Leto XIII. Štev. 123	TELEFON. UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28 • 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, četrtek 1. junija 1939	NAROČNINA NA MESEC: Pi-ejetnan v upravi ali po pošti 14 din, . dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1 —
Berlin v pričakovanju
Danes popoldne ob 15'30 bo slavnostno okrašena nemška prestolnica slovesno sprejela kneza Pavia in kneginlo Olgo, ki ostaneta v Nemčiji
do četrtka, dne 8. t. m.
BERLIN, 1. junija. Ni. Vis. knez namestnik Pavel in Ni. Vis. kneginia Olga bosta prispela danes popoldne ob 15.30 s posebnim vlakom na postajo Lehr-ter v Berlinu, kjer bosta posebno prisrčno sprejeta. Na postaji jih bodo pričakovali Adolf Hitler, maršal GSring z ženo, zunanji minister von Ribbentrop, ostali ministri, generali, kakor tudi drugi zastopniki države in stranke. Hitler bo nato spremil visoka gosta v grad Bellevue skozi špalir velikih*, množic, ki bodo zbrane vse od postaie do gradu. Ob 17. uri bo sprejel Hitler kneza in kneginjo v kancelarskl palači, ob 17.45 jima pa bo vrnil obisk na gradu Bellevue. Ob 20.30 bo pri Hitlerju slavnostna večerja, h kateri so povabljene mnoge visoke osebnosti. Med 15. in 16. uro bodo prenašale sprejem vse nemške radiofonske oddainice.
BERLIN V PRIČAKOVNJU BERLIN, 1. junija. Berlin je že od včeraj ves v zastavah, ki ne vise samo z vseh hiš, ampak tudi iz stanovanj. Poleg nemških, je tudi zelo veliko iugoslovan-sklh zastav. Razen tega okrašujejo okna in balkone s preprogami, zelenjem in cvetjem. Vse se danes pripravlja na sprejem jugoslovanskega kneza Pavla in kneginje Olge. — Propagandni minister dr. Gdbbels ie izdal za to posebna navodila. Zlasti veličasten je pa pogled na ulice, po katerih se bosta vozila visoka gosta s postaje v grad Bellevue.
PROGRAM BIVANJA BERLIN, 1. junija. Knez Pavel jn kneginja Olga bosta ostala v Nemčiji do četrtka 8. t. m. in bosta ves čas gosta vodje in_kancelarja Adolfa Hitlerja. Na razpolago jima bo gradič Bellevue. Jutri, v petek, bo položil knez venec na spomenik padlim nemškim vojakom, nakar bo na cesti Ost-West velika vojaška parada. Zvečer bo v operi slavnostna predstava Wagnerjevih »Mojstrov pevcev«. V soboto bosta visoka gosta obiskala Potsdam, grad Sansouci in se udeležila slavnostnega kosila pri zun. ministru von
Ribbentropu. Popoldne bosta gosta propagandnega ministra Gobbelsa v Schwa-nenwerderju, zvečer pa Ribbentroppova v hotelu »Eplanade«. V nedeljo obiščeta z Goringom Gatow in napravita z njegovo jahto izlet po Havelskih jezerih. Zvečer priredi Gorlng večerjo v Charlot-tenburgu. V ponedeljek odpotujeta gosta v Dresden, kjer bo slavnostni večer v operi. Zvečer se vrneta v Berlin. V torek si bosta ogledala berlinske muzeje. V sredo bosta obiskala maršala Goringa na Schorfheide, v četrtek se pa bosta vrnila s posebnim vlakom v Jugoslavijo.
POZDRAVI V TISKU BERLIN, . junija. »Volkischer Beob-achter« pozdravlja, kakor vsi nemški listi, prihod kneza Pavla in kneginje Olge in pravi med drugim, da se bo knez sešel ob priliki svojega obiska z vodilnimi državniki Nemčije ter se z njimi lahko pogovoril o vseh vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo in Nemčijo. V tem obisku vidi nemški narod nov dokaz prisrčnega razmerja, ki veže že dolgo obe sosedni državi Visoka jugoslovanska gosta se bosta v nemški prestolnici lahko prepričala, da goji nemški narod do njiju in Jugoslavije globoke simpatije.
Zapiski
M otta
Na Tesinskem dnevu je govoril v nedeljo član švicarskega zveznega sveta in bivši štirikratni pre-zident dr. Mot-ta o mednarodnem položaju in dolžnostih Švicarjev ter dejal med drugim: Najvišja dolžnost sedanjega trenutka je zapopade-na v dveh besedah: zaupati in bedeti! Zaupati v vlado in v vojsko, bedeti nad stalno pripravljenostjo za obrambo. Mednarodni položaj ostane napet; nihče ne zahteva vojne, vsakdo zagovarja mir, toda nihče noče ostati nepripravljen. Morda bo počasi le nastalo novo ravnotežje. Švica hoče ostati svobodna in nevtralna, ako bi jo pa kdo kljub temu napadel, se bo branila. Švicarji smo demokrati in predstavljamo edino klasično demokracijo na svetu. Naše geslo je bilo že za časa Napoleona: Liberi e Svizzeri! (Svoboda in Švicarji). Giuseppe Motta je bil rojen 29. avgusta 1. 1871 v Airolu v tesinskem kantonu in je po poklicu odvetnik. Leta 1899. je postal kantonalni, 1. 1912. pa zvezni poslanec. Bil je ponovno član zvez ne vlade in doslej že štirikrat prez^dent republike. L. 1924. je predsedoval tudi svetu Zveze narodov. Znan je kot politični pisatelj in odličen govornik. Verjetno je, da bo zavzel po prezidentu Baumannu zopet najvišje mesto v Švici.
Nuffieidovi darovi
Lord Nuffield, lastnik »Morrisovih« avtomobilskih tvornic, je daroval 39 milijonov din angleškemu vojnemu ministrstvu, ki naj jih porabi za zabavo in počitek vojakov. Lord Nuffield je v zadnjih 12 letih daroval — večinoma bolnicam že bajno vsoto 3 milijard in 809 milijonov dinarjev.
General Prchala na Poljskem.
General Prchala, ki je bil svojčas zastopnik praške vlade v Karpatski Ukrajini, je dospel te dni v Varšavo. Z družino je zapustil Prago, se podal na Slovaško in prišel od tod na Koljsko. V varšavskih krogih zatrjujejo, da bo Prchala organiziral češke begunce v prostovoljske legije. (»Obzor«). '
Koliko Nemcev je na Madžarskem
V nemških virih je svojčas izšlo poročilo, da biva na Madžarskem 750.000 Nemcev. »Pester Lloyd« odgovarja na to in pravi, da je po točni madžarski statistiki na Madžarskem le 478.000 Nfemcev. Trditev nemških listov, da znaša vsakoletni prirastek nemške manjšine na Madžarskem več tisoč novorojencev, je nesmiselna. Po tej trditvi, pravi »Pester Lloyd« y .nekaj desetletjih v Podonavju sploh ne bo drugega naroda več kakor Nemci.
Industrijski bojkot Japoncev
Francija in Anglija sta ustavili vsak dovoz železne rude na Japonsko, ki je dobivala velike zaloge tega blaga iz francoske Indokine in angleškega Novega Zelan da. če »o sledila temu zgledu še Amerika, bo Japonski skoro primanjkovalo najpotrebnejšega materiala za vzdržavanje mornarice.
Aktivnost nacistov v Kanadi
V Kanadi biva blizu pol milijona Nemcev. »Prosveta« poroča, da so zadnje čase postali nacisti v Kanadi tako aktivni, da je nemško-kanadska liga, ki ima svoj sedež v Montrealu, naslovila na vlado zah tevo, naj preišče nacijske lokale v mestu. Liga pravi, da noče imeti z nacisti nobenih zvez.
Rusija še ni zadovoljna
MOLOTOV JE V VČERAJŠNJEM EKSPGZEJU NAGLASIL, DA ANGLEŠKO-FRANČOŠKI TROZVEZNI NAČRT ŠE NE IZPOLNJUJE VSEH RUSKIH ZAHTEV.
MOSKVA, 1. junija. Včeraj je imel Molotov napovedani zunanjepolitični ekspo-ze pred obema sovjetskima zbornicama. Uvodoma je Molotov izjavil, da pogajanja med Rusijo, Anglijo in Francijo še niso končana, da pa vsebujejo angleško-francoski trozveznl predlogi že načelo reciprocitete. Vendar predlog še vedno ne zadovoljuje vseh sovjetskih zahtev, ker so v njem še pridržki, ki bi mogli povzročiti, da bi bil ves obrambni sistem v danem primeru brez vrednosti. Tako ni n. pr. glede pomoči malim državam nobenega napredka. Omenjene so le države, ki so že prejele garancije, niso pa zlasti tri baltiške. Pogajanja se bodo zato nadaljevala. Sovjetska Rusija seveda ne potrebuje posvetovanj o tem, kdo je napadalec. Napadalne države so že davno priznale, da Je sovjetska politika usmerjena proti napadalcu, dočlm so demokratične storile to šele v prav zadnjem času. Obstaja možnost, da se usmeri napad v čisto novo smer, zato Je potrebna pravočasna čuječnost. S tem v zvezi Je Molotov citiral Stalinove besede, da je sovjetska Rusija absolutno za mir, se bo pa uprla z vsemi silami vsakemu napadu. Toda pri tem mora paziti, da ne bo šla po kostanj v ogenj za druge. V nadaljnjem je omenil Molotov Zunanjo Mongolijo, katere meje bo sovjetska Rusija branila kakor svoje lastne. O pomoči Kitajski je izjavil, da o njej ne pričajo besede, ampak dejanja. Govoril Je o Japonski in nemško-italijanski zvezi, ki Je daleč presegla protikominternski pakt. Z Italijo ima Rusija urejene trgovske stike, z Nemčijo pa jih bo še uredila. Glede utrditve Alandskih otokov je dejal, da bi bila naperjena proti Rusiji, česar ne mo-
LONDON, 1. unija. Tu presojajo eks-poze Molotova optimistično, ker ni med Anglijo, Francijo in Rusijo nobenih bistvenih razlik več. Rusija zahteva v prvi vrsti izrecne garancije za baltiške države, kar ne bo delalo posebnih telav. — Ako omenja angleško-francoski načrt obliko glede Izvajanja medsebojne pomoči v smislu čl. 16 pakta Zveze narodov, s tem še ni rečeno, da bi se bilo treba preje podvreči postopku v okviru Z. n. Gre le za načela, ki so izražena v ustavi Z. n. Angleško-francoski predlog tudi ni bil že definitivni osnutek pogodbe.
PARIZ, 1. junija. Tu presojajo govor Melotova ugodno, ker izhaja iz njega, da smatra angleško - francoski načrt vkljftb vsemu kot temelj za nadaljnja pogajanja, če ne že za sklenitev pogodbe. Najbolj važen pa je stavek Molotova, da bo Rusija stala vedno v prvi vrsti pri obrambi napadene žrtve. »Petit Parisien< piše, da je gotovo, da želi Rusija sodelo vanja z zahodnimi velesilami in to pod tremi pogoji: 1. efektivna pomoč Francije in Anglije v primeru napada na Rusijo,
2.	garancije teh dveh vsem sosedam Rusije, 3. sklenitev celega obrambnega sl stema proti napadalcem. Molotov Je ostro kritiziral Monakovo in politiko popuščanja obeh zahodnih demokracii. Šele an-gleško-turška zveza je prvo dejanje, ki prepričuje Rusijo, da e te usodne politike konec.
Položaj Nemcev na Poljskem
NEMŠKE VESTI O PREGANJANJU NEMCEV IN NEMŠKIH USTANOV. NEMCEV IZ POLJSKE V NEMČIJO.
