Spedlzlon. b rtbon«nenfo pSltniD. pi«««"« * i0«0*1"1 Domoljub v Ljubljani 2. luni/a 1943~XX1 U 56-S/ev. 22 rtto KnjeS svol znaCaft i Zdrava samozavest Sveti Pavel, veliki apostol ncugnane delav« nosti in podejtnosti, pravi: »Vse premorem —-ampak le v Njem, ki mi daje moč.c To jo zdrava samozavest. Je pa tudi nespametna in napačna samozavest. Če hočeš biti prav samozavesten, moraš poprej imeti zaupanje v Boga! Kaj neki bi človek brez Boga zmogel? Zaupanje v Boga človeku krepi moč in voljo. Kdor v; Boga zaupanima mogočnega pomočnika v Njem. Kjer je Bog, tam je večina in moč. Orjaški Goljat, ki je zgolj v svojo silo veroval in samO njej zaupal, je bil sam v boju, in sramotna smrt ga je pobrala. Šibki David je v Bogu imel mogočno pomoč, pa je zmagal. Sveti Frančišek Šaleški piše: »Tista ponižnost, ki človeka ne stori pogumnega, je vseka* kor napačna. Prava ponižnost namreč človeku res govori: »Sara iz sebe nisem nič, ne premorem nič,c vendar takoj prepušča besedo srčnosti, katera govori: »Ničesar ni, česar bi ne premogel, če zaupam v Boga, ki vse premore.« S tem zaupanjem se verni človek loti vsega, kar, dolžnost od njega zahteva. V pregovoru: »Kadar jc sila največja, je božja pomoč najbližja-. — je skrita globoka resnica. Če si človek v boju za velikimi vzori močno prizadeva ter svoje naravne sile napenja, zraven pa v?e svoje upanje v Boga stavi, se mu zgodi kakor nekdaj apostolu Petru: Ko. se zdi, da se že potaplja, mu Bog ponudi svojo, rešilno roko in ga reši vse nevarnosti. Tega velikega in trdnega zaupanja v božjo' pomoč pa nikakor ne smemo izgubiti, če nam Bog pošlje hude preskušnje. Misli si, da si popotni človek, ki hodiš po neznanih krajih ia' blodiš po neznanih stezah. Naprosil si popotnega slu. da te vodi in kaže pot. Ilodita, delata: ovinke sem ter tja, pot se vleče ter je težavna, da si že nejevoljen ter godrnjaš: »Kod neki me vodiš, da ne prideva iz teh ovinkov in steza?« Oni pa ti po pravici lahko odgovori: »Ne skrbi in zaupaj mi! Res te vodim po ovinkih1 iu te/.avnih stezah, ki pa so varne in zanesljive. Ko bi te bil popeljal po ravni in lepi stezi, bi bila zašla v močvirje in bi bila utonila.« Ali si že kdaj videl, dn je na primer tvoji sestra doma tknlu kako podobo v prt ali v preprogi)? Le Oglej si kdaj tak prt na lice in narobe. Na lice boš videl lepo podobo, narobe pa bo pred teboj gomazelo polno nitk, ki se ti bodo zdele brez zveze in pomena. Vidiš, tako veliki božji Mojster kakor veliki Tkalec sedi za statvami ter tke človeško zgodovino. Mi, ki narobe gledamo, se nam vse tiste nitke zde nerazumljive, ko pa bi jih nn lice, to se pravi J s pravimi očmi pogledali, kako večna bo/.ja Misel oživlja in krasi svet. Bog ne vodi tako kakor ljudje, Bog ne tke tako kakor umrljivi tkalec, ker njegova misel je večna, človek pa vidi in misli le to, kar je danes. Saj Gospod v Sv. pismu tako lepo govoru »Mojc misli niso vaše misli, moja pota niso vaša pota. Kolikor višje je nebo od zemlje, toliko moje misli presegajo vuše misli.« g Če se boš z zaupanjem oziral kvišku, bos imel močnega zaveznika. Bog bo tvoje prizadevanje blagoslovil. Tako moramo delati, kakor da bi vse bilo le od našega dela odvisno, l ale kapelica v Trebelnem pri Mokronogu je s\ln" *'«»•«. Lindskn izročilo nrittoveduje, da sta v njej uujv ua .„„ „.. Mohor i^rtunat in tudi sveta apostola •f. Ciril in Metod, ko sta iz Kocljeve Panonije romala v zuvest in J?l,panje v Boga, kj pravi: »Vse pre- llitn k sv. Očetu. morem v Njeni, ki mi daje moč.« Vojni dogodki preteklega tedna Letalski junaki Italijansko vojno poročilo št. 1092 o0 m pod zemijo. Ta koncert so rudarji slišali po raznih rovih in glasbeniki sami so ga šli poslušat v oddaljene odseke rudnika in so ga povsod dobro slišali, vendar povsem drugače ko nad zemljo. Glasovi so skrivnostno odmevali pod zemljo in so vse drugače vplivali nu poslušalce. Gibraltar na švedskem Nad nekim zalivom, ki leži v smeri proli švedski, so opazovali te dni zanimiv nebesni pojav. Nad obzorjem se je prikuzala podoba skale z majhnim zalivom. Skula je bitu popolnoma podobna Gihrallurju. Poiuv je bil izredno jasen, zakaj gledalci so na skali razločili grmič-je, da celo posamezne bilke, pa tudi visoka poslopja. Pojav (fata morguna) je trajal dve uri ter je potem izginil v jasni noči. Perilo in platno perejo Pa ne samo pri nas tam okrog Bizovika Rri Ljubljani, ampak tudi drugod. Ob reki eckar, nedaleč od nemškega mesta Baden, je občina Ziegelhausen. Tam se preživljajo ljudje že najmanj 200 let po večini od pranja perila in platna. V okolici navedene občine je namreč polno izvirov mehke vodiki je nujno potrebna za dobro pranje perila. V Ziegelhausnu je sedaj okoli 400 sodobnih naprav in vzornih pralnic. V Ziegelhausnu dajejo prati nerilo tudi mesta: Karlsruhe, Mannheim, Heidelberg in Ludvvigs-hafen. Smrt kralja ogrskih ciganov Ogrski ciganski kralj Braszder XXXVI. ie amrl te dni v starosti 84 let. Cela desetletja je bil nekronani kralj ogrskih ciganskih godbe-»ikov in budimpeštanskega nočnega življenja. Potoval je po vsem svetil, zalo je bil zelo znan tudi izven ogrskih meja. V zadnjih letih se mu ni dobro godilo. Umrl je v revščini. Tadi brez želodca lahko živiš Posebno temeljita in težka operacija, ki pride v poštev samo zaradi nevarnosti pri bolnikih z želodčnim rakoin, je odstranitev vsega želodca. Zdravnik, ki vrši operacijo, spoji v tem primeru požiralnik neposredno s tenkim črevesom. Prej so bile take operacije želodca smrtno nevarne, ker so se šivi v požiralniku radi aopet pretrgali. Šele zadnja leta so se. zgledi na uspeh toliko izboljšali, da lalik. rešijo zdravniki velik del bolnikov, ki bi bili sicer zapisani gotovi smrti. Na Dunaju so s tozadevnimi poskusi dognali, da se je telo pri operiranih prav dobro privadilo na težke nove pogoje prebave in so se'bolniki po operaciji celo zredili. Elektrika lovi ribe Mnogi italijanski in nemški ribiči že uporabljajo elektriko pri ribolovu. Spreten ribič, ki se poslužuje električnega toka, lahko posluje, tako, da mladi ribji zarod popolnoma zavaruje in ohrani. Ribe lahko samo začasno omamijo ali pa takoj usmrte. S posebno pripravo ribe luhko sproti razvrščajo po vrsti, velikosti in teži. Jermeni iz papirja V tekstilnih tovarnah t čenstohovi že dalj časa uporabljajo gonilne jermene iz papirja. Ti jermeni so zavarovani na robovih z umetnimi tekstilnimi vlakni. Novi jermeni so se odlično obnesli. Njih odpornost je zelo velika. Znradj povoljnih uspehov bodo jermene vpeljali tudi v številnih drugih podjetjih. Dalekosežni načrti Po nemških listih posnemamo: Vsled odredbe berlinske vlade mora vsaka nemška vas poslati točno sliko svojega načrta glede kmečkega naraščaja. Ta ukrep ima namen omogočiti ugotovitev, če obstoja potreben naraščaj za kmečka gospodarstva ter za nove naloge nemškega kmetijstva. Te ugotovitve imajo svoj pomen za nunieravano kolonizacijo na nemškem vzhodu. KRATKE 40.000 mo/. so zgubili Angleži pri zudnjili bojih v Birmi, poročajo Japonci. Zarodi protiangleških demonstracij so v aprilu v Indiji zaprli 34.S93 oseb, je povedal angleški tajnik za Indijo. V švedskem Stockliolmu so odkrili novo vohunsko družbo, ki je delovala v korist Sovjetov. Ko je vodil boje na nekem letalu, je junaško umrl poveljnik japonske mornarice admiral Isoroku Jumamoto. Zaradi pogostih nesreč so železniško progo Kairo—Aleksandri ja z obeh strani zavarovali z žičnimi ovirami. V Angliji ne predvajajo samo sovjetskih vojnih filmov, temveč tudi filme iz novejšega revolucijskega časa. Obrok riža in žita so ponovno znižale oblasti v Kairu. Nemčija se bojuje za obstoj vseh, tudi malih evropskih narodov, je izjuvil tc dni minister Rosenberg. Na potovanja iz Carigrada v Mosino jo turški parnik >Sakarija«, natovorjen s kromom, nasedel na čeri in se rnzklul na dvoje. Poljski tisk in Poljake bodo odslej nadzorovali v Angliji, je izjavil angleški minister Morrison. Končna zmaga se bo nasmehnila mladim nnrodom, je izjavil oni dan poiltajnik za zunanje zadeve Bastianini. v italijanskem senatu. Par čevljev in dvojne podplate za poldrugo leto dobi vsuka oseba na karte na Švedskem. Od 79 bančnih poslovalnic so na Norveškem zaprli v zadnjem času 30. V Washingtonu je umrl bivši poveljnik severnoameriške mornarice admiral II. Willey. Okoli 108.000 ljudi je brez strehe zaro Ii poplav v ameriških državah Indiana, Illinois, Okluhama, Missuri, llurcanaus in Kansas. 