, državne obli- on. Suardom je tvorilo tudi te- rimski univerzi o «romunskem Cevič v starosti 4i let, sin bivšega III. v kateri narodi navadno koče parlamentarno zasedanje. latinstvu» .Številni poslušalci so hi-vatske^a bana grofa lodorja Kako se pa besede narod, na- igrajo, ali vsaj stremijo, da bi prihodnja seja poslanske priredili romunskemu znan- roden narodnost razumejo? Ce igrali svojo zgodovinsko vlogo. zbornice se bo vršila, kakor zna- stVeniku pred in po predavanju moramo že pri čisto jezikoskrv- (Pravim: igrajo vlogo, kljub no> v sredo popoldne. V prora- burne ovacije, nem razlaganju spoznati in pri- prepovedi v Breznikovem pra- čunski razpravi pride sedaj na I , -__U. „i CP mi 7X\\ Škoda, teera ---onn ministrstva za znati' da^jezik iS'matematika, I vopisu, ker se mi zdi škoda tega 1 ^^ "proračun "ministrstva za I |fQV|Hfif fig Wf:Pflf) se moramo tem več sprijazniti zgovornega izraza). Na to oči-J narodna gospodarstvo. Ker se je 1 rUiMVItlli Ub a bo v četrtek nadaljeval svoj polet BUENOS AIRES, 7. (Izv.) De Pinedo nastopi svoj nadaljnji- s tem spoznanjem, če gre za tanje odgovarjam, da se s tenr prj^iaaiio k besedi veliko stevi stvaa-no razlaganje, posebno pa, hoče zanesti v definicijo nase- lo goVornikov, bo zavzela raz- če se tiče predmetov duševne- ga slovenskega pojma naroda praVa o proračunu za narodno tra ile zgolj stvarnega življe- nekaj, kar v njem ni, in da mo- gospodarstvo prav gotovo ves . ' T i ___i^o^ir I__^nfi'nuiiA dnln^avati IK>1- I Miniotn«' rvn 11J a nasprotstva. Ce nekoliko pre- i kršni bi po mnenju ^ . to v pnnoanjem leaiiu pa h1!" 1 svoj polet mislimo, se hitra prepričamo, drugega naroda morali biti. v deta na vrsto proračuna mini- raguay) Letalec se še vedno na da ne samo ne razumemo be- ostalem se nam Slovencem ni »trstva za kolonije in za narod- haja y k0paUšču Mar dela Pla sed narod, naroden in narod- treba sramovati tega, da rabi- no prosveto. Njima bodo sledili ta kjer je gost italijanskega po-nost tako, kakor v italijanščini mo besedo narod prarv v tem po- proračuni za vojsko, mornarico, slanika povsod, kjer se pojavi, razumejo besede nazione, na- menu. Nemška beseda Volk po- aeronautiko in promet. Kakor ^^ prireja občinstvo prisrčne zionale in nazionalita, ki so po meni ljudstvo in narod. Kolikor ^ domneva, ne bo v tem zase- ovacije. Bazni klubi ter športna nastanku očividno analogne jo rabijo za narod, rabijo Nem- danju končana razprava o vseh nautična društva se kar tr-našam besedam, nego da niti ci svojo besedo Volk prav tako, proračunih. O nekaterih izmed -o za njegOVo osebo. De Pine-svojih besed ne razumemo ved- kakor mi svojo besedo narod, njih, najbrž o proračunu mini- j ^ v Buenos Aires v no v istem zmislu. Pri tem ne Kolikor morem presojati, velja strstva za notranje zadeve, mislim, na primer, na nasprot- isto za vse druge slovanske je- p^v gotovo pa o proračunu fi-stvo v mišljenju o tem, ali so zike. Ce morda zapadno©vrop- naflcne^a ministrstva, bo raz-Slovenci poseben narod ali pa ski jeziki nimajo izraza, ki bi pravf jaia poslanska zbornica Sesamo del večjega naroda, nego povsem odgovarjal naši besedi le na svojem zasedanju v maju na različni pomen, ki ga imajo narod, ne more to biti razlog, iir juniju. Pri proračunih voj-same o sebi besede narod, na- da bi mi svoji besedi podtakni- nega jn zunanjega ministrstva da se povrne v Buenos torek. Tega dne mu bo prirejena velika manifestacija. Letalci „muaya" so se rešili ---------------- , .----- - ^ ,, .. ~ - - ... , , CASABLANCA, 6. (Izv.) Pilot roden, narodnost v praktični li drug pomen, dokler ji odgo- ^^ 9koro gotovo govorili dr- nek a francoskega letala, ki se rabi. Ce pravimo: dekleta so Varja v njenem dosedanjem po- žavni podtajniki v dotičnih mi- vračalo iz Dacarja proti bila v narodnih nošah in ta mož menu neki določen in resnrfen nistrstvih, medtem ko bo on. je opazil na obrežju je zelo naroden, je jasno, da ne pojem, neki določen in resničen Mussolini sam govoril pri pro- ^ km ^verno Qd rta Jubi raz-rabimo besede naroden v teh predmet našega mišljenja. računu ministrstva za notranje letalo Letalec je letel 5 m dveh stavkih v istem pomenu, no je, da se zavedamo te poseb; zadeve. Poslanska zbornica o- nad zemlja in je opazil, da je A s tema dvema primeroma še nosti in da ne poskušamo torej dide na velikonočne počitnice razbito letalo hidroplan uru-niso izčrpane vse inačice pome- prestavljati svojih besed narod, dne 9. aprila in se zopet šesta- uayskega letalca Larre Borna te besede. Ce pravimo: na- naroden in narodnost na pn- ne k poletnemu zasedanju v pr- ^ Kakor se domneva, so bili rodna šola, narodna strpljivost, mer z italijanskimi besedami ^ đneh maja. i e • ---------- ^ narodna enakopravnost, rabimo nazione, nazionale in naziona- isto besedo vsakkrat v drugem litfc, in narobe te italijanske be pomenu. Opozarjam tudi na Je- sede z onimi našimi besedami zičnikovo izvajanje o posebni Iz tega lahko nastanejo neepo- rabi besede narodnost, na kon- razumi jenja, zamere in Se huj- Deset zapovedi letalci radi napake motorja primorani pristati ter so iskali zavetja na obrežju. Letalo pa je bilo najbrž vrženo od morskih valov na breg. Popolnoma neiz- za fa&stovske miličnike rim 7 (Izv) Pred kratkim je i vestna je usoda letalcev, kajti cu prejšnjega poglavja. Stvar še neprilike. ; * MHirin Fascista» sle- zraven razbitega letala ni bilo pa postaja vendar nekoliko bolj Občinski uradi izdajajo sedaj objavila ^ ^ziti nikake osebe, enostavna, če se lotimo vse te identitetne izkazmee (cafte di- d^ib l^^v^mmcm^a, Poznejša brzojavka iz Las besedne verige: narod, naroden dentit*). V teh «istovetni«*« ^^^ 9edaj ^ P0^ p^mas poroča, da je španska in narodnost, kot celote tako da se mora naviti tudi n^ona^ tteKo^aft. ladja odplula proti nri vsaki teh treh besed misli- lita (nacionaliteta). V dopteu iz 1. Vedi dai la^m j ^ je , onemu navedel pri vsaki ten tren oesea misu- iit« —k— - mili^nilr ne sme verovati v več- kraju katerega mo tudi na drugi dve, s kate- Opatjega sela v «Kdinosti» ^ —------------francoski letalec. rima je spojena, zlasti, če se o- 27. pret. m. je nekdo grajal, da m mir pozneje došlih vesti izhaja^ klenemo temeljne besede; na, se vsem brez ra^hke narodno. ^P0™. da ^edo letalci v smeri proti Kt^tf i I SLabo 1.1 ujetnike. hrvatskega bana _ Pejačevića. Posvetil se je diplomatski službi, v kateri je bil le-gacijski tajnik. V ostalem pa je bil velik prijatelj umetnosti. Njo-govo truplo bodo prepeljali v Našice. kjer ima rodbina svoja posestva. __ Seja narodne skupščine BEOGRAD, 7. (Izv.) Narodna skupščina je danes dopoldne in popoldne razpravljala o državnem proračunu. Generalna debata bo zaključena v sredo, nakar bo v petek pričela specijalna debata o proračunu. Poslanik Milan Rakić odpotoval v Rim BEOGRAD, 7. (Izv.) Jugoslavenski poslanik na dvoru v Rimu Milan Rakić je danes odpotoval na svoje novo mesto. Včeraj dopoldne je bil dalj časa na posetu pri zunanjem ministru. Dr. Korošec obolel BEOGRAD, 7. (Izv.) Dr. Korošec je