BEG
BERLIN, 1. junija. Poljska policija je zaprla in zapečatila poslopje nemškega glasbenega društva v Kralowski Huti, edino glasbeno zatočišče Nemcev v Gor. Šleziji. Iz istih razlogov so poljske policijske oblasti zaprle več lokalov nemškega Volksbunda in nemških mladinskih organizacij. Iz Katovic poročajo, da so tamkai Poljaki zaprli nemško okrevališče v vojni poškodovanih rekonvalescentov, ki so ga Nemci z velikimi finančni-
mi žrtvami še lani otvorili. Ljudje, ki so bili v zdravilišču na okrevanju, so morali poslopje zapustiti.
GDANSK, 1. junija. »Danziger Vorpo-sten« se zgraža nad dejstvom, da je samo v zadnjih dneh iz koridorja in okolice Poznanja pribežalo na nemško ozemlje 5000 beguncev, ki na Poljskem niso bili varni življenja. Nemcem na Poljskem da se gode hujše krivice, kakor lani sudetskim Nemcem pod ČSR.
Senzacionalna preiskava v Ameriki
WASHINGTON, 1. junija. Pred posebnim parlamentarnim odborom se je včeraj zagovarjal upokojeni general Mosley, ki mu očitajo zveze z nacističnimi elementi Iz USA. Ob tej priliki je prišlo do sen-
re dopustiti. Dalje je omenil zbliževanje J zacionalnega razkritja. Mosley je v svojo s Poljsko in prijateljstvo s Turčijo ter . obrambo navedel, da se je bil pred me-orisal odnošaje do nekaterih drugih dr-. sečem udeležil nujnega sestanka 40 naci-žav. Njegov ekspoze Je bil sprejet so-. stov v okolici New Yorka. Ker so pa na »lasno.	‘tem sestanku skovali načrt za prevrat v
Zedinjenih državah, je o tem nemudoma obvestil načelnika ameriškega generalnega štaba, generala Craiga. Na tem sestanku je bil tudi voditelj newyorške »Nemške zveze« (»Deutscher Bund«) Kuhn, proti kateremu je uvedena preiskava zaradi utaje in tatvin.
GAMEL1N OBIŠČE WASHlNGTON.
NEWYORK, 1. junija. Po vesti »New-york Heralda« bo generalisimus francoske vojske general Gamelin v kratkem obiskal Washington.
Dr. Gzuseppe
Nov angleško-italijanski spor zaradi Španije?
ITALIJA PUŠČA V ŠPANIJI BOJNI MA TERIAL, KAR NASPROTUJE ANGLE-ŠKO- IT ALI J AN SKEMU SPORAZUMU.
Maribor, 1. junija.
Z Daljnega vzhoda prihajajo vesti, ki napovedujejo vedno večje naraščanje napetosti med Japonsko in demokratičnimi velesilami Anglijo, Francijo in Zedinjenimi državami Severne Amerike. Japonci so že dolgo kršili pravice, ki jih imajo omenjene tri velesile na Kitajskem, zlasti v tako imenovanih koncesijah. Te koncesije, ki predstavljajo posebne dele kitajskih pristaniških in’ drugih velemest, v katerih uživajo evropski in ameriška trgovci, uradniki, naseljenci, varnostni organi in vojaki eksteritorialnost z lastnim sodstvom, so postale Japoncem trn v peti posebno zaradi podpore, ki jo nudijo maršalu Čangkajšku z dobavljanjem orožja in ostalih bojnih potrebščin, čim boli se vleče neodločena vojna med Japonci in Kitajci, tem bolj zmaguje v Tokiu preprečanje, da bodo ostali vsi japonski vojaški napori na Kitajskem toliko časa zaman, dokler bodo lahko nemoteno poslovala ta evropska in ameriška ooorišča na kitajskih tleh.
Po manjših incidentih, ki so se dogajali že ves čas japonsko-kitajske vojne v zvezi s koncesijami, so izzvali Japonci nedavno najpomembnejšega v Amoju na otoku Kulangsuju, ki leži pred velikim in važnim kitajskim pristaniškim mestom Fučovom. Japonci so to angleško-franco-sko-ameriško koncesijo enostavno zasedli s svojimi mornariškimi četami in zahtevali tudi v drugih koncesijah pravico do kontrole in soudeležbo pri upravi. Toda demokratične velesile so odgovorile na ta japonska korak s koncentracijo svojih bojnih ladij pred Amojem in izkrcanjem svojih čet, ki so prisilile Japonce. da so se brez boja umaknili iz koncesije. Sledila so diplomatska pogajanja, ki naj bi v bodoče onemogočila vse podobne incidente. Zdelo se je že, da bo dosežen končno le sporazum, toda naenkrat so stavili Japonci nove in tako obsežne zahteve, da jih Anglija, Francija in Zedinjene države niso mogle sprejeti. Pogajanja so se zaradi tega razbila in Japonci so pričeli pošiljati znova svoie čete na Kulangsu.
Medtem so pa napovedali Japonci tudi skorajšnjo pomorsko blokado vse Kitajske ter pričeli ustavljati in preiskovati angleške, francoske, ameriške in druge, celo nemške trgovske ladje. Temu japonskemu koraku so sledili novi ostri angle-ško-francosko-ameriški protesti v Tokiu in Angleži so odkrito zagrozili, da bodo zaščitili svoje trgovske ladje z bojnimi in odgovorili na .vsako vmešavanje s strani Japoncev in njihov promet z vojaškimi ukreni. V tem stanju je obstal sedaj položaj na Daljnem vzhodu in postavlja se vprašanje, ali bodo Japonci zares tvegali poleg spora s Kitajci še konflikt z demokratičnimi velesilami, katerim bi se v tem primeru pridružila kot nasprotnica Japonske nedvomno tudi sovjetske Rusija. Ako pa Japonci popuste, bodo ostali njihovi napori na kitajskih bojiščih še nadalje brez zaželenega rezultata, kajti nobenega dvoma ni, da se bo Kitajska lahko uspešno branila tako dolgo, dokler ji bodo ostala odprta pota za dobavo bojnih potrebščin iz Evrope in Amerike.
Razen tega je nastala na Daljnem uzbodu nova, nevarna napetost še med pod japonsko vojaško zaščito stoječo Mandžurijo in s sovjetsko Rusijo zvezano Zunanjo Mongolijo. Obmejni spopadi na madžursko-mongalski meji so se spremenili že v prave bitke, pri katerih sodeluje na obeh straneh tudi bojno letalstvo. Konflikt med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo bi pa pomenil de facto, četudi ne de jure, spopad med japonskimi in sovjetskimi interesi, v katerega bi se prej ali slej morali vmešati obe sovražni sd vojski. Na ta način bi si Japonska nakopala na vrat .dosti več sovražnikov, kakor bi jih zmogla, in to tudi v primeru, ako bi njeni nasprotniki bili zapleteni še v kake druge bojne spopade v Evropi. Tako stoji Japonska pred nevarno odločitvijo: ali izgubiti igro na Kitajskem, ali pa stopiti v boj s štirimi največjmi velesilami sveta.	-r.
FR ANCGSKO-TURŠKA POGAJANJA.
PARIZ, 1. junija. Zunanji minister Bon-net je sprejel včeraj turškega poslanika v Parizu in se z njim dalje časa razgo-varjal. Pogovor je veljal v glavnem skorajšnjemu podpisu francosko-turške pogodbe.
LONDON, 1. junija. Včeraj je prispelo iz Rima in Burgosa v London več vesti, ki zatrjujejo, da bo italijanski bojni material ostal v Španiji tudi po odhodu čet. Na uradnem mestu še nimajo oficielnih podatkov, zatrjujejo pa, da bo Anglija v tem primeru vložila v Rimu oster protest, ker bi bilo to v nasprotju z določili angleško-italijanskega sporazuma. Izgleda
PARIZ, 1. junija. Bivši zunanji minister Titulescu je poslal »L' Ordreu« odprto pismo, v katerem protestira proti pisanju nekaterih francoskih listov, da položaj na Balkanu ni ugoden za zahodni velesili. Titulescu dokazuje, da Balkanska zveza ni še ničesar izgubila na svoji veljavi in opisuje položaj v posameznih balkanskih državah. V obrambo Romunije navaja, da se kljub vsem trgovinskim zvezam z Nemčijo ne sme dvomiti o dveh glavnih načelih romunske zunanje politike: 1. v
LONDON, 1. junija. Vojno ministrstvo je objavilo včeraj važne spremembe na vrhovnih položajih angleške vojske. Imenovana sta bila dva nova vrhovna inšpektorja, kar je bilo le v navadi med svetovno vojno. Za inšpektorja vojske v prekmorskih posestih je imenovan dosedanji generalni guverner v Gibraltarju, general sir Ironside. Inšpektor vojnih sil v Veliki Britaniji je postal general sir Walter Kirk. Prvi bo nadzoroval bojne
pa, da bo Italija odstopila Španiji vojni material v obliki, proti kateri bo težko protestirati. To pa bo sprožilo v angleškem parlamentu nov vihar proti Chamberlainu. Tu se pa širijo tudi govorice, da se pošiljajo italijanske in španske čete iz Španije v Libijo. Listi poročajo tudi o ustanavljanju čeških legij na Poljskem in v Franciji
njeno voljo po teritorialni neodvisnosti in nedotakljivosti, in 2. v njeno zvestobo do dane besede. Balkanska zveza je še neomajana in spoštovali jo bodo preostali podpisniki celo tudi tedaj, ako bi se ji katera izmed štirih držav izneverila. Dejstvo, da se je Turčija približala Angliji in Franciji, se ne sme tolmačiti kot propast balkanskega pakta. Titulescu protestira tudi proti vestem, da je Turčija obljubila Bolgariji posredovanje za odstop romunske Dobrudže.
sile dominionov in kolonij, drugi pa angleške domače armade in civilno obrambo vseh vrst. Oba bosta v zvezi z generalnimi štabi zavezniških držav. Slednjemu bo poverjena tudi organizacija ekspedicijskih vojsk. V Gibraltar, Egipt in na Bližnji vzhod pridejo novi vojaški poveljniki. Vsa ta imenovanja so v zvezi z naglim naraščanjem angleških vojnih sil in njih udarnosti. *
Pomaa zapiska
Dr. Cincar Markovič o odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo
»Med Jugoslavijo in Nemčijo obstajajo prijateljski odnošaji, ki so se začeli zelo zadovoljivo razvijati, posebno na gospodarskem in kulturnem polju. Prijateljstvo obeh držav je dobilo vidnega izraza v medsebojnih stikih. Ti so postali še ožji, odkar je postala Nemčija naš neposredni sosed. Glavni del jugoslovanskega izvoza gre v Nemčijo, ki ima tudi vodilne vloge v jugoslovanskem uvozu. Dodati je treba, da med obema državama ni nobenih nasprotij na drugih poljih. Jugoslavija ima polno zaupanje v zagotovila, ki jih je dobila z nemške strani glede nadaljevanja prijateljstva v popolnem spoštovanju jugoslovanskih interesov,« je poudaril naš zunanji minister dr. Markovič v članku, ki ga prinaša junijska št. »Europeische Revue«.
Nemški tisk o Jugosiaviji
»Deutsche diplomatische Korrespon-denz« piše, da je jugoslovanska politika sredi evropskih zmešnjav ohranila svojo neodvisnost in jasno gledanje na obstoječe stvarnosti. Načela Jugoslavije se kažejo v tem, da je treba pri vodstvu države gledati izključno na jugoslovanske koristi in da mora država brez ozira na razne bloke iti po poti, ki je z geopolitičnega, gospodarskega in zgodovinskega stališča najnaravnejša. Nemčija vidi v eddnstvu in trdnosti Jugoslavije stvarnost, ki je potrebno jamstvo za red in mir na jugovzhodu Evrope.