208 mest ima ta čas Japonska; novi mesii sta Kasugaj in Toyskava. O nakupu bolgarskega tobaka sla v Sofiji podpisali sporazum Italija in Bolgarija. 14 rudarjev je bilo mrtvih, 16 pa hudo ranjenih zaradi požara v romunskem premogovniku Pctrili. Pri službenem poletu nad bojiščem se je smrtno ponesrečil starešina nekega nemškega letalskega poveljstva general Iloffmann vini Waldau. Okrog 30 milijonov mrtvih, ranjenih iu ujetih je doslej izgubila Rusija na bojišču, pišejo anknrski listi. Sv. maša za poljske žrtve v Kotinu je bila pretekli teden v cerkvi sv. Stanislava v Rimu. Silovit požar jc izbruhnil zaradi kratkega stika v barcelonski radijski postaji. Spričo pomanjkanja kakava in sladkorja namerava Švica omejiti prodajo fokolude. Zaradi varčevanja z bencinom v Mehiki odslej vsak teden cn dan ne bodo vozili avtomobili. No Albertovem vseučilišču v nemškem K"-nigsbergu so pred kratkim slovesno proslavili Stiristolctnico smrti slavnega zvezdoslovca Nikolaja Kopernika. Špansko časopisje zahteva, da se vse vojskujoče države odpovedo letalskemu bombar-diranjn civilnega prebivalstva. StalingTada ne bodo ponovno zgradili, je izjavil Stalin na zadnjem slavnostnem kosilu ▼ čast posebnemu Rooseveltovemu odposlancu. Zaradi nastopanja angleške policije so izbruhnili ▼ indskem Bombnyu novi neredi. Viteški križec železnega križa je podelil Hitler italijanskemu kapitanu Gazzanu, ki je s svojo podmornico doslej potopil 12 ladij s 101.229 tonami. Poplava je zajela pet ameriških držav v površini 2,757.000 akrov ln je prizadetih 154000 oseb. Tndi Portugalska Je uvedlo s 24. majem živilske nakaznice za prebivalstvo. Japonsko vojna mornarica ima sedaj spet nekaj novih edinic, med njimi tudi novo kri-žarko, ki je tehnično mnogo bolj izdelana kakor pa nova križarka Združenih držav ■vrste »towa«, je povedal juponAi admiral Hideo Jano. Kako so bili pokopani Iz St. Ruperta. Slovenska zemlja trpi in krvavi iz neštetih ran. V a ie prepojena s krvjo žrtev, ki so padle zaradi »veslobe do vere. Na tisoče jih je. Med župnijami, li ko posebno veliko trpele, je tudi prelepa župnija t Hupert. Slovenske brezbožne roke so ji 18. ju-u ]().r> umorile oba dušna pastirja, župnika Fran-" ,'„ iiahtigala in kaplana Franceta Cvara, bogo-slovca Janeza Hočevarja in vzornega moža in dru-žinskeaa očeta Alojzija Jakoha. Devet mesecev so (rupla pokojnih počivala v nebiagoslovljeni zemlji jn čakala na dostojen krščanski pogreb, toda njihovi grobovi niso bili pozabljeni. Dobra zvesta srca so skrivaj krasila grobove mučeniških žrtev e cvetjem in rosila nanje proseče solze, da bi se mogla trupla dostojno pokopati. Njihova želja se je izpolnila šele po devetih mesecih. Dne 29. marca 1943 v zgodnjih popoldanskih urah so trupla pokojnih odkopali. Ze prej so nekateri govorili, da so žrtve pred umorom mučili. Pri odkopu trupel so se vsi navzočni na Ia6lne oči prepričali, da je bila ta trditev resnična. Se po devetih mesecih sla posebno trupli obeh dušnih pastirjev v St. Rupertu hranili sledove mučenja. Sporočilo, da bodo trupla Sentrupertsklh žrtev dostojno pokopali, se je naenkrat razširila po župniji in onstran njenih meja. Proli večeru so trupla pokojnih umorjenih žrlev pripeljali v bližino župnijske cerkve. Sokska mladina 7. učiteljstvom, ženska in dekliška Marijina družba, 1« duhovnikov in veliko število župljanov so jih pričakovali Obrazi vseh navzočuih so razodevali resnost in žalost, v očeh mnogih žena in skrbnih mater pa so blestele solze. Te so se najbolj zavedale, da je izguba dobrih, zvestih dušnih pastirjev eden najhujših udarcev, ki more zadeti župnijo. Ko so sorodniki pokojnih zagledali rakve, uu-o mogli več zadrževati bolečine v srcu. Začeli so glasno jokali. Vse je posebno ganilo zdibovanje sester, ki sla stregli svojemu bralu župniku in njegovemu pomočniku. Prav tedaj sta mislila na svojega sina-župnika oče in mati, ki se zaradi starosti 011 bolezni nista mogla udeležiti pogreba. Z nepopisnimi žrtvami sla ga poslala v šole, se mu odpovedala in ga darovala cerkvi. Zdaj jc umorjen morda celo od tistih, katerim je delil svojo skrb in ljubezen. Kakšna bolečina za očetovo in materino srce I Po blagoslovu mučeniških trupel se je začel pomikati žalni sprevod proti župnijski cerkvi. Pretresljivo so peli šenlrupertski zvonovi in naznanjali, °ti — 6rce mi ie iel° moi!no biti. Ona j)ilal In jaz neutegoma ugotavljam — toliko jt. ona prišla, se je začelo vedriti. »Flora!« >Moj dragi Anne!« »Ogrinjalo mi je bilo v veliko koristi« »Saj moraš biti pošteno lačen I« »To je pa prav res.« »Saj sem vedela. Glej, predragi!« Ogrinjalo iz nebarvane volne je imela ovito okrog glave in ramen, izpod njega pa je vzela majhno košaro in jo vzdignila. »Kolači iz pšenične moke bodo Se vroči; z ognjišča sem jib zavila v prtič in jih dala v košaro.« Stopala je naprej po poti proti kamnolomu, in jaz sem blagroval njeno razumnost, ki je z njo vse predvidela. Sele takrat sem spoznal, da jo nagon žene, ako ljubi mož-a in je le-ta v stiski, da mu najprej da telesne hranev Na velikem kamnu sva razgrnila prtič in položila nanj jed: kolačke iz pšenične moke, ovse-njalte, trdo kuhana jajca, steklenico mleka in utajimo steklenico žganja. Ko sva pogrinjala to mizo, sva se dotaknila 7. roko. To je bilo prvo domače, gospodinjsko delo; to je prvi zajlrk najinih medenih tednov, sem jo podražil. »Pa čeprav sem lačen, da bi umrl od lakole, vseeno rajši umrjem od lakole, če ne deliš zajtrka z menoj!« Sklonila sva se čez kamen in najina obraza 6ln 60 dotaknila Njeno mrzlo lice, ki je bilo še mokro od dežja, in majhen, moker koder — mnogo dni sem žvel n užival ob siiominu na ta poljub in še danes živim in uživam. »Samo lo bi rad vedel, kako si se doma iz-muzala?« sem vprašal. Položila je na kamen ov-senjak, ki ga je pravkar hrustala, kot sc je delala. »Jana, naša dekla za molžo, mi je posodila svojo krilo in ogrinjalo, tudi čevlje. Ob šeslih hodi inolzt in jaz sem zavzela njeno mesto. Megla mi je pomagala. Ej, grda je!« »Kdo, srce moje? Chevenix —« »Ta obleka, mislim pa tudi na uboge kra-vice.t »Nagon živali —« Vzdignil sem kozarec z nilekom. »Upajva, da se jim posreči vzbuditi pozornost dveh plačanih in dveh prostih.« »Rajši bi se zanesla na telo,« je dejala Flora s lako redkim in občudovanja vrednim nasmehom, ki jo izginil tako hilro, kot je bil prišel.« Vendar, Anne, ne sineva tratiti časa. Toliko jih je zoper tebe in tako blizu so. Ej, bodi vendar vsaj enkrat samkrat resen!« »Zdaj govoriš do malega tako kot gospod Romaine.« »Kaj morem za to, predragi?« Sklenila je roke. Vzel sem jih preko najine kamnite mize v svoje, jih razklenil in jih poljubi! na dlani. »Ljubi moj, preden se razvedri to vreme —« »Se že vedri.« »Se le vedri.* »Mu bova dala časa. Preden se razvedri, mo-™m biti Že onstran doline in skušali, da pridem Po ovinku na pot gonjačev; samo prosim, da uu pove«, če moreš, kako pridem ua to pot.« Potegnila je eno roko nazaj, z drugo pa je segla za obleko, izrezano ob vratu in jo zopet prikazala z omotom bankovcev. »Moj Bog, na denar sem bil pa dodobra pozabil!« »Ej, mislim, ti se nikoli ne boš spametovat,« je vzdihnila. Zavila je bila bankovce v majhen omot iz rumene povoščene svile in ko sem ga držal v roki še toplega od njenih mladih nedrij, sem videl na njem uvezenega v rdečih barvah skakajočega ^ leva Škotske, po njim pa samo besedo ,Anne\ Vse delo je bilo zgolj posnetek borne igračke, ki sem jo bil izrezljal za njo, oj, pred tako dolgim časom I« »Tvoje delo hranim,« je šepnila. Skril sein omot v prsnem žepu in jo zopet prijel za obe roke. »Flora — preljuba moja'« »Tiho!« Planila je kvišku. Trdi koraki so prihajali po bregu navzgor Utegnil sem si ravno 5e oviti ogrinjalo gospodične Gilchrist okoli glave in sesti na svoj prostor, ko je primahal po poti star možak kmečke zunanjosti, ogrnjen s plaščem, mokrim od megle in z ovčarsko čepico na glavi. Obstal je pred nama in pokimal, opirajoč 6e ob palico. »Dobro jutro! Sla iz Leadburne, jeli?