obolel na gripi. Njegovi prijatelji se boje, da bi nastalo komplikacije, ki bi lahko postale katastrofalne, zlasti še, kor dr. Korošec že dalj časa boleha na sladkorni bolezni. Ravaatalj mednarodnega urada dela bo prišel v Beograd. BEOGRAD, 7. (Izv.) Dne 9. t. m. dospe v Beograd iz Aten direktor mednarodnega bureauja dela dr. Albert Thomas. O priliki njegovega bivanja v Beogradu ga bodo sprejeli min. predsednik Uzuno-vič, zunanji minister in minister za socijalno politiko. Njegov po: set je v zvezi z mednarodnimi konvencijami, ki jih je podpisala Jugoslavija__ Turški finančni minister - v Rima RIM, 7. Včeraj predpoldne je prispel iz Brindisi v Rim turški naučni minister Nediati beg. — Popoldne se je podal na turška poslaništvo, kjer je bil slovesno sprejet. Nediati beg je gost italijanske vlade. Ostal bo v Italiji delj časa. CL V Trstu, dne 8. marca 1927. Svet Družbe narodov na svojem 44. zasedanja 2ENEVA, 7. Včeraj se je tukaj pričelo 44. zasedanje Sveta Družbe narodov. Italijo zastopa sen. Scialoja. V prihodnjih mesecih se bodo vršila še druga važna zborovanja in konference. 14. marca se bo sestal odbor Sveta Družbe narodov, ki proučuje vprašanje razorožitve; obenem bo zborovala tudi komisija, ki se bavi z vprašanjem izdelovanja orožja s strani zasebnikov. Italijo bosta zastopala sen. Scialoja in delegat De Martinis. Sredi marca bo imela svojo sejo tudi pripravljalno komisija za razoro žit veno konferenco; za italijanske delegate so bili določeni general De Martinis, polkovnik Bianclii de Spinosa, grof Ruspo-li in poveljnik Pellegrini. Tekom meseca marca se bo vršilo še več drugih konferenc raznih odsekov in odborov Družbe narodov. Nemčijo in Francija Izpraznitev Porenja in vprašanje nemške razorožitve PARIZ, 7. Zunanji minister Briand je sprejel nemškega poslanika von Hoescha ter se je z njim razgovarjal o raznih vprašanjih. ki se tičejo francosko-nemških odnošajev. Kakor zatrjuje «Mat.in», je Briand izrazil svoje zadoščenje, ker nemška vlada tako vestno izvršuje določbe novega dogovora o utrdbah na nemško-poljs-ki meji. Rekel je, da, razume željo nemškega zunanjega ministra, da bi se čimprej pričela pogajanja glede izpraznitve Porenja, vendar pa ni bil sedaj primeren čas za, to. Briand je namignil, da bo mogoče razpravljati a tem vprašanju šele tedaj, ko bo Nemčija izpolnila vse predpise glede razorožitve. M potres m Japonskem Mnoge hiš porušenih — Nesreča ni zahtevala človeških, žrtev? TOKIO, 7. (Izv.) Danes ob G.30 popoldne je bilo občutiti močan potresni sunek v pokrajini med Tokiom in Osako. Od sunka je bilo prizadeto tudi centralno obrežje japonskega morja. V Osaki in v Kobe je nastala ogromna panika, kateri je sledila nepopisna zmešnjava. Luči so ugasnile in ure so se u-stavile. Prebivalstvo kampira na prostem. Prevelikemu številu hiš so se porušile strehe. Nekatere hiše pa so se popolnoma porušile. Iz prvih vesti sledi, da potres ni zahteval človeških žrtev. Drobne vesti Ruski pisatelj umrl. V četrtek popoldne je umrl v Varšavi na Poljskem v vojaški bolnišnici ruski pisatelj Mihael Arcibašev. Rodil se je 1. 1878. v Moskvi. Že zgedaj se je začel baviti s pisatjeljevanjem. Bil je najprej časnikar. S prvo novelo, ki jo je priobčil v petrogradskem mesečniku «Ruskoje Bogatstvo«, je dosegel popoln uspeli. L. 1905. je izišla prva zbirka njegovih novel, ki je bila v par dneh popolnoma razprodana. L 1905 je nastal tudi njegov znameniti roman «Sanin», ki je izšel tudi v slovenskem prevodu. Pisal je tudi dramatična dela in znana je njegova trilogija: «Ljubosumnostj>, «Strast» in, «Boj spolov«. Ruski preobrat je dobil Arčibaševa v Moskvi. Prijatelj je bil nasprotnik boljševikov. Tu je pretrpel žalostno dobo najhujše bede in lepote. Zapustil je domovino in se napotil v Varšavo, kjer se je stalno naselil in stopil v uredništvo ruskega dnevnika — Predpostavljajoč, da se mi na Slovane požvižgamo... «Gli e che l"«Edinost» ha poco da approvare o da disapprovare. GH e che T«Edinost» deve finirla di parlare della «sua popolazione^. — «Edinost nima» odobravati ne grajati. «Edinost» mora nehati govoriti o tsvojem ljudstvu». «In Italia ci sono degli italiani che parlano lo sloveno? Peggio per loro!» — So v Italiji Italijani, ki govorijo slovenski? Tem slabše zanje! «C'e adesso in piedi un problema della stampa. e T«Edinost» finge di ignorarlo. Ma stia sicuro, r«Edinost»: sara scevato esso pure.« — Sedaj je tu vprašanje tiska in «Edinost» se dela. kakor da bi ne vedela nič o njem. Toda naj bo gotova, «Edinost», da bo tudi ona pregnana iz brloga. ♦ * * Kar se tiče obtožbe, da »smatramo Italijo za inozemstvo«, nam iz gorf omenjenih razlogov ne pada niti na konec pameti, da bi jo zavračali. Opozarjamo državna oblastva na polemične metode, na podlagi katerih se more skuhati tak nesmisel. Mi smo pisali v četrtek doslovno: «Kakor hitro bi se »puščali v polemike, bi se izpostavljali nevarnosti, da bi se naš nastop tolmačil kot čin protiitalijanstva ali pa vsaj nasprostva fašistovski stranki. Kdor pa redno čita «Edi-nost», ta ve, da smo ponovno pisali In izjavljali, da nismo in nočemo biti. nikako opozicifonalno glasilo, temveč le glasniki ralja, mišljenja in stremljenja našega slovanskega ljudstva v oblikah in mejah, ki se dovoljene in — laliko rečemo — tudi zaželjene v mejah našega državljanstva.* «Popolo» pa je zadnji del naših izvajanj popolnoma prezrl, kot da bi si mi za naše delovanje ne bili postavili oblik in mej, ki so v skladu z našim državljanstvom! E seveda, kako pa bi bil mogel drugače napisati malo prej, da smatramo Italijo za inozemstvo!? Končno le radi popolnosti Se ena ugotovitev. okopališču. Tedenski obračun Ni sicer rodila čednost letošnja resnost našega pusta, ampak predvsem gospodarska mizerija, toda vendar smo tega veseli, češ evo sreče v nesreči. Plesno veseljačenje je poznalo po celi nači deželi stroge meje zmernosti, ako izvzamemo dvoje krajev v neposredni bližini Gorice, kjer se že kažejo znaki podivjanosti meti mladino ravno radi prekomernega veseljačenja. Še celo trgi, kjer so v predvojni dobi trgovci in ona naša jara gospoda, katere pa sedaj ni več ined nami, nbivali dcflgost pustnih tednov z neprestano sledečimi se plesnimi veselicami, so letošnji pust le v skromnih mejah dali duška žeji po plesu. Povsod je pa naše ljudstvo obsojalo in obsodilo udeležbo naših ljudi po dveh, treh krajih pri plesih pri katerih je bila očitna naznanjena svrha škodljiva za nas vseh. V vipavski dolini, po Brdili in na Krasu je že začelo živahno delo na polju in posebno v vinogradih ter okoli sadnega drevja. Brda so zopet pokazala, da kažejo manj konservativnosti v gospodarstvu kot pa vipavska dolina ter večjo vnemo za edino panogo, ki sedaj v toplih legah Go-i.