Jugoslovani na Madžarskem brez svojega zastopnika
Na Madžarskem biva blizu 200.000 naših ljudi. Med njimi se je začelo zadnje čase gibanje, da se kulturno čimbolj udejstvujejo. V tako zvanem Bajskem trikotu imajo Bunjevci in Šokci 14 kulturnih udru ženj, ki so letos priredile svoje tradicionalne narodne zabave »prelo« in uprizorile predstavo »Cvetoča roža«. Doslej so našim ljudem dovoljene le predstave madžarskih avtorjev, zahteva po lastnem listu jim ni bila izpolnjena. Pri zadnjih volitvah na Madžarskem minilo nedeljo je ostala naša močna narodna skupina brez vsakega zastopnika v budimpeštanskem parlamentu, dočim imajo Madžari v Jugoslaviji svojega poslanca in senatorja. (»Dan«).
Dr. Subašič o sporazumu
»Že kmalu po 1. 1918. smo se Hrvati znašli v nezadovoljivem stanju. Verovali smo, da bo svoboda hrvatskega naroda po vojni izenačena s svobodo srbskega naroda in da bomo skupno vsi uživali enake plodove. Rekli so nam, da smo uporniki, toda HSS je vodila konstruktivno politiko. Deklaracija Cvetkoviče ve vlade nas bi popolnoma zadovoljila, če bi pripomogla k popolni enakopravnosti vseh v državi. Prihod Cvetkoviča v Zagreb je dal hrvaiškemu narodu vero, da se bo vprašanje rešilo na popolno zadovoljstvo vseh. S to vero je tudi dr. Maček šel v pogajanja. Sporazum je bil v načelu sprejet, toda njegova oblika je bila odklonjena, če bi se danes ves srbski narod in ne politiki, seznanil s sporazumom in bi ne imel nič proti temu, potem ne bi izgubili vere, da bo vprašanje rešeno. Za Slovence verujem, da bodo zadovoljni z vsakim sporazumom med Srbi in Hrvati,« je dejal dr. Šubašič na konferenci HSS v Delnicah. (»Obzor«)
Apatin — izhodišče naših Nemcev
Na zborovanju vojvodinskih Nemcev v Apatinu je govoril v nedeljo nemški poslanec Hamm in dejal, da je bil Apatin izhodišče udejstvovanja nemških prednikov. Treba je, da postane tudi danes izhodna točka za novo nemško delo, ki se mora izvesti. Pozval je prisotne, naj podpro napore voditeljev za nemške šole, kajti »vse delo politikov je zaman, če odpove tvorna pomoč naroda«.
Dr. Pernar zanika
Po novosadskem »Dnevu« smo tudi mi prinesli vest o nameravanem izstopu dr. Pemarja iz politike. V hrvatskih listih zdaj dr. Pernar odločno zanika takšne vesti in dodaja: »Sto se babi htilo, to joj se snilo!«.
LONDON, 1. junia. Po zanesljivih informacijah »United Press« je angleška vlada sestavila načrt besedila note, ki bo odposlana Nemčiji kot odgovor na odpoved angleško-nemškega pomorskega sporazuma. Nemška odpoved ni vsebovala samo pripombe glede pomorskega pakta, ampak tudi čisto politične formule, 'katere bo sedaj Anglija v svojem od-
Nemiko-danski nenapadalni pakt
KJEVENHAVN, 1. junija. Nemško-dail-ski nenapadalni pakt je bil včeraj podpisan, po zunanjih ministrih izmenjan in objavljen. Danes zjutraj je bil pakt predložen državnemu svetu in vladarju, a popoldne bo o njem sklepal danski parlament. Nadejajo se, da bo pakt z veliko večino potrjen.
GSrlngev pozdrav prostovoljcem
HAMBURG, 1. junija. Maršal Gbring je včeraj pozdravil vračajoče se španske prostovoljce. Dejal je, da se je nemška prostovoljska legija »Kondor« izkazala v bojih proti demokraciji in rdečemu zmaju. Razdelil je vojakom tri vrste odlikovanj. Navzočni sta bili tudi španska in italijanska vojna delegacija.
Proslava jutlandske bitke
LONDON, 1. junija. Včeraj je vsa Anglija svečano proslavila spomin na bitko pri Jutlandu (ali pri Skageraku, kakor pravijo Nemci). Kakor znano, je takrat presenetilo nemško brodovje del angleškega brodovja pod admiralom Beatty-jem in se je razvnela strašna, ves popoldan trajajoča bitka, dokler ni prišel Beat-tyju s svojimi oklopnjačami na pomoč admiral Jellicoe, na kar se je nemško brodovje umaknilo. Anglija je včeraj izka-. zala čast tudi nemškim junakom, padlim v tej, bitki.
Angleški odgovor Nemčiji
ANGLIJA PRIPRAVLJA NOTO, S KAT ERO BO ODGOVORILA NA NEMŠKO ODPOVED ANGLEŠKO - NEMŠKEG A POMORSKEGA SPORAZUMA.
KRALJEVSKI OBISK V KANADI.
VANCOUVER, 1. junija. Angleški kralj in kraljica sta se vrnila iz Viktorie. Po kratkem počitku v narodnem parku v Alberti sta nadaljevala pot preko Kanade nazaj na vzhod. Potovala bosta s kraljevskim vlakom Royal Scot neprestano sedem dni.
PITTMAN PROTI IZOLACIJI USA.
WASHINGTON, 1. junija. Pred zunanjepolitičnim odborom senata je predsednik Pittman imel ognjevit govor proti osamljenosti Amerike in proti zakonu o nevtralnosti. Zaradi bližnjega obiska angleške kraljevske dvojice se bo sestal senat šele 14. t. m.
JAPONCI V AMOJU.
AMOJ, 1. junija. Včeraj so se izkrcali tu novi oddelki japonskih mornarjev, kar je položaj le še poslabšalo.
Borza Cunih 1. junia. Devize: Beograd 10, Pariz 11.76**, London 20.78** New-york 443, Praga 15.22, Varšava 83.75, Bukarešta 3.25, Sofia 5.40, Milan 23.34, Budimpešta 87, Berlin 178.10.
Dunajska napoved: Večinoma oblačno, tu in tam še dež. Dvig temperature za 2 do 3 stopinje.
Mariborska napoved. Prevladalo bo oblačno vreme z dežjem v presledkih. Temperatura brez večjih sprememb. — Včeraj je bila največja toplota v Mariboru 11° C, danes najnižja 10° C, opoldne pa 14° C. Padavin e bilo včeraj 18.5 mm, danes dop. pa 3,5 mm.
govoru odbila. Anglija zavrača zlasti nem ško obrazlago vzrokov za odpoved pomorskega sporazuma. Angleška nota ob-razlaga precizno angleško stališče, kakor se zatrjuje na poučenem mestu, pa vendarle pušča odprta vrata za eventuelna nova angleško-nemška pomorska pogajanja.
Balkanska zveza obstaja
TITULESCUJEVO ODPRTO PISMO V PARIŠKEM »L’ ORDREU«. ZVEZA BO OSTALA TUDI, AKO BI SE JI KDO IZNEVERIL. —
Ureditev angleške vojske
DVA NOVA VRHOVNA INŠPEKTORJA IN IMENOVANJE CELE VRSTE NOVIH VOJAŠKIH POVELJNIKOV.
Novice
Obmejnim krajem nova šolska poslopja!
Od sestavljenih načrtov za posamezne obmejne okraje je treba preiti k dejanjem
Najvažnejši problem v obmejnih okrajih je, vsaj kar se šolstva tiče, kako priti do zadostnih in primernih učnih prostorov. Po večini so šole prenapolnjene, v neprimernih sobah pa se poučujeta po dva oddelka dnevno, kar vpliva kvarno na šolski obisk, na zdravje an vzgojo. Učiteljstvo ne more biti polno zaposleno ;n prav na podeželju se mu potlej rado očita, da pohajkuje. To stanje je še tembolj kvarno v obmejnih okrajih kakor v notranjosti.
V dvajsetih letih se stanie šotefcih po-
Elektrifikacija Ruš
V nedeljo je imela zadruga Zadružna elektrarna v Rušah svoj drugi občni zbor. Kakor je bilo razvidno iz poročila načelstva, je bila lansko leto izvršena elektrifikacija v vasi Bezena z okolico fer del Bistrice. Letos ima zadruga v načrtu elektrifikacijo Ruš z okolico in del Smolnika, ter je tudi sklenjena že pogodba z elektrarno Falo, katera bo zgradila potrebno omrežje in transformatorje. Mnogo se je delalo pred 3 leti na tem polju, vendar brez uspeha. Zalo se imajo lem vrlim odbornikom zahvaliti zadrugarji, sicer ne bi bila elektrifikacija Bezene nikoli izvršena.
Za svoje delo je dobil odbor zadruge priznanje s tem, da je bil v celoti spet izvoljen, da izvede elektrifikacijo do konca.
slopij ni mnogo spremenilo. Najbolj prednjači v tem oziru okraj Maribor levi breg. Kakor je bilo tam glede šolskih poslopij ob prevratu, tako. je še sedaj. Povečalo se je le število učencev. Tako manjka v dravograjskem okraju na 14 šolah 22 učnih sob, v mariborskm okraju levi breg na 22 šolah 60 učnih prostorov in v ljutomerskem okraju 42 učnih prostorov. Podobno je seveda v ostalih okrajih.
Zato je potrebna graditev novih šolskih poslopij. Ker so občine v obmejnih krajih zvečma presiromašne, bi morala
priskočiti na pomoč banovina in država. Po nekem predloženem načrtu bi naj 'banska uprava vnesla vsako leto za vsak obmejni okraj po 500.000 din. S tem denarjem bi se lahko začela graditi šolska poslopja in renovirati stara. Občine bi Dotem v letnih obrokih ta dolg odplačevale. Pomagati bi morala tudi država. Z denarjem, ki bi se vrnil, bi se pa prav tako gradila nova poslopja. Omenjeni načrt je bil sprejet na seji zastopnikov vseli okrajnih šolskih društev in predložen banski iroravi.
Cestno vprašanje v ljutomerskem okraju
Kakor povsod v Sloveniji, tako tudi ceste v ljutomerskem okraju niso v najboljšem stanju. Kotanje na cestah, ostri in za promet nevarni ovinki, ceste ob potokih, preko katerih se razliva voda že ob srednjem deževju,, dograditev cest, na katerih se že delo presledkoma vsi več časa, itd., so dela, katenih stalna vr-šitev bi omogočila zaslužek za precej časa onim, ki morajo v tujino.
Med najvažnejša dela v okraju spadajo; 1. dovršitev ceste Sv. Anton v Slov. goricah - Sv. Jurij ob Ščavnici; 2. preložitev grabšinskega klanca; 3. dograditev ceste Ivanjci - Negova; 4. dograditev ceste Terbegovci - Hvaletinci; 5. zboljšanje ceste Grabe - Lokavci; 6, po-jprava ceste Ljutomer - Gor. Radgona.