« »Recite rajše iz Peeblesa,« sem odvrnil in se trudil, da hi pod ogrinjalom skril svojo elegantno obleko pred njim. »Iz Peeblesa?« je rekel zamišljeno. »Tako daleč pa še nisem bil nikoli. Nisem bil čisto gotov. če bi mi bilo tam všeč, ako bi prišel tja. Pa slišita, jaz pa ne bi tako mečkal z jedjo, če vaju mika iti dalje. Sam sem že prav pozen!« Tako rekoč io je mahnil naprej. Kaj je neki imel v mislih? Prisluškovala sva njegovim korakom. Toda še preden jih ni bilo več slišati, sem planil kvišku in zgrabil Floro za roko. »Poslušaj! Kaj za božjo voljo pa je to?« »To se sliši kol Govova predelava .Radosti škotskega lova", ki ga igra godba na pihala « Nekoliko trenutkov sva se s Floro gledala in ugibala. Tedajci pa sem planil na pot in oprezo-val po griču nizdot. »Hiteti morava, Anna. Se več ljudi prihaja.« Popustila sva raztresene ostanke jedi in hitela, roko v roki, po poti proti severu. Kmalu pa je naredila oster ovinek in naju peljala iz zaseke na prosto pobočje. Olistala sva od začudenja. Prav pod nama se je razprostiral širen zelen travnik, na njem pa je stala razkropljena množica kakih dve slo do tri sto ljudi; in prav iz sredine lega zliora. kjer so se ljudje zgostili kot čebele v roj. so doneli izlreznjujoči glasovi godbe, ki je igrala .Radosti škotskega lova"; ne samo to; tam je liuli plaval po zraku nek predmet, ki je po velikosti in postavi močno sjiominjal na duha, |iolieg!ega iz ribičeve steklenice, kakor ie tako ieiio opisano v znani .Tisoč in ena noi*. Bil je orjaški zrakoplov Lunnrdi. »Vrag naj vzame tega Byficlda!« mi je ušlo v naglici iz ust. »Kdo pa je Bvlield?« »Nek zrakoplovec. prav čmeriknv in vesel hkrati, predraga. To njegovo razpoloženje ga je tudi pripravilo do tega, da si je nabavil usnjato-barvasti balon s svetlomodrimi prameni in ga postavil z godbo na pihala vred na pot mojega bega. Ta človek me zasleduje kot usoda.« Kar umolknil sem. »Pa vendar — zakaj ne bi,« sem pristavil zamišljeno. Tedajci pa sem se zasukal na peli; Hora je tiho pa prestrašeno viknila. in ko sem se ozrl, sem videl majorja in Ronalda slati na koncu vse- kanMlTdenič je prihitel k Flori in položil roko Flori na ramo, ne da bi se zmenil, ko sem se mu priklonil. »Ti poideš takoj domov.« Dotaknil sem se ga za ramo. »Prav gotovo ne pojde zdajle, ko ne manjka niti doset minut, da se bo zrakoplov dvignil v zrak.« Strastno se je obrnil k meni. »Za božjo voh lio St I ves. ne izzovit* vendar zdajle nobenega prepiri! Človek, ali niste moje sestre ze dovolj bi to besedo .pripravili v sramoto', kaj lahko prihranili za doma, ko ste na pobudo in s pomočjo nekakšnega pehotnega majorja postavili stražo za svojo sestro. Pa tudi to kaj lahko oprostite svoji sestri, če ona spričo tolikih nasprotnikov, ki se bore malo zmenijo za njena čustva, ta čustva tudi oživolvori.« »Gosjx>d major je prijatelj naše družine,« je odvrnil mladenič, pa zardel ob teh besedah. »Vaša družina?« sem ponavljal. »Mar ga jo vaša teta prosila za tako pomoč? Ne, ne, dragi Ronald —« »Oprostite,« se je oglasil major in stopil naprej. »Zdaj ni časa za prepir, da bi se prerekali, kot je rekel Ronald in kakor ste sami popolnoma prav rekli, da se bo zrakoplov prav v kratkem dvignil. Biriči in njihovi pomagači prihajajo pravkar okoli griča. Videla sva jih stopati po jx>boč-ju navzgor, pa tudi kočijo vašega bratranca, ki se je pravkar pripeljala po cesti. Stvar je laka, da so zasledovali gospico Gilchrist vse do sem, in ker smo mislili, da je bila bržkone namenjena, ko je odšla od doma, sva z Ronaldom sklenila, da prideva semkaj gor od te strani. Samo poglejte tja I« je rekel in izlegnil roko. Pogledal sem, kamor mi je kazal. Resnica; niti pet sto metrov daleč se je prav tedaj jioja-vila na vrhu griča na levi strani sivo oblečena postava, tik za njo pa moj prijatelj a v 6ivem telovniku, in obadva 6ta prihajala po strani dol po pobočju naravnost proti nam. »Gospoda,« sem rekel, »vse kaže, da sem vam dolžan veliko zahvalo. V vsakem primeru je bila vajina zvijača dobro mišljena.« »Morala sva pač mislili na gospico Gilchrist.« je odvrnil major trdo. Ronald pa je vzkliknil: »St. Ivesl Hilro! Tecite hitro nazaj v kamnolom. Dam vam besedo, da vas ne bova ovirala.« »Hvala, mladi prijatelj; drug načrt iinam. Flora,« sem rekel in jo prijel za roko,« tukaj so morava ločiti. Prihodnjih pel minut bo zelo odločilnih. Bodi pogumna, predraga, in tvoje misli naj me spremljajo, dokler ne pridem zopet!« »Vedno te bom imela v mislih, kjer koli boš. Vedno te bom ljubila, naj se zgodi, kar se hoče. Pojdi, in Bog bodi s teboj. Anne!« Prsi so ji burno valovale, major pa je zardel in jo gledal boječe, toda s krasnim kljubovanjem v očeh. »llitro!« sla zavpila ona in njen brat oŠ istem času. Poljubil sem ji roko in odhitel po pobočju dol. Za seboj sem 6lišal neko klicanje: ko sem se ozrl, sem videl, da so moji trije zasledovalci — zdaj so bili trije, ker se jim je bil pridružil šo moj bratranec — fzpremenili pot, jaz pa sem preskočil potoček in drvel proti slrnienl množici. Zaspan debel človek je dremal na trinožnem sedeča ob ograji, zraven njega jia je stila mizica, na njej pa skledica z dikljastim drobižem. Vrgel sem mu celo krono. »Se ne menja,« mi je ugovarjal, ko se je predramil, in krilil z roko, polno vstopnic. »Tudi ne zahtevam « Pograbil sem vstopnico in švigni! skozi vrala. Brž ko sem se pomešal ined množico, sein obstal, da se ozrem in pregledam ves položaj. Prvi zasledovalec je bil ravno dospel do |>oloka; dva koraka, tri za njim je tekel redečelasec, daleč za njim pa je sopihal moj bratranec. Oh pregradi sloneči vralar je gledal še vedno za menoj. Ker sem bil gologlav in imel plesno obleko na sebi, je gotovo mislil, da sem ponočnjak, Bahov učenec, ki sem 6e bil izgubil pod oko julra. Tedajci se mi je posvetilo v glavi. Moral sem se preriti do sredine množice; množica je vedno prizanesljiva do pijanca. Zaradi lega sem izobesil bleslečo napisno tablo pijane razposajenosti; opotekal sem se, klokal, mahal okrog sebe razuzdano; Opolekel tem te... prosil oproščen ia na vseh plateh, in se tako pr» riva! skozi gledalce, ki so se mi dobre volje umikali. t Snditlitvmilt vrthoiliinf ) 'p a n a ni § k I prelcop Pogled na ranam/ki prekop Indijanska koliba V Srednji Ameriki je med 8 večjimi in manjšimi državami tudi republika Panama. Na severu jo obliva Darienski zaliv kot del Karibskega morja v Atlantskem oceanu, na jugo-^zapadu pa Panamski zuliv kot odtenek Veli-/likega nli Pacifiškega oceana. Razvodnica v •Panamski ožini poteka samo v neznatni morski fcvišini SO m- To dejstvo je omogočilo med obe-?ma occanama najprej zgradbo železnice, nato *pa še Panamskega prekopa, ki so ga odprli Jeta 1915. Gradnjo Panamskega prekopa so pričeli Francozi, nadaljevale in dovršile so ga sever- foameri-kc Združene države. Prekop je dolg t km in dovoljuje pri širini povprečno 200 m Jn najmanjši globini 13 m plovbo tudi največjim ladjam. Vožnja po njem traja 14 ur, medtem ko potrebuje ladja za (Hit okrog vse Južne Amerike mesec dni. Panamski prekop uporab- rogled na mesto ranama Slraia ob Panai, Ija zlasti severnoameriška Unija, dn pošilja blago iz. vzhodnih držav v zahodne, ker je vodna pot cenejša od žclzniške. \odni promet med obema ocennma bi bil nemogoč, ako bi strokovnjaki pri graditvi Panamskega prekopa ne poskrbeli tudi za splavile zapornice. I e-te uporabljajo takrat, kadar te treba zvezali med seboj s prekopom reki, i na zveznih mestih nimata enake nadmorske višine. Podobno velja tudi za zvezo dveh morij. Splnvnn zalvornica obstoja iz velikega vodnega zbiralca, ki ga spredaj in zadaj zapira skem prekopu dvoje dvižnih vrat. Kadar so odprta zgornja vrata zapornice spodnja pa zaprta, je pow;in,i vode v zapornici tako visoka ko ob zgornjem jezu. V nasprotnem primeru pa sta izravnani površini v zapornici in nižji strugi tako. da ]h> strugi navzgor vo/eča ladja zlahka splava v zapornico; če zdaj spodnja vrata zupro in zgornja zupro, priteka voda v zapornico iu dvigne ladjo vse dotlej, da doseže površino vodo više ležeče struge. Kadar vozi ladja po strugi navzdol, puste na podoben način i/teči vodo iz napolnjene zapornice, v katero so seveda prej pripeljali ladjo. »Tu se zopet vidi zlobnega bedaka. Celo po smrti hoče imeti ljudi za norca.