ške obeta uspeh: sadjarstvo, in sicer predvsem breskovi nasadi. Denarna kriza pritiska posebno sedaj občutno, ko je treba nakupovati gnojila, kmalu že vitrijol in drugo. Pa vendar ni v ljudeh tiste potrtosti, obupa in dezorijentirano-sti. ki je vladala v najhujših zimskih mesecih. Pomlad in z njo delo prinaša i«ff"upp, novih sil in večje zaupanje v bodočnost. nekaterih mestih skoraj ni več varna za promet. Zadnja jesen jo je razJMa še povodenj, tako da je danes nujno potrebna popravila, kajti bolj ko se bo odlašalo, v tem žalostnejše stanje bo padala. Zadnje dneve pusta sta se poročila menda najstarejša poročenca, kar jih je kedaj bilo v naši vasi, namreč 67 letna nevesta je resila 55 letnega zeta samote in samskega davka. Fantje, vidite, da vam starejši dajejo zgled in da vam ne kaže drugače, kot da povesite vašo trdovratno samsko zastavo. Veliko sitnosti delajo varnostni organi po naših krajih radi osebnih izkaznic. Temu se pa ni čuditi, ker je pač Pod brdo kot centrum v baški dolini in zraven tega še zadnja postaja. Naše vaščane in okoličane opozarjamo, da si čim prej nabavijo potrebne izkaznice, da ne bodo imeli sitnosti in neljubih stroškov. GORJE PRI CERKNEM. Meni se zdi, da svet ve jedva toliko o naši vasi in nas samih, da ve, da obstaja na Cerkljanskem neka vas s temle imenom. Da bi pa kdaj kdo poročal v naših časopisih o naši va?i, se le redko dogodi. In vendar naša vas ni tako majhna, da bi se kar prezrla. Potreba je torej, da se tudi mi oglasimo v naših časopisih, da se tudi mi damo spoznati svetu, da bo svet vedel o naših težavah in trpljenju, o naših dogodkih, o našem življenju sploh. Eden izmed glavnih dohodkov naših je oni, ki ga dobimo za prodajo lesa. Lesna trgovina je pri nas zelo razvita; veliko našega lesa se spravi v cerkljanske žage, a mnogo se ga proda raznim domačim in tujim lesnim trgovcem. Les gre še po precej visokih cenah. Škoda le, da se ga vse preveč proda in se na ta način kras naših tal. naši gozdovi vedno bolj redčijo in redčijo. Znamenita je naša vas tudi po tem, da ima zelo veliko fctevilo mlinov; le škoda, da letos po slabi letini ni veliko obrata v njih. Upajmo pa, da bo v bodoče kaj boljše da se bodo tudi kolesa naših številnih mlinov vrtela bolj veselo kot doslej. CERKNO O Cerknu, znamenitem trgu naših gora, «Edinost» marsikdaj priobči kako novico, da svet spozna naše življenje, dogodke, ki se predvsem tičejo nas samih, ki so pa kljub temu podobni dogodkom Vse sprevideva moč gesla za se- I dl^gih velikih trgov in vasi po de- Kot v druge obmejne vasi in trge, tako so tudi v Cerkno posla1! nrecej močno četo miličnikov, ki strogo izvršujejo oblast. Posebno imajo liudje veliko sitnosti in strahu zaradi osebnih izkaznic, katere si seveda tudi .hitro nabavljajo. V zadnjem času smo dofrili v našem trgu tudi nove-rra didaktičnega ravnatelja, ker nas je prejšnji zapustil. .Sprememba tega je zanimiva samo v tem, ker je novi g. didaktični ravnatelj duhovnik, to je slučaj o katerih se malo sliši po deželi. Bctt/o videli, kako se Lo izkazal, pozneje. Cerkljan. danje čase: Zvesti sebi, prežeti dela in varčevanja. BcnSST VP Zopet »AvtomobilisH Uspeh veseloigre « Avtomobil i st» je bil v nedeljo popoldne tako no-polen bodisi glede igranja bo?fsi glede obiska občinstva, da ni prav nič izključeno, da je ne bo v nedeljo zopet prisopihal v Bovec. FGDERDO. Cesta - Stari svsti - Csebne izhaz-nice. Pred 15—20 leti, ko še ni bilo železnice ^kozi našo vas, ko se človek : i i mogel posluževati drugega prevoznega sredstva v naših gorah kot nog in morda kakega voza ali podobne olj skrbelo zanjo kot kdaj poprej. Kakor hitro pa. se je po baJ-ki dolini speljala železnica, se je tudi costa zelo zanemarila. Do-nmeva je bila pač tedaj, da. ko se ima neko drugo popolnejše in praktičnejše prometno sredstvo, !«e cesta kratkomalo ne rabi več. Cesta je padala tako v vedno slabše stanje. Vendar se je pred vojno vsaj še nekoliko skrbelo zanjo, tako da ni prav razpadla. Tudi med vojno, ko se je cesta zelo rabilo, in je bila zlasti takrat strate-gično znamenita se je zelo popravila in izboljšala. Drugače je bilo po vojni, ko se je cesta popolnoma zanemarila, ko se je opustila vsaka poprava na njej. Voda je cesto vedno bolj izpodjedala, tako da je prišla v tako stanje, da v fšeška pskrailna I L. BISTRICA. Odgovarjam «Domačinu» na njegov odgovor na moj dopis v «Edinosti« od 27. II. več zaradi javnosti. Moj dopis je opozoril javnost na zapravljanje energij s plesi, ki so v tej gospodarski razvalini mnogo bolj obsojanja vredni kot svoje-časno. Namignil je na pot, po kateri bi morali že zgolj iz indivi-duelnega gospodarskega nagiba, da bo delo odgovarjalo novim postulatom in bo imelo pečat resničnega snovnega in duhovnega u-dejstvovanja, kar je istovetno pred vsem z gospodarsko ohranitvijo in tudi preosnovo osobito aižjih plasti naroda. Tako bi, umevno, delovali tudi za prosveto, čeravno za enkrat posredno. — Pa se oglasi očetovski klic, ki skuša prekucniti vsebino dopisa in ga tolmači- ti javnosti, češ: saj dopisniku je le do naSih plesov, t. j. on je oseben. Sicer pa naivni moralist — «ta človek s temnimi moralnimi očali* — ne zna niti toliko, da so naši plesi vse nekaj drugega od vaških «šager», kjer se noro pleše; da so potrebno zk> (!) in ako-raj, skoraj vzgojni, ker tej Terpsi-hori ne dvori Bak, marveč vse kdo drugi. Mogoče nov bog poosebljene treznosti). Tukaj ni pohujšanja, ne gospodarske propasti, marveč le skromna zabava in dostojnost. — Krasen spev, da potisne človeka par korakov nazaj. Čeravno se nisem v dopisu spustil v potankosti plesa, moram mimogrede omeniti, da če bi nategnili plesno harmoniko, bi nam razen zastarele polke in mazurke zapela še marsikatero «vzgojno» pesem. Pa pustimo kostim Terpsihore! Če je dopisnik tako srečen, da mu je možno mimo težkih skrbi za fizični obstoj in se mu tako hoče po Ter-psihori, ne velja to za ogromno večino naroda. Priporočam mu, da paz.no sledi glasom z dežele, ki so tako protivni njegovim izvajanjem. Od vsepovsod zveni utemeljeno jadikovanje, ki terja od nas samozatajevanje in obvladanje strasti, kar pa je dopisniku najbrže zoperno. Ne morem mimo njegovega ne ravno preveč logičnega konca. — — — «Hvaležni moramo biti, da tako skrbi za dobrobit našega o-kraja (kdo — Terpsihora ali dopisnik, ki ga on, kot sam obžaluje, ne pozna?), le prehudo naj ne sodi. Jaz imam vtis itd.» Sedaj se torej deluje le na gospodarskem polju, medtem ko se zanemarja kulturno potrebo. Kaj pomeni ta zmeda? Kdor dela za gospodarstvo, naj bi tudi za prosveto, ali: eni delajo za prvo, drugi pa (s plesi) za drugo. Ne ostaja nič več, kar bi plemenitilo, dvigalo spo-polnjevalo. Evo duševnost, ki ji moramo napovedati boj. V mojem dopisu stoji dobesedno: «Da. ne gre naša duševna potreba iz te vsakdanje tesnobe, da res ne moremo iz plesne dvorane malo višje in globlje!