Res je, da so še poleg navedenih v okraju tudi druge ceste, ki so potrebne popravila in ureditve, vendar se je na^
o Neznani tatovi so ukradli iKvses-tniku Martinu Muhiču v Ober-šu pri SredtščuJ ne»ka4errh delo že pred leti začek), pa 10 kokoši.	xk> danes ni 'končano. i\fesok temu. je*po-'
manjkanje denarnih sredstev in v nekem tudi pogrešamo načrt graditve. Gotovo je, da se od cestnega odbora v Ljutomeru ne more zahtevati, da bi kril vse stroške iz lastnega proračuna, ker bi moral v tern slučaju povišati cestne doklade in tako še bolj 'obremeniti že itak zelo obdavčeno prebivalstvo. Radi tega je dolžnost države in banovine, da preskrbita ljutomerskemu cestnemu odboru zadostna denarna sredstva, ki bodo omogočila, da se bodo dogradile vsaj ceste,
c. Spominsko sabljo so poklonili koroški borci bivšemu poveljniku epskega 30. pp. g. polkovniku Drag-o-1 j ubu Mili a j lovi ču vznak hvaležnosti za vse zasluge, ki jih je storil organizaciji v času svojega službovanja v Celju.
c. Učiteljsko zborovanje. V sobolo
3.	junija zboruje v Celju okrajno dr. JUU. Začetek ob pol 5). dopoldne na
I.	drž. narodni šoli. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje učiteljice gdč. Mare Samsove iz Vojnika .,0 vplivih socialnih razmer na olroka“ in poročilo g. Ivana Lovšela o Učiteljskem domu v Mariboru.
c. Nov 42 sedežni avtobus je.dobilo le dni celjsko avtobusno podjetje. Voz se bo uporabljal predvsem za daljšo ture v inozemstvo.
c. Nevarnost poplave grozi zopel celjski okolici. Vsled trajnega dežja;je močno narasla zopet Voglajna, pa.tudi Savinja je precej visoka in grozita obe s prestopom bregov, če deževje ne bo ponehalo, c. Nabavo živil za mestno zavetišč« razpisuje mestno poglavarstvo v Celju. Količine in pojasnila se dobijo pri mestnem zavetišču v Medlogu, proračunski pripomočki pa pri mestnem poglavarstvu soba št. 23. Ponudbe je vložili do vključno 9. junija pri mestnem poglavarstvu, c. Statistika umrlih. V mesecu mahi
ki se že precej časa gradijo in da se bodo je v Celju umrlo 25 oseb. 9 v mestu. 11J obenem izvršila popravila na cestah, ka- v javni bolnišnici.
terih stanje je v škodo domačemu in tujskemu prometu (cesta Ljutomer - Slatina Radenci - Gor. Radgona, Grabe - Lokavci in' grabšiski klanec).
Prebivalstvu in državi bo v korist, v ■hvaležnost s strani ljudstva pa onemu, •ki se bo za to pobrigal.
Kreft V ladimir.
Neveselo poročilo ix Slov. goric
Neprestano deževje kaže po Slovenskih goricah že občutne posledice. V zastoju je rast vseh kultur, kmeta čaka obilno dela z okapanjem in osipavanjem krompirja ter koruze. Po 'hribovskih predelih se pojavljajo številne plazovine, ki pustošijo sadonosnike, njive in vinograde. Žitni posevki so po večini polegli. Enako žalostno sliko kaže trta, L' bi v sedanjem času potrebovala toplega vremena za ugoden razvoj poganjkov, vez, ki bi bila skrajno potrebna je onemogočena, ker stalno dežuje. Pojavlja se resna zaskrbljenost, da slovenjegoriški potoki radi obilnega deževja zopet prestopijo bregove in un-ičijo zadnje upanje našega kmeta. Hudo so prizadeti radi
deževja tudi delavci, .zaposleni*.pri cestnih delih, ki so skoraj stalno v zastoju, ker so radi deževja onemogočena.
NOVELIZACIJA OBRTNEGA ZAKONA
V Beogradu je v teku anketa, na kateri razpravljajo d spremembi obrtnega zakona. Na konferenci, ki jo v odi načelnik trgovinskega , ministrstva dr. Krpan, so zastopane vse ‘ zbornice v državi. — Ljubljano zastopajo zbornični, podpreds. Ivan Ogrin, načelnik trgovinske sekcije Smerkolj* in referenta dr. Pretnar ter dr. Pless. Na anketi bodo izdelali novelo k obrtnemu zakonu, ki bo vsebovala tudi .poseben zakon o krošnjarstvu.
Uspela rudarska pogajanja pri TPD
Na ravnateljstvu Trboveljske premo-gokopne družbe so bila zaključena pogajanja za izboljšanje položaja slovenskih rudarjev. Pogajanja so uspela. TPD je pristala na zvišanje akordov in doklad za 4"/°, na zvišanje temeljne mezde od 4.3% do 6.73% v posameznih .kategori-
jah in na postopno uvrstitev učnih kopačev, ki so svojčas že bili kopači, zopet v kategorijo kopačev. TPD je zvišala tudi temeljne mezde, akorde in doklade za delavstvo apnenic in kamnolomov za 4%. S tem je rešen zelo pereč problem naših črnili revirjev.
VLAK JO JE POVOZIL.
Blizu Slovenske Bistrice je vlak povozil neko žensko, ki so ji kolesa odrezala obe nogi. Ponesrečenko so prepeljali z vlakom v Maribor, odtod pa z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Ker je žena še vedno nezavestna, je dogodek še nepojasnjen. Tudi njena identiteta je še neznana.
PTUJ SE OBNAVLJA.
Vedno lepše lice dobiva naš staroslav-ni Ptuj s parkovc strani.' Pričeli so rušiti zadnjo starinsko hišo tik okroglega zgodovinskega stolpa ob Dravi. S tem se bo proti Dravi še bolj odprl krazen razgled, ki ga je prej zapirala vrsta hiš. — Ptujčani, ki se sicer radi ponašajo s starinami, niso bili s takimi prav nič zadovoljni. V te neokusne starine je treščil z nosom vsak. čim je prispel čez dravski most. Zato je brezdvonuio eno izmed prvih in največjih del za tujski promet v Ptuju odprava tega madeža, ki je kazil lep videz Ptuja. Iz ruševin teh hiš je že zrasitel cvetoči park.
o Iz državne službe. Upokojeni so namestnik državnega tožilca Ivan Groznik v Murski Soboti in sodno - pisarniška uradnika Franc Jurec v Dol. Lendavi ter Štefan Gomboci v Mur. Soboti. Za inšpektorja 6. skupine pri katastrski upravi v Dol. Lendavi je napredoval Leopold Arnič.
o Za Belokranjski festival, ki bo 18.
junija v Črnomlju, je veliko zanimanje.
J-e^r iz Sv. Marjete ob Pesnici, ker si je Pri delu odsekal prste na roki.
o Umor v Brežicah. V gozdu blizu Bre-■žieje bila najdena 50-letna prevžitkari-ca Marija Lapuhova v mlaki krvi. Bila je umorjena. Ker so pokojnico videli v družbi nekega znanega moža, ki ji ie dolgoval na prevžitkn, je upati, da bo zverinski umor kmalu pojasnjen.
o.	Pol leta zato, ker je bil doma preglasen. 41 letni posestnik Andrej V e r k o iz Ojstrice je doma tako glasno po nepolreb nem zabavlzal, da se ga je slišalo iz hiše. Pregrešil se je proti paragrafu 100. k. z. in bil obsojen pred mariborskim okrožnim sodiščem na 6 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let.
o Rdeči križ Kozje je nameraval prirediti na binkoštni ponedeljek sam arijansko vajo, po vaji pa prosto zabavo na Oslici. Zaradi slabega vremena se je vaja vršila v ambulanti, veselica pa je preložena na 11. junij.
o Tajinstven napad na Črešnjevcu. Ko sta se v nedeljo zjutraj vračala, s kolesi proti domu V. V. in A. B., oba študenta univerze, sta na cesti, ki pelje iz Črešnjevca proti Leskovcu zadelal v čudne zapreke. Črez cesto je bila položena dolga klop, na nji pa oleander. Dobrih 20 m od tega je bila nastavljena brana, malo naprej pa položene deske v višini 70 cm. Komu je vse to bilo namenjeno, ni znano. Celje
c. Uradni dan Zbornice za TOI v
Ljubljani za Celje je preložen na torek, dne 18. junija.
c. Razvitje In blagoslovitev prapora Prostovoljne gasilske čele v Škofji vasi
c. Tujski promet. V mesecu maju sta obiskala Celje 1102 tujca, 941 Jugoslovanov in 15S inozemcev. Poslovno jih je bilo v Celju 939, izletnikov 163. V aprilu lelos je bilo v Celju 1488, lani v maju 1134 tujcev.
Piti/
HALOŠKE DOfelN-E POD VODO
V noči od torka na sredo se je nad ♦Halozami utrgal oblak. Lilo je tako* da so se Haložani že bali, da jih bo odneslo s kočami vred. Pri Sv. Bar* bari, Leskovcu, Sv. Trojici in Novi cerkvi se je zjulraj valila po grabah kalna voda. Poblatila je travnike in njive, podirala mostove, trgala ceslc in vdirala v hiše. Naliv tudi ni prizanesel goricam. Pobral je vrhnjo prst in jo odplavil v grabe ali pa v dolino. Zaradi poplave je haloško ljudstvo zelo potrto.
p. Dravinja se je razlila. Od Sv. Vida prihajajo vesli, da se je tudi mirna Dravinja vdala predsinočnjemu nalivu. Vzdolž nje so v prvi vrsti uničeni travniki.
p. Strela je udaril^ a- hišo posestiu Drevenška v Pleterjah pri Sv. Lovrencu na Drav. polju. Iliša je pogorela* p. Zvočni kino Ptuj predvaja danes ,,Rožika v Phrizu‘\ j). Kar znajo, bodo danes ob 5. uri pokazali gojenci glasbene šole v Ptu* ju v dvorani Glasbene Matice.
Na sporedu bodo razni zanimivi krajevni pri Celju jc bilo v nedeljo popoldan, običaji in narodni plesi.
o Pod kolesi lokomotive si je končal5 življenje v Kranju 34-letni tovarniški de-lavec Mirko Slabe. Vzrok samomora ni znan.
o Kap je zadela dimnikarskega pomočnika Vincenca Polaka iz Ljutomera, ko je ometal tovarniški dimnik v Sinigoje-vi tovarni, zapušča ženo in sedem ne-doletnih otrok.
o Manjše nezgode. V mariborsko bolnišnico sta prišla 19-letni kolarski pomočnik Friderik Ja všn i k iz Gačnika pri Jarenini, ker^se je pri delu vsekal s sekiro in 32-ietfli posestnik Štefan Ta-
Vloiuilčeva smola.
»Za božjo voljo, pokličite vendar poli* cijo!«
Nevarnost novih poplav
Že zopet neprestano dežuje. Vode, ki so se šele nekoliko odtekle, ponovno naraščajo. Nevarnost poplav je vedno večja. Pesnica je že prestopila bregove in zaliva polja ter travnike. Prav tako je z Dravinjo, Sotlo in Voglajno. Ljudje se boje, da bodo ponekod morali bežati iz stanovanj, če dež ne bo prenehal. '
Iz okolice Kostanjevice in Brežic prihajajo poročila o katastrofalnih poplavah. Vsa pokrajina je podobna velikemu
jezeru. Ljudje so obupani, ker jim voda* »vrši promet samo v čolnih.
odnaša še ono, kar jim je pustila prejšnfc poplava.
POPLAVE NA HRVATSKEM
Tudi iz Hrvatske prihajajo poročila o katastrofalnih poplavah. Zaradi silovitih nalivov v Gorskem kotaru in Liki so sč razlile reke Kolpa, Korana, Dobra ift Mrežnica ter poplavile vSe ozemlje. Promet je mogoč samo s čolni. Mnogim kra5-jem je prihitelo na pomoč vojaštvo. Hu* do je prizadet Kadovac, kjer se po uličafc
Maribtsr
Mojster odgovarja pomočnikom
Brivsko frizerski mojstri so zaskrbljeni v svojih obratovalnicah. Tare jih plačevanje visokih najemnin, davkov, pomočniških plač, bolniške blagajne in drugo, tako da obstaja vprašanje, če ostane moj sfru za preživljanje družine 7 do 800 dinarjev, ki so pomočniku zagotovljeni. Moj ster je odgovoren za vse dajatve svojih pomočnikov, ki imajo edino skrb, da li jim bo mojster mogel plačati pogojeno tedensko ali mesečno plačo.
Pomočniki dobro vedo, kako so danes obiskane brivsko frizerske obratovalnice. Vedo tudi dobro, da je malo pomočnikov, ki bi delali z interesom iri veseljem. Mogoče je to tudi glavni vzrok slabega obiska brivskih salonov, ker so danes skrbi in misli pomočnikov usmerjene na prosti čas, šport, izlete, veliko plačo in zabave, ne pa na strokovni napredek.