« >Če ni nobenega testamenta, tedaj gre dediščina po svoji postavni poti,« je pripomnil Klančar, težko sopeč. . »Da da,« je vreščala sestra Katarina, >zu-„ je povedal, da je rekel Jernej, da naj gre nieeova imovinska zapuščina svojo pot.« »Tedaj se vam puč lahko vsem trem čestita < je rekel z nasmehom sodnik. Obrazi treh sorodnikov so se zjasnili. To lo vsi očitno spoznali, da jim je luhko še v irečo, če ni oporoke. Bilo je le še odprto vprašanje', kje so kapituli. Moralo bi se vendar kje dobiti hranilne knjižice, obligacije ali druge državne vrednostne papirje. Čeprav je že pred pogrebom starega urarja iskalu sodnijska ko-jnisija po njegovi hiši zapuščeni denar in vzela I seboj vse spise, ki bi utegnili biti kakor koli pomembni, je vendar dul sodnik po naročilu peka in Klančurja znova preiskati vso urar-Sevo hišo. Te preiskave so se udeležili razen sodnega pristava in pisurja tudi oba Jernejeva brata in sestra. Kraljičku je bil nenadni obisk Silno neprijeten, vendar je peljal nepovabljene goste brez obotavljanja po vseli prostorih in jim je sam odpiral skrinje, oinare in predale. Za radovedno, očitno zijulusto ogledovanje njegove lepo urejene hiše in bleščeče opreme se je na videz tako malo zmenil, kot se je delal, da ne sliši godrnjanja in grajanja obeh bratov in sestre svojega rajnkega mojstra. Zelo mučno mu je bilo, da niso preiskali samo skrin j in oinur, ampak so prevrgli in razmetali tudi vse postelje in perilo. Todu vkljub vsemu iskanju iu brskanju niso nušli nobene listine, no- ...niso nosili nobene listine... bonoma računa, nobenega zapiska, sploh ničc-fur, kur bi moglo kaj pojasniti o negotovem denarju. Nazadnje je staknil Kraljiček v skrajnem kotu nekega predala staro beležnico in jo podal pristavil. Vanjo ni rajnki mojster ničesar drugega zapisoval kot vreme, ki se je oh gotovih dneh več let zaporedoma popolnoma enako ponavljalo. Toda med zadnjo stranjo in platnicami knjižice je bil listek,oia katerem je bilo nekaj važnega. Tu je bilo napisano: . , 36.515 goldinarjev . . 1.510 > . . 1025 »__ Moja glavnica , . , obresti ...... letni dohodki, čisto , Odštevši letne izdatke Ostane še 39.050 712 38.338 goldinarjev Dan in leto, ko je bil ta račun narejen, ni bito omenjeno. Po dediščini pohlepni sorodniki so se kar tresli od razburjenja. Sedaj so pač »Ogli precej natančno ugotoviti, koliko denarne imovine je zapustil njih brat Jernej, toda ",c m bilo označeno, kje je denar naložen. „ .aljicek tl,di ni znal dati nobenega pojasnila ,? ,en>, kakor bi rad. Nikdar da m videl večjega zneska v mojstrovih ■ rokah, je izjavil, in manj mu je mojster kdaj omenil, kom je »Pravil svojo imovino. Ne preveč zadovoljni, pu vendar polni veselega upanja so zapustili " ■ njegov brat in sestra urarjevo hišo. lev» • • "i se je pričelo z mrzlično vnemo '»Kanje Jn poizvedovanje o denurni zapuščini Jernača Godrnjača. Tudi Majda se je živo za-nimula za to zadevo. Saj jo je stric izrecno zagotovil, da je zanjo poskrbel. Bržkone je kje kuka hranilna knjižica, ki je naslovljena na njeno ime. Toda kje? Pek Jakob in Klančarjev Andrej nista obletela samo vse okolice, ampak pol dežele in sta povpraševala po vseh večjih in manjših hranilnicah, zlasti v mestu, o denarni vlogi svojega brata, dobila sta pa povsod brezupno sporočilo, da ni urar Jernej Gabršček nikdar naložil pri njih kakega denarja. Tudi v davčnih imenikih in spiskih raznih finančnih uradov ni bilo ne duha ne sluha o Godrnjačevih kapitalih. Banke, pri katerih je sodnija poizvedovala, so dale vse zanikalne odgovore. Sedaj so objavili vprašalni razglas v časopisih, pa tudi ta ukrep je ostal tako brez uspeha kot vsi drugi. Po Tolminu je bilo mnogo smeha na račun »belega testamenta« Jernača Godrnjača, čigar postavne dediče so povsod dražili. Nevolja in razdraženost pohlepnih sorodnikov je rastla tem bolj, čim bogatejša dediščina jim je migljala pred očmi in čim dalje je izginjalo vse upanje, da bi denar dosegli. Pek in brat in sestra so neprestano rentačili nad lokavščino in zlobnostjo svojega rajnkega brata. V teh okoliščinah ni bilo mogoče niti v sanjuli misliti na Kraljičkovo in Majdino poroko, za katero je določeni trimesečni rok že davno pretekel. Pač pa je mladega urarja kur trla nestrpnost; ko mu je pa Majda na svoj priliznjeni in vendar tako odločni način prigovarjala. naj počaka še tako dolgo, da bo zapuščinska zadeva urejena, se je vdal kot veduo želji ljubljenega in oboževauega dekletu. XIII. V obcestni krčmi na Mostu je bilo zelo živahno. Kakih petdeset sejmarjev, po večini z Gorjanskega, se je vračajoč se s sejma na dan sv. Jakoba ustavilo medpotoma tukaj, posedli so se okrog težkih hrastovih miz, jedli in pili in se vneto razgovarjali o kupčiji in raznih novicah. Nekaj gorjanskih kmetov, ki so oči-vidno napravili dobro kupčijo in jim je zlezlo vino že precej pod klobuk, se je poskušalo s petjem, pa jim ni šlo nič kaj dobro. — ledaj pa se je oglasila sem od mize pri peči vesela muzika — harmonika, kitara in klarinet, ki so dobro ubrano igrali Godci pa niso bili nobeni drugi kot vesela in žejna triperesna deteljica: Vetrnjak, Brbljač in .škrie, ki so bili že od zjutraj pri Mostu in so sedaj prikolovrntili v gostilniško sobo. da bi zabavali sejni,-irske goste in seveda zraven tudi pili. Ko so odigrali prvi komad, je zaklical star kmet, ki mu je bila godba nadležna: . . . >To so zopet vražji muzikanti, ki ovirajo vsak pameten razgovori... Plačam vam za en liter, če nehute s svojim dudlanjem-t »Kaj pravi tukaj kmetavzar?« je vzrojil Vetrnjak, »mi lahko (joderno, kadar in kjer hočemo. Spijte svoje vino sami. Nikar ne menite, da smo prišli zato, da bi nam kdo drugi plačevat za pijačo... Krčmar, prinesi na mizo štiri Štefane za sejmarjel« Ko se je gostilničar obotavljal, je vrgel Brbljač bankovec za pet goldinarjev na mizo in zavpil: »Tu je denarl Prinesi svojega najboljšega' zelenega, krčmar I In če je gospodom prav, jih' vprašamo, za koliko je ves Tolmin naprodaj.« »Brbljač, spravi svoj papir. Bržkone je tvoj. zadnji, s katerim moraš shajati do božiča,« ga je zavrnil neki gorjanski tržan. »Hoo,« je zavpil Vetrnjak, »če je Janez, moj prijatelj in boter, kdaj brez drobiža, sem vedno še jaz tu. In sedaj plačam nalašč pet Štefanov za žejne vodopivce.« »Plačaj raje najprej svoje dolgove,« se J* oglasil sem iz kota tenak glas, ki je bil Oti gorjanskega krojača. »Komu sem dolžan en sam krajcar?« »Krajcarja nobenega, pač pa šest goldinarjev si mi še vedno dolžan za ne več prav nov« obleko, ki jo imaš na sebi.« »To je že davno plačal moj sin, urar. On jo je tudi naročil.« »Za Škrica je naročil frak in ga tudi plačal, zate pa ničesar. Svoj denar bo pač rabil za kaj drugega, kot pa da bi dalje podpiral zanikrnost svojega očeta s prijatelji vred.« škric, čigar razpoloženje se je danes že večkrat spremenilo iz veselosti v žalost in iz žalosti v vesclost, je pri mizi zaspal in ni nič slišal, kar so govorili okrog njega. Zato je pa zarohnel sedaj Brbljač: »Ti, krojaška para, pazi na svoje suhe čeljusti, sicer se bomo videli kje drugje-Moj fant, kateremu sem bil za botra, po domača Kraljiček, ima denarja dovolj, da plača no samo nekaj gumbov za hlače, ampak lahkoi kupi pol Gorjanskega —« »Dobil je pač lepo dediščino, hišo in pod« jetje; toda s svojim denarjem pa ne more raz« sipati. Odkod naj ga tudi ima?« »Odkod ga ima, ne vem; toda da ga imai, to vom. Zakoplje se lahko v denarju.« »Tu fe denar!* rDedišline se nit ne upošteva...* »Da, da, ima denar, veliko denarja,« je zatrjeval Vetrnjak, »saj sem ga sam videl. Zadnjič mi je vsilil štirideset goldinarjev — da, prav vsilil, ker jih nisem hotel vzeti. In če kdaj kaj potrebujem, je rekel, naj kar k njemu pridem, mi je vedno na razpolago.« »Hahahahaha,« se je zasmejalo_ več pivcev, Vmes pa se je oglasil zopet Brbljač: »In velik kup denarja ne ostane nikoli sam, Prišel bo zraven še drug kup denarja, ko so Kraljiček oženi.