« Kam sem s tem meril, ako ne na prosvetno delo! Sicer pa. bi moral «Domačin» vedeti, da je bila Terpsihora, ena izmed devetih muz, pozneje boginja petja in šele najzadnje boginja plesa. Upam, da se bo nervozna Terpsihora usmilila in se bo gospod dopisnik oglasil bolj trezno, resno in stvarno. Le tako mu bom odgovoril. u TRNOVO. (Oder). Tri dni zaporedoma (nede'ja, poned., torek) smo se malo osvobodili duševne depresije, v katero se pogrezamo zaradi vsem znanega zastoja v gospodarstvu in sploh v vsem javnem živ.ljenjoi. Za to, to je za ta oddih pa smo morali med samostanske zidove. G«janke so nas presenetile s precejšnjo dovršenostjo v nastopu v precej bogatem sporedu, ki je pričel s precej pikantno in času in tudi kraju primerno komedijo «S prestola v coklje». Posebno lep je bil samo-govor «Grozni otrok», ker je prišel do izraza s posebno dinamiko. Enako je ofcčanstvo ploskalo komičnemu duetu «Vreme», v katerem sta se sodnik in vaški župan prepirala za vreme. « Originalna služkinja« zasluži pohvale, a ni našla odmeva, ker je občinstvo ni razumelo (v italij. jezilm). Čeravno se je zamorčkom pri njihovem plesu malo zaletaval©, vendar smo jim z veseljem sledili, fc^tnenui razpoloženju je odgovarjal «pari-ški sejem», prizor % vokalno glasbo. Zavodu časti tamo na uspehu. Res, da. mu je ob tolikem številu gojenk možno izbiranje, a vendar zveni od povsod njegova skrb in umevanje To iz samostanskih zidov, — pa izven teh? Odmora ali bolje: pustne (puščobne) zabave je že več kot dovolj. Tu so dobre moči tudi za oder in kljub pozi pre-skušne dobe bi lahko pokazali vsaj. dobro voljo. Ker nosi mladina bodočnost, imamo pravico in dolžnost terjati od nje nekaj več kot — nič. Zato bomo natančno sledili vsakemu njenemu koraku. Te pravice pa se zavedamo Še iz enega drugega razloga, ki postaja vedno bolj pravica najmanjših izmed majhnih To velja tudi za bistriško mladino. Znanost huimetnost „Španska muha"4 (K uprizoritvi v Gorici dne 5. in S. marca) Gledališče na splošno dol*'vi j a krizo, to beremo vsepovsod. Ljudstvo se obrača od tega hrama umetnosti, njegovi koraki ga vodijo drugam. Kaj je temu vzrok? Ali se Je spremenilo občinstvo, ali se je spremenilo gledališče? Reči moramo, da se gledališče, vsaj pri nas, ni korenito spremenilo. Spremenilo se je občinstvo. Ne zametuje umetnosti, zametuje način podajanja umetnosti. Občinstvo je bilo tako in bo tako, da hoče vživati. Če se je spremenila doba, okus in mišljenje ljudi, se mora spremeniti vse, kar je s tem v stiku. Ako se občinstvo na splošno odvrača od gledališča, ni znamenje, da je vse občinstvo za nič, ampak da z gledališčem kot takim ni' vse v redu. Prav dam angleškemu pisatelju Chestertonu, ki pravi: «0e občinstvo zahteva take in take snovi v romanih, čemu bi mi tako ne pisali? Saj ni rečeno, da bi detektivski ali aventurski roman ne mogel biti umetnina. Pišimo, da bo prav za občinstvo in za umetnost, pa bo tudi za nas!» Isto je z gledališčem, tako glede dram kot glede uprizoritev. Nedavno sem bral članek, v katerem zaključuje pisec: «Kakšna bo bodoča drama, ne vemo. Ali bo zmes kina, varijete j a, drame »in komedije? Glavna naloga bodočnosti je, da najde pot, po kateri bo gledališče še vedno za najširše množice glasnik umetnosti». *** Ta vprašanja so splošna, evropska. Omenil sem jih zato, ker skušajo nekatera gledališča udu&ti krizo s tem, da igrajo bodisi igre spolzke vsebine aAi la^ hke komedije in burke, pn ka- terih se ljudje zabavajo do krohota. Tudi ti niso zadeli žeblja na glavo. Občinstvo ne zavrača umetnosti, nasprotno: zahteva jo! Podajte dobro, duhovito komedijo in plehko burko, videli boate, s katero bo občinstvo bolj zadovoljno. Dolgočasnih, iger današnje občinstvo ne mara. Če je igra drama, mora biti tako tragična, da vse pretrese. Če pa je komedija, mora nuditi smeha in duha ob enem. *** Ne samo smeha! S tega stališča «Španska muha» v svojem svetovnem rornajij-u ne dona&a drugega dobička kot tresenje treku&ne mrene, smeh do solz, kar je tudi nekaj vredno, le da po tafce vžitke ni treba hoditi v gledališče .Naslov §«i:«^ai»ka miilii" je za lase privlečen m bi igra lahko nosila z isto pravico katerikoli drugi naslov. Ta vsiljivo«^ naslova je celo zoprna. Vsebiiiaje plehka. Opisuje nam družino, "ki ima na jeziku moralo, v resnici pa se raakrivajo na j-grše strani njih nemoralne preteklosti v raznih komičnih za-pletljajih. Igra ni pisana kot satira na lažimoralo — podobnih iger imamo dovolj in so boljše kot ta — ampak uporablja ta dvojen obraz ljudi kot sredstvo za humor. Kdor pozna mnogo takih plitvih komedij, bo opazil premnogo situacijskih podobnosti med njimi. Človek bi dejal, da so zgrajene vse po enem ko-pjju. Priznati je treba, da je tehnična gradba igre zelo dobra, zapletki presenetljivi; vendar komika ni dovolj racionalno razdeljena. Igra postane šibkejša tam, kjer se začne (v tretjem aktu) dejanje razpletati. Proti koncu pa celo oslabi in razple-tek se mi zdi prešablonski. Značaji niso dobro risani in si je nekatere ljudi le težko ostro predstavljati. Skratka: igra nima z umetnostjo nič opraviti. Če jo je «Dramatično društvo» uprizorilo, jo je uprizorilo v dobri veri, da mora dati v pred-pustu kako veselejšo komedijo. Se strinjamo. Ali v bodoče bo treba izbirati tako, da bo volk sit in ovca cela. Saj imamo takih komedij, ki vzbujajo smeha željnim ljudem salve krohota in imajo vendarle umetniško vzgojno vrednost. Igra ima še eno napako. Pisana je za veliko mesto, kjer je življenje, mišljenje in čuvstvovanje povsem različno od našega, zato se je. mogoče le težko in prisiljeno vživeti vanjo. Marsikaj nam je zoperno; presaditev na naša tla je pa tudi zelo nerodna, diletantska. *** Igranje takih iger zahteva od igralcev brezpogojno dobro znanje ulog in veliko vaje. Tega o sobotnem igranju ne moremo trditi. V razburjenih prizorih, kjer se morajo kratki stavki stikati drug z drugim nepretrgoma, so nastajali mučni odmori. Igra je radi tega tu pa tam trpela na živahnosti. V ostalem ne morem trditi, da bi bila katera, uloga prav slaba, ženske uloge so bile do malega vse dobre. Tudi je bila igra dovolj dobro zasedena. Ker se igra sama nagiblje na grotesknost, ni nič napačnega, če je bilo tudi igranje nagnjeno tu pa tam v to smer, smelo bi biti še bolj, le pri vseh igralcih enako. Komiko v igri in v maski sta. pogodila zelo dobro g. Košuta in g. Medvešček; srednji v tem oziru je bil g. Živec. Par mask je bilo premi a-dostnih; to ubija iluzijo gledalcev. Kljub vsemu bi želeli bolj vestnega studiranja posameznih ulog in prizorov; v tem oziru opazujemo od lani nekako nazadovanje. Dvorana je bila pri sobotni predstavi bolj pičlo zasedena. Od našili meščanov bi bilo pač želeti, da bi obiskovali predstave v večjem številu. Nedeljska predstava se je izvršila ob nabito polni dvorani. France Bevk. □ □ □ □ MALI B&1ASI BERL1TZ-SCH00L vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-284 N. Borsatti & Figlio, Trst, Corso 47 (lekarna Rovis) Eopravlja, prodaja in kupuje zlato, sre-ro po poštenih cenr.h. Govori se slo- ZLATARNA venski. 231 PIANIN1, harmoniji, avtomatični klavirji, novi. zajamčeni, iz prvovrstnih "tovarn. Plačanje na obroke. — Riosa, Trst, Valdirivo 24._286 TRGOVINA jestvin, na lepi legi v mestu, delo gotovo, se da v najem. Kolarsich, kavarna Procuratore. 318 ČEVLJARSKI poldelavec, ki zna dob^o šivati se sprejme, via Aleardi 3, čevljar-nica. ___319 KOPERSKI krompir za seme, zajamčer., se proda. Griion, via Ruggero Manna^3. čevljarnica. 