Ako bi kolektivna pogodba s pomočniki pomagala ali vsaj delno preprečila umazano konkurenco in šušmarstvo, bi bila že davno sklenjena in podpisana. Ker pa je le malo izgledov in bi bila samo eno stranska, saj bi koristila le pomočnikom, do kolektivne pogodbe še ne bo prišlo. Kolektivna pogodba tudi v Zagrebu in Beogradu pomočnikom ni koristila, ker so morali stavkati. Stavka je pomočnikom položaj še poslabšala. Strokovno izurjeni pomočniki imajo v Mariboru boljše stališče 'm boljše plače, zato je tudi iz notra-
njosti države večji dotok v Maribor. Vsi priznavajo, da je glede zapiranja in od-p'ranja obratovalnic pri nas mnogo bolje kakor v Zagrebu in Beogradu.
Naši pomočniki delajo tedensko 60 ur. Kako se dela med tednom, to vsi dobro vedo. Res je, da je napitnina kot taka sramotna. Poskušali so jo že odpraviti. Kdo je kriv, da se ni? Mojstri gotovo ne! Nedeljski počitek so vpeljali mojstri in ne gre za to zasluga pomočnikom ali organizaciji. Po obrtnem zakonu lahko brivnice in frizerske obratovalnice obratujejo tudi ob nedeljah dopoldne, ker naredba ni zakon, ta pa tozadevno ni bila spremenjena. Z nedeljskim zapiranjem so mojstri ob
činstvu porinili v roke britvice in jih na-1 m Vloinua tatvina. Zasebnica Uršula
vajajo v samobritje. če se delovni čas skrajša, bo dela še manj in tudi pomočnikov bo manj zaposlenih. Plače bodo a tem primeru seveda še nižje.
Kdor pozna gospodarske razmere brivsko frizerskih mojstrov, bo razumel, da je v Mariboru nastala velika nesolidna kon kurenca. Cene naše postrežbe so nizke, prav tako nizke in morda še nižje, kakor pa pomočniške plače. Vprašal bi samo organizirane, ali niso ti današnji konkurenti. zrasli iz njihovih vrst, ali niso nizkih plač vpeljali njihovi tovariši? Ko postane pomočnik mojster, se misli spremenijo. Gotovo je, da so vsi mojstri za zvišanje mezd, za zvišanje cen in tudi za kolektivno pogodbo. To pa mora koristiti vsem in ne samo enemu.
Fran Novak, brivski mojster.
Sprehod skozi »Abesinijo"
Na koncu Teznega ob obeh straneh Ptujske ceste se razprostira Dobrava ali mariborska »Abesinija«. Naselje je zazidano z majhnimi delavskimi hišicami dz blata in le malo je večjih poslopij. Iz-prehod po Abesiniji je zelo zanimiv in poučen. Tu se vidijo sledovi krvavih delavčevih žuljev, s katerimi so postavljeni domovi. Vidijo se posledice pritrgovanja na izmučenih in bledih obrazih.
V Abesiniji je zelo živahno. Ves dan je slišati otroški živ-žav. Otroci so kljub vsem tegobam veseli in jih zaskrbljenost staršev, kaj bo jutri, prav nič ne moti.
Za te malčke je premalo preskrbljeno. V šolo morajo hoditi precej daleč. 2e leta obljubljajo Dobravi novo šolo, ki je tam zelo potrebna. Naj ne ostane samo pri obljubah, od katerih otroci pač ničesar nimajo.
Za Dobravčane se občina mnogo premalo briga. Naselje ni dovolj elektrificirano, tudi kanalizacije ni Ceste in poti so zanemarjene. Povsod so vidni znaki morda nehotnega zapostavljanja, ki pa morajo izginiti, ker so prebivalci Dobrave prav tako ljudje kakor drugi občani.
-ig.
Novi telefonski kabli v Mariboru
Nedavno so povsem nepričakovano prekinili polaganje telefonskih kablov v Mariboru. Ker pa se je odločujočim či-niteljem sedaj posrečilo zagotoviti, kredit za telefonske kable, je telefonska terenska sekcija obnovila dela za kabelsko kanalizacijo v mestu. Izkopali bodo kanale v Sodni in Kopališki ulici ter na Koroški cesti, kamor bodo položili betonske
kanalske cevi. V te cevi bodo položili več kilometrov telefonskega kabla. V Mariboru bodo položili kable s 100, 150, 300 in 450 žilami. Dve žili odgovarjata dvema prostovodnima žicama. Kapaciteta novih telefonskih kablov bo za dolgo vrsto let zadoščala potrebam našega mesta.
Spomin na bitko na Gosposvetskem polju
5. junija bo poteklo 20 let, ko so baterije 32. artilerijskega polka v Mariboru prvič prišle na Gosposvetsko polje ob priliki koroške ofenzive leta 1919. V proslavo tega zgodovinskega dne bo imenovani polk priredil 5. junija dopoldne ob 10. svojo tradicionalno slavo. Po cerkve nih obredib v vojašnioi »Vojvode Put-nikS« bo popoldne vojaško rajanje. Domačin prireditve bo poveljnik 32. artilerijskega polka polkovnik Peter Kiler.
MARIBOR V ZNAMENJU PROTITU-BERKULOZNE BORBE
Ideja protituberkulozne borbe se bo v Mariboru tudi letos manifestirala z zastavicami z dvojnim križem kot simbolom protituberkuloznega gibanja. Prepričani smo, da se bo ves Maribor . odel s tem vidnim znakom v protilu-berkuloznem tednu od 4. do 10. junija in da ne bo nobenega okna, še manj pa izložbe brez tega znamenja. Agilni skavti bodo že danes pričeli dostavljati le zastavice po hišah in trgovinah. Uverjeni smo, da bo občinstvo protitu-berkulozni borbi izkazalo vse svoje razumevanje in doprineslo z odkupom zastavic svoj obolus v prid najbednej-šega sočloveka.
V soboto 3. t. m. popoldne in nedeljo bo v ta namen nabiralna akcija po ulicah.
OB OKO, KER JE BRANIL SESTRO
V Bahorini pri Zrečah je neki 16-letnik napadel na cesti sestro 17 letnega posestnikovega sina Alojza Potočnika iz Skomarij pri Zrečah. Sestri na pomoč je priskočil Potočnik. Nastai je pretep, pri katerem ga je 16-letnik sinil v oko. Potočnik se je zatekel po pomoč v mariborsko bolnišnico.
Letovališče v Martinčiči
Dijaško letovanje v MartinšČici, ki ga rganizira higienski zavod v Zagrebu bo odprto od 1. do 28. julija samo za dijake, od 30. julija in do 28. avgusta pa za dijakinje in za deco do 12. l^ta. V zavodu je zdravnik in 5 sester, kuhajo pa šolske sestre iz Maribora. Dijaki imajo v leto-vališču različne igre, se kopajo, veslajo, imajo zvočni kino in orkester. Udeleže se lahko brezplačno dveh izletov na parnikih, po nizki ceni pa si lahko ogledajo Plitvička jezera, Postojno in Benetke. —■ Prijaviti se je treba za letovanje do 15. julija pri prof. Ivanu Lavrenčiču v Smetanovi ylici 32« I{.
m Seja mestnega sveta bo danes ob pol 19. uri; na dnevnem redu je med drugim nakup 4 novih avtobusov, nakup zemljišča od Zelenke in Co. za avtobusne garaže ter najetje posojila 1 milijon din.
m. Iz sodnopisarniške službe. Preme ščena sta zvaničnica Remec Anica od okrajnega sodišča v Ljutomeru k okrajnemu sodišču v Mariboru, dnevničar-zva-niČnik Tkavc Milan od okrajnega k okrož nemu sodišču v Mariboru. Postavljeni sta kot dnevničarki-zvaničnici Šimnovec Marta iz Ljubljane na okrajno sodišče v Mariboru in Vrbnjak Josipina iz Hrastja pri Radencih za,okrajno sodišče v Ormožu.
m Podružnica SPD Maribor priredi na Telovo 8. t. m. planinski obmejni izlet k Sv. Jerneju nad Muto (Kozjak).
m Mariborsko trgovstvo obveščamo, da pričenjajo poletne odpiralne in zapiralne ure šele s 1. julijem. Junija velja torej odpiralni čas, kakor dosedaj in sicer od 7V\ do 12. in od 14. do 18/4. Združenje trgovcev za me6to Maribor,
m Umrli so v Mariboru in okolici: Macarol Andrej, pek. mojster, 66 let, Melje; Stumpf Ignac, posestnik, 60 let, Poljčane; Janeš Ana, zasebnica, 27. let, Tezno; Šu-mer Frančiška, žena poštnega poduradni-ka, Ruška 29; Rožman Alojz, kroj. pom., j Je*’ P°brežje; Pliberšek Anton, kovač drž. žel. v p., 53 let, Tezno; Doles Josip, železničar v p., 66 let. Ferkova 11. Šulc Matilda, soproga pošt. služitelja, 44 let, Aleksandrova 64; Hanjšek Ivan, delavec, 60 let, Košaki, na žel. tiru; Šalamun Fr., 48 let, Košaki, na žel. tiru. Jurše Marija, 78 let, Slovenska ulica 40, m Petak Viljem, Orožnova 5. N. p. v m.!
m Pečnfco iz litega železa iz 18. stoletja je dobil mariborski muzej iz okolice ■Vefeke Nefeljc
m Pogodbena pošta v Veržeju pri Ljutomeru bo v doglednem času odprta, kar bo za lokailno gospodarstvo velikega pomena.
m Sam je prosil za zapor 19-letni mi-lan Markovič iz Posavskega brega. Hodil je že od marca dalje od samostana do samostana in prosil za sprejem, bil pa je povsod odklonjen.
m Zanimivega »grafologa« je prijela mariborska policija v osebi 25-letnega Danila Lino, ki se potika po raznih krajih in se prejivljal z vedeževanjem.
m Avtomobil Je odpeljal neznani storilec iz zaklenjene garaže v Taborski ul. 8, trgovcu Vilku Vošineku. S tujim avtomobilom je prevozil 50 km ter se nato vrnil v garažo.
m Bakreno krsto so izkopali delavci v znani betnavski gramoznici. O najdbi je bil obveščen g. prof. Baš, ki je ugotovil, da je v krsti še popolnoma ohranjeno okostje Ane pl. Schiffrer, roj. Sinzens-dorf. Okostje je bilo oblečeno v volnen plašč in svileno obleko.
m Uro cesarja Ferdinanda je te dni kupil znani tezenski gostilničar Pulko. Stenska ura je krasen ročni izdelek. Stara je že okoli 200 let.
* Polovico potnih stroškov prihranite, če potujete začetkom junija v Ljubljano. 3. junija prične Ljubljanski velesejem, ki traja do 12. junija. Kdor si velesejem ogleda, ima brezplačen povratek. Na odhodni železniški postaji kupite poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za din 2.—. V Ljubljani na velesejmski blagajni se bodo izdajala potrdila o obisku velesejma, nakar velja stara vozna karta in železniška izkaznica za brezplačen povratek na odhodno postajo.. Olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, za povratek od 3. do 17. junija. — Prekkijenje vožnje ni dopustno.
Močnik na Pristanu 6, je prijavila, da je nekdo vlomil v njeno stanovanje m ukradel srebrno žensko uro, dve srebrni verižici in 80 dinarjev gotovine.
m Prometna nesreča. Blizu Sv. Trojice sta trčila dva avtomobila, pri čemer se je osebni avto tvrdke. »Pohorje« iz Slovenske Bistrice razbil.
m Z glavo se je zaletel v vrata in si prebil čelo 12-lethi nadučiteljev sin Dušan Berglez iz Kosarjeve ulice. Zdravi se v bolnišnici.
Nočna lekarniška služba: (od 27. t. m. do vključno 2. junija) Lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; Lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79.
Kino
* Grajski kino. Danes Rendez-vous v Parizu, zimski šport v Švici v nemški verziji.