« , . »Tako velik pač ravno ne bo kup denarja, ki ga prinese .Majda za doto, razen če se upošteva dediščino,« je izjavil neki Tolminec. »Dediščina se nič ne upošteva, ta se že kje prešteva. Boljši je vrabec v roki kot golob na strehi,« je blebetal Brbljač. »In o Maidi sp oT ni govora. Kraljiček se poroči s čisto drugo kd pa z belo gosjo s črnimi mačjimi očmi.« »S katero pa tedaj?« (Nadalievanie prihodniii.) Dre trdni slovenski korenini a g. Anton Lužar in njegova žena Marija. On je ne 21. niajnika obhajal svojo 77 letnico, ona pa (i. niajnika svojo 80 letnico. »Domoljube se ju tudi araeli lega spominja tako rad, ker sta letos že 5 let naročnika našega lista. V zakonu živita že .2 let ter sta še zmeraj tako prijatelja kakor od ačetka. Oba sta čvrsta in krepka, zlasti jubilantka, ;i vam še zapleše kak valček ali polko, če hočete poluim litrom na glavi. Pa naj kaj takega kaka •llada poskusil Jubilant je celih 41 let delal v to-arni za klej. V zakonu sta imela pet otrok, izmed aterih živita le še dva, ki pa sta v Ameriki, pa i 6taršev vedno spominjata. Bog jima daj še dosti lravih in srečnih let, zlasti pa, da bi mogla od-ženo slovesnost svoje zlate poroke obhajati s svo-ni otroki in vnuki vred. Bog ju živil Okrog sosedov s Zakaj se je zvišal obtok bankovcev. • rvatski zakladni minister dr. Košak je imel e dni po radiu govor in je povedal tudi sle-.eče: Na zvišanje dotoka bankovcev so vplivali rije činitelji. V prvi vrsti je treba omeniti za-iolžitev države, predujme (vnaprcjplačila) za-ezni.škim vojskam in klirinški račun. Vzroki adolžitve so: ustroj hrvatske oborožene sile, avna dela, izboljševalna dela (melioracije), po->rava poslopij, mostov itd,, razdejanih od upor->ikov, skrb za begunce itd. s Zagreb bo dobil vojni muzej. V Zagrebu veliko vnemo in skrbjo urejujejo vojni mu-ej ter ga bodo v kratkem tudi že lahko odprli. muzeju, ki ga vodi polkovnik Praunsperger, io zbrano vse važnejše orožje od osmega sto-etja dalje ter razne važne vojaške listine. s Oljčja drevesa v Hrvatskem Primorju dietujo letos obilen pridelek. Strokovnjaki so zračunali, da bo dala vsaka oljka do 3 kg ol ja. ver je v vsej Hrvatski nad 2 milijona oljčjih Ireves, je verjetno, da bo Hrvatska letos pri-lelala 6000 ton olivnega olja. s Kmetijska izobrazba. V zadnjem zimskem lolletju je bTlo na Sp. Štajerskem 461 filmskih iredstav, ki si jih je ogledalo 42.600 gledalcev, 'redvajali so 400 filmov o sodobnem nemškem metijstvu. s Vpisovanje v I. razred brežiške gimnazije \nastasija Griina za 1. 1943-44 bo od 1. do >5. junija letos. s V spomin na pokojnega Viktorja Grčarja. 'red dobrim letom je umrl v srbskem čačku livši župan v Mariboru, šolski upravitelj in re-icrvni častnik Viktor Grčar. Njegove prijatelje n znance bo gotovo zanimalo sledeče: K po-:rebti so prišli poleg tumošnjih Slovencev tudi nekateri Srbi. Bil je zelo deževen dan. Ob od-ortem grobu je govornik povedal, da je bil Grčar prvi od ljudstva izvoljeni slovenski župan v Mariboru. Navzoči Srbi so nato takoj predlagali, naj se pogreb odloži za en dan ne samo zato, ker jc bila jama polna vode, temveč tudi zaradi tega, ker zasluži Grčar kot rezervni častnik in borec v bivši prostovoljski diviziji, pa tudi kot bivši mariborski župan vidnejši pogreb. Ker je bila s predlogom zadovoljna tudi nemška oblast, so Grčarja pokopali šele naslednji dan z vsemi vojaškimi častmi. Pogreba se je poleg velikega števila prcliivulstva udeležilo tudi srbsko in nemško vojaško odposlanstvo. s Zanimiva taborišča srbske delovne službe. Obvezniki srbske delovne službe, ki so nastopil; svoj štirimesečni rok nekako pred mesecem dni, so večinoma zaposleni pri površinskih delih v okolici Bora. Urad za skrbstvo obveznikov delovne službe t Beogradu je sedaj izdal točen Janez Svetokriški Janez Svetokriški je največji pisatelj naše katoliške ali baročne dobe, prvi ui največji pisatelj slovenskih pridig. Hodil se je okoli 1645 pri Sv. Križu v vipavski dolini, zato ga imenujemo Svetokriški. Njegov rod je najbrž plemenit, kajti po mnenju večine naših književnih zgodovinarjev je izhajal iz rodu plemenitih Leonellijev, beneškega pokolenja. Svojo mladost je Janez Krstnik Leouelli preživel pač v domačem kraju, kjer je bil že od 16:14 kapucinski samostan. Prav ta bližina samostana in stiki z menihi ter njegova lastna pobožno6t so ga privedli med kapucine. Študiral je menda v Benetkah, potem pa kot kapucinski duhovnik služboval po različnih krajih Slovenije kot pridigar štajerske kapucinske province, ki je obsegala tedaj vse kapucinske samostane po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Goriškem. 0 tej službeni poti Janeza Sveto-kriškega je le nekaj znanega. Tako vemo, da je bil od 1679 do 1082 gvardijan kapucinskega samostana v Triestu, 1682 je postal gvardijan pri Svetem Križu, 1684 v Ljubljani, 1686 zopet v Trieetu, 1088 v Novem mestu, 1693 v Gorizzi, kjer je 1714 tudi umrl. Janez Svetokriški je bil največji slovenski pridigar svoje dobe. Svojih pridig pa ni samo govoril, marveč se je odločil, da jih tudi napiše in tako da svojim sobralom in vsem drugim duhovnikom primeren priročnik, iz katerega bi lahko zajemali primerke pridig tisti duhovniki, ki bi ne utegnili sami študirati. Kapucini so takrat zelo pridno gojili cerkveno govorništvo, zato so tudi Svetokriškega izobrazili v slovečega in izredno priljubljenega cerkvenega govornika. Saj je znano, da je bila pri njegovih govorih cerkev zmerom prenapolnjena, tako da se je moral celo s poslušalci vred seliti iz cerkve na prostor pred njo, obenem pa vemo, da so ga tudi drugam kaj radi klicali, da bi pridigal prj različnih praznovanjih, zlasti ob kakfli romanjih in božjih poteh. Naš sloveči govornik in pridigar je razmeroma pozno prišel na misel, da bi sam izdal pridige, šele tam okoli 1690. ln v času od 1691 do 1707 smo dobili izpod njegovega peresa kar pet obsežnih knjig njegovih pridig pod skupnim naslovom Sveti priročnik (Saorum promptuariuni). Prvi dve knjigi tega priročnika je Svetokriški tiskal v Benetkah, zadnje tri pa v Ljubljani. V Svetem priročniku so zbrane pridige za posamezne ne- delje in elovesnejše praznike v vsem letu, potem jia tudi pridige za manj pomembne praznike ia še različne druge priložnosti. Pridige Janeza Svetokriškega so že po sestavi in obliki, še bolj pa po vsebini zelo značilne za tiste čase. Zunanja oblika njegovih pridig jo po večini še 6tara srednjeveška, v ninogočem pa ža nosi znamenja nove baročne dobe. To se pravi, da je svoje pridige zelo rad prenalrpaval s posvetnim znanjem, z raznimi modroslovninii izreki, z različnim, često celč neokusnim zbiranjem najrazličnejših zgodb in zgledov in celo smešnic is vsakdanjega življenja. Zlasti je rad uporabljal dolgo vrsto latinskih izrekov iz starih cerkvenih očetov in svetega pisma. Tu in tam pa je uporabi! tudi kak italijanski in slovenski pregovor. Ker sla jezili in slog Janeza Svetokriškega tako preobložena, natrpana, okrašena in razgibana, po vsej pravici šte« jemo našega največjega govornika in pisatelja katoliške dobe med baročne pisatelje. Svetokriški je bil ljudski pridigar, saj je po veliki večini govoril slovenskemu preprostemu ljudstvu. Zalo je gledal, da je bil poslušalstvu čiru najbolj razumljiv. Prav zato se tudi v vsaki njegovi poljudni pridigi zrcali v večji ali pa manjši meri sodobno življeuje. Torej že iz njegovih pridig lahko sklepamo tudi na našo javno, socialno ia kulturno življenje pod konec 17. stoletja. V njegovih pridigah lepo odmevajo vsi veliki dogodki ti6lcga časa, posebno veliki lioji s Turki, kuga ia lakola. In vse te nesreče Svetokriški v svojih pridigah prikazuje kot šibo, s katero nas tepe Bog za naše grehe. Za našo slovensko književnost, ki je bila takrat še precej revna, pomeni Janeza Svetokriškega delo, ki je obisegalo nič manj kakor pet knjig na 2900 straneh. Izredno veliko pridobitev, posebno še zato, ker je v tistem času Sveti priročnik najbolj izvirno naše delo. Uspeh Priročnika je bil že v tisti dobi velik, saj jc že sodobnikom dobro služil pri opravljanju dušno pastirskih dolžnosti. Marsikateri slovenski pridigar se je ravnal po njem in pisatelj Vorenc je napravil zapiske pridig, ki popolnoma slonč na Svetokriškem. Janez Svetokriški je ustvaril potemtakem uspel priročnik za sodobne in poznejše duhovniške rodove, našo slovensko