320 OSLABELI GOSPODJE (nevrasteniki) dobijo važno pojasnilo. Ponudbe pod št. «321» na tržaško upravništvo._321 A. 2NIDERŠIČEVE PANJE najnovejšega sistema ima v zalogi Čebelarska zadruga v Gorici, via S. Giovanni 6/1. Cena ______ 322 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, samostojna moč ieli vstopiti v službo. Pripravljen tudi sprejeti vodstvo ka^e podružnice. Naslov pod »Zanesljiv* na goriško upravo.__ 292 BABICA avlorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 265 Tvržka H. PETRIČ v Postojat priporoča svojo bogato zalogo ur, zlatih in * srebrnih predmetov in raznovrstnih daril. ..... 0. Zaloga originalnih »ivalnih strotev ger». Prodaja tudi na obroke. Pouk v vezenju brez»lačno.- 193 Pradae prodate KGOLDINARJE ZL£T& in saSBttO obtičite zlatarno 111 v TRSTU, Via Mazalni it. 41 kjer dobite najvišje cene. » itupu-jerr. listke nestne zastavljalnice. STERSHM Dr. R. GRUSOVIN se je preselil s svojim zdraviliškim arnbula-torijem v ulico Arcivescovado št. 7, I. - Gorica, nasproti nadškofijske palače. 329 ZENNARO & OENTILLI T« C T Skladišča: Via P. L. da Palestrina 3MeL 225. Prodaj« na dr^no^ iRbl - Piazza in Via Renato Imbriani, tel. 2689. Prosta luka: Skladišče 4 Najvatta skladišča Julijske Kražina tuzemtkega p.rceiana stare in odlikovane tovarne (Firenze) s »kladivi za tranzit in Izvoz porcelana, lončevine knstalov ste kla, namianih in tailetnih servisov, damlžan, črnih, bel.h in zelenih steklen.c za lekarne. VMMI HfA . Velika partija porcelanastihkroinikov PIClUKA ! za dom in roatavracije. [na za in pUCva in en g\M Umik Lit »M SSteae prozorne in barvane v vsaki men, debelosti in kakovos ,. Ornamcn- failae Sip^bele in barvane, katedralne, kristali v debelost 40 mm Pobriše za avtomobil?, navadno staklo za pode. debelo do 40 mm. Imitacije kristal, do 2 metrov širokosti in 4 metre visokosti, debelega 4 l/« do b mm. Lastna tovarna za izdelovanje in brušenje zrcal, zvez v svincu in medenini, zatem-nenih šip potom kisline ali peska. Delavnica v lastni hiši v Rojantt Cene zmerne. Največja prikladnost. Na zahtevo ceniki iti proračuni brezplačno Govori se slovenski (309) PODLISTEK (70) V. I. KRIŽ A NOVSKA: NEMEZA ROMAN Ko sc jo Ruta naslednjega dne prebudila, se ji je glava streznila in dc.godki prejšnje noči so sc ji zdeli fantastične sanje; sram, kesanje in ute-šen ponos so ji valovili v duši. O, kako zapeljiv in nevaren je bil Valerijin mož! Ali je mogoče, da daje prednost Samuelu? Toda to je vseeno. Prevara je prevara in Ruta si je prisegla, da se ne bo več sestala z Raulo.m, in je on ne sme več videti ne zvedeti, kdo je ona. Poklicala je sobarico, jki ji_je rekla, da je že j vozno, da je bankir pozajutrekoval in odšel v pisarno ter rekel, da se vrne šele zvečer in privede s seboj nekaj gc-stov k večerji. Mlada žena je vstala s težko glavo in velela prinesti otroka, toda ko je mali Samuel prišel k njej v sobo in iztegnil proti njej svoje ročice, bi bila skoraj vzkliknila: to je bil živ knezov portret! Po kakšni čudni slučajnosti je imel Samuelov sin poteze njegovega tekmeca in kakšna strašna izkušnjava je bila za Ruto, da je imela neprestano pred očmi te črne žametaste oči, te pepelaste kodre in ta zapeljivi nasmeh, ki so vzbujali v njej njegovo sliko, kal ero je morala izbrisati iz svojega spomina. S težkim srcem je pritisnila otroka na svoje prsi. 4 Dan ji je prešel v težkem nemiru, a zvečer, | ko je zagledala Samuela mračnega in ravnodušnega kakor vedno, ji je srce močneje zabilo, kakor še nikoli; vendar pa niso njeni pošteni nameni oslabeli in po goreči molitvi je legla ter sklenila, da se bo zogibala izkušnjavi ter ostala zvesta svojim dolžnostim. ' Drugi dan po oni maškaradi je rekel Samuel ženi: — Draga Ruta, ix Pariza sem prejel 4ake vesti, da moram takoj tja odpotovati^ vlakom ob štirih se odpeljem, — bodi tako prijazna in. daj pripraviti moje reči ter ukaži obed za tretjo uro. — Kdaj pa se vrneš? — je vprašala Ruta. — Tega ne morem določiti; morda čez poldrugi mesec, a morda čez dva ali še pozneje. Mlada žena je pobledola. V teku nekaj mesecev bo morda sama, obsojena v dolg čas in izročena izkušnjavam. — Samuel, — j§ zašepetala z boječim, negotovim glasom: — vzemi me s seboj. 2e davno sem si želela videti Pariz; a brez tebe je tukaj tako žalostno, tako pusto! Mladi mož jo je začudeno in nevoljno pogledal. — Kakšna nespametna misel! Ne grem v Pariz na zabavo, ampak po važnih opravilih, ki me bodo zelo zaposlovali; ne morem potovati z vso družino, z ženskami, pestunjami in tako dalje, ker menim, da nečeš pustiti otroka v nadzorstvu služabništva; razen tega ne smeš pohabiti, da taka hiša, kot je na£a, ne more ostati brez nadzorstva. Glede izdatkov sem že naročil Le viju, naj ti izplačuje. Po obedu je bankir nežno objel otroka, ki ga je navidezno zelo ljubil, hladno poljubil ženo na čelo in odšel. Z malim Samuelom v naročju je mlada žena stopila k oknu ter gledala za možem, ki je sedel v voz; on pa se niti ozrl ni nanjo in čez nekaj trenotkov je elegantni voz izginil na uličnem ovinku. Ruta je oddala pestunji otroka, se zaprla v sobo in se prepustila sodzam; jeza in trpko čuvstvo užaljenega ponosa sta zavladala v njenem srcu. — Ah! — je šepetala, — zate, Samuel, sem samo gospodinja in pohištvo v tvojem stanovanju; ti ne hrepeniš po moji ljubezni. Hotela sem ostati poštena; toda ti sam me siliš, da iščem drugje ljubezen, ki je nimam od tebe, in jaz te bom varala s človekom, ki ti je ugrabil ljubljeno žensko. Z žareČim obličjem je sedla za pisalno mizo in napisala s tresočo se roko: «Če želite videti Gemrno, jo dobite jutri zjutraj ob enajstih na „Angleškem dršališču"». Napisala je naslov, ki ga ji je dal Raul, nato je poizvala Lizeto ter ji velela, naj jo spremi k neki ubogi starki, ki ji je nekoč pomagala. Cez deset minut sta zapustili hišo in Ruti se je posrečilo neopaženo vreči pismo v pisemsko skrinjico. Naslednjega dne se je podala na kraj sestanka Ker je bilo še zgodaj, ni bilo na drsališču mnogo ljudi, toda ona je takoj zapazila Raula med drsalci. Z žarečim in sijajočim pogledom mu je pohitela naproti. — Draga, — ji je zašepetal Raul, ko sta se drsala po ledu. — Kako naj se vam zahvalim, da ste prišli? Vpričo radovednih pogledov vseh nav- zočih pa je to nemogoče; zato sem pripravil pismo, v katerem vam predlagam načrt, kako se bova shajala brez prič. Spustite na tla muf, in ko vam ga bom dvignil, vtaknem vanj pismo., 111 če sprejmete ta načrt, vam jutji padem k nogam. Ko se je Ruta vrnila domov, je nestrpno odprla pismo in prebrala sledeče: «Draga, za oba., toda zlasti za vas, ako hočeto ohraniti pred menoj tajnost svojega imena, ki jo bom jaz vedno spoštoval, je neobhodno potrebno, da skrijeva najine odnošaje z neprodirno temo., zato vas prosim, da sprejmete moj načrt. V predmestju imam hišo, v kateri živita samo dva človeka, ki sta mi popolnoma udana in bosta molčala kot grob. Pojutrišnjem pride po vas eden izmed njiju, Nikolaj Netozu, z v$zom ob dveh