* Esplanade kino. Velezanimivi pusto-lovni in družabni iihn »Konflikt« s Ca-milo Horn,
* Union kino. II. del »Džira iz džungle«, naj večji film po istoimenskem romanu Aleksa Revmonda.
Mariborsko gledališče
Četrtek ob 20.: »Št. 72«. Red A.
Petek ob 20.: »Potovanje v Benetke«. — Premiera. Predstava Združenja gled. igralcev.
Sobota ob 20.: »Utopljenca«. Red D. Nedelja ob 20.: »Potovanje v Benetke«. Predstava Združenja gled. igralcev. — Zadnjič.
Zadnjo premiero te sezone vprizori Združenje gled. igralcev z v Zagrebu in Ljubljani izvrstno uspelo Verneuil-Bero-vo komedijo iz pariškega rodbinskega življenja, »Potovanje v Benetke«. Vprizori se samo dvakrat v tej sezoni.
Radio
Petek, 2. junija Ljubljana: 12 Plošče za naše prijatelje; 13.20 Opoldanski koncert RO; 18. Zenska ura; 18.40 Zaščita proti zračnim napadom;
19.50 Dijakom	— — —x:i -----------
Pevski zbor „1
snega sveta;	_ . ______
»grad: 17. Plošče; 20. Prenos iz Zagreba; 22.15 Vedre plošče. — Sofija: 18. Popularni koncert; 20. Vedra in plesna glasba; 21. Zabavni program. — Strasbourg: 20.30 Prenos iz pariške opere. — Bukarešta: 20.10 Opera „Tosca“. — Varšava: 20.15 Verdijeva opera „Mackbeth“. — Breslau: 20.15 Koncert s solisti. — Pariz PTT: 20.30 Debus-syjeva opera „Peleas in Melisanda“. — Dunaj: 21. Dunajski simfoniki.
Bonna po rotila
Devize. Ljubljana. Uradni teča-i l: London 20610—20930, Pariz 116.37-118.67, New York 4384.25—1444.25, Curih 995— 1005, Milan-Trst 231.85—234.95, Amsterdam 2366-2404, Berlin 1771.12-1788.88, Bruselj 749.25—761.25. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40—259.60, Pariz 144.83 do 147.13, New York 5458.57—5518.57, Curih 1237.17—1247.17, Amsterdam 2943.57-2981.57, Bruselj 932.14-944.14.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 460 d., 4 odst. agrarii 59.50, 6 odst. dalm. agrarji* 85—86.50, 7 odst. stab.pos. 98—99, 7 odst. inv. pos. 99 d., 7 odst. Blair 92—93, 8 odst. Blair 100—102. Delnice: Nar. banka 7400 d., PAB 210 d., Trbovlje 185—195.
Blagovna poročila
Novosadska blagovna borza: Pšenica baška 146—148 ,sremska 146—148, slavonska 147—149, banatska 142—144. Rž: baška 137—139. Ječmen : baški in sremski 162.50—170, ian * 180—185. Oves: baški sremski in slavonski 147—149. Koruza: baška 101—103. M o k a : baška in banatska „Og“ in „Qgg“ 230—240, ,2“ 210— ”6“ 170—180, „7" 145-155 m ,,8 l!!*—120. Fižol: baški in sremski beli 300-305.
Krvav zaključek žegnanja
čeprav je bilo slabo vreme, se je na bmkoštni ponedeljek znašlo na Ljubdčni na žegnanju precej krošnjarjev pa tudi drugih ljudi. Ker je bik) slabo vreme so si poiskali zavetja v raznih vinotočih. Taiko so se znašli že dobre volje v kleti v Zbelovski gorei domačini Tomažič Jože in njegova žena Helena ter Lovrenčak Pavel z ženo in več krošnjarjev med drugimi tudi Pušič Mate in Marko. Sprva so se zabavali še dostojno, ko pa jim ie vino stopilo preveč v glavo se jei.ied njimi vnel prepir. Krošnjarji so začeli razbijati steklenice ter groziti domačinom s kuhinjskimi noži, ki so jjh nosili s seboj. Posebno bojevita sta bila Mate In Marko, ki je Tomažiču razbil tudi citre. Domačini so pobegnili j; kleti na
piano.
V Lovniku pri Poljčanah so se zopet srečali. Tomažič je krošnjarjem dejal, naj mu plačata citre. Marko je pri tem potegnil nož in navalil na Tomažiča ter ga podrl v obcestni jarek. Se preden se je pobral, je naskočila krošnjarja žena in sa udarila po glavi. Mateja, ki je tudi z nožem rogovilil, pa je Lovrenčakova udarila po glavi s kolom, da se je nezavesten okrvavljen zrušil in obležal s tako močno poškodbo, da so morali poklicati tukajšnjega zdravnika, ki je obema nudil prvo pomoč. Mateja so nato odipremili v celjsko bolnišnico. Pri zaslišanju so valili krivdo drug na drugega, največ pa je seveda, kakor vedno ob takih prilikah, kriva pijača.
Kultura
jubilejni koncert »Jadrana'
/ izredno slavnostnem razpoloženju in v domačnostni sredini slovenskega Maribora je praznoval pevski zbor »Jadrana« svojo jubilejno dvajsetletnico z odlično uspelim koncertom v soboto, dne 20. maja 1939 v Sokolskem domu. Navzoči so bili tudi mnogi odličniki naših oblastev in prosvetnih ustanov in vsi, z mnogoštevilnimi drugimi obiskovalci vred smo sprejeli pesem naših emigrantov z iskreno hvaležnostjo za vse, kar je »Jadran« v teh 20 letih storil v našem obmejnem ozemlju.
Pevski.zbor vodi pro.f. Ub.ald Vrabec z veščo, strogo, pa skrbno roko in vso toplino srca. Z umerjeno, vseskozi smotrno kretnjo lahkotno obvladuje zelo muzikalno družino, zna ji vliti življenja, ognja in. luči ter jo pripraviti do sočnega izraza in prepričevalnega podoživljanja vseh globin in vriskajočih višin naše pesmi* Nepris-ljeno ji privre pesem iz razgibane globine in si ve najti poti do navdušenih poslušalcev. Zbor diči zdrav in veder, dokaj izenačen pevski material vzorno požrtvovalnih in urejenih pevcev, ki ga bo'vztrajna in stroga usmerjenost kul-tivizacije dvignila na impozantno višino.
Uvodoma is zbor zapel »Najlepši kraj«, od V. Kreka, Vipavskemu prosvetnemu društvu poklonjen, občuteno skladbo. S finim humorjem je bil podan Foersterjev »Spak«, zanimiva glasbena slika. Ritem in dojem težkega dela. izpeva »Pjesma ži-tonoša« J. Gotovca, našega znamenitega hrvatškega skladatelja; vso nepotvorjeno iskrenost ljubezni do domovine in»slovan-ske vzajemnosti poznana Aljaževa budnica »Na dan!«. Solist tega večera, mladi, simpatični baritonist Karel K a m u š i č, je uspel v tej pesmi pokazati izraževalno mogočnost svojega zvenečega glasu. Ko bo pevec mogel izoblikovati svoj voluminozen, dragocen naravni dar v strogi šo-lanosti muzikalnega ravnotežja, preciznosti in dovršenost? izkustva, se mu bo gotovo odprla pot do polnega in velikega uspeha. V drugem delu koncerta je še sam blagoglasno .in občuteno odpel L. M. Škerjančevo subtilno »Vizijo«, Pavčičeve-ga razgibanega »Dedka Samonoga in K. Žftfitafa~.iolklo.mQ> nad vs« zanimivo ^prireditev »Micka bi. rada Jurka dobila«. Navdušenemu priznanju-občinstvu v za-Iivaloje dodal še znamenito arijo iz Gotovčeve opere »Ero iz onog svijeta«. Na klavirju ga je vseskozi ustrezajoče spremljala ga. Ema Vrabčeva.
Prvi del sporeda je zbor zaključil s 3 pesmimi maribor. skladateljev: Mirkovo »Molitvo«, Pahorjevim »Jutrom« in Vrab-čevo »Vero«. Poslednji dve je zbor prvič javno pel. Izredno težko Pahorjevo »Jutro« v celotonskih postopkih in Vrabče-vo »Vero« odlikuje vseskozi nova tonska zamisel in muzikalna dikcija. Krčevito in vztrajno iščeta skladatelja svojim impul-’nm nove izraznosti ter novih tonskih
oblik in formulacij. Komur je mar doumevanje takih zamisli in smotrov takega glasbenega izživljanja, bo mogel doprinesti svoj delež priznanja in navdušenja. Vsekakor pa bosta uvaževana skladatelja razumela in občutila, da poganjata kali v novem svetu, kjer zemlja ne poje in kjer srca svojih strun še niso ubrano uglasila ter našla ustrezajočo in ogrevajočo zvočno besedo.
V drugem delu koncerta smo občudovali intimno obdelan narodni motiv v Rav nikovi »Kam si šla?«? Adamičevo med-mursko »Ljubi dokler je čas!« in dve krasni Gotovčevi priredbi »Podoknico« in »Omili mi u selu divojka«. Obe zadnji je moral zbor ponavljati. Globoko sta se doj mili občinstva, zakaj podani sta bili s pre finjenim občutkom. V obeh je Kamušič uspel s krasno podanim solom doprinesti svoj veliki delež k prodornemu uspehu. S F. Maroltovimi priredbami primorskega (Barčica), goriškega (Kaj bi jaz tebi dau) in dolenjskega motiva (Kanigalilej-ska ohcet) je zbor zmagovito zaključil svoj tehtno izbrani spored. Vseskozi je pa pokazal toliko požrtvovalne vneme, da je globoko zadovoljil našo narodno-kulturno javnost. V pesmi »Kaj bi jaz tebi dau« je pokazal Mirko žižmond lepo glasovno dedščino. Vse bolj bi pa mogel pevec ogreti s svojim tenorjem občinstvo, ako bi hotel svoje sposobnosti podvreči vztrajnemu šolanju. Petje na koncertu ne more pogrešati skrbne obdelave odlik, ki jih zamore oblikovati in pravilno usmeriti samo najve(stnejša glasbena izobrazba.
Ko sta ob pričetku drugega dela sporeda poklonili pevski družini bratski društvi »Nanos« po prof. Bizjaku venec, in »Drava« po zastopnikih lepo spominsko grafično delo, se je v navdušenju dvignila vsa dvorana. Saj pozdravljamo v tem zboru in z nami vsa nala narodna in kul- j turna javnost zvestega, nesebičnega besed j nika in propovednika naše pesmi in.po njej vsebino naše narodne zavesti v ne-! štetih nastopih in prireditvah doma in povsod, kjer je odločalo srce.
V živem občutku zahvale in priznanja tolikih odlik se je združilo ob koncu koncerta vzhičeno občinstvo in slavnostni zbor v eno samo družino — ki jo je val navdušenja objel in ponesel v zvoke na veke zmagovite slovanske himne.
Aleksander Koprivc.
šport
FinaSne tekme II. razreda in juniorjev
i Po propozicijah za prvenstveno tekmovanje tekmujejo prvaki posameznih skupin drugega razreda za vstop v prvi razred. Kor imamo v mariborski skupini enotni drugi razred, našemii prvaku Gra-djanskemu iz Čakovca ni potrebno nadaljnje tekmovanje in pride avtomatsko v ■prvi razred. Prvaki ostalih skupin Grafika, Vrhnika, Savica, Disk, Radeče, Hrastnik in Dask tekmujejo pa še dalje. V nedeljo so na sporedu povratne tekme Hrastnik—Radeče, Grafika—Vrnika in Savica—Disk, vse na igrišču prvoiraenovane-ga kluba. Zanimivo je, da je proti verifi-Kaciji prvih tekem — igra se po dvojnem
Bokalnem sistemu — Radeče—Hrastnik in isk—Savica vložen protest od strani Hrastnika in Savice. Dask je v prvem kolu
prost.