književnost pa je obogatil z vsebinsko in oblikovno zanimivim delom. seznam krajev in mest, v katerih delajo ti obvezniki. Prva skupina dela v okolici Bora v taboru »Berlin«, ki šteje 169 članov. Ostali člani so zaposleni v sledečih taborih: V »Bajerjuc jih je 332, v »Vorarlberguc 230, v »Bregenz.il« 4>0. Ostali tabori so v bližini mesteca Zagubice ter je sprejel tubor »Leskovac« 138 obveznikov, »Pomcr« 201, »Franken« 200, »Loznica« 237, »Tiiringen« 332, »Wcstfalcn< 270. »Bhcinland« 79, »Kostolac« na Donavi pa 203. Gotovo število obveznikov — to so predvsem poročeni — je razvrščenih v delovna taborišča v beograjski okolici. Tuko so med drugim razporejeni v okolici Rakovice, Ralje in Belega Potoka. V vseh teh taboriščih jih je skupno 800. Skupno število vseh obveznikov srbske delovne službe, ki so po zadnjem naboru odšli na odsluženje pred- Sisanega roka in ki sedaj delajo na področju or—Petrovac—Kostolac in beograjski okolici, je približno 4000. Vsi so iz Beograda. Omenjeni odbor za skrbstvo v Beogradu zelo skrbi, da imajo svojci z obvezniki delovne službe stike ter jim v primeru potrebe lahko pošiljajo tudi pakete. s Vsakemu po dva ara zemlje. Srbski okr. glavar v Požurevcu je dal vsemu svojemu uradništvu na razpolago vsakemu po dva ara zemlje, da jo lahko ob prostem času obdeluje. Uradništvo se je potrudilo in je zemljišče prvovrstno obdelalo. s škofjeloški rojak upokojen. Izredni pro- T fesor arheologije na grnški univerzi, znani raz- I iskovalec keltskih grobišč in gradišč na šta- l ierskem in na Kranjskem, škofjeloški rojak dr. vVaTter Schmid je dosegel starostno mejo in j» stopil v pokoj. Adolf Hitler mu je ob tej priliki sporočil zalivalo za akademsko dejavnost in za zvesto službo. s Tretje največje mesto na Koroškem so Jesenice, piše »Nolkiseher Beobachterc. Po razpadu Jugoslavije so združili Jesenice s Koroško Belo. s Nemški državljani postanejo vsi tisti tujci nemškega rodu, ki so čluni nemške vojske, oddelkov SS, policije in organizacije Todt. Državljanstvo zučne veljati z dnem, ko so stopili v. te ustanove. s Na vzhodnem bojišča je padel vodja študentov nemške narodnostne manjšine v bivši Jugoslaviji W i 11 y Badel. Bil je med prvimi Nemci v bivši Jugoslaviji, ki so se prostovoljno javili in odšli na bojišče. s Vse majhne obrtniške obrate bodo združili na Hrvatskem v večje obrate pod državnim nadzorstvom. Tuko upajo, dn bodo bolj gospodarsko izkoriščali in popruvljali sturc obleke, slare čevlje in podobno. s Novo sodobno klavnico bo sezidal občinski svet v Derventi. V ta namen je že odobril dva milijona kun. s Novo glasbeno šolo je odprl v Beograda Slovenec Albin Fakin. Poleg violine in raznih drugih glasbil posveča šola posebno pozornost harmoniki. Do sedaj se je vpisalo v glasbena šolo 70 gojencev in gojeiik. IOVIKVBOJU Z MRČESOM Molji Moljev, ki povzročajo človeku velikansko škodo, je več vrst. Ogledati si hočemo predvsem in najbolj tri, to je: oblnčilega molja (Tineola bisclliella), kozu-lovinnrskega molja (Tinea pellionella in pre-progarskega molja (Trichopnugu tupetiella). Kakšni so molji Molji spadajo k metuljčkom in so v vsem poik)bni metuljem. Imajo dva pura z luskami jMikritih kril in daljši ali krajši rilček, ki gu v miru zvijajo. Z njim morejo srkati le tekočo hrano. Nekatere vrste imajo rilček okrnjen in zalo ne sprejemajo nikake hrane. Krila moljev so ozka in podolgovata: pri nekaterih vrstah so zadnja okrašena z dolgimi nitkami. Luske na krilih se svilnato svetijo; po barvi sprednjih kril ločimo tri vrste moljev: oblačilni molj ima svetlorumena krilu, ko/.uho->innrski rjavozlatorumena, s temnejšimi pikami okrašena, in preprogarski molj ima zadnjo tretjino prednjih kril rjavočrno. dočim je ostali del rjavkastosiv. Z razprostrtimi krili merita prvi in drugi 17 mm, tretji 12—22 mm. Pri sedenju zlože molji svoja krila ob trupu iu pokrijejo zadnja s prednjimi. Metulji, lorej tudi molji, se popolnoma pre-cbra/.ujejo, to je njihova ličinka, gosenica ni doraslemu molju prav nič podobna; preden se razvije v doraslega molja, metuljčka, se za-bubi. Kako žive molji Pri prvih dveh nam je znan način življenja, pri tretjem neznan. Metuljčki sede podnevi v kakem skritem kotičku med pohištvom, oblekami, volnenimi ■preprogami in lete le, če jih vznemirimo ter si urno poiščejo varnega temnega kotička, šele v mraku prilezejo na dan in iščejo primernih krajev, kanmr bi položili jajčeca. Samica leže rumenkasto bela, podolgovata jajčeca posamič na blago in jih ne prilepi nanj. V nekaj dneh zleze It0—200 jajčec. Po 7—12 dneh, odvisno je od toplote, se razvijejo do t mm velike rumenkaste ličinke, ki si kmalu napravijo iz. vlakenc cevkasto prebivališče, v katerem doraščajo. Na prsnih obročkih imajo šest pravih, na zadkovih obročkih pa tO nepravih nog. Glava je podobna trdi glavici, ki ima grizoče čeljusti. Glava oblačilnega molja je rjava, kožuhovinorskega pa črna. V vročih poletjih se ličinke ali goscnice naglo razvijajo, da imamo v enem letu 3—4 rodove. Ko po večjem številu levov ličinka dorasle (10—lt mm), se 'v znpredku zabubi. Po nekaj dneh prilezejo iz teh bub metuljčki, ki jih vidimo v stanovanju od meseca maja do avgusta. Napačno je mnenje, da priletijo molji zvečer od zunaj v stanovanje; res poznamo tudi na prostem tisoče vrst raznih moljev, ki žive na najrazličnejših rastlinah, ki pa so večinoma neškodljivi. Oblačilni molji se razvijejo le v stanovanjih in se razširjajo v stanovanjih. — Zmotno je tudi mnenje, da so leteči molji, neškodljivi, češ, saj so že položili svoja jajčeca. Skoda, ki jo povzročajo molji Eden največjih škodljivcev našega gospodarstva je menda oblačilni molj. Sicer metuljček ne žre nobene hrane, ker ima rilček okrnjen, zato je škodljiv le, ker razširja svoj zarod, škodljiva je gosenica, ki žre s svojimi frizočimi čeljustmi blago, najraje volno, oble-o, perilo, odeje, obloge itd. Ce ne najde primerne hrane, se zadovolji tudi z drugo, kot ko-»uhovino, perjem itd. Samo bombaža ne žre. Gosenice kožuhovinarskega in preprogarskega Molja žive večinoma od kožuhovin in kož. Kako se borimo proti moljem Uije se jih branimo kot pa jih nničimo. ^•ato je važno vedeti, kako se jih ubranimo, lo-p>slo snažimo omare in pohištvo; obleko krta-«"no, da ne demo moljem miru. Prav tako s •naženjem in ki-tačenjem odstranimo jajccca, «o bi jih bili molji že zalegli. Naftalin morda nekaj časa odvrača metuljčke, nikakor pa ne uniči ne metuljev ne njihove zalege; prav tako velja o drugih sredstvih. Do sedaj najbolj uspešno sredstvo je glo-bol, ki tudi uniči zalego. Ker pa naglo izhlapi iu je neprijetnega duha, ni preveč priljubljen. Bolj se obnese heksaklorov etun, ki prijetno diši in le polagoma izhlapeva. Pravijo, da zamori goscnice po 10—12 dneh, jnjčeva po 4 dneh in metuljčke po 24 urah. Ža 1 kubični meter je treba 1—1.5 kg te snovi. Priporočljivo je v poletnih mesecih shranjevati kožuliovino in volnene stvari v dobro zapirajoče se omare ali zaboje, zaviti jih v časopisni papir in če mogoče, potresti z eno od teb dveh snovi. V zadn jem času je priznano 6redstvo v borbi proti moljem eulan, s katerim prepoje volno, da jo napravi neužitno za gosenice moljev. Skupno z molji najdemo zlasti v obloženem pohištvu često prišico, ki se hrani z morsko travo. To uničujemo najuspešneje, če razkužimo pohištvo s prusko kislino ali pa s paro v posebnem dcsinfekcijskem (razkuževalucin) aparatu. PRAVNI NASVETI Pritožba zaradi prevelike kazni. M. L. — Takoj po razglašeni sodbi se že lahko pritožite zarudi prevelike kazni, najkasneje se pa morate pritožiti v treh dneh po razglasitvi sodbe. Ce ste bili pri okrajnem sodišču obsojeni v odsolnosti, teče ta tridnevni rok od diie, ko vam je bila vročena sodba. Ce je bila taka pritožba, ki se imenuje priziv, pravočasno vložena pri sodišču, ki vas jc so dilo, potem preizkusi primernost izrečene kazni okrožuo kot prizivno sodišče v seji treh sodnikov. Dedovanje po poročeni sestri. L. R. Sestra je po očetovi smrti prevzela hišo in kmalu nato umrla brez oporoke, ne du bi preo<_tu'im sestram izplačala zakoniti delež po očetu. Zapustila je vdovca brez otrok. Vprašate, kaj bodo dobile preostale tri rodne sestre pokojne? — Pri cenitvi zapuščine pokojne sestre se bodo upoštevali vsi dolgovi, tako da se IkkIo od vrednosti zapuščine odšteli tudi zneski še ne plačanih dednih deležev po očetu. Cista zapuščina bo pripadala zakonitim dedičem, in sicer vdovec pokojne bo dobil polovico, ostalo polovico pa dobe po enakih delih sestre. Vsaka izmed treh sester bo torej dobila poleg še neizplačanega očetovega deleža še po euo šestinko čiste vrednosti sedanje zapuščine. — .