urali. Čakal vas bo na oglu ulice „le D6me", P» cmoč, enako tudi mesto Base! in Bom. 2e letat 1775 je osnoval osnovno sirotiSče s 50 gojenci. Toda postavile so se mu razne neprilike po robu, da je moral že leta 1780. opustiti svoj načrt. Vendar pa je dvajset let pozneje in sicer ieia 1S00. ponovne. osnoval tako vxgajališče s pomočjo in v družbi z nekaterimi drugimi p da^ogi. To vsgajališče je p) i znala država za svoje in mu obljubila stalno podporo. Leta 1805. ga jo jx)klicalo mesto Yver-iluii pri LoKajii, naj tam usta«-i.ovi poseben učni zavod, ki je kma je imel, kakor vsaka dobra stvar, tudi veliko sovražnikov. V neprestanem boju je bil ž njimi. Dejali so, da je aie-par in norec. Moč teh ljudi je bila tako velika, da so ga priveri Ji do tega, da je moraj leta 1825. razpustiti svoj zavod, v katerega je položil svoje življenje in svojo kri. Dve leti za tem je veliki pedagog- in dobrotnik človeštva — umrl; dne 17. februarja leta 1827. Osnovna poteza njegovega delovanja je bila ljubezen. Prva njegova skrb je bila, da dom postane liram, v katerem bo de-ca dobila prve nauke in napotke za življenje. Široke mase naroda je iiotel z učenjem dvigniti iz mraka in duševnega mrtvila, da se sami sebe zavedo. Njegovo delovanje je pričelo tedaj, ko se je zavedel duhovnega siromaštva širokih slojev. Sovražili pa so ga ljudje, ki niso marali, da se ljudstvo izobrazi in spregleda, ker bi bilo to v škodo njih, ki so jih tlačili in izmozgavali. Najznamenitejše njegovo delo < Lienliardt in Gertruda». V njem opisuje Pestalozzi, kako Gertruda vzgaja svoje otroke; s tem delom Pestalozzi uči, kako naj vse matere vzgajajo deco; v GeHrudi sami jim postavlja lep vzgled. —fb.— * Drobci iz znanosti in tehnike Človeštvo se že dolgo let muči, ;la odkrije skrivnost televizije. Telefon je priprava, s katero se moremo na poljubne daljave pogovarjati po žici ali tudi brez nje. Televizijski aparat je pa priprava, s katero bi se mogli na isti način na razdaljo tudi videti. Tako pripravo je v Angliji izumil že pred letom J. L. IJaird, v Franciji pa na nekaterih drugih principih je isto dosegel mlad znanstvenik M. Dau-villier. Oba izuma sta še vedno v svojih početkih; na kratke daljave služita oba, nista pa še dovolj zrela za občo rabo. Navzlic temu je televizija potrjeno dejstvo. Baird je tako gotov uspeha, da je pred člani britiškega znanstvenega. zavoda (British Royal Institution) napovedal splošno uporabo televizije že čez eno leto. Povedal je tudi ceno aparatu, namreč tri tisoč lir ali kaj malega več. Tako stojimo danes pred novim tehniškim Čudežem. V Ameriki so nedavno zgradili veliko električno lokomotivo, ki sama proizvaja elektriko V sebi ima velik dinamo in stroje, ki ga ženejo. Dinamo (generator) proizvaja G00 voltov močan tok. Rabili jo bodo za premikanje železniških voz na velikih postajali in tudi za vožnjo po stranskih progah. To Je prva «električna centrala« na kolesih. Ameriški pridelovavci orehov so organizirani v mogočni zadrugi, ki se imenuje «Walnut Grovvers Association». Pred sedmimi leti je ta zadruga razpisala nagrado deset tisoč dolar- jev za tak stroj, ki bi hitro in uspešno tiskal na neravno površino orehov znak zadruge (varstveno znamko). Izmed stopetdesetih modelov, ki 30 ji bili p^^ipv si je zadruga »brala kocnpfceiraii stroj, ki sta ga bila ksuzmlai Rees in Wil-kinsoti iz Los Angekea. Sfcotn-petde^et teh pečatnih strojev je zadruga namestila v svojih sklad ličili, katerih ima petinštirideset. V ta skladišča pride 95 vseh orehov, ki jih pridelajo v Zedinjenih državah. Pečatni stroj pritisne zadruž ni znak na 2016 orehov vsako minuto, kar znese približno petnajst, tisoč kilogTamov na dani-Stroški za pečatenje ali tiskanje znakov znašajo okoli eno desetinko c?nta za kilogram orehov. V Nemčiji so začeli graditi okrogle hiše, to je hiše, ki imajo obliko po koncu stoječega cilindra. Vsi deli takih hiš so izmen-ljivi in se laJiko denejo novi, če se prvi pokvarijo. Gradnja takih hiš j© nefciiansko hitra. Stanovanjska kriza je biki povod tej novoeti. Na otoku Sumatra, ki pripada nizozemskemu \'xhodnoiiKlij-I skemu otočju, rastejo čudovite eksotične raaUine. Najzanimivejša med njimi je gotovo velika Amorutfala, ki je največja cvetlica na svetu. Cvet doseže veli-! koBt dveh metrov, čez prelepo cvetno čašo pa meri okoli en meter. Amcrfofala cvete prvo leto, ko je posajena, pozneje se razvije v lepo drevo, ki ne cvete nikoli več. Cvete torej le enkrat v svojem življenju, zato je pa tedaj njen edini cvet tako lep in velik. Nove vrste ročna električna svetilka je izumljena, ki je sicer za žep prevelika, v ostalem pa jsJko praktična, zlasti ker ne rabi nikakih baterij. Podobna je »aprtemu cilindru. Zunaj je reflektor z žarnico v sredi, znotraj pa ima majhen dinamo. Bobnič dinama žene veliko močno pero, kakršno najdemo v gramofonu. S kljukico na zunanji strani navijamo pero, sprožimo in svetilka sveti nekoliko minut, nakar jo moramo zopet naviti. Nove svetilke izdeluje ameriška tvrdka Slaymaker Mfg. Co Namesto iz lesa so Američani začeli izdelovati violine iz mešanice laporja, kieja in ovsenih luščin. Me«anica je sestavljena iz enega dela kleja, dveh delov laporja in štirih delov ovsenih luščin. Pravijo, da so violine iz te mešanice izredno lepega glasu. Addison Leslie Co., tudi a/-meriška tvrdka, izdeluje novo vrsto kita (mastrce), ki je mehek kot testo, ko se pa strdi, postane les v vsakem oziru. Baje ni boljšega za razpokano pohištvo kot je ta vrsta kita. F. M. Trubadurji Trubadur je bil vitez in pevec; mojster v ljubezni, boju in pesmi. Nemiren, nestalen vitez je to bil, pravi klativitez, a vendar cenjen in dobrodošel povsod. Vitek rapdr ob boku, na hrbtu mu je viselo godalo — to je bil trubadur. Zgodaj vsako spomlad se je podal na pot; brez smotra je bil in brez namena, šel je, kamor so ga vodile oči, da se le ni izognil one romantične dežele, ki se razprostira od severne Španije do Provence v južni Franciji in potem dalje proti Italiji. Provenca, bajna dežela, kakor s srebrnimi trakovi prepletena s tisočerimi potočki, vsa ozaljšana s cvetlicami, kjer so ptički drobili svoje mile melodije in kjer se sinje nebo vedno nasmiha. Ta prelestna dežela je bila v času trubadurjev razdeljena v stotine majhnih vojVodin, katerih vsaka je bila v neprestanem boju s svojimi so^©di. Žvenket jekla, ki je udarjalo ob jeklo» bojni hrum — to so bili glasovi, ki so popotnemu vitezu ugajali celo bolj nego skrivnostna govorica žuborečih potočkov. In potem so bili turnirji, prijateljski dvoboji, slavljeni in priljubljeni, kjer si je trubadur znal priboriti lavorjevih vencev in — ženskih src! Ko se je bližal trubadur kakemu izmed številnih feudalnih dvorov, je glas o njegovem prihodu plaval pred njim. In na dvorih so ga čakali nestrpno in mu prirejali najsijajnejše sprejeme. Zlati samevajoče gospe in grajske gospodične so ga čakale koprneče. Tedanja gospa, najsi je bila visokega ali nizkega rodu, ni ničesar želela tako silno, kakor da bi njeno lepoto in ljubeznivost