Tekmovali pa bodo v finalnih tekmah naši juniorji. Konkurenca, ki se bo odigravala po dvojnem pokalnem sistemu, se bo začela 4. junija. Prvak Maribora ISSK Maribor bo v prvem kolu prost, v drugem bo igral dve tekmi proti zmagovalcu CSK-Gradjanski, ki bosta tekmovala v I. kolu. Zmagovalec v slednji tekmi bo v tretjem kolu imel za nasprotnika zmagovalca v dveh tekmah med celjskim prvakom in zmagovalcem Trbovlje—Amater. Zmagovalec iz tretjega kola pa bo igral dve tekmi proti zmagovalcu med ljubljanskim in gorenjskim zastopnikom juniorjev. Kdor bo v teh dveh tekmah bolje odrezal, temu bo pripadel naslov juniorskega prvaka Slovenije za 1. 1938/39.
SK Bata v Miariboru
Na poziv u. o. JNS-a sta samo zagrebška „Concordia" in splitski „Split‘ od« klonila sodelovanje v kvalifikacijskih tekmah za vstop v ligo. Prve tekme 1. kola bodo v nedeljo, med njimi v Mariboru tekma ISSK Maribor—SK Bata (Borovo). Za sojenje tekm.e je določen beograjski sodnik Milan Stojanovič. K tekmi se bomo še povrnili.
Epilog k tekmi z Angleži
Upravni odbor JNS*a je na svoji zadnji seji, kakor je bilo pričakovati, uvedel kazensko postopanje proti igralcema Franju Glaseru (Gradjanski) in Joži Matošiču (Hajduk), ker nista nastopila v reprezentančnem moštvu v tekmi proti Angliji. Ravno tako sla bila suspendirana oba imenovana kluba, ker nista poslala svojih igralcev na tekmo v Beograd. O suspenzu je bila obveščena tudi FIFA.
Gradjanski na ta način ne bo mogel na že zaključeno turnejo v Nemčijo in l>o seveda moral plačati penal za kršitev dogovora.
Jugoslavija — Italija
za poltal Nj. Vel. kraljice Marije
V Beogradu se bo danes pričelo teniško tekmovanje med damskima ekipama Jugoslavije in Italije v damskem srednjeevropskem cupu za pokal Nj. Vel. kraljice Marije. Za Jugoslavijo bosta igrali Hclu Kovačeva in Aliče Florijanova, za Italijo pa Wally San Donnino in Vittoria Tonolli. Tekmovanje se bo vršilo jjo sistemu za Davisov cup, torej 4 singli in 1 double.
k. Zinka Kunčeva v Londonu. Te dni
nastopi naša slavna pevka Zinka Kunčeva pod Toscaninijevo taktirko v Londonu v Beethovnovi »Misi solemnis«.
k. Katalog bolgarske književnosti. Založba T. F. Cipev v Sofiji je pričela izdajati za svojo 50-letnico v zvezkih velik katalog bolgarskih knjig. Prvi zvezek obsega v glavnem izdaje založb znanstvenih in strokovnih del.
BORIS SMERDU PRVAK SRBIJE
SK. Sumadija je priredil preko binkostnih praznikov v Beogradu teniški turnir za prvenstvo Srbije. Poleg naših teniških igralcev so sodelovali tudi bolgarski. Ku-kuljevič je vendar .upošteval zabrano starta od strani tehničnega odbora JTS v Zagrebu, izjavlja pa, da bo za to izvajal konsekvence Glavno vlogo so igrali v vseh I konkurencah člani BTK, ki so se povsod povzpeli do finala, najbolj ^a je presenetil Slovenec Boris Smerdu, ki je v semifinalu
Rremagal Konjoviča 6 :3, 7:3, v finalu pa adovanoVlča s 6:4, 6:1, 7:5, ki je v j semilinalu s težavo odpravil Bra-i novica s 4:6, 6:4, 6:4. Boris Smerdu I si je s tem osvojil naslov teniškega prvaka | Srbije.
j s Vodja nogometnega odseka BSK Kika j Popovič je radi nesoglasja z upravo kluba po zadnjih neuspehih podal ostavko.
PRIREDITVE KOLESARJEV IX MOTOCIKLISTOV V JUNIJU
Delegati slovenskih kolesarskih podzvez so na svojem sestanku na podlagi izraženih želj posameznih klubov določili za mesec junij v dravski banovini sledeče prireditve:
4. junija: prvenstva vseh podzvez, glavne in juniorske skupine;
18. junija: medklubska gorska dirka na celjski stari grad v izvedbi KSK Celje;
25. junija: medklubska dirka KK Zarja, Zg. Kašelj;
29. junija: medklubska dirka KK Korotan, Mežica;
8. junij je prost termin. Tehnični odbor priporoča klubom, da ta dan izrabijij za svoje klubske dirke. Poleg teh prireuitev bo 11. junija v izvedbi Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije še državno prvcu-stvo juniorjev na progi okoli Brežic.
Motociklističnim klubom je Zveza molo-klubov kraljevine Jugoslavije odobrila v juniju dva termina:
4.	junij: Moto-sekcija Turing kluba, Beograd;
11.	junij: Velika nagrada Jugoslavije v priredbi 1HMK, Zagreb.
s Polovična vožnja jo dovoljena za meddržavno nogometno tekmo Jugoslavija— Italija, ki bo 4. junija v Beogradu. Ugodnost velja za prihod od 3. do 4. junija, ter za povratek od 4. do 5. junija. Železniška izkaznica K-13 ni potrebna. Vozovnica dto postaje Bcograd-Dunav velja s potrdilom o >obisku tekme, ki ga bo mogoče dobiti na igrišču, za brezplačen povratek.
s Dunajska Vieuna bo gostovala 1. junija v Borovem proti SK Bata.
s V meddržavni nogometni tekmi proti Italiji bo za Jugoslavijo nastopilo isto moštvo kakor proti Angliji.
s Francoski rekord na 10« m jc postavil srednješolec Valmy z 10.7 sek.
. 11
Sah
Anglija : Holandska S1/2:4V,
Prvi dan srečanja Anglije in Holandske je prinesel zmago Anglije. Posamezni rezultati !
so naslednji (prvoimenovani so An-
zull	.
gleŽi, drugi Holandci): Alexander ie premagal dr. Euweja, Thomas izgubil proti Landauu, istolako Milner-Barry proti Van den Boschu; Broadbent jc premagal Cort-Ieverja, Golombek remiziral z Van Schellingom, \Vinler premagal Fonteina, Ser-geant je remiziral, z De Grootom, Wood ie izgubil proti Muhringu, Parr premagal Mulderja, Leriton pa remiziral z J. Fon-teinom.
E. S. BRUCE:
32
Pto&fAUtšittAUA i&IMMiSt
Vrbe niso .nikoli daleč od vode!
»0« je vzkliknil Eustace.
Sam je šel dalje. Cez nekaj časa se je vrnil.
» Sodim, da se niste zmotili Beeke,« jc rekel. »Ribnik je tanile. Vse kaže, da jc precej globok.«
Za vrbami je res odkril podolgast ribnik, ki je bil širok kakšnih sedemdeset čevljev. Beeke je začel iskati sledove korakov., pa jih ni dobil. Rob je bil tlakovan s kamenjem.
'Ali vidite kamenje, Beeke?« je vprašal Eustace. »Ali ni čudno, da je sam granit? Vi najbrž fega ne veste, toda jaz 'Poznam malo bolje mineralogijo, in vem, tla v tej pokrajini ni granita. Od drugod jc moral priti. Ppglejte tale kamen! Prav tako ie obdelan kakor tisti iz letala!«
»Ali mislite, da sem slep?« tnu je segel Bčeke v besedo in pogledal na uro. »O zrezkih ste govorili, kajne? Rekel sem vam že, da jih moj želodec ne prenese, toda, kakor vidim, je prepozno, da bi kaj drugega naročila. Pojdiva!«
Eustace ga jc presenečeno pogledal.
»Mislil sem...«
»Kaj?«
»O, nič,« je odvrnil Eustace. »Kar pojdiva južinat!«
Beeke je šel po stezi, ki ju je dovedla do glavne ceste. V daljavi se je dvigal ogromni zid okoli Carringtonove graščine. Bil je tako visok, da se čezenj niti njeni dimniki niso videli.
Beeke ga je nekaj Časa gledal.
»Kakor kakšna ječa,« je dejal Eustace.
»Saj tudi je, — vsaj za Carringtona,« je odvrnil Beeke. »Popoldne ga pojdeva pogledat. Spomnite me na to!«
Eustace je prikril hudomušen nasmeh. Beeke je imel boljši spomin od njega, pa ma je prišel naproti.
*
Stopila v Eustaceov avto in se vrnila v vas.
»Za trenutek počakajte pred policijo,« je velel Beeke. »Nadzorniku Grbbonsu moram nekaj naročiti.«
Eustace je ubogal.
»Avto lahko pustiva kar tu,« je rekel. »Sinji lev ni daleč.«
Izstopila sta in nadzornik Gibbons, ki ju je opazil skozi okno svoje pisarne, ji-
ma e prišel naproti.
»Ali poznale ribnik v bližini kraja, kjer je padlo letalo?« je vprašal Beeke. »Nekaj vrb je okoli njpga.«
»Da, poznam ga,« e odvrnil Gibbons. »Mallov/ski ribnik mu pravijo. Ljudje mislijo, da je zelo globok, pa v resnici ni.«
»Prav,« je dejal Beeke. »Ali boste poslali nekaj ljudi — najmanj šest, — da bodo preiskali z dolgimi palicami in mrežami negovo dno?«
»Da ga bodo preiskali?« je zmedeno odvrnil Gibbons.
»Da, seržant Cavendish in jaz bova pa medtem kosila.«
»Toda zakaj?« je vprašal nadzornik. »Zakaj naj bi preiskali ribnik? Saj ste truplo odkrili v letalu!«
»Hočem, da ga preiščete,« je suho velel Beeke. »Čemu se obirate in mešate v moje posle? Jaz sera prevzel vodstvo preiskave. Pošljite ljudi, ki jih zahtevam, in glejte, da bodo svoje delo dobro opravili. Po kosilu pridem sam tja.«
Brez besede je odšel proti gostilni. — Gibbons je klel, 'toda nič mu m pomagalo. Ni bil vajen sprejemati ukaze in Beekeov način govorjenja se mu je zdel žaljiv. Toda moral je ubogati.
»Zdi se mi, da je prismojen,« si je rekel. »Kaj neki išče v ribniku?«
Toda nadzornik Beeke in Eustace še
nista odložila vilic in noža, ko je pridir-kal pred gostilno policist, ki mu je pot pokrival čelo. Skočil je v sobo, kjer sta moža s Scotiand-Yarda jedla.
»Oprostite, da vas nadlegujem, gospod,« je dejal Beekeu. »Nadzornik Gibbons prosi, da pridete takoj k ribniku. Preiskali smo dno in našli truplo gospoda Fielda, načelnika postaje.«
DESETO POGLAVJE.
Nerazumljiv umor.
Beeke ni niti z očmi trenil. Eustace pa je vedel, da ga je ta novica presenetila. Toda Bill Beeke je znal skrivati svoja čustva. Samo skomignil je z rameni.
»Ali niste prav nič presenečeni, gospod?« je vprašal policist, ki se mu je kar grdo zdelo, da je Beekea ta novica premalo zadela.
»Čemu naj bi bil?« je vprašal Beeke resnici v posmeh. »Saj smo vedeli, da je Field izginil ali ne? Ali ste vse preiskali? Zdi se mi, da ste svoje delo precej hitro opravili.«
»Takoj smo nekaj zasledili in z mrežo dvignili. Potem smo videli, da smo ujeli načelnika postaje, nadzornik mi je ukazal, naj vas grem hitro obvestit.«
(Dalje sledi.)
V USA beležijo 3927 zločinov na dan...
Preiskovalni urad Zedinjenih držav je pri Sel do naslednje porazne • statistike:
Na območju Zedinjenih držav je ugotovljenih 14.067 ljudi, ki ogražaio javno varnost, toda samo 2000 jih sedi za zapahi. Ostali uganjajo zločinstva dalje ... Na en dan odpade povprečno v USA 2258 tatvin, 516 tatvin avtomobilov, 814 kih vlomov, 162 razbojniških napadov, 20 umorov, 12 ubojev, 122 nasilnih napadov in 23 posilstev. Med 127.078 kandidati za razpisane javne službe je bilo po odtisih prstov dognanih nič manj kakor 11.949 takih, ki so bili za prestopke in zločine že kaznovani...
Zdaj je policija prijela dolgo iskano Rozo Garino, ki je bila znana pod imenom »vdova s smrtnim poljubom«. Pripadala je kolvodjem velike zastriipljevalske skupine iz Filadelfije. Bila je tajnica rabina Morrisa Boblerja, glavnega »direktorja« zločinske družbe. Imela je pet mož, tri je zastrupila z arsenom. Prvi mož, ki se po naključju ni dal zavarovati, je ostal pri življenju. Policija je morala mnoge priče v Filadelfiji vzeti pod zaščito, med njimi tudi zdravnika d’ Alonsa, ki je izdal družbo, da je hotela imeti od njega tifuso-ve bacile, ker so mu zločinci grozili s smrtjo.
MESTO LEVIČARJEV
V majhnem mestecu Corontalu na Ce-lebesu je holandska zdravniška komisija odkrila zanimivo dejstvo, da je devet desetin meščanov levičarjev. Nosači dvigajo bremena v pristanišču z levico, brivci brijejo z levico, tudi v vseh ostalih poklicih je levica glavno pomagalo pri delu. Vsak, ki so ga zdravniki vprašali, naj jim pokaže pot, je iztegnil levico. Igra prirode je tu res neobičajno zamenjala vloge desnice s pri nas redko navajeno levico.
POJEDINA V QUEBECU
Ko so Kanadčani zvedeli, da kralj Jurij VI. zelo ceni gorske postrvi, so nalovili v potokih na tisoče teh rib, ki so drugače zaščitene. Plen so prinesli na dvorec Fron tenal, kjer je na ledu pričakal gostov.
Kraljica, ki zelo ceni južno sadje, je dobila breskve, ki jih je letalo nalašč za to pojedino prineslo iz Kalifornije. Sladko grozdje je prišlo iz Bruslja, a ko so zvedeli, da prijajo kraljici tudi dinje, je šlo letalo ponje v Kalifornjo. Na pojedini so pokazali kuharji vse spretnosti francoske kuharske umetnosti.
ODDAM SOBO IN KUHINJO
mali družini. Studenci Cankarjeva 5.	4953—5
LEPA SOBA IN KUHINJA
pri postaji Tezno se odda. — Gregorčičeva 3.	4947—5
Stanovanje iiie
DVOSOBNO STANOVANJE
išče solidna družina za 1. julij. Ponudbe na upravo pod »Soliden In točen«. 4930—6
Sobo odda
r*.;OS?IiKSSKri
SOBO
opremljeno, lepo. sončno, poseben vhod. za dve boljši ose bi, oddam od 16. iunija. Stritarjeva 5-1.	4914	7
X Ameriška križarka »Omaha« je bila skoro mesec dni zasidrana v Villefran-cheu, na francoski rivieri. Sedaj je prišel nalog, da 27. junija odpluje v Ameriko. Na to vest je takoj 20 brhkih Vilefranšank vložilo pri županu prošnjo, naj intervenira pri ameriških mornarjih, da jih bodo poročili. Le-ti pa se sedaj izgovarjajo, da morajo dobiti dovoljenje svojega ministrstva.
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V mallb oglasih stane vsaka beseda 50 par: naimaalSa pristojbina za (e oelase le din 6.—. Dražbe, orekllcl. dopisovanja In ieoltovtnlsld oelasl dlu l.~ oo besedi. Nalmanili znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se ratuoalo dvolno. Oglasni davek za enkratno obiavo znala din 2.—. Znesek za male oglase se plačale takol pri naroCIIu. oziroma ga ie vposlatl v pisma skupal t naročilom ali oa oo ooitnl položnici na čekovni račun it 11.409. Za vse pismene odgovore glede mallb oglasov se mora orlloUtl znamka za 3 din.
Razno
BUČNO OLJE dobro in vedno sveže. Tovar na olja. Maribor. Taborska ul 7.	4913—1
Posest
NOVOZIDANO HIŠO donosna 10.000 din letno, pritikline, vrt, obljudeni kraj izpod vrednosti prodam din 55.000 gotovine. 30.000 vknjiž ba. Informacije: »Krčma«. Pobrežje, Gosposvetska 56. pri Mariboru.	4072—2
Solidno in poceni zida, kdor se obrne na GRADBENO PODJETJE MARKO ŠTUHEC Ormož. Izvršuje izolacije vlaž nih prostorov in sten strokov njaški. Informacije: Stritarjeva ul. 17. priti.* levo, Maribor 4918—2
KRASNA PARCELA
v Betnavski cesti se proda. Ponudbe pod »Parcela« na upravo lista.	4921—2
Kupim
Prodani
ŠIVALNI STROJ
dobro ohranjen, za učenje po ceni proda Krempač, Pristaniška 7. _	__4916—4
PAPIGICE (Wellensittlch) z gajbico vred ceneno naprodaj. Cvetličarna Požar. Tyrševa ul. 4920—4
JEDILNICA. SPALNICA
kuhinja in rVzno drugo pohištvo se proda v skladišču. Meljska c. 29.	4931—4
Lepo sončno
STANOVANJE
z 2 sobama, kuhinio in pritiklinami v uradniški hiši opekarne Laiteršberg v Košakih se odda v najem s 1. julijem proti mesečni najemnini din 350.—.	4856—5
Moderno, šperano
SPALNICO kuhinjo prodam zelo ugodno. Mizarstvo. Frankopanova ul. 23.	4934—4
NA PRODAJ
nova kompl. spalnica, špera-na. kavkaški oreh. barvano, poceni naprodaj Mizarstvo-Miklošičeva 6.	4948—4
KOLJE
za fižol, paradižnike in vinograd prodaja Gnilšek, Razlagova 25.	4950—4
LOVSKI PES se proda. Naslov v upravi.
4951—4
2 ŠTEDILNIKA	--------------------------
kAeX6 na 4924—3' Spomnite se CMDI
Stanovanje
SOBA IN KUHINJA
se odda takoj v novi zgradbi. Studenci. Vodnikova 59.
4919—5
SOBO IN KUHINJO
oddani. Stritarjeva ulica 29, Rozman.	4922—5
ENOSOBNO STANOVANJE
s kabinetom z vsemi pritiklinami oddam. Beograjska ulica 34.	4923—5
SOBA IN KUHINJA
se odda. Zrkovska cesta 24, Pobrežje.	4928—5
SOBA
opremljena ali prazna, se takoj odda. Rotovški trg 8-1, desno.	4915—7
PRAZNA SOBA
separirana, se takoi odda Slo
venska 20. trgovina. 4917—7
STROGO SEPARIRANA SOBA
se takoi odda. Koroščeva 5-1, levo.	4929—7
SOBA
z manjšo kuhinjo s komfortom se odda 1. junija solidni stran ki. Ljubljanska ul. 41. 4932—7
KABINET
se odda boljšemu cospodu ali potniku. Mariborski dvor, Ver stovškova 4-1, desno. 4933—7
Kadar pošljete denar po pošti, ni sledu o bojazni—
zakaj bi se torej bali naročiti blago po pošti?
Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar.
Zahtevajte naš brezplačni, bogato Ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah, Veleblagovnica
Zagreb, Iliča 4 in 6
isi: Zagreb II., poštni predal
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se takoj odda dvema osebama. Cankarjeva 32. Pobrežie. 4935—7
OPREMLJENO SOBO
sončno, zračno, souporaba ko palnice. s posebnim vhodom oddam takoj gospodični. Stritarjeva 44.	4936—7
ŠIRITE »VEČERNIK«!
Odda se
OPREMLJENA SOBA
dvema ali eno posteljo, poseben vhod, s kopalnico Ob železnici 8-1.	4945—7
SONČNA SOBA
.. 2 posteljama in posebnim vhodom se odda. Frančiškanska 21-11, desno. 4940—7 j
Službo csotis
■juaMratrt." : r zsste ananao
IŠČE SE KUHARICA
ki opravlja tudi druga hišna dela. Nasl._v_upravi. 4879—9
NATAKARICE
za nedeljo 4. junija sprejme hotel »Orel«.	4937—9
Poštenega MESARSKEGA VAJENCA
sprejmem. Tyrševa 6, Maribor.	__4938—9
HIŠNIK
državni uslužbenec, se sprei me. Cankarjeva ulica. Vprašati Vetrinjska 8, v trgovini.
4939—9
SLUŽKINJA
se takoj sprejme. Vprašati Nova vas. Bolfenkova 3. trgo vina.	4952—9
Prlctr&o delcih
za pomožna dela v trgovini iščemo. Ponudbe z navedbo starosti in šolske izobrazbe pod „Nujno“ na upravo „Večernika“.
teme
se boste rešili
v Varaždinskih Toplicah. Eden dan Vas stane z vsemi pristojbinami in kopeljo okoli din 65’—, za državne uradnike in upokojence še ceneje. Prospekte pošilja uprava kopališča
Varaždinske Toplice
te
STANOVANJE
soba in kuhinja, se takoj odda. Kralja Petra cesta 128-a, Studenci.	4940—5
STANOVANJE
2 sobi. kabinet, kopalnico s pritiklirfami oddam Berneker jeva 3 (ob Vrbanovi). 4946—5
Da omogočim vsemu cenj. potujočemu občinstvu, kakor domačinom, tako izletnikom, letoviščarjem, turistom in dopustnikom ugodnosti uporabe avtobusa pri posetu našega vedno lepega Pohorja, kakor istega metropole „letoviščarskega in planinsko-zdraviliškega kraja Sv. Lovrenc na Pohorju", od koder je najlepši in najkrajši dostop na razne pohorske vršace in postojanke, sem se odločil, ;.:ati voznino na avtobusni progi Sv. Lovrenc na Pohorju železn. postaja —Sv. Lovrenc na Pohorju trg, in sicer: otl din 10.— v eno smer na din 6.— in od din 15.— v obe smeri (povratno) na din 10.—
Vsem cenj. posetnikom našega lepega trga Sv. Lovrenc in zelenega Pohorja, kakor tudi vsem cenj. domačinom se vljudno priporočam s prošnjo, da se gornje ugodnosti v obilni meri poslužujejo. Z odi. spoštovanjem
Avtobusni prome! OTMAR FORNEZZI
Sv. Lovrent na Pofior/u, f. /unija 1939.
LJUBLJANSKI VELESEJEM 3-12.^1939
Polovična voznina na železnici.
600 razstavljalcev iz 12 držav.
jUosM. -dotiia ga Miskmoice setesejma Ja iuaemsim
(Izvzete so legitimacije za Ljubljano, razstavljalske in uslužbenske). Vrednoti C3 100.000’- din. Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v zapečateno žaro ob glavnem vhodu. Dan obiska je poljuben. Vstopnico shrani. Komisionalno žrebanje bo 12. junija 1939.
DARILA: Orehova sp; radio Siera (Klemenčii
Ijiv šotor za 4 osebe
Lutz (Rupena-Lutz
skega piva, 12 buteljk vina (Moser
Hotel, 7 dnevne počitnice
na Bledu — Hotel Union.
Krapinskih Toplicah,
OGLEJTE S* DARILA NA VELESEJMU, PAVILJON »K«.
Izd .ia In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. cL, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. - Rokopisi se ne rračajo. — Uredništvo fn norava: Maribor. KnnaUSka ulica 6. — Telefon uredništva Štev. 25-67 in uprave štev. 28-67» — Pošto! čekovni račun štev. 11. 409.