še neizplačani očetovi deleži, ki so bili oh očetovi smrti določeni v dinarjih, se ne bo.lo mogli upoštevati sedaj v lirah v enaki višini, ampak sc bodo preračunali v lire, tako da bo za prejšnjih 1000 din sedaj šteti ie 580 lir. Odpoved dedni pravici. A. M. Odpoved dedni pravici je pogodba z zapustnikom, ki se ne da enostransko preklicati. Ce se je brat odrekc dedni pravici po starših in se je ta odpoved zapisala pred notarjem v obliki notarskega zapisa, je to veljavno izrečena odpoved, ki bo držala, čeprav so se razmere medtem nile in se je brat premislil. Kdor se je.?5R?" vedal dedni pravici, nima pravice do dol/nega deleža in zato brat ne bo mogel predlagati |>o smrti staršev niti dopolnitev nujnega deleža, kar bi sicer lahko, če ne bi bilo veljavne ded-ne odpovedi. , Zavarovanje med živimi. C. š Star moz ki ima precejšnje prihranke v hramlntcin.ozene na izmišljeno me, živi že vec let pri družini, k? ga™ vsem oskrbuje. Ker mož ne more pisat oporoke in jo sploh noče napraviti er vselej S da je vse, kar ima, od te družine, vpra-Lfe kako ukreniti, da ne b bilo po smrt. moža spora zaradi hranilne kn iž.cef - Morda bi bilo najenostavnejše, dn moz ze sedaj uro« kniiž co družini, ali pa da to stori v primeru bolezni^ še pred smrtjo. Lahko pa. tutfi. ustno nri hranilnici naroči, da imajo po njegov, smrti j Slogo izplačati tej družini. Sama, ustna izjava moža da je - se, kar ima od družine, se ne bi l mogla po našem mnenju, brez izvršene izročitve hranilne knjižice v roke družine smatrati kot darovanje med živimi, laka ustna izjava bi pa veljala kot oporoka, če bi jo mož izrekel v prisotnosti treh prič kot svojo poslednjo voljo. Obrekovanje. G. A. Govoriti o ženski, da je zaradi znanja z nekim gospodom dotičnega izkoriščala za 3000 lir, je obrekovanje in zato kaznivo, tudi če bi bilo to res. Dokaz resnico v tem primeru ni dopuščen, ker se te okolnosti tičejo le zasebnega življenja. Izgubljeno spričevalo. O. B. Ce ste izgubili spričevalo gimnazijskega razreda, vam svetujemo, da zaprosite ravnatelja zavoda, da vam izda duplikat. Ce pa hočete preprečiti, da ■•o ne bi druga oseba okoristila z vašim izvirnim spričevalom, ki ste ga izgubili, mora:e zaprositi pri vašem domačem okrajnem sodišču za sodno proglasitev, da je tisto spričevalo pravno neveljavno. Sodišče bo izdalo oklic in določilo 6 mesečni rok. Po neuspešnem preteku tega roka bo sodišče izdalo odločbo, da je izgubljeno spričevalo izgubilo svojo pravno veljavnost. Priposestvovanje javnega sveta. G. O. — Zemljišče, ki je last države, cerkve, občine ali drugih javnopravnih ustanov, se more pripo-sestvovati le s 40 letno posestjo. Ce icga zemljišča niste imeli z vašimi posestnimi predniki vred v posesti skozi navedeno dobo, ne mero biti govora o kakšnem priposestvovauju. -1 ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE zgodbo, ki bo zanimala vse, ki se vode boje Zadnjič 6em pripovedoval o prvih plavalnih urab, ki 6em jih imel s prijateljem Petrom. Prizadeval seui si, da bi zadeva ostala samo med nama in da žena ne b: zvedela, da ji zapeljujem moža na kopališče Ilirije. Ampak Peter je sam k'riv, da je rvohala. za kaj gre. Preveč glasno je žlobudral v kopalnici, večer za večerom je brskal po tisti plavalni knjižici s podobami, tu pa lam pa jo je kar vpričo žene odložil ter poskušal po zraku neke čudne gibe, ki spominjajo na afriške verske obrede Po usihajoči zelenki brinjevca je zvedela Petrova žeua za moje obiske, od otrok pa je slišala, da jim je očka obljubil, da jih bo vodil na kopanje, če bodo prinesli domov dobra spričevala. Jej, jej, in k temu je prišlo še tisto premalo previdno pripovedovanje v zadnjem »Domoljubu* 1 »Ali jc zamerila?« sem ga vprašal. »Kaj šc! Razložil sem ji. da gre zaradi olrok, da jih bo treba voditi k vodi na kopanje in kako bo lepo, ko bomo hodili vsi skupaj k prijetnim uram plavanja in sončenja. Tu pa lam me še pokliče za .Petra', kaj hujšega pa se ni zgodilo.« Ko sva s Petrom šla prvič na Ilirijo, je imel plavalno teorijo ic v malem prelu. Cc bi ga opolnoči zbudil. 6e ne bi zmolil pri Arhimedovem zakonu, in lahko ludi rečem, da je ločil pivo in vodo kot noč in dan; še na mi6el mu ni prišlo, da bi pil iz ilirijanskega plavalnega bazena kakor delajo nepoučeni začetniki. Saj sem dejal, da teorija nikoli ne škoduje in zdaj vidite, da je res tako. Sedem dni se je Peler utrjeval doma pod mrzlimi curki prhe, naučil se je tudi gledati pod vodo, ee potapljali z glavo in izdihavati pod vodo. Ce bi ga poelal v šolo za telesno vzgojo, bi lahko brez vsakega strahu pristopil k ustnemu izpitu iz plavanja. Prepričan sem, da mi ne bi delal sramote. Zgodaj zjutraj sva 6e sešla pri blagajni ilirijanskega kopališča. »Voditi me moraš, prijatelj, še nikoli nisem bil v teh prostorih.. < Kupila sva vstopnice in potem sva zavila po dolgih hodnikih proti elačilnicam. Ko sva se preoblekla, je hotel Peter kar skozi prva vrata k vodi. »Ne boš, prijatelj, ta vrata se odpirajo samo tistim, ki se vračajo v kabine! Najprej morava pod prho, nato po hodniku, napolnjenem z vodo, potem pa na sonce. Hoče«, nočeš, si moraš zmočiti noge.« Ze tu se je Peter prav dobro držal. Prav nič se n.l vzpenjal na prste, pač pa je koraižno stopal po nizkem brodišču. »Icvmtao! Sijajno!« so bile njegove prve besede, ko je etal na vročili cementnih tleh in se oziral po sinjem plavalnem bazenu. »Kako lepo, kako lepo!« je ponavljal. Preden sem mu razložil, kje je plilka stran plavališča, kje globoka, je bil prijatelj že v vodi. »Ali naj začnem?« ..... naj začnem?« me je vprašal. S Petrom sva zabredla v vodo, ki je segala najprej do pasu, zatem pa eva se pomikala vedno bolj proti globokemu Ko je segala voda do vratu, se je Peter vzpel na prste; malo je sicer trepetal in rdečica mu je udarila v lice, vendar se je ko-rajžno držal in ni trenil z očesom, ko sem uiu pljusknil vodo v obraz. »Dobro. Peter, kot izkušen mornar se držiš,< sem ga bodril. »Bo, Peter, bo, mogoče boš že danes plaval!« »Kako ne. saj me voda sama nosi! Tako mislim, da je v Arhimedovem zakonu vsa skrivnost plavalne spretnosti.« Nazaj grede sta s!oje veslala z rokami in Peter je priznal, da čuti upor vode. Učila sva se še potapljanja in gledanja pod vodo. Prav za prav je bilo vse to samo ponavljanje, zakaj v6ega tega se je navadil Peter že doma v kadi. Ko sem mu vrgel ključe na dno vode, se je moj srčni prijatelj brez obotavljanja pognal pod gladino in jih zmagoslavno prinesel na suho. Sploh se je Peter tako obnašal, da nikomur ni prišlo na misel, da je v resnici le v prvi plavalni šoli. Začelo me je zebsti, šla sva iz vode in se vzpela na visoko teraso za sončenje, kjer sva se grela kot martinčka. V kopališču ni bilo veliko ljudi, vendar se je zdaj marsikdo oziral za Petrom, čigar koža je bila še bela kot mleko. Da revež ne bi opazil, da se ljudje ozirajo za njim, sem hitel govoriti: »Vidiš. Peter, dobro stori človeku, če pride kdaj pa kdaj na zrak. če se zlekne na vroče d^ske in prepusti sončnim žarkom, da opravijo svojo zdravilno kuro« »Sijajno,sijajno, to je užitek, res pravi užitek!« se je navduševal. Spet je odprl svoj plavalni učbenik in bral: »Ker je razlika med specifično težo vode in med težo človeškega telesa prav malenkostna, so potrebni*za vztrajanje na površini vode le neznatni gibi...« Ta stavek mu je bil posebno všeč. Zalem ga je zmotilo ostro povelje spodaj ob robu sinje vode: »Pozor! — Zdaj!« Mlad tekmovalec se je poznal s kamna, zginil pod vodno gladino, se spet pokazal na površini, rezal plavališče z mirnim veslanjem rok in se poganjal z nogami naprej kakor žaba. Peter je vstal in gledal, zatem pa'je pohitel proti bazenu in hodil za plavalcem kakor da bi bil njegov učitelj. Sam sem ostal na terasi in s polnimi pljuči užival dober zrak, nasičen z vonjem lipovega cvetja. »Prav tako plava kakor je v knjigi zapisano. To je prsno plavanje: opazoval sem enega najboljših tekmovalcev. Pojdi, greva poskusit!