opevali galantni potujoči pevci. Nikoli prej ni bila ljubezen tako izbrano in bujno opevana in tako strastno je ni znal nihče poveličevati, kot jo je znal trubadur. Ena izmed posledic tega romantičnega pesništva je bilo poviftanje ženstva, 2ena je bila dvignjena iz globin brezpo-membnaoti do tolike višine, kakršne ni dooagla nikoli prej in ie redkokdaj pozneje. Trubadurju dolgujemo hvaležnost za pretežni del našega znanja o mišljenju in običajih njegovega čas*. Njegove pesmi, prva lirična poezija srednjeveške Evrope, tvorijo dragocen prispevek k zgodovini. DvatisoČ in petsto je trubodurskih pesmi, ki so zbrane in ohranjene do danes; v njih so drame, romance in basni. Jezik, v katerem so prepevali, jc bil «Lan-gue d*Oc». še govorijo v Franciji ta jezik, a le nekateri pastirji v hribih in nekatere osamljene vasice v notranjosti dežele. In ta danes tako neznatni, skoro pozabljeni jezik, ali bolje narečje, je tako bogat in tako harmoničen, da skoro nima primere v svetovni literaturi. Kateri izmed trubadurjev je imel največja peeni&ki dar? Ne vemo, kajti še cLamea ni rešeno to vprašanje. Dante in Petrarca dajata prvenstva Arnaultu Da-nielu, modernejši kritiki pa so na strani Bernarta iz Ventador-na. Guarant Riquier, ki je bil rojen v Narbonnu leta 1250, je bil poalednji pripoznani član tega reda. F. M. Gospodarstvo Tršoffloa s koruzo Koruza postaja tudi v Italiji od leta do leta vse bolj važen produkt ljudske prehrane. Uvoz se je tekom dveh let dvignil za cele 3.5 milijone in dosegel preteklega lata približno 5 milijonov stotov. Uvozne številke se večajo iz meseca v mesec Kot glavni dobavitelji Italije z morske strani prihajajo v pošte v Argentinij!a in Romunija, v neznatnem obsegu Zedinjene države, a letos z malimi količinami tudi Bolgarija Vagon-sko^blago dobavlja bližnja Jugoslavija. Italija je imela letos izvanredno bogato koruzno letino, kar je povzročilo, da ni segala kakor prejšnja leta po jugoslo-venskem umetno suSenem blagu. Zadnja poročila pa kljub temu naznanjago pojemanje"domačih zalog. Še pred no so začele krožiti le-te vesti, se je na italijanskih tržiščih začela prav živahna terminska kupčija z romunsko koruzo. Velike izvozne količine letošnje romunske letine (nad 200.000 vagonov) so vplivale na padanje cen, ki so dosegle z 127-128 šilingi (približno 730) za tono cif Trst v decembru svoj najnižji nivo. Od tega meseca naprej so se stalno krepile. Nastopalo je živahno povpraševanje it al. tvrdk. Naši trgovci so kljub ugodnim decembarskim cenam romunske koruze računali kakor doslej na Jugoslavijo. Druga polovica januarja- je prinesla preokret. Cene so pričele precej naglo naraščati. Majhne stare zaloge Argentini je so dale inicijativo. Jugoslovenske cene so šle pri tem skoku nad pariteto in Jugoslavija se je na ta način v Italiji za letos popolnoma onemogočila To dejstvo je splašilo naše trgovce. Začela se je v prvi polovici februarja divja gonja agentov po deželi, ki so nudili romunsko koruzo za poznejše dobave po precej nizkih cenah. Naši trgovci so v prVem začetku stali temu gibanju ob strani, toda polagoma so se začeli premišljati in naposled so postali dostopni terminski kupčiji. V pošte v so prihajali meseci marec, april, maj in junij. Pri večini zaključkov so uvozne tvrdke dosegle lir 91 za 100 kg brez vreč fko vagon Trst. Malo zaključkov je bilo izvršenih na bazi lir 90, nekaj tudi izpod te cene. Kot dobaviteljice prihajajo v poštev vse mogoče tvrdke, med njimi največ tržaških. Je pa. med prodajalci nekaj čisto novih, oziroma ne dovolj poznanih tvrdk, o katerih se ne ve, kdaj so nastale in kako poslujejo. In ravno te tvrdke so prodajale blago najbolj po ceni, torej izpod dnevnih tečajev. Ker so te tvrdke, katerih zaenkrat nočem imenoval t, v veliki meri Spekulativna podjetja brez zadostnega kapitala, svetujem našim trgovcem, da si jih, pre-dno stopijo z njimi v trgovske stike, precej natančno ogledajo. Z ozirom na nizke cene, po katerih so prodajali, lahko sklepam, da špekulirajo na ramenih naših trgovcev in da v slučaju dviganja cen, prodanega blaga ne bodo dobavili. Zato pozor in največja previdnost pred takimi tvrdkami, kajti že skušnje iz lanskega leta so bile precej žalostne! Glede nadaljnjega razvoja cen koruze je treba pomniti, da razpolaga Argentinija po zadnjih poročilih s precej bogato letino. Njen produkt bo začel prihajati na tržišča šele v aprilu in maju. V prvem začetku bo prav gotovo dal smernico cenam koruze. Dalje je treba tudi pregledati dosedanje prodaje Romunije. Baza današnjih kupčij je lir 89—90 za 100 kg bres vreč fko vagon Trst. Fiv Cotlč. SKMSMA, KMET. POTREBŠČINE Tržaška kmetijska drmAa v Trsta ima v zalegi: Semena, vrtna in poljska, dospela iz Nemčije. Trave in Aeteije zajamčene zadnjega pridelka, detelje brer prede-nice. Bino kmetijsko e*ed)e ročno in vprefcno; pocirafcano žico za vinograde, šape akoliča/neke in kraške, železne vile, cepilne note, drevesne škarje, ter ramo drugo ©rodje. Ji—tiii UriKtdlej ali tendrm, prešdtudeno sredstvo zoper škodljivce in zajed a v ce sadnaga drevja. Umetna Mešanica za krmimir, super, vabimo, da prijavijo množi, no, U jo bodo potrebovali, ker bomo naročili le toliko, kolikor pied-vidavamo, da jih lahko oddamo. Pred znam be in naročila je poslati na naslov: SEMENSKI KROMPIR IZ JUGOSLAVIJE. Cene Jugoslovanskemu krompirju vedno bolj. rastejo. Vag-onska naročila stanejo danes po 95.— L stot. Opozarjamo one, ki se še niso preskrbeli s semenskim krompirjem, naj ne odlašajo z naročili. Tržaška kmetijska dražba v Trstu nI. Torre bianca 19. RAZNE ZANIMIVOST! Stanje prebivalstva v BotcnaijL Šele pred kratkim je romunsko ministrstvo za notranje zadeve izdalo statistiko o stanju prebivalstva v letu 1925. To zamudo je treba opravičiti z okolščino, da je bilo popisovanje prebivalstva v Bukovini in Besarabiji poverjeno duhovnikom, ki so bili preobloženi z drugim delom. Iz te statistike je razvidno, da je tudi v Iio-muniji, kakor v drugib evropskih državah, število zakonov v povojnih letih znatno padlo. V 1. 1922 je stopilo v zakon 1(39.800 parov, v letu 1925 pa je to število padlo na 163.800. V mestih je stopilo v zakonski jarem 24.500, na deželi pa 129.000 parov; razlika med mestnim in podeželskimi porokami je potemtakem izražena v razmerju 1:5, dočim stoji prvo prebivalstvo napram drugemu po številu v razmerju 1:3.6. Število raz-porok znaša v letu 1925. 8000; to število stoji že Štiri leta na enaki višini. V tem oziru stoji mestno prebivalstvo napram podeželskemu v razmerju 1:2. Število rojstev v letu 1925 znaša 606.000. in sicer se je rodilo v mestih 73.400, na deželi pa 532.000 otrok. V tem pogledu je razmerje 1:7 v prid podeželskemu prebivalstvu. Mrtvorojenih otrok je bilo skupaj 11.700, in sicer v mestih 3.200, na deželi pa 8.500. tega je razvidno, da se v mestih rodi 25% mrtvih otrok več nego na deželi. Zdravstvene razmere so se glasom nove statistike znatno zbolj-šale, kajti število smrtnih slučajev je padlo za 20.000. Leta 1925 je umrlo 362.000 ljudi, od teh 56.000 v mestih in 306.000 na deželi, iz Česar sledi razmerje 1:5.2, ki izkazuje, da je^ umrljivost rra deželi za 23% večja nego v mestih. Ker je umrljivost znatno padla, je Število prebivalstva nekoliko poskočilo, čeprav je število rojstev nazadovalo. V letu 1925 je prebivalstvo Romunije narastlo za 244.000 duš. Od tega števila odpade na mest. prebivalstvo 17.000, na podeželsko prebivalstvo pa 216.000 duš; razmerje je potemtakem 1:12 in iz njega sledi, da je porastek prebivalstva na dežeR trikrat večji nego v mestih. Po zadnjem ljudskem štetju znaša celokupno prebivalstvo Romunije okoli 16,000.000 duš. Ako bo prebivalstvo naraščalo v dosedanji meri, — okoli četrt milijona duš letno — bo Romunija tekom 8 let štela 20 milijonov prebivalcev in bi prišlo na vsak kvach*atni kilometer 68 duš. Zabavna potovanja. V poletnem čašu prirejajo večje paroplovne družbe takouapana zabavna potovanja po ^Sredozemskem morju, proti severu do najsevernejšega mesta Hamerfesta, po otokih v vzhodnem delu Atlantskega oceana Sedaj bo prirejala enake izlete britska zračna družba. Najprvo potovanje se že določeno. V treh dneh se preleti 1400 milj. Prvi dan se bo vršil polet iz Londona črez Pariz, Basel v Zii-rich, drugi dan črez Stuttgart, Mannheim in Kelmorajn, in tretji dan črez Bruselj zopet v London. Ne bo minilo mnogo časa, ko bodo prirejale tudi druge družbe daljše in krajše izlete po zraku, človek bo lahko občudoval iste naravne lepote, in mu ne bo treba, da bo zato izgubljal preveč dragocenega časa Dragocen zavoj. Sluga kortrijske banke je dobil ukaz, naj nese zavoj bankovcev v Thielt. Ko je prestopil sluga v In-gelmunatru v drug- vlak, je pozabil dragocen zavoj na klopi v čakalnici. Komaj je prišel v Thielt, se je zavedel 3luga, svoje pozabljivosti in nemarnosti. Telefonisti© — oprijel se je sadnje bilke, čeprav je bil skoraj gotov, da je dobil zavoj že drugega gospodari« — vprašal postajenaeel-aika, kaj je s takim in takim zavojem, ki se je pustil v čakalnici na kropi. In postajen »čelnik je odgovoril, da se je zavoj našel. Več ur je la£aJ zavoj, v katerem je bilo približno za en milijon frankov, tt<»c?&i3a na klopi, stotine in stotine delavcev je Šlo mimo neznatnega z^tvoja in ko je zvečer odhajaj zadnji vlak, se je po3tajena-čelnik usmilil zavoja in gta nesel v svojo uradno sobo, češ, se bo že oglasil, kdor ga je izgubil oziroma pozabil. Sodnik in leopard. Neki sodnik v Berlinu je moral razsoditi, sme li imeti mož doma v svojem stanovanju živega leoparda. Da dokaže toženec, kako pohlevna živalica je leopard, je držal zver ves čas obravnave v naročju. Žival se je obnašala dostojno, kakor bi vedela, kje se nahaja in da zavisi od njenega obnašanja razsodba. Sodnik je bil že na tem, da izreče oprostilno razsodbo, ko skoči z enim samim skokom leopard na mizo pred sodnika in zapiha, kakor je pač mačja navada. Vse je zbežalo. Sodnik, državni pravdnik, zapisnikar, priče, poslušalci. Ko se je leoj>ard končno ujel, je sodnik nadaljeval razpravo in obsodil toženca na odstranitev leoparda. Nobeden torej no sme imeti doma leoparda, ki je javno pokazal svojo mržnjo in antipatijo do sodnikov. Voikovi napadli avtomobil. Na cesti, ki pelje iz Beiruta v Bagdad, se je moral ustaviti avtomobil, ker se je bil pokvaril motor. Nenadoma so se pojavili volkovi, napad J i potnike, ki niso imeli nobenega orožja, in raztrgali vse š&iri. Kakor drugod tako so se tudi v PaJestini razmnožili volkovi in ogrožajo ne samo posamezne ljudi, marveč napadajo tudi drobnico v največji bližini vasi. Noaavadaa oporoka. Od časa do časa objavljajo Jisti vesti o kaki nenavadni oporoki. Taka vest prihaja sedaj iz Toleda Ohio (Zedinjene države Sev. Amerike). V tem kraju je umrl David Burgers, ki je moral biti poseben častilec ženskega spola. Določil je v oporoki, da se mora vse njegovo premoženje uporabiti za gradbo «doma za mlade dame». V tem domu bo stanovalo petdeset mladih dam v starosti od 16 do 28 let brezplačno in bodo imele tudi vso prehrano. Toda Burgers je postavil v svoji oporoki sledeče pogoje za sprejem. Dame ne smejo biti nižje ko 1.60 m in ne višje ko 1.70 m, vse pa morajo biti vitke. Da se sprejmejo v dom dame od 16. do 28. lete, utemeljuje Burgers s tem, da ljubijo v tej dobi ženske vse> kar je lepo, in vse, kar sladi Življenje, da pa starši niso v stanu udejstviti take želje svojih hčera. Tu v tem domu bodo dekleta brezskrbno živela, bavila se s knjigami,- glasbo, slikanjem, vezenjem, plesom. Burgers pa nikjer ne utemeljuje, zakaj zahteva prav visokost od 1.60 do 1.70 m in zakaj odklanja ženske, ki imajo v pasu par cm večji obseg. Da bodo vsi pisali o njam. V New-Yorku je pred dnevi izvršil mlad mož, Janez Sorell, samomor v nenavadnih okoliščinah. Pisal je uredništvom vseh večjih dnevnikov, naj pošljejo za določeno uro v hotel, kjer je bival, svojega poročevalca. Ko so se zbrali poročevalci — bilo jih je precejšnje število — v sprejemni dvorani, se je Sorell predstavil zbranim poročevalcem in jim povedal, kako je ustrelil svojo ženo in njenega ljubimca. Ko je svojo žalostno zgodbo končal, jo vzel revolver i z žepa in si pognal kroglo v glavo. Bil je na mestu mrtev. tiajtišje cens piiiuj?ni za 186 ^f kun, zlatic, lisic, dihurjev. vider, jazbe* cev, mačk, veveric, « . krtov, divjih in do- Sj.rejam.jo se mačih zajcev itd. itd. posiljirive po po5tl. D. iin&psel! - Trst Via Cesara Bat&ti 10, i!, rud., vrita 1o s Zoboz^rarnik Dr. SA 29 & ti XS1 ordinira v TRSTU Via M. R. Isijr*H U. 16. & fcsj Via S. Sasesi) Od 9-12 in od 3-7 no JA5£GB BEVC u? ar itn in. kum a Trst, Cajapo S- ^ti^rnmo £ Zi&to kapuje v vsaki množini po mi* vtf|ih ceaah. Krone pU£t»te vvije kot vst dru^i. 15S rj*s«vr*t<»»h ur i i h»e MMS pessjum; In It registr. /adr^ga t o;nej. poraštvoni uradiije v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. Sprejema navadne hranilne \lotje na knjižice, vloge na tekoči ra un in vi 'ge za čekovni promet, ter j li obrestuje po 4°o "tat večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje- na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. —— Obrestna mera po dogovoru.-- Ila razpslaio vansifta ulice (M Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Ste v. telef. 25-67. 179 I Najstarejši slov. denarni zavod • fzvržuje vsa tiskarska deta v najmodernejem stilu kakor : • fudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodarnejimi stroji, * | črkami, Lynotype, stereotypijo ter rotacijskim stro)em. ; : Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. * M*«M»«««*«*«*aMM»M*f««M*««M*«**t«l 1- jUl. S. Francesco cTAssisi 20 MOČ PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisala V. J. Križanovska. I« ruščine prevedel IVAN VOUK. Cona L 6'—, po pošti priporočeno L 7*40. V inoze.nstvo L 8-60 proti v naprej poslanemu znesku.♦ Roman je izdala Is aaloSila Tiskarna Edinost. - Prodi?je: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 30/f., - Knjigarna J. Štoka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. Vezane v originalne platnice