« me je vabil spet k vodi Postavila sva se ob rob bazena, pocenila pod vodo in se odganjala z nogami od stene. Peter je drčal najprej samo dobra dva metra daleč, kmalu pa se jc znal lako močno pognati, da ga je zaneslo pet metrov naprej. Na začetku ga je neslo ob dnu vode, po kratki vaji pa se je že kazal na površini. Približal se je veliki trenutek, ko sem mu pokazal prvo veslanje z rokami. Prijatelj je poskusil, veslal pa je s tako močjo, da ga je dvigalo kar do pr« iz vode. »Ne s tako silo, Peter! Ce prideš previsoko nad vodo, e* boš v naslednjem hipu spet globoko potopil,« sem mu dopovedoval. Zatem je š!o kar samo od sebe. Peter 6e je držal na površini vode in se v enakomern h sunkih pomikal naprej. Nogi sta se sicer precej globoko povesili, glava pa je le bila zunaj in to je glavno. Nabralo se je nekaj nepovabljenih gledalcev, prijatelja pa to sploh ni motilo in jih najbrž tudi ni opazil Preveč se je poglobil v svojo plavalno šolo. Sam sem 6e tresel kakor šiba na vodi, Peter pa je poskušal zdaj z rokami, zdaj z nogami. Tu pa tam je še izbočil lira kakor vaški trobentač, vendar kdo bi mislil na pravilnost vedenja v vodi, kadar imaš prvič občutek, da le voda res nosi Peter je bil prepričan, da že zna plavali. »Moral boš priznati, da to še ni pravilno prsno plavanje; lo, kar li delaš, je nekaj posebnega, recimo ,Petrov slog plavanja', treba pa bo še velrko vaje,« sem ga krotil v njegovi samozavesti. »To bo veselje za Matevžkn in za Majdo, ko bomo hodili'na kopanje!« se je navduševal. To je res šport, ki ima veljavo! Ah, doslej sem se lako bal vode! Še v čolnu sem komaj čakal, da smo prišli na suho...« Tako je modroval Peter, ko sva sedela po dveh urah- prve plavalne šole 6pet pri pogrnjeni mizi. Ce bi naročil spet pivo in ga učil razlike med tekočino, ki se prilega želodcu, in med tisto, ki je pripravna 6amo za plavanje, bi bil prijatelj gotovo užaljen. Naročila sva šilce brinjevca in se dogovorila, da bova šla še dvakrat, trikrat skupaj na Ilirijo Gre samo še za slog in za pravilnost plavanja, zakaj Peter res ni bil več neplavalec. »Zelenko domačega sem pripravil in dobil jo boš, ko bom prvič preplaval globoko vodo pod skakalnim stolpom.« V Petrovo polivalo moram priznati, da je zelen-ka dobrega domačega brinjevca že na mojem domu. Pisatelj Jurij Rajčev — šestilcsetlctnik Nedavno je slavil 60 letnico rojstva znani bolgarski pisatelj Jurij Rajčev. Bolgarski pisatelji so mu ob tej priliki priredili posebno počastitev. Rajčeva se je spomnil tudi kralj Moriš in je zaslužnemu pisatelju podelil srebrno odlikovanje za znanost in umetnost. Križanka št. 6 1 2 3 4 5 3 7 s 1 9 10 11 12 ,n 14 15 10 17 Id i'J 20 21 12 23 24 2> 20 27 »8 29 tO 32 iS :!4 iS | M Vodoravno: I. grška prestolnica, 6. ruski učenjak, prevajalec Prešerna, 10. del noge, II. stara dolžinska mera, 12. dokuz nenavzoč-nosti na kakem kraju, 13. obok nad zemljo, 14. tekoča voda, 13. grški junak, Orestov prijatelj, t(x južna rastlina, 17. žensko krstno ime. I"), nasprotje svetlobe, 21. francoska prestolnica, 25. zidarsko gradivo, 2b. mesto v Rusiji, 27. oblika vode, 28. oseba iz Mulca osojskega, 29. postaja na Gorenjskem, 30. francoska pisateljica, 32. lesena stuvhu. 33. nusprotje miru, 33. mesto na Japonskem, 36. najljubše bilje. Navpično: I. naprava (tujka), 2. prevozno sredstvo. 3. nravoslovje (tujku), 4. nakup, 5. moštvo (tujka), 6. del noža, 7. velik ptič, H. trgovski popust, 9. slovenski pregovor, 18. bizantinska cesarica, 20. anlično grško ime, Kres-fontova žena, 21. sveta posoda, 22. vrsta blaga, 23. vrsta vina, 24. nabreklo govorjenje (tujka), 25. albanski razbojnik, 26. besedilo za petje, 51. šivalna potrebščina, 34. narečna člcnica. Rešilev križanke št. 5 Vodoravno: I. rok, 4. sliolar, 10. orni, 11. etii|)a, 12. vazal, 13. Ivan, 14. A ta nas, 16. oči, I", šala, 18. selec, 20. gres, 22. krava, 24. deci-meter, 27. art, 29. Venera, 50. narl, 32. tarok, 33. sloli, "4. Dane, 33. kopača, 36. nav. Navpično: 1. rovoš, 2. orotar, 3. kazalec, 4. slana, 5. Ilelas, 6. Oti, 7. Lavo. 8. Apače, 9. ranica. 15. serenada, 19. Laleran. 20. Gdansk, 21. siv, 22. kmetič, 23. Verona, 23. Eruto, 26. ru-kev, 28. trop. 31. tla. Portugalska podjetja vojaško urejena Portugalska vlada ie objavila zakonski odlok. s katerim sc pooblašča, da podredi vse ustanove, službe in podjetja, ki imajo javni ali zasebni značaj, vojaški ustanovi. Pod la zakon spadajo s takojšnjo veljavnostjo vse tovarne, ki sc bavijo z izdelovanjem ali popravili vojnega materiala, nadalje vse poštne, brzojavno in telefonske ler radijske oddajne postaje, nadalje vsa prevozna podjetja, a tudi vsa rudarska podjetja, zlasti ona. ki pridobivajo pre-niog. železo in baker nadalje vse kalorične in vodne električne centrale vse kemične industrije, zlasli one. ki proizvajajo razstreliva in umetna gnojila. Tudi vsi mlini in tovarne za kruli spadajo pod novi zakonski odlok. Načrti za predelavanje riža na Hrvatskem Hrvatska zdaj ves potreben riž uvaža iz tujine. Za rižne nasade nameravajo zdaj uporabiti poplavna področja Save in Donave, ki meri preko 700,000 oralov. V pc;lsv pri Jejo: Ikonsko |k>-I je (Sava vzhodno od SUka), Crnacko |H>lje, liiilj, Bosna in Zemunsko polje. 2e Mos so pričeli s poskusnimi rižniini nasadi na .lelasoveni polju. Uporabili bodo semenski riž u Madžar?!-.*. Z nemško podmornico sc je srečal Argentinski jadralec Vito Dumes, eden najbolj slovečih južnoniiior:šl Ii špo-mil.o.. io pri. jadral nedavno v Valparajso. Olfisdnl ii v čolnu ves svet. Na morju je srečat m >č t uli nemško podmornico. Njena posadki g-i ;-> preskrbela z živili, poveljnik pa mu j,! dal vv» potrebna navodilu in nasvete, k.-i'c-"i pot naj ubere. Diimcs je šel lani v juliju na pot iz Buenos Airesa in je v 74 dneh prijadral do K.i|istata. \ naslednjih 104 dneh je prejudral Indijski ocean od Nove Zelandije do Vulpurujvi. Tudi humor je dobil svoj muzej Nemško mestece Schoppenstudt v lirimn-»ehuicku je osnovalo poseben muzej humorja (šale) ter mu je dalo ime Kulenspiegel. V muzeju hočejo zbrati vse dokaze in predmete, nanašajoče se na dobro voljo in človeški humor. Tudi na Islandskem raste sladko grozdje Po večletnih prizadevanjih je vinska trla, ljubljenka toplih dežel, pognala korenine tudi na meglenem, hladnem severnem otoku Islamlu. Vinogradništvo uspeva v tej d,'želi le zaradi odo'n h vročih vrelcev. Toplo vodo so napeljali po ceveh v steklene rastlinjake in tako u.-*p?va poleg drugih rastlin tudi trta. V letošnji jeseni so na Islan Iu natrgali nad 400 stotov sladkega grozdja. Prodaja radijskih aparatov na Nemškem Državni pooblaščenec za elektrotehnične izdelke je že lani izdal naredilo, po I •'—i jo prodajali radijski aparati le proli predložitvi nakupnega dovoljenja. Sedaj so lo doli.'1/o v toliko razširili, dj je tudi za pn-dajo \ i i nih radijskih aparatov potrebno nakupno dovoljenje. Teden brez mesa na Bolgarskem Bolgarija je imela že prej enkrat brezmesni teden. V zadnjem času je dobila ie enega, in si-ccr od 29. marca do 4. aprila. V tem času :e bila prepovedana vsaka prodaja mesa, mesnih konzerv in klobas. Merodajni za mesni teden so bili prehranjevalni oziri, zdravstveni razlogi ia — pravoslavni posti. Brezmesnih tednov je bilo tudi v drugih državah ie ničkoliko tudi izven —■ postnega časa. Turški listi pišejo, da so vsa prizadevanja zavezni« kov, da bi z bombardiranjem me3t zlomili moralo italijanskega naroda, nekoristna, ker je Italija prepričana o svoji pravici in odločena nadaljevali boj, ki bo za nasprotnika še zelo trd. Iz Berlina poročajo o zadovoljivem pridelka oljčnic. Pridelek semena sončnic računajo, dn je za 50 odstotkov večji kakor lani. CITAJTE IN ŠIRITE »DOMOLJUBA«! ?r";.,\n?mJril,V«' """n,?",0 M "'T " t"M ,pre.1,enu »Domoljub.«, naročnino. Inserale In * iJd.^eV d,f)«„,n ^ »i'?' 'V"," LB"j° P° *n"hn'm ~ Telefon u red niši, a |„ npr... štev. 40 041 (i UdaialelJ. dr. Oregorij Petja t - Uredniks Frane« K r • ml a t. _ Za Ljudsko